Marjan RoÏanc Svoboda in narod - cloverleaf-mall.com · SVOBODA IN NAROD BESeDA 2 BESeDA Marjan RoÏanc SVOBODA IN NAROD Dnevni‰ki zapiski Tiskana izdaja iz‰la pri ZaloÏbi Obzorja,

BESeDASVOBODA IN NAROD

1

Marjan RoÏanc

Svobodain narodDnevni‰ki zapiski

BESeDA

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S


2

BESeDA

Marjan RoÏancSVOBODA IN NARODDnevni‰ki zapiski

Tiskana izdaja iz‰la pri ZaloÏbiObzorja, Maribor 1988, v zbirkiZnamenja

© nasledniki

To izdajo pripravila Vanja Strlein Franko Luin

ISBN 91-7301-485-0

[email protected]

www.omnibus.se/beseda


3

6. septembra 1984

Prebral sem Vidmarjev spis o dveh novih slovenskihsvetnikih, o Edvardu Kocbeku in Vitomilu Zupanu,

ki je objavljen v dana‰njih KnjiÏevnih listih. In ãe lahkogovorim o ãustvu, ki je Josipu Vidmarju v skoraj vsehtankovestnej‰ih ãlove‰kih zadevah poglavitno merilo,potem moram po branju tega spisa zapisati samo: Ïa-lost, globoka Ïalost.

V tem spisu se je spet enkrat razodelo, kako vodilnislovenski duh nima kaj dosti obãutka za zadeve ãlove‰-kega duha, paã pa toliko veã smisla za politiko. In kakov skladu s to preprosãino pozna na obmoãju religije enosamo, bolj politiãno kot versko dimenzijo, katolicizem.

Samo v tej prepro‰cini lahko povsem neÏenirano za-pi‰e, da evropska kultura ob vseh katoli‰kih modrijanihÏivi plodno Ïivljenje samo po zaslugi nevernih mislecev,kakr‰ni so bili Spinoza, francoski enciklopedisti, Goe-the, Schopenhauer in Nietzsche; medtem ko so v na‰emmalem kulturnem svetu neusahljivo Ïivljenje slovenskemisli vzdrÏevali spet samo na‰i nevarni misleci, kakr‰niso bili Pre‰eren, Levstik, Cankar, Îupanãiã, PreÏih, Pri-


4

jatelj in zlasti Kardelj! In tako v eni sapi razglasi za ev-ropske in slovenske neverneÏe najbolj verne ljudi.

Nevernik je Spinoza, sicer goreãi utemeljitelj pante-istiãne religije, ki se je — svobodomislec in bogokletnik— lotil temeljite kritike svetopisemskih besedil, in to zavtoriteto poznavalca hebrej‰ãine, na koncu svojihracionalistiãnih naporov pa zatrdil, da se svet kot celo-ta ujema s pojmom Boga in da sta Bog in Vesolje eno inisto, zakaj vse, kar biva, biva v Bogu, in brez Boga nemore bivati niã. Neverni misleci so francoski enciklope-disti, ki so se pogumno lotili vseh dotlej znanih pojmov,v svoji bogabojeãnosti pa so Boga spo‰tljivo izpustili.

Neverni mislec je Karl Marx, ki ga bolj kot kaj druge-ga opredeljuje prav vera v ãlovekovo kolektivno bitje, vokviru katere je proletariatu naloÏil skoraj vse kr‰ãanskeodre‰eni‰ke naloge.

Toda ãe je bil veren Karl Marx, ki ga poleg religioznevizionarnosti odlikuje tudi analitiãen duh, potem ver-nost ‰e toliko bolj velja za Edvarda Kardelja: ta s svojimreligioznim odnosom do kolektivnega bitja stoji in pade.(Spomenik smo mu nemara postavili prav zaradi inte-grativnih moãi njegove vere, ne pa zaradi uãinkov nje-gove sociolo‰ke in ekonomske znanstvene misli, s kate-rimi se zdaj otepamo kot z najhuj‰o nesreão). In podob-no je z vsemi drugimi Slovenci, katerih religioznih se-stavin ni treba ‰e posebej na‰tevati, saj je Vidmar med


5

brezverce zapisal celo Schopenhauerja in Nietzscheja,torej duhova, katerih posebnost je prav opredeljenost zBogom in — to velja bolj za Nietzscheja — obsedenostz Jezusom Kristusom; ãe seveda ne ‰tejemo za never-nost to, da se je imel Nietzsche z vsem svojim delom zaKristusovega tekmeca.

Vendar niã ãudnega, saj se Josip Vidmar v tem spisune zaveda niti svoje lastne religioznosti. In vendar jestrasten privrÏenec religije, ki je kratko malo ne morezatajiti; resda najbolj raz‰irjene in najbolj neplodne re-ligije, religije ãlove‰kega samooboÏevanja, ki se ne moreizraziti ne v molitvi ne v umetnosti, ampak samo v po-litiki.

V politiãni preprosãini njegovega pisanja pa je celozmotna politiãna ocena: prepriãanje namreã, da so ne-verni misleci tisti, ki jih je zanikala ali celo preganjalakatoli‰ka Cerkev. Nevernih mislecev sploh in katoli‰kaCerkev pa je kot posvetna moã zanikala in preganjalapredvsem vernike.

Kako se v tem poenostavljenem duhovnem kontekstugodi na‰ima svetnikoma Edvardu Kocbeku in VitomiluZupanu, seveda ni vseeno; toda najbolj Ïalosten za slo-venskega duha je ta poenostavljeni kontekst.


6

13. septembra 1984

Tudi privrÏenost umetnosti ima svoje ideolo‰kestranpoti. Îe ves ãas, odkar se zavedam, da ima

dana‰nji ãlovek veliko veã smisla za pragmatizem kot zakaj drugega, me ima, da bi odkril knjigo, umetni‰koknjigo, ki bi jo lahko ponudil ljudem kot nekaj koristne-ga.

In vãeraj sem tako knjigo konãno na‰el in jo prebral:to je roman Rudija ·eliga Triptih Agate Schwarzkobler.»Preberite to knjigo, ljudje boÏji,« sem vzkliknil, »inimeli boste od nje takoj‰njo korist. Prebivali boste spetna tej zemlji, ki je navsezadnje va‰ edini dom.«

To sem hotel razglasitt na ves glas, pa ãetudi za cenotega, da Rudijevo leposlovje vpreÏem v voz uporabne-ga in se zapletem v konflikt z naravo umetni‰kega delasamega.

Rudija ·eliga Ïe dolgo nisem bral. Zadnje, kar semprebral izpod njegovega peresa, je bila novela Kamen, kije bila objavljena v Perspektivah leta 1962. Potem sem sev glavnem z njegovimi literarnimi prizadevanji le sez-nanjal; seznanil sem se tudi s teoretskimi osnovaminovega romana in opisnosti, ki da Ïeli svet popisati tak,


7

kakr‰en je, in to na njihovem izvoru v pari‰ki reviji TelQuel. To mi je zadostovalo, da sem se odvrnil od tovrst-ne literature. âlovek sveta vendar ne odkriva izvirno,sem si rekel, ampak vedno prelomljeno in izmaliãeno,prelomljenega skozi njegovo ideolo‰ko in versko priz-mo, izmaliãenega od njegovega pomanjkljivega spo-znanja. Ali, povedano bolj filozofsko, v tem svetu reãi nemorejo preprosto biti, ker ãlovek ne more mimo meta-fizike, mimo ontoteoteleologije, mimo sveta nakopiãe-nih pojmov. Zato sveta takega, kakr‰en je, za ãlovekakratko in malo ni, in govoriti ali pisati o svetu kot takemje le poboÏna Ïelja ali celo najhuj‰a ideologija, ki je zleposlovjem bistveno navzkriÏ.

Res pa je tudi, da se pred tem pisanjem nikdar nisemdo kraja zaprl. Nikdar nisem trdil, kot sta trdila v Fran-ciji François Mauriac in Andre Rousseaux, da je izkljuã-no opisovanje povr‰ine sveta neutemeljeno paãenje, sle-pota mladih revoltirancev, vrsta sterilnega obupa inpodobno, ki vodi k destrukciji umetnosti. Nasprotno: znajglobljim zanimanjem sem prevedel esej AlamaRobba Grilleta Narava, humanizem, tragedija in ga Ïeleta 1967 objavil v Problemih, ko je — kot vidim — RudiSeligo konãal svoj roman Triptih Agate Schwarzkobler— prevedel esej, bi se je argumentirano zavzemal zaopisno literaturo zoper humanistiãno navlako pojmov,pod katerimi skoraj ni veã mogoãe zaznati realnega sve-


8

ta. Prevedel zato, ker sem se z njim strinjal, in to strinjalz iskrenostjo pisatelja, ki mu prispodoba sveta nikdar nemore zamenjati sveta samega in njegove resniãnosti, najje ta prispodoba ‰e tako naphana z najbolj‰imi huma-nistiãnimi Ïeljami, z vso ljubeznivostjo in velikodu‰-nostjo. Ravnal sem paã kot antihumanist.

Prispodoba, sem razmi‰ljal skupaj z Grilletom, ni nik-dar povsem nedolÏna. Reãi, da je ãas kapriciozen ali daje gora veliãastna, govoriti o srcu gozda, o neusmilje-nem soncu, o prihuljeni vasi v globeli doline — vse tonamiguje na ãisto nekaj drugega od fiziãne danosti inleposlovju res ne more biti v korist. Hoãe‰ noãe‰ dobivi‰ina gore moralno vrednost, sonãna toplota postaneposledica volje in s tem antropomorfistiãno analogijokaj kmalu zdrsnemo v metafiziãni sistem . . . To analo-gijo prenesem ‰e na druge predmete (govorim o ponos-nem hrastu, o vazi plemenitih ãrt . . .) in svet postaneskladi‰ãe mojega pohlepa po veliãini, obenem pa njego-va podoba in njegovo opraviãilo, in to za veãnost. Obe-nem vzpostavljam s tem — kar je najbolj problematiã-no — neko sorodnost s svetom, ki mi zagotavlja zveli-ãanje, saj sva svet in jaz eno. To je seveda zapeljiva sle-pota, ki lahko ãloveka zaãasno obvaruje Ïivljenjske di-namike, toda ta isti ãlovek kaj kmalu ugotovi, da svet inãlovek le nista eno, da obstaja med svetom in ãlovekomnepremostljiva razdalja, in Ïe se znajde v tragediji in


9

toãi grenke solze. To pa je tragedija, ki je hipokritiãnidomislek prav tega antropomorfnega odnosa do svetain njegova posledica, posledica zlaganega sveta, ki si gaje humanistiãni ãlovek sam zgradil.

Strinjal sem se torej s tem, da antropomorfna narav-nanost zastira pogled na stvarni svet in da zamegljujecelo ãlovekovo religiozno stremljenje. Obenem pa semugotavljal nezadostnost dejanskega sveta in se spra‰evalo transcendenci — o neobhodni transcendenci, spriãokatere se mi je zdel literarnoteoretski svet Robba-Gril-leta lucidno prazen in suhoparen. Tako sem ostal pri in-formaciji o opisnem romanu, nisem pa tega leposlovjabral.

Zato je bila zame knjiga Rudija ·eliga Triptih AgateSchwarzkobler, ki sem jo vzel v roke ‰ele vãeraj, z zamu-do petnajstih let, tolik‰no odkritje in tako moãno umet-ni‰ko doÏitvetje.

Naj iz tega besedila, ki je nabito s svetom, izvzamemen sam predmet, Iskrino avtomatsko uro. Doslej sem ‰elÏe tisoãkrat in veãkrat mimo nje ali pod njo, na Ïelez-ni‰ki postaji ali v trgovini, in mi je Ïe ne‰tetokrat pove-dala ãas, nisem pa vedel, da zares obstaja, kaj ‰ele, daobstaja taka, kakr‰na je. Kaj ‰ele, da Ïivi svoje samostoj-no Ïivljenje in da me v nekak‰nem nemem sporazumupotrpeÏljivo ãaka, da jo konãno le ugledam in priznam.In da sploh ni taka, kakr‰na je Ïivela v moji podzavesti,


10

ampak taka, kakr‰no mi jo opisuje Rudi ·eligo. Ura . . .je okrogla in ima belo ‰tevilãnico. To je Iskrina okroglaelektriãna ura, ki je obrobljena z aluminijastim obro-ãem, kazalca pa sta zelo ãrna, kot so ãrne ãrtice, ki nado-me‰ãajo ‰tevilke ure. âlovek ve, kje je ena ali ‰tiri, po legiãrtice na krogu stevilãnice. Veliki minutni kazalec neteãe sklenjeno ali povezano iz minute v minuto, ampakskoãi v naslednjo minuto, ko se znotraj v kole‰ãkih inmajhnih vzvodih nabere ‰estdeset drobnih sekund.

Videl sem Ïe veliko blaga in oblek, se zavijal vanje inse grel, ‰e nikoli pa nisem videl zaresnega blaga in oble-ke. Zaresna je ·eligova »temno siva obleka«, ki je obsi-jana od sonca, ki zdaj Ïe s po‰evnimi Ïarki reÏe v zrak inv vse druge stvari, »ki so okrog, kot neka tuja barva.Nitke volnene tkanine ali celo dlaãice nitk, ki so takodrobne, da ne morejo biti popolnoma vtkane v blago,ampak malo odstopajo, so kot nitke Ïerjavice — leske-tajo se rdeãe, rumeno, vijoliãasto, mavriãno. Nad prs-nim Ïepom suknjiãa je bela in zelo ravna ãrta belegarobãka«.

Skratka: stvari so tu in niso niã drugega kot stvari;med njimi in menoj ni nikakr‰nega soglasja, nikakr‰nelaÏne skupnosti. Toda ãe kdaj, potem me zaãne muãititranscendenca prav ob teh in takih predmetih, prav obtem in takem svetu, prav ob tem nekoliko dolgoãasnem,a vendarle razburljivem branju. âe Ïe moram transcen-


11

dirati, potem moram transcendirati prav te predmete inprav ta svet — svet, s katerim nisem eno, ampak je dru-gaãen in samostojen. âe ne transcendiram prav tehpredmetov in prav tega sveta, edinega resniãnega sve-ta, transcendenca sploh nima smisla: moj duh in vsi nje-govi apetiti so le blodna mamja. Prav zato sem tako ne-usmiljeno prikljenjen k njim, tako nenasitno radoveden,kaj mi v svoji predmetni samostojnosti in drugaãnostipripovedujejo.

Transcendentalni vzgib se sproÏi, ko konãno pridemodo sveta takega, kakr‰en je . . . Tedaj se znajdemo vreligiji. Ne objokujemo veã sveta, ker ni ãlovek, tudi sine Ïelimo veã, da bi bil ves svet ãlovek . . . ZaÏelimo si,da bi mi sami postali svet, in se po ãisto novih potehnamenimo k veãno istemu olju.


12

20. septembra 1984

Vraãam se k Vidmarjevemu spisu o dveh novih slo-venskih svetnikih, o Edvardu Kocbeku in Vitomi-

lu Zupanu. Zaradi odmevov, ki jih je povzroãil ta spis,moram nekoliko konkretneje spregovoriti vsaj ‰e o dvehproblemih, ki sta se izlu‰ãila iz tega pisanja in ki se mizdita za stanje dana‰njega slovenskega duha najznaãil-nej‰a, ãe ne celo najpomembnej‰a. To sta problemkr‰ãanstva kot kulturne kategorije in problem avtonom-nosti umetnosti.

Ne samo svobodomiselni Josip Vidmar, ampak kar‰ir‰i krog slovenskih svobodomislecev ima danes okr‰ãanstvu — in o religioznosti nasploh — zelo omalo-vaÏujoãe mnenje. In samo v okviru tega splo‰nega mi‰-ljenja lahko Josip Vidmar omalovaÏujoãe pi‰e tudi oEdvardu Kocbeku kot o na pol religioznem in dovoljzmedenem sanjaãu, pogreznjenem v dva tisoã let staroreligijo, kar praktiãno pomeni, da je za Vidmarja kr‰ãan-stvo nekaj povsem preÏivelega, neaktualnega in neek-sistentnega, skratka nekaj takega, s ãimer sodobni Slo-venec in slovenski narod nimata veã kaj poãeti.


13

S tem pa seveda ni tako. (Take in podobne trditve sole izraz liberalistiãne nekulturnosti, v kateri se nazadnjezapriseÏeni liberalci, kakr‰en je Josip Vidmar, vedejo kotnajbolj zagrizeni katoliki). Kr‰ãanstvo ni katoli‰ka, pro-testantska ali pravoslavna veroizpoved; kr‰ãanstvo vsvojem najglobljem bistvu sploh ni veroizpoved in tudini nujno religiozno. Kr‰ãanstvo je do najglobljih resnicprignana ãlovekova eksistenca, ki se izraÏa v nerazre‰-ljivem protislovju zemeljskega in nebe‰kega, ãlove‰kegain boÏjega — in kot tako je do absurda prignana ãlove-kova eksistenca, v kateri lahko zaradi teÏe protislovijvztraja le komaj kateri umetnik, nasploh pa od ljudi ter-ja tak‰en ali drugaãen religiozen odgovor. Legende oJezusu Kristusu kot temelju kr‰ãanstva je mogoãe razu-meti kot anarhistiãno otepanje s ãlovekovimi eksisten-cialnimi protislovji, lahko pa tudi kot obljubo odre‰itve.To je skratka veãna resnica o ãloveku in zato tudi resni-ca o dana‰njem Slovencu.

In ne samo to: kr‰ãanstvo je tudi najotipljivej‰a sloven-ska konkretnost. âe se imamo Slovenci za Evropejce in ãe‰tejemo slovenski narod za evropski narod, ki je celo boljevropski kot na‰i sosedje Hrvati in na‰i bratje Srbi (kar jesamo deloma res, ker so bili Srbi v srednjem veku sre-di‰ãe Evrope in sveta), potem smo evropski samo zaradinekega dinamiãnega zgodovinskega dogajanja v kr‰ãan-stvu — dogajanja, ki je ob zaãetkih novega veka sprosti-


14

lo stoletne duhovne napetosti in ki je neusmiljeno zajelotudi nas. Toãneje je to spopad med katolicizmom in pro-testantizmom, ki je Hrvate le oplazil, Srbe pa docela ob-‰el. Te na‰e »evropskosti« pa ne moremo pripisati samoizredni prikazni PrimoÏa Trubarja in prvi slovenski knjigiBibliji, najsi je imela za nas ‰e tako neprecenljiv konstruk-tivni pomen, temveã prav vsebinskemu konfliktu kr‰ãan-stva samega, ki se je izrazilo v konfliktu med katoliciz-mom in protestantizmom (med reformacijo in protirefor-macijo). Duhovne premise tega konflikta, ki opredeljujejoEvropo in tudi nas, sta prav doumela in izrazila ‰ele Dos-tojevski in ruska religiozna filozofija: to je bila in je eksis-tencialna alternativa, ki zadeva slehernega posameznikain vse narode in ki se glasi: ali skupnost brez svobode (ka-tolicizem) ali svoboda brez skupnosti (protestantizem).Skratka, eksistencialna alternativa med dvema religiozni-ma in pomanjkljivima odgovoroma.

S tega vidika se nam kr‰ãanstvo razodeva kot na‰a pre-teklost in kot na‰ najaktualnej‰i problem. In veliãina Ed-varda Kocbeka je prav v tem, da je v aktualnem trenutkuna‰ega narodnoosvobodilnega boja in revolucije iz eksis-tencialnih globin dvatisoãletne kulture postavil to istoalternativno vpra‰anje, zavrgel obe dotedanji izbiri in navpra‰anje odgovoril: skupnost s svobodo. Nasprotno paje majhnost Josipa Vidmarja in njegovih somi‰ljenikov vtem, da so v tem kljuãnem zgodovinskem dogajanju kljub


15

svobodomiselni bojevitosti ravnali kot katoliki in se za-vzemali za skupnost brez svobode.

Drugaãno, vendar niã manj problematiãno, je vpra-‰anje avtonomnosti umetnosti, ki ji na Slovenskem celoliterarni kritiki kar ne morejo priznati njene avtonom-nosti in ki se prav ob Edvardu Kocbeku in VitomiluZupanu razodeva v vsej svoji politiãnosti in pragmatiz-mu: zemeljsko bivanje in celo politiãno ravnanje Edvar-da Kocbeka in Vitomila Zupana naj bi bilo tudi merilonjune umetnosti.

Toda o umetnosti ni mogoãe govoriti tako pragmatiã-no. Îe v okvirih eksistencialnega protislovja, s katerimse ljudje otepamo od zaãetkov do dana‰njih dni, je ãlo-vek z delom svojega bitja nadrejen vsemu konkretnemu.Zato zahteve trenutka, posvetnega ali celo politiãnegainteresa, naj so le-ti postavljeni ‰e tako visoko in v ‰etako kritiãnih trenutkih, lahko odloãajo samo o njego-vem druÏbenem in politiãnem poloÏaju, ne morejo paodloãati o umetnosti. V umetnosti ni namreã ãlovek nedober ne slab, temveã drugaãen. In dokler v na‰i zavestini prostora za to drugaãnost, do umetnosti nismo pra-viãni in nam je tudi nedostopna.

Socialno in politiãno dejstvo, da je bil Ivo Andriãopredeljen zahodnja‰ko, da je sluÏil predvojnemu reÏi-mu kot diplomat, da se je v ãasu narodnoosvobodilne-ga boja zaprl v Beogradu v svoje stanovanje in pisal


16

Most na Drini in da ga nekateri srbski intelektualci ‰edanes zmerjajo s ·vabom — romanu Most na Drini nemore niãesar odvzeti in niãesar dodati. Niãesar ne moretemu romanu odvzeti in dodati niti trditev, da je IvoAndriã petnajst let pozneje sprejel za ta roman Nobe-lovo nagrado, poveliãal srbskega duha in za obstojsrbstva storil toliko kot najzvestej‰i partizani — romanMost na Drini je ‰e vedno roman Most na Drini in niãdrugega. In MuÏevna steblika, Strah in pogum in Menu-et za kitaro so umetni‰ka dela popolnoma neodvisno odtega, ali je bil France Balantiã domobranec ali partizan,Edvard Kocbek koristen ali nekoristen ãlan OF, VitomilZupan urejen bojevnik za praviãno stvar ali anarhist.

V bistvu umetnosti je namreã neizmerljiva ãlovekovasvoboda — svoboda, kakr‰na je poloÏena tudi v svet. Inkljub ãlovekovi zemeljski teÏi in njegovi ujetosti v druÏ-beni, politiãni in moralni prostor, ki je sankcioniran vãlove‰kih predpisih in zakonih, je ãlovek ‰e sku‰njavskosvoboden. Zanj ni ne krivde ne kazni, razen po merilihsvobode. V tej svobodi pa je ãlovek Ïe kaznovan, in toveliko bolj neusmiljeno kot katero koli drugo bitje nasvetu, vendar ne samo zaradi glasu vesti, kot mislijo slo-venski ideologi im moralisti, temveã tudi zaradi molkasveta. Ne samo zaradi krivde, temveã tudi zaradi ne-dolÏnosti.


17

21. oktobra 1984

Samomor Marka Slodnjaka. Baje je zjutraj po veãer-ni premieri v Mladinskem gledali‰ãu, po kateri se je

najbrÏ ‰e malo zadrÏal, pospremil oba sinova v ‰olo, sevrnil domov in se v svoji delovni sobi obesil.

âeprav ob tem pretresljivem dogodku ãisto natanãnovem, da za ta ãlove‰ki korak — odpoved Ïivljenju — ninikakr‰nega zunanjega in otipljivega vzroka, ker bi bilosicer vse prepoceni, se nenehoma spra‰ujem: zakaj?Spra‰ujem ‰e toliko bolj zato, ker vem, da je bil Markosicer obãutljiva, a trdna in uravnove‰ena narava, ki jiskoraj ni mogoãe pripisati depresivnega stanja, in jezatorej njegov odhod tudi zadeva njegove volje in od-loãitve. Kaj se mu je torej zgodilo? S ãim in kako smo sepregre‰ili, da ni hotel veã Ïiveti med nami?

Obenem se zavedam, da je Markova konkretna smrtnedostopna, nepojasnljiva in da je pravzaprav pohuj‰-ljivo, ãe ne celo svetoskrunsko pribliÏati se ji in jo po-sku‰ati razloÏiti. O smrti lahko govorimo samo nasploh,o smrti kot neãem, kar dokonãno oblikuje na‰e Ïivljenje,o smrti kot dejavniku, ki stori, da konãno sem, ãe me Ïeprej ni bilo, toda govoriti o smrti nasploh sprião Mar-


18

kove smrti je prav tako blasfemiãno. Marka Slodnjakapri tem ni. In to v trenutku, ko je celo dvignil roko nase,da bi konãno le bil.

Smrti se torej lahko pribliÏam samo v primeru, ãe od-krijem v njej nekaj izvirnega, nekaj enkratnega in nepo-novljivega.

Morda se mi je to posreãilo v pogovoru z Îarkom Pe-tanom, na katerega sem danes opoldne naletel v âopoviulici in sva nekoliko postala.

»Morda so to ostanki njegove liberalistiãno-katoli‰kevzgoje,« mi je dejal, »ki mu ni dovoljevala konflikta, kipa nikoli in nikjer ni veã v skladu s svetom in ga je sled-njiã razÏalostila do kraja.«

Torej svet, v katerem ni veã Boga in v katerem lahkoãlovek, kakr‰en je bil Marko Slodnjak, umre od nostal-gije ali od Ïalosti, lahko pa tudi od nezainteresiranostiza svet in zase. Tedaj samomor, v katerem ni niã upor-nega in ma‰ãevalnega, niã takega, kar je pri samomoril-cih v navadi. Samo Ïivljenje, ki mu niti z ljubeznijo niveã mogoãe povrniti nekdanje vezljivosti in ki kratkomalo ni veã privlaãno; poslovim se od njega kot odneãesa, kar me prav niã veã ne zanima.

Morda je to res izvirno, nekoliko bliÏje konkretnismrti, vendar je preveã enostransko in preveã sebiãno.Kaj pa otroka, nedolÏna otroãiãka, ki ju je zjutraj pos-premil v ‰olo in ki sta ga opoldne po konãanem pouku


19

ãakala? Kaj pa Ïena? Njegovi gledali‰ãniki? Ne more sevendar ãlovek kar posloviti, odtrgati od te silne ljubez-ni okrog njega in te strahovite potrebe po njem, ãe jesamo njemu samemu priskutno na tem svetu.

V tem svetu res ni veã niti sledu o Jezusu iz Nazare-ta. V tem svetu tudi ni veã Boga, ki nas je nekoã ljubil inzaradi katerega smo se tudi mi ljubili med seboj, temveãle farizeji in pismarji, prestiÏna volja posameznika inprestiÏni boj ãloveka s ãlovekom. Vse je zemeljsko in niãnebe‰kega. Vse je telesno in zelo malo duhovnega.Nikakr‰nega obãestva, ampak le razkropljeni osamljen-ci. Tudi ni niã boÏjega, ampak je vse cesarjevo. In ãlovekne gradi veã boÏjega kraljestva, temveã babilonski stolp,piri katerem se celo najprijaznej‰i in najrazumnej‰i nerazumejo veã med sabo.

Toda Marko je imel to sreão, da je Ïivel med tistimiredkimi ljudmi, med katerimi ‰e tli ljubezen in ki so se‰e sposobni kdaj pa kdaj zdruÏiti v majhno obãestvo,vsaj od predstave do predstave. Îivel je v gledali‰ãu, kiustvarja ãudeÏe med ljudmi. Ljubil je gledali‰ãnike, gle-dali‰ãniki pa so ljubili njega. Morda hrupne, napadalnepredstave, kakr‰ne ustvarja njegovo gledali‰ãe, res nisobile ãisto po njegovem srcu, a vendar — kak‰na sreãa jeen sam dan snovati z Du‰anom Jovanoviãem in njego-vimi kolegi, kak‰no zadovoljstvo!


20

Naj obraãam kakor koli, ne pridem do Marka Slod-njaka — vedno znova prihajam do sebe, ki mi je Ïivlje-nje neizmerna slast in ki mi ga je prav Markova smrt ‰etoliko bolj priljubila. Niã ne morem odkriti in povedatio njem, ‰e manj o njegovi smrti. Spet le nekaj malega ona‰i skupni usodi, ki pa v bistvu ni odloãilna za izvirnousodo nikogar od nas.


21

30. oktobra 1984

Sinoãi sem v mariborski knjigarni Mladinske knjigev Gosposki ulici predstavil svoj novi roman Nebesa.

In v tesnem prostoru med natrpanimi knjiÏnimi polica-mi sem med radovedneÏi odkril ãisto drugaãne ljudi. Toniso veã nekdanji slavisti in njihovi prijatelji, ki so ime-li udeleÏbo na podobnih sreãanjih za sestavni del svo-jega poklica, literaturo pa za sluÏenje vrlemu sloven-skemu narodu in lepoti slovenskega jezika, ãe ne celopoveliãevanju slovenstva, torej za sluÏenje neãemu zu-naj njih samih. (Razumevanje umetnosti kot najãistej-‰ega narodnega izraza je na Slovenskem ‰e vedno naj-bolj raz‰irjeno, pa ãeprav je to razumevanje, ki ga jekonec dvajsetih let zagovarjal Franc Koblar in ki ga je —da bi spravil pod varnej‰o streho vsaj nekaj katoli‰kedogme — podpiral tudi Ale‰ U‰eniãnik, zavrnil pa Ïe vtedanjem Ljubljanskem zvonu tedanji liberalni indivi-dualist Josip Vidmar). Zdaj‰nji obiskovalci literarnih pri-reditev imajo literaturo za izraz eksistencialnih proble-mov, ki se dotikajo njihovega osebnega Ïivljenja. Boljkot narodnjaki in lepodu‰neÏi so trpini. In to trpini vnajbolj‰em pomenu besede: nikakor ne frustriranci, ki


22

bi se radi z literaturo ma‰ãevalno povzdignili nad izpri-jeni svet, temveã ljudje, ki Ïelijo svojo prizadetost intrpljenje dvigniti v razvidnost in medãlovesko solidar-nost. Njihovi obrazi izÏarevajo globino in ljubeznivostniãa.

Med spra‰evalci je bil najbolj neusmljen filozof Vla-do Sruk, ki me je vpra‰al kar naravnost:

»Povej mi, kaj je po tvojem mi‰ljenju dana‰nje zlo?«In kakor me je neposredno vpra‰al, tako sem mu ne-

posredno tudi odgovoril:»Socializem.«Ne seveda socializem kot prizadevanje za praviãnej‰i

socialni in ekonomski red, zato pa socializem kot nadre-jenost brezobliãne skupnosti posamezniku, kot nadre-jenost aktivistiãne produkcije morali in kot hipostazasamopa‰nega âloveka. Skratka socializem kot obvlado-vanje sveta v imenu âloveka, ki se sprevraãa v nasiljenad ãlovekom in svetom, ki reducira ãloveka na zaseb-ni interes in na konfliktni boj za materialne dobrine, kiz ukanjanjem nadnaravnega prostora ukinja tudi ãlove-kovo osebo. In katerega najadekvatnej‰i izraz je totali-taristiãna druÏba, njegov trenutni izraz pa razmere, vkaterih Ïivimo danes: zaradi zadu‰ene individualnostiin osebne iniciative na gospodarskem podroãju le rev-‰ãina in razsulo, na duhovnem podroãju pa pomanjka-nje vezljivosti med ljudmi in malodu‰je.


23

Zdaj to razmi‰ljanje nadaljujem. âe v Mariboru do re-ligioznih sestavin socializma nisem bil dovolj kritiãen,moram zdaj, ko sem vnoviã preletel Novo religioznozavest in druÏbeno stvarnost Nikolaja Berdjajeva, k si-noãnjemu razmi‰ljanju ‰e dodati: zlo socializma tiãiprav v njegovi religioznosti.

Socializem namreã Ïe od svojih zaãetkov teÏi prav ktistemu, k ãemur teÏijo vse religije — ãlove‰tvo hoãeosvoboditi od suÏnosti naravi, nujnosti in trpljenju. Vnjem je veliko religioznega elana in je univerzalni cilj, inta njegova povezanost z religijo prihaja do izraza prav vnjegovih najpopolnej‰ih, najrevolucionarnej‰ih oblikah.Tedaj socializem ne teÏi samo k organizaciji ekonom-skega Ïivljenja, k boju za zadovoljitev ekonomskih po-treb in k ustvarjanju ekonomskega ravnoteÏja v druÏbi,k boju za delavske pravice in osvoboditev dela — tem-veã je religija kot celovito versko uãenje, ki daje odgovoro smislu Ïivljenja in ciljih zgodovine. Ta religija ima tudisvojo socialistiãno moralo, svojo socialistiãno filozofijo,znanost in umetnost, ki pripravljajo temeljit prevrat:namesto nebe‰kega kraljestva naj bi zdaj veljalo samo ‰ezemeljsko kraljestvo, namesto nebe‰kega kruha samo ‰ezemeljski kruh . . . Ta religija ima svojevrsten socialis-tiãni patos, preÏet z nadzgodovinskim ateizmom, in tapatos nosi s seboj poboÏjenje ãlove‰tva, ki ureja odno-se v svetu ne samo mimo Boga, temveã tudi proti Bogu.


24

To je boj proti vsem nekdanjim vrednotam, da bi lah-ko proletariat postal najvi‰ja in edina vrednota. To sepravi, da se socialistiãna religija zaãenja tam in tedaj, kose vse ãlove‰ko Ïivljenje in celotna duhovna zgradbapodredi vsakdanjemu kruhu, ko se ãlovek v imenu pra-viãne delitve zemeljskih dobrin odreãe svoji primarniduhovni vlogi, ko se ãlove‰tvo ali njegov izbrani del —proletariat — spremeni v boÏanstvo in zaãne graditi svojsocialistiãni babilonski stolp. Skratka tam in tedaj, ko seãlove‰ko Ïivljenje jame urejati brez smisla in brez cilja.

Ta religija je zavestna in strastna Ïelja, da se svet uredipo ãlove‰kih, subjektivnih merilih. DruÏba se razdeli narazrede, na dobro in slabo polovico, in potem se z raz-rednim bojem, naj je ta ‰e tako neusmiljen in surov,uresniãuje socialistiãno dobro. V tem boju je ãlovekovaosebnost izpostavljena nemilosti in njeno usodo je mo-goãe primerjati samo z usodo, ki jo namenja ãlovekuabsolutistiãna drÏava. Osebnost ni nikoli cilj, temveãvedno le sredstvo. Osebnost sama po sebi nima veãnikakr‰ne vrednosti, ampak se njena vrednost merisamo ‰e po tem, koliko je koristna v boju za proletarski,socialistiãni raj.

Tako se ta religija zaplete v stra‰no protislovje, iz kate-rega ne najde veã izhoda. Namesto veãnega Boga postavizemeljskega boga in vzpostavi religiozni patos ãlove‰tva,ki je poslej prepriãano, da si povsem zadostuje. Ta per-


25

spektiva pa ne daje Ïivljenju nikakr‰ne vrednosti, temveãpovzdiguje nekak‰ne zemeljske cilje, nekak‰nega zemelj-skega boga, ki vlada na kupih ljudskih trupel in na raz-valinah veãnih vrednot, brez absolutnega pomena oseb-nosti in brez absolutnega, osmi‰ljajoãega izvora. Veãnevrednosti preteklosti in sedanjosti so zavrÏene, z njimi paseveda kot naj‰kodljivej‰a tudi pomisel o drugem svetu:nadãlove‰ki objekt ãlovekove volje je izgubljen. âloveko-va volja ostaja sama s seboj, obrnjena k sebi in k oboÏe-vanju sebe, pri ãemer ostaja brez vsebine. Ljudje so v naj-bolj‰em primeru sreãni, tudi nasilja in zatiranja je mordakonec, toda ãlovek nima veã zaradi ãesa Ïiveti — grozanebitja prevzema milijone osreãenih. (LaÏ socializma,pravi Vladimir Solovljev, ni v tem, da tako veliko zahte-va v korist delavcev in njihovega materialnega poloÏaja,temveã v tem, da delavcem tako malo daje v duhovnemsmislu.)

Ta religija je in bo ostala demonska in nasilna moã,dokler bo sluÏila ãlove‰ki volji in ne bo hotela vedeti, dase mora ãlove‰ka volja podrediti nadljudski volji; socia-lizem bo ostal nasilje, dokler bo z nasiljem zdruÏevalljudi. Mehanizem bo, nikdar organizem — ãreda, nikdarãlove‰tvo. In to zato, ker mu je tuje naãelo ljubezni inmistiãne povezanosti med vsemi deli sveta, brez ãesarvlada med ljudmi strah, notranja razedinjenost, grozasamote in odtrganost od sveta.


26

Demonska surovost te religije je v tem, da je priprav-ljena onesreãiti prav vsakega konkretnega ãloveka zaabstraktno sreão tisoãev. To je prikazen abstraktnegahumanizma, ki mu je kaj malo mar dejanska ãlove‰kasreãa. V resniãni veri je vsak ãlovek, vsaka Ïiva du‰a nasvetu, pretekla, sedanja ali prihodnja, vzvi‰en in nedo-takljiv cilj, a ne sredstvo; vse je poklicano in izvoljeno,vse ima svoj namen in vse ima enako pravico do Ïivlje-nja in sreãe. Socializem pa je hoães noãe‰ oblika etatis-tiãnega pozitivizma, ki ãlove‰ko skupnost spreminja vdrÏavno boÏanstvo in ji daje suverene pravice, da razpo-laga z vsemi ãlove‰kimi pravicami in svobodami. Soci-alistiãna drÏava je utemeljena na popolni in dokonãnioblasti ljudstva, kar je neomejena oblast kolektivnedruÏbene volje, v kateri je osebnost dokonãno izgublje-na. Pravica do svobode vesti, svoboda javnega nasto-panja in druge ãlove‰ke svobode niso veã obravnavanekot absolutne vrednosti in jim je vedno znova sojeno pokriterijih druÏbene koristi — koristi, ki jo ne doloãa veãskupnost, ker je ni, temveã drÏava.

