1

Maja Milčinski • MALI SLOVAR AZIJSKIH FILOZOFIJ

2

3

Maja Milčinski

Mali slovarazijskih filozofij

Ljubljana 2003

4

Maja Milčinski Mali slovar azijskih filozofij

© 2003 Maja Milčinski

Uredil Vojislav LikarOprema in oblikovanje Milojka Žalik Huzjan

Izdajatelj Filozofski inštitut ZRC SAZUZa izdajatelja Rado Riha

Založnik Založba ZRC, ZRC SAZUZa založnika Oto Luthar

Glavni urednik Vojislav Likar

Tisk Present d. o. o., Ljubljana

Vse pravice pridržane. Noben del te izdaje ne sme biti reproduciran,shranjen ali prepisan v kateri koli obliki oz. na kateri koli način, bodisielektronsko, mehansko, s fotokopiranjem, snemanjem ali kako drugače,brez predhodnega pisnega dovoljenja lastnika avtorskih pravic.

CIP - Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

1(5)(038)

MILČINSKI, Maja Mali slovar azijskih filozofij / Maja Milčinski. - Ljubljana :Založba ZRC, ZRC SAZU, 2003

ISBN 961-6358-83-9

124949760

5

Kazalo

Predgovor ........................................................................... 7

ZGRADBA SLOVARJA .................................................. 9PISAVA, TRANSLITERACIJA IN IZGOVARJAVA . 10

I. Pisava kitajskih imen in izgovarjava ................... 10II. Transliteracija in navodila za izgovarjavo

posebnih znakov za sanskrt ................................. 10SLOVARSKI VIRI .......................................................... 12DRUGI VIRI IN LITERATURA VSLOVENŠČINI ............................................................... 14Krajšave in znaki ............................................................. 16

SLOVAR..................................................................... 17

6

7

Predgovor

Mali slovar azijskih filozofij je namenjen ne samo študentomin strokovni javnosti, ampak najširšemu krogu tistih, ki jihzanima idejni svet Azije. Vodilo pri njegovem nastanku sobila poglavitna klasična dela indijske, kitajske in tibetanskefilozofije in religije, ki so v zadnjih desetletjih vzbudila zani-manje tudi pri nas. Z novimi prevodi teh del v slovenščino seje pokazala tudi potreba po terminološkem poenotenju inrazlagi ključnih pojmov.

Kot se bo v prihodnje širilo naše filozofsko obzorje z novi-mi prevodi iz indijske, kitajske in tibetanske filozofije in iztradicij, ki tu še niso zajete, tako se bo bogatilo tudi besediščeslovarja; morda utegne celo prerasti v leksikon, ki bo vključe-val tudi daljša vsebinska gesla.

Slovar je začel nastajati že pred osmimi leti na pobudoVojislava Likarja, da se v načrt priprave slovenskega filozofske-ga slovarja vključi tudi izrazje iz neevropskih filozofskih tra-dicij kot enakovreden del svetovne filozofske dediščine. Priču-joči slovar je bil tako izdelan kot del raziskovalnega projekta»Slovenska filozofska terminologija II« v okviru Filozofskegainštituta ZRC SAZU. Projekt je financiralo Ministrstvo zašolstvo, znanost in šport Republike Slovenije.

V zadnjem letu so pri delu sodelovali: pri geslih iz indij-ske filozofije prof. Vlasta Pacheiner-Klander, dr. Borut Škod-lar, Peter Pehani in Mojca Zajec; pri geslih iz kitajske filozo-fije Helena Motoh in pri geslih iz tibetanske filozofije lamaShenphen. Vsem se za njihove predloge in pomoč iskrenozahvaljujem.

Maja MilčinskiLjubljana, maj 2003

8

9

ZGRADBA SLOVARJA

Slovar vsebuje večinoma izrazje in imena iz kitajske in in-dijske filozofske tradicije, v manjši meri pa tudi iz tibetan-ske. Kitajska imena in termini so v slovarju zapisana v pin-yinu. Za lažje branje in pomoč pri izgovarjavi je dodanaustrezna Preglednica abecednega zapisa kitajskih pismenkin ustrezajoče izgovarjave v slovenščini v primerih, ko se raz-likujejo med seboj.

Izrazi, vzeti iz sanskrta, so originalno zapisani v pisavidevanāgarī. Ta pisava, ki se še vedno uporablja za zapismodernih indijskih jezikov hindi in marāthi, pozna 14 sam-oglasnikov, 33 soglasnikov in še nekaj posebnih znakov.Pri prepisu v latinico (t. i. transliteracija) je zato treba uvestinekaj dodatnih simbolov. Abecedni red črk pisave de-vanāgarī se ne ujema z vrstnim redom iz latinice, v slovar-ju pa zaradi lažje uporabe sledimo slednjemu, s tem da soizrazi, ki se začnejo npr. s črko ś ali črko �, razvrščeni zaizrazi z začetno črko s oz. r.

Iztočnice so v slovarju tiskane krepko; v oglatih okle-pajih je s kratico naveden jezikovni izvor termina (npr.skrt.), temu pa sledi slovenski prevod ali pomen. Ležečeso tiskani naslovi del ali spisov (npr. Bhagavad Gītā).

Pri razlagah gesel je dosledno uveljavljana distinkcijamed zgodovinskim Buddhom (Siddhārtha Gautama) invsemi drugimi budami (prebujenimi, tistimi ki so doseglirazsvetljenje in popolno odrešenje iz krogotoka eksistenc).

10

PISAVA, TRANSLITERACIJAIN IZGOVARJAVA

I. Pisava kitajskih imen in izgovarjava

PREGLEDNICA ABECEDNEGA ZAPISA KITAJSKIH PIS-MENK IN USTREZAJOČE IZGOVARJAVE V SLOVENŠČI-NI V PRIMERIH, KO SE RAZLIKUJEJO MED SEBOJ

1. Začetni glasoviPinyin izgovor:ch č (pridihnjeni)j dž (mehki)q č (pridihnjeni)sh šw v ali u

Pinyin izgovor:x š (mehki)y jz dzzh dž (nezveneči)

2. Končni glasoviai aj ie jeei ej iong jungia ja iu ju ali jouian jen ong ungiang jang uai uajiao jao ui uj ali uei

II. Transliteracija in navodila za izgovarjavo posebnihznakov za sanskrt

Tu so podani zelo približni napotki za izgovarjavo, za večinformacij glej učbenike za sanskrt.

11

Samoglasniki se ločijo po dolžini: dolgi samoglasniki sooznačeni s črto nad črko. Soglasniki se ločijo po načinuizgovarjave, predvsem legi jezika. Trdo izgovorjeni soglas-niki (to dosežemo tako, da konec jezika zavihamo in ganaslonimo na trdi, sprednji del neba) so označeni s pikospodaj. Mehko izgovorjeni soglasniki (to dosežemo tako,da sredino jezika naslonimo na mehki del neba, podobnokot pri ć ali dj) so označeni na različne načine. Soglasnik,ki mu sledi črka h, se izgovori z intenzivnejšim izdihom,ki soglasniku doda glas h.

Primeri:Samoglasniki:ā (dolgi a, možen zapis tudi aa) kot a v aliī (dolgi i, možen zapis tudi ii) kot i v zimaū (dolgi u, možen zapis tudi uu) kot u v duda� (kratki ru – po drugi različici kratki ri – pri čemer je r

izgovorjen trdo) kot ru v trup oz. kot ri v tri

Soglasniki:� (trdo izgovorjeni d) kot d v rdeč� (izdihnjeni h, vedno na koncu besede za samoglasni-

kom; k izgovarjavi se pogosto doda šibek odmev pred-hodnega samoglasnika, npr. -a� se izgovori -aha)

j (mehko izgovorjeni dž, enakovreden hrvaški oz. srbskičrki đ)

jñ (gn, lahko tudi gnj)� (nosni m, izgovorjen napol skozi nos) kot m v kompot (grleni n, izgovorjen vibrirajoče v grlu) kot n v Gangesñ (mehko izgovorjeni n) kot n v pomaranča (trdo izgovorjeni n) kot n v kondorś (mehko izgovorjeni š) kot š v košček� (trdo izgovorjeni š) kot š v pošta� (trdo izgovorjeni t) kot t v štiri

12

SLOVARSKI VIRI

Bary, Wm. Theodore de in Irene Bloom, Sources of Chinese Tra-dition, Columbia University Press, New York 1999.

The Cambridge Dictionary of Philosophy (ur. Robert Audi), Cam-bridge University Press, Cambridge 1995.

Companion Encyclopaedia of Asian Philosophy (ur. Brian Carr,Indira Mahalingam), Routledge, London in New York 2001.

Confucianism and Ecology (ur. M. E. Tucker in J. Berthrong),Harvard University Press, Cambridge (MA) 1998.

Conze, Edward, Buddhism: its essence and development, HarperTorchbooks, New York 1975.

Dasgupta, Surendranath, Yoga as Philosophy and Religion, Mo-tilal Banarsidass, Delhi 1987.

Fung Yu-lan, A History of Chinese Philosophy, Princeton Univer-sity Press, Princeton 1983.

Henderson, John B., The Development and Decline of ChineseCosmology, Columbia University Press, New York 1984.

Kasoff, Ira E., The Thought of Chang Tsai, Cambridge Universi-ty Press, Cambridge 1984.

Monier-Williams, Sir Monier, A Sanskrit-English Dictionary,Motilal Banarsidass, Delhi 1990.

Nature in Asian Traditions of Thought (ur. J. Baird Callicot, Ro-ger T. Ames), State University of New York Press, Albany1989.

Potter, Karl H., Presuppositions of India’s Philosophies, Prentice-Hall, Englewood Cliffs, N.J. 1963.

Radhakrishnan, Sarvepalli, Indian Philosophy. Oxford Universi-ty Press, Delhi, 1994

Radhakrishnan, Sarvepalli, Eastern Religions & Western Thought.Oxford University Press, Delhi 1995.

Schumann, Hans Wolfgang, Buddhism. An outline of its teachingand schools. Rider, London 1973.

13

Sharma, Chandradhar, A Critical Survey of Indian Philosophy,Motilal Banarsidass, Delhi 1997.

Smart, Ninian, Doctrine and Argument in Indian Philosophy,George Allen and Unwin, London 1964.

Yoga Kośa. A Dictionary of Yoga Terms, Kaivalyadhama, Lonav-la 1991.

14

DRUGI VIRI IN LITERATURAV SLOVENŠČINI

Aurobindo, Śri, Integralna joga, Slovenska matica, Ljubljana1990.

Aurobindo, Śri, Slapovi luči: misli in utrinki, Mohorjeva družba,Celje 1991.

Aurobindo, Śri, Človeški ciklus, Slovenska matica, Ljubljana1980.

Aurobindo, Śri, Umetnost in narod, Didakta, Radovljica 1989.Bhagavadgita: Gospodova pesem, Mladinska knjiga, Ljubljana

1990.Bhagavad-Gîtâ kakršna je, The Bhaktivedanta Book Trust, Lju-

bljana 1998.Dhammapada. Besede modrosti, Mladinska knjiga, Ljubljana

1990.Klasiki daoizma: Lao Zi, Zhuang Zi, Lie Zi, Slovenska matica,

Ljubljana 1992.Konfucij, Pogovori, Cankarjeva založba, Ljubljana 1988.Mati, O vzgoji. Znanost življenja, Didakta, Radovljica, 1996.Mishra, Rammurti S., Filozofija in psihologija joge, Znanstveno

in publicistično središče, Ljubljana 2001.Pacheiner-Klander, Vlasta, Staroindijske verzne oblike, Literarni

leksikon 46, ZRC-SAZU, Ljubljana 2001.Pacheiner-Klander, Vlasta, Staroindijska poetika, Literarni lek-

sikon 19, ZRC-SAZU, DZS, Ljubljana 1982.Pečenko, Primož. Pot pozornosti. Osnove budistične meditacije.