Socialistiãna religija je brez obãutka in razumevanjaza osebno: enakost tolmaãi povsem napaãno v smislunekak‰ne nivelacije osebnosti in razosebljenja v brez-osebni mnoÏici. Ne ceni prav niãesar, kar je kvalitetno,individualno. Socialistiãna religija, ki se bori zoper soci-alno neenakost in politiãne in ekonomske privilegije,


27

gre namreã ‰e veliko dlje in posega v vsebino osebnos-ti: organsko se upira prirodni hierarhiji ãlove‰kih du‰,individualni poklicanosti in sploh vsemu, kar je doloãe-no vsaki osebnosti v svetovni harmoniji. V imenu druÏ-bene koristi in razcveta ãlove‰kega rodu teÏi k temu, davse ljudi izenaãi. Poklic mislecev in pesnikov, modrecevin umetnikov in spo‰tovan, pomembne knjige in velikaslikarska dela niso stvar nacionalnega ponosa in pred-met spo‰tovanja; ljudje veãje izvoljenosti in posebnegapoloÏaja v boÏanski hierarhiji so samo sumljivi druÏbeniposamezniki.

Vraãam se v Maribor. ·e nekaj sem namreã ugotovilob tej priloÏnosti, kar me prav tako intenzivno zaposluje‰e zdaj. Koliko je po vseh teh knjigarnah v Sloveniji, povseh teh knjiÏnicah in sploh okrog njih zbranih ustreÏ-ljivih, ljubeznivih deklet in Ïena, ki kar bledijo od podu-hovljenosti! Ki se pretikajo po siroma‰nih prostorihmed knjigami splo‰ãene, zaljubljene in predane in ki jihnajbrÏ tudi telesnost zanima samo kot vnebovzetje! Inkak‰en Ïalosten vsakdan je namenjen vsem tem dekle-tom in Ïenam, kak‰en Ïalosten vsakdan Ïenskam na-sploh! In kak‰no veliko in vzvi‰eno poslani‰tvo, ki jepadlo na njihova trpeÏna pleãa potem, ko smo mo‰kipovsem oãitno zapravili svoj veãtisoãletni mandat!

Ni bolj surove mo‰ke druÏbe, kot je socialistiãna, kotje na‰a, samoupravljavska. Ta druÏba je tisto posiljeval-


28

sko ãrto mo‰ke narave res hipostazirala v religijo, pove-liãala v kult . . . Ta aktivizem, ki je bil v vseh prej‰njihdruÏbah ‰e zadrÏevan s srameÏljivostjo do sveta in sa-mega sebe, se je pri nas povzdignil v ãa‰ãenje in se raz-divjal v vsej svoji nebrzdanosti. Mo‰ki je postal najtipiã-nej‰i predstavnik ãloveka, ki zamenjuje Boga in ki so musvet in soljudje izroãeni v neusmiljeno uporabo, ‰e zlastipa Ïenska. Kamor koli gre‰, kamor koli se obrne‰, navsakem koraku trãi‰ na samozavesten, surov obrazsamoupravljavca, ki je sam svoj gospod — v uradu, trgo-vini, na cesti . . . In kolikor manj je svet dejansko v nje-govih rokah, toliko bolj je napadalen, surov, nevrotiãen. . . Tak je na delovnam mestu, kjer terja razumevanjesamo za svoje interese, tak je v okviru druÏine, kjer terjaposluh samo za svoje besede, tak je v svojem prostemãasu, ko se njegovo nevrotiãno ubo‰tvo najslikovitejerazÏivi: pri uspe‰nej‰ih samoupravljavcih v lov na viso-ko divjad in na tujo Ïensko, pri slab‰e stojeãih pa v par-tijo kegljanja, v vrãek piva in v tujo Ïensko. Najvi‰ji ciljÏivljenja je povsod in vselej — trofeja!

In da bi bila nesreãa in nasilje ‰e toliko veãja, je temumo‰kemu pripisana mitiãna vloga Prometeja. In na‰adruÏba ni samo socialistiãna in mo‰ka, temveã tudivoja‰ka; utemeljena z nenehnim bojem in nenehnimijuna‰tvi, saj nenehoma bijemo mo‰ko bitko za napre-dek, mo‰ko, neusmiljeno bitko za vi‰ji Ïivljenjski stan-


29

dard, bitko za zmago pravovernih idej . . . In na‰e Ïiv-ljenje, ki nam ga opredeljujejo ti nepopustljivi bojevni-ki, je kasarni‰ko Ïivljenje.

V tem kasarni‰kem svetu je Ïenska najveãja ãlove‰kadragocenost, edini erotiãni element, obenem pa sevedanajbolj zapostavljeno in nenehoma Ïrtvovano bitje.Povrh vsega ‰e bitje brez za‰ãite. Prepu‰ãeno po enistrani na milost in nemilost mo‰kim, po drugi strani pamoÏaãam, ki Ïenski problem obravnavajo kot socialniproblem in vidijo re‰itev svojega spola v druÏbeniemancipaciji Ïenske, v tem istem kasarni‰kem svetu, vkaterem velja za najvi‰ji doseÏek visok odstotek zapo-slenosti Ïensk, pa ãeprav je to le izraz socialne rev‰ãine.Îenski kot prehranjevalki in ohranjevalki sveta, kot lju-beãemu in sodelujoãemu bitju celo v tej Ïenski emanci-paciji ni mesta.

Najbolj Ïalostni so pri tem glasovi o enakopravnosti,o Ïenski enakopravnosti mo‰kemu, pri ãemer se Ïenskapovsem neÏenirano meri z neãim drugim. Jasno je ven-dar, da bo Ïenska enakopravna mo‰kemu samo podenim pogojem — tedaj, ko bo Ïenska. In dokler ni uve-ljavljena kot Ïenska, uveljavljena kot erotiãni element,kot poosebljeno sodelovanje in kot sprejemanje sveta,paã ni uveljavljena, na‰ nevrotiãni in nasilni mo‰ki svetpa visi na robu katastrofe.


30

Strinjam se z ugotovitvijo Simone de Beauvoir v knjigiDrugi spol, da druÏba fabricira Ïensko. Toda k tej ugo-tovitvi moram dodati ‰e tisto, kar je pri tem najboljneÏivljenjsko: da je ta druÏba mo‰ka druÏba in da zatofabricira Ïensko po mo‰ki podobi in volji. In feministiã-no osvobajanje se ne sme izÏiveti v tem, da bi Ïenska iz-podrinila mo‰kega in da bi poslej ona fabricirala druÏ-bo, ampak v tem, da bo Ïenska fabricirala Ïensko.Trpeãi in nerazumljeni svet priãakuje, da bo slednjiãodre‰ilno oplojen z Ïensko.


31

11. novembra 1984

Danes sem dobil sklep Temeljnega sodi‰ãa v Ljub-ljani, ki je v senatu pod predsedstvom sodnice

Maje Tratnik ter sodnikov Emila Zakonj‰ka in TatjaneSkubic kot ãlanov senata v zadevi prepovedi raz‰irjanjain razmnoÏevanja dramskega feljtona »Topla greda« naseji dne 12. oktobra 1984 sklenilo, da se moj predlog zaobnovo postopka in za osvoboditev Tople grede zavrÏe.

ObrazloÏitve sklepa sploh nisem prebral: preveã krvimi je butnilo v glavo.

In prav ta moja ãustvena prizadetost ob tej tolikokratpogreti ‰toriji, ki si je ne znam in ne znam pojasniti, meje napeljala na to, da sploh pi‰em o teh sodnih papirjih.

Topla greda me spremlja Ïe celih dvajset let in Ïe vesãas doÏivljam prav vse, kar je tako ali drugaãe poveza-no s tem ‰kandalom, zelo kontroverzno, meni samemunerazumljivo. V nekem smislu sem se dramskemu felj-tonu odpovedal takoj, ko sem ga napisal; domala tako,kot da sem se s tem gledali‰kim pisanjem oddolÏil le‰ir‰i kulturni‰ki srenji, v kateri sem tedaj Ïivel, perspek-tiva‰em in ‰e posebej JoÏetu Puãniku, njenemu trpljenjuin njenim strastem; kveãjemu ‰e svoji napol uradni ob-


32

veznosti, ker sem tedaj paã vodil posle Odra 57, ne da bibil pri tem vsaj malo izrazil tudi samega sebe. Tudi napremiero v KriÏanke nisem ‰el; ‰ele opolnoãi po razbitjupredstave sem se pridruÏil gledali‰ãnikom in kulturni-kom v gostilni Pri Mraku in potem poslu‰al razgretegovorce skoraj neprizadeto, kot da govorijo o neãem, vkar jaz sploh nisem vpleten; le potil sem se, ãeprav smosedeli na razmeroma hladnem vrtu, kot se nisem potil‰e nikdar dotlej.

Morda to moje neobiãajno vedenje tiãi v moji izrazi-ti potrebi in sposobnosti za poistovetenje s soljudmi.Uredni‰tvo, taka ali drugaãna delovna skupina, nogo-metno mo‰tvo, pevski zbor, likovni kroÏek ali gledali‰kiansambel so za to mojo naravnanost kot nala‰ã: ne po-vzame me samo delo, povzamejo me predvsem delov-ni ljudje. Vãasih sem tako moãno in dokonãno drugi, damene samega sploh ni.

Toda znaãilnej‰a za moje kontroverzno ãustvovanjeob Topli gredi je moja reakcija na dana‰njo po‰to: kosem preletel sodni sklep o nadaljnji prepovedi raz‰irja-nja in razmnoÏevanja tega teksta, ki se ga intimno nene-homa odpovedujem in sem se ga v sebi Ïe ne‰tetokratodpovedal — sem bil spet ogorãen in uÏaljen. Oãitnotorej zanikanje in prepoved tega teksta dovoljujemsamo sebi, ne dovolim pa je nikomur drugemu.


33

V tem je evidentno lastni‰ki, nenormalen odnos do li-terarnega dela; nenormalen vsaj zame. V normalnihokoli‰ãinah sem v svojem odnosu do svoje literarne pro-dukcije docela prostodu‰en: iz svoje svobode se obra-ãam na bralãevo svobodo in dopu‰ãam, da se celotnaliterarna avantura, ki se dogaja med pisateljem in bral-cem, zgodi v tej prostodu‰nosti. V primeru Tople gredepa ni tako. Vse je drugaãe, niã kaj literarno. NajbrÏ zato,ker Ïe pri pisanju samem nisem bil svoboden temveãpolitiãno in ideolo‰ko naravnan, da ne reãem naostren.In ker je bil potem tudi odziv tak, politiãen, ideolo‰ki inrepresiven. S tem sem se zapletel v lastni‰ke in prestiÏ-ne odnose, ki so Ïe po svoji naravi kontroverzni in ki seglede na nespremenljivo besedilo, za katero gre, ne mo-rejo veã spremeniti.

Tudi se te politiãne in sodne kolobocije po‰teno sra-mujem, ne da bi to kdaj izrekel na glas. Za tem mojimneodloãnim obãutkom sramu tiãi namreã nadutost —nadutost v tem smislu, da si domi‰ljam, da mi je danobiti samo umetnik in vedno samo umetnik, nikdar patudi druÏbeno in politiãno bitje; da mi je dano neneho-ma samo ljubiti, nikdar pa posiljevati; da sem lahko ved-no samo svoboden, nikdar pa tudi suÏenj svojih strasti.·e najprej bi se iz te kontroverznosti izvlekel s skrom-nostjo, s priznanjem, da sem paã tudi druÏbeno in po-litiãno bitje kot vsi drugi ljudje, skratka tudi angaÏiran


34

ãlovek, in da je Topla greda le rezultat te angaÏiranos-ti. Navsezadnje bi to ‰e najbolj ustrezalo resnici, saj kosem jo pisal, sem nameraval z njo dodati Odru 57 ‰e ak-tualno in angaÏirano noto, tekst sam pa sem povsemneÏenirano podnaslovil z dramskim feljtonom.

Toda moja prizadetost je ‰e drugaãne narave. Obvsem tem dogajanju v zvezi s Toplo gredo, od razbitjapredstave v KriÏankah pred dobrimi dvajsetimi leti dodana‰njega sklepa Temeljnega sodi‰ãa, ãutim okrogsebe brezosebno, mrzlo sovra‰tvo, ki si ga nisem z niãi-mer po‰teno prisluÏil. Zato se kar nehote spra‰ujem, alije to sovra‰tvo sploh namenjeno meni. Ali ne velja mor-da veliko ‰ir‰emu kontekstu in veliko ‰ir‰emu krogu lju-di, kontekstu kulturnega in politiãnega dogajanja odRevije 57, Puãnikovih ãlankov in njegove arestantsketlake, Perspektiv in Odra 57, ki mu je dala Topla gredale izrazito politiãno ost in ga obenem tudi sklenila,skratka kulturnega in politiãnega dogajanja, ki je zaoblikovanje slovenske zavesti pomembnej‰e od vsehpartijskih kongresov, ki so se zvrstili poslej? Ne glede naodgovor, je to res hlad, hlad brezosebnega monstruma,sovra‰tvo, ki me prav niã ne pooseblja. Îivljenje z njimje docela jalovo.

V tolaÏbo si zapisujem besede, ki jih je umetni‰ki di-rektor angle‰kega Narodnega gledali‰ãa Kenneth Tynanizrekel v upravnem odboru omenjenega gledali‰ãa leta


35

1967 ob znanem politiãnem sporu zaradi Hochhutho-vih Vojakov:

»In ãe sem si kaj obljubil, je to nemara, da v tem gle-dali‰ãu predstavo spet spravimo do veljave, kakr‰no jeimela pri starih Grkih: da bi bilo gledali‰ãe kraj, kjerprikazujejo pomembne, za javnost vaÏne zadeve, in vresnici se mi je zazdelo, da je v predstavitvi te igremoÏnost za tako konfrontacijo. V teh ãasih, ko so cerk-ve prazne, razen gledali‰ãa ni kraja, kjer bi lahko o takihreãeh razpravljali na pravi naãin, tako kot so to poãeliGrki: o problemih visoko razvite zavesti in najveãjegapomena, moralnih dilemah, ki rastejo iz mogoãnih do-godkov in nadvse tehtnih vzgibov. V tem je smisel gle-dali‰ãa, zato ga imamo. Tu je doma moj poglavitni raz-log, ko se zavzemam za to dramo.«

Prepriãan sem, da je bil to tudi poglavitni razlog An-dreja Inkreta, ko je pred dobrimi dvajsetimi leti napisalgledali‰ki list, torej uvod v predstavo Tople grede; tak jebil tudi moj poglavitni razlog. In prepriãan sem tudi, dabi bila Topla greda, ãe bi jo bili uprizorili takrat, ko jebila napisana in postavljena na oder, odigrala ne gledena svoje umetni‰ke pomanjkljivosti prav to starogr‰kogledali‰ko vlogo. V nekem smislu igra to starogr‰ko vlo-go ‰e danes, ne da bi jo bil sploh kdo videl.

Da bom imel konãno mir pred navali teh kontroverz-nih ãustev, naj ‰e zapi‰em: ne odpovedujem se svojemu


36

banalnemu druÏbenemu in politiãnemu angaÏiranju, neodpovedujem se dramskemu feljtonu Topla greda. Izskromnosti, iz ãiste skromnosti se bom Ïe jutri po od-vetniku Mihi Kozincu pritoÏil zoper sklep Temeljnegasodi‰ãa o nadaljnji prepovedi razmnoÏevanja in raz-‰irjanja tega teksta.


37

15. novembra 1984

Predstavitev revije 2000 v Dru‰tvu pisateljev. Prese-netila me je slaba udeleÏba: vabljeni so bili vsi ãla-

ni dru‰tva pisateljev, zbrali pa smo se le stalni sodelav-ci revije, niã kaj dosti veã kot ducat ljudi. Razumljivo jesicer, da pisatelji noãejo imeti nikakr‰ne, niti najtanj‰ezveze s katolicizmom, toda revije s kr‰ãanskim filozof-skim temeljem ‰e zdaleã ni mogoãe enaãiti s slovenskocerkveno hierarhijo. Tako se mi zdi, da je bila abstinen-ca drugaãne narave: pisatelje je zadrÏala njihova vzvi-‰ena ateistiãna in svobodomiselna drÏa, s katero izpri-ãujejo le svojo nezavezanost. To pa je seveda prav takoideologija, morda ‰e zadrtej‰a od katolicizma. In to jebilo tudi tisto, kar me je v napol praznih prostorih Dru‰-tva pisateljev prizadelo.

Vendar te beleÏke ne delam zaradi tega.Pred zaãetkom sestanka sem v predsobi postal skupaj

z Ivanom Mrakom in Kri‰tofom Zupetom. Mrak me jepohvalil za esej o Edvardu Kocbeku, ki sem ga objavil vProblemih, potem pa se je zaupno sklonil k meni:

»V‰eã sta mi bila predvsem tista dva stavka . . .«»Katera dva stavka?«


38

»Saj veste, katera . . . Tista, ki govorita o dolomitskiizjavi in o Ïrtvovanju.«

Nisem ga razumel, zato sem se kar malce bedasto po-smejal in poãakal, da mi pojasni, kaj pravzaprav misli.Rekel je:

»Nekateri ljudje pa so dali Ïivljenje za kr‰ãanskostvar, nekateri pa . . . !«

Konãno sem ga razumel. Prvi hip seveda zelo nere-flektirano in s precej‰njim odporom. Ta ãlovek je torejprepriãan, da bi moral Edvard Kocbek v revolucionar-nem meteÏu zastaviti za svoje kr‰ãansko prepriãanjetudi Ïivljenje in da je — ker tega ni storil — izdajalec.Toda od kod temu ãloveku ta ideolo‰ka zahtevnost inzadrtost — temu ãloveku, ki mu je bilo navsezadnjedoslej s tako usodnimi odloãitvami ‰e vedno prizanese-no? Ali iz zavisti, ker se nikdar v Ïivljenju ni zna‰el vtako zaostrenem zgodovinskem trenutku, da bi se lah-ko Ïrtvoval za svoje prepriãanje, ali iz neãlove‰ke ideo-lo‰ke ãistosti, ki obsoja ljudi Ïe zato, ker so ljudje? Vse-kakor ne eno ne drugo ni prav niã kr‰ãansko.

Vendar ‰ele zdaj prihaja za mano zapletenost in glo-bina njegove pripombe. Ivan Mrak je svojemu umet-ni‰kemu in religioznemu poslanstvu predan z vsem svo-jim bitjem, z nezasli‰ano strastjo in askezo, in to Ïe ne-kaj desetletij, vendar je s to svojo predanostjo postal lezanimiv kljukec, umetni‰ki original, posebneÏ in ãudak,


39

socialno pa je bil in ostal outsider. Njegova drÏa ga kljubvsej strasti in asketski predanosti ni pripeljala do Ïrtve,do Ïrtvenega jagnjeta, ki bi do kraja opredelilo njegasamega in zaãelo opredeljevati tudi druge. Njegova bist-vena potreba pa je bila in ostala: opredeljevati ali bitiopredeljen, z Ïrtvijo doseãi v tem razvezanem svetu za-vezanost. Pri tem mu je najbrÏ celo postranskega pome-na, kak‰na vloga je namenjena njemu, aktivna ali pasiv-na — v obveznem svetu se njegovo strastno poslanstvoprav gotovo ne bi izrodilo v ãuda‰tvo in outsiderstvo.

Ljudje torej terjajo Ïrtev. Z Ïrtvijo pa zavezanost, kerkratko in malo noãejo biti razvezani in svobodni.

In pri Kocbeku jih moti prav njegova svoboda. Neprenesejo tega, da je ta kr‰ãanski ãlovek celo v najboljkrvavih trenutkih na‰e zgodovine, torej sredi najtr‰eodgovornosti, marsikaj zrelativiziral. Da je ostal zvestsvoji svobodi, s katero je celo v stiskalnici zgodovinskihdeterminant potrjeval, da je tudi Bog, da je ãlovek in daje torej tudi — svoboda, ki je usodnej‰i temelj na‰egabivanja od vsega usodnega.


40

26. novembra 1984

Bil sem na vãeraj‰nji slovesnosti ob ‰estdesetletniciAlojza Rebule v prostorih Slovenske matice. In

kljub velikemu ‰tevilu obãinstva ali prav zaradi te ‰te-vilãnosti sem spoznal, da so podobne slovesnosti za pi-satelja in njegovo delo neprimerne, pa ãeprav so ‰e takopouãne. V prvi plan potisnejo pisateljevo ideologijo, nepa njegove umetnosti. Utrdijo njegovo istovetnost s toali ono religiozno zavestjo, istovetnost s to ali ono ideo-logijo, s takim ali drugaãnim slovenstvom, ne pa njego-ve svobode. Po taki slovesnosti je ãlovek veã kot zado-voljen, da je Alojz Rebula napisal Senãni ples in V Sibili-nem vetru, umetni‰ki deli, ki presegata kakr‰no koliistovetnost in sta odprti neznanemu, skrivnostnemu inneopredeljivemu; in ki tudi Alojza Rebulo osvobajata zavse drugaãne podvige od vãeraj‰njih.

Vse tisto, kar se je razodelo v nabito polni sejni dvo-rani Slovenske matice, je bilo namreã na moã Ïalostno.Vsi ‰tirje slavnostni prispevki, Rebulova tri sreãanja spredstavniki italijanske kulture, njegovi ameri‰ki popot-ni vtisi, Pogaãnikova ‰tudija o njegovem pisateljskem


41

delu in Rebulovo videnje dana‰njega slovenstva, so dalislavljencu podobo slovensko omejenega intelektualca.

To podobo je mogoãe razãleniti takole:Prviã. Bogata, skoraj neprimerljiva klasiãna erudicija,

ki pa se izraÏa v glavnem kot rezerviranost do dana‰-njega sveta in kot premoã nad tem banalnim svetom;skratka kot jalovo bogastvo, ki ne oplaja dana‰njegasveta in je zatorej le samov‰eãna drÏa, ãe ne celo mora-listiãni umik pred stvarnostjo.

Drugiã. Konfesionalni katolicizem, ki pa ne premoredejanske, usodnej‰e vere. Tako ostaja na ravni ideologi-je, ki zaradi pomanjkanja resniãne kr‰ãanske ljubezni, kije povezana s samouniãevalno strastjo, pomeni le sebiã-no ohranjanje samega sebe za prav tako sebiãnegaBoga.

Tretjiã. Slovenstvo, ki se zaradi manjvrednostnegakompleksa in pomanjkanja poguma zadrÏuje v pozi ne-usli‰anega ljubimca; slovenstvo kot nesporna vrednotain veliãina, ki pa ga svet ‰e ni odkril in je zato kaznovanz vsemi pomanjkljivostmi.

In ãetrtiã. Samozadostna intelektualna pozicija, ki senima poguma odpreti in preveriti v svetu in ki se —podobno kot slovenstvo — v zaprtosti vase razkraja, neda bi si hotela to priznati; raj‰i uÏiva v neomajni drugaã-nosti od sveta, v veliãini svoje nerazumljenosti in poseb-nosti. (Tipiãna slovenska intelektualna poza, lastna tudi


42

skoraj vsem udeleÏencem slovesnosti, ki se ni nikolisprostila v navdu‰enju ali vsaj v enodu‰nost, temveã jeostala v individualistiãni samozadostnosti vsakega odprisotnih).

Najveã tega je pri‰lo na dan ob Rebulovi obnovi nje-govih sreãanj s trÏa‰kimi italijanskimi intelektualci, sSilvestrom Ciakom, Claudiom Magrisom in FerrucciomFolkom. V vseh treh primerih nastopa Rebula kot Itali-janom nepoznan slovenski pisatelj, vendar pisatelj zbogato in kvalitetno literaturo, ki pa je Italijani ne po-znajo in so zaradi tega kar se da siroma‰ni. Zavedajo setega svojega siroma‰tva in se ga po malem celo sramu-jejo, vendar kljub temu ne naredijo niãesar, da bi pri‰lodo sporazuma in medsebojne oploditve. Rebula pa nji-hovo italijansko o‰abnost — drugi obraz slovenskesamozadostnosti — kaznuje s tem, da jih pusti v njihovinevednosti in sramoti.

Simptomatiãni so tudi Rebulovi popotni zapisi izAmerike. Nekaj strani opisov narave, Rocky Mountams,Mississippija in ‰e drugih ameri‰kih prirodnih poseb-nosti, vendar nobenega sreãanja s ãlovekom, nobenegadialoga. Slovence v tem velikem in tujem svetu — ‰eposebej pa slovenskem literatu in intelektualcu — paãne preostane niã drugega, kot da se ãimprej zavihnevase, ker lahko samo tako ohrani svojo integriteto. Pre-krhek je in preveã neobstojen, da bi lahkomiselno dovo-


43

lil, da bi vdrlo vanj kaj tujega, silovitega in neusmiljene-ga, denimo drugaãen ãlovek. Poklonimo se torej naravi,ki je nevtralna in nam ne more na‰koditi. Samo to jenaãin, da se vrnemo iz Amerike natanãno taki, kakr‰nismo od‰li tja, samozadostni in samozadovoljni Slovenci.Edini resniãni svet je tako in tako Slovenija in edini res-niãni ljudje Slovenci.

Vsa sreãa, da je Alojz Rebula napisal tudi Senãni plesin V Sibilinem vetru.


44

26. decembra 1984

Dobil sem pismo Nika KriÏanca, generalnega sekre-tarja Plani‰kega komiteja, ki me napro‰a, da na-

pi‰em uvodni esej v slavnostni almanah, ki bo iz‰elmarca prihodnjega leta ob petdesetletnici Planice v vsehsvetovnih jezikih. Nisem mu ‰e odgovoril, v resnici pasem Ïe privolil — privolil predvsem zato, ker sem preddobrimi sedmimi leti nekaj podobnega Ïe napisal, tedajza almanah zaloÏbe Mladinska knjiga, ki mi je pisanjetudi plaãala, nikoli pa natisnila.

Pregledujem ta stari tipkopis, prepisujem, predvsempa kraj‰am, pri ãemer se zavedam, da zapu‰ãam svojepisateljsko delo in stopam v iracionalno obmoãje kolek-tivne volje po nebrzdani uveljavitvi. Zavedam pa se tudi,da lahko to svojo strast, kolikor je Ïe premorem, velikoprimerneje izÏivim na ‰portnem kot na kakem drugempodroãju; tu veljajo vnaprej doloãena pravila in je na-vsezadnje vse skupaj le igra.

·tiritisoãletni mit o Ikaru, o ambicioznem mladeniãuin njegovem ambicioznem poletu k Soncu, je doÏivel vzgodovini Ïe niã koliko razliãic — skoraj toliko, kolikorje narodov, ãe ne celo toliko, kolikor je bilo in kolikor je


45

ljudi. V na‰i, slovenski razliãici je poprijel ta mit izvirnoidejo o ãloveku-ptici na smuãeh, ki se je z ustvarjalnimpogumom mnogih na‰ih ljudi prebijal skozi dolgo vrstoteÏav do svoje dana‰nje uresniãitve, samostojne ‰port-ne discipline. Pri tem pa to ‰portno stremljenje nikdarni izgubilo svojega mitiãnega obeleÏja, saj se je ves ãasdogajalo v razpetosti med ãlovekovimi neizpolnjenimisanjami in njegovimi dejanskimi moÏnostmi. In na‰narod, znan bolj po svoji malome‰ãanski usmerjenostikot po svojem ustvarjalnem tveganju, je v okviru tegamita kar naprej razodeval svoj drugi, presenetljivi obraz:nesluteno ustvarjalno ekspanzijo in pogumno tipanjepo robovih moÏnega.

âe nam nikdar ni manjkalo globine, pa ãeprav maso-histiãne globine, smo s Planico in smu‰kimi poleti dobili‰e ‰irino in ostrino.

V zaãetkih Planice naj bi bila le naivnost pe‰ãicezanesenjakov in obrtni‰ko prevzemanje neãesa znane-ga in dognanega: v dolini pod Poncami naj bi zgradilismu‰ko skakalnico za eno izmed tekem za prvenstvoFIS. Vendar je bila to mladostna naivnost, in to ne ene-ga ali dveh ljudi, temveã mladostna naivnost majhnega,nezgodovinskega naroda, ki trpi v svoji nezgodovinsko-sti in ki si Ïeli iz svoje zamejenosti v ‰irni svet, naj ga taavantura velja kolikor hoãe. In tudi obrtni‰ko prevze-manje znanega in dognanega je bila pretveza, s katero


46

naj bi preslepili skeptiãne malome‰ãanske duhove, ki sebojijo vsega tveganega.

V resnici je Planica izraz zavrte slovenske narodnebiti. Ko je inÏenir Stanko Bloudek prviã pomislil nasmu‰ko skakalnico, je res pomislil na letalnico, saj je billetalski konstruktor in ga je zanimalo predvsem letenje.Toda pri tem se je — kot vsi njegovi genialni sonarod-njaki na podroãju tehnike, Janez Puh, Milan Vidmar inJosip Pleãnik, ki so pri‰li v laboratorije in institute izdomaãih obrtnih delavnic — zana‰al predvsem na svo-je obrtni‰ko znanje. Bil je nezaupljiv do velikih idej inpapirnatih izraãunov: bolj kot iskrivim domislekomduha je verjel otipljivim rezultatom, do katerih je pri‰elin jih preveril s praktiãnim delom. Njegov ustvarjalniduh si je poiskal v roãnem delu zanesljivo protiuteÏ.Tako se je pri graditvi povezal z izku‰enim gradbenikomIvanom RoÏmanom, letalnico pa je celo na dan prvetekme na osnovi izku‰enj prvih letalcev ‰e popravljal indograjeval, in to celo s snegom. In to njegovo poprav-ljanje matematiãnih napak s praktiãnimi izku‰njami jedalo slednjiã presenetljiv rezultat, ‰portno napravo, ki jebila tako rekoã organsko povezana s ãlovekom, obenempa tudi metodo dela, ki so se je oprijeli vsi poznej‰i gra-ditelji letalnic. Slovenska gospodarska zaostalost, ki jepriklepala ljudi k roãnemu delu kot edini moralni inmaterialni vrednoti, se je tako izkazala kot prilagodlji-


47

vost, ki ima tudi v predrzno koncipiranem modernemsvetu svojo ceno in veljavo.

Pomemben pa je ‰e drug vidik. Îe prva prireditev vPlanici, v romantiãnem kotiãku Julijskih Alp, ki je bilatedaj celo iz prestolni‰ke Ljubljane teÏko dostopna, sajje bila potrebna do tja nekajurna voÏnja z vlakom inzamudno presedanje na Jesenicah, potem pa ‰e dolgope‰aãenje — Ïe ta prva prireditev je privabila pod letal-nico ogromno ‰tevilo ljudi. In vsaka plani‰ka prireditevje Ïe v predvojnih letih spominjala na slovensko romar-sko pot in nekdanje ljudske tabore, vedno pa na narodnipraznik, ki mu ne manjka poboÏnosti in zanosa. ·e veãkot to: Planica je segla v du‰o skoraj slehernega Sloven-ca in postala njegova najintimnej‰a last.

Ta plebiscitarna odloãitev za Planico in smu‰ke poleteje tako globoka, da razgalja celo na‰o protislovno nara-vo: ob Planici je vsak Slovenec tako ali drugaãe sprt ssamim seboj. Njegove razumske odloãitve so izpostav-ljene navalu iracionalnih ãustev, njegove preverjene inuteãene oblike Ïivljenja pa postavljene pod temeljitvpra‰aj. Planica je v du‰i slehernega Slovenca nekajkontroverznega. S Planico se drzna zamisel in tveganopoãetje uveljavljata med sicer previdnimi ljudmi, nacio-nalna eskpanzija v sicer samozadovoljnem in nepreten-cioznem ljudstvu, svetovljanstvo med tipiãnimi zaljub-ljenci v domaãi alpski svet, zapravljivost med varãnimi


48

ljudmi, velikopoteznost med du‰ami majhnega forma-ta . . . ·e veã: s Planico se malone gre‰no izzivanje smr-ti uveljavlja med sicer bogabojeãimi ljudmi, elitistiãna‰portna panoga, ki je namenjena le majhnemu kroguizbrancev, pa doÏivlja priznanje v sicer podruÏbljenemkonceptu telesne kulture, ki se zavzema predvsem zamnoÏiãnost. To protislovnost pa je mogoãe razumetisamo tako, da je Planica paã zapisana v du‰i sleherne-ga Slovenca tako globoko, da ga pretresa v njegovembistvu in oÏivlja v njem celo pozabljeno in zavrto nara-vo.

V tej zvezi je treba omeniti tudi svojevrstno naveza-nost slovenskih ljudi na naravo, ‰e posebej na gore, ki jinajbrÏ ni primere. Triglav, moj dom, poje celo na‰aumetna ljudska pesem. In niã ãudnega, saj so na‰i dalj-ni predniki pri‰li v te kraje, ko je bila deÏela v glavnemÏe poseljena, in so se kot nomadi razkropljeno poselilipo skoraj nedostopnih hribih in gorah. Doline in mes-ta so jim bili tudi tedaj in so jim ostali tuji ‰e dolgo po-slej, saj so bili poseljeni z drugojeziãnim prebivalstvom.In tako imamo Ïe od vsega zaãetka, odkar prebivamo vteh krajih, do mesta in urbanizirane skupnosti ãistoposeben odnos: privlaãi nas kot druÏbeno in gospodar-sko razvitej‰a oblika Ïivljenja, hkrati pa nas odbija kotizmaliãena, nenaravna oblika Ïivljenja, v kateri so prvo-bitne ãlovekove vezi z naravo pretrgane. Mesto je za nas


49

najveãkrat leglo korupcije, nedotaknjena narava pa virpo‰tenosti, zdravja in lepote . . . (Na drugem, social-nem podroãju je ta na‰a duhovna razklanost ‰e grozo-vitej‰a: ãe hoãemo biti zvesti svoji narodnosti, se mora-mo odreãi mestu kot socialni promociji in ostati zvestikmetstvu in zemlji, s ãimer se v imenu naroda pravmasohistiãno opredeljujemo za rev‰ãino in trpljenje). Vãasu pome‰ãanjenja, ko je ta razdvojenost sejala v na‰edu‰e najhuj‰e dvome, je pesnik Simon Gregorãiã resig-nirano in sentimentalno vzkliknil: Nazaj, nazaj v planin-ski raj . . . ! In celo v dana‰njih slovenskih ljudeh ‰ezmerom tiãi prepriãanje, da so s pome‰ãanjenjem izgu-bili svojo istovetnost. V nas bolj kot v katerem koli dru-gem narodu Ïivi obãutek, da se z vrnitvijo v naravo vra-ãamo v svojo pradomovino. Ljubezen do narave in goranam ne pomeni me‰ãanskega ljubiteljstva, rekreacije inpoãitka, tudi ni ljudomrznost, temveã iskanje izgublje-ne istovetnosti. Narava je za nas res Raj.

Zato seveda ni nakljuãje, da sta bila Dom v Planici inletalnica zgrajena v zakotju ene najlep‰ih alpskih dolin,pod vencem gora . . . Tu je bilo treba graditi, tu sem seje treba vrniti . . . ! In dovolj je bilo, da je Planica samooznanjena, Ïe je bila tu priloÏnost, da se tudi moderniSlovenci napravijo v narodne no‰e ali si nadenejo vsajtiste ko‰ãke oblaãil, ki spominjajo na narodno no‰o, si


50

obujejo kvedrovce in oprtajo bisago, zaloÏijo za na potin krenejo — tja, kjer so pravzaprav doma.

Planica pa ima ‰e drugo, kulturno in ‰portno plat.Konstituiranje vseh evropskih ljudstev je tako ali dru-gaãe povezano z razvojem telesne kulture in ‰port jepovsod sestavni del narodnega gibanja, tako seveda tudipri nas. Pri nas je ta zveza ‰e toliko globlja in pomemb-nej‰a, ker nismo samo majhen, ampak tudi gospodarskonerazvit in v vsakem oziru zamudni‰ki narod: ‰portnam je tako pomenil tudi vkljuãitev v moderne struktu-re Ïivljenja, prisotnost v sodobnem svetu . . . Toda kotnarod, ki smo namesto ozemeljskih apetitov in gospo-darske ekspanzije Ïe v svojih zaãetkih zapisali na svojprapor kulturo, kulturo in samo kulturo, pravzapravpismenstvo in literaturo, smo zaradi svoje jezikovne ne-pomembnosti obtiãali na pol poti. Namesto v dialogu zdrugimi narodi smo bili nenehoma v monologu, v po-govoru s samim seboj. Za komunikacijo in uveljavitev vsvetu nam je bila potrebna ‰e druga govorica. Vsekakorkulturna, a ne smo govorjena in pisana, temveã tudiveliko bolj neposredna in zgovornej‰a, laÏje razumljiva:morda veliko bolj vizualna, govorjena s ãlove‰kim tele-som. Mim. Ples. S podobno govorico smo nekoã Ïe spre-govorili, leta 1924 na olimpijskih igrah v Parizu, in to jebila govorica ·trukljevih veletoãev in preskokov, govo-rica telesa, ki so jo razumeli vsi in ki je osvojila ves svet.


51

Ta govorica pa je tudi smu‰ki polet, ãlovek-ptica nasmuãeh.

Samo tako je mogoãe razumeti enodu‰no, globoko,fanatiãno privrÏenost Slovencev Planici in smuka‰kimpoletom, navdu‰enje pod letalnico in idolatrijo do na‰ihsmu‰kih letalcev. To je za nas Ïe od vsega zaãetka vred-nota, ki nas je povezovala, hkrati pa tudi na‰a bojevitaizpostava v svetu, po kateri se uveljavljamo kot narodmed narodi.

Prav zaradi tega tudi toliko konfliktov in bojev. Plani-ca je bila v svojih zaãetkih preveã revolucionarna, pre-veã nasilna, da bi lahko stopila v svet brez kakr‰negakoli pretresa. S Planico smo kot predstavniki maleganaroda kar preveã nebrzdano vrdli v svet velikih naro-dov, da bi nas lahko leti sprejeli brez zadrÏkov: narodiz bogatej‰o ‰portno tradicijo niso mogli dovoliti, da bijih ogroÏal vdor nepreverjenih, lahkomiselnih, zaletavihidej nekak‰nih zakompleksanih povzpetnikov; da bi nji-hove zasluge na vsem lepem zgubile lesk, da bi se namesto zmagovalcev, ki je bilo dotlej rezervirano zanje,povzpeli Slovenci.

Toda tudi ta boj smo dobili: danes so smu‰ki poletipriznani kot samostojna ‰portna in olimpijska discipli-na.

Ko pa je bila Planica slednjiã priznana in boj doboje-van, se je zgodilo tisto, kar se po nekem nepisanem pra-


52

vilu dogaja povsod in na koncu vsakega pionirskega ob-dobja: pobuda je kdaj pa kdaj pre‰la drugam in v drugeroke. V okvirih uteãene, legalizirane strukture Ïivljenjaje graditev letalnic doÏivela razmah pri sosedih in dru-god po svetu: navdu‰enje se je preselilo v Nemãijo inAvstrijo, na âe‰ko in v Skandinavijo, v ZdruÏene drÏa-ve in Kanado, medtem ko je pri nas vãasih skoraj za-mrlo. Planica na vsem lepem ni bila veã edina in najveã-ja letalnica na svetu. Medtem ko so drugod po svetu, vOberstdorfu, v Kulmu, Vikersundu, Ironwoodu in Ha-rachovu, gradili veãje in veãje letalnice, snovali in eks-perimentirali, je velikanka pod Poncami celo razpadala.Popravljali smo jo sicer, dograjevali, ostajala pa je dotra-jana, stara skakalnica, ob kateri ni bilo veã ãutiti ne na-rodnega genija ne narodnega zanosa.

V teh in takih kriznih trenutkih pa je vedno pri‰el doizraza ‰e en plani‰ki paradoks. Ta naprava in to gibanje,ki je bilo od vsega zaãetka sestavni del narodne biti innarodne ekspanzije, je bila in ostala prepu‰ãena skrbipe‰ãice zanesenjakov, tako rekoã neformalni grupidrÏavljanov. To razkriva ‰e eno slovensko posebnost:pomanjkanje smisla za velikopotezno institucionalno,drÏavni‰ko Ïivljenje. Obenem pa je bila ta pe‰ãica zane-senjakov tudi porok plani‰ke trdoÏivosti: tem ljudem jenamreã z njihovo elementarno pobudo uspelo vednoznova oÏiviti ne samo tradicijo in stroko, temveã tudi


53

plani‰kega duha, ki je vedno znova ustvaril plebiscitar-no razpoloÏenje in dal Planici njeno ljudskost. Tej pe‰ãi-ci ljudi je celo v najsiroma‰nej‰ih ãasih uspelo iztisniti iztega skopu‰nega ljudstva velikodu‰en prostovoljni pri-spevek, letargijo pa spremeniti v zanos.

Tedaj je slovenska razliãica mita o Ikaru spet oÏivela,in to z vsemi njegovimi moãmi. Spet je stopilo v ospred-je mladeniãevo hotenje, da bi poletel k soncu. In ko seje zaãelo v dolini Tamarja spet sanjariti, in to sanjariti zodprtimi oãmi, ko je bila na glas izreãena misel, da bilahko ãlovek poletel na smuãeh celo 150 metrov in veã,in ko se je zaãelo iskati temu prirnerno zemlji‰ãe, smobili spet tam, v razpetosti in sku‰njavi, ki nas sicer na-vdaja s strahom, a se je nikakor ne moremo obraniti.Konflikt slovenskega ãloveka s samim seboj se je spetzaãel, s tem pa tudi izjemno stanje njegove resniãnosti.

Ta konflikt je danes silovitej‰i kot kadar koli prej, sajso smu‰ki poleti prignani do daljav, ko se celo najdrz-nej‰i zagovorniki smu‰kih poletov spra‰ujejo o smislu inupraviãenosti tega poãetja. Toda gledalci protestirajo inÏviÏgajo, ãe sodniki zaradi varnosti skakalcev skraj‰ajozalet za en sam meter, ne da bi sicer komu od skakalcevprivo‰ãili nesreão: z njimi vred hoãejo ‰e dlje, do nedo-seÏenega in neznanega. Tako ‰e ni izreãena zadnja inodloãilna beseda, ki bi to izzivanje in tveganje prepove-dala. Sku‰njava je ‰e vedno preveã zapeljiva. ·e vedno


54

visimo med dvema poloma svoje resniãnosti: med teÏ-njo po varnosti in Ïeljo po preizku‰anju nevarnosti, medprebivanjem v ustaljenem in nagnjenostjo k neprever-jenemu, med oklepanjem Ïivljenja in izzivanjem smrti.Konstruktorji, skakalci, sodniki in gledalci in sploh vsi,ki se udeleÏujejo tega plani‰kega dogajanja, se prepirajos samim seboj: protestirajo proti brezumnim globinam,ki si jih odpirajo pod nogami, in si obenem Ïelijo ‰eglobljih prepadov, da bi jih lahko ãim uãinkoviteje inãim lep‰e preleteli, ves ãas razpeti med skrajnosti, ki najbi jih obvladali in pomirili. In ne da bi jih hoteli zarespomiriti, ker navsezadnje Ïivijo prav iz teh protislovnihskrajnosti in zanje. Naj se varnost in izzivanje smrti,znano in neznano, doseÏeno in nedoseÏeno, letalec insonce — naj se vse to nekje zbliÏa, ujame in pomiri, ven-dar nekje zunaj na‰ega Ïivljenja.


55

10. januarja 198519. marca 1986

V dnevni‰ke zapiske uvr‰ãam esej o lepi smrti slo-venskega naroda, ki sem ga prebral na pisateljski

tribuni Slovenski narod in slovenska kultura v Cankar-jevem domu; uvr‰ãam ga takega, kakr‰nega sem napi-sal, se pravi v nekoliko dalj‰i verziji od prebrane,uvr‰ãam pa ga predvsem zaradi laÏjega razumevanjanadaljnjih zapiskov, s katerimi tvori zaokroÏeno celoto.

Nekoã, morda kmalu, pomremo do zadnjega. Inpotem, ‰e preden zgnijemo v jami, dajo nova ime-na vsemu na tem ko‰ãku sveta, a smrt poimenujejoz nami . . .

Tone Pavãek: Iz slovenskih pesmi

Konãno umreti tu, kjer smrt je moãna.Miodrag Pavloviã: Orfej na Koreji

Zdaj, ko vsa zemeljska in nebe‰ka znamenja kaÏejo, dabomo najbrÏ res morali umreti, nam preostane samo ‰eskromna izbira: lepa, ãastna smrt. Zgodovina ni sicer vtem prav niã prizanesljiva, vãasih pa le naredi kak‰noizjemo. V njej so tudi smrti, kakr‰na je smrt italijanskega


56

plemstva, ki je ob izbruhu industrijske revolucije obu-boÏalo tako rekoã ãez noã in se zjutraj zna‰lo v istempoloÏaju kot proletariat, z ramo ob rami z novim zgodo-vinskim slojem ljudi, torej v prihodnosti. Ali toãnejesmrti, kakr‰na je smrt angle‰kega proletariata, ki je pri-vihral na prizori‰ãe zgodovine z divjostjo Watta Tyler-ja in z angle‰kim dolgim lokom, konãal pa z roko v rokiz orokaviãeno angle‰ko aristokracijo, v tradeunionu,bolj v politiki kot v revoluciji.

Za lepo in ãastno smrt pa je potrebno tudi sreãno na-kljuãje: predvsem smrt vsega tistega, kar je bilo doslejveãje in pomembnej‰e od nas samih in v ãemer smo sedoslej osmi‰ljali. Umreti je treba skratka v celoti in last-ne smrti, ki je smrt z veliko zaãetnico.

Vendar vse tako kaÏe, da nam je ob na‰ih zadnjihurah naklonjena tudi ta sreãa. Ne umiramo namreãsami — z nami umira ves ta obseÏni, umirjeno baroãniprostor od Trsta do Baltika, ki je tako neopredeljivopoimenovan s Srednjo Evropo, z nami umirajo Hrvati,âehi, Slovaki, MadÏari in Poljaki, ãe ne celo Bavarci, vsiti narodi in vsa ta ljudstva, ki so tako globoko zaznamo-vana s srednjeevropsko kulturo. In poro‰tvo na‰e smr-ti niso gola politiãna dejstva, odtrganost od zahodnezibelke na eni strani in neusmiljeni sovjetski totalitari-zem na drugi, pod katerim trpi dobr‰en del teh narodov


57

— poro‰tvo na‰e in njihove smrti je na‰a in njihovasrednjeevropska kultura sama.

1

Ko je propadla velika srednjeve‰ka iluzija o boÏjemkraljestvu na zemlji, o kr‰ãanskem obãestvu pod

neposredno vladavino boÏjega namestnika, si Evropejcinismo vzeli dovolj ãasa za objokovanje izgubljenega, paãeprav je pred na‰imi oãmi zaãela razpadati dolgoletnaevropska enotnost. Narobe: ljudi je po krvavih verskihbojih ob‰lo najprej olaj‰anje, potem pa sta jih kaj kma-lu prevzela lahkovernost in zanos. Srednjeve‰ki pasijonin misterij, v katerem so se dotlej ãutili in spoznavali vsievropski ljudje, je zamenjala dvorna komedija. Ljudje sose osvobodili hierarhiãne cerkvene more in kaj kmalu sose ãutili poklicane za ãisto posebno, veliko svetlej‰e inzanosnej‰e poslanstvo. Boga je skoraj ãez noã zamenjalãlovek, kr‰ãansko obãestvo komaj prebujeni narodi, pa-peÏa in celo Jezusa Kristusa samega pa absolutni mo-narhi in mogoãni poglavarji kronskih republik. V evrop-skih ljudeh je bilo sicer ‰e vedno precej nostalgije, ‰evedno dovolj prav otipljivega stremljenja po boÏji veliãi-ni in transcendentnem smislu, vendar je bilo to strem-ljenje zdaj bistveno drugaãno, stvarnej‰e: v odsotnosti


58

Boga in Cerkve je bilo zdaj to njihovo kolektivno bitje,je bil narod in je bila narodna drÏava. In to narodnadrÏava, ki se celo v Franciji ni uresniãila v narodu, tem-veã v absolutistiãni monarhiji in v kralju, v Angliji pa vekonomskem imperializmu, in ki je bila v prvi vrsti moã,ãe ne kar velesila in nasilje, sprião katerega sta bila sred-njeve‰ko nasilje Karla Petega in Torquemadova inkvizi-cija le slabo organizirana surovost.

Tedaj tej komediji ‰e nismo mogli predvideti tragiã-nega konca. Celo razsvetljenci, ki so se razkropili poevropskih dvorih s svojim blagovestjem, omamljeni sãlovekovo svobodo in veliãino, niso niti slutili, da sopravzaprav le ‰eme v rokah lastnega razuma in da bodokonãali kot najbolj izigrani ljudje v zgodovini.

Toda zgodilo se je prav to. Ni Voltaire izkoristil Fride-rika Velikega za svoje razsvetljene namene, ampak jeFriderik izkoristil Voltaira za svoje imperialistiãnevoja‰ke naãrte. Morda je pod vplivom bistroumnegafilozofa postal tudi Friderik bistroumnej‰i, prav gotovopa ni postal niti za spoznanje bolj blage narave: razsvet-ljenske ideje je izkoristil za veãje ‰tevilo svobodnih kme-tov, se pravi za bolj‰e obdelana polja in veãji pridelek,industrijo za uãinkovitej‰o oboroÏitev, ‰olstvo pa pred-vsem za bolj‰e izobraÏene vojake, ki so bili sposobnipremagati vsakega sovraga. Zakaj poslej veljata v Evropisamo veliãina in moã. Ta moã pa je silnej‰a kot kadar


59

koli prej, saj razsvetljenstvo in razsvetljenci, ki razna‰ajopo Evropi najzapeljivej‰e ideje, ne omogoãajo vladarjemvladati samo s ãlove‰kimi telesi, temveã tudi z njihovi-mi du‰ami. Ti ljudstva ne izkori‰ãajo veã samo za ust-varjanje materialne blaginje in ga ne uporabljajo veãsamo za topovsko hrano, ampak v imenu naroda in na-rodne drÏave, ki je smisel nad smisli, gledajo tudi v nje-gove spalnice, doloãajo njegovo vzgojo, oblikujejo nje-gove najosebnej‰e namene in cilje. Sprostilo se je nam-reã novo boÏanstvo, ki je politiãna in voja‰ka velesila inobenem najintimnej‰i del ãlovekove narave.

Kardinal Richelieu, kardinal Mazarin in Ludvik ·tiri-najsti so bili ‰e nebogljeni zaãetniki, ki ‰e niso znali po-vezati narodne volje z gospodarsko in politiãno moãjo.V resnici pa je to obdobje, ki je rodilo Friderika Velike-ga, Petra Velikega, Marijo Terezijo, Katarino Veliko inbrez ‰tevila mar‰alov in admiralov, poleg tega pa ‰eslavno Francijo, mogoãno Prusijo, sveto Rusijo, impe-rialno Anglijo in Avstrijo, idejo o zdruÏeni in moãni Ita-liji . . . Obenem pa tudi zaãetek procesa, ki je slednjiãvse nas male srednjeevropske narode stisnil med dvepolitiãni velesili, med Nemãijo in Rusijo, toãneje medzahod, ki ne temelji veã na narodni drÏavi, ampak naekonomskem imperializmu, in med vzhod, ki temeljipredvsem na drÏavnem in pravnopolitiãnem sistemu. Inki je slednjiã potegnil nenaravno mejo med zahodnim in


60

vzhodnim blokom, med katerima samo ‰e mali sred-njeevropski narodi sanjajo o narodni drÏavi, ki je osta-nek nekdanje evropske kulture in Evrope.

Vsi srednjeevropski narodi, Slovenci in Hrvati, âehiin Slovaki, MadÏari in Poljaki, se niso vkljuãili v to pre-stiÏno tragikomedijo. Bili so in ostali v glavnem narod,ne pa tudi drÏava; bili so in ostali v glavnem razsvet-ljenstvo samo, ne pa tudi velesila; bili so in ostali kultu-ra, ne pa tudi osvajalna soldateska . . . In odtlej se v tehevropskih ljudeh, ki ne poznajo istovetnosti z moãjo,oblikuje neka bistvena razliãnost: namesto nove Evro-pe se oprijemajo stare Evrope, tradicije narodnega inosebnega; namesto premoãi se oprijemajo solidarnosti,namesto navzven se obraãajo navznoter, namesto vpolitiko v kulturo . . . Postali so glasniki evropske pra-vice do svobodne osebnosti, pri ãemer so ãedalje boljosamljeni in v ãedalje huj‰em konfliktu tako z zahodomkot z vzhodom: ta pravica se namreã na zahodu razode-va samo ‰e kot hotenje po lastni dejavnosti in ekonom-ski ekspanziji, na vzhodu pa je postavljena zunaj zako-na in podrejena interesom drÏavnoupravnega imperia-lizma. Samo tu, v osrednji Evropi, se ‰e razodeva hote-nje po lastnem pogledu na svet kot volja po osebnem inintimnem naziranju sveta (Samo Simãiã).

(Njihova edina ‰ansa v tem svetu je bila Avstro-Ogrska, je bila ãrnoÏolta monarhija, zdruÏba narodov,


61

v kateri naj bi vsak narod ohranil svojo narodno in kul-turno posebnost. Îal, Avstro-Ogrska prav taka, kakr‰naje bila, zdruÏba narodov, ni bila velesila in v moderniEvropi ni mogla obstati, ‰e zlasti ne zato, ker so bile nje-ne integrativne moãi utemeljene na srednjeve‰ki Evro-pi, ne pa na narodnem pluralizmu. Njen poglavitni in-tegrativni element je bil obramba kr‰ãanstva pred Tur-ki in njena edina vsenarodna junaka sta bila Jan Sobie-ski in princ Evgen Savojski. Îe general Laudon, s kate-rim se je Marija Terezija zapletla v mednacionalne boje,je imel preveã opraviti s Prusi in premalo s krivoverci,tako da so na Slovenskem matere stra‰ile z njim otrokekot z razbojnikom. Kakor hitro so bili sovraÏniki kr‰ãan-stva odbiti, je zaãelo to ãastitljivo zgradbo razjedati pravnarodnostno trenje. Po eni strani arogantni pangerman-ski nacionalizem Avstrijcev in njihova lastna vizija sred-njeevropske velesile, po drugi strani panslovanska ideo-logija âehov, Hrvatov in Slovencev, panslovanska ide-ja kot obramba proti nem‰ki agresivnosti, ki pa je ime-la prav tako razdiralno moã. In ti dve nasprotujoãi si silista avstroogrsko monarhijo ne samo razdrli, ampakslednjiã priklicali v ta srednjeevropski prostor najprejNemce, potem pa ‰e Ruse, ki so Ïe od nekdaj vse, kar jebilo ruskega, poimenovali s slovanskim, da bi slednjiãvse slovansko povzeli v rusko.)


62

Tako je Srednja Evropa postala, kar je in kar ugotav-lja Milan Kundera: negotovost malih narodov med za-hodom in vzhodom. Znaãilnost teh malih narodov vtem neusmiljenem primeÏu pa je v tem, da je njihovobstoj vsak trenutek vpra‰ljiv, da lahko vsak trenutekizginejo z obliãja sveta in da se pripadniki teh narodovte smrtne nevarnosti vsak trenutek tudi zavedajo. Neopredeljuje jih torej toliko narodna ekspanzija in kolek-tivna moã kolikor nenehna in neodtujljiva zavest o smr-ti, torej najavtentiãnej‰a zavest o Ïivljenju, ki pripadniketeh narodov nenehoma prestavlja iz povr‰nega obmoãjapolitike v osebno globino kulture, filozofije, religije inumetnosti. ZdruÏujejo se sicer v narode, vendar ostajajobolj kaj drugega, predvsem kulture in verske skupnosti.Njihova vizija je vizija zdruÏene Evrope, v kateri bi senarodi med seboj spo‰tovali in negovali vsak svojosamobitnost z vsemi kulturnimi in religioznimi razliã-nostmi, Evropa medsebojnega oplajanja, ne pa zatiranjain dominacije naroda nad narodom. Skratka vizija, v ka-teri se ohranja evropska preteklost in ki predstavljaevropsko kontinuiteto, neposredno nadaljevanje sred-njega veka, ko je bil ãlovek kot boÏje bitje ‰e veliko boljintimen pripadnik svoje ‰kofije kot brezosebnega mon-struma drÏave, bolj konkretnega verskega obãestva kotbrezosebne splo‰nosti in ko je bil s pomoãjo Ïivega


63

Boga in latin‰ãine kljub svoji narodni opredeljenosti ‰esvetovljan.

V vsej Srednji Evropi sta se izroãilo kr‰ãanskega sred-njega veka in racionalistiãna luã razsvetljenstva ohranilas skoraj izvirno vsebino, ne da bi se bila izrodila v akti-vistiãnih in totalitaristiãnih namenih. Reãi je celo mo-goãe, da je Srednja Evropa, ne glede na trenutno politiã-no stanje, pravzaprav ‰e edina preostala Evropa.

Tudi v du‰ah drugih Evropejcev je teÏko protislovje:tudi zahodni in vzhodni Evropejci trpijo v protislovjumed osebnim in druÏbenim, med privatnim in drÏav-nim, med svobodo in dolÏnostjo . . . V du‰ah srednje-evropejcev pa so se ãlove‰ka protislovja izoblikovala po-sebno dramatiãno in obãutljivo: vse tisto veãje inpomembnej‰e od nas samih, druÏba, narod, drÏava, ninikoli zares veãje in pomembnej‰e. Na ravni veliãine inmoãi ne najdemo nikoli niãesar, s ãimer bi se lahko de-jansko poistovetili. Smo ljudje brez globlje religiozneistovetnosti, zato pa tudi ljudje, ki smo pahnjeni v izvir-no Ïivljenjsko avanturo, da vselej in povsod, tako rekoãna vsakem koraku, strastno i‰ãemo svojo istovetnost.Iskalci smisla in preÏivetja smo celo v najbanalnejsemdnevnem dogajanju. In kolikor bolj si Ïelimo trdnosti,toliko bolj smo vizionarji in profeti, saj na‰ega temeljani v stvarnosti, ampak le v ideji, nikakor ne v danem,ampak le v preseÏnem in vsem tistem, kar bistveno


64

spreminja na‰ Ïalostni poloÏaj. Zato nismo ãisto nor-malni, ampak tudi abnormalni ljudje. Zato se na na‰emobmoãju ne rojevajo samo kulturniki in umetniki, am-pak tudi psihopati, tudi Masochi in Hitlerji, ki pa simorajo za svojo uresniãitev — tudi to je res — poiskatidruge kraje in druge ljudi. Zakaj tu, v tem srednje-evropskem prostoru, ljudje kljub vsemu ne i‰ãejo svojeistovetnosti zunaj ãlove‰kega sveta ali nad njim, temveãv solidarnosti s svetom in z ljudmi: bolj kot Rusom inNemcem in drugim evropskim narodom so jim blizuÎidje, tisti Îidje, ki so prav tako kot oni le religija inkultura.

Temu srednjeevropskemu duhu je tuj vzhodnoevrop-ski totalitarizem. Temu duhu pa je tuj tudi zahodno-evropski protestantizem, vsaj tisti protestantizem, ki jeuniãil idejo o vesoljni solidarnosti in se razvil v tisto ãlo-vekovo absolutno svobodo, ki je iztrebila Indijance,kupovala in prodajala ãrnce, zavoj‰ãila Indijce in Arab-ce . . . Ta duh je sposoben globokega protesta, vendarprotesta Jana Husa, ki se upira mrzlokrvnim institucio-nalnim oblikam Ïivljenja in terja avtentiãnej‰e, toplej‰eversko ãustvo, nikdar pa svobode brez skupnosti in golekupoprodajne odnose med ljudmi. To je duh polnegaãlove‰kega soÏitja, duh socialne in politiãne praviãnos-ti . . . âe ga prevzema Ïelja po obãestvu, to nikoli niobãestvo enega samega naroda in enega samega social-


65

nega razreda, temveã obãestvo, kakr‰no nam je bilo obl-jubljeno v preteklih dneh, v najglobljem bistvu katolici-zem. Ta katolicizem — toãneje protireformacija — je daltem srednjeevropskim ljudem tudi podobno ãutenje,poudarjen ãut za vzvi‰eno, lepo in ganljivo, obenem paje dal tem krajem tudi razmeroma enako podobo: poz-ni barok. Saj skoraj ni razlike med starimi mestnimisredi‰ãi v tem prostoru, med Ljubljano, Gradcem, Za-grebom, Dunajem, Budimpe‰to, Prago, Krakovom inVar‰avo! Vendar to ni rani italijanski barok, barok Fran-cesca Borrominija in Giana Lorenza Berninija, barokagresivne in optimistiãne katoli‰ke Cerkve, ki je preÏive-la udarce protestantskih oãitkov in se upa spet izzival-no odevati v zlato in posvetno bogastvo, veliãati moã in-stitucije — ne, to je barok umirjenih, zvestih ljudi, ki jimni toliko za veliãino in moã Cerkve, kolikor za poboÏnoãustvo in obnovljen obãutek vesoljne skupnosti. Kultur-na znaãilnost, kakr‰no potrjuje ‰e cela vrsta drugihsrednjeevropskih kulturnih znaãilnosti, med njimi tudisrednjeevropska kavarna. Tudi ta v Srednji Evropi niprostor bli‰ãa in reprezentance, ki bi mu dajala bistvenpomen Ïamet in teÏa lestencev, kakr‰en se je izobliko-val v prvih pari‰kih kavarnah in kakr‰en je ‰e danes vMoskvi, v katerem se ljudje udeleÏujejo predvsemme‰ãanske odliãnosti — to je v Srednji Evropi predvsemdruÏabni prostor, prostor dnevnega shajanja ljudi in


66

izmenjave dnevnih kulturnih in politiãnih informacij, vkaterem se mize ‰ibijo pod teÏo revialnega tiska.

Srednja Evropa je predvsem kultura, in to svetovljan-ska kultura. Saj skoraj ni pomembnej‰e kulturni‰ke ide-je in pomembnej‰e umetni‰ke smeri, pomembnej‰egaumetni‰kega doseÏka, ki se v dvajsetih in poznej‰ih le-tih tega stoletja ne bi bil porodil prav v tem prostoru inod tod oplodil ves svet. V literaturi je to delo JaroslavaHa‰ka, Franza Kafke, Roberta Musila, Hermanna Bro-cha, Josepha Rotha in Cezslava Milosza, v likovni umet-nosti Gustava Klimta in Oscarja Kokoschke, v glasbiGustava Mahlerja in Bele Bartoka, v arhitekturi OttaWagnerja in Adolfa Loosa . . . Tu pa je doma tudi ne-opredeljeni genij Otta Weiningerja, psihoanaliza Sig-munda Freuda, socialna demokracija Karla Kautskega,pra‰ki strukturalistiãni krog Jana Mukarovskega, zaãe-tek evropskega modernizma in gledali‰ãa absurda, Wi-told Gombrowicz, Bruno Schulz in Stanislav Witkie-wicz . . . Vso to kulturno teÏo ‰e najbolj obãutimo pravSlovenci in Hrvati, saj smo zadnje velike ljudi dobiliprav iz tega kulturnega prostora, ljudi, ki so ‰tudirali naDunaju, v Pragi, Krakovu in Münchnu, delali vBudimpe‰ti, Lvovu, Pragi in Pardubicah, trpeli naevropskih boji‰ãih avstroogrske monarhije: Ivana Can-karja, Henrika Tumo, Janeza Evangelista Kreka, JosipaPleãnika, Milana Vidmarja, Riharda Jakopiãa, Stanka


67

Bloudka, Miroslava KrleÏo, Gustava Antuna Mato‰a,Ivana Me‰troviça, Josipa Broza . . .

In ta svetovljanska kultura, ki nima generalskih epo-let, je zdaj zapisana smrti.

2

Slovenci nismo pod sovjetsko totalitarno oblastjo, kotso âehi, Poljaki, Slovaki in MadÏari. Slovenci smo

skoraj svobodni ljudje, vendar nam zaradi tega ni zniãemer prizaneseno: prav zaradi tega smo ‰e toliko boljmi sami, kultura, resda srednjeevropska, evropska incelo svetovljanska, a vendarle kultura. Med dvema zdra-vima, nasilnima in nepremagljivima blokoma — smrtnabolezen.

Zahodna Evropa nam je seveda bliÏja, ker korenini-mo predvsem v njej, vendar v tej na‰i naravnanosti nire‰itve: bliÏnja nam je Zahodna Evropa samo toliko,kolikor je tudi sama podrejena in nemoãna in kolikor jev varstvu — hvala bodi Bogu — ameri‰ke velesile. Sicertu pri nas vlada transcendentalno ãustvo, tam pragma-tiãni um . . . Tu vzvi‰ena simbioza narodnega in leve-ga, ki smo jo v imenu Srednje Evrope najlep‰e izraziliprav Slovenci s Cankarjevo maksimo o narodu proletar-cu in ki se v tem prostoru izraÏa spet in spet, ta trenu-


68

tek najbrÏ v poljski Solidarnosti — tam sprega narodne-ga in desnega v vsemoãi ekonomije. In obraãajmo kakorkoli, prej ali slej nam ostane resnica, da naperjene raketez jedrskimi glavami zlove‰ãe stojijo na eni in na drugistrani na‰e ‰ir‰e domovine, domovine, ki je ne ena nedruga stran veã ne upo‰teva.

Tu pri nas, v Srednji Evropi, pa je ne glede na tosmrtonosno oroÏje edina velesila ‰e vedno kultura: li-teratura, gledali‰ãe, filozofija, film . . . V tem prostoruopredeljuje ljudi ‰e vedno ideja o narodni drÏavi, v okvi-ru te ideje pa v glavnem kulturni in umetni‰ki pojavi: ro-mantiãni ãrni val poljskega filma, Andrej Wajda in Jer-zy Kavalerowicz, ‰tudentsko gibanje v imenu AdamaMickiewicza, krakovsko gledali‰ãe in Jan Kott, filozofi-ja Leszeka Kolakowskega, literarni kroÏek SandorjaPetöfija, madÏarski film in Istvan Szabo, listina 77, For-manovi in Mantzlovi filmi, romani Milana Kundere indrame Vaclava Havela, dunajska literarna revija DieFackel, poljska literarna revija Kultura, ãe‰ke Literarnenoviny, slovenske Perspektive, ljubljansko eksperimen-talno gledali‰ãe Oder 57 . . . V trdnem objemu moãipopolna nemoã, ki Ïeli v globinah svojega srca nemoãtudi ostati.

In na‰e srce pri tem ni samo ãustveno, ampak tudimodro. Zaveda se, da razen te kulture, narodne, sred-njeevropske in svetovljanske, ne premore prav niãesar.


69

Niti Jugoslavije ne, saj Jugoslavija ni nikakr‰na velesilain vanjo kot velesilo nikdar nismo niti verjeli. ·e v zaãet-ku oktobra leta 1918 smo sanjali le o skupnosti slovan-skih katoli‰kih narodov, ki se bodo iztrgali iz avstro-ogrske monarhije, o nekak‰ni Iliriji, v decembru istegaleta, komaj dva meseca pozneje, pa smo se zna‰li v po-vsem drugi drÏavi, v Jugoslaviji. In danes, skoraj posedemdestih letih te Jugoslavije, se na‰a nepovezanosts tem prostorom potrjuje spet in spet: na‰a poglavitnaÏivljenjska Ïila, po kateri izmenjujemo s svetom svojeduhovno in materialno bogastvo, je ‰e vedno juÏna Ïe-leznica, ki pelje iz Dunaja v Trst in iz Trsta na Dunaj.Jugoslavija ni na‰ organski druÏbeni in gospodarski pro-stor, v katerem bi se lahko konstituirali kot druÏbena inekonomska moã, tudi ni na‰ enotni kulturni prostor,ampak ‰e vedno le politiãna zveza, ki jo ohranja spora-zum nemoãnih.

Re‰iti nas ne more niti na‰a revolucionarna partija.Ne more in ne more, pa naj nas ‰e tako podpihuje hgospodarski uãinkovitosti in materialni blaginji, naj nas‰e tako nagovarja k juna‰kemu spopadu z nadnacional-nimi druÏbami in k pogumnemu skoku iz narodnezaplankanosti v svet. Ta partija nas — kolikor nas trga izsrednjeevropske kulture — celo slabi in nam jemlje ve-selje do Ïivljenja, In tudi dejansko poãenja prav to, sla-bi nas in razkraja, ker nam poleg socializma, ki ga kot


70

srednjeevropejci sprejemamo z odprtimi rokami, vsilju-je ‰e religijo ateizma in ãlovekoboga, ki je zahodna invzhodna, nikakor pa ne na‰a, srednjeevropska religija.Srednja Evropa ni prostor ãlovekoboga, ampak prostormrtvega in skritega Boga, prostor religije skupnosti inosebne svobode.

Ta partija je lahko na‰a voditeljica samo toliko, koli-kor je tudi sama le sestavni del srednjeevropske kultu-re. In sestavni del srednjeevropske kulture ta partija tudije, saj je pravzaprav laiãna varianta katolicizma, ki vzpo-stavlja papizem in skupnost. Tej partiji sta gospodarskauãinkovitost in ekonomska moã celo bolj tuji kot mar-sikateremu podjetnemu Slovencu. Ta partija ne dovolisprostitve nebrzdanih gospodarskih sil in privatni‰kegapohlepa, konkurence in socialnega boja, ampak te silenenehoma kroti z razredno politiko, z varstvom nemoã-nih in nesposobnih, z vizijo bolj ãlove‰kega sveta, ki boodre‰en materialne nuje. In s tem prizadevanjem je vnasprotju s srednjeevropsko kulturo samo toliko, koli-kor terja tudi enakost duha, ki v tem prostoru Ïe odnekdaj Ïivi kot del boÏje, ne pa ãlove‰ke hierarhije.

Tako ta partija ni sprta samo z Bogom, ampak tudisama s seboj. Nenehoma nas mobilizira in kliãe kvi‰ku,k strnitvi vrst in v boj, in nam za mobilizacijo na‰ih moãiponuja samoupravljanje in delegatski sistem, obenempa — brez spo‰tovanja ãlovekove boÏje svobode — ãepi


71

nad nami kot koklja nad pi‰ãanci in kot edina odloãu-joãa volja, ki v kali blokira vsako ustvarjalno idejo.Govori nam o praviãnej‰i in moãnej‰i skupnosti, ki boutemeljena na delovnem prispevku vsakega posamezni-ka in njegovi odgovornosti, obenem pa daje najveã po-oblastil vnaprej izvoljenim, ki so lenuhi in neodgovor-neÏi. Na‰e upravljanje ureja tako, da odgovornost zaodloãitve zaupa telesom, ki ne odloãajo o niãemer, od-loãa pa o vseh stvareh sama, ki za svoja dejanja ni niko-mur odgovorna.

Vendar je tudi njena moã le slepilo, saj poãiva na voljiljudstva. Na volji nekoliko utrujenega, srednjeevropskolenobnega in letargiãnega ljudstva, ki ga ne opredelju-je niã drugega kot kultura, in to srednjeevropska kultu-ra. In ki si dejansko — ne da bi se tega ãisto natanãnozavedalo — ne Ïeli niã drugega kot zvestobo samemusebi in smrt, lepo in ãastno smrt, v kateri bo z ljudstvomvred preminila tudi partija.

Umreti lepo se pravi vzljubiti vse tisto, kar smo, ãe-prav je zapisano smrti ali celo prav zaradi tega, ker jezapisano smrti. Sprejeti, ãe ne vzljubiti Jugoslavijo, ki jeta trenutek ‰e vedno na‰a edina politiãna varianta, obe-nem pa stremeti k narodni drÏavi, ki je na‰a neodtujlji-va srednjeevropska dedi‰ãina. Sprejeti partijo, kateremoã je utemeljena na nemoãnem ljudstvu, na njegovistari panslavistiãni ideji in Ïelji po druÏbeni praviãnos-


72

ti, ki Ïe od nekdaj razvnema duhove v vseh srednjeev-ropskih kavarnah. Sprejeti socialno demokracijo rene-gata Karla Kautskega in Henrika Tume, ki ju je privlaãilasocialna revolucija samo toliko, kolikor je obljubljalatudi osebno rast in svobodo vsakega posameznika, karnam je z izbranej‰imi besedami poloÏil v srce tudi Ed-vard Kocbek. Sprejeti ves ta srednjeevropski prostor invse te ljudi, tudi prevrtljive Avstrijce, ker je njihov so-vraÏni pangermanizem enaka nemoã, kot je bila nemoãna‰ panslavizem. Sprejeti na‰ katolicizem in na‰ barok,ãeprav ni reprezentativni barok Fischerja von Erlacha,ampak le barok na‰ih zlatih dolenjskih oltarjev, v kate-rih morda le prebiva tudi skriti Bog. Samo tako lahkoumremo res lepe smrti.


73

14. januarja 1985

Zgodaj davi me je poklical po telefonu iz Kranjskegore predsednik dru‰tva JoÏe Bor‰tnar:

”UÏaljenost gor ali dol,« je rekel, »ampak videti je, dati moram to neprijetnost povedati prav jaz.«

»Povej jo torej!«In povedal mi je, da ne smem z mladimi nogometa‰i

Slovana v Sovjetsko zvezo, toãneje v Gruzijo. Da je de-legacija z mladimi nogometa‰i vred, ki prihodnji tedenodhaja tjakaj, paã delegacija v okviru protokola o med-narodnem sodelovanju med Ljubljano in Tbilisijem inda po politiãni oceni meni ni mesta v njej. Z mestne So-cialistiãne zveze da so to sporoãili predsedniku obãinskeSocialistiãne zveze in predsedniku obãinske skup‰ãine,ki pa sta menila, da je najbolj‰e, da mi to pove on, pred-sednik Zveze ‰portnih dru‰tev Slovan in moj predstoj-nik; zadeva da naj se uredi med slovanovci samimi.

»Zadeva je urejena, predsednik«, sem rekel.S tem pa ni reãeno, da nisem bil prizadet. Ne seveda

zaradi tega, ker sem moral tako nenadoma odloÏitinaãrtovano pot in sreãanje s svojimi gruzinskimi prija-telji. Navsezadnje sem pobudnik in prvi organizator


74

mednarodnega mladinskega nogometnega turnirja vspomin Mira Perca-Maksa, na katerega smo kar sedem-krat doslej povabili tudi Gruzince: povabilo v Gruzijo jetorej pri‰lo kot zahvala in povraãilo za dosedanje sode-lovanje. In s tem da so mi prepovedali pot v Sovjetskozvezo, so pravzaprav zanikali moje dosedanje zasluge inmoje delo: spet je torej zmagal ideolo‰ki princip naddelovnim.

Toda poÏrl sem tudi to Ïalitev; navsezadnje me je boljkot kaj drugega zabolelo to, da me s to prepovedjo po-niÏujejo in onemogoãajo v delovni skupnosti in trgajood Slovana, v katerega sem vloÏil petnajst let nesebiãne-ga poklicnega dela in v katerem imam niã koliko naj-trdnej‰ih prijateljskih vezi. Moj poloÏaj med temi ljud-mi poslej skoraj ne more biti veã tak, kakr‰en je bil do-slej.

Vsekakor je to najlep‰a priloÏnost, da konãno takosebi kot svojim kulturni‰kim prijateljem, ki se Ïe leta inleta ãudijo moji angaÏiranosti v ‰portu, pojasnim, odkod in zakaj ta moja neobiãajna privrÏenost, ãe ne celostrast.