Domus, Ljubljana 1990.Ramana, Śri, Duhovno učenje Ramane Maharshija, Aura, Lju-

bljana 1999.Stara kitajska modrost: Mengzi, Zhongyong, Daxue, Paralele, Lju-

bljana 1988.Svetina, Janez, Razmišljanja o jogi, Didakta, Radovljica 1996.Śrī Īśopanişad, The Bhaktivedanta Book Trust, Ljubljana 1991.

15

Tagore, Rabindranath: Spevi; Sadhana: Pot k popolnosti, Mla-dinska knjiga, Ljubljana 1994.

Tagore, Rabindranath v Svetovni klasiki 15, Mihelač, Ljubljana1992.

Tagore, Rabindranath, Religija človeka, Mladinska knjiga, Lju-bljana 1994.

Taimini, I. K., Veda o jogi, Bele, Nazarje 1995.Vivekânanda, Radža joga, Mladinska knjiga, Ljubljana 2000.Vivekânanda, Karma yoga, SOL, Ljubljana 1982.Vprašanja Kralja Milinde o Buddhovem nauku, Mladinska knji-

ga, Ljubljana 1990Yijing - Knjiga premen, Domus, Ljubljana 1992.Zgodba o Savitri, Abram, Branik 2002.

16

Krajšave in znaki

gl. glejkit. kitajsko, kitajskiidr. in drugoipd. in podobnol. letolat. latinskomdr. med drugimn. št. naše štetjenaspr. nasprotjenpr. na primerok. okoliposth. posthumnopr. n. št.pred našim štetjemskrt. sanskrt, sanskrtskistol. stoletjetib. tibetansko, tibetanskiverj. verjetno

→ Puščica zamenjuje besedo glej in vodi k geslu,ki vsebuje razlago termina.

* Asterisk označuje, da nastopa termin v slovar-ju kot geslo s samostojno razlago.

17

SLOVAR

A

abhāva [skrt.]: odsotnost, neeksistenca, nebivanje.abheda [skrt.]: popolna nerazličnost, istost.abhiniveśa [skrt.]: nagonska navezanost na življenje in strah

pred smrtjo. Ena od petih *kleś.abhyāsa [skrt.]: vadba, duhovna disciplina, praksa.ācārya [skrt.]: učitelj, mojster.ādhibhautika [skrt.]: vse, kar izhaja iz drugih živih bitij,

bodisi ljudi ali živali.ādhidaivika [skrt. kozmično]: kar izhaja iz sil narave kot

npr. potres, deževje, suša in podobno.abhidharma [skrt. zaznavna resnica], tudi abhidhamma

[pali]: sprva znanje, ki ga pridobimo z neposrednimizaznavami, kasneje sistematičen prikaz vseh večjih kon-ceptualnih kategorij budizma, predvsem metafizičnih.

adhyāsa [skrt.]: nadgradnja nečesa, kar ne obstaja, na re-alno podlago. Primer je vrv, za katero se nam zazdi, daje kača. Nedualistična *advaita vedānta s tem koncep-tom razlaga pojav sveta na Absolutu, *Brahmanu.

ādhyātman [skrt. pripadajoče sebstvu]: sprva spoznavanjesebstva kot del duhovne prakse, kasneje se razvije v imeza najvišje Sebstvo, *Ātman.

ādhyātmika [skrt.]: osebno, individualno; duhovno; nana-šajoče se na Sebstvo.

ad���a [skrt. nevid(e)no]: 1. karmični potencial, ustvarjenz dobrimi in slabimi dejanji, ki še ni prinesel sadov. Po

ad���a

18

teoriji *karme ima vsako dejanje določene posledice, kičasovno ne sovpadajo s samim dejanjem; 2. vsako znan-je, ki ni pridobljeno z zaznavanjem.

advaita [skrt. ne-dvojnost]: stanje, ki ga je mogoče pripisa-ti le božanstvu ali Absolutnemu. Običajni zavesti nepo-jmljiva entiteta, saj le-ta izhaja iz dualnosti razmerja medsubjektom in objektom.

advaita vedānta [skrt.]: monistična *vedantska filozofskasmer, ki se ukvarja zlasti z razmerjem med *Brahmanomin *Ātmanom, ki sta zanjo identična. Temelji na filozo-fiji *Upani�ad in *Brahma sūtre. Najpomembnejši pred-stavnik je *Śakara. Cilj je znanje (*jñāna), ki presegarazum. Bistvena je praksa meditacije, askeza, etičnostin nenavezanost. Temu posvečeno življenje vodi do *muk-tija, ko navidezna ločenost med posameznikom in uni-verzumom izgine. Ob tem odpadejo poistovetenja zegom, čas in prostor ne obstajata več. Posameznik seprepozna v svoji najgloblji naravi, ki je Absolut. Pois-tovetenje s celoto duha in telesa kot tudi obstoj svetamnoštva vedānta pojasni s konceptom *māye.

Āgama [skrt.]: Āgame so staroindijski spisi, ki običajnoobsegajo štiri tipe vednosti: jñāna ali znanje, joga, kriyā,ki se ukvarja z gradnjo in posvetitvijo templjev, ter caryāali metode čaščenja. Āgame so avtoritativni religioznonaravnani teksti, ki so običajno osnovni teksti posamez-nih verskih gibanj v *hinduizmu in budizmu.

Agni [skrt.]: vedski bog ognja.aha�kāra [skrt. samozavedanje]: zavest jaza, pri čemer

gre za empirični, psiho-fizični jaz. Vključuje občutka»jaz« in »moje« in predstavlja eno najbolj trdovratnihovir na poti joge, spoznanja.

ahi�sā [skrt.]: nenasilje, neškodovanje. Ena petih *yam.ājñā cakra [skrt. šesta *cakra subtilnega telesa]: naziv

centra subtilne energije v energetskem telesu posamezni-

advaita

19

ka. V fizičnem telesu se nahaja za točko med obrvmi. Jeena najpomembnejših *caker.

ākāśa [skrt. vseprežemajoče]: negibno počelo razprostr-tosti, prostor ali eter kot eden izmed petih elementov(*mahābhūta). Sijoči eter. Stanje duha, v katerem jeizpraznjeno vse duševno valovanje, sijoči eter pa blestiše naprej.

ak�ara [skrt. neminljivo]: najvišja resničnost, lahko pomenitudi večni »zlog«, tj. *Om, ki je simbol najvišje resničnos-ti, *Brahmana.

Ak�obhya [skrt. Neminljivi]: eden petih *Dhyāni bud,običajno predstavljen v temno modri barvi.

ālambana [skrt.]: objekt (v zavesti).alaukika [skrt.]: kar presega pojavni, fenomenalni svet.Amitābha [skrt. Brezmejni]: tudi Amita, japonsko Amida.

Eden od najpomembnejših in najpopularnejših budbudizma *mahāyāna, eden petih *Dhyāni bud, običa-jno predstavljen v rdeči barvi; vladar Zahodnega raja(Sukhāvatī), ki ne pomeni nekega kraja, temveč stanjezavesti (Čista dežela); v središču čaščenja šole Čistedežele, amidizma. Simbolizira usmiljenje in modrost terodpira novo pot v odrešenje, ki ne vodi skozi neskončniniz vnovičnih rojstev, samo da, zlasti ob smrtni uri, izre-kaš Amidi v čast »Namu Amida Butsu«, torej: »Naj bopočaščen buda Amitābha«.

anāgata [skrt.]: prihodnost.Amoghasiddhi [skrt. Vsedopolnjujoči]: eden petih *Dhyā-

ni bud, običajno predstavljen v zeleni barvi.anāhata cakra [skrt.]: četrta *cakra subtilnega telesa, srč-

ni pleksus. Povezujejo jo z elementom zraka.Ānanda [skrt. blaženost]: prava narava (svarūpa) posled-

nje realnosti, *Brahmana in *Ātmana, ne pa zgolj last-nost. Prava narava je opisana kot *Sat, *Cit in Ānanda.Po *advaita vedānti vsa sreča in radost izhajata iz Āt-

Ānanda

20

mana in ne iz čutnih objektov, kot jima sami zmotnopripisujemo. Je tudi naša primarna in najgloblja narava.

Ananta [skrt. neskončno]: mitološko kačje bitje, na kate-rem leži *Vi�u, medtem ko vesolje počiva.

anātman [skrt. ne-sebstvo, ne-bistvenost], tudi anatta [pali]in wu wo [kit.]. Nauk o anātmanu je eden od osrednjihnaukov budizma, ki govori o tem, da ne obstaja nikakršnoSebstvo (*Ātman), kot neka neminljiva, večna, enovita,neodvisna substanca znotraj nečesa individualno biva-jočega. V *mahāyāni se ta odsotnost Sebstva (*svabhā-va) označuje s śūnya (*śūnyatā).

anirvacanīya [skrt. neizrekljivo]: tisto, česar ni mogočepojmovno dojeti, pojasniti skozi koncepte. Pomembenkoncept *advaita vedānte, s katerim poskuša pojasnitinaravo *māye in *avidye.

anitya [skrt. minljivost, nestanovitnost], tudi wu chang[kit.]: izraz zavesti, da nič ne traja, vse je v toku nasta-janja in minevanja; značilnost *māye, katere edina stal-nica je spremenljivost.

antakaraa [skrt. notranji instrument]: po *sā�khyi ce-lotni duh z *buddhijem, *aha�kâro in *manasom.

āu [skrt.]: atomi in atomske sile.anumāna [skrt.]: sklepanje.apāna [skrt.]: sredobežna sila, ki odstranjuje odpadne snovi

iz telesa; ena izmed petih *prā.aparā vidyā [skrt. empirično znanje]: ‘nižje’ znanje v

primerjavi s parā vidyo, znanjem o *Brahmanu, Sebst-vu.

aparigraha [skrt. nepremožnost, brezželjnost, nepohlep-nost]: osvobojenost od želja po zbiranju in kopičenju.Ena petih *yam.

Āra�yaka [skrt.]: deli *Ved, ki se ukvarjajo z ritualizmomkot tudi s smislom in pomenom ritualov.

arhat [skrt.]: svetnik, ki je dosegel najvišjo stopnjo *hī-

Ananta

21

nayāne in se zaveda popolne varnosti pred onečiščen-jem in strastmi.

artha [skrt. pomen, cilj, predmet, smisel, bogastvo]: edenštirih ciljev življenja v indijski filozofiji (*puru�ārtha),ki predstavlja materialno varnost, preskrbljenost, bogast-vo.

ārya [skrt. plemeniti]: 1. samopoimenovanje prebivalcevIndije v *Vedah; iz tega izveden naziv Arijec; 2. pleme-nito bitje; nekdo, ki je dosegel neposredno spoznanjeresnične narave realnosti.