Ko smo se leta ‰estintridesetega, v mojem ‰estem letu,preselili iz Device Marije v Polju v Ljubljano, v pred-mestno Zeleno jamo, a vendarle v mesto, je bilo tu zamemarsikaj nenavadnega. Tu so vsako nedeljo dopoldne,takoj po ma‰i, ulice oÏivele s prazniãno obleãenimi


75

mo‰kimi, z mo‰kimi v sneÏno belih srajcah s trdnimiovratniki in s kravatami, v temnih gvantih in klobukih,ki jih je pot vodila v Ljubljansko ulico, pravzaprav kplankam, ki so omejevale velikanski prostor med Kolin-sko tovarno in Tovarno kleja. Razburjeni in z denarni-cami v rokah so se zbirali pred orgomnim vhodom, ki seje z visokimi stebri in s polkroÏnim svodom dvigal iznadplank in spominjal na vhod v farmarski ranã, kakr‰negaje bilo mogoãe videti samo v kavbojskih filmih, na njempa je z rdeãimi ãrkami pisalo: SLOVAN. Z otroki semnavadno pritekel do vhoda in obtiãal nekje v gneãi zradovednimi oãmi: kaj je pravzaprav to?

Nogometna tekma.Za plankami je bil torej pomemben nedeljski dogo-

dek, nekak‰en Ïogobrc, morda pomembnej‰i in sloves-nej‰i od ma‰e, predvsem pa mo‰ki dogodek.

Toda ob vhodu je bila blagajna, v vratih je stal strogbiljeter z rdeãim trakom okrog rokava in za vstopnico jebilo treba od‰teti ‰tiri dinarje, veã kot za kino Moste.VzdolÏ plank pa so paradirali policaji na konjih.

Priti noter in se udeleÏiti tega dogodka, tega nadvsepomembnega mo‰kega dogodka, ki je bil tako skrbnoograjen in zastraÏen — to je bila moja prva in najveãjazelenojamska Ïelja. Toda noter nisem pri‰el ne prvonedeljo ne drugo ne tretjo . . .


76

Potem pa neke lepe nedelje ni bilo niã, ne razburjenihmo‰kih na ulicah ne gneãe pred vhodom in okrog bla-gajne, sploh nobenega dogodka . . . Slovan — tako somi pojasnili — je policija razpustila.

Samo planke so bile ‰e zmerom tu in rdeã napis nadobokanim vhodom. In ‰e vedno me je mikalo, da bi po-gledal noter, da bi se nekako prebil v ta posveãeni inprepovedani prostor za plankami. Kukal sem skozi reÏemed deskami, kukal, kakor sem nemalokrat kukal tudiprej, vendar kot zanala‰ã tudi tokrat ni bilo videti niãe-sar. Potem, ãez ‰tirinajst dni ali celo veã, pa je ponoãinekdo — pijanec ali razbojnik — iztrgal iz plotu desko,najprej eno in potem ‰e drugo, in zjutraj je v plankahzijala velika vrzel. Vhod v posveãeni prostor je bil odprt.

Tedaj sem konãno z ostalimi zelenojamskimi otrokivdrl na igri‰ãe tudi jaz, prvi dan seveda pla‰no, potempa z vsakim dnem bolj spro‰ãeno . . . Zbijali smo Ïogoiz cunj, plezali po ograji Töniesovih skladi‰ã onkrajigri‰ãa, poleÏevali po visoki, nepoko‰eni travi, dirjali pole‰nati atletski stezi, ki jo je prerasel plevel . . . Do si-tega smo se nauÏili tega prepovedanega prostora. Ven-dar kljub vsem uÏitkom to ni bilo tisto pravo: v meni seje vse pogosteje ogla‰ala neuresniãena Ïelja, ogla‰alspomin na velik in pomemben dogodek, ki sem ga za-mudil . . . In to mojo Ïeljo so podÏigali ‰e starej‰i fant-je, ki so ob na‰ih divjih nogometnih tekmah omalovaÏu-


77

joãe odmahovali z roko, ãe‰ to ni niã; v ãasu Slovanasmo videli Ïe vse drugaãne tekme . . . To mojo Ïeljo jerazvnemal tudi ãar nogometne igre same, zapeljiva moãkolektiva in preizku‰nje, Ïelja po nastopu in tekmi, in tos pravo Ïogo, v pravih dresih in za pravi, resniãni klub!

Skratka: biti odrasel, moãan in spreten, uspe‰en, po-vezan v kolektiv in sredi pomembnega dogajanja — vsete otro‰ke sanjarije so se v meni povezale v eno samobesedo: SLOVAN. Za nameãek pa je poprijela ta besedav meni Ïe od vsega zaãetka ‰e tragiãen, literaren pri-zvok, ker je bil Slovan paã mrtev, zbrisan po logiki ne-doumljive, vsekakor kriviãne usode, moje hrepenenje inhrepenenje mojih vrstnikov pa brez kakr‰nega koliupanja.

To je bilo kolektivno travmatiãno doÏivetje, s katerimsmo se jaz in moji zelenojamski vrstniki — kot je s trav-mami v navadi — ‰e dolgo zapletali v vedno nove ãust-vene pretrese. Ko smo se po konãani vojni spet zbrali inko smo morali z igri‰ãa za Kolinsko tovarno, ki so gapozidali z avtobusnimi garaÏami, na Kodeljevo, na biv‰esalezijansko nogometno igri‰ãe, in ko smo v biv‰i kape-lici Marije Terezije ustanavljali nov nogometni klub,smo si bili vsi edini v tem, da se ne more imenovati dru-gaãe kot Slovan. Toda obãinski ljudje niso hoteli o temniti sli‰ati. Lahko je Svoboda, so nam govorili, lahko jeBorec, Slovan pa nikakor, in nam ta svoj ultimat pojas-


78

njevali z nerazumljivimi vzroki. In mi, ki smo se zbraliv kapelici s staro, neuresniãeno ljubeznijo in ambicijo,ki smo z udarni‰kim delom usposobili igri‰ãe in garde-robe in ki smo bili pripravljeni klubu posvetiti ves svojprosti ãas, nismo in nismo popustili. Upirali smo se inupirali, dokler nam ni uspelo. Uspelo pa nam je ‰ele leta1950, in ‰e tedaj tako, da smo za svoj uspeh plaãali viso-ko ceno: poslej smo Ïivotarili v jami na Kodeljevem brezrazumevanja in denarja, brez elektrike in vode, skorajkot zavrÏenci . . . In tako se je Slovan, ki je dotlej Ïivelv meni kot otro‰ka Ïelja po odraslosti, moãi, uspe‰nosti,kolektivu in pomembnosti, zaãel povezovati ‰e z zave-zanostjo vsemu mrtvemu, preganjanemu, nezaÏelene-mu, z zvestobo samemu sebi in svojim bliÏnjim in zuporni‰tvom.

Ko sem konec ‰estdesetih kot amaterski delavec zavi-hal rokave, da odloãneje pripomorem k uveljavitvi Slo-vana, sem nekega dne opazil, da mi pri tem delu poma-gajo v glavnem nekdanji zelenojamski otroci, zdaj seve-da Ïe odborniki: JoÏe Verbek, Janez Bajc, Fric BeÏan,Zdravko Raku‰ãek, Vane Avsec, Vojo Herbst . . .


79

31. januarja 1985

Novi urednik Teleksa Stane Trbovc me je zaprosilza prispevek v prihodnji ‰tevilki, ki bo posveãena

obletnici Pre‰ernove smrti, slovenskemu kulturnemuprazniku. Povabilo me preseneãa. Res da je Teleks zelonepristransko povzel Ïe dogajanje na pisateljski tribuniv Cankarjevem domu, pa vendar . . . ! To razodevakonec monolitnosti in doloãeno diferenciacijo: medtemko je oÏji politiãni vrh nezadovoljen in kliãe v ãasnikihna ideolo‰ki obraãun, se neideolo‰ki del druÏbenegaaparata veseli trenutne duhovne razgibanosti na Slo-venskem in jo sku‰a celo spodbuditi. V tem nekolikoliberalnej‰em ozraãju pa tudi novinarstvo postaja konã-no novinarstvo, avtonomnej‰i glas, kar potrjuje tuditednik Mladina.

Vabila vsekakor ne smem zavrniti — Ïe zato ne, kerne smem zamuditi priloÏnosti, da povem nekaj malegao problematiãnosti na‰ega vsakoletnega praznovanjaslovenske svobodomiselnosti. Pa tudi zato ne, ker niprav nobenega vzroka za evforijo.

Navsezadnje je tudi ob leto‰njem Pre‰ernovem dne-vu, prazniku slovenskega duha, mogoãe ugotoviti kaj


80

slabotne integrativne moãi in kaj tenko plast duhovno-sti, ãe ne celo malodu‰je, ki je na drugih, napadalnej‰ihpodroãjih Ïivljenja — denimo v ‰portu — navzoãe ‰ebolj kot v kulturi. V tej tenki plasti pa je najobãutnej‰epomanjkanje religiozne zavesti, izroãenosti in zaveza-nosti svetu, v katerem Ïivimo in katerega del smo.Ostanki na‰ih kolektivnih zavez, katoli‰ke in komunis-tiãne, nam oãitno ne morejo pri tem prav niã pomaga-ti, saj nam primanjkuje predvsem osebnih odgovorovna zadnja vpra‰anja ãlove‰ke eksistence. Globlja ãlo-ve‰ka resnica, ki poraja religiozno zavest in polni du-hovni prostor, oãitno terja ‰e globlje malodu‰je in ji jepotreben ‰e temeljitej‰i razkroj skupne vere in ‰e huj‰astiska. Ta resnica in ta duh, ki sta izrazito osebne narave,se nam paã dajeta ‰ele sprião na‰e osebne niãnosti, ãene celo smrti. (Ali nismo spletli najtrdnej‰e religioznevezi prav v drugi svetovni vojni, ko se je vsak Sloveneczna‰el pred obliãjem smrti?)

Zato je ob tej duhovni praznoti — naj je sli‰ati ‰e takoprotislovno — skoraj neumestno postavljati vpra‰anje ona‰em socializmu, na‰em druÏbenem, gospodarskem inpolitiãnem poloÏaju. V zgodovinskem in druÏbenemdogajanju ni prav nobenega orodja, s katerim bi lahkouresniãili ãloveka in njegov najgloblji interes. To pa po-meni ‰e nekaj drugega: ãe sprejemamo socializem kotna‰o splo‰no druÏbeno usmeritev, jo torej sprejemamo


81

kot nekaj parcialnega, sprejemamo predvsem kot pripo-moãek za re‰itev druÏbenih in gospodarskih vpra‰anj.Ta in tak socializem lahko sprejmemo celo ne glede nato, da se nam prav na druÏbenem in gospodarskempodroãju kaÏe kot neuãinkovit, in da ga prakticiramocelo na ‰kodo demokratiãnih svobo‰ãin, ki smo jih va-jeni in jih ne moremo pogre‰ati. Toda brÏ ko spregovo-rimo o njem ‰e v imenu ãlovekove celote, v imenu duha,mu moramo zameriti, da se nam tako vztrajno ponujasamo v povezavi z religijo ateizma. Ta religija ateizmane more namreã k zgodovinski naravi socializma pri-spevati prav niã, zato pa lahko toliko bolj ‰koduje na‰iduhovni avanturi. Ta religija nas zavaja v ãlove‰kosamozadostnost in nas omejuje v na‰ih nadnaravnihsmotrih. In stiska, o kateri govorimo, je pravzaprav lenjen konãni rezultat: ko ni veã Boga, je Bog ãlovek, kopa ãlovek postane bog in na svetu ni niã veã boÏanske-ga, niã zares svetega, je konec tudi vseh tistih osmi‰lja-joãih moãi, po katerih je ãlovek sploh ‰e lahko ãlovek. Innarod — narod.

Vendar je treba temu dodati vsaj ‰e dve niã manj pro-tislovni zadevi.

Prva je ta, da tega na‰ega siroma‰nega duhovnegaprostora prav gotovo ni kriva samo religija ateizma;krivda sega veliko globlje in dlje, v nekem smislu celo doslovenskega slavljenca Franceta Pre‰erna, ki je najveã


82

prispeval k oblikovanju slovenskega naroda, in to pravtakega, kakr‰en je danes. Îe od vsega zaãetka se namreãSlovenci ne navdu‰ujemo samo nad Pre‰ernovo poezi-jo, temveã tudi nad njegovo svobodoumnostjo. Prav tasvobodoumnost, ki je poloÏena v temelj slovenskeganaroda in vsakega izmed nas, pa je sumljive narave. Bitisvobodoumen se pravi biti miselno svoboden, odvezanin razvezan, se pravi brez globljih in zavezujoãih kore-nin, brez zavesti o na‰i dejanski resniãnosti, se pravisamovoljno, prosto viseãe bitje, ki prej ali slej moradoÏiveti usodo, kakr‰no Slovenci doÏivljamo danes. Inkakr‰no je bolj kot kdorkoli izmed nas doÏivel tudiPre‰eren, ki je kljub svoji svobodomiselnosti zaãutil tudisvojo skrito, zavezujoão naravo in napisal Sonete ne-sreãe.

Druga protislovna zadeva je ta, da naãete zavezanostisvetu in mrtvega Boga ni mogoãe kar oÏiviti, ‰e manj paseveda narediti ali celo uvoziti. Produkcija, ki jo imamotako v ãislih, je tu povsem nemogoãa. Religioznost nistvar politiãne volje, ekonomije in takega ali drugaãne-ga druÏbenega in zgodovinskega angaÏmaja, ampak leosebna zadeva vsakega posameznika. Samo posamez-nik je namreã lahko tako resnicoljuben, kot je bil resni-coljuben France Pre‰eren, da se zave svoje umrljivosti inzaÏivi v hrepenenju po nesmrtnosti; da si prav zato, kerpogre‰a Boga, zaÏeli, da bi Bog vendarle bil, in zaãne


83

polniti duhovni prostor z vezljivostjo. Politika in druÏ-ba mu morata iz spo‰tovanja do njegove osebe toresnicoljubnost samo dopu‰ãati, v najbolj‰em primeruseveda z zavestjo, da samo po tej in taki vezljivosti druÏ-ba sploh obstaja.

Pri tem pa je treba upo‰tevati ‰e eno protislovje. Na‰avelika zmota je namreã v prepriãanju, da je religija, kiÏivi samo v osebnem in po osebnem, zaradi tega nev-tralno druÏbeno podroãje in strogo zasebna zadeva.Nedotakljivo osebna je res, vendar nikakor privatni‰ka.Samo v religiji in po religiji izraÏa ãlovek celoto svojegabitja in svoj konãni cilj. In ãe je politika in druÏba nistasposobni vkljuãiti vase, potem s tem sami sebe opre-deljujeta za nekaj efemernega, postranskega, nepo-membnega in se reducirata na prakticistiãne cilje. Intega se moramo zavedati danes bolj kot kadarkoli prej,politiki pa bolj kot kdorkoli drug. Sprijazniti se morajos tem, da religioznost prina‰a umetnost in prina‰ajoumetniki, duhovniki take in drugaãne vrste, sami pa sose dolÏni posvetiti prakticistiãnim ciljem.


84

5. februarja 1985

Peripetije s Spomenko Hribar Ïe ves ãas spremljams tesnobo v srcu, s prav kierkegaardovsko tesnobo,

kakr‰na lahko stiska samo ãloveka z nostalgijo po abso-lutnem, ki mu Ïivljenjska okolica ves ãas vsiljuje lucid-no misel, da ni prav nikjer niã boÏjega. S tesnobo ‰e to-liko bolj zato, ker v Spomenkini zavzetosti za narodnospravo v imenu mrtvih, med katerimi ni in ne more bitiveã niti sledu ideolo‰kih razlik, res ni prav niã politiãne-ga, niã koristoljubnega, niã takega, kar bi me lahkoodre‰ilo nostalgije po absolutnem in naravnalo kamdrugam. Nasprotno: pred obliãjem sveta in pred naj‰ir-‰im krogom ljudi se z najveãjo publiciteto kar naprejdogaja nekaj, kar je sicer ãlovekov najintimnej‰i trepet:preizku‰a se usoda du‰e v zunanjem svetu, tako rekoãna cesti, ljubezni med voja‰kimi tabori, osebnega vdruÏbi . . . Vse tisto, kar je v ãloveku najbolj njegovo,nezavarovano in krhko, a obenem najbolj‰e in najob-stojnej‰e, je izroãeno svetu na milost in nemilost. Intesnoba, o kateri govorim, je strah, da utegne biti taboÏanska ãloveãnost neusmiljeno poteptana.


85

Da bi bila moja nelagodnost ‰e toliko veãja, me jepred dnevi Ko‰irjeva Manca z moralnim ognjem,kakr‰nega premore samo ona, pregovorila, da sem ‰el innapisal Spomenki pismo in ji ponudil pomoã, pomoã vsvojem imenu in v imenu Dru‰tva pisateljev.

Draga Spomenka, sem ji pisal, v vãeraj‰njem pogovo-ru z Manco sva ugotovila, da so se napadi in diskvalifi-kacije v zvezi s tvojim pisanjem stopnjevale do te mere,da bi bilo Dru‰tvo pisateljev slednjiã le dolÏno nastopitiv obrambo tvojega pisanja — v obrambo tistega, kar sidejansko napisala, in zoper vse mogoãe izmi‰ljine, pod-tikanja, politiziranja in podobno. V tej zvezi sem vãerajÏe klical Partljiãa v Maribor, vendar ga nisem dobil.

Popoldne pa sem v Nedeljskem dnevniku prebral od-govor enega izmed bralcev na surovosti, ki so si jihprivo‰ãili na tvoj raãun v prej‰nji ‰tevilki tega lista, to-rej pismo bralca, ki me je prijetno presenetilo . . . Inprav zaradi tega pisma sem spremenil svojo odloãitev,da vnoviã pokliãem Partljiãa in da pokliãem na pomoã‰e Dru‰tvo pisateljev.

Razmi‰ljam namreã takole: vse tisto, kar si napisala inzaradi ãesar se zdaj nad teboj lomijo kopja, je tvoje za-vestno dejanje z zavestno mero tveganja, da ne reãemÏrtvovanja. In ãe to tvoje dejanje spo‰tujem(o), in toprav tako, kakr‰no je, potem moram(o) iz tega zornegakota presojati tudi ta razmeroma spremenjeni poloÏaj


86

. . . Ne gre veã samo za nerazumevanje, temveã tudi zarazumevanje. Tvoja Ïrtev je zaãela dajati sadove.

Spra‰ujem se torej: ali sprejema‰ to polarizacijo, ki seodigrava na tvojih pleãih, a daje Ïe osupljivo razveseljiveodmeve, ali misli‰, da bi te moralo Dru‰tvo pisateljevza‰ãititi s tako rekoã uradno razlago tvojih tekstov?Odgovori mi, prosim.

Toda ko sem pismo napisal in oddal, se je moj nela-godni obãutek ‰e stopnjeval: vdrl sem v prostor svetegain nekaj oskrunil. To, da je Spomenkino dejanje posta-lo odmevno in da zavezuje vse veã ljudi, zavezuje tudi vdobrem, je prav gotovo posledica njenega tveganja —toda res njenega, ne mojega ne kogarkoli drugega.Hoãe‰ noãe‰ je postala svetnica. In svetnica je postalaprav zaradi svoje osamljenosti in neza‰ãitenosti, pravzaradi tega, ker je svoj najintimnej‰i osebni svet izroãi-la ljudem na milost in nemilost. Zato je nedotakljiva. Inobe‰anje nanjo in delovanje v njenem imenu utegne vseskupaj umazati, spremeniti v politiãni interes, torej pravv tisto, ãesar si Spomenka ni Ïelela in si ne Ïeli. In karnjej jemlje svetost Ïrtve, mene pa spreminja v pogan-skega manipulanta, ki sem koristoljubno pristavil piskr-ãek, ko je njena Ïrtev zaãela dajati otipljive sadove.

Moral sem se skratka pregre‰iti, moãno pregre‰iti, dase mi je konãno razodela spo‰tljiva narava svetega insvetni‰tva. Svetni‰tvo je izjemnost, je nedotaknjenost in


87

nedotakljivost, je osamljenost in je samota. Zato niããudnega, pa ãeprav je ta asociacija ob Spomenki na prvipogled ‰e tako blasfemiãna, ãe ga v sebi nezavedno po-vezujem z devi‰tvom, s Katarino Siensko in Ivano Orle-ansko . . . Svetni‰tvo in devi‰tvo sta pravzaprav eno inisto, ‰e najbolj pa sta eno in isto po svojem zunanjemuãinkovanju. Îenske in sploh ves telesni svet so objektprostodu‰ne mo‰ke sle po lastni‰tvu, device pa vzbudijov mo‰kih strah, odgovornost in zadrÏek; in zato imajonanje nezasli‰ano moã in vpliv. Nimajo mo‰ki njih,ampak one imajo mo‰ke. In bogve, ali ni moje pismoSpomenki pravzaprav le nebogljen poskus, da bi seiztrgal temu mogoãnemu devi‰ko-svetni‰kemu vplivu.

Skratka: nekaj dni se moralno nisem poãutil prav niãdobro.

Zato sem se danes toliko bolj razveselil Spomenkine-ga odgovora, ki me je v dobr‰ni meri odre‰ilo tegatrpljenja. To, da ne ãuti potrebe po intervenciji Dru‰tvapisateljev in po nekak‰ni uradni razlagi svojega pisanja,je najlep‰i dokaz njene ãlove‰ke zrelosti, mene pa odve-zuje nadaljnjega brkljanja po tem svetem prostoru. Resje svetnica! In kak‰na radost je, da si lahko svoje prezeb-lo srce ogrejem v njeni devi‰ki dobrohotni moãi invplivu.

Pa tudi sicer, mi pi‰e Spomenka, mislim, da nismozdaj mi na potezi, ampak nekdanji borci. Oni bodo


88

morali reãi, oprostite, jaz se nisem boril zato, da bodo ‰etako rekoã po ‰tiridesetih letih preganjani tako rekoãvsi, ki se hoãejo ukvarjati z zgodovino, pa tudi zato ne,da se bomo kar naprej sovraÏili in preganjali. Borili smose zato, da bomo konãno Ïiveli kot ljudje.

Gonje ‰e ni konec, morda se bo ‰e stopnjevala, mipi‰e, pritiski so res veliki, toda prav zato je treba ohra-niti mirno kri, da ne reãem tudi dostojanstvo. Zame pavelja tudi to: bolj kot bi jim dokazovala svojo nedolÏnostin nezlonamernost (za katero bi morali Ïe vedeti, da jeiskrena), bolj me bodo sovraÏili, ker jim jemljem njiho-ve sovraÏne argumente. Kadar pride tako daleã, da je nistvari pod soncem, ki bi ji lahko pritrdil, ne pomaganobeno zdravilo . . . âe vsa ta zadeva kaj potrebuje, jeto mir in ãas, da sama zori in medi, ne pa politiziranje.


89

11. marca 1985

ZabeleÏiti moram vsaj dve stvari.Prviã. Davi me je Ïe navsezgodaj poklical po tele-

fonu Rajko ·ugman, prodekan Univerze Edvarda Kar-delja in podpredsednik organizacijskega odbora Plani-ce:

»Dve vstopnici za ãastno tribuno imam zate,« je re-kel. »Ali morda Ïeli‰ ‰e kak‰ne druge ugodnosti, prevozali kaj takega?«

»Najlep‰a hvala,« sem se mu zahvalil, »ne mislim vPlanico. Raj‰i mi povej, zakaj v almanahu niste natisnilimojega eseja?«

In povedal mi je. On sam, Rajko ·ugman, je bil zmojim spisom zelo zadovoljen. Da bi ga laÏje zagovar-jal pred organizacijskim in uredni‰kim odborom, ga jedal prebrati tudi Tonetu Partljiãu, ãloveku, ki uÏiva lite-rarni in politiãni ugled, in tudi Partljiã je izrazil o esejuprav dobro mnenje. Prebrala sta ga menda celo AndrejMarinc in Franc ·etinc, ki sta v ãastnem predsedstvuorganizacijskega odbora, vendar nobeden — to mu lah-ko verjamem — ne Marinc ne ·etinc ni bil proti objavi,sploh nobeden od vodilnih ljudi . . . Zataknilo se je


90

spet pri malih, prestra‰enih ljudeh v organizacijskemodboru, kot je med Slovenci navada.

»Koga pa se bojijo ti ljudje?«»Vsega.«Pomiril sem ga in prijateljsko sva se poslovila. In tudi

res nisem bil niti najmanj uÏaljen. âe bi bil vedel, da boiz plani‰ke prireditve nastala taka vseslovenska, takorekoã drÏavna manifestacija, kakr‰na se zdaj napovedu-je, ne bi bil eseja niti napisal. Moje pisanje paã ne sodiv almanah za tako slavnostne prireditve kakor tudi jazosebno ne sodim na ãastno tribuno . . .

Pozneje pa je pri‰lo za mano, da bi le moral protesti-rati. Protestirati ne toliko v svojem kot v Partljiãevemimenu. Partljiãa so poklicali na pomoã kot avtoriteto,nazadnje pa kljub temu niso upo‰tevali njegovega mne-nja, le izigrali so enega z drugim . . .

In samo to, samo to me je prizadelo. To, da politikantizmerom zasejejo kal razdora med najbolj‰e, najzaup-nej‰e prijatelje in v najspo‰tljivej‰e odnose med ljudmi.Toneta Partljiãa spo‰tujem kot najprizadevnej‰ega innajbolj demokratiãnega predsednika Dru‰tva sloven-skih pisateljev in tudi osebno ãutim do njega veliko sim-patij, zdaj pa naj bi ga imel za svojega supervisorja, zacenzorja, ki v dogovoru s politiki odloãa o usodi pisatelj-skih del. Niã od tega seveda ni res. Tone je — o tem semiskreno prepriãan — prebral moj tekst prostodu‰no in


91

prav tako prostodu‰no izrekel tudi svojo sodbo o njem,sum pa je vendarle podtaknjen . . . Veãja umazanija jebila storjena njemu kot meni. Toda politiki so se umak-nili, na prizori‰ãu pa sva ostala midva s Tonetom, prija-telja, da ne reãem intimusa, ki nikdar veã ne bova moglaurejati medsebojnih zadev tako prostodu‰no, kot sva jihdoslej.

Podobno se je zgodilo z mojimi prijatelji v Slovanu.Ko jih je obãinski Ïupan kot vodja delegacije, ki je poto-vala v Sovjetsko zvezo, poklical k sebi in jim med dru-gim povedal tudi to, zakaj so mene ãrtali s seznamapotnikov, so moji dolgoletni sodelavci in prijatelji spre-jeli to informacijo — kako naj bi jo bili drugaãe! — molãein brez pripombe. Bila je pravzaprav malenkost. Niã jimtudi nisem zameril njihovega molka, prav nobenemuizmed njih. Toda ko se zdaj sreãujemo v kodeljevskemparku, med nami le ni veã tiste prijaznosti, kakr‰na jebila nekoã. Nekaj veÏe nje in nekaj veÏe mene. V nekemsmislu smo se raz‰li.

In samo to je tisto, kar me ob vseh teh politikantskihposegih v moje Ïivljenje zares boli. Ne policijsko pre-ganjanje in sodni procesi ne zapor ne taka ali drugaãnamaterialna ‰koda in rev‰ãina, tudi ne javno poniÏanje insramota — samo to, da me ti posegi trgajo od ljubljenihljudi. Ta odtrganost in osamljenost sta bili najhuj‰e, karme je doletelo nekoã v mladinski organizaciji, ob ukinit-


92

vi Perspektiv, ob razbitju Odra 57, ob razpadu Proble-mov . . . In sta najhuj‰e, kar se mi pripravlja v Slovanu.Naj so te politikantske poteze videti ‰e tako nevrotiãnein poniglave, tempirane samo na posameznika, imajona koncu velik, morda celo premi‰ljen uãinek: skorajzakonito razdrejo vsako zavzeto delovno skupnost.

Drugiã. Bil sem v knjiÏnici JoÏeta Mazovca v Domu‰panskih borcev, kjer sem vrnil Albrechtove eseje in kjermi je knjiÏniãarka povedala, da bralci na nekatere mojeknjige, denimo na Ljubezen in na Hudodelce, ãakajotudi po poldrugo leto. Sprião te popularnosti sem bilseveda poãa‰ãen, obenem pa sem se kar nehote razjezil.Navsezadnje je bil to le podatek veã, ki me je pogrel: ‰epred kratkim, ko so se ljudje v kinu Komuna navdu‰e-vali nad filmsko Ljubeznijo, ni bilo v vsej Ljubljani nitiene knjiÏne Ljubezni, Hudodelcev pa ne morem kupitiniti zase. Sklenil sem, da napi‰em pismo kar na nekajdirektorjev in protestiram zoper njihovo zaloÏni‰kopolitiko, ker ne ponatiskujejo niti najbolj iskanih knjig.

Samo uro pozneje sem zavil v Trubarjev antikvariat,kjer me je priãakalo novo preseneãenje in nova jeza:Hudodelcev kot listja in trave! Pred dvema dnevoma,tako mi je povedala prodajalka, so jih dobili naravnostiz skladi‰ãa, in to po ceni petih dinarjev. Ti toliko iska-ni Hudodelci so torej doslej leÏali v skladi‰cu in ‰elezdaj, ko je zanimanje zanje Ïe nekoliko popustilo, so jih


93

poslali — ne v knjigarno, ampak v antikvariat. Besediloso navsezadnje le natisnili, s ãimer so odpravili avtorjain re‰ili vsaj videz demokratiãnosti, knjiga pa le ni pri‰lamed ljudi in napravila politiãne ‰kode. Poslovni uãinekpa je pri re‰evanju ideologije tako in tako postranskegapomena.


94

21. marca 1985

Spet in spet se potrjujejo Andriçeve besede, da bal-kanski narodi ‰e nismo razvili tistega brezpogojne-

ga spo‰tovanja ãloveka, tistega njegovega polnegadostojanstva in tiste njegove notranje svobode, s kate-rim bi se lahko vsaj na‰i najbolj nadarjeni sinovi uvrstiliv krog posveãenih ljudi. In da to pomanjkljivost nosimov sebi kot izvirni greh na‰ega porekla, ki je ne moremoz niãimer, prav z niãimer prikriti.

Tokrat se te njegove besede potrjujejo prav ob enemna‰ih najbolj‰ih in najbolj nadarjenih sinov, ob Dobri-ci åosiçu in njegovem romanu Gre‰nik. Pa ne samo obnjem, temveã tudi ob ‰tevilnih kulturnih politikih, lite-rarnih teoretikih in kritikih, ki so se doslej tako na ‰irokorazpisali o tem romanu; in to tako ob tistih, ki se nadromanom zaradi njegove radikalne kritike totalitarnihdruÏbenih aparatur navdu‰ujejo, kot ob tistih, ki romanzaradi njegovega nezaupanja v druÏbene mehanizme inpolitiãne sile grajajo . . . Vsi skupaj s åosiçem vrednamreã predpostavljajo druÏbeni in zgodovinski instru-mentarij moralni suverenosti posameznega ãloveka, sepravi prav brezpogojnemu in doslednemu spo‰tovanju


95

ãloveka. V romanu se to vrednostno in etiãno protislov-je izraÏa v tem, da åosiç s svojim zagrizenim bojem zadruÏbeno in politiãno moralo obnavlja prav nemoralo,v kritikah pa s tem, da s svojim zagrizenim bojem za po-ãloveãenje stalinizma konstituira prav stalinizem.

Etiãno vpra‰anje, ki je poglavitna obsedenost åo-siçevega romana, je celo v najpreprostej‰i Simenonovikriminalki in v najbanalnej‰i hollywoodski kavbojkipostavljeno etiãno vi‰je kot v Gre‰niku, predvsem pa jepostavljeno realneje. âe niã drugega, je v Simenonovihkriminalkah in v hollywoodskih kavbojkah nosilec mo-rale vedno le suvereni posameznik, individualec, aliin‰pektor Maigret ali kravji pastir Ken Maynard. To paseveda zato, ker George Simenon in Hollywood pripisu-jeta temu posamezniku vse njegovo dostojanstvo in vsonjegovo notranjo svobodo kakor tudi njegovo maksi-malno moralno odgovornost, paã v skladu z nekaj sto-letij starim spoznanjem zahodnoevropskega duha, da semorala ne uresniãuje po zgodovini in njenih druÏbenihinstrumentih, temveã samo po posamezniku in njego-vi osebni vesti. In ker izhajata iz stali‰ãa, da se dejanskikonflikt med dobrim in zlom dogaja samo kot konfliktmed posameznikom in druÏbo, med osebno vestjo indruÏbeno splo‰nostjo in da je za obravnavanje etiãnihvpra‰anj potreben predvsem zrel, avtonomen posamez-nik.


96

Za Dobrico åosiãa pa so nosilci morale kljub temu lezgodovinski in druÏbeni faktorji, je delavski razred in jekomunistiãna partija, in ãe se hoãe posameznik, IvanKatiç ali kdor koli drug, moralno uresniãiti, mu pre-ostane samo vkljuãitev v enega izmed teh druÏbenihmonstrumov, ki z njegovo moralno naravnanostjo inosebno vestjo dejansko nimajo niã skupnega. Nasprot-no: ti monstrumi od Ivana Katiça in vseh drugih posa-meznikov terjajo, da se v imenu uãinkovitega delovanjateh mehanizmov odpovejo vsega osebnega in moralne-ga. Na ta naãin åosiã skozi dogajanje romana ves ãasrazkriva moralno nemoã zgodovine in njenih druÏbenihinstrumentov, drÏave, naroda, razreda, partije, pa tudinotranjo nemoralno zakonitost zgodovine in druÏbe, sãimer stopa v etiãno obmoãje. Medtem pa njegovi kri-tiki Savo KrÏavac, Fuad Muhiç in podobni, ki romanuoãitajo, da partiji in njenim ãlanom ne priznava njihovihnesebiãnih humanistiãnih idealov in nesebiãnega bojaza osvoboditev ãloveka, njihovega heroizma in njihovihvelikih moralnih zaslug, ostajajo zunaj etiãnega obmoã-ja: zavzemajo se za posvetitev totalitarnih druÏbenihstruktur. Zanje duhovne sku‰nje posveãenega svetasploh ni. Ta sku‰nja pa kljub temu je in je nezpodbitna:tu je Martin Luter in tu je protestantizem, tu je ãlove-kovo neposredno razmerje z Bogom in njegova svobo-da, ki je nadrejena vsemu zemeljskemu, tu je ãlovekovo


97

dostojanstvo . . . Tu je skratka vse tisto, kar je porodi-lo ãlovekovo osebno vest in zaradi ãesar ima posamez-nik v posveãenem svetu tako visoko ceno, da je bila za-radi njega izbojevana in napisana deklaracija o ãloveko-vih pravicah. To je sicer politiãni papir, vendar papir, kise Ïe dve stoletji zavzema za posameznika, zavzema pase zanj predvsem zato, ker je ta posameznik tako zelopomemben prav zaradi svoje izjemne, edinstvene innezamenljive moralne funkcije, ki jo opravlja v svetu inmed ljudmi. In ãe se tej nezamenljivi posameznikovivlogi v ideolo‰kem marksistiãnem Ïargonu pravime‰ãanski individualizem ali celo me‰ãanski egoizem,se posameznikova moralna vloga s tem niã ne spremi-nja: tudi ta ideolo‰ki Ïargon, ki izsiljuje moralo z revo-lucijo in revolucionarji, sodi v neposveãeni svet.

Dobrico åosiãa na prvi pogled opraviãuje dejstvo, daje bilo ãlove‰ko dogajanje v ãasu, ki ga v romanu po-pisuje, tudi dejansko tako, da so bili tedaj ljudje resmoralno zavezani partiji in proletarskim druÏbenimidealom, se zanje celo Ïrtvovali, trpeli in umirali . . .Toda ta dejanskost ga ne opraviãuje na etiãni ravni, sajlahko ãlovek — kar åosiç tudi popisuje — celo s svojiminajbolj‰imi hotenji sluÏi totalitarizmu. V etiãnem svetuheroji niso vedno heroji niti nesebiãneÏi vedno nesebiã-ni kakor tudi Ïrtve niso vedno usli‰ane in trpljenje po-plaãano. Etika posveãenega sveta je neusmiljena in se-


98

lektivna kot Bog. In zato je pot Ivana Katiça skozi druÏ-beni in politiãni pekel predvsem masohistiãna, saj sstali‰ãa moralnega posameznika ni mogoãe verjeti vupraviãenost njegovega trpljenja v zgodovinskem indruÏbenem mlinu. Ivan Katiç ne vzbuja ne soãutja neplatoniãnega pritiska, kveãjemu prizanesljiv nasmeh, sajnjegovo stremljenje po morali v politiãni partiji izraÏa lenjegovo neposveãenost in individualno neobstojnost, kije z etiãnega vidika greh in Ïe mora biti kaznovana. åo-siãu ne preostane niã drugega, kot da se vrti v zaãara-nem krogu tega protislovja: brÏ ko se mu komunistiãnogibanje razodene kot koristoljubna oblast kominternein kot neustrezen instrument za udejanjanje morale, seobrne ‰e k drugim politiãnim strankam in k narodu, knjegovemu kolektivnemu Ïrtvovanju in juna‰tvu . . .Izhoda iz tega zaãaranega kroga nemorale pa seveda nenajde in ne najde. Prav tako brez rezultata bi se lahkooprijel tudi pravoslavja, saj tudi kr‰ãanstvo kot druÏbe-no religiozno gibanje od vseh Kristusovih etiãnih idej ‰eni uresniãilo prav nobene: na eni strani je ostal etiãniposameznik Jezus Kristus, na drugi strani Cerkev kotposvetna moã. Izhod iz tega zaãaranega kroga preklet-stva je paã samo v posamezniku, v dejanskem in edinemnosilcu etiãnega, do katerega pa åosiç pod teÏo de-janskega zgodovinskega in druÏbenega dogajanja inpod teÏo lastnega marksistiãnega naziranja sveta ne


99

pride. Po eni strani najbrÏ zato ne, ker v resnici tudi nje-ga samega zanima bolj druÏbeni obraãun kot etika, to-rej predvsem moã in oblast, po drugi strani zato ne, kertega in takega posameznika v njegovi Ïivljenjski sku‰njiin na Balkanu res ni, vsaj ne kot poosebljene svobode indostojanstva. Torej zato ne, ker åosiç za tega in takegaposameznika nima temelja, na katerega bi ga lahkopostavil, in ker Ivan Katic — z njim pa najbrÏ tudi Do-brica åosiç — nima neposrednega razmerja z Bogom,po katerem bi se lahko kdaj zaãutil nadrejenega vsemuskupnemu in zgodovinskemu.