ārya satya [skrt. četvero plemenitih resnic]: temelj budis-tičnega nauka: 1. obstaja trpljenje (*du�kha); 2. obstajavzrok trpljenja, ki je hlepenje; 3. trpljenje je mogočeodpraviti; 4. sredstvo za odpravo trpljenja je osmernapot.

asamprajñāta samādhi [skrt.]: najvišji brezsemenski*samādhi (tj. brez semena dualnosti), enost individu-alne zavesti z *Brahmanom onstran sklicevanja na vzrok,učinek, prostor in čas. Gl. tudi: samprajñāta samādhi.

asa�ga [skrt.]: nenavezanost.Asa�ga: indijski filozof iz 4. stol., poleg *Nāgārjune eden

dveh najpomembnejših začetnikov *mahāyāna budizmav stari Indiji; imajo ga za začetnika *Cittamatre.

āsana [skrt.]: 1. različne telesne drže po *ha�ha yogi; 2.telesna drža med meditacijo; 3. tretja stopnja v *Patañjali-jevem sistemu joge, kjer je to telesna drža, ki je ‘stabilnain udobna’; 4. sedež, blazina, na kateri učenec duhovnostisproščeno sedi.

asmitā [skrt.]: napačno prepoznavanje *citte kot Sebstva,egoizem. Ena izmed petih *kleś.

asteya [skrt.]: odsotnost kraje, nepohlepnost. Ena petih*yam.

āstika [skrt. ortodoksno]: teksti indijske filozofije, kipriznavajo avtoriteto *Ved.

āstika

22

āśrama [skrt.]: 1. življenjski stan. V hinduizmu so štirjestanovi: *brahmacarya (stan učenca, študenta), g�hastha(poročeno oz. družinsko življenje), vānaprastha (umikiz življenja v svetu, askeza), *sannyāsa (odpoved, meni-ško življenje). 2. Dom, prebivališče učitelja duhovnosti,ob katerem se zbirajo tisti, ki se od njega učijo.

āśraya [skrt.] podlaga.ātīta [skrt.]: preteklost.Atiśa: indijski budistični učenjak iz 11. stoletja, ki je na

povabilo tibetanskega vladarja s svojim prihodom v Ti-bet pomembno vplival na drugi veliki razcvet budizma vtej deželi.

ātma vicāra [skrt.]: raziskovanje samega sebe, samospozna-vanje. Večina šol indijske filozofije povsem razlikujeSebstvo (*Ātman, *Puru�a) od psihofizičnega jaza.

Ātman [skrt. sebstvo; individualni vidik Absoluta]: večno,nespremenljivo in nedotakljivo jedro posameznika, ki jev monistični *vedānti identično z nespremenljivo pod-lago kozmosa, *Brahmanom. V *sā�khyi Ātmanu ust-reza *Puru�a, čista zavest.

Aurobindo Ghose, Śrī (1872–1950): indijski mistik, avtorštevilnih del, ki se ukvarjajo z *jogo in modrostjo indij-skih svetih spisov. Visoko humanistično izobrazbo jedobil v Angliji, po vrnitvi v Indijo se je politično angažiralin bil v zaporu. 1910 se je umaknil v Pondicherry, kjer jeosnoval svoj *āśram, skupaj z duhovno sopotnico MiroAlfassa (»Mati«). Tam je živel, učil in pisal do smrti.Dela: Eseji o Gīti, Integralna joga, Božansko življenje,Savitri in druga.

Avalokiteśvara [skrt.; tib. Chenrezig, kit. Guanyin]:utelešenje sočutja, zavetnik Tibeta, Buddha mantre »OmMani Padme Hum«.

āvaraa [skrt.]: zastirajoča sila *avidye, ki zakriva pravonaravo Brahmana.

āśrama

23

avatāra [skrt. inkarnacija božanske zavesti na zemlji]:avatār se ne rodi po karmičnih zakonitostih kot običajniljudje, temveč po svobodni odločitvi. Prihaja, zavedajočse svojega božanskega poslanstva, da bi našel nova potauresničenja in jih prilagodil svojemu obdobju. Ni vezanna ego in biva onkraj dualnosti.

avidyā [skrt. nevednost, nepravo znanje]: pojmovanjenevečnega kot večno in večnega kot nevečno; pojem iz*vedānte. Individualna avidyā ne loči med minljivim inneminljivim, med resničnim in neresničnim, kozmičnaavidyā pa je *māyā. V yogi najpomembnejša izmed petih*kleś.

aviśe�a [skrt. neopredeljen, splošen element]: v *sā�khyito vključuje *aha�kāro in pet *tanmāter.

aviveka [skrt.]: nerazločevanje med duhovnim in neduhov-nim, med sebstvom in ne-jazom (zaradi nevednosti).

avyakta [skrt. nemanifestirana snov, temeljna sila, noume-non]: latentno, skrito, nerazodeto stanje narave.

āyur-veda [skrt. znanost o dolgem življenju]: staroindijskinaravno-zdravilski sistem, v katerem ima poleg uporabezdravilnih rastlin primarni pomen tudi religiozno-filo-zofska naravnanost do vzdrževanja zdravja.

āyur-veda

24

B

ba gua [kit. osem trigramov]: znamenja, ki so osnova Knji-ge premen (*Yi jing), so sestavljena iz treh črt, ki so pretr-gane (yin) ali nepretrgane (yang). Vsako tako dobljenoznamenje ima ime in vedeževalski pomen. Njihovo av-torstvo pripisujejo legendarnemu kitajskemu kralju FuXiju.

bāhyakaraa [skrt. zunanji instrument]: po *sā�khyi petsenzoričnih in pet motoričnih organov. Gl. tudi: indri-ya.

bai jia [kit.] → sto šol.bandha [skrt. nadzor]: praksa iz *ha�ha yoge, s katero vpli-

vamo na pretok *prāe po telesu z dolgotrajnejšo kon-trakcijo posameznih mišic.

bardo [tib. vmesno stanje]: v budističnih besedilih je že v2. stol. n. št. zaslediti namige na predstavo svojskega stan-ja, ki povezuje smrt individua z vnovičnim rojstvom. Kon-cept je bil kasneje izdelan v naukih *vajrayāne v smisluobstoja šestih vrst vmesnih stanj: bardo rojstva, bardosanj, bardo duhovne potopitve (*dhyāna), bardo smrt-nega trenutka, bardo najvišje resničnosti (dharmatā),bardo nastajanja.

Bardo Thoödrol Chenmo [tib.]: delo, poznano pod imenomTibetanska knjiga mrtvih, točen prevod bi bil »osvobo-ditev preko poslušanja v Bardu«. V njem je proces umi-ranja, smrti in ponovnega rojstva razdeljen v troje faz ali

ba gua

25

bardo v skladu z naukom treh Buddhovih teles (*trikāya).Proces traja od 7 do 49 dni.

Bhagavad Gītā [skrt. Pesem Vzvišenega]: nekakšen evangelijhinduizma, nastala v obdobju med 5. stol. pr. n. št. in 2.stol. n. št. Poglavje narodnega epa *Mahābhārata, v ka-terem junak Arjuna na bojnem polju razpravlja z bogom*K��o o človekovih notranjih bojih med dobrimi in zli-mi silami, med vsakdanjim jazom in svojo višjo naravo.K��a predstavi Arjuni pota spoznanja (*jñāna yoga),božje ljubezni (*bhakti yoga), nesebičnega delovanja (*kar-ma yoga), meditacije (*rāja yoga) in prepriča Arjuno, dase, čeprav je to sprva zavračal, le poda v boj s sovražniki,med katerimi je tudi veliko njegovih sorodnikov in znancev.

Bhagavan [skrt.]: Bog, Gospod, Najvišji.bhakta [skrt.]: iskalec na poti *bhakti yoge.bhakti [skrt.]: popolna predanost in ljubezen do Boga.bhakti yoga [skrt.]: ena izmed poti joge, kjer se iskalec

poskuša približati Absolutu s čaščenjem, ljubeznijo inpredanostjo Bogu v mislih in dejanjih.

Bhāskara: Svoj znameniti komentar *Brahma sūtre napišeokoli l. 900 n. št. Je zagovornik *bhedābhedavāde, dok-trine, po kateri sta enost in mnogoterost enako realni.Primarno stanje *Brahmana je enost, razvito pa mnogo-terost. Preobrazba (*pariāma) Brahmana je ravno takorealna kot Brahman sam. Do osvoboditve po Bhāskarivodita predvsem dve poti: pot znanja (*jñāna) in potdelovanja (*karma).

bhava [skrt.]: bitje, bivanje, bit, eksistenca.bhedābhedavāda [skrt.]: doktrina, po kateri sta enost in

mnogoterost enako realni. Pomembna zagovornika teganauka sta *Bhāskara in *Yādavaprakāśa.

bhik�u [skrt. berač, tib. gelong]: sprva beraški budističnimenih, kasneje splošno ime za polno zapriseženegameniha.

bhik�u

26

bhūta [skrt. živo bitje, materija in njena energija] →mahābhūta.

bīja [skrt. zrno, seme, izvor]: mistična beseda ali zlog, kije bistveni del *mantre.

bodha [skrt.]: zavedanje, spoznavanje, prebujenje.boddhicitta [skrt. prebujeni um]: sočutno prizadevanje za

razsvetljenje vseh živih bitij; ena najpomembnejših kre-posti *mahāyāna budizma.

bodhisattva [skrt. bitje razsvetljenja]: v budizmu *mahāyānabitje, ki si prizadeva s sistematičnim uvajanjem popol-nosti in kreposti (*pāramitā) doseči *budstvo, vendarse odpoveduje prehodu v *nirvāo, vse dokler vsa čutečabitja ne bodo odrešena. Njegovo delovanje določata naeni strani usmiljenje (*karuā), na drugi strani pa mod-rost (*prajñā).

bon: starodavna tibetanska šamanistična religiozna tradic-ija, ki je bila razširjena v Tibetu pred prihodom budiz-ma.

Brahmā [skrt.]: prvi bog hindujske trojice: Brahmā, *Vi�u,*Śiva; kot bog velja za stvaritelja univerzuma, je pa ven-dar le predstava znotraj kroga *māye (*Īśvara) in ga nika-kor ne gre zamenjati z *Brahmanom.

Brahma sūtra [skrt.] → Vedānta sūtra.brahma vihāra [skrt. božanska obdobja; popolno stanje]:

vsebina budistične meditativne vaje, ko praktikant v sebiprebuja štiri pozitivna duševna stanja in jih izžareva navse štiri nebesne strani: neizmerno dobroto (maitrī) dovseh bitij; neizmerno sočutje (karuā) s trpečimi; neiz-merno radost (muditā) nad odrešenjem drugih odtrpljenja; neizmerno ravnodušnost (upek�ā) do prijate-lja ali sovražnika. S prebujanjem teh razpoloženj lahkopraktikant premaguje hudobnost, škodoželjnost, neza-dovoljstvo in poželenje.

brahmacarya [skrt.]: 1. vzdržnost v mislih, besedah in de-

bhūta

27

janjih. Ena izmed petih *yam; 2. celibat; 3. prvi izmedštirih stadijev življenja v hinduizmu, posvečen učenju indisciplini.

Brāhma�a [skrt.]: deli *Ved, ki pojasnjujejo *mantre inpodajajo napotke za izvajanje ritualov.

brāhmaa [skrt.]: prva, najvišja izmed štirih kast hinduj-ske družbene ureditve; duhovniki, svetovalci, duhovniučitelji. Gl. tudi: vara.

Brahman [skrt.]: absolut v nedualistični *advaita vedānti.Ne moremo ga izreči, ubesediti. Je spoznaven, vendartakšno spoznanje presega razum. Je nespremenljiv, nimazačetka ali konca. Presega čas, prostor in vzročnost. Jeeno brez drugega. Po nedualistični vedānti se celotenuniverzum zgolj navidezno pojavlja v Brahmanu; je iden-tičen z *Ātmanom, najglobljim Sebstvom posamezni-ka. Je večna bit vseh stvari (*Sat), popolna zavest (*Cit)in neizmerna blaženost (*Ānanda).