Tako Dobrica åosiç — v svojem najglobljem bistvumarksist — vedno znova stopa na etiãno obmoãje in gavedno znova zapu‰ãa. To pa zato, ker v svojem moralis-tiãnem naporu ne izhaja iz konkretnega ãloveka, temveãiz druÏbe in njene splo‰nosti. Podobno kot je Marx kri-tiziral me‰ãansko druÏbo, kritizira åosiç druÏbene inpolitiãne instrumente revolucije: ne v imenu suverenegaãloveka, temveã v imenu njegovega neuresniãenegadruÏbenega bitja. Vrhovno etiãno merilo mu je po-druÏbljeni ãlovek, zakaj brez podruÏbljenosti je zanjãlovek nekultivirana, nesocialna pojava, nakljuãna ek-sistenca, zgubljena za samo sebe in za druge, skratkaodtujeno in neresniãno bitje, kakr‰no je ustvaril v Iva-nu Katiçu. Zavzema se za spremembo splo‰nega in to-talnega, ne pa za suverenost posameznega in konkret-


100

nega ãloveka, ki je edini realni protiigralec diktaturiabstraktne splo‰nosti.

Tako res niti s svojimi najbolj‰imi sinovi in njihoviminajbolj‰imi deli ne moremo v posveãeni svet. S tem in intak‰nim odnosom do etike namreã nenehoma reprodu-ciramo vse mogoãe druÏbene in zgodovinske prikazni,tudi take, kakr‰en je stalinizem. BrÏ ko narodu, druÏbiali politiãni partiji, ki so Ïe sami po sebi dovolj neãlo-ve‰ki, pripi‰emo ‰e funkcijo etiãnega, jih praktiãno oÏi-vimo kot smisel in merilo nad posameznikovo osebnovestjo, torej kot nasilje nad dejanskim in edinim nosil-cem etiãnega. In etiãni svet se zaãne razkrajati. âlovekpa postane tisto, kar pri nas tudi dejansko je — niã.

Umestno je seveda tudi vpra‰anje, zakaj je samo po-samezniku namenjena etiãna vloga, saj Bog in ãlove-kovo neposredno razmerje z Njim, ãlovekova svobodain njegova dostojanstvena osebna vest navsezadnje nisoãisto apriorne narave. NajbrÏ zato, ker samo posamez-nik umre (prav smrt je osnova njegovi individualnosti):zato, ker si samo posameznik, ki je umrljiv, Ïeli nesmrt-nosti, in ker je samo v Ïelji po nesmrtnosti vsebovanaetika, ãlovekova dejanska solidarnost s svetom in z ljud-mi.

Ta posameznikova etiãna realnost je v nenehnem innepomirljivem konfliktu z njegovo drugo, prav takoosnovno realnostjo, druÏbenostjo. V tem konfliktu pa


101

samo posameznikov strah pred smrtjo in globina tegastrahu dokazujeta, koliko je ãlovek ‰e samostojen inneodvisen, zakaj druÏba — nasprotno od resnicoljubne-ga posameznika — nenehoma tlaãi in uspava zavest osmrti, s tem pa tudi Ïeljo po nesmrtnosti in etiko. Po-sameznik je smrten in etiãen, druÏba je veãna in neetiã-na.

Poleg tega je greh ne samo ljubiti samega sebe boljkot druge, temveã tudi ljubiti druge bolj kot samegasebe in jim s tem prepu‰cati odloãanje o stvareh, ki sozaupane samo meni.


102

22. marca 1985

Spet pismo, ki ga ne bom odposlal. Prizadetost mi si-cer narekuje, da ga napi‰em, toda moja zamera tudi

v tem primeru ni tako divja, da bi se morala nad naslov-nikom zares znesti ali se z njim zares spopasti; zadostujemi, da ãustveno napetost zlijem na papir. Konkretenobraãun in otipljiv rezultat mi nista potrebna; bolehamod nekak‰nega onstranskega Ïivljenja in od veãnosti.

Spo‰tovani gospod Boris Pahor,v vãeraj‰nji ‰tevilki Na‰ih razgledov sem prebral prispe-vek uradnega ideologa partije Borisa Majerja o pisatelj-ski tribuni v Cankarjevem domu in sem seveda ugoto-vil, da sva se med mnogimi nastopajoãimi prav midvaspet zna‰la pod politiãno anatemo. To me je napeljalo,da sem va‰ nastop v Cankarjevem domu, ki sem mu bilsicer priãa, prebral ‰e v bro‰urici »Slovenski narod inslovenska kultura«, saj sem hotel natanãneje ugotoviti,kaj naju v tem politiãnem prekletstvu druÏi.

Najprej vam moram ãestitati za va‰o analizo odnosovmed matico in zamejskimi, toãnej‰e trÏa‰kimi Slovenci,v kateri ste zelo prepriãljivo prikazali pogubne posledice


103

ideolo‰kega obravnavanja naroda in s tem v zvezi tudinevzdrÏen, neustvarjalen trenutni poloÏaj Slovencev naTrÏa‰kem, ki spominja na blokado vseh ustvarjalnih sil.Vendar me je soãasno marsikaj od tega, kar ste povedaliin ãesar v Cankarjevem domu nisem zabeleÏil, zdaj —pod omenjeno politiãno anatemo, ki ne dovoljuje pravnikakr‰nega skriva‰tva — prizadelo, ãe ne celo razÏali-lo.

V svojem govoru ste dejali, da je doslej v ‰tevilnemzboru slovenskih knjiÏevnikov matiãno politiko do svo-jih sonarodnjakov negativno ocenil samo Bojan ·tih inda slovenska javnost o tem nikdar ni razpravljala in nerazpravlja. Kako ste mogli pri tem pozabiti, da sem bilveã kot pet let eden izmed sourednikov trÏa‰ke revijeMost — revije, ki je sku‰ala slediti predvojnemu Kocbe-kovemu Dejanju in ki je prav v ãasu mojega souredniko-vanja, med leti 1966 in 1970, izpriãala kar precej‰njodinamiko. V tem ãasu sem napisal za Most veã kot dvaj-set prispevkov, med njimi tudi nekaj esejev, ki jih danesuvr‰ãajo v antologije slovenskega eseja, kot sourednikpa sem si prav velikopotezno prizadeval, da bi naredil izslovenskega Trsta slovenski Piemont, ki naj bi demokra-tiziral slovenske razmere v celoti. Zato si lahko kot so-urednik lastim tudi zaslugo, da je v tem ãasu iz‰el vMostu tudi prispevek Bogdana Berdona »O asimilacijitrÏa‰kih Slovencev«, ki je prvi dokumentirano povedal,


104

da je za povojno asimilacijo 38 000 Slovencev krivoprav razredno razumevanje naroda, ki je po resolucijiinformbiroja pahnilo v naroãje italijanske partije in itali-janstva dobr‰en del »revolucionarnih« trÏa‰kih Sloven-cev. Ne nazadnje pa sem bil za svoje polemiãno pisanjeo tej tematiki in za svoje sodelovanje v Mostu pred ljub-ljanskim sodi‰ãem leta 1968 obsojen na ‰est mesecevzapora, pogojno za dve leti.

Prizadela me je tudi va‰a lamentacija, da ste trenut-no na TrÏa‰kem brez osrednje kulturne revije. V Kocbe-kovih pismih na va‰ naslov, ki ste jih lani objavili v Slo-venski matici pod naslovom Pe‰ãena ura in ki se doti-kajo prav omenjenih let, stoji ãrno na belem, da vam jeKocbek priporoãil, da bi se Zaliv in Most zdruÏila v eno,osrednjo trÏa‰ko revijo, ki bi ne bila ugla‰ena na enosamo struno. To je priporoãil Kocbek tudi meni osebnoin sem se s tem zelo strinjal, kakor so se strinjali s temtudi vsi drugi souredniki Mostu Ale‰ Lokar, VladimirVremec in Drago ·toka. Menili pa smo tudi, naj pobu-da za tako dejanje pride od vas — ne samo zaradi tega,ker ste avtohtoni TrÏaãan in najstarej‰i med nami, tem-veã tudi zato, ker ste najuglednej‰i slovenski kulturnidelavec na TrÏa‰kem. Vendar vi ste to Kocbekovo idejokratko malo zamolãali ali je vsaj nikoli nikomur nisteizrazili. Nasprotno: ko sem se zaradi svojih ãlankov vMostu zagovarjal pred sodi‰ãem v Ljubljani in mi je


105

trÏa‰ki italijanski tednik Meridiano di Trieste posvetilnaslovno stran, ste v ‰tevilko Zaliva, ki je bila v tisku,zadnji hip pripisali, da italijanski tisk popularizira ãlove-ka, ki si tega z niãimer ne zasluÏi, in da se boste tej ne-zasluÏeni popularizaciji ob‰irneje posvetili v naslednji‰tevilki. Treznej‰i premislek vas je sicer od tega odvrnilin v naslednji ‰tevilki tega niste naredili, vendar vse takokaÏe, da vam tudi treznej‰i premislek ‰e ni potlaãil vsehresentimentov, ker delujejo ‰e danes.

Iz vsega tega upraviãeno sklepam, da svoje nezavid-ne trÏa‰ke slovenske usode niste pripravljeni deliti znikomer. Po Majerjevi obsodbi v Na‰ih razgledih paugotavljam tudi to, da je vãasih celo politika praviãnej‰aod vas, saj naju vedno znova postavlja v isto usodo.

Iskren pozdrav!


106

24. marca 1985

Îe takoj po tribuni v Cankarjevem domu so me pri-jatelji spra‰evali, zakaj ne odgovorim nekaterim pi-

sateljskim kolegom, ki da so se celo na tribuni sami za-hrbtno distancirali od moje ãrnogledosti, potem pa kajkmalu tudi od mene osebno in me tako pahnili v rokepolitikom na milost in nemilost. Potem so me spra‰e-vali, zakaj se ne postavim po robu neupraviãenim napa-dom v govorih in objavah Franceta ·etinca in AndrejaMarinca, ki da sicer nikjer izrecno ne omenjata mojegaimena, me pa kar precej zmerjata, eden z notornim so-vraÏnikom, ki mu v boju zoper komunizem prideta pravtako protestantizem kot katolicizem, drugi s klerikal-cem, ki s svojimi idejami vodi naravnost v belogardistiã-no protinarodno dejanje. Potem naj bi odgovarjal ‰e naprispevek JoÏeta Ostermana v ljubljanskem Dnevniku,ki da me je oznaãil za slabega kompilatorja slabih poli-tiãnih idej in antikomunista, pa tudi na nastop ministraMatjaÏa Kmecla ob otvoritvi tedna slovenske drame vKranju, saj da vsaj nekaj od njegovih »mrtva‰kih pev-cev«, »jadikovalcev«, »laÏnih prerokov« in »podiralcevzanosa« leti predvsem name. Zdaj me prijatelji spra-


107

‰ujejo, ali se bom uprl vzdevku obrekovalec in politiã-nim groÏnjam v uvodnem ãlanku Borisa Majerja vNa‰ih razgledih (22. marca 1985) in ali bom polemiziralvsaj z dvoumnimi podtikanji v zapisu Marka Ker‰evana,objavljenem prav tako v Na‰ih razgledih (5. aprila 1985).Na sreão ti moji prijatelji terjajo od mene samo odgovo-re na tisto, kar je bilo natisnjeno in kar jim je znano, si-cer bi najbrÏ terjali ‰e marsikaj drugega.

Naj zapi‰em po resnici, da nisem ãutil in da ‰e vednone ãutim prav nobene potrebe po dodatnem razãi‰ãe-vanju in dokazovanju, ‰e manj po obrambi svojih nazo-rov: ti so Ïe zapisani in naj ‰e naprej priãajo sami posebi. Zlasti mi ni potrebna polemika z zapriseÏenimioptimisti, saj optimizem sodi k zemeljski sreãi in opti-mistom samim pomeni tudi njihov vsakdanji kruh; to-rej nekaj, kar je Ïe precej ãasa zunaj mojega interesa, inzato z njimi nikdar ne morem priti v resnej‰i konflikt. Îev Cankarjevem domu, ko sem prebral esej o lepi smrtislovenskega naroda, esej, ki ga osebno razumem koteno izmed variant na‰ega narodnega preÏivetja, pa semmed drugim dejal, da sprejemam tudi partijo, ki je enatemeljnih sestavin sodobne slovenske religiozne, social-ne in politiãne zgodovine in zato tudi moje osebne zgo-dovine. Tako sem rekel tedaj in tako mislim tudi zdaj,ker bi bilo vsako drugaãno mi‰ljenje le nadutost in ne-zrelost. âe pa sprejemam partijo, ne vidim nobenega


108

vzroka, da ne bi sprejel tudi nekoliko prenapetih sodb invedenja njenih reprezentativnih predstavnikov Andre-ja Marinca in Franca ·etinca in da ne bi sprejel tudinekoliko Ïolãnega pisanja Borisa Majerja, trenutno naj-bolj profiliranega partijskega ideologa, ki ga je duhov-no oÏivljanje slovenskega naroda celo tako pomladilo,da je zaãel pisati epigrame. Saj me to strinjanje ne morepoÏreti, ampak ostajam ob njem ‰e vedno nekaj druge-ga in drugaãnega od partije, predvsem in samo MarjanRoÏanc. Tudi to je neizpodbitno in Ïe razmeroma karstaro dejstvo, staro niã manj kot deklaracija o ãloveko-vih temeljnih pravicah, vsekakor pa starej‰e od partije.Pri tem pa ne vztrajam zaradi svoje egocentriãne zave-rovanosti vase, zaradi kljubovanja in zoprvanja vsemupartijskemu in celo druÏbenemu, temveã zaradi svojeodprtosti in zavezanosti osebni vesti, ki mi daje neizbri-sen individualni peãat. Na potezi torej nisem jaz, ampakje kot vedno tudi tokrat na potezi partija, spet in spetpartija, ki ji v igri slovenskega naroda Ïe kar precej ãasapripadajo bele figure. To pa preprosto zato, ker je vlada-joãa politiãna sila in ker ima v svoj politiãni program, skaterim upraviãuje svojo vladavino, zapisan poleg soci-alizma tudi razvoj slovenskega naroda v razvitej‰o druÏ-bo, kar pa je danes pogojeno — ãe spregovorim z jezi-kom razvitej‰ih druÏb — s ‰tevilom izbir. Zato bo mora-la, kot sprejemam jaz njo, slednjiã tudi ona sprejeti


109

mene. In to celo za ceno tega, da bo soãasno prenehalabiti partija in da bo konãno spet postala le partija, sepravi le del slovenskega sveta. Sicer ne bo uresniãilasvojega programa in se bo morala posloviti s prizori‰ãazgodovine, seveda prav niã po moji, temveã le po last-ni krivdi.

To je skoraj vse, kar se ãutim dolÏnega odgovoriti napolitiãne napade. Marku Ker‰evanu sem napisal oseb-no pismo in se mu iskreno zahvalil, ker je s svojim pri-spevkom v Na‰ih razgledih razpravo o mojih nazorihiztrgal iz politiãnega konteksta in jo prestavil v kultur-no obmoãje, v katerem se konãno spet poãutim kot vcivilni druÏbi. V bistvu pa ostajam pisatelj, ki je dolÏansvoja spoznanja in ãustvene napetosti izraziti predvsems pomoãjo romanesknih figur svojih pripovedi.

Je pa pri‰lo v konfrontaciji mi‰ljenj do nesporazumovv zelo pomembni in delikatni zadevi, ki zahteva tudimoje pojasnilo, ãe ne celo poglobljeno opredelitev. Vsvojem pisanju o religiji in narodu sem se doslej vrtelmed katolicizmom in protestantizmom kot sestavnimadeloma evropske in tudi slovenske kulturne dedi‰ãine;ugotavljal sem, da sta tako katolicizem, ki je v glavnemskupnost brez svobode, kot protestantizem, ki je oseb-na svoboda brez skupnosti, precej nezadostna, in se za-vzel za »personalistiãno politiãno vizijo«, ki jo je s svo-jo Ïivljenjsko sku‰njo izpriãal Edvard Kocbek in ki torej


110

prav tako sodi v slovensko tradicijo, zlasti ‰e glede naustanovno dejanje Osvobodilne fronte — za skupnost inosebno svobodo obenem. Zdaj pa v prispevku MarkaKer‰evana v Na‰ih razgledih berem, da je prav ta vizijareligiozne skupnosti in svobodnega posameznika naj-bolj sporna, da utegne diskreditirati doslej prehojenopot slovenskega naroda in da pomeni korak nazaj, vra-ãanje na staro, ãe ne celo recidivo stalinizma.

To je zelo toãno, vendar samo v primeru, ãe to vizijoreligiozne skupnosti in svobodnega posameznika razu-memo marksistiãno in znanstveno, ne pa religiozno. ·ebolj toãno pa je, ãe to vizijo zavrnemo z znano Karde-ljevo maksimo, kot je to storil Marko Ker‰evan, da sreãene morejo dati ãloveku niti drÏava niti politiãni sistemniti partija, ampak da si lahko sreão ustvari le vsak ãlo-vek sam, in ãe pri tem celo predpostavljamo, da prav vtej maksimi tiãi odpoved totalitarni viziji socializma.Moja razlaga te maksime je prav nasprotna. Prav v tej intaki viziji druÏbe tiãi nenehna reprodukcija totalitariz-ma. V tej pritlikavi malome‰ãanski sreãi je zapopadenosamo tisto, kar dajejo ãloveku drÏava, politiãni sistem inpartija. V tej pritlikavi malome‰ãanski sreãi ni celovitegaãloveka, ni tudi njegovega duhovnega in religioznegabitja, temveã le njegov parcialni posvetni interes, ki obzagotavljanju zemeljske sreãe zanemarja ãlovekovoduhovno avanturo in kar kliãe po totalitarni vladavini


111

Babilona, Rima in Moskve. V tej malome‰ãanski sreãi jevsebovan samo vsakdanji kruh in tako malo ãlovekovepotrebe po duhovnem in religioznem, da mu jo lahkozagotovi ena sama politiãna stranka, ãe ne celo en samãlovek, taka ali drugaãna karizmatiãna osebnost, Hitlerali Stalin.

Nasprotno pa v celovitem razumevanju ãloveka kajtakega ni mogoãe. Mogoãi so preroki, mogoã je glasvpijajocega v pu‰ãavi, ni pa mogoãa vladavina ene samepolitiãne stranke ne vladavina ene same karizmatiãneosebnosti. Ta celoviti ãlovek ne govori samo o zemeljskisreãi, temveã tudi o svojem tragiãnem obãutku Ïivljenjain o svoji tostranski nezadostnosti. Temu ãloveku stanjegov duhovni in religiozni svet, s katerima zasledujesvoj konãni cilj, celo pomembnej‰a od vsega bogastvasveta in je z delom svojega bitja vedno naravnan tudionstran. To pa ni vladavina ãloveka, temveã vladavinaBoga, v katerem so zdruÏena vsa verovanja in vsi verni-ki, obenem pa tudi vladavina ãlove‰ke skupnosti inosebne svobode vsakega posameznika. To tudi ni poli-tiãni pluralizem, temveã obãestvo, ki iz spo‰tovanja doãlovekove individualne usode re‰uje ne samo njegovozemeljsko sreão, ampak tudi vse tisto, kar je ãlovek pravtako Ïeljan re‰iti — njegov tragiãni obãutek Ïivljenja innjegovo zemeljsko nezadostnost. Literatura? Tudi, saj


112

literatura niso pesni‰ke meglice, ampak Ïe kar precejãasa najbolj zavezujoãa ãlove‰ka stvar na svetu.

Res pa je, da je treba v slovenskem duhovnem pro-storu, ki ga preÏema tako izrazita ãlove‰ka samoza-dostnost, ob vsaki priloÏnosti opozarjati na religioznobistvo ãloveka in druÏbe. In da je treba to storiti tudi obtej priloÏnosti.

Pokojni Du‰an Pirjevec je svojo religiozno izroãenostsvetu tematiziral z ljubeznijo za niã, z dopu‰ãanjem biti,ki jo je teoretiãno razvil iz romanov Dostojevskega. Taljubezen za niã je torej Ïivela v delih Dostojevskega Ïedobro stoletje pred Pirjevãevo tematizacijo. Toda pri nasjo je uveljavil ‰ele Du‰an Pirjevec; brez njegovega sra-motnega konvertitstva in brez njegove dvomljive Ïiv-ljenjske stave bi bila ‰e naprej le potiskan in zaloÏenpapir. Tudi moja »politiãna aplikacija personalizma«, ãetako pogojno imenujem svoj esejizem o narodu in reli-giji, ni zrasla samo na mojem zelniku, ampak je Ïe celodvajseto stoletje navzoãa v knjigah ruskih personalistov,predvsem MereÏkovskega in Berdjajeva; tega slednjega,ki jo je poglobil tudi sku‰enjsko, so Sovjeti pognali celoãez mejo. Vendar tudi ta Ïivljenjska sku‰nja, ki bi bila zaSlovence zelo dragocena, pri nas ni bila prisotna. Zanjeno navzoãnost v slovenskem prostoru je bilo potreb-no ne samo, da jo je izrazil prav Slovenec in se zanjoreligiozno zavzel — potrebno je bilo tudi, da je pri‰el s


113

svojim prepriãanjem v konflikt z ustaljenim druÏbenimin politiãnim mi‰ljenjem in da se je izpostavil vsem po-sledicam tega konflikta, zasmehovanju in groÏnjam, karpomeni, da resnica Ïivi samo kot kr‰ãanski eksempel,samo kot ponavljanje — pa naj bo ‰e tako bledo ponav-ljanje — Jezusa Kristusa. Drugih zavezujoãih medãlo-ve‰kih resnic ne vidim.


114

16. maja 1985

Na moj dnevni‰ki zapis z dne 24. marca, ki sem gapred dobrimi ‰tirinajstimi dnevi pod naslovom

Imitatio Christi po slovensko objavil v Na‰ih razgledih,je v zadnji ‰tevilki Na‰ih razgledov (10. maja) odgovorilMatjaÏ Kmecl s pojasnilom za prijatelje Marjana RoÏan-ca.

Takole je bilo to pojasnilo:»Dobri prijatelji so (med drugim) vpra‰ali Marjana

RoÏanca, zakaj ni odgvoril na nastop ministra MatjaÏaKmecla ob otvoritvi tedna slovenske drame v Kranju, sajda vsaj nekaj njegovih mrtva‰kih pevcev, ,jadikovalcev’,,laÏnih prerokov’ in ,podpiralcev zanosa’ leti predvsemnanj. — Tako je za slovensko javnost zapisal MarjanRoÏanc sam v ãlanku za NR 19. aprila 1985; pisateljskikolegi da so se na tribuni v Cankarjevem domu ,zahrbt-no distancirali’ od njegove ,ãrnogledosti’ in ga tako,pahnili’ v roke politikom na ,milost in nemilost’, meddrugim tudi ministru Kmeclu.

Precej nenavadna kombinacija, to s pisatelji in politi-ki, ampak vseeno bi rad osebno zagotovil, da sem z,mrtva‰kimi pevci’, ,jadikovalci’ in ,laÏnimi preroki’ (,po-


115

diralci zanosa’ so RoÏanãev dodatek ob navedeni priloÏ-nosti) mislil paã na ustrezno petje, jadikovanje in prero-kovanje, in ne na Marjana RoÏanca. Saj se da razlikova-ti? Nasploh bi rad prepriãal, da ne mislim kar naprej inneprestano na Marjana RoÏanca in da si ga niti v sanjahne Ïelim imeti ,v rokah na milost in nemilost’. Ker pa jeÏe priloÏnost, bi rad povedal ‰e to, da ga Ïe lep ãas ce-nim kot enega izmed najzanimivej‰ih sodobnih sloven-skih pisateljev.

PS: V ãlanku kljub naslovni napovedi pogre‰am veãimitacije Kristusa; saj je znano, kateri je prvi med na-glavnimi grehi.«

Ta Kmeclova igrivost, ki je speljala razmeroma resnezadeve na ‰portno igro, na nekak‰no prestiÏno meãe-vanje z vsem potrebnim fairplayem in brez resnej‰ihposledic, me je po‰teno pogrela. ·e isti dan sem munapisal niã kaj prijazno pismo:

»Sodeã po va‰i intervenciji v zadnji ‰tevilki Na‰ih raz-gledov, je va‰ moralni ãut Ïe tako zamaknjen, da vammoram napisati nekaj prav niã kr‰ãanskih besed.

Tragikomiãno je namreã, da si upate kot ãlovek, ki jesedel in sedi na ministrskem stolãku, torej na poloÏajuzaradi poloÏaja samega, oãitati napuh meni, ki sem inostajam v glavnem pisateljski hudiã. Prav grozljivo pa je,da si upate ob tem sprenevedavo polemizirati v jezikucivilne druÏbe in se celo sklicevati na jezik civilne druÏ-


116

be, ne da bi hoteli vedeti, v kak‰ni druÏbi dejansko Ïivitein komu pravzaprav ministrirate.

Ta va‰a civilna druÏba je namreã taka,da se pri pisatelju, ki javno prebere enega svojih ese-

jev, Ïe tri dni po branju oglasi mestni in‰pektor za deloin mu sporoãi, da je dolÏan v skladu s samoupravnimiakti opraviti v svoji delovni organizaciji reelekcijo direk-torskega mesta, seveda v skladu z mi‰ljenjem obãinskeSocialistiãne zveze, kar praktiãno pomeni, da ne smebiti veã direktor;

da temu pisatelju, ki je sicer zaãetnik mednarodnegamladinskega nogometnega turnirja v poãastitev narod-nega heroja Mira Perca-Maksa in ki je doslej Ïe sedem-krat povabil na ta turnir tudi Gruzince, peti dan pobranju eseja sporoãijo s politiãnega vrha, da ne morebiti ãlan delegacije nogometnega kluba, ki potuje v Sov-jetsko zvezo, ãe hoãe, da bodo tja odpotovali vsaj mla-di nogometa‰i;

da temu istemu pisatelju, ki so mu naroãili uvodniesej za almanah ob petdesetletnici Planice, sedmi danpo branju sporoãijo, da njegov esej, kljub temu da si jeorganizacijski odbor priskrbel o njem celo pozitivnomi‰ljenje samega predsednika Dru‰tva slovenskih pis-ateljev, Ïal ne more biti natisnjen v slavnostnem alma-nahu;


117

da deveti dan po branju eseja obãinski Ïupan skliãevse njegove najoÏje sodelavce in jim naloÏi, naj tega pi-satelja ne delegirajo veã v nobeno druÏbeno telo . . .

In tako naprej, deseti in enajsti in trinajsti dan . . .Vi torej lahko ‰e kar naprej govorite in pi‰ete v jezi-

ku civilne druÏbe, pa tudi v tistem splo‰nem politiãnemjeziku, ki ste se ga Ïe priuãili in ki vsaj na videz neprina‰a nikomur niã hudega. Tudi minister ste zaradimene ‰e lahko, ãeprav je to trenutek, ko tenkovestnej‰iizobraÏenci izstopajo celo iz partije. Vedeti pa moratevsaj to, da ste v okviru politiãnega konteksta, v kateremnastopate in ki ste si ga sami izbrali, ne glede na va‰eliberalistiãno duhoviãenje le kulturnopolitiãna ‰ema, kinevede sluÏi zlu.

In ker skoraj ne morem veã raãunati z va‰o razrahlja-no osebno vestjo, vam moram ‰e povedati, zakaj in odkod ta va‰a sramotna nevednost. Zaradi napuha, lakom-nosti in morda ‰e kakega drugega naglavnega greha.«

Danes pa sem dobil od njega naslednji odgovor:»Spo‰tovani tovari‰ Marjan RoÏanc, sumim, da je

nekdo izrabil Va‰e ime; priloÏeno pismo (ki je prispelona moj naslov) nekako ni v skladu z intelektualno inmoralno podobo, kot jo pozna slovenska javnost izVa‰ih objav. Zato je verjetno najbolje, da Vam pismoprepustim v eventualno nadaljnje ukrepanje.

Lepo vas pozdravljam.«


118

Vsekakor zelo domiselno in duhovito. Pa tudi z viso-ko razvitim obrambnim mehanizmom, ki ga ãlovek naministrskem poloÏaju Ïe mora razviti do perfekcije.

Kljub temu ali prav zaradi tega pa je seveda pozabilpovedati bistveno. âe namreã njegovi »jadikovalci«,»laÏni preroki«, »podiralci zanosa« in »mrtva‰ki pevci«v njegovem kranjskem govoru res niso leteli name, po-tem bi Ïe moral povedati, na koga letijo. Dokler ne borazodel imena in priimka tega nevarnega obupanca, bopaã veljalo, da uporablja politikantski in manipulantskijezik, ki je sicer v svoji splo‰nosti videti zelo nedolÏen,v resnici pa je najprimernej‰i za osebno preganjanje. Invse dotlej bodo tudi moji oãitki, ki sem jih naslovil nanj,na mestu.

Vendar dopu‰ãam tudi moÏnost, da sem res postalpreobãutljiv in kriviãen.

Zavedam se namreã tudi tega, da je MatjaÏ Kmecl vna‰i oblastni strukturi kljub vsemu enkratna, kulturnain strpna osebnost. In ãeprav osebno menim, da se zno-traj obstojeãega druÏbenega in politiãnega sistema neda niã narediti, vsaj niã pametnega in dobrega, moramle priznati, da z nastopom MatjaÏa Kmecla slovenskipartijski totalitarizem le ni veã tak, kakr‰en je bil prej.MatjaÏ Kmecl je razmaknil njegove ozkosrãne meje,presvetlil njegovo temaãno samozadostnost, zaãel dia-log . . . Dopustiti moram celo, da MatjaÏ Kmecl raz-


119

mi‰lja in ãustvuje podobno kot jaz in pri tem meni, dase je dolÏan s svojim kulturnim in politiãnim angaÏma-jem lotiti zla tam, kjer ima najmoãnej‰o postojanko, vsami partiji. V tem primeru ‰ema, s katero ga obkladam,spreminja svoj znaãaj, ‰e vedno pa ohranja peãat tragi-komiãne Ïrtve.

Ta dobrodu‰ni pripis namreã povezujem s skepso, ãene celo z bojaznijo. Dokler se liberalizacija na‰ega druÏ-benega Ïivljenja, ki jo prina‰ajo MatjaÏ Kmecl in njegovisomi‰ljeniki, dogaja v imenu partije in naroda, je ta libe-ralizacija zelo problematiãna in nevarna zadeva. Ustvar-ja evforiãni zanos, ko bi bilo bolj kot kdaj potrebno bitiplat zvona.

Dokler se liberalizacija dogaja v imenu Partije, podalj-‰uje le Ïivljenje partije, podalj‰uje le obstoj avantgarde, kiÏe po svoji naravi ne more in noãe drugega kot blokirativse druge druÏbene moãi in je poglavitna ovira dejanskedemokratizacije. Ko MatjaÏ Kmecl v imenu Partije sklicu-je komuniste, ki delujejo v kulturnih organizacijah, s temdaje partiji peãat kulturnosti, ãeprav je v svojem bistvu ‰evedno antiintelektualna in nekulturna. Ustvarja videzodprtosti, ko je celotna partijska organizacija izrazitoavtoritarna, hierarhiãna, birokratska in netolerantna in seodpira le toliko, kolikor ji je potrebno za avtoritarnost,hierarhiãnost, birokracijo in netolerantnost. To je skrat-ka liberalizem za naivneÏe in lahkoverneÏe, ki si ne upa-


120

jo in noãejo pogledati resnici v oãi. Ponuja mi demokra-tiãne svobo‰ãine in sodelovanje pri oblasti, ko je dejanskaoblast Ïe zdavnaj oddana; dopu‰ãa tudi mojo resnico, koje resnica ena sama; daje mi moÏnost izbire, ko je smergibanja zaãrtana enkrat za zmerom. To je skratka verbal-ni demokratizem z zaslepljujoãim psiholo‰kim vplivom,v bistvu pa prosvetljeni absolutizem.

·e slab‰e pa je, ãe se ta liberalizacija dogaja tudi v ime-nu naroda in narodnega. Narod in narodno je namreã pritem samo videz, ki integrira ‰tevilne in strastne privrÏen-ce, medtem ko je dejanskost naroda in narodnega ‰e ved-no politiãni ekskluzivizem partije. Narod in narodno jesamo ‰e eno iracionalno opraviãilo za politiãno represi-jo. Tako se je dogajalo v preteklosti in tako se dogaja tudizdaj. V narodnem imenu je denimo Mitja Mejak, sloven-ski kulturnik, pozdravil ukinitev Perspektiv in Odra 57 inse polastil uredni‰tva Sodobnosti, v narodnem imenu sose dogajale in se ‰e dogajajo na Slovenskem najveãje svin-jarije. Pod pla‰ãem narodnega kot najvi‰je vrednote jenamreã poÏegnano in dovoljeno prav vse. V zavetju na-rodnega so biv‰i tlaãitelji svobodomisleci, oportunistibojevniki, alternativci pa etablirani umetniki . . . Narod-ni pla‰ã namreã pokriva vse, s tem pa prikriva bistvenerazlike na socialnem, kulturnem in religioznem podroãju,tiste razlike, v katerih se dogaja dejansko zlo in dejanskodobro.


121

3. avgusta 1985

Vse si, kar si bil in kar nisi bilnekoã na tem svetu,a tudi to, kar si, ne veã minljiv,na nekem drugem planetuali v grobuali le v meni:zvezda,blaga svetloba,stih pritajeni,tiha utrujenost,zbranostin vsepovsod, na zemlji in na nebu: rana.

Vse si, kar si bil in kar nisi bil,a vãasih se zdi, da nisi vse to,da si, preprosto, drevo,ki lovi v veje pesmi, svoj trpki sad,in jaz hodim poãivatpod kro‰njo njegovo, v tvoj mrtvi hlad.

Tone Pavãek: Drevo


122

Novej‰a Pavãkova poezija, ki je tako neposredno po-vezana z njegovo grenko Ïivljenjsko sku‰njo, s samomo-rom njegovega sina Marka, me zaposluje Ïe skoraj letodni: vedno znova me pretresa in vedno znova mi zastav-lja vpra‰anje, s katerim hoãem preveriti in si pojasnitiprav to svojo pretresenost. Blasfemiãno se namreãspra‰ujem, ali je ta moja globoka ãlove‰ka prizadetostob branju Pavãkovih pesmi tudi zanesljivo merilo inporok za kvaliteto te poezije. Obenem se spra‰ujem osmrti kot eni izmed bistvenih sestavin umetnosti, spra-‰ujem pa se tudi — da bi bila blasfemija popolna — oodnosu med Ïivljenjem in umetnostjo. (Pri tem imam vmislih kiparja Giacomettija, ki je dejal, da bi se — ãe bise moral v primeru poÏara odloãati med Rembrandtovosliko in maãkom — brez pomisleka odloãil za maãka,ker Ïivljenje ceni veliko bolj kot katerokoli umetni‰kodelo.)

Temu vpra‰anju se izmikam z vraãanjem k »Mrtva‰-kemu plesu«, Vidmarjevi knjigi o smrti v slovenski poe-ziji. Na doloãenih straneh v tej knjigi, zlasti na tistih, nakaterih obravnava tako imenovane katoli‰ke pesnike, seVidmar ni osvobodil liberalistiãne nestrpnosti in presojate pesmi z bojevitim antiklerikalizmom, kakr‰nega jegojil med vojnama: kakr‰no koli povezavo smrti in Bogaocenjuje za neumetni‰ko poãetje. Veliko bliÏje so mupesniki, ki smrt odpravljajo s konvencionalno humanis-


123

tiãno gesto, z vzvi‰enostjo ãloveka, ki je prepriãan o svo-jem nesmrtnem poslanstvu in mu zato smrt sploh nemore blizu. Tak, vzvi‰en odnos do smrti, je za Vidmar-ja naraven, se pravi tudi umetni‰ki odnos do smrti. Intako je njegova liberalistiãna sodba spet enkrat najbliÏjaklerikalni, saj tudi konfesionalna vernika, kakr‰na stateologa Bonhoeffer in Kung, odpravljata smrt z vzvi-‰eno drÏo, s prepriãanjem o zveliãanju ãlovekove du‰e.Po teh kriterijih smrt seveda sploh ni in ne more biti pri-sotna in zato ni prisotna tudi v Mrtva‰kemu plesu, vknjigi, ki hoãe govoriti o smrti v poeziji. Po teh kriteri-jih je Vidmar kriviãen vsem pesnikom, ki se jih je smrtzares dotaknila, Gradniku, Kocbeku, Strni‰u . . . Po tehkriterijih je Pavãkova poezija, ki je tako izrazito zazna-movana z dejansko smrtjo, brez prave vrednosti in jePavãek za Vidmarja le pesnik, ki poje o smrti kot »Ïiv-ljenjsko prizadet ãlovek«.

Vpra‰anje je torej: kaj je naravno in zato umetni‰ko?Da ãlovek sprião smrti ohrani samozadostno in vzvi-‰eno drÏo (ker veruje v nesmrtnost svojega kolektivne-ga bitja in smiseln razplet zgodovine) ali da se spriãosmrti zaãne spra‰evati o nadnaravnih moãeh, ki bi uteg-nile spremeniti njegov nesprejemljivi poloÏaj? Narav-nej‰e je vsekakor, da se zaãne spra‰evati o nadnaravnihmoãeh, ker samo to in tako spra‰evanje dokazuje, da seje dejansko sooãil s smrtjo — sooãil, ne pa se s smrtjo


124

sprijaznil, ker se ãloveku s smrtjo paã ni mogoãe sprijaz-niti. Tako je religiozno spra‰evanje sprião smrti ãlove-kov najbolj avtentiãni odziv na smrt. Samo po tej potilahko postane smrt tudi pesni‰ka resniãnost, postanetudi ljubezen, thanatos — eros, kot poje Alojz Gradnikv eni izmed najmoãnej‰ih slovenskih pesmi.

To pa seveda ni odgovor na vpra‰anje o odnosu medÏivljenjem in umetnostjo, ki oãitno ne muãi samo mene.

Pred meseci sva se dobila z Andrejem Hiengom vrestavraciji kluba kulturnih delavcev: beseda je v po-govoru nanesla tudi na novej‰o Pavãkovo poezijo in te-daj je Andrej dejal: »To je pa res neusmiljeno zares«. Vteh njegovih besedah je bil poklon Pavãkovi poeziji, jebila pretresenost, kakr‰na je tudi moja, vendar je bil tudikritiãen podton, kot da prizadetost in zaresnost nistapravi sestavini poezije, kot da Ïivljenja in umetnosti nimogoãe kratko malo povezati.

Vendar je bilo v tej Andrejevi rezerviranosti marsikajnedvoumnega. Umetni‰ko delo je paã avtonomno inima svoje lastne zakonitosti. Navzoãa je celo podmenao sublimirani duhovni avanturi, ki je toliko bolj pes-ni‰ka, kolikor manj ima neposredne zveze z Ïivljenjemin kolikor bolj je samozadostna. In tisto, kar mi po-vzroãa preglavice pri vrednotenju Pavãkove poezije, jepaã sku‰nja modernistiãne poezije, ki me prav tako op-redeljuje in zavezuje. Pavãkova poezija je kratko malo


125

preveã zares, je preveã oprijemljivo od tega sveta in odtega Ïivljenja, da bi se ji lahko poklonil kot veliki umet-nosti.

To mi je zastavilo novo vpra‰anje, vpra‰anje o moder-ni poeziji.

V bistvu modernizma je pravzaprav protestantska,racionalistiãna podmena, da sta zemeljsko in boÏje kra-ljestvo nezdruÏljivi, ãe ne celo podmena, da na‰e kra-ljestvo ni od tega sveta. Samo iz tega in takega radika-lizma je mogoãe razumeti strasten modernistiãni odpordo vsega otipljivega, to strastno zanikanje realnosti —ne samo stremljenje k avtonomnosti, temveã tudi zani-kanje realnosti.

Îe pionirji modernizma so izraÏali gnus do stvarnosti,do banalnih medãlove‰kih odnosov in postavili merilo,da je poezija toliko bolj poezija, kolikor manj spominjana stvarnost, kolikor bolj so njene besede odtrgane odobiãajnih pomenov in kolikor bolj v svoji medsebojnisovisnosti proizvajajo ãisto nove pomene (Mallarme:Izkljuãi realnost, ker je prosta‰ka!). V realnem svetu nikratko malo niã boÏjega. In tudi poezija ne more bitiboÏja, dokler jemlje ta svet zares. Celo jezik, ta vzvi‰enipesni‰ki organ, prina‰a le razkol med subjektom in ob-jektom, med vzvi‰enostjo duha in banalno resniãnostjo,zato je bolj‰e, da se sploh ne uporablja pomensko, am-pak samo kot sredstvo za ustvarjanje melodije, za kom-


126

binacije zvokov in asociacij, ki so toliko bolj poetske,kolikor manj spominjajo na realnost. Samo tisto, kar niod tega sveta, je zanimivo, lepo in resniãno.

Sledeã tej devizi — seveda v njenih skrajnostih — jemodernizem prignal svoje pesnikovanje tako daleã, daje postalo praktiãno neprevedljivo in da obstaja samo venem jeziku, s ãimer je ta poezija zgubila pomembnoreligiozno sestavino — vesoljnost. Zaradi svoje herme-tiãnosti pa je zapravila tudi neposredno uãinkovanje inkomunicira samo ‰e po interpretu, po takem ali drugaã-nem duhovniku modernizma, tako da dejansko Ïivi kotpogled na svet in ideologija. Religiozna potreba poenosti s svetom in po celovitosti sveta je zamenjana zdrugaãnim in drugim svetom, pesnik ãlovek pa s pesni-kom Bogom.

To so seveda meje modernistiãne poezije, ki se jihmodernistiãni pesniki zavedajo bolj kot kdor koli drug.V svoji najnovej‰i poeziji terjajo samo ‰e preãi‰ãen od-nos do Biti, pri tem pa nemalokrat pozabljajo, da je od-nos z Bitjo mogoãe vzpostaviti samo po bivajoãem, kottudi pot do Boga vodi samo po ãloveku. In da merilopoezije nista ne Bit ne Bog, temveã religiozen odnosmed bivajoãim in Bitjo in med ãlovekom in Bogom.Zato ni prav niã presenetljivo, da se je Niko Grafenauers Skrivnostmi vrnil k skoraj tradicionalni poeziji in danapoveduje cikel elegij, pa tudi ne navdu‰enje in celo


127

olaj‰anje, ki ga je v modernistiãnem pesni‰kem svetuizzvala poezija Borisa A. Novaka. Novak se sicer ne od-reka modernistiãne tradicije, vraãa pa besedam njihovprvotni pomen, vraãa v poezijo tudi banalni ãlove‰kisvet in razkol med pesni‰kim duhom in resniãnostjo, kioÏivlja nepogre‰ljive religiozne sestavine poezije.

Drugaãe je s Pavãkom. Ta subjektivne pomenskosti inrealnosti sveta nikdar ni zapustil; njegov problem je vtem, da mora svoje tragiãno osebno doÏivetje povzdig-niti v preãi‰ãen odnos do Biti, ki je oãitno pogoj, da pe-sem zaÏivi kot avtonomno umetni‰ko delo.

Daj bog, da mi nikdar ne bi bilo treba izbirati medRembrandtovo sliko in maãkom.


128

7. septembra 1985

Zrak in voda sta bolj in bolj zastrupljena, Ïivalskisvet razredãen, plodne zemlje je vse manj, gozdo-

vi okrog nas pa so izpostavljeni kemiãnemu deÏju . . .Toda ãeprav varstveniki okolja ‰e tako prizadeto bijejoplat zvona, ne pride in ne pride do pomembnej‰egaobrata v prid naravi: ne moremo se sporazumeti niti okoncu jedrskih elektrarn, pa ãeprav jim pripisujemokratek gospodarski vek in nevarnost za vse Ïivo. Tako sezdi, da kratko in malo ni mogoãe izstopiti iz znanstve-no-tehniãnega sveta in da tudi varstvenikov okolja nimogoãe jemati povsem resno.

Niã ãudnega. Ti voj‰ãaki ‰e vedno govorijo o varstvuokolja. To pa pomeni, da se tudi sami ‰e niso iztrgali izhumanistiãnega sveta, katerega izraz je prav znanstve-no-tehniãno nasilje nad svetom: zanje je ‰e vedno sre-di‰ãe sveta ãlovek, vse drugo pa je le ãlovekovo okolje.In dokler se tega problema lotevajo tako, so pravzapravskregani sami s seboj: ãlovek je ‰e vedno nekaj vzvi-‰enega nad svetom, narava pa je le njegova sluÏabnica,ki mu sluÏi tako, kot mu paã sluÏi: z vse bolj izprijenimzrakom, z zastrupljenimi vodami . . . ãlovek je paã sre-


129

di‰ãe sveta in njegov cilj, vse drugo je le sredstvo zadosego tega cilja. Tisti bistveni obrat v prid naravi jetorej mogoãe doseãi z veliko bolj radikalno odloãitvijo.Sploh ne ideolo‰ko, temveã religiozno.

Treba je sprejeti avantgardistiãni upor zoper humani-zem, ki sta ga sredi ‰estdesetih let zaãela Marko Pogaã-nik in Iztok Geister in katerega ‰tevilne manifestacije jedanes mogoãe povzeti z eno besedo, z reizmom. Uprlase je sicer Ïe perspektiva‰ka generacija, toda polemiãna,kakr‰na je ta generacija bila, je razvila antihumanizem,torej nekaj kar je bilo ‰e vedno opredeljeno s humaniz-mom in je bilo ‰e vedno sestavni del tega istega ideo-lo‰kega sveta, v katerem so vse resnice povzete v ãlo-veku. Marko Pogaãnik in Iztok Geister pa sta zaãela zahumanizmom. Ta dva fanta sta se — povedano najboljpreprosto — uprla humanistiãni hierarhiji vrednot, pokateri je ãlovek najvi‰je bitje na zemlji, Ïival nekaj niÏ-ja, rastilna ‰e niÏja, medtem ko je kamen brez vrednosti.Terjala sta, da je treba tudi mrtvemu svetu vrniti vred-nost Ïivih bitij, svetu v celoti vrniti njegovo svetost. In toni bila veã ideologija, temveã religija, religija v njenemprvobitnem pomenu, religija, se pravi ãlovekova vno-viãna povezava s svetom; religija celovitosti sveta, v ka-teri se ãlovek s svojo zavestjo drugosti in drugaãnostiãuti kot bistveno pomanjkljivo bitje in se hoãe poveza-ti s svetom, s ãimer svetu vraãa njegov boÏanski pomen.


130

(Ta religija je pomenila revolucijo tudi v religioznemsvetu, saj je humanizem humaniziral tudi religijo: dot-lej ni zasledovala celovitosti sveta, temveã le tako alidrugaãno ãlove‰ko skupnost, ki se je izraÏala v samo-zadostnosti obãestva, naroda, katolicizma ali socialne-ga razreda, v katerem bog ni bil veã prvobiten Bog insveto sveta niã veã sveto.)

Ta reistiãna religija je tedaj naletela na strahovit proti-udarec . . . Danes pa se zdi, da so te represivne politiã-no-humanistiãne sile pod teÏo lastnih protislovij ope-‰ale in obupale nad samimi seboj. To se ne izraÏa samov popustljivej‰i politiki, temveã celo v umetnosti; v ka-teri renesanãnih moãi skoraj veã ni: ãlovek celo v takoimenovani novi figuri ni veã najvi‰je bitje, ampak lestvar med stvarmi.

âlovek nima narave, ãlovek ima zgodovino. S temstavkom je povedano veliko, povedana usoda ãloveka vhumanistiãnem in znanstveno-tehniãnem svetu, vendarne tudi zadnja resnica . . . Ta stavek govori o nepre-segljivem razkolu med ãlovekom in naravo, med duhomin telesom, o dokonãni in neprekliãni odtrganosti ãlove-ka od naravnih temeljev sveta. Po tem stavku je ãlovekle duhovna koprena, ki prekriva in ogreva svet, obenempa svet seÏiga in spreminja v pepeli‰ãe.

Vendar po Marku Pogaãniku le ni ãisto tako. Ta raz-dvojenost je znaãilna samo za humanistiãno in znan-


131

stveno-tehniãno doÏivljanje sveta, v reistiãni religiji paje preseÏena.

Michelangelo, ki je veroval v svojo istovetnost s poãlo-veãenim bogom, je lomil v Carrari ogromne kose kamnain jih vozil v Rim, v ãlove‰ko sredo, in jih tam preoblik-oval po svoji ãlove‰ko-boÏanski podobi. Konãni rezultattega njegovega poãetja je bil: vse manj kamna in vse veãMichelangela, vse manj sveta in vse veã ãloveka. MarkoPogaãnik ne vdira v kamnolom tako nasilno. Za svojedelo si izbira samo kamenje, ki ga tako ali drugaãe ogo-varja, in to kamenje prena‰a v naravo, ki je na kamenpripravljena in ga je voljna sprejeti. Kamen zanj ni gradi-vo, temveã subjekt. In tudi njegov nadaljnji kiparskipostopek je tak, da kamnu skoraj niãesar ne odvzame.Obdeluje ga samo povr‰insko, in to tako, da kle‰e vanjsamo skledaste, kalupu podobne forme, ki zajemajosonãno svetlobo. Kolikor torej kamna odkru‰i, toliko za-jame vanj sonca. Svet ostaja neokrnjen. In konãni rezul-tat njegovega dela je soÏitje med ãlovekom in svetom.

V njegovi religiji ni absolutnega razkola med ãlove-kom in svetom, temveã le razliãnost v enem . . . In tamalenkostna razlika, ki je mogoãa samo v religiji celo-vitosti sveta, je bistvena: ãloveku omogoãa soÏitje s sve-tom, in to kakor hitro zapusti jezik obvladovanja inmoãi, ki je jezik humanizma, in spregovori z jezikomljubezni.


132

13. september 1985

Med vãeraj‰njim opoldanskim kulturni‰kim kram-ljanjem v Medexovem bifeju je pristopil Jernej

Vilfan in mi z neposrednostjo, kakr‰na je zanj znaãilna,dejal:

»Gospod RoÏanc, imam vtis, da ste me na zadnjemsestanku sodelavcev Nove revije, ko sem govoril o po-litiãnem pluralizmu, podprli samo vi. Ob priloÏnosti bise rad z vami o tem temeljiteje pogovoril.«

»Torej se bova pogovorila,« sem mu odvrnil.S tem je bil zadovoljen in je od‰el.Tako zdaj spet resneje razmi‰ljam o politiãnem plura-

lizmu, seveda o klasiãnem politiãnem pluralizmu, kakr-‰en se mnogim intelektualcem ‰e vedno kaÏe kot edinare‰itev iz nakopiãenih nadlog. In ugotavljam, da je navizionarski ravni ta politiãni pluralizem kar spodbudnazadeva, saj si z njim predstavljamo vsestransko demo-kratizacijo Ïivljenja, od blizu, postavljen v tukaj‰nje inzdaj‰nje konkretne razmere, pa takoj zgubi vso svojoromantiko. Iz neãesa ohlapnega, a spodbudnega posta-ne nekaj docela problematiãnega, predvsem pa neza-dostnega. V okviru klasiãnega politiãnega pluralizma si


133

je mogoãe glede na dejansko politiãno razpoloÏenjena‰ega ljudstva zamisliti ob partiji samo ‰e katoli‰kopolitiãno stranko, to se pravi, ob Partiji ‰e Cerkev. To paseveda ni pluralizem, temveã dualizem. Toãneje: dvaklerikalizma. To bi morda za demokratiãno obnovo ne-katerih politiãnih in gospodarskih institutcij kar za-dostovalo, za dejansko oÏivitev vseh plasti druÏbenegaÏivljenja pa je obãutno premalo. V ospredju je spet po-litika kot edina opcija. V navidezni demokratiãnosti bise celo kulturni delavci zna‰li med dvema okopoma,med katerima bi nekaj veljali samo kot partijski ali kotcerkveni ljudje: njihova svoboda bi bila formalna, ne padejanska. Tudi ni priãakovati, da bi ti dve politiãni stran-ki v medsebojnem obstreljevanju porodili nacionalniprogram, ki bi imel kolikor toliko integrativne moãi.Nasploh pa velja, da je vsako ponavljanje klasiãnegapolitiãnega obrazca ponavljanje kartezijanske sintagme,kot bi temu rekel France Buãar, torej znanstvenega intehniãnega obvladovanja sveta, ki mu je oblast nad ljud-mi in stvarmi poglavitni smoter.

Gre torej res za politiãni pluralizem, vendar nikakorza klasiãni, oblastni‰ki, strankarski politiãni pluralizem.Dana‰nji svet terja za svoje pobude in smotre veliko boljerotiãni organizem; celo oblast, ãe je Ïe neodtujljiva,mora biti veliko bolj ljubezenska.


134

V dana‰njem svetu — svetu totalitarizma in svetupolitiãnega pluralizma — mojega glasu ni sli‰ati. Pa nesamo mojega — v tem svetu ni sli‰ati nobenega sponta-nega glasu in nobenega glasu neformalnih skupin, ki seporajajo ob uradnih institucijah in ki jih zanima pred-vsem Ïivljenjska moÏnost, ne pa oblast; sli‰ati ni ne eko-logov ne feministk ne mirovnikov ne ‰tudentov neumetnikov ne homoseksualcev . . . Gre torej res za po-litiãni pluralizem, vendar za politiãni pluralizem, v ka-terem je vloga politike bistveno spremenjena, ker grepravzaprav za organizacijo in omogoãanje vseh ãlove‰-kih moãi.

NajbrÏ podobno razmi‰lja o tem tudi Jernej Vilfan.


135

19. oktobra 1985

Prebral sem tipkopis Pirjevãevega dnevnika iz let1974 in 1975, ki bo objavljen v eni od prihodnjih

‰tevilk Nove revije.Pripravil mi je celo vrsto preseneãenj, pripravil pa me

je tudi do doloãene streznitve.Spominjam se, kako sem pokojnika ‰e za njegovega

Ïivljenja v poznih gostilni‰kih urah veãkrat nagovarjal,naj prav v dnevni‰ki obliki konãno napravi obraãun ssvojo partizan‰ãino in se oãisti, osvobodi; naj se konã-no z odloãnim dejanjem otrese vseh teh sopotnikov re-volucije in leviãarskih kulturnikov, ki ga z moralnimkapitalom ãistih rok drÏijo v primeÏu in stiskajo, kadarin kjer le morejo. Pomete naj vso to navlako in se spro-‰ãeno pridruÏi tako meni kot vsem tistim, ki lahko ne-obremenjeno streljajo z vsemi razpoloÏljivimi topovi navse, kar jim ni po volji. Terjal sem skratka od njeganekak‰no gesto oãi‰ãenja in osvobojenja.

Toda ‰ele zdaj vidim, kako sem bil s temi zahtevamido njega povr‰en in Ïaljiv. Du‰an Pirjevec je bil vendarpartizan. Zanj partizan‰ãina ni bila povr‰nik, ki bi galahko ob prvi priloÏnosti slekel ali zamenjal z drugim:


136

partizan‰ãina je bila njegova eksistenca. In zato s svoji-mi zahtevami do njega nisem bil samo povr‰en in Ïaljiv,ampak tudi neveden: ãlovek umazanih rok, kakr‰en jevsak revolucionar in kakr‰en je tudi vsak partizan, ven-dar ne potrebuje oãi‰ãenja — temu ãloveku je potrebendokaz, da je vse, kar je storil, storil z opraviãilom, storilv najglobljem sporazumu s skrito naravo zgodovine insveta. Vse drugo je zanj nepomembno. Zato se tudi vra-ãa k revoluciji in partizan‰ãini, vendar v skladu s samimseboj, na revolucionaren in partizanski naãin.

Prav v tem smislu je Du‰an Pirjevec bistveno drugaã-na figura od Edvarda Kocbeka; za Slovence kot nezgo-dovinski narod — bi rekel — izjemnej‰a in pomembnej-‰a. Kocbek nikoli ni bil samo partizan. Kocbek je bil ved-no tudi pesnik, ki je celo v najbolj krvavih trenutkihzgodovine koketiral s svojo pesni‰ko muzo, torej vednointelektualec, ki je bil znotraj in obenem tudi zunaj, vnajnevarnej‰i bitki in za platnicami knjige . . . ãlovekzgodovinskega hazarda, vendar ãlovek, ki je stavil nadve karti, na zgodovino in na veãnost, na zemeljsko innebe‰ko kraljestvo. Pirjevec pa je bil ves, kar ga je bilo,samo znotraj, v zgodovini, in to brez rezerve in brezdistance. V peklu revolucije je igral na eno samo karto,na zgodovinsko in zemeljsko, in celo njegovi najvi‰jimoralni cilji naj bi se udejanili tukaj in zdaj, v revoluci-ji in partizan‰ãini sami. V tem smislu je poosebljeni sub-


137

jekt partizanstva in revolucije, poosebljeni subjekt zgo-dovine. In zato njegov dnevni‰ki obraãun s samim sebojni nikakr‰na lepodu‰ni‰ka moralka, temveã obraãun zbistvom partizanstva in revolucije same.

Ta obraãun pa razkriva dvakratno tragedijo zanese-nosti in naivnosti, osebno in kolektivno: najprej Du‰anaPirjevca, potem slovenskega naroda v celoti. Ko namreãDu‰an Pirjevec nazadnje, po tridesetih letih, na nekempartizanskem mitingu na Dolenjskem ugotavlja, da jebila tako njegova kot vsa partizan‰ãina, ne glede na re-ligiozno predanost in ne glede na Ïrtve, v bistvu le enaizmed oblik ãlove‰ke samovolje, v bistvu le tehnika inmoã, ugotavlja nekaj presenetljivega, ãlove‰ko tragiãne-ga, v bistvu pa vendarle niã novega.

Ta sku‰anja — naj je ‰e tako tragiãna — je presenet-ljiva in nova samo za Du‰ana Pirjevca in za Slovence, vEvropi in svetu pa je navzoãa Ïe tisoãletja. Tam je bilo Ïeniã koliko zagrizenih verskih bojev, niã koliko nacional-nih in socialnih revolucij, niã koliko zanesenjakov injunakov, niã koliko krvavih in neusmiljenih bitk, kate-rih konãni rezultat ni bil prav niã drugaãen — tehnika inmoã, Rim kot posvetna vladavina, pari‰ki teror kot zad-nji izraz enakosti, bratstva in svobode, socialna osvobo-ditev kot Stalin in njegovi gulagi . . .

Zdaj ta sku‰nja verskega, nacionalnega in druÏbene-ga aktivizma prihaja tudi k nam, in ‰e zdaj prihaja


138

zadrÏano, tako rekoã ilegalno: samo po osebni sku‰njiresnicoljubnega partizana, kakr‰en je bil Du‰an Pirje-vec, medtem ko institucionalni okviri to grenko sku‰njo‰e vedno prikrivajo z umetnim podalj‰evanjem aktivis-tiãnega zanosa. Zato to ‰e vedno ni na‰a narodna sku‰-nja, ampak le sku‰nja Du‰ana Pirjevca.

Toda ta davek streznitvi bomo morali kot narod ‰eplaãati — to je namreã davek zrelosti. ·ele tedaj, kobomo poravnali tudi ta raãun, se bomo lahko zapletli vzgodovinsko dogajanje z vsemi potrebnimi zadrÏki inbrez metafiziãnih ciljev, konãni rezultati na‰ega delo-vanja pa nas ne bodo veã prizadevali tako travmatiãno,kot nas prizadevajo partizanski.

Pri tem pa se mi zastavlja ‰e eno vpra‰anje.Do kdaj nam bodo vsi ti Pre‰erni in A‰kerci, ki nam

sku‰ajo s slovanofilstvom ustvariti iluzijo o na‰i velikostiin moãi, do kdaj nam bodo vsi ti socialni profeti od Iva-na Cankarja do Edvarda Kardelja, ki nas sku‰ajo z mo-ralnim zanosom prenesti v materialno ugodje Evrope,do kdaj nam bo vsa ta navlaka tragiãnih usod tisoãevmrtvih in Ïivih sonarodnjakov od Du‰ana Pirjevca doFranceta Popita — do kdaj nam bo vse to branilo, da bikonãno spoznali in si priznali: vse to je le Ïalosten nado-mestek. Vse to je le zaostalost in rev‰ãina, ki je vsi ti Ïrt-vovani in mrtvi niso niti malo izbolj‰ali, vse to je dedi-‰ãina, ki nas utegne kaj kmalu do kraja zadu‰iti. Do kdaj


139

nam bo to lovljenje bogastva in moãi spodna‰alo tla podnogami, da se ne moremo postaviti trdneje in zaÏivetitukaj in zdaj, kot Ïivijo tisti, ki bi jih radi ujeli in se jimpridruÏili?

Konãno je treba reãi: stop! Ustaviti se moramo, kot seje dobro leto pozneje ustavil Du‰an Pirjevec, ki mu jenenadoma — kot je zapisal v tem dnevniku — postalasmrt najveãje veselje. Da, smrt, ker je na‰a najglobljaistovetnost, ki nas zadrÏuje pri sebi, konãno tukaj inzdaj, kjer smo resniãno doma, in ki odpira pred namiresniãne ãlove‰ke probleme. Vse drugo pride potem karsamo od sebe in tako rekoã za nameãek.


140

1. novembra 1985

Mirovno gibanje je v svojem najglobljem bistvuzelo radikalno. Vsaj meni se zastavlja kot vpra-

‰anje, kdaj in kako bom zmogel moã, da bom odloÏiloroÏje in se odpovedal vojski, kdaj in kako bom nehalstaviti na zunanjo in se bom zadovoljil s svojo notranjomoãjo. To in tako vpra‰anje pa si lahko zastavim samokot zrel, druÏbeno integriran posameznik s ãvrsto oseb-no identiteto, ki ga kratko malo ni mogoãe ne spreme-niti ne pokoriti. In sprião katerega je zunanja moã dozob oboroÏene vojske popolnoma jalova. Uãinkovitmirovni‰ki odgovor se lahko glasi samo takole: nepotrebujem svoje soldateske in ni me strah tuje, ker semkratko malo neuniãljiv.

Tak odgovor pa prav za nas Slovence ni prav niã mo-ralistiãno utopiãnega, ampak nekaj povsem realnega.

Navsezadnje kljub nepreglednemu arzenalu oroÏja inkljub vsem konfliktnim silam danes le ni veã moã priãa-kovati voja‰kega stroja, kakr‰en je bil Hitlerjev. In tudi negenocidne surovosti, kakr‰na je bila nacistiãna, ki je slo-vensko ozemlje razdelila med Nemãijo, Italijo in MadÏar-sko, Slovence kot narod pa kratko malo zbrisala s sveta.


141

Pa tudi tej in taki soldateski se je slovenski narod uprl inpreÏivel, uprl brez vojske, tako rekoã golorok, in zbojevalzmago, ki je celo v ãasu najveãjih partizanskih uspehovtemeljila bolj na druÏbeno integriranem posamezniku zneuniãljivo identiteto kot na oroÏju. Ta sku‰nja pa minarekuje sklep: ãe mojega oãeta nista pokorila ne nem‰kane italijanska vojska, ne Visco ne Dachau, ne streljanjetalcev ne domaãi izdajalci, ne more prav nobena soldate-ska pokoriti mene. Sem sin svojega oãeta. In sprião mojeodloãenosti, da sem to, kar sem, je vsak voja‰ki stroj po-polnoma jalov in brez moãi.

Zana‰am se na svojo notranjo ãlove‰ko trdnost inneuniãljivost.

Ta stava pa tudi mojo lastno vojsko postavlja v popol-noma drugaãno luã. Potrebna je pravzaprav samo tedajin samo tam, kjer tega druÏbeno integriranega posa-meznika z neuniãljivo notranjo identiteto ni. To se pra-vi, da ni potrebna prav v nobenem primeru. Kjer tega intakega posameznika ni, na osnovi katerega je ‰ele mo-goãe govoriti o njegovi nedotakljivosti in suverenosti,vojska pravzaprav nima koga in kaj braniti. Vojska lah-ko brani le nekaj povsem drugega, denimo oblast inkorist nekaterih, kar pa druÏbeno integriranemu in zre-lemu posamezniku bolj ‰koduje kot koristi. Lastna voj-ska ga lahko ogroÏa celo bolj kot tuja.

PoloÏimo Ïe torej oroÏje!


142

16. novembra 1985

Zapisujem pogovor s srbskimi kolegi Dobrico åosiçem, Mihajlom Markoviçem in Ljubo Tadiçem, ki

smo ga imeli pred dnevi v posebni sobi gostilne Pri Mra-ku in ki je trajal skoraj ves dan, od desete dopoldne dopete popoldne, ko so se Beograjãani odpravili na vlak.

Srbi so bili vsekakor veliko bolj poklapani in za-skrbljeni kot mi: Dobrica åosiç Ïe kar precej pogrbljenin brez pravega ognja, z nekak‰no melanholijo v obra-zu in v gibih, Mihajlo Markoviç delaven, sistematiãen,saj je zapisal vse, kar smo izrekli, vendar nekoliko ma-hinalen in uradni‰ki; edini, ki je kljub glavobolu izÏare-val podjetnost in vedrino, je bil Ljuba Tadiç.

Zlahka smo se sporazumeli z Urbanãiãevim izho-di‰ãem, da je etniãno, narodno tisto, kar izraÏa ãlove-kovo prvobitno potrebo po zdruÏevanju. Da ta integra-tivni element nikakor ni in ne more biti razredno, ki jepostavljeno za temelj jugoslovanske druÏbe, ne vsebu-je pa globljih duhovnih in integrativnih moãi; prej nene-hen prestiÏ in konflikt, ki sta ‰e toliko nevarnej‰a, dok-ler je narodno potlaãeno in ne prihaja do dialoga meddejanskimi subjekti, dialoga naroda z narodom. Spora-


143

zumeli smo se tudi o tem, da volens nolens govorimokot Srbi in kot Slovenci, ker narodno razumemo kotosebno usodo, kot eksistenco, ne pa kot zunanjo kate-gorijo, v imenu katere bi lahko manipulirali drug z dru-gim. Malenkostne razliãice med nami niso omajale tehtemeljnih izhodi‰ã pogovora, tudi tista ne, ko je Tarasdejal, da je narodno v njegovi eksistenci le eden izmedelementov.

Ta Tarasova pripomba je povzroãila med Slovencidoloãeno nasr‰enost. Toda prav v tej Tarasovi pripom-bi, v »narodnem kot elementu eksistence«, je bila naj-lep‰a priloÏnost, da svoj odnos do narodnega ‰e poglo-bimo. Îal ga nisem pravoãasno podprl: uklonil sem serazpoloÏenju in mi‰ljenju veãine, nazadnje pa se je izka-zalo, da nam manjka prav ta Tarasova provokativna po-globitev tako eksistencialne kot narodne problematike.

Tudi zdaj imam v mislih trinajsto poglavje iz Pavlove-ga prvega pisma Korinãanom: »Prero‰tva bodo prene-hala, jeziki bodo umolknili, vednost bo pre‰la, ljubezenpa nikoli ne mine.« ·e bolj kot ta stavek pa imam vmislih uvod v to svetopisemsko poglavje, ki pravi: »Kobi govoril ãlove‰ke in angelske jezike, ljubezni, pa ne biimel, sem doneã zvon in zveneãe cimbale. In ko bi imeldar prero‰tva in ko bi poznal vse skrivnosti in imel vsovednost in ko bi imel vso vero, da bi gore prestavljal, lju-bezni pa ne bi imel, niã nisem. In ko bi razdal vse svoje


144

imetje in ko bi Ïrtvoval svoje telo, da bi zgorel, pa ne biimel ljubezni, niã mi ne koristi.«

Ljubezen je tu postavljena na najvi‰je mesto. Ljube-zen je tu postavljena tako visoko, da se sprião nje zrela-tivizirajo vse eksistencialne vrednote, celo vera, kaj ‰elenarod in narodni jezik, ki ga sicer v osebni hierarhijivrednot tudi sam postavljam najvi‰je. Ljubezen, ãe jeljubezen, je ljubezen celotnega bitja, z narodnim vred,toda narodno je v njej le vsebovano in je pogoj, ni panajvi‰ji in zadnji smoter. In Taras, ki je govoril o narod-nem kot enem izmed elementov eksistence, je najbrÏmislil prav to: da je ljubezen najvi‰ji cilj in obenem tuditista eksistencialna prvina, ki narodno povezuje z etiã-nim in religioznim in s tem narodnemu daje njegovoresniãno ãlove‰ko naravo.

Tako je na‰ pogovor o narodni usodi potekal brezetiãnih in religioznih sestavin, ki narod pravzaprav tvo-rijo. Nismo razpravljali o tem, kaj Srbe in Slovencesploh povezuje v narod in kaj nas bo povezovalo v pri-hodnje, da bomo sploh ‰e lahko govorili o srbskem inslovenskem narodu. Bistvenega se nismo niti dotaknili;kljub zaklinjanju na eksistencialno smo ostali nakulturni‰ki in politiãni ravni.

Dobrica nam je pretresljivo opisal usodo srbskega na-roda v tem stoletju in njegov zdaj‰nji poloÏaj. Pretreslo jemene, ki sem bil o tem Ïe nekoliko seznanjen, seveda ne


145

v tako zgo‰ãeni in slikoviti besedi, ‰e toliko bolj pa je pre-treslo vse druge Slovence, ‰e zlasti tiste, ki so bili do tegatrenutka prepriãani, da smo Slovenci najbolj tragiãennarod v Evropi. Zaãel je s Srbijo, kakr‰no je koncipiralPa‰iç v obdobju srbske politiãne demokracije v zaãetkutega stoletja, z zdruÏitvijo celotnega srbskega naroda odTemi‰vara in Segedina na severu do Soluna in Dubrovni-ka na jugu; konãal pa z dana‰njim stanjem, ko je srbskinarod po dveh zmagah v dveh svetovnih vojnah praktiã-no razbit, razsekan z republi‰kimi mejami na Makedoni-jo, ârno goro, Kosovo, Bosno in Hercegovino, Vojvodinoin oÏjo Srbijo. In to v imenu strahu pred srbskim hege-monizmom, ki so ga hrva‰ki nacionalisti v sodelovanju skomunisti izrabili za razkosanje narodnega telesa, ki po-nekod spominja na genocid. Srbi se mnoÏiãno selijo sKosova in iz Bosne in Hercegovine in se naseljujejo v oÏjiSrbiji, v Ïalostnem ostanku domovine, ki je ekonomsko insocialno popolnoma na tleh.

Pretresljiv je bil tudi vzklik Ljuba Tadiça:»Pa dajte, ljudi, dogovorimo se veç jednom, da bude

glavno mesto Jugoslavije Jajce, gdje se i rodila ta i tak-va Jugoslavija. Pa da se taj birokratski centralizam i to-talitarizam ne povezuje vi‰e s Beogradom i srbskimnarodom.«

Marksistiãna ideologija je tako obveljala kot poglavit-ni krivec za trenutne nacionalne razmere v Jugoslaviji.


146

Toãneje: jugoslovanska ustava iz leta 1974, ki sankcioni-ra zdruÏevanje v okvirih razrednega, ne pa narodnega. Taprincip omogoãa po eni strani partijski totalitarizem, kiblokira delovne in ustvarjalne moãi, po drugi strani paonemogoãa uveljavitev narodnega kot naravnega kolek-tivnega subjekta. V teh okvirih prihaja do tako tragiko-miãnega poloÏaja, kakr‰en je trenutni poloÏaj v Dru‰tvupisateljev Kosova. V tem dru‰tvu, ki je oblikovano po se-danjem ustavnem principu, se zdruÏujejo srbski in alban-ski pisatelji in se borijo med seboj za prestiÏ, namesto dabi se pisatelji zdruÏevali po jezikovnem in narodnemprincipu: srbski pisatelji v enotnem srbskem, albanskipisatelji v albanskem pisateljskem dru‰tvu. Toda ta kostrazdora je podtaknjena in ustavno sankcionirana, tako darazumen ãlovek ne ve, ali naj bi se smejal ali jokal.

Skupni interes: evropeizacija Jugoslavije. Evropeiza-cija v smislu zahodnoevropske druÏbe, ki naj zagotovidemokratizacijo drÏave. Pri tem seveda nobeden ni imelv mislih Evrope iz devetnajstega in zaãetka tega stoletja,Evrope bojevitih drÏavnih nacionalizmov; bolj sred-njeve‰ko Evropo, ki je bila razdeljena na regionalne av-tonomije in zdruÏena z vezmi Cerkve, ker taka Evropanajbolj ustreza kulturnim in gospodarskim zahtevammodernega Ïivljenja. Skratka partikularna in obenemuniverzalna Evropa, ãeprav smo pri tem slutili, da tiste-ga univerzalizma, ki sta ga srednjemu veku dajala Bog


147

in latin‰ãina, ni. Niti njegovega nadomestka ne. Izrekelpa tega nobeden ni.

Problem je bil Ïe evropeizacija, vsaj za Srbe. V tej zve-zi se je namreã kar takoj zastavilo vpra‰anje Kosova,vpra‰anje srbskega odnosa do Albancev, in to kot zah-teven preizkusni kamen tako za Srbe kot za vso Jugosla-vijo. Trenutno bojevito razmerje med Srbi in Albanci, kise utegne v prihodnje ‰e zaostriti, Srbijo balkanizira, stem pa balkanizira vso Jugoslavijo. Na Srbih je torej, daposku‰ajo ta problem re‰iti na demokratiãen, evropskinaãin, in to ãimprej, pa ãeprav s plebiscitom in z novorazmejitvijo med Jugoslavijo in Albanijo. ·ele takare‰itev bi Srbe osvobodila balkanske travme in jim omo-goãila temeljit obrat k Evropi, spodbila pa tudi nenehnasumniãenja o srbskem hegemonizmu in ustvarila novozaupanje med jugoslovanskimi narodi.

Srbi so temu le steÏka pritrdili. Dobrica åosiã in Mi-hajlo Markoviç sta se sicer zaklela, da sta tudi Ïe samapodobno razmi‰ljala o tem problemu in da se ãutitadolÏna, da slednjiã to tudi javno povesta, vendar ju je Ïerazmi‰ljanje o tem ‰e bolj potlaãilo.

»SlaÏem se s vama,« je rekel Dobrica, »ali ako to jav-no izreknem, Srbi çe me proglasiti za izdajnika vlastitognaroda. Neçu moçi vi‰e uticati ni na ono, na ‰to sadautiãem, na demokratizaciju srbskog dru‰tva.«


148

Torej za zdaj ‰e nere‰ljiv problem, nere‰ljiv vsaj naevropski naãin. âesa drugega pod teÏo bremen, ki so sezvalila na pleãa srbskih kolegov, ni bilo mogoãe izsilitiin tudi nihãe ni izsiljeval; Jugoslavija je paã ‰e vednoBalkan in ‰e vedno tudi devetnajsto stoletje.

Navsezadnje je kaj kmalu legel med nas ‰e drug, eko-nomski nesporazum: tu, kot kaÏe ne bomo umovali nitipribliÏno enako. Mihajlo Markoviç se je sicer posvetilpredvsem temu vpra‰anju, vendar dokaj nesreãno: za-vzel se je za tako druÏbenoekonomsko ureditev, v katerine bi bilo mogoãe zaslediti niti ostankov trÏnega gospo-darstva.

Kljub temu smo se raz‰li prijateljsko in z geslom: tre-tja Jugoslavija! Jugoslavija kot federacija avtonomnihnarodov in kot sestavni del Evrope.

Priznam, da sem ves ãas pogovora sedel kot na trnih.Spretno smo se sicer izogibali monstrumom devetnaj-stega stoletja, se pravi razumevanju naroda kot drÏav-nosti in konfliktne politiãne moãi, nismo pa pri‰li doreligioznega in etiãnega razumevanja naroda, ki sva muoãitno najbliÏja midva s Tarasom. To razumevanje, najje ‰e tako pomembno, je paã intimno naziranje in prak-tiãno skoraj neuporabno. Je pa kljub temu nenehomanavzoãe, zato je tudi terjalo in naposled celo izsililonekak‰en kompromis: pesniki smo in lahko govorimosamo o viziji.