Buddha [skrt. prebujeni]: zgodovinski Buddha, *Sid-dhārtha Gautama.

buda [skrt. prebujeni]: tisti, ki je dosegel razsvetljenje inpopolno odrešenje iz krogotoka eksistenc (*sa�sāra),ki vodi do popolnega razsvetljenja in s tem dokončneosvoboditve (*nirvāa); gradi pa na nauku o *četverihplemenitih resnicah, zato je premagal sleherni pohlep,še vedno doživlja prijetna in neprijetna občutja, vendarga ta ne obvladujejo in ostaja v sebi od njih nedotak-njen; po svoji telesni smrti se po *theravādskem učenjune rodi vnovič, po *mahāyānskem pa se kot *bodhisatt-va prostovoljno vrača, dokler niso osvobojena vsa čutečabitja.

Buddha dharma [skrt. Buddhov nauk]: nauk historičnegaBuddha Śākyamunija, ki gradi na uvidu lastnega raz-svetljenja.

buddhi [skrt. intelekt]: najvišja duševna zmožnost razvršča-

buddhi

28

ti čutne vtise po njihovih razlikah; psihološki vidik *ma-hata, kozmične inteligence.

buddhi yoga [skrt. joga modrosti]: *buddhi kot spoznavnazmožnost ni omejen zgolj na razum, ratio, ampak gapresega in je odprt intuiciji. Čeprav buddhi po *sā�khyipripada *prak�ti, je njen najsubtilnejši produkt innajbljižji *Puru�i.

buddhadhatā [skrt. budina narava]: po pojmovanju v*mahāyāna budizmu resnična in večna narava vseh bitij,ki jim omogoča postati *buda; zrno razsvetljenja, ki gaposedujejo vsa čuteča bitja. Različne šole budizma siglede tega pojma niso edine.

budstvo: lastnost *bude.

buddhi yoga

29

C

Caitanya (1485–1533): eno največjih imen indijskega *viš-nuizma. Svetnik in bhakta, nekateri ga častijo kotutelešenje *K��e.

caitanya [skrt.]: čista, neskončna, nespremenljiva Zavest.cakra/čakra [skrt. kolo, krog]: 1. naziv centrov subtilne

energije (*prāa, *ku�alinī) v energetskem (astralnem)telesu človeka, ki zbirajo, predelujejo in razdeljujejo ener-gijo, ki teče skoznje. Čeprav bi čakre lahko imeledoločene analogije v nekaterih telesnih organih (srce,solarni pletež), niso identične z njimi, temveč sodijo kdrugi ravni fenomenalne resničnosti; 2. v hinduizmukrožek bogočastilcev; 3. krog rojstev in smrti.

Candrakīrti: indijski budistični učenjak *madhyamake, kije s svojo pronicljivo kritiko dotedanjih učenj začetnikprasagike, ki je temeljna filozofska šola tibetanskegabudizma.

cārvāka [skrt.]: materialistična indijska filozofska šola,imenovana po ustanovitelju (okoli 600 pr. n. š.), ki iščepot do sreče in popolnosti tu in sedaj predvsem z dose-ganjem ugodja in užitka. Ne priznava obstoja posmrt-nega življenja in Boga.

Cheng Hao (1032–1085), znan tudi kot Bo Chun, in ChengYi (1033–1107), znan tudi kot Zheng Shu: neokonfuci-janska filozofa, ki razvijata koncept načela *li in veljataza začetnika osrednjega obdobja neokonfucijanske filo-

Cheng Hao

30

zofije. Razhajata pa se pri vprašanju samokultivacije –Cheng Hao poudarja predvsem vlogo notranjegaspoznanja in intuicije, njegov brat Cheng Yi pa ekster-no pot razširjanja znanja in spoznavanja principov. Tarazlika že nakazuje kasnejšo delitev neokonfucijanstva.Cheng Yi velja za začetnika t. i. Cheng Zhu šole (ime-novane po njem in *Zhu Xiju), večinoma znane pod ime-nom šola principa *li xue; Cheng Hao pa za predhodni-ka Lu Wang šole (imenovane po *Lu Jiuyuanu in *WangShourenu), znane kot šola duha, *xin xue.

Cheng Yi → Cheng Hao in Cheng Yi.Chenrezig → Avalokiteśvara.Chun qiu [kit. Pomladno-jesenski letopisi] → konfucijanski

klasiki.Cit [skrt. čista, neskončna, večna Zavest]: predstavlja na-

ravo neskončne in večne biti vseh stvari, *Brahmana, kije opisan kot *Sat (realnost, obstoj), Cit (zavest), *Ānan-da (blaženost). Je različna od običajnih stanj zavesti, kiso budnost, sanje, globoko spanje brez sanj, saj se nespreminja.

citta [skrt.]: duševnost, ki vključuje podzavestne, zavestnein nadzavestne razsežnosti duha. Presega okvire poj-movanja duha v evropsko-ameriškem prostoru. Delujena treh ravneh, skozi *manas, *aha�kāro in *buddhi.Manas zbira, ureja, predeluje in ocenjuje čutne vtise.Aha�kāra ločuje tisto, kar ji posreduje manas, na moje,jaz ter ne-moje, ne-jaz. Buddhi je najvišja instanca, kiodloča in reagira na posredovano informacijo.

cittamātra [skrt.] → yogācāra.cittav�tti [skrt.] → v�tti.

Cheng Yi

31

Č

četvero plemenitih resnic → ārya satya.

četvero plemenitih resnic

32

D

Da xue [kit. Veliko učenje] → konfucijanski klasiki.Dai Zhen (1723–1777), znan tudi kot Dai Dongyuan:

filolog, filozof, matematik in astronom, osrednja oseb-nost gibanja gao zheng (preiskovanje na osnovi razvid-nosti). Zavrača neokonfucijanski dualizem principa (li)in qi ter mu pripisuje daoistično in budistično poreklo.Princip (li) razume kot vzorec urejenosti qi. V najpomem-bnejšem delu Mengzi zi yi su zheng (Razlaga terminov vknjigi Mengzi) v skladu z Meng Zijevo teorijo o vrojenidobroti človeške narave pojasnjuje možnost prehoda odnaravnih nagibov (zi ran) do moralne nujnosti (bi ran).

daivī māyā [skrt.]: božja *māyā, preko katere se *Brahmanmanifestira v pojavnem svetu; razlikuje se od »nizke« *māye,ki jo – kot materijo – ljudje zamenjujejo za resničnost.

Dalai lama [mongol.-tibet. učitelj, čigar modrost je obsežnakot ocean]: od 16. stol. uveljavljen častni naziv za pred-stojnika tibetanskega budizma; od 17. stol. pojmovan kotinkarnacija *Avalokiteśvare. Njegov namestnik je*Panchen lama.

dao [kit. pot, nauk]: osrednji pojem *daoizma, osrednjatema *Dao de jinga, knjižice, v kateri daje *Lao Zi daumetafizični pomen vseobsegajočega prvega načela, ki jetemelj vseh pojavov, čeprav v bistvu brezimeni in ne-poimenljiv, neviden in neslišen, nedoumljiv; deluje spon-tano, nenamerno, brez vmešavanja in brez smotra (*wu

Da xue

33

wei). Dao je razumljen kot »Mati«, iz katere se desetti-soč bitij (*wan wu) poraja in kamor se spet vrača. *Daode jing in *Zhuang Zi nakazujeta poti in metode, kakodoseči dao. Prim. Lao Zi, 16. izrek: »Predaj se skrajnipraznini, potopi se z vso gorečnostjo v tišino.«

Dao de jing [kit. Klasik poti in kreposti]: knjižica, ki jo tradi-cionalno pripisujejo modrecu *Lao Ziju, želi s približno5000 pismenkami ustvariti vtis tistega neizrekljivega innedoumljivega, kar naj bi bil *dao. Knjigo sestavljatadva dela, prvi se ukvarja z *daom, drugi pa z *de (vnekaterih verzijah je zaporedje obrnjeno). Poleg neizrek-ljivosti daa so teme Dao de jinga tudi razmerje med *youin *wu, vračajoča se dinamika daa, princip *wu wei idr.Poleg Biblije ena najbolj prevajanih knjig, še vedno ko-mentirana, zlasti še po najdbi nekoliko drugačne verzijetega dela v vasici Mawangtui (Hunan, Kitajska).

dao jia [kit. daoizem, filozofski daoizem] → daoizem.dao jiao [kit. religijski daoizem]: smer daoizma, ki se razvije

iz čaščenja dvojice Huang-Lao v zgodnji dinastiji Han.Šole dao jiao se osredotočajo na doseganje nesmrtnostioz. podaljševanje življenja, kar skušajo doseči z medita-tivnimi in alkimističnimi praktikami, telovadbo, dihalni-mi vajami in seksualnimi tehnikami. Glede na tehnike sešole religijskega daoizma ločijo na dve usmeritvi: šolonotranjega eliksirja *nei dan in šolo zunanjega eliksirja*wai dan.

dao zang [kit. daoistični kanon]: zbirka besedil, ki pomeni-jo osnovo daoističnega nauka. Prva kompilacija daois-tičnih tekstov izvira iz 5. stol.; danes obsega kanon kar1476 del v 5486 zvezkih, vsebuje pa poleg besedil daois-tičnih mislecev tudi medicinska, kemijska, astronomskain druga besedila, ki naj bi pomagala ljudem doseči ne-smrtnost. Tradicionalno je kanon razdeljen v t. i. tri vot-line, san dong.

dao zang

34

daoizem [kit. dao jia]: kitajska filozofska in religijska duhov-na smer z osrednjo idejo o *dau, kot jo je predstavil *LaoZi v knjižici *Dao de jing. Daoizem stremi za mističnozdružitvijo z daom, ki je razumljen kot vseobsegajoča innenastala celota in hkrati princip univerzuma. Osnovnipojmi, s katerimi se ukvarja, so *dao in *de, *you in*wu ter princip *wu wei. Že v zgodnjem obdobju dinas-tije Han se v okviru daoizma pojavijo metode iskanjanesmrtnosti in čaščenje dvojice Huang-Lao (cesarjaHuang dija in pobožanstvenega *Lao Zija), iz kateregase nato razvije šola religijskega daoizma *dao jiao. Vožjem pomenu se *dao jia torej nanaša na smeri filozof-skega daoizma, ki gradijo na delih *Lao Zija, *ZhuangZija in *Lie Zija. Temeljni teksti daoističnega nauka sozbrani v kanonu *dao zang.

darśana [skrt. videnje, gledanje]: splošno ime za ortodok-sne filozofske šole v Indiji, ki temeljijo na *Vedah. Darśanje šest: *nyāya, *vaiśe�ika, *sā�khya, *yoga, *mīmā�-sa, *vedānta.

de [kit. krepost, moč]: delujoča sila in manifestacija (*you)*daa. Sleherni stvari inherentno načelo oz. lastnosti inzakonitosti, ki jih prejme sleherna stvar od *daa in kistvar napravijo za to, kar je in prek česar se razodeva vfenomenalnem svetu. *Konfucij vidi v deju krepost, kije lastna plemenitemu človeku (*junzi). Prim. 53. izrek*Dao de jinga.

deśa [skrt.]: prostor, dežela, izvor, naravni vir.deva [skrt.]: bog, božanstvo; sijoči.devī [skrt.]: boginja, ženski aspekt boga.dhāraā [skrt.]: koncentracija, utrditev pozornosti na

določen objekt ali idejo, prisotnost duha na objektu.Šesta stopnja v *Patañjalijevem sistemu joge.

dharma [skrt. ‘to, kar drži skupaj’], tudi dhamma [pali]:načela, ki v hinduizmu urejajo obveznosti posamezni-

daoizem

35

kov med seboj in do skupnosti; osnova človeške moralein etike. Tudi osrednji pojem budizma z več pomeni: 1.kozmični zakon, posebej tisti o karmično uravnavanireinkarnaciji; 2. *Buddhov nauk, ki pa da je obstajal žepred njegovim rojstvom; 3. pravila etike in norme veden-ja; 4. manifestacije resničnosti, fenomenalno; 5. duhovnevsebine, objekti mišljenja, ideje, ki se odražajo v člove-kovi duševnosti; 6.oznaka za t. i. bivanjske faktorje, kijih *hīnayāna pojmuje kot zidake empirične osebnostiin njenega sveta.

dharma megha [skrt.]: oblak Zavesti, Vednosti; ime enegaod *samādhijev.

dharmakāya [skrt.] → trikāya.dharmī [skrt.]: snov, ki je pogoj nečesa trajno realnega;

krepost; premik duha z nižje na višjo raven zavesti.dhyāna [skrt.]: meditacija, duhovna potopitev. Sedma stop-

nja v *Patañjalijevem sistemu joge. Mišljenje mora tuugasniti, da se absolutna zavest reši vsakršnega zagrinja-la.