149

24. novembra 1985

Ortega y Gasset me je s svojim »Uporom mnoÏic«opozoril na ‰e eno bistvenih pomanjkljivosti v

slovenski zavesti: na pomanjkanje obstojeãih, tako re-koã pozitivnih sestavin liberalizma.

Liberalec velja med nami ‰e vedno za nekaj manjvred-nega, in to iz preprostega razloga, ker je bil slovenski libe-ralizem paã tak, kakr‰en je bil: politika brez globljegaverskega zanosa in brez razumevanja za socialno platnarodnega bivanja, ki povrh vsega ni afirmirala niti po-sameznika in njegove svobode. To je bil po eni strani libe-ralizem Ivana Tavãarja, ki se je izÏivljal v topoumnempolitiãnem pragmatizmu in antiklerikalizmu, po drugistrani — v svoji najvi‰ji obliki — kulturni‰ko razsvetljeniliberalizem Josipa Vidmarja, ki pa je, ‰e preden je razvilgloblje politiãne in duhovne razseÏnosti liberalizma, posili medvojnih razmer Ïe optiral za socializem, se pravi izelitne posameznosti v brezobliãno mnoÏico, iz osebnesvobode v nesvobodno skupnost . . . Tako pozitivnihsestavin liberalizma res ne moremo ãrpati iz lastne kul-turne dedi‰ãine kot nekaj organsko slovenskega.


150

Pri tem seveda nimam v mislih burÏoaznega liberaliz-ma, ki ãlovekovo osebno svobodo enaãi s pridobitni‰kosvobodo, s pravico do svobodnega razpolaganja s kapita-lom in do izkori‰ãanja soljudi; tudi ne liberalizma, ki pro-klamira enakost in bratstvo v imenu zdruÏevanja narod-ne moãi v en sam razred, v politiãno in ekonomsko oblastburÏoazije. V mislih imam liberalizem, ki po eni stranipoganja korenine iz demokratizma gr‰kega polisa in za-konito razmejuje odnose med posameznikom in skup-nostjo, po drugi strani pa povzema tudi kr‰ãansko tradi-cijo in je liberalizem v imenu posameznikove avtonomi-je in njegove osebne svobode. Skratka: tisti Ïlahtni libe-ralizem Gassetovega kova, ki je v svojem bistvu ‰e naj-bliÏji anarhizmu, ki se noãe omadeÏevati z drÏavo, z ma-terialnim priviligijem in takim ali drugaãnim politiãnimnasiljem in ki je pravzaprav kulturen pojav. In prav tegaãistega, anarhistiãnega liberalizma, ki je obseden sposveãenim pomenom posameznika in njegove svobode,Slovenci nimamo. Ta svoboda je bila za nas vedno nekajpreveã skrajnega, ãe ne celo pohuj‰ljivega, nekaj preveãrazvezanega, da bi si upal katerikoli Slovenec staviti nan-jo. Kaj ‰ele, da bi si jo upal kdo med Slovenci izzivati in‰iriti, kot sta poãela pri Rusih Bakunin in Tolstoj, prvi strditvijo, da je vsaka oblika nasilja utemeljena v Bogu inda je torej treba v imenu svobode zru‰iti najprej Boga,drugi s trditvijo, da je vsako nasilje hudiãevo delo in da se


151

mora zato posameznik v imenu svobode obrniti k Bogu.Prav zato je za nas tako neprecenljiva, tako izjemna vlo-ga Edvarda Kocbeka, ki je kljub zavezanosti Narodu,Cerkvi in Revoluciji sku‰al ohraniti svobodo in nedotak-ljivost posameznikove osebe.

Ko ugotavljam v na‰i zavesti pomanjkanje pozitivnihsestavin liberalizma, ugotavljam torej tole: samo posa-meznik in njegova nedotakljiva osebna svoboda lahkozagotovita narodu kolikor toliko etiãno zgodovinskokontinuiteto. In ker Slovenci tega svobodnega posamez-nika, kakr‰nega je drugim evropskim narodom predalliberalizem, nismo imeli in nimamo, je na‰ socializem lenadaljevalec kapitalizma in burÏoazne narave, nadalje-valec pozitivizma in tehnike . . . Proletarci so prevzelile ‰tafetno palico iz rok burÏujev, da bi s svojimi moã-mi uresniãevali burÏujske cilje.

In ne samo to: ãe bi na Slovenskem obstajal liberali-zem tudi kot zgodovinska morala, potem bi bila najbrÏna‰a novej‰a zgodovina bistveno drugaãna, veliko boljevropska. Navsezadnje ni treba prebrati Ortega y Gas-seta, da bi spoznali, da je proletarska revolucija v Evropiuspela samo tam, kjer dejansko sploh ni imela svojeganasprotnika, burÏoazije, v Rusiji, v Jugoslaviji . . . Kjerje burÏoazija bila, je bila leta bolje organizirana, obstoj-nej‰a in surovej‰a od proletariata, tako da je imel prole-tariat v spopadu z njo kaj malo priloÏnosti. Kjer pa je bil


152

liberalizem, in to kot zgodovinski um in politiãna sku‰-nja, kot civilna druÏba in kot svobodni posameznik, jeimela Ïe ideja o proletarski revoluciji in socializmu kajmalo upanja, da bi se prijela.

Slovenski liberalizem je liberalizem me‰ãanov, ki noãe-jo ali ne morejo biti me‰ãani, in to velja tako za Tavãarjevkot Vidmarjev liberalizem. Ne glede na razlike med nji-ma, je najadekvatnej‰i izraz tega liberalizma Tavãarjevapovest Cvetje v jeseni: povest o slovenskem me‰ãanu,advokatu, ki v Ljubljani, nastlani ‰e z barjanskim senomin konjskimi figami, pri devetintridesetih letih ugotoviutrujenost od me‰ãanskega Ïivljenja in zahrepeni pokmeãki idiliki; povest o me‰ãanu, ki zapusti mesto brezotipljivega socialnega, moralnega in politiãnega motiva inki svoji individualni svobodi predpostavi svoje kmeãkekorenine, rod in narojeno . . . Z drugimi besedami: po-vest o me‰ãanu, ki svoji svobodi predpostavi suÏnost.

Ta slovenski liberalizem je soroden nem‰kemu libe-ralizmu, ki je prav tako ubeÏni‰ki in ki ga je opredelilThomas Mann v svojem znamenitem predavanju oumetnosti romana. Veliko druÏbeno romansierstvoDickensa. Thackeraya, Tolstoja, Dostojevskega, Balzacain Stendhala je monumentalna umetnost devetnajstegastoletja, je ugotovil Thomas Mann, ampak angle‰ka,ruska in francoska umetnost, ne pa tudi nem‰ka. To jenamreã umetnost, ki pripoveduje o spopadu posamez-


153

nikove svobode z druÏbenimi oblikami Ïivljenja, tegaspopada pa v zaostalih nem‰kih razmerah ni bilo. Nas-protno: iz teh zaostalih nem‰kih razmer izhaja zaangle‰ko in francosko knjiÏevnost skoraj nepojmljivonagnjenje nem‰kih pisateljev, da iz me‰ãanskega svetapobegnejo nazaj na vas, v mestece, iz narodne v regio-nalno knjiÏevnost, iz sekulariziranega razsvetljenstva vprotestantsko ortodoksnost. Nem‰ki epski motiv je hre-penenje po predme‰ãanskem, ki pa ga Nemci — pravtako abstraktno kot Slovenci — ne razlagajo kot fevdal-nost, temveã kot avtentiãno kmeãko in malome‰ãanskosreão v domaãem zapeãku. V resnici pa je seveda beg,beg pred urbaniziranim prostorom, ki terja od ãlovekaindividualizem in osebno svobodo in ki se tako priNemcih kot pri Slovencih upraviãuje z zvestobo rodu innarojenemu. Toda prav to vraãanje k rodu je zapu‰ãanjeposameznika in njegove svobode, nemalokrat pa tudidokonãno zapu‰ãanje osebe: zapu‰ãanje religioznega,mistiãnega, nadnaravnega, s tem pa tudi etiãnega. Zakajrod je ãlovekovo nadaljevanje v mejah ãasa, osebno paje potrjevanje ãlovekove individualnosti v veãnosti.

Te slovenske sorodnosti z nem‰tvom — povedanomimogrede — je ‰e veliko. Podobno kot nem‰ka zaãnetudi slovenska umetnost sprejemati urbanizirani svet‰ele z ekspresionizmom tedaj pa kot izgubo prvobitnekmeãke in malome‰ãanske forme, se pravi v izobliãenih,


154

vãasih kar grozljivih oblikah. Zatrto hrepenenje po pla-ninskem raju in pradomovini se razodeva kot izgublje-no ravnoteÏje.

Vendar je pomembnej‰e nekaj drugega: brez pozitiv-ne tradicije liberalizma Slovenci ‰e danes ne moremotematizirati naroda na evropski naãin. Pogled nam za-megljuje tudi marksistiãna ideologija, ki socialno pred-postavlja narodnemu; tako morajo celo na‰i najizbra-nej‰i duhovi, kot so Ivo Urbanãiã, Tine Hribar in ‰e kdo,uveljavljati etiãno kot nekaj primarnega in se boriti zapriznanje misli, da ni narod druÏben, ampak da je druÏ-ba naroden pojav. To njihovo prizadevanje je sevedanujno, saj zapolnjuje tudi pomanjkanje liberalistiãnetradicije, res pa je tudi, da uveljavljanje etniãnega kotprimarnega o narodu samem ‰e ne pove niã bistvenega.Nasprotno: etniãno samo, odtrgano od moralnega inreligioznega, utegne postati celo nacionalistiãna parola,na katero se lahko obesijo in se obe‰ajo celo dobrona-merni ljudje, kot se to pogosto dogaja Bojanu ·tihu, Ja-nezu Menartu in ‰e mnogim Slovencem.

Narod ni samo preteklost in sedanjost, temveã pred-vsem prihodnost. Narod ni danost, temveã projekt.Skupna narojenost in skupna kri, skupni jezik in skup-na preteklost, vse to, kar mnogi Slovenci deklarirajo kotsvojo narodnost, je le statiãno in neÏivljenjsko naãelo, vkaterem se vsak dejaven Slovenec poãuti kot v temnici.


155

Po tem izhodi‰ãu je narodno nekaj, kar smo bili in karsmo, ne pa to, kar trenutno delamo in kar bomo ‰elepostali. Prihodnosti kot ãlovekovega bistvenega konsti-tutivnega elementa v tem narodu ni, kaj ‰ele vsezdruÏit-ve in nesmrtnosti. Zato moramo nacionalno idejo iztr-gati balastu navezanosti na preteklost, na jezik, raso inozemlje. V nacionalnem mora zmagati naãelo ãloveko-vega zdruÏevanja okoli spodbudnega Ïivljenjskega pro-grama, zmagati mora delovni, in ne lastni‰ki princip,nadnaravni smotri, in ne naravni cilji . . . Narod, ãe jenarod, je soÏitje ob nekem skupnem pomembnem pri-zadevanju in privolitev, ãe ne celo navdu‰enje ljudi za taspodbudni naãrt.

Pri tem je treba parafrazirati vsaj ‰e en Gassetovodstavek. âe bi se danes odloãili za soÏitje ob neki pro-gramski ideji in bi delali bilanco o na‰i duhovni vsebi-ni — mnenjih, normah, Ïeljah — bi ugotovili, da veãjidel tega ne prihaja k nam iz Slovenije, temveã iz skup-nega evropskega fonda. V vsakem izmed nas ima velikoveãjo teÏo tisto, kar je evropsko, kot pa razloãevalnideleÏ slovenskega, nem‰kega, francoskega itd. In ãe bizaÏiveli samo s tistim, kar smo kot pripadniki slovenske-ga naroda, in izruvali iz sebe vse tisto, kar uporabljamo,mislimo in ãutimo, a smo sprejeli od drugih narodov, bise zgrozili. Samo s tem nam ni mogoãe Ïiveti; ‰tiri peti-ne na‰ega notranjega imetnika je premoÏenje Evrope.


156

27. novembra 1985

Toda zlo je tudi ãlovekova tragiãna pot, usoda svobod-nega bitja, izku‰nja, ki ãloveka bogati in ga povzdigujena vi‰jo stopnjo. Pri Dostojevskem pa je navzoãa drugastran odnosa do zla — imanentno razumevanje zla. Toimanentno izku‰njo zla razkriva njegova nizkost; skozitako izku‰njo zlo izgoreva in ãlovek se prebija k svetlo-bi. Toda ta resnica je nevarna in dovoljena samo tistim,ki so zares svobodni in duhovno zreli. Pred mladoletnikije treba to resnico skrivati.

Nikolaj Berdjajev:Pogled na svet F. M. Dostojevskega

Z Nikom Grafenauerjem se Ïe ves mesec ob skorajvsaki priloÏnosti lotevava higiene prostora. Niko je

pri tem veliko bojevitej‰i in se s svojim moralistiãnim,pravzaprav elitistiãnim nazorom zavzema za temeljitorazloãevanje med ljudmi, za sprotno in korenito ãi‰ãe-nje prostora okrog sebe, kot pravi temu on sam, ker sesicer utegne zadu‰iti. Ta radikalizem je dolÏan samemusebi, ãe se hoãe ‰e naprej poãutiti kot ãlovek, ki mu jezavdano z najveãjo skrivnostjo ãlovekovega bivanja, ssvobodo.


157

Paã pokonãna, odloãna drÏa, ki ji skoraj ni mogoãeoporekati. Tudi tvegana in samotna drÏa, ki mu jo naj-brÏ vsiljuje njegova religiozna opredeljenost s smrtjo,njegovo najljub‰o besedo, po kateri vzpostavlja globlje,zavezujoãe, ljubezensko razmerje s svetom in z ljudmiin zaradi katere se poãuti med sodobniki tako nazaren-sko uÏaljenega.

Podobno je tudi z menoj, vendar sem kljub temuprizanesljivej‰i. Niku sicer ne oporekam preveã glasno,tudi ne mirim njegove moralistiãne bojevitosti, popust-ljivej‰i pa sem zato, ker sem manj pogumen od Nika inker nisem pripravljen tvegati.

ZadrÏuje me prepriãanje, da je lahko tako selektivendo ljudi samo Bog: samo njemu, ki ni izpostavljen ãlo-ve‰ki zmoti in grehu, gre pravica do anateme. Z vsakoanatemo — tako mislim — bi pahnil bliÏnjika v suÏnost,v opredeljenost, mu vzel svobodo, dogodiv‰ãino inspremenljivost, skratka vse tisto, kar ãlovek v svojemnajglobljem bistvu je — moÏnost, da postane ‰e vse mo-goãe in nemogoãe. Tako je paã zapisano v svetu in zatosploh je sveto. Prav iz spo‰tovanja do te svetosti je naj-brÏ Sartre dejal, da ni tatu, ampak samo ãlovek, ki kra-de.

ZadrÏan sem torej iz strahu, da bom zapravil lastnosvobodo. Radikalen nisem zato, ker se bojim, da si nebom veã mogel povrniti svobode, ki jo Niko obnavlja


158

tako prostodu‰no, ãeprav se presneto dobro zavedamtudi tega, da tudi tisti, ki ne sku‰a zla, ni svoboden. Zloje sku‰njava svobode. In duhovni proces svobode jepravzaprav pot skozi zlo k oãi‰ãenju.

Vendar sem kljub temu selektiven, in ‰e kako! Prav-kar sem prebral Ure mojih dni, spomine Mire Miheliã,in zaprl knjigo s precej‰njim odporom do dobr‰negadela tako imenovane srednje generacije slovenskih pi-sateljev, sopotnikov revolucije, ki jo poosebljajo MiraMiheliã, Filip Kumbatoviã, Ciril Kosmaã, JoÏe Javor‰ekin ‰e mnogi. Ta Ïenska — Mira Miheliã — ni nikoli niãvedela, in ta njena nevednost je veã kot Ïaljiva. Ta Ïen-ska je skoraj do svojega tridesetega leta Ïivela v vrhuslovenske me‰ãanske druÏbe, tako rekoã v nedrjihtakratnega kapitalistiãnega sistema, vendar ni vedela neza izkori‰ãanje in mizerijo delavcev ne za preganjanjekomunistov in za beograjsko glavnjaão. Ta Ïenska se jemed vojno vkljuãila v Osvobodilno fronto, sodelovalacelo pri nekaterih njenih zaupnej‰ih opravkih, vendar nivedela za sklep OF o kulturnem molku. Ta Ïenska se jepo vojni vkljuãila v mi‰ljenje in delo komunistiãnereÏimske strukture, vendar ni vedela za likvidacijo do-mobrancev, za Goli otok, za vsesplo‰no represijo, niti zatisto ne, ki so ji bili izpostavljeni njeni pisateljski kolegi.Skratka: zmerom je prebivala v varstvu splo‰no veljav-ne zavesti, ki je vladala svetu kot politiãna moã, ne da bi


159

kdaj pokukala pod ugodje vladajoãih . . . Zmerom jebila zemeljska, nikoli svobodna. Njena nevednost jeperverznost, nikakor pa ta njena nevednost ni in nemore biti nedolÏnost.

Tega ne bi zapisal, ãe se ne bi poãutil ogroÏenega,prav niã drugaãe, kot se poãuti Niko Grafenauer. MoralapreteÏnega dela sodobnikov je namreã prav taka: huma-nistiãna morala, po kateri je ãlovek samozadosten inzato tudi svoj lastni cilj; morala samoumevne pravice dopola‰ãanja sveta in svojih bliÏnjih v imenu uÏivanja vsebi, morala ljudi, ki jim je za njihovo sreão in zado-voljstvo vse dovoljeno, tudi tisto, kar ‰koduje bliÏnjim.To je morala nenehne dezintegracije ãlove‰ke in narod-ne skupnosti, saj posamezniki, ki so izbrali le samegasebe in svojo zemeljsko sreão, lahko tvorijo le konflikt-no mnoÏico. In sprião te morale vsi mi, erotomani, kihoãemo poleg sebe ‰e celovitost sveta in obãestvo,postajamo po sili razmer nevrotiãni moralisti.

Tako se mi vpra‰anje o morali, ki mi ga zastavljaNiko, sprevraãa v vpra‰anje o eliti in elitizmu.

Na socialnem podroãju, ki mu ni samo za enakostmed ljudmi, temveã tudi za druÏbeni razvoj in gospo-darsko uãinkovitost, je odgovor na to vpra‰anje samo-umeven: brez elite ni prodora duha, ni prostora ambi-cije in motivacije, ni konkurence; ãlovek je onemogoãenv svoji izjemnosti in o njem odloãa tako imenovana


160

baza, torej merilo, ki je speljano na najniÏjo raven . . .Prav na socialnem podroãju je torej elitizem tako rekoãnujen, socialnemu svetu tako rekoã imanenten, pa ãe-prav soãasno pomeni tudi nenehni socialni in politiãniboj. Toda prav zato sem dolÏan to vpra‰anje odpreti ‰ena moralni ravni. Vpra‰ati se moramo: ali se lahko vimenu te socialne uspe‰nosti in zemeljske sreãe odpo-vem svoji svobodi, odpovem svoji lastni skrivnosti inskrivnosti sveta? In ne nazadnje: ali ni svoboda sama —elitna?

Seveda je. In prav zato se ji ne morem in ne smem od-povedati. Ta svoboda je vendar tragiãna usoda tako sve-ta kot ãloveka in je poloÏena vame kot prvobitna skriv-nost; ãe se ji odpovem, se odpovem svoji ãlove‰kosti. Insicer ne glede na to, da je v tej svobodi zapopadeno takodobro kot zlo in da se izkljuãuje z zemeljsko sreão; mor-da se je ne smem odpovedati celo prav zaradi tega. S tosvobodo sprejemam namreã najveãjo odgovornost. Ni-sem veã samo pasivni refleks zunanjega sveta, ampakodgovorno bitje, ki s svojim lastnim bivanjem potrjuje,da je ãlovek in da so soljudje, da je Bog in da je svobo-da, torej tudi dobro in zlo.

Za vse drugo je poskrbljeno s svobodo samo. BrÏ kosi naprtim to ãlove‰ko dostojanstvo, se zaveÏem najvi‰jiodgovornosti in si odprem tisto notranjo globino, v ka-teri je dobro ‰ele zares dobro in zlo zares zlo. Poslej je


161

zame — za tako svobodno in odgovorno bitje — nedo-stojno, da bi odgovornost za zlo prevraãal na zunanjepogoje in da bi se vedel kot Ïrtev zunanjih sil. Osebasem in brezosebno okrog mene ne more biti odgovor-no za zlo: vsega sem kriv jaz sam.

Ta svoboda ni socialne ne politiãne narave. Ne jem-ljem si je in nihãe mi je ne poklanja, ampak je sestavnidel mojega bivanja in bivanja sveta. Navsezadnje tudi niniã radostnega, niã poobla‰ãenega in mogoãnega, am-pak le moja samota z Bogom in skrivnostjo sveta.

Ta elitna svoboda pa je tudi najvi‰ja etika. Naj je ‰etako povzeta v moji notranjosti, seveda tudi v zunanjisvet in v marsiãem odloãa tudi v medãlove‰kem pro-storu. Ni pa je mogoãe instrumentalizirati in institucio-nalizirati, ker je paã svoboda, in ne oblast. Kakor hitrojo hoãem uzakoniti, preneha biti to, kar je, svoboda, stem pa preneha biti tudi etika.


162

11. decembra 1985

Moje razpravljanje o Srednji Evropi pred slabim le-tom dni na pisateljski tribuni v Cankarjevem

domu je bilo le razbolel spomin, le negotovo tipanje zakulturnopolitiãno istovetnostjo in le negativna vizija —resda prizadeta in provokativna, vendar v bistvu le ne-dolÏna literatura. Toda od tedaj, ko je Milan Kundera vreviji Le Debat objavil esej »Razklani zahod ali tragedijaSrednje Evrope«, ki je v marsiãem inspiriral tudi mene,do dana‰njega dne, v tem piãlem poldrugem letu, so sezadeve s Srednjo Evropo bistveno spremenile: SrednjaEvropa je postala svetovna moda in politikum. Razpra-ve o tem specifiãnem kulturnopolitiãnem fenomenu sevrstijo na vseh koncih in krajih, celo v ZdruÏenih drÏa-vah Amerike, uprizarjajo se okrogle mize, zaloÏni‰kehi‰e — zlasti tiste na zahodu — pa so odprte vsakomur,kdor je pripravljen povedati o tem fenomenu kaj nove-ga; Francozi in Italijani so zaãeli izdajati celo reviji, ki staposveãeni izkljuãno srednjeevropski tematiki. V vse topa so se zaãeli vkljuãevati tudi srednjeevropejci sami,zlasti tisti iz socialistiãnega bloka, MadÏari, âehi inPoljaki, za katere je oÏivljanje Srednje Evrope oãitno


163

Ïivljenjskega pomena. Tako zdaj o Srednji Evropi skorajni veã mogoãe govoriti kot o nemoãni kulturi; govoritije mogoãe o njej kot o Ïivem razpoloÏenju in realneminteresu deset in deset milijonov ljudi, kar — volensnolens — predstavlja tudi realno politiãno moã. Sli‰ati jecelo, da je ameri‰ki Pentagon razpoloÏenje srednje-evropskih mnoÏic vpletel v svoj strate‰ki voja‰ki pro-gram, kar pojasnjuje po eni strani alergiãno reagiranjeslovenske politike na vsako besedo o Srednji Evropi, podrugi strani pa daje razpravam o Srednji Evropi velikoresnej‰i in odgovornej‰i peãat.

Tudi za Slovence je postala Srednja Evropa ‰ele zdajzares provokativna. Zastavlja se namreã vpra‰anje, ali sebomo z drugimi jugoslovanskimi narodi pridruÏili tejrealni politiãni teÏnji srednjeevropskih ljudi in ali bomo— glede na na‰o veãnacionalno drÏavo in razliãnost nje-nih kultur — kaj prispevali k temu gibanju; oÏivljanjeSrednje Evrope kot kulturne in politiãne specifiãnosti je,ãe Ïe niã drugega, moÏnost za obraãun z vsakr‰nimdogmatizmom. ·e bolj provokativno kot za nas je na-vsezadnje to vpra‰anje za srednjeevropejce, za âehe,MadÏare in Poljake, ki pa se ga kljub temu lotevajo, ãe-prav z vso delikatnostjo.

V mislih imam predvsem esej Györgya Konráda»Moje sanje o Evropi«, ki je iz‰el v zadnji ‰tevilki Mla-dine. Ta MadÏar si iz svoje srednjeevropske tradicije


164

zastavlja v glavnem eno samo, vendar bistveno vpra-‰anje: drÏava ali druÏba, birokracija v imenu razredne-ga spopada med kapitalizmom in socializmom ali de-mokracija?

Odgovor na to vpra‰anje je zanj v Srednji Evropisami, samo pozabiti je treba na militantne dni naciona-listiãnega partikularizma, ki je povzroãil dve svetovnivojni in ko je imela tudi v tem prostoru oficirska sabljaveãjo vrednost od ãlove‰kega Ïivljenja, skratka na nacio-nalne iracionalizme, ki so se zapirali v avtarktiãne drÏa-ve in ki so iztrebili srednjeevropske Îide. Zakaj bistve-na srednjeevropska kultura, ‰e vedno Ïiveãa srednje-evropska kultura, je nekaj povsem drugega.

Srednja Evropa terja gospodarski, politiãni in kulturnikompromis in v svojem bistvu tudi je ta kompromis. VSrednji Evropi demokracija in socializem nista in tudine moreta biti nasprotujoãa si principa, predvsem panista in ne moreta biti nezdruÏljiva principa. âe se de-mokracija sklicuje na politiãno enakost drÏavljanov, sesocializem sklicuje na njihovo gospodarsko enakost,zato se to izvrstno ujema s kompromisom demokratiã-nega socializma, v katerem socializem omejuje demo-kracijo v imenu socialne praviãnosti, demokracija paomejuje socializem v imenu osebne svobode. To navi-dezno nasprotje je torej lahko zdruÏljivo, ni pa zdruÏ-ljivo v okviru nacionalne drÏave, ki teÏi k agresivnemu


165

militarizmu, k ljudski skupnosti v imenu enega ljudstvain enega voditelja, h kulturnemu poenotenju druÏbe, kcentralno vodenemu vojnemu gospodarstvu in k anti-individualistiãnemu kolektivizmu. Uresniãljivo je samov tistemu, kar Srednja Evropa dejansko je, v nacional-nem in politiãnem pluralizmu, v katerem socialistiãnaideja vsebuje vse tiste demokratiãne svobo‰ãine posa-meznikov, ki so se kot vrednost razvile iz zahodnoev-ropske tradicije. Ta in tak socializem pa je najrealnej‰aperspektiva, in to iz preprostega razloga, ker je zanimivtudi za zahodno Evropo, kjer trenutne ideje demokra-tiãnega socializma ne ovirajo konservativne in liberalnestranke, temveã tudi Ïalostni primer vzhodnoevropske-ga realnega socializma. Vizija Srednje Evrope je torejvizija Evrope. Kakor hitro nacionalna drÏava ni veã edi-ni medij socializma, potem je to lahko veãdimenzional-na, pluralistiãna, kompleksna druÏba, katere subjekt jev smislu evropske tradicije civilni drÏavljan, prav tolikodrÏavljan Evrope kot nacionalne drÏave. Ta utopiãnadruÏba je individualistiãna, in ne kolektivna ideja, kom-pleksna, in ne monolitna, decentralizirana, in ne centra-lizirana, heterogena, in ne homogena, umetni‰ka, invoja‰ka ideja . . .

Pojem Srednje Evrope transcendira blokovske meje.To je prostor, v katerem obãutek za realnost pogojujeobãutek za razliãnost. V tem prostoru je homogena na-


166

cionalna drÏava izjema, ker se etniãno skoraj nikoli innikjer ne pokriva z drÏavnimi mejami in zato ne morebiti imperativ uporabne vrednosti; heterogeni dejan-skosti se kratko malo ne prilegajo homogene predstavein oblike. Ne govorimo enega jezika, drug poleg druge-ga obstajajo razliãni vrednostni sistemi in naãini mi‰-ljenja, zato Srednja Evropa pomeni cvetoão mnogo-vrstnost sestavin, skratka bogastvo sveta. Srednja Evro-pa je torej prebujajoãa se dejanskost, avantgardistiãniinteres, skupna preteklost, odprta v prihodnost. Sred-njeevropejec je ãlovek, katerega drÏavna eksistenca inkaterega drÏavni kontekst sta nekako umetna in neustrezata povsem njegovemu obãutku realnosti. Sred-njeevropejec je ãlovek, ki ga drÏavna delitev prostoraranjuje, prizadeva, ovira in utesnjuje; je projekt, kultur-na zveza, literarni vite‰ki red, rekorder v ambivalent-nostih, profesionalni ustvarjalec problemov, bolj pesnikkot pripadnik tega ali onega gibanja . . . V tem smisluje Srednja Evropa res komiãen klub, vendar komiãniklub, ki se mu splaãa pripadati. To je napor, da bi raz-pustili voja‰ke klube v imenu ljudstev in posameznika,skratka nenormalen ãlovek, ki si je vtepel nekaj v glavo,a tega ne more veã opustiti, pa ãeprav je ‰e tako neraz-sodno in dvomljivo, povoÏena in dvom vzbujajoãa avto-nomija subjekta, svetovni nazor, ne drÏavna pripadnost,estetska senzibilnost, in ne politiãna moã, ne samo eks-


167

kluzivni interes, temveã tudi solidarnost, vendar kljubvsemu nekaj, kar ne zanima samo nas, temveã tudi tis-te, ki Ïivijo zahodno in vzhodno od nas. Torej vendarleãlovek, ki pripoveduje o sebi nekaj, kar je Ïivljenjskozanimivo tudi za druge ljudi.

György Konrád sklepa svoj esej takole:»âlovek brez utopije bo postal butast in oduren. Lah-

ko imamo idejo Srednje Evrope za trdovratno sanja‰tvo,vsekakor pa je posebnost tega fenomena v tem, da mno-gi ljudje v Srednji Evropi prakticirajo to zavest, ki jeoãitno ‰ir‰a od nacionalnodrÏavnega samozavedanja.Brez Srednje Evrope ostajajo vsa na‰a veãja mesta konã-ne postaje, mejna morda celo frontna mesta. âe ni-mamo nobene strategije, smo statisti in Ïrtve. Sanje oSrednji Evropi so tako pravzaprav nekaj naravnega, ãe-mur se paã ne moremo odpovedati.«

V tem in takem srednjeevropskem kontekstu se minedavni pogovor s srbskimi kolegi o nacionalnih vpra-‰anjih prikazuje bistveno drugaãe. Îe Slovenci kot sred-njeevropski narod smo za tako razumljeno Srednjo Ev-ropo preveã zaprti, pa ãeprav postajamo vsak dan boljbutasti in odurni. S Srbi pa je najbrÏ v tem pogledu ‰enekoliko teÏje: Srbi, ki nimajo srednjeevropske sku‰nje,ampak predvsem sku‰njo nacionalne drÏave, imajo zevropeizacijo velike teÏave, z njimi pa seveda tudi Slo-venci in vsa Jugoslavija.


168

14. decembra 1985

Moralnega ãuta v javnem Ïivljenju je manj in manj.Pri veã kot evidentni gospodarski neuãinkovitos-

ti, druÏbenem vakuumu in duhovni brezperspektivnostina‰i politiki ‰e kar naprej neÏenirano prisegajo naobstojeãi druÏbeni in politiãni sistem in ga celo bom-bastiãno slavijo, njihov lastni privilegirani poloÏaj vdruÏbi jim je oãitno zameglil ne samo obãutek za mero,ampak tudi smisel za stvarnost. Tako se vsak politiãnigovor, vsak slavnostni sprejem, vsaka druÏbena mani-festacija, celo vsaka ‰tevilka ãasnika sprevraãa v groboÏalitev dobrega okusa. Îe pameti je v na‰em javnem Ïiv-ljenju malo, zelo malo, sramu pa sploh niã.

Tudi spomini Enesa åengiça na Miroslava KrleÏo sev Delu vleãejo iz sobote v soboto, naj so ‰e tako neokus-ni. Pri tem ni Ïaljiva samo prepro‰ãina krleÏijanske pa-meti, torej tista prepro‰ãina, ki je v politiãnih krogihtako zelo ãislana zato, ker je tako zelo uporabna, pa ãe-prav je z njo intelektualec poniÏan na najniÏjo raven.Veliko bolj je Ïaljivo tisto, kar se je s to miselno korife-jo zgodilo na socialnem podroãju, torej sam socialnipoloÏaj Miroslava KrleÏe. Ta marksistiãni pamfletist je


169

v svetu razrednega sovra‰tva, ki mu ga je uspelo poglo-biti do nerazumnosti, sedel na prestol zmagovitih in sezdaj vede na njem kot najzasluÏnej‰i oblastnik, ki si lastiprivilegije kot nekaj samoumevnega: institucionalnepoltrone, oprode in lakaje, drÏavna letovi‰ãa, plasmasvojih knjig s pomoãjo konzulov in ambasadorjev . . .Vsi ti privilegiji in vse to bogastvo pa bi bilo opraviãlji-vo in samoumevno samo v primeru, ãe bi sluÏilo svoje-mu dejanskmu namenu, osebni svobodi, sluÏi pa pravnasprotnemu — KrleÏevi suÏnosti. V njegovem vzvi‰e-nem besedovanju ni namreã niti sledu o avtonomniintelektualistiãni drÏi, temveã le lakajska sluÏba ideolo-giji oblastni‰kega aparata.

(Tako se potrjuje njegova lastna ugotovitev, da ãlo-vek, ki se obda z lakaji, postane tudi sam lakaj.)

Danes je med drugim zapisana tudi tale KrleÏevamisel:

»Lahko si kdo misli, kar hoãe, a ves naãin Ïivljenja prinas, ta bolj ali manj gosposka raven, na kateri Ïivimo, jeTitovo delo. Nekateri bi bili sami po sebi mali balkanskikmetje, ki drug drugemu merijo rep in gledajo v lonec,kaj se kuha. Ponekod to poãenjajo tudi zdaj, vendarmarsiãesa ne morejo speljati, ker je od zgoraj ukazano:Tovari‰i, bodimo gospodje . . .«

Torej gospo‰ãina zaradi gospo‰ãine same!


170

Duhu te lumpenproletarske gospo‰ãine in tega mate-rialistiãnega samozadovoljstva se moramo upreti —upreti v prvi vrsti prav Slovenci, ki nas je v preteklostirev‰ãina kar preveã zaznamovala in ki zaradi pomanj-kanja nismo izpeljali na‰ih najbolj‰ih idej. Upreti zato,ker smo zaradi dedi‰ãine lakote, jetike in alkoholizmatako rekoã predestinirani za lumpenproletarsko gospo-‰ãino in nekritiãno materialno korupcijo.

Usoda je v tem primeru na svetu zato, da ji moralapostavlja meje.


171

21. decembra 1985

Svoje Ïivljenje si moramo predstavljati in sprejemati‰iroko, kolikor le moremo; vse mora biti v njem mogoãe,tudi nezasli‰ano. To je pravzaprav edini pogum, ki gadolgujemo sami sebi: biti pogumen za najnenavadnej‰ein najãudnej‰e, kar nas lahko doleti na na‰i Ïivljenjskipoti. Dejstvo, da smo bili ljudje v tem smislu strahopet-ci, je prizadejalo na‰emu Ïivljenju neskonãno ‰kodo:prikazenska doÏivetja, ves tako imenovani »svet du-hov«, smrt, vse te nam tako sorodne stvari smo z vsa-kodnevnim upiranjem tako iztisnili iz Ïivljenja, da sona‰a ãutila, s katerimi bi jih lahko prestregli, Ïe popol-noma zakrnela. Da o Bogu niti ne govorimo.

Rainer Maria Rilke v pismu Franzu Ksaverju Kapusu

Dokler ãlovek ostaja v ideolo‰kih in politiãnih okvi-rih, ne pride do bistva stvari: opraviti ima samo s

prikaznimi.Tokrat je na vrsti prikazen nacionalizma. Nekaj lum-

penproletarcev (lumpenproletarcev seveda pogojno, kerbi sicer beseda proletarec dobila preveã pozitiven po-men in bi bilo bistveno spet prikrito) — nekaj lumpen-proletarcev se je steplo v Idriji in v Splitu, in Ïe se po vsej


172

Jugoslaviji sestankuje in govori o nacionalizmu, pi‰ejoplahte ãasopisnega papirja, uprizarjajo radijske in tele-vizijske okrogle mize . . . Ta teden so se sestali v Ljub-ljani glavni uredniki vseh jugoslovanskih ãasnikov insklenili, da bodo v boju zoper nacionalizem vztrajali prizaupanju v povezovalno moã zdruÏenega dela, pred-sinoãnjim pa je bilo na ljubljanski televiziji omizje natemo mednacionalnih odnosov v Jugoslaviji, organizira-no in vodeno z namenom, da bi v okvirih obstojeãihpolitiãnih izhodi‰ã razgalilo nacionalistiãne nesporazu-me in konflikte, ki se menda kar vrstijo.

Preplah je seveda na mestu, vendar zahteva velikoglobljo in drugaãno refleksijo. Zasedba omizja pa je bilatako reprezentativna (Ciril Ribiãiã, MatjaÏ Kmecl, Jan-ko Pleterski, Hamdija Pozderac . . .), brez ãloveka zdrugaãnimi pogledi, da ni mogla preseãi ideologije, kinacionalnih trenj ne more ne izraziti ne pomiriti, tem-veã jih lahko — prav nasprotno — samo povzroãa.