Dhyāni bude [skrt.]: to je t. i. pet »razsvetljenih družin«, kiso izpopolnjena in prečiščena stanja elementov, čutovin čutnih zaznav. Vsa čuteča bitja vsebujejo te lastnostiv potencialni ali polno izraženi obliki. Kdor doseže *bud-stvo, jih doživi v njihovi popolni obliki. Teh pet bud je:*Vairocana, *Ak�obhya, *Ratnasambhava, *Amitābhain *Amoghasiddhi.

di [kit. zemlja]: protipol nebu (*tian). V *Yi jingu pred-stavljena s heksagramom *kun in ustreza *yinu.

Dong Zhongshu (2. stol. pr. n. št.): najpomembnejši pred-stavnik *šole novega besedila v zgodnji dinastiji Han.Pisnemu mnenju, ki ga predloži cesarju Wudiju, tradi-cionalno pripisujejo zasluge za uveljavitev konfucijan-stva kot uradne doktrine cesarstva. Pri oblikovanju kon-fucijanstva kot državne doktrine vnese mnogo konzer-

Dang Zhongshu

36

vativnih in *legalističnih elementov, ki so očitni pred-vsem v pojmovanju vloge vladarja. Pod vplivom šole yinyang oblikuje kozmološki sistem, v katerem so naravnizakoni in človeška dejavnost v neposredni korelaciji, vsadinamika pa se ciklično odvija po razčlenjenih preme-nah yina, yanga in petih elementov.

dorje [tib. najvišji med kamni], tudi *vajra [skrt.]: diamant,simbol neuničljive budine narave.

d���a [skrt.]: spoznavalec, opazovalec, videc, subjekt; traj-nost miselnega toka, prodiranje razumevanja.

d�śya [skrt.]: spoznano, opazovano, objekt.dukha [skrt.], tudi dukkha [pali], dug ngäl [tibet.], ku

[kit.]: trpljenje. Du�kha ne pomeni samo neprijetnegaobčutja, temveč vse, kar je pogojeno, vse materialno induševno, kar je podvrženo nastajanju in minevanju.Trpljenje ima tri vidike: trpljenje bolečine, trpljenje spre-membe in vseprisotno trpljenje. Gl. tudi: * ārya satya.

dvaita vedānta [skrt.]: šola *vedānte, ki zagovarja dualizem.Svet in posameznik nista le navidezna učinka iluzije, kotje to v *advaita vedānti, pač pa sta samostojni in realnibitnosti, ki se nikoli ne zlijeta z Absolutom. Glavni pred-stavnik je *Madhva.

dve�a [skrt.]: odpor, odbojnost do neprijetnega, sovraštvo.Ena izmed petih *kleś.

dorje

37

E

eka jīva vāda [skrt.]: teorija, doktrina, ki se razvije v okviru*advaita vedānte. Zagovarja tezo, da obstaja le ena sama*jīva, ki oživlja le eno samo telo. Ostala telesa nisooživljena in imajo isti status kot predmeti iz sanj alimentalne podobe. Celoten univerzum je plod nevednostiedine obstoječe jīve.

ekāgratā [skrt.]: stanje duha v visoki zbranosti, osredo-točenost, enosmerna naravnanost.

ekāgratā

38

F

fa [kit. zakon]: temeljni princip *legalizma, univerzalniprincip pravičnosti, ki pa ne temelji na konsenzu, am-pak na ukazih in zapovedih, neposredno povezanih ssistemom sankcij, ki naj služijo vzgoji ljudstva v koristnein poslušne državljane.

fa jia [kit.] → legalizem.feng liu [kit. veter in voda]: gibanje v dinastijah Wei in Jin,

ki pod vplivom daoizma prakticira zavračanje moralekonfucijanskega uradništva (glede oblačil, obnašanjaipd.).

Feng Youlan (1895–1990): avtor pomembnega dela Zgo-dovina kitajske filozofije. Svoj filozofski sistem, v kate-rem želi oživiti Zhu Xijevo neokonfucijanstvo, utemeljina neokonfucijanski filozofiji s prvinami evropske filo-zofije. Po vzoru Aristotelovih štirih vzrokov postavi štirikoncepte, ki naj razložijo konkretno in posamično ek-sistenco: princip *li, materialno silo *qi, *dao, dinamičnosilo, ki združuje li in qi, ter veliko celoto, ki predstavljazdružujoči princip bivajočih entitet. Med kulturno re-volucijo je Feng nato prisiljen zanikati konfucijanske ide-je, po izteku revolucije pa spet pridobi profesuro inponovno izda Zgodovino kitajske filozofije.

fa

39

G

gāyatrī [skrt.]: zelo sveta *mantra iz *g-vede.Gītā → Bhagavad Gītā.Gelug [tib.]: ena štirih glavnih smeri tibetanskega budiz-

ma, ki jo je v 14. stol. osnoval Tsong Khapa in se jekmalu razširila ter postala vodilna struja. Njen glavnipredstavnik je *Dalai lama.

geshe [tib.]: prvotni pomen je bil prevod skrt. besede ka-lyāamitra, ki pomeni ‘duhovni prijatelj’. Kasneje se jepojem zasidral, posebno v *Gelug tradiciji, kot učenjakz doktoratom budističnih ved, za dosego katerega jepotrebnih petnajst do dvajset let poglobljenega študija.

Gongsun Long → šola imen.gu wen jia [kit.] → šola starega besedila.gui [kit. duh, prikazen]: v zgodnjem obdobju kitajske mis-

li izraz za tavajoče duhove umrlih, ki niso bili pokopaniv skladu s pravilnim obredjem (naspr. *shen). V neokon-fucijanstvu postane gui izraz za enega od gibalnih prin-cipov počela *qi, tj. krčenje oz. zgoščevanje.

gua [skrt. temeljna lastnost]: vsi objekti pojavnega sveta(*prak�ti) so preplet treh gu: *sattva, *rajas, *tamas.Na to vedsko intuicijo se opira in jo sistematizira*sā�khya.

guātīta [skrt.]: čista zavest, ki nadzoruje gue, in je on-stran kozmičnih sil narave.

guru [skrt.]: duhovni učitelj, mojster.

guru

40

guruvāda [skrt.]: doktrina, ki poudarja, da je učencu nuj-no potreben učitelj, guru. Pot in disciplina predanostiguruju.

guruvāda

41

H

Han Fei Zi → legalizem.Han xue [kit. nauk dinastije Han]: preobrat v filozofiji

zgodnjega obdobja dinastije Qing. Privrženci gibanja Hanxue neokonfucijanskim interpretacijam klasikov iz ča-sov dinastij Song in Ming (imenovanim Song xue) oči-tajo budistične in daoistične prvine ter zagovarjajo vrni-tev k izvornejšim interpretacijam iz obdobja dinastijeHan.

Han Yu (768–824), znan tudi kot Tui Zhi: konfucijanskimislec iz obdobja dinastije Tang, znan predvsem po svo-jem gorečem nasprotovanju budizmu. Zgodovino kon-fucijanstva razume kot niz velikih mislecev, ki so pravil-no razumeli pot, mednje pa prvi uvrsti tudi Meng Zija(in mu s tem da prednost pred sodobnikom Xun Zijem).

ha�ha yoga [skrt.]: joga, ki pozna različne telesne položaje(*āsana), tehnike dihanja (*prāāyāma) in druge tehnike(*bandha, *kriyā, *mudrā). Osnovni tekst je Ha�ha-pradīpikā. Danes jo pogosto razlagajo kot pot do teles-nega zdravja in je nasploh predstava o jogi v evropsko-ameriškem svetu. Sicer služi kot priprava na *rāja yogo inima za cilj osvoboditev duše iz spon materialnega sveta.

heksagram: iz šestih (pretrganih yin ali nepretrganih yang)črt oz. dveh trigramov (*ba gua) sestavljeno znamenje.Štiriinšestdeset tako dobljenih heksagramov predstavljaosnovo *Yi jinga, Knjige premen.

heksagram

42

hetu [skrt.]: vzrok.hīnayāna [skrt. mali voz]: podcenjujoča oznaka budistov

*mahāyāne (Velikega voza) za starejšo obliko budizma.Privrženci hīnayāne označujejo svojo smer z nazivom*theravāda (nauk najstarejšega meništva) in svoj naukrazumejo kot prvobitno, čisto Buddhovo besedo, ki kaže– mimo filozofskih spekulacij – pot v odrešenje, osvo-boditev iz *sa�sāre v *nirvāo kot najvišjim ciljem.Buddha jim pomeni zgodovinsko osebnost, ne pa kake-ga transcendentalnega bitja. Kot Mali voz označujejohīnayāno, ker je njen cilj le osvoboditev njenih somiš-ljenikov (v smislu prvotnega Buddhovega nauka), ne patako kot v kasnejšem Buddhovem nauku in mahāyānabudizmu, kjer gre za osvoboditev vseh bitij.

hinduizem: naziv za tradicionalne religijske in družbenestrukture oz. institucije Indijcev brez islamskih, budis-tičnih, jainističnih in sikhovskih elementov. Kot religijanima niti svojega ustanovitelja niti trdnega kanona. Šte-vilne lokalne kulte s svojimi rituali in pojmovanji ven-dar družijo ideje *karme, *mok�e in *Ātmana. V okviruhindujske tradicije so zrasle *Vede, *Upani�adi, velikaepa Rāmāyaa, *Mahābhārata z znamenitim spevom*Bhagavad Gītā. Sem sodijo tudi znamenita dela *Purāe,*Tantre, filozofski sistemi *darśane (med njimi zlasti*vedānta). Sklop hindujskih religijskih tradicij imenuje-jo *sanātana dharma; nanjo so v stoletjih vplivale tudidruge religije: budizem, islam, krščanstvo.

h�daya [skrt.]: srce, čustvena plat duha.hua [kit. sprememba, transformacija]: proces nenehne

transformacije hua po prepričanju daoistov obsega vesuniverzum. Gl. tudi: daoizem, Zhuang Zi.