Nacionalno (etniãno) kot ãlovekova najizvirnej‰adruÏbena bit, ki se izraÏa skoraj ob vsaki priloÏnosti innajraj‰i spontano, upravljavcem sveta seveda ne morebiti po volji; ãe niã drugega, jih vedno znova preseneãa.Zlasti pa ni po volji tistim upravljavcem sveta, ki nacio-nalnemu pripisujejo le postranski in zgodovinsko min-ljiv pomen in ki sku‰ajo ãlove‰ko teÏnjo po skupnostiobvladati z drugaãnimi zdruÏevalnimi moãmi, denimo


173

z enotnim delavskim razredom in s pravno sankcionira-nim zdruÏenim delom; ti so ustanovili drÏavo socializ-ma in hoãejo imeti s tem konãno mir. Zato jih pojavinacionalnega vznemirjajo do tolik‰ne mere, da jih nika-kor ne morejo poimenovati z njihovim pravim imenom,ampak jih razgla‰ajo za nacionalizem, za kontrarevolu-cijo itd. (V tej zvezi je znaãilna ugotovitev Milana Api-ha v sobotni prilogi ljubljanskega Dnevnika, da Glonar-jev »pouãni slovar« brez predsodkov razlaga nacionali-zem ‰e kot »zavest skupnosti kakega naroda, narodniponos in iz njega izvirajoãa dejanja«, da angle‰ki med-narodni slovar obravnava nacionalizem kot »lojalnostin pripadnost narodu ali obna‰anje, ãustva in vero, ki jooznaãuje obãutek nacionalne zavesti« in da ‰ele povoj-ni slovar slovenskega jezika govori o nacionalizmu koto »prepriãanju o veãvrednosti lastnega naroda in priza-devanju za uveljavitev njegovih koristi, ne glede na pra-vice drugih narodov …, kot o politiãni smeri, ki trdi, daso narodne koristi pomembnej‰e od razrednih, ideo-lo‰kih itd.«.)

Toda dopustimo vsaj to, da je nacionalno prvobit-nej‰e in trajnej‰e.

V resnici do nesporazumov, ki upravljavcem svetapovzroãajo toliko skrbi, pri nas ne prihaja zaradi nacio-nalizma, temveã — nasprotno — ker nacionalnega vJugoslaviji sploh ni; ker je nacionalno v Jugoslaviji Ïe


174

zdavnaj ubito in mrtvo. Dokler je namreã nacionalno ‰enacionalno, je spomin na zdruÏene ljudi in skupni ãlo-ve‰ki interes, je druÏbena tradicija in kultura, je integra-tivna ãlove‰ka vsebina, ki pripadnike posameznega na-roda notranje bogati in zbliÏuje, s tem pa povezuje inbogati tudi narode. Dokler je nacionalno ‰e nacionalno,je Srb nosilec toplega verskega ãustva bogomilov inDu‰anovega zakonika, pisec posveãenega cirilskegaãrkopisa in pevec narodnih pesmi o kraljeviãu Marku inStrahinjiçu banu, nosilec mita o kosovski bitki in majkiJugoviçev, je kmet in narodni bojevnik, ki mu najbolj‰ievropski pesniki pi‰ejo nesmrtne ode, je muãeni‰ki po-hod ãez albanske gore in tisoãkrat poosebljeno rodo-ljubje . . . Dokler je nacionalno ‰e nacionalno, se doga-ja med ljudmi tako, kot se je dogajalo med Slovenci ‰etik pred drugo svetovno vojno: osnovno‰olci smo sesporekli med seboj, h komu bo prisedel mladi PavleMilutinoviç, sin srbskega oficirja, katerega so voja‰kedolÏnosti sredi ‰olskega leta z druÏino vred pripeljale vLjubljano.

Iz tega zgodovinskega spomina je mogoãe sklepati naglobljo naravo narodnega, na njegovo nezgodovin-skost . . . Narod namreã v svojem najglobljem bistvu nisamo kulturen, ampak tudi religiozen pojav. Narod jemistiãni organizem realne ãlove‰ke skupnosti, ki teÏi knadãlove‰ki in nadzgodovinski zdruÏitvi. Ta realna ljud-


175

ska volja je volja po vsesplo‰ni zdruÏitvi. Ta volja se nemore izraziti niti v eni obliki drÏavnosti in druÏbenosti,v nobenem zunanjem, nasilnem zdruÏenju ljudi, ne vcesarstvu ne v narodni drÏavi, ne v liberalnem parla-mentarizmu ne v druÏbenem razredu, kakr‰en je prole-tariat, pa ãeprav mu pripisujemo ‰e tako eshatolo‰kesmotre. Konãni izraz te ljudske volje kot volje mistiãne-ga organizma je lahko samo teokracija, boÏja vladavinana zemlji, boÏja vladavina kot mera ãlove‰kega dogaja-nja, v kateri se uresniãujeta tako ãlovekova oseba kotnadosebna skupnost. Zato narod ni in ne more bitidrÏava, kakor to Ïe stoletja mislijo fanatiki takih ali dru-gaãnih etatistiãnih idej, ki jim je poglavitni cilj posvet-na moã, ne more pa biti tudi proletariat in zdruÏenodelo . . . Narod ni prirodna, narod je nadprirodna ka-tegorija. Narod ni zgodovinska, narod je nadzgodovin-ska kategorija. To je organizem, v katerem se dinamikaosebnega in druÏbenega ne nevtralizira v podrejenostiosebnega druÏbenemu ali druÏbenega osebnemu, kakorto terja zgodovina, temveã organizem, v katerem seosebno in druÏbeno afirmirata v transcendenci. V naro-du se ãlovekova razcepljena oseba spoznava in ãuti kotcelovitost sveta.

O nacionalizmu lahko torej govorimo Ïe tedaj, ko re-ligiozne moãi naroda ope‰ajo. O nacionalizmu lahkogovorimo, ko prvobiten in celovit narodni interes


176

izpodrine nekaj parcialnega: ko Boga zamenja ãlovek,ko ljubezen in privrÏenost skupnosti zamenja politiãniinteres, narod pa proletariat . . . ·e posebno tedaj, koãlovekov religiozni interes zamenja socialni interes, ãlo-veka delavec, obãestvo zdruÏeno delo, ko — skratka —boÏje kraljestvo zamenja nekaj povsem zemeljskega. Te-daj pa to seveda ni veã nacionalno in tudi ne nacionali-zem.

Konflikti nastopijo tedaj, ko nimamo veã opraviti znacionalnim, temveã samo ‰e s tistim, na kar na‰i za-skrbljeni razpravljavci tako strastno prisegajo — najprejs socialistiãno ideologijo raja na zemlji, potem pa z apli-kacijo te ideologije v konkretnem zgodovinskem indruÏbenem prostoru. Tedaj, ko imamo opraviti s socia-listiãnim delavskim razredom, ki je v resnici le socialnanaplavina nekontrolirane migracije prebivalstva in ne-obvladanega druÏbenoekonomskega razvoja, ki se jeodtrgal od svojih religioznih nacionalnih korenin. Koimamo opraviti z lumpenproletariatom in s samouprav-ljavci, ki so izgubili obeleÏje narodnega in kulturnega,pozabili na zavezanost boÏjemu duhu in soljudem in ki— izkoreninjeni in obsedeni od stremu‰ke ideologije osocialni in politiãni moãi — terjajo zase samo ‰e veãjikos kruha in pravico do uÏitka, najveãkrat brez obãut-ka dolÏnosti in na ‰kodo svojih bliÏnjih. Skratka tedaj,ko nacionalno zamenja vse tisto, na kar prisegajo na‰i


177

politiki, ko integrativni element druÏbe ni veã mistiãniorganizem, temveã samo ‰e poloÏaj delavca v zdruÏe-nem delu, delavca, ki je vãeraj ali predvãeraj‰njim zapu-stil zemljo, na kateri so Ïiveli njegovi dedje, in se nase-lili v predmestnemu slumu, v brezobliãni in po zemelj-ski sreãi hlepeãi mnoÏici, v kateri je pretrgan stik z nje-govim Ïivljenjskim pravirom in celo njegov materin je-zik nadome‰ãa le nekaj internacionalnih psovk. Konflik-ti pa so ‰e toliko huj‰i tedaj in tam, kjer se ta lumpen-proletarizacija prebivalstva ni zgodila povsem enako-merno: v razvitej‰ih in kulturnej‰ih krajih manj, v soci-alno in kulturno manj razvitih okoljih pa temeljiteje,nasilneje in v veliko veãjem obsegu.

Tedaj Slovenec, ki mu je bilo s to lumpenproletariza-cijo ‰e kolikor toliko prizaneseno, zasovraÏi Srba inSrbe, zasovraÏi kot poosebljeni lumpenproletariat, priãemer pozablja da ti lumpenproletarci sploh niso veãSrbi, temveã le raznarodene Ïrtve ideologije delavskegarazreda. Pozablja pa tudi, da v svojem sovra‰tvu do lum-penproletariata pravzaprav sovraÏi le svoje lastno lum-penproletarstvo in vse tisto, kar ga je odtrgalo od njego-vega pravira in ga zdaj ogroÏa v njegovem bistvu, torejprav obstojeão ideologijo delavskega razreda kot odre-‰enika, ki mu je zameglila njegove naravne in nadnarav-ne smotre.


178

Pozablja pa tudi, da je od tega lumpenproletarstvaogroÏen tudi Srb in da tudi Srb doÏivlja to lumpenpro-letarstvo na niã manj tragiãen naãin. To najzgovornejedokazuje zapis Borke Paviãeviç z naslovom Trenutekbelega mesta, objavljen v beograjskih KnjiÏevnih novi-nah. Takole pravi:

”Preokupacija teh dni je zgodovina. Istoãasno z no-vembrskimi praznovanjem je po mestu odmeval boben;manjkala je samo medvedka, ki bi nam zaplesala. Ko pasmo Ïe tako vneti za ponovno oceno na‰ega zgodovin-skega bitja in ko so kulturne in druge rubrike dnevnihãasopisov prepolne poroãil o sestankih, na katerih se naosnovi raziskav ,preuãuje’, ali je bila na‰a zgodovinaustrezna ali ne (to se dela tudi z literaturo), bi bilo mor-da zanimivo razmisliti in predvideti, kaj bo prihodnjezgodovinsko in arheolo‰ko raziskovanje odkrilo o Beo-gradu v letu 1985.

Visoke pete se lomijo v blatu razkopanega mesta, av-tomobili parkirajo drug na drugem, posameznih delovmesta pa si ne bi mogla zamisliti niti Andy Warholl aliLeonid Sejka: na eni strani vse bolj za‰ãiteni in zaprtiprivatni domovi, na drugi strani vse bolj ogolele, uma-zane in zapu‰ãene ulice . . . London se je nekdaj, v ãasuprvobitne akumulacije kapitala, razdelil na javno in pri-vatno; tedaj so si izmislili salon, debele zavese so odde-lile intimni svet me‰ãanov od treska in ropota razkopa-


179

nih ulic, na katerih so se opotekali in delali reveÏi. Vse,kar je v privatni lasti, se ãuva in pazi, vse, kar ni privat-no, stagnira in propada.

Beograd — razpoãen s primitivno eksplozijo »trÏi‰ãa«od kavarnic in butikov do »rumenega tiska«, od »male-ga gospodarstva« (ki se v Beogradu razume in prakticirakot mafijska organizacija) do ideologizirane, spolitizira-ne druÏbene situacije (v resnici strankarskih bojev zaohranjanje pridobljenih poloÏajev in prisvajanje novih)— stopa v tekmi radikalov, ortodoksnih in liberalov vzimo 1985/86. Na Trgu republike je vse zametano sprvim snegom. Ljudje stojijo pod deÏniki, stopicajo, ãa-kajo in preklinjajo. Vsak prevoz z mestnim avtobusomspominja na izredno stanje.

Pri mestni skup‰ãini obstaja Komisija za ekologijo inza‰ãito mesta, sestavljena interdisciplinarno; ko zaãnejostrokovnjaki iz najrazliãnej‰ih podroãij streãi s podatkio poloÏaju v mestu (onesnaÏenosti v Sarajevski ulicisploh veã ne merijo, ãe pa bi hoteli odstraniti iz Beogra-da vso umazanijo, bi mesto kar nekajkrat opasali z viso-kim zidom . . .), bi ãlovek najraj‰i vdrl v njihove prosto-re in storil karkoli.

Seveda, ekolo‰ki problemi so moralni in politiãni pro-blemi. Moralna in politiãna onesnaÏenost sta tisti, kipovzroãata tako stanje, denimo korupcija . . . Ljudje papljujejo na vse, ãesar ne razumejo in kar zavraãajo, plju-


180

jejo pravzaprav na neko tuje mesto, na nekaj, kar ni nji-hovo. Srednji sloj si prizadeva oddeliti in zamejiti svojsvet, negovati svoj vrt — egoizem in agresija sta vsako-dneven pojav. V avtobusu neka Ïenska pravi drugi:»âuj, Ciganka, vstani, da sedem jaz!« Tako se to zaãenja.


181

2. februarja 1986

Ne vem (ali ‰e preveã dobro vem), s ãim sem se za-meril Igorju Torkarju. Spotaknil se je obme Ïe v

eni izmed lanskih ‰tevilk Teleksa, ko je pozval bralce,naj se spomnijo, »kako revno in nemo‰ko je eden oddrugaãneÏev, ko ga je oblast potegnila s slepega tira inmu dala nagrado Pre‰ernovega sklada, o tej nagradi naj-prej pismeno izjavil, ãe‰ da z njim manipulirajo, a po-tem po nagrado le ‰el — in kako so mu zdaj vse zaloÏ-be na steÏaj odprte in mu tiskajo vse, kar napi‰e, dobroin slabo.« V vãeraj‰nji sobotni prilogi Dnevnika pa se jev svoji splo‰ni druÏbeni kritiki lotil tudi »nevodilnihstruktur« in pri tem svojo kritiãno ost usmeril predvsemna ‰tiri pisatelje, ki se mu zdijo kot osebe in kot pisateljisporni, in med temi ‰tirimi nespodobneÏi nastopam kotprimer B tudi jaz. Tokrat moje spotakljivo vedenje obpodelitvi nagrade Pre‰ernovega sklada raz‰irja ‰e z no-vimi nemoralnimi fakti, z mojim nemoralnim vedenjemdo »dahavcev«, katerih upraviãeno prizadevanje za re-habilitacijo naj bi komentiral Ïaljivo, kot lezenje oblas-ti v rit.


182

Z leviãarji — z vsemi leviãarji, ne samo z Igorjem Tor-karjem — je velik kriÏ. Ti ljudje v svojem strastnemmoralizmu ne morejo in noãejo videti nemorale, pa ãe-prav je njihova moralistiãna strast vedno povezana s slopo osebni uveljavitvi in druÏbenimi moãi, z oblastjo,nagradami in s podobnim; to je pri njih tako preÏeto ineno in isto, da je celo tenkoãutnemu ãloveku teÏko loãi-ti, kaj ‰ele njim samim. Toda prav ta moralna preobãut-ljivost v spregi s posvetnimi apetiti je izvor skoraj vsehnesporazumov z njimi.

Nekoã, ko je bila zadeva ‰e aktualna, sem v Dru‰tvupisateljev izrazil doloãen moralni zadrÏek do zahtevÏrtev dahavskih procesov po rehabilitaciji, s katerimi sose obraãali na najvi‰je partijske organe. In to prav z na-menom, da bi besedama rehabilitacija in partija, ki so juprizadeti povezovali z moralo, dal njuno dejansko vse-bino. Morda sem bil pri tem komu nerazumljiv, vendarso bile moje besede na moralni ravni, na kateri smogovorili, tako tedaj kot zdaj docela samoumevne: nemo-goãe je terjati povraãilo ãlove‰kega dostojanstva od po-litiãne institucije, ker politiãna institucija Ïe po svojinaravi ne premore niã takega. Nanjo se lahko torejobraãam samo s pro‰njo, da me spet integrira, ãe me jeÏe izpljunila, in da torej spet participiram na njeni moãiin oblasti. Za svobodnega in odgovornega ãloveka pa jeto Ïaljivo. Svobodnemu ãloveku partija dejansko ni niã


183

odvzela in mu zato ne more niã vrniti. Paã pa lahko svo-boden ãlovek z moledovanjem za rehabilitacijo odsto-pi svojo svobodo in odgovornost partiji, s ãimer le po-veãa njeno oblast in njeno pravico do samovoljnega raz-polaganja z ljudmi.

Toliko o moralni plati te zadeve. Pri tem je bilo takotedaj kot zdaj samoumevno tudi to, da imajo dahavci zatrpljenje in materialno ‰kodo, ki so jo utrpeli, vso pravi-co, da drÏavne organe za njihovo samovoljno ravnanjetoÏijo in zahtevajo od njih povraãilo. Kakor je samo-umevno tudi to, da v tem primeru ne gre za rehabilita-cijo, temveã za od‰kodnino. Toda leviãarji, ki tudi v naj-pretresljivej‰ih ãlove‰kih zadevah koketirajo z oblastjo,me‰ajo dobro in zlo. Zanje ni od‰kodnine, ki bi opre-delila oblast in pokazala s prstom na zlo. Zanje tudi nirazliãnih ravni. Zanje je vse preÏeto s praviãni‰ko inmoralistiãno strastjo, ki povzema vase tako moralo kotoblast, tako dobro kot zlo, zato so se tudi oprijeli bese-de rehabilitacija, ki vsebuje moralno in posvetno moã.

Je pa seveda ‰e drug vzrok nesporazumov med Tor-karjem in menoj.

Jaz sem desniãar; ne sicer edini v Sloveniji, zato paedini, ki kdaj pa kdaj to svoje desniãarstvo tudi javnopriznam. Jaz sem kot religiozen ãlovek naravnan nazaj,v vnoviãno povezavo s svetom in poglavitno mojegabivanja se je Ïe zgodilo, v edenskem vrtu, in se mi torej


184

lahko samo ‰e ponovi. Zame ni prihodnosti, ampaksamo preteklost in zdaj‰nost. Zame ni napredka, ampaksamo ponavljanje veãno istega. Zame ni socialne praviã-nosti in politiãne enakosti, tudi morale ne, ampak samoãlovekova osebna svoboda. Zame ni zgodovine, ampaksamo intima. Mene ne opredeljuje Ïivljenje, ampaksmrt. Moje vedenje je omejeno na tisto, kar ljubim, inmoja ljubezen na tisto, kar poznam. In to moje desni-ãarstvo — tako radikalizirano, kot sem ga pravkar popi-sal — je tisto, kar ogroÏa leviãarje Torkarjevega kova, kerrazkriva laÏno plat njihove ideologije, v imenu katere biradi pod pla‰ãem zgodovine, napredka in morale vladaliljudem, medtem ko pridno sluÏijo le samemu sebi.


185

11. februarja 1986

Gledal sem sinoãnjo televizijsko oddajo o jugo-slovanskih delavcih v Sloveniji »Kako ti gre, Meh-

med?«, ‰e en prispevek k odpiranju in re‰evanju aktual-nih nacionalnih in socialnih vpra‰anj.

NajbrÏ so se Slovenci kar cedili od zadovoljstva indobrodu‰nosti, ko so v uvodni sekvenci videli ·iptarja,ki je govoril gladko in pravilno sloven‰ãino, sedel sredimalome‰ãanskega stanovanja s televizorjem za svojimhrbtom in z ubogljivim otrokom v naroãju. To je na-tanãno tisto, kar si Ïelimo! Te juÏnja‰ke fante pripravi-ti do tega, da ·iptar ne bo veã ·iptar, ampak Slovenec.·ele tedaj jih lahko sprejmemo. Na‰a nezapisana inneizreãena Ïelja je namreã asimilacija. Prav to, kar Ïestoletja oãitamo italijanskemu in nem‰kemu nacionaliz-mu.

Drugaãnosti ne sprejemamo. Drugaãnost nas ogroÏa.OgroÏa pa nas seveda zato, ker sami nismo dovolj ob-stojni: sprejemanje tujega ali strinjanje z njim nasnaãenja v na‰em bistvu.

Ta forma mentis je seveda jalova, ‰e zlasti jalova pa jev gospodarskem svetu. Normalno je, kakor je ugotovil


186

Veljko Rus v tej oddaji, da se kapital seli k ceneni delov-ni sili, medtem ko je pri nas ravno nasprotno: cenenadelovna sila se seli za kapitalom . . . Toda pri tem vdobr‰ni meri odloãa prav omenjena forma mentis. Slo-venec je v svojem bistvu ãlovek brez kapitala. Tudi ãeima denar, v njegovih rokah ni in ne more postati kapi-tal, ker ne pozna tveganja in ker priãakuje od vloÏene-ga denarja takoj‰nje in predvidljive uãinke. Denar mune vzbuja zaupanja v svet, temveã nezaupanje vase.

Nasploh vladata v na‰i druÏbeni in gospodarski pa-meti protislovje in zmeda — tolik‰no protislovje intolik‰na zmeda, da je kljub prizadevanju videti, da splohniãesar ne jemljemo zares. V istem loncu imamo social-no varnost in druÏbeni napredek, pravice delavcev ingospodarsko uãinkovitost, samoupravljanje in tehno-lo‰ki razvoj — torej v istem loncu kar celo vrsto stvari,ki so nezdruÏljive. Poleg tega nas obvladuje pohlep pobogastvu, do katerega pa bi radi pri‰li po najudobnej‰ipoti.

Tehnolo‰ki razvoj in gospodarska uãinkovitost terjatavendar neusmiljeno, trpeão druÏbo, brezpravnega de-lavca in legalizirano izkori‰ãanje . . . Tehnolo‰ki razvojin gospodarska uãinkovitost sta prvobitna akumulacijakapitala, sta Anglija devetnajstega stoletja, ZdruÏenedrÏave v zaãetku dvajsetega stoletja, se pravi anarhistiã-ni dinamit in delavska kri, danes pa sta Japonska in azij-


187

ske tihomorske obale, se pravi neusmiljena anarhija insamomori otrok . . . Tehnolo‰ki razvoj in gospodarskauãinkovitost temeljita na kapitalu, kapital pa je — kotnas je pouãil Ïe Karl Marx — razlika med ceno delovnesile na trÏi‰ãu in vrednostjo, ki jo ta delovna sila ustvar-ja, torej materialna razpoloÏljivost, ki jo dajeta znoj inizkori‰ãanje.

âe torej Slovenci s tehnolo‰kim razvojem in z gospo-darsko uãinkovitostjo mislimo zares, potem moramoprenehati govoriti o socialni varnosti in samoupravlja-nju (tako kot mora v nekem smislu prenehati govoriti otem vsa Evropa). Zaãeti moramo govoriti o prostovolj-nem Ïrtvovanju, o privolitvi v izkori‰ãanje in trpljenje,o slasti lakote in uÏitku brezpravnosti, o kamikazahna‰ega tehnolo‰kega razvoja in gospodarske uãinkovi-tosti.

Za kaj takega pa najbrÏ nimamo dovolj iracionalnihmoãi; iracionalne moãi za uresniãitev raja na zemlji sonasploh piãle in Ïe v dobr‰ni meri izãrpane. Napredekin bogastvo, ãe se ponujata za tako visoko ceno, sta do-cela neprivlaãna; bogastvo naj imajo muãenci, ki so si gaprigrabili v prej‰njih ãasih, in dana‰nji norci. Mi pa smopametni, obvladani ljudje.


188

19. februarja 1986

Naj je videti ‰e tako nemogoãe, je vendarle trebastoriti prav vse, da bi ãlove‰ko Ïivljenje in zadnja

sodba nad njim spet pripadala Bogu. Samo tedaj bo ãlo-vek med ljudmi spet nedotakljiv.

To najbrÏ terja vero in spet vero. Vero ne samo vBoga, temveã tudi v nesmrtnost du‰e. Zakaj ãlovek jebrezpogojna vrednost, s katero se ne sme ravnati kot zorodjem za dosego kakega cilja ali interesa samo v pri-meru, ãe je nesmrten. V smrtnosti ni Boga in je vsedovoljeno.


189

2. marca 1986

Razmi‰ljanje o tragediji Srednje Evrope — kolikormu glede na obilico raznovrstnega gradiva sploh ‰e

sledim — se je zasukalo v nepriãakovano, vendar realis-tiãno smer: to zdaj ni veã razpravljanje o posebni kul-turni fiziognomiji Srednje Evrope, ki naj bi objavljalakot Ïlahtna protiuteÏ svetu drÏavni‰ke moãi, temveãvpra‰anje o Rusiji. Je tudi Rusija sestavni del Evrope alije Rusija Evropi povsem tuj aziatski svet?

Niã ãudnega. Navsezadnje je to res bistveno vpra‰a-nje, bistveno tudi za usodo Srednje Evrope. Zato se jenajveã prizadetih glasov dvignilo prav v Srednji Evropi,glasov intelektualcev iz Poljske, âe‰koslova‰ke inMadÏarske, ki Ïivijo v vzhodnem taboru in ki torej svojousodo — hoãe‰ noãe‰ — povezujejo s totalitarno Rusi-jo. Tem ljudem politiãna modrost narekuje tako ali dru-gaãno soÏitje z Rusijo in se ne morejo sprijazniti s pre-kletstvom, kakr‰no jim je namenjeno v dana‰nji konste-laciji moãi. Bistveno vpra‰anje se zanje glasi, ali imasrednjeevropska kultura sploh ‰e kak‰no moÏnost, tovpra‰anje pa povezujejo z vpra‰anjem, ali je Rusija se-stavni del Evrope in ali ima tudi Rusija ‰e kak‰no moÏ-


190

nost. Razmi‰ljanje o sami Srednji Evropi je postalo zanjedocela brezupno; ‰e najbolj brezupno pa je v primeru,ãe Rusijo razglasijo za nespremenljivi totalitarizem in joizkljuãijo iz Evrope kot docela neevropski svet.

Na sreão seveda ni tako. Tudi Rusija je Evropa, v ne-kem smislu celo sublimirana Evropa . . . V Rusiji, vdeÏeli brez politiãne tradicije avtonomnega drÏavljana,ki je bistvena kulturna in politiãna sestavina zahodne insrednje Evrope, se je pravzaprav uresniãila kolektivistiã-na teÏnja zahodne Evrope: narod in drÏava sta se zdru-Ïila v poenoteno moã, kar je ‰e danes nem‰ka neures-niãena sanja, v Angliji in Franciji pa nostalgiãen spomin.

V Rusiji se je udejanil duh komunizma, ki se je rodilv zahodni Evropi kot protiuteÏ dezintegrativni volji dokraja afirmiranega posameznika.

Tudi Rusija je torej Evropa, v nekem smislu celo boljevropska kot Evropa sama.

Pri tem ne gre pozabiti, da je ruski realistiãni roman,roman Dostojevskega in Tolstoja tudi glede na avtono-mijo posameznika bolj evropski, kot je nem‰ki realistiã-ni roman, ki je vraãanje v predme‰ãanski, neformalizi-rani svet. Predvsem pa ne gre pozabiti, da se je iz Dos-tojevskega razvila tako imenovana ruska religiozna filo-zofija, filozofija Vladimirja Solovjova, Leva ·estova,Nikolaja Loskega, V. V. Rozanova, D. S. MereÏkovskegain Nikolaja Berdjajeva, ki je prva evropska personalistiã-


191

na filozofija; najmanj desetletje pred Miguelom Una-munom in nekaj desetletij pred Emanuelom Mounier-om. To je filozofija, ki je prva postavila v osrednje gibalokulturnega, politiãnega in socialnega Ïivljenja osebo,torej posveãeni individualni duh ãlovekovega neposred-nega razmerja z Bogom, in ki je prva opozorila na ne-ãlove‰ki totalitarizem socializma. Tako prero‰ke in takomraãne napovedi o ãlovekovi usodi v socializmu, v takiali drugaãni obliki drÏavnega socialnega reda, ni predtemi Rusi napovedal nihãe. Tako do kraja razvite vizijeteokracije, se pravi boÏje vladavine kot merila ãlove‰-kemu dogajanju, v kateri se uresniãuje tako polnost ãlo-vekove osebe kot nadosebne skupnosti, ni mogoãe najtine v zahodni ne v srednjeevropski literaturi. In kot me-rilo ‰e danes ni preseÏeno.

Je torej tragedija Srednje Evrope, je pa tudi tragedijaRusije . . . In to tragedija metafiziãnega nakljuãja, da seje prav v narodu, ki je postuliral ãlovekovo svobodo kotnajvi‰ji, ne politiãni in socialni, temveã boÏanski smoter— da se je prav v tem narodu udejanil najhuj‰i totalita-rizem, v katerem je zbrisan celo spomin na individual-nega duha.

Zakaj in kako se je to zgodilo? In ali je v tej deÏeli ‰emogoã obrat h konkretnemu avtonomnemu in svetemuposamezniku? To sta vsekakor vpra‰anji, ki sta v temsrednjeevropskem mozganju najpomembnej‰i, glede na


192

obstojeão politiãno blokado celo pomembnej‰i od po-glabljanja specifiãnih blagodati srednjeevropske kultu-re.

Na prvo od teh dveh vpra‰anj je mogoãe odgovoritizelo preprosto, vendar tudi zelo splo‰no in neprepriã-ljivo: taka je bila paã od nekdaj in povsod usoda revolu-cionarne svobode. Tudi to je zaslutil in napovedal ÏeDostojevski, ko je poloÏil v usta ·igaljova stavek: »Zaãelsem z brezmejno svobodo, konãujem pa z brezmejnimdespotizmom.« In res: prav svoboda kot revolucionar-na samovolja je Rusiji prinesla brezmejni despotizem.Toda skladno s tem lahko tudi reãemo, da se ruska re-volucija ni konãala tako, kot se je konãala, v despotizmu,zaradi aziatstva, temveã zato, ker so Rusi evropskesanjarije o svobodi razvili najdoslednje in najdlje. Stop-njevali so jo do te mere, da je bila komaj ‰e sveta, vseka-kor pa ãisto brez milosti. Razvili so skratka tako brez-boÏno svobodo, da lahko njihovo dana‰njo usodo jem-ljemo kot kazen za greh.

Vendar je to odgovor na filozofski ravni, ki nam vkonkretnih skrbeh ne more veliko pomagati. Pomemb-nej‰a je zato ugotovitev, da je rusko narodno razpolo-Ïenje po svojih posebnostih anarhistiãno in apokaliptiã-no, naravnano predvsem k takemu ali drugaãnemukonãnemu cilju. To razpoloÏenje je religiozno, filozof-sko in prero‰ko, nikakor pa ni politiãno, kar pomeni, da


193

po svojem duhovnem ustroju ni niã kaj primerno zaustvarjanje kulture in zgodovine, za ustvarjanje kon-kretnih kulturnih vrednosti in duhovne discipline. TorazpoloÏenje terja vedno nove in konãne smotre. ÎeKonstantin Leontjev je ugotovil, da je lahko ruski ãloveksvetnik, ne more pa biti po‰tenjak, ker je po‰tenje mo-ralno ravnoteÏje, torej formalizirana in me‰ãanska vrli-na. Ruski ãlovek pa nima prav nobenega smisla za for-malno. Prav tu je najdlje od Evrope: evropska formalnakultura mu je organsko tuja, ker zahteva mero in kerãloveka situira v doloãeno socialno in politiãno sredo,zadrÏuje in mu postavlja meje, natanãno tisto, kar Rusakot anarhista in apokaliptika utesnjuje. Govoriti pa jeseveda mogoãe tudi o dragocenosti ruske anarhistiãnetradicije za dana‰njo Evropo.

Iz tega je mogoãe izpeljati tudi drugaãno pojasnilo zaruski totalitarizem. In sicer pojasnilo, ki sta ga dala ÏeMereÏkovski in Berdjajev, resda v nekoliko preprostirazliãici ruske specifiãnosti in nerazvitosti: po njima jeRusiji — politiãno, kulturno in socialno nestrukturiranidrÏavi — za uãinkovito obrambo zoper totalitarizemmanjkala predvsem formalizacija ruskega karakterja. Vokvirih tega neformaliziranega karakterja je bilo preveãprostora za metafiziko in preveã moÏnosti za povsemmetafiziãne odloãitve, za vse ali za niã, za Boga ali zaHudiãa, torej za odloãitve, ki prav zaradi izbire med


194

metafiziãnimi premisami ne vidijo konkretnih ãlove‰kihinteresov. Samo v tako postavljeni izbiri se lahko Bogvsak hip sprevrÏe v Hudiãa, oseba v brezosebni monst-rum, svoboda v totalitarizem.

Vendar je v Rusiji navzoãa tudi zavest o nevarnosti temetafiziãne ohlapnosti, o pomanjkljivostih neformalizi-ranega politiãnega in socialnega Ïivljenja; celo bojevitatradicija te zavesti. Resda ne v politiãni stranki poevropskem vzorcu, zato pa v kulturni‰kem konfliktu, kiga je najadekvatneje izrazil prav konservativni Konstan-tin Leontjev.

Îe v romanu Dostojevskega Bratje Karamazovi sonavzoãe vse tri perspektive ruskega religioznega insocialnopolitiãnega Ïivljenja. Na eni strani je hiliazemstarca Zosime, ki se zavzema za klasiãno pravoslavje, zacerkev nerepresivnega in anarhistiãnega tipa, ki se ute-meljuje na ãlovekovi svobodni vesti, na drugi straniKristusovo stali‰ãe iz Legende o Velikem inkvizitorju,stali‰ãe avtonomnosti in svobode, ki je nezdruÏljivo skakr‰no koli intervencijo v zadeve tega sveta, in slednjiãInkvizitorjev despotski, avtoritarni socializem.

Konstantin Leontjev je vstal zoper pravoslavje Dosto-jevskega, zoper starca Zosima in zoper Kristusovo svo-bodo in se odloãno zavzel za Velikega inkvizitorja. âe jekr‰ãanstvo boÏansko uãenje, je dejal med drugim, po-tem mora biti soãasno najbolj idealno in najbolj praktiã-


195

no. To pa seveda ni pravoslavje, ampak kveãjemu kato-licizem. Praktiãno je namreã kr‰ãanstvo — vsaj kadargre za ljudi — samo tedaj, kadar vsebuje tudi doloãenomero obveznosti in strahu. V tem pogledu pa je rimskacerkev veliko primernej‰a od ruske, in to ne glede nagloboke dogmatske, kanonske in zgodovinske razlike —veliãina rimske cerkve je namreã prav v tem, kar ruskinarod najbolj pogre‰a, v naãelu discipline in hierarhije.Pri tem se Leontjev ni spogledoval samo s katoliciz-mom, ampak celo s Poljaki, saj je najveãkrat citiral enoizmed junakinj Boleslava Markiewicza: Potrebna mi jeÏelezna roka, kateri bom lahko s prostodu‰nostjo instrahom zaupala svojo uporni‰ko naravo.

Po Leontjevu so ljudje, zlasti pa ‰e ruski ljudje, slabi,zato jim je potrebna zunanja pomoã, pomoã obãestva,pomoã moãne oblasti. Nikakor pa ne pravoslavna cer-kev, ki ãloveka samo krsti, potem pa ga prepusti hiliaz-mu in njegovi svobodi. Cerkev ne sme biti neÏna mati,polna ljubezni in odpu‰ãanja, temveã surova maãeha, kivtepa svojim otrokom strah v kosti.

Tako je Konstantin Leontjev razdelil Ruse na ljudikonservativnega kova, ki disciplino predpostavljajo svo-bodi, in na ljudi liberalnega kova, ki svobodo predpos-tavljajo disciplini. In se sam odloãno zavzel za konser-vativce in za disciplino. In tako je — protislovno, kakorse paã stvari dogajajo, zlasti ‰e v Rusiji — iz strahu pred


196

rusko svobodo in neobveznostjo veliko pripomogel ktistemu, kar se je pozneje zgodilo in ãesar si najbrÏ niÏelel — k stalinizmu.

To so vsekakor povr‰ni odgovori, vendar morajo bitivsaj nam srednjeevropejcem razumljivi. Podobno po-manjkanje formalizacije je namreã znaãilno za vsesrednjeevropske slovanske narode, podobno odloãanje»ali — ali« je zaslediti v vseh srednjeevropskih slovan-skih kulturah in je tudi najpogostnej‰e opraviãilo sred-njeevropskih intelektualcev za njihovo povojno prosto-du‰no optiranje za Rusijo in Stalina. Navsezadnje je bilatudi ena izmed slovenskih revolucionamih parol in pa-rol vseh jugoslovanskih narodov demoniãno metafiziã-na: bili smo niã — bodimo vse! In tudi prvi rezultat re-volucije je bil v Sloveniji in Jugoslaviji podoben tistemuv Rusiji.

(Odloãati se v okvirih metafiziãnih premis najveãkratpomeni, da realnosti sploh ni, ‰e zlasti pa ne nev‰eãnerealnosti. Svet je ãlovekova voluntaristiãna kreacija.Tako smo se Slovenci v osvobodilnem boju v drugi sve-tovni vojni vedli, kot da koro‰kega plebiscita leta 1920sploh ni bilo in kot da koro‰ko ozemeljsko vpra‰anjesploh ‰e ni re‰eno, in dali za re‰itev Ïe re‰enega vpra-‰anja stotine Ïivljenj.)

âisto nazadnje — ãe smo pripravljeni odmisliti ne-posreden politiãni interes — je ‰e en odre‰ujoã pogled


197

na skupno usodo Srednje Evrope in Rusije. To je pogled,ki ga je Tolstoj, ki je veliko razmi‰ljal o drÏavi in osebnisvobodi, izrekel Ïe leta 1905: »Odnos ruskega naroda dodrÏave bo vedno drugaãen kot v Evropi: ta narod se ni-koli ni boril za oblast in torej ni omadeÏevan s politiko.Tako lahko kot ãlan absolutistiãne drÏave ohrani popol-no duhovno prostost celo sredi najodvratnej‰ega nasilja.Medtem ko je ãlan ustavne drÏave vedno le suÏenj, kerpriznava zakonitost nasilja, katere Ïrtev je sam.«

Zelo pomembna, ãeprav Ïalostna uteha.

Documents

Marjan RoÏanc Svoboda in narod - cloverleaf-mall.com · SVOBODA IN NAROD BESeDA 2 BESeDA Marjan RoÏanc SVOBODA IN NAROD Dnevni‰ki zapiski Tiskana izdaja iz‰la pri ZaloÏbi Obzorja,