Huai Nan Zi: kompilacija raznovrstnih tekstov, ki je nas-tala v zgodnjem obdobju dinastije Han pod pokro-viteljstvom Liu Ana, princa Huai Nana, po katerem je

hetu

43

dobila tudi ime. Znana je predvsem po razdelkih, ki seukvarjajo s kozmologijo, vsebuje pa še astronomske,topografske in tehnološke razprave. Namen knjige najbi bil ponuditi napotke in vodila daoističnemu vladarju.

huainanška metoda → Wang Gen.Huang Zongxi (1610–1695), znan tudi kot Tai Zhong oz.

Huang Lizhou: filozof in zgodovinar, pomemben kom-pilator neokonfucijanskih tekstov (Ming ru xue an inSong Yuan xue an). Na temelju naukov svojega učiteljaLiu Zongzhoua razvija monistično razumevanje *qi, kipredstavlja kompromis med stališči šole principa in šoleduha.

Hui Shi → šola imen.

Hui Shi

44

I

i�ā [skrt.]: eden treh najvažnejših kanalov (*nā�ī) sub-tilne življenjske energije (*prāa), ki se začenja v levinosnici in poteka vzdolž hrbtenice. Dovaja ohlajajočoin pomirjujočo energijo. Ustrezal bi parasimpatikusuvegetativnega sistema. Njegov drugi pol je *pigalā.

Indra [skrt.]: *Vedski bog, znan po junaštvih; zmagovitbojevnik.

indriya [skrt. čut, čutilo]: obstajata dva tipa čutov: čutispoznanja (jñānendriya) in čuti delovanja (karmendri-ya). Čuti spoznanja so oči, ušesa, nos, jezik, koža. Čutidelovanja pa so jezik kot organ govora, roke, noge, spol-ni organi in izločala.

Integralna joga → Aurobindo.Īśvara [skrt.]: gospodar univerzuma. Predstava osebnega

Boga. V *advaita vedānti *Brahman, povezan in zlit spojavnim svetom, kozmično iluzijo. V *Yoga sūtrah naj-popolnejši *Puru�a, ki se nikoli ne zaplete v pojavenobstoj in je učitelj vseh učiteljev.

i�ā

45

J

ja�a [skrt. inertno, nezavedno, materialno]: tudi ime zatip *samādhija, v katerem ni prisotno zavedanje. Za raz-liko od ostalih samādhijev ne prinaša znanja.

jagat [skrt.]: svet, univerzum.jāgrat [skrt. budnost]: budno stanje duha; poleg sanjanja

(*svapna) in globokega spanja brez sanj (*su�upti) enood treh stanj duha.

japa [skrt.]: Ponavljanje svetih zlogov (manter) zaprečiščenje duha ali doseganje materialnih ciljev.

jāti [skrt.]: obstoj ali postaja v materialnem svetu, razred,vrsta.

jaya [skrt.]: zmaga, nadzor.jian ai [kit. univerzalna ljubezen]: osrednji koncept *Mo

Zijeve filozofije.jijñāsu [skrt.]: iskalec znanja (*jñāna) z namero osvobo-

ditve.jin wen jia [kit.] → šola novega besedila.jing → konfucijanski klasiki.jīva [skrt. v telesu živeči, smrtnik]: od jīv (živeti). Uteleše-

no Sebstvo, ki se identificira s telesom in mišljenjem,kot ego ustvarja predstavo dualnosti in kavzalnosti, s tempa ostaja priklenjeno na krogotok rojstev in smrti.

jīvanmukta [skrt. osvobojen že v času življenja]: osvobo-jen deluje skozi celoto duha in telesa, vendar se s tem neistoveti več.

jīvanmukta

46

jīvan mukti [skrt.]: osvoboditev še v času življenja, utelešen-ja. Osvobojeni (jīvanmukta) se giblje skozi dve fazi. Prvoje stanje vyutthāne. Tu je duh povezan s Sebstvom, za-znava zunanjega sveta je mogoča, pri čemer osvobojeniostaja v stanju nevpletene priče. Drugo je stanje*samādhija, kjer duh ni povezan s Sebstvom in zato za-znava in stik z zunanjim svetom dualnosti nista mogoča.

jīvātman [skrt.]: *Ātman, ki se manifestira kot utelešenoSebstvo. Biva v telesu in le-tega uporablja kot orodje,vendar zavedajoč se sebe kot Ātmana.

jñāna [skrt., iz jñā (vedeti)]: 1. splošno znanje, vednost, 2.duhovna modrost in razsvetljenje; spoznanje poslednjeresničnosti; transcendentalni uvid, da sta *Ātman in*Brahman eno. Intelektualna, logična pot spoznanjaBoga, na videz lahka, v praksi pa zelo težka, po vzorcu*neti neti, ki izloča vse kot neresnično, kar je *māyā,tudi vse želje in predstave, dokler na koncu ne preos-tane kot edina resničnost le Brahman.

jñāna yoga [skrt.]: ena od štirih poglavitnih jog, tista, ki zintelektualnim spoznavanjem in razčlenjevanjem vodi douvida o *Brahmanu kot edini nespremeljivi, neminljiviresničnosti.

Jñānakā��a [skrt.]: del *Ved, ki se ukvarja z znanjem o*Brahmanu in *Ātmanu.

jñānin [skrt.]: 1. pripadnik jñāna yoge; 2. ne-dualist, za-govornik nedualistične *ādvaita filozofije; 3. nekdo, kije dojel, *Brahman.

joga → yoga.junzi [kit. plemenitnik] → de.

jīvan mukti

47

K

kadam [tib.]: šola tibetanskega budizma, ki jo je v 11. stol.ustanovil Atisha. Poudarja različne vidike ideala *bo-dhisattve v vsakdanjem življenju. Danes ta šola ne ob-staja ločeno, vendar njena učenja cenijo in upoštevajovse štiri današnje šole tibetanskega budizma.

kagyu [tib.]: ena štirih šol tibetanskega budizma. Temeljina učenjih o praznini in na jogijskih tehnikah. Nosilecte dediščine je Karmapa.

kaivalya [skrt.]: osvoboditev v *Patañjalijevem sistemu joge,kjer se *Puru�a osami, loči od *prak�tija. Dobesednopomeni osama, osamitev in je cilj celotnega sistema joge.

kāla [skrt. čas]: preteklost, sedanjost in prihodnost.Kālī [skrt. črna boginja]: srdita soproga boga *Śiva, sim-

bol razkroja in uničenja, čaščena zlasti v Bengaliji.Kālacakra [skrt. kolo časa]: eden največjih obredov inici-

acije v tibetanskem budizmu; ena najvišjih tanter.kalpa [skrt.]: domala neskončno časovno razdobje, za ka-

tero imajo naslednjo prispodobo: če vsakih sto let en-krat pogladi svilen šal kubično miljo velik skalnati blok,mine ena kalpa tedaj, ko ti dotiki v celoti odstranijo toveliko skalo.

kāma [skrt.]: v indijski filozofiji eden od štirih ciljev člove-ka, ki zajema uresničitev hrepenenj po čutnem ugodju,užitku.

Kang Youwei (1858–1927), znan tudi kot Guang Xia oz.

Kang Youwei

48

Chang Su: osrednja osebnost reformnega gibanja »sto-dnevne reforme«, po njegovem zatrtju prisiljen v izgn-anstvo na Japonskem. V duhu *šole novega besedila vdelu Xin xue wei jing kao (Študija klasikov, ponarejenih vobdobju dinastije Xin) napade verodostojnost »starega be-sedila« ter ga proglasi za ponaredek iz časa Wang Man-govega medvladja. Konfucija v nasprotju z uveljavljenointerpretacijo predstavi kot aktivnega političnega refor-matorja in na tej osnovi začrta t. i. Konfucijevo pot, kipoteka skozi tri dobe (dobo nereda, dobo male mirnostiin dobo velike enotnosti). Podobo dobe velike enotnosti(da tong) predstavi v utopičnem delu Da tong shu (Knji-ga velike enotnosti).

kāraa [skrt.]: instrument, vzrok.kārikā [skrt.]: zgoščeno v verzih formulirana doktrina.

Najznamenitejša je Gau�apādova Kārikā Mā�ūkyaUpani�ade.

karma [skrt. akcija in reakcija, sedanja usoda kot posledi-ca preteklih dejanj in misli, rezultat akcije]: tudi ye [kit.]oz. jie mo [kit.]. Indijska filozofija govori o štirih tipihdejanj in sicer dobrih ali belih (śukla), slabih ali črnih(k��a), mešanih (śukla k��a) in nevtralnih, ki niso nitidobra niti slaba (aśuklāk��a). Prvi trije tipi karm obro-dijo sadeže v obliki prijetnih ali neprijetnih izkušenj, pričemer sadeži ustrezajo že storjenim dejanjem. Zadnjitip karm so dejanja, ki so storjena nesebično, v duhuodpovedi in meditacije. Takšna dejanja vodijo v osvo-boditev (*mukti). Karme se nadalje delijo še v dve skupi-ni: tiste, ki še ne prinašajo sadov (anārabdha karma) intiste, ki že rojevajo sadove (prārabdha karma). Anārab-dha karme se nadalje delijo na tiste, ki so ustvarjene vpreteklih življenjih (sañcita karme) in tiste, ki so zbranev času tekočega življenja (kriyamāa karme).

karma yoga [skrt.]: ena od štirih poglavitnih jog. Po njej je

kāraa

49

moč združenje z božanstvom doseči z nesebičnimdelovanjem, kot darovanje najvišji instanci, ne da bi odtega pričakovali kakršnokoli korist.

Karmakā��a [skrt.]: del *Ved, ki se ukvarja z ritualizmomin žrtvovanjem. Zanimajo ga delovanje in rezultati de-janj, ne išče pa osvoboditve.

karmāśaya [skrt.]: skladišče za *karme in *sa�skāra pre-jšnjih življenj v podzavestnem delu duševnosti. Pomem-bno je za oblikovanje osebnosti v tekočem življenju.

karuā [skrt. dejavno sočutje]: dejanja, ki pomagajo olaj-šati trpljenje drugih bitij. Poglavitna lastnost *bodhisat-tev in *bud, ki pa jo mora usmerjati modrost (*prajñā).

ka�āya [skrt.]: čutno uživanje, materialna omama.kāya [skrt. telo]: telo *bude; utelešenje lastnosti razsvetlje-

nega, ki so v različnih smereh budizma razdeljene v raz-lične podskupine.

kevala [skrt. eno]: izraz opisuje tudi stanje, doseženo v*kaivalyi, osvoboditvi, kakor jo pojmujejo *Yoga sūtre.Vsi zavestni in podzavestni mentalni vtisi so uničeni in*citta ne oklepa več večno svobodnega *Puru�e.

kleśa [skrt.]: nadloga *citte, vir motenj v procesu osvoba-janja duševnosti. *Patañjali v *Yoga sūtrah našteje pettipov kleś: *avidyā (nevednost, neznanje), *asmitā(egoizem, občutek jaza), *rāga (navezanost, strast),*dve�a (odpor, sovraštvo), *abhiniveśa (nagon življenjakot nasprotje nagona smrti, strah pred smrtjo).

Knjiga premen → Yi jing.Konfucij (6.–5. stol. pr. n. št.): Kong Zi/Kong Fu Zi (moj-

ster Kong), pravo ime Kong Qiu, znan tudi kot Zhong Ni;[lat. Confucius]. Eden najpomembnejših kitajskih mi-slecev obdobja *stotih šol. Njegovi nauki so bili posthum-no zbrani v delu Lun yu (Pogovori), ki spada v korpus*konfucijanskih klasikov. Osrednji pojem njegovega nau-ka je *ren, človečnost, temeljno načelo dobrobiti v social-

Konfucij

50

ni in osebni sferi, ki vključuje tako sledenje svoji naravikot prizadevanje za splošno blagostanje. Aktualizacijačlovekovega bistva namreč nujno poteka v družbi. Dose-ganje te vrline pa je neizogibno povezano z drugimi vr-linami: pravilnim vedenjem v medčloveških odnosih inizvrševanjem obredov *li, pravičnostjo *yi, hrabrostjo*yong, lojalnostjo *zhong, sinovskim spoštovanjem *xiaoitd. Pomemben element Konfucijevega nauka je tudi t. i.»teorija imen«, prepričanje, da obstaja pravilen načindelovanja za vsako posamično mesto v medčloveških od-nosih, npr. bistvo sinovstva, bistvo vladarstva, bistvopodložništva, kateremu naj bi se posameznik čimboljpribližal.

konfucijanske vrline [kit. wu chang]: najpogosteje so podtem pojmom razumljene vrline: *ren (človečnost), *li(pravilno vedenje), *yi (pravičnost), zhi (modrost) inxin (zaupanje). Mnogokrat ta spisek obsega še: *zhong(lojalnost), *xiao (sinovsko spoštovanje) idr.

konfucijanski klasiki [kit. jing]: izbor tekstov, ki so pred-stavljali temelj konfucijanske misli in izobrazbe. Naj-starejši deli klasičnih besedil (Knjige premen *Yi jing,Knjige dokumentov Shu jing, Knjige pesmi Shi jing in Pom-ladno-jesenskih letopisov Chun qiu) so obstajali že v di-nastiji Zhou, večji del korpusa klasičnih besedil pa je bilzaokrožen v dinastiji Han. Temeljni izbor klasičnih delobsega t. i. Pet klasikov in Štiri knjige, wu jing si shu, pričemer pet klasikov sestavljajo Knjiga premen, Knjiga pe-smi, Knjiga dokumentov, Knjiga obredov Li ji in Pomlad-no-jesenski letopisi. Štiri knjige sestavljajo filozofska dela,*Konfucijevi Pogovori (Lun yu), Veliko učenje (*Da xue),Nauk o sredini (*Zhong yong) in *Meng Zi. Kasneje so hkanonu Petih klasikov prišteli še dva teksta o obredju,Zhou li in Yi li, in dva komentarja k pomladno-jesen-skim letopisom (Gao Gongyangovega in Shu Guliango-

Konfucijske vrline

51

vega). V dinastiji Tang so temu obsegu Devetih klasikovjiu jing dodali še Knjigo sinovskega spoštovanja (Xiao jing),Konfucijeve Pogovore, delo Meng Zi in slovar pomenovEr ya (Nauk o sredini in Veliko učenje sta všteta kot delaKnjige obredov Li ji). Tako zaključeni obseg klasičnih delje znan pod imenom Trinajst klasikov (shi san jing).

konfucijanstvo [kit. ru jia]: šola izobražencev. Kitajskamiselna smer, za njenega začetnika velja *Konfucij.Konfucijanstvo išče načine za doseganje harmonije med*tremi velikimi silami – nebom, zemljo in človekom – vsamokultivaciji *xiu shen, ki naj omogoči udejanjanjezasnov človeške notranje narave *xing. Etični ideal kon-fucijancev je pravilno in umerjeno delovanje človeka vmedčloveških odnosih in v odnosih z nebom in zemljo,kar zagotavlja univerzalno harmonijo. Konfucijanstvopotem, ko je v času dinastije Qin skoraj povsem izkore-ninjeno, doživi nekaj preporodov, med drugim *DongZhongshujevo gibanje novega besedila v dinastiji Han,*neokonfucijanstvo z začetki v dinastiji Song in *sodob-no neokonfucijanstvo 20. stol.

kośa [skrt. zastiralo, zastor]: tisto, kar navidezno zastiraabsolutno nespremenljivo Sebstvo (*Ātman), in ga takokaže v podobi nečesa, kar ne ustreza realnosti. Navajajopet koś: (1) annamaya kośa ali fizično telo, ki ga gradi invzdržuje hrana, (2) prāamaya kośa ali energetsko, vital-no telo, ki ga sestavlja pet prā, vitalnih sil, (3) manomayakośa zastira s pomočjo duha (*manas), (4) vijñānamayakośa ali kośa intelekta (*buddhi) in (5) ānandamaya kośaali kośa blaženosti. Petero koś sicer zastira Sebstvo, ki paob tem ostaja nespremenjeno in nedotaknjeno. *Jīva jecelota Sebstva, zastrtega in s peterimi kośami.

kriyā [skrt.]: 1. dejavnost; 2. tehnika iz *ha�ha yoge, kisluži čiščenju telesa.

kriyā yoga [skrt.]: joga, omenjena v *Yoga sūtrah, ki po-

kriyā yoga

52

vzema vse bistvene elemente *Patañjalijevega sistemajoge: askezo ali disciplino (*tapas), študij svetih tekstovin spoznavanje samega sebe (*svādhyāya) in izročanjeBogu, *Īśvari (Īśvara praidhāna). Ti trije elementi sotudi del *niyam.

k��a/K��a [skrt. črn, temnomoder]: simbol neskončnos-ti vesoljskega prostora. Naziv je šele kasneje dobil ozna-ko boga, popularnega junaka, Arjunovega svetovalca v*Bhagavad Gīti.

k�aa [skrt.]: trenutek.k�ara [skrt.]: gibljiv, spremenljiv.k�atriya [skrt.]: druga izmed štirih kast hindujske družbene

ureditve; vojaki, vojaško plemstvo, kralji. Gl. tudi: vara.k�ipta [skrt.]: vznemirjeno stanje duha, raztresenost.Kubera [skrt.]: vedski bog bogastva.kumbhaka [skrt.]: izraz iz *prāāyāme, ki označuje

zadrževanje diha med vdihom in izdihom.ku�alinī [skrt. kača, kačja sila]: duhovna moč, ki naj bi

bila speča, latentno prisotna v spodnjem delu hrbtenicevsakega človeka, po tradiciji v obliki spirale s tremi inpol zavoji. Zbujena se dvigne skozi sedem centrov (*ca-ker), ki jih avtorji nauka *ku�alinī yoga predstavnolocirajo ob hrbtenici navzgor do temena. Njeno dvigov-anje odraža dvigovanje zavesti.

ku�alinī yoga [skrt.], tudi tantra yoga: cilj te joge je pre-buditi duhovno silo *ku�alinī, da se dvigne do temenain tam združi z božanskim *Śivo, tako, da se oživita dotlejdremajoči lastnosti modrost in blaženost.

kun [kit. sprejemajoče]: drugi *heksagram *Yi jinga, ses-tavljen iz šestih pretrganih yin črt.

kuśa [skrt.]: indijska trava, ki jo uporabljajo pri obredih.kū�astha [skrt.]: negibno in nespremenljivo jedro posa-

meznika, ki ga nenehne spremembe duha in telesa nezadevajo.

k��a/K a��

53

L

lak�aa [skrt.]: posebne lastnosti ali značilnosti; implika-cija, preneseni pomen.

lama [tib. višje stoječi]: v tibetanskem budizmu duhovnimojster, ki si je bil usvojil čisti budistični nauk in duhovnoizpopolnitev. Posebno zaslužnim lamam podelijo častninaziv: Rimpoche (nadvse dragoceni). Gl. tudi: *Dalailama, *Panchen lama.

Lao Zi (verj. 6. stol. pr. n. št.): »Stari mojster«, znan tudi kotLao Dan ali Lao Er. Domnevno Konfucijev sodobnik jetradicionalno pojmovan kot avtor *Dao de jinga, temelj-nega dela *daoizma. Po legendi naj bi služil kot arhivarna dvoru Zhou, nato pa zaradi nasprotij zapustil deželoin se podal na zahod, kjer se za njim izgubi vsaka sled.

laukika [skrt.]: kar pripada pojavnemu, fenomenalnemusvetu.

laya [skrt. izginotje, razkroj, zatopljenost, uspavanje]: raz-blinjenje posamičnega v absolutnem.

legalizem [kit. fa jia]: šola zakona. Šola kitajske filozofije, kise izoblikuje v obdobju *stotih šol. Politični realizem le-galistov temelji na prepričanju o temeljni sebičnostičloveške narave, ki jo je zato le težko prevzgojiti v pomoralnih načelih delujočega posmeznika. Vzgib ljudi, daohranitev lastnih koristi postavljajo pred skupno dobro,ovira vzpostavitev državne organizacije, zato je potrebnoljudi odvračati od slabega in usmerjati k dobremu z na-

legalizem

54

grado in kaznijo. Temeljni princip legalizma, ki nadomes-ti konfucijansko moralo, je zakon *fa. Za utemeljitelja šolevelja Shang Yang (?–338 pr. n. š.), minister na dvoru državeQin, ki se je v svoji kasnejši kratki vladavini ravnala polegalističnih principih. Pomembni predstavniki legalističnešole so še avtor istoimenskega dela Han Fei Zi (3. stol. pr.n. št.), Shen Buhai in Shen Dao.

li [kit. korist]: osrednji koncept *Mo Zijeve filozofije.li [kit. pravilno obnašanje, vedenje, izvajanje obredov]:

udejanjanje človekovega bistva v skladu z zapovedjonjegove najglobje narave. Ena od *konfucijanskih vrlin.

li [kit. princip]: eden osrednjih konceptov *neokonfuci-janstva.

Li Ao (8.–9. stol.): kitajski filozof, mlajši sodobnik *HanYuja, ki pod vplivom budistične dialektike izoblikujeteorijo o nasprotju med človeško notranjo naravo *xingin občutki qing. Teorija, predstavljena v njegovem naj-pomembnejšem delu Fu xing shu (Vrnitev k notranji na-ravi), je pomembno vplivala na *neokonfucijanstvo di-nastij Song in Ming.

li xue [kit. šola principa]: ponekod imenovana tudi realis-tična šola *neokonfucijanstva. Gl. tudi: Cheng Hao inCheng Yi, Zhu Xi.

Liang Shuming (1893–1988): eden od redkih zagovorni-kov tradicije (še posebno konfucijanstva) v svojem ob-dobju. Posveča se filozofskemu premisleku kitajske kul-ture. V najpomembnejšem delu Vzhodne in zahodne civi-lizacije ter njihove filozofije predstavi tri civilizacijske tipe.Zahodni tip civilizacije po Liangovem mnenju stremi knapredku, individualnemu zadoščenju in iskanju mate-rialnih dobrin. Indijski tip civilizacije temelji na občutkuresignacije in identifikacije življenja s trpljenjem, karprivede do pasivnosti, vdanosti v usodo in iskanju tran-scendence. Kitajska civilizacija naj bi s stremenjem k

li

55

doseganju harmonične in kooperativne družbe skoziuravnoteženost, pridobljeno s samokultivacijo, predstav-ljala zaželeno sredino drugih dveh civilizacijskih tipov.Filozofijo življenjske sile, ki jo razvija, pod vplivom neo-konfucijanske filozofije in Bergsona razume kot filozo-fijo življenja. V praksi poskuša Liang doseči uresničitevprojekta ruralne rekonstrukcije.

Lie Zi (verj. 5.–4. stol. pr. n. št.): kitajski daoistični filozofiz časa »vojskujočih se držav«. Lie Zi tradicionalno veljaza avtorja istoimenske knjige, ki v obliki metaforičnihzgodb zagovarja prepričanje, da velja na naravne spre-membe in človeške aktivnosti gledati kot na docela me-hanistične; niti človeški napor niti božanska usoda nemoreta spremeniti poteka stvari. V delu je znamenitapredvsem zgodba o pogovoru med Meng Sun Yangomin modrim Yang Zijem o prizadevanju za nesmrtnost,dolgoživost in o (ne)smiselnosti samomora.

li�ga(m) [skrt.]: navadno kamnit steber oblike falusa. Vhindujskem svetu simbol za *Śiva, ki pa – paradoksno –prvotno velja za boga-uničevalca.

Liu Zongzhou (1578–1645): znan tudi kot Qi Shan.Pomemben mislec poznega obdobja dinastije Ming inzagovornik nekaterih političnih stališč kritičnega giban-ja akademije Doglin. Nasprotuje dualističnemu nazoruin razvija teorijo o enotnosti vsega bivajočega v *qi inidentiteti med *li in qi, s katero pomembno vpliva nastališča svojega učenca *Huang Zongxija.

lotos [lat. posebna vrsta lokvanja]: 1. simbolni lik za centrezavesti (*cakre) v telesu; 2. ker plava na vodi in se nepremoči, je podoba nenavezanosti na materialni svet, če-prav v njem živi; 3. v ikonografiji simbolizira lepoto insvetost. V šoli Čiste dežele je simbol Buddhovega nauka.

Lotosova sutra [skrt. Saddharmapu�arīka sūtra]: ena naj-pomembnejših *sūter budizma *mahāyāna in popular-

Lotosova sutra

56

na zlasti na Kitajskem in Japonskem. *Buddha v tej sūtrizastopa stališče, da obstaja veliko načinov, kako lahkočlovek doseže razsvetljenje, da pa so vse te metode vbistvu eno.

Lu Jiuyuan (1139–1193), znan tudi kot Lu Xiangshan oz.Zi Jing: nasprotnik *Zhu Xijeve šole *neokonfucijan-stva, velja za začetnika šole duha *xin xue. NasprotujeZhu Xijevi metodi iskanja principov med posamičnimistvarmi in zastopa prepričanje, da je človekov duh/srce*xin eno z univerzumom in je torej principe potrebnospoznati v lastnem duhu. V času dinastije Ming na tehosnovah utemelji svojo misel *Wang Shouren.

Luo Qinshun (1465–1547): vodilni predstavnik šole prin-cipa *li xue (Cheng Zhu tradicije), *Wang Shourenovsodobnik in filozofski nasprotnik. V nasprotju z Wan-gom zagovarja pridobivanje intelektualnega vedenja sspoznavanjem zunanjega sveta. Oddalji pa se tudi odtemeljne postavke šole principa, dualizma med prin-cipom *li in materialno silo qi. V delu Kun zhi ji (S težavopridobljeno vedenje) razvija monistično razumevanje *qikot počela vsega bivajočega. Princip (li) razume le kotime za vzorec pravilnosti, ki ga lahko opazimo v na-ravnih procesih, ne pa kot izvor ali smoter te urejenosti.S stališča enotnosti qi Luo zavrne tudi neokonfucijan-sko doktrino o dveh naravah, povzeto po Zhang Zaiju.

Lu Jiuyuan

57

M

Madhva [skrt.]: pomemben avtor *vedānte iz 13. stol. Kotzagovornik *dvaite, dualizma, je oster nasprotnik*Śakarove *advaite. Po Madhvi obstajajo tri večno raz-lične realne entitete: Bog, *jīva in svet. Bog, ki ga Mad-hva istoveti z *Brahmanom, je neodvisen, jīva in svet pasta povsem odvisna od njega. Osvoboditev je milostnidar Boga, ki vedno ostaja ločen od posameznika. Indi-vidualnost se ohrani tudi v stanju osvoboditve.

Mahābhārata [skrt.]: velika pesnitev o boju potomcevBharata (kralj in svetnik, legendarni prednik ljudstvaIndije). Ep vsebuje veliko teoretičnih razglabljanj z raz-ličnimi filozofskimi stališči, med njimi znamenitopoglavje *Bhagavad Gītā.

mahābhūta [skrt. grob element]: indijska filozofija loči petelementov: eter, zrak, ogenj, voda in zemlja.

mahat [skrt.]: kozmična inteligenca, intelekt. V *jīvi izraženkot *buddhi.

mahāvākya [skrt. veliki izrek]: mahāvākye so veliki izreki*Upani�ad, ki govorijo o nerazličnosti *Brahmana in*Ātmana ter s tem povzemajo bistvo *vedāntske misli.Najbolj znan veliki izrek je »*tat tvam asi« (»to si ti«).

mahāyāna [skrt. veliki voz]: ob *hīnayāni znamenitejšašola budizma, ki se je razvila v 1. stol. n. št.; svoje ime jedobila po tem, ker je bila bolj odprta za laični svet in ježelela vsa bitja privesti do razsvetljenja. Mahajanski

mahāyāna

58

budizem vpelje tudi koncept *bodhisattve. Sčasoma seje razcepila v nekaj smeri, kot so mādhyamika, *yogācāra,*vajrayāna; v ta doktrinarni okvir pa sodijo na Kitajskemtudi chan, tiantai in šola Čiste dežele, na Japonskem pašole kegon, tendai in amidizem.

Maitreya [skrt.]: buda prihodnosti, naslednji zgodovinskibuda.

mala [skrt.]: 1. umazanija, nečistost; 2. molilna verižica s108 kroglicami za štetje ob recitiranju *manter.

malina sattva [skrt. nečista sattva]: *sattva, pomešana z*rajasom in *tamasom.

ma�ala [skrt. krog, lok, ciklus]: 1. mistična slika *tantre;diagrami, sestavljeni iz kvadratov in krogov, simboli koz-mičnih sil kot pomožni objekt pri meditaciji, zlasti v ti-betanskem budizmu; 2. obsežen ciklus pesmi v *�g-vedi.

manana [skrt. refleksija, razmišljanje]: poskus pravilnegarazumevanja svetih tekstov (śruti). Druga izmed stopenjučenja *advaita vedānte.

manas [skrt. umska zavest, pozornost, prvotno načelomišljenja]: psihična instanca, ki zbira, ureja in vrednotičutne vtise ter jih posreduje višji instanci, *buddhiju.

maipūra cakra [skrt.]: tretja *cakra subtilnega telesa.Fizično ji ustreza popkovno središče. Povezujejo jo zelementom ognja.

Mañjuśrī [skrt.]: utelešenje modrosti, *prajñe.mantra [skrt. sveta beseda, verz ali zlog]: s ponavljanjem

manter vstopamo v višja stanja zavesti. Običajno je toime boga ali *avatāra, ki ustreza učenčevi osebnosti injo le-temu podeli njegov *guru ob duhovni iniciaciji. Tudienergetsko nabit zlog ali niz zlogov, ki daje poudarekdoločenim kozmičnim silam in vidikom *bude, uporab-ljan zlasti v tibetanskem budizmu.

Mantra Sa�hitā [skrt.]: deli *Ved, ki zajemajo svete izrekeali verze (*mantra) za uporabo pri obredju.

Maitreya

59

Māra [skrt. morilec, uničevalec]: utelešenost smrti, v budiz-mu simbolizira strasti, ki ugonabljajo ljudi in vse, karpreprečuje napredek na poti k razsvetljenju; gospodaršestega nebesa, področja človeškega pohlepa.

māyā [skrt. slepilo, iluzija]: v *hinduizmu splošno načelofilozofije *vedānta, osnova mišljenja in tvari, manifesti-rani sveti, *Brahmanova sila. V budizmu nenehno sespreminjajoči, nestalni pojavni svet, v nasprotju z ne-spremenljivim, bistvenim, absolutnim.

māyāvāda [skrt.]: nauk, ki uči, da je svet le slepilo, prika-zen na večnem, nespremenljivem in edinem resničnem*Brahmanu. Najvidnejši predstavnik māyāvāde je*Śakara.

Meng Zi (4.–3. stol. pr. n. št.): mojster Meng, Mencij [lat.Mencius], pravo ime Meng Ke. V obdobju vojskujočihse držav nadaljuje in dopolni Konfucijev nauk. Ukvarjase z etičnimi vprašanji, trdi, da imajo vsi ljudje vrojenonaravo, ki se nagiba k dobremu. To korenino človečno-sti, »štiri začetke« *si duan, je mogoče s *xiu shen,samokultivacijo, razviti v vrline. V tem procesu človekapred drugimi bitji narave odlikuje svobodna izbira,podvržen je torej zakonu svoje narave *xing, ne pa – kotdruga bitja – zgolj zakonu usodnosti neba ming. MengZi vpelje tudi koncept nebeškega mandata tian ming,prepričanja, da je vladarju oblast nad ljudstvom poverje-na od neba in mu jo le-to v primeru slabega vladanja(smoter vladanja je po Meng Ziju dobrobit ljudstva)lahko odvzame. Po Meng Ziju poimenovano delo, zbirkav obliki nasvetov sedmim vladarjem, predstavlja del izbo-ra Štirih knjig si shu v okviru *konfucijanskih klasikov.

Meru [skrt.]: mitična gora, ki se legendarno dotika neba,okoli nje pa leži sedem otokov; mitična os univerzuma.

Milarepa (1052–1135) [tib. Mila, ki nosi asketski plašč]:morda najslavnejši tibetanski svetnik, ki naj bi bil ob-

Milarepa

60

vladoval uničevalne naravne sile; avtor inspirativnih pes-mi iz svojih izkušenj na duhovni poti.

mīmā�sā [skrt. razpravljanje]: ena šestih ortodoksnihindijskih filozofskih šol *darśan. Deli se na dve smeri:starejšo pūrva mīmā�sā (navadno kar: mīmā�sā) inmlajšo uttara mīmā�sā (bolj znana kot: *vedānta). (Pūr-va) mīmā�sā se ukvarja v glavnem z rituali, obredjem,katerih izvajanje je v bistvu začetek iskanja spoznanja inpriprava nanj; Mīmā�sā sūtra je poskus ustvarjenjapravil in predpisov obredja, ki so sicer raztreseni po*Brāhmaah.

ming jia [kit.] → šola imen.mithyā [skrt. lažno, neresnično]: kar obstaja le začasno,

potem pa mine. Vse, kar ima ontološki status med *Sat(večna, neminljiva bit) in asat (absolutno neobstoječe).

mithyātva [skrt.]: lažnost, nerealnost.mo jia [kit.] → mohizem.Mo Zi (med 468 in 376 pr. n. št.), znan tudi kot Mo Di:

*Konfucijev nasprotnik, ustanovitelj *mohistične šole;njegovi nauki so zbrani v delu Mo Zi, ki so ga urediliučenci okoli 400 pr. n. š. Mo Zi je za razliko od Konfu-cija vrline utemeljeval na koristnosti *li ter posledičnona dobrobiti in blagostanju države. Zato je nasprotovalkonfucijanskemu poudarjanju obredja *li in gojenjuglasbe ter v nasprotju s Konfucijem zagovarjal vero vduhove in demone. Mo Zi vzpostavi tudi koncept uni-verzalne ljubezni *jian ai ter nasprotuje vojaškim spopa-dom.

mohizem [kit. mo jia]: kitajska filozofska šola, katere za-četnik je *Mo Zi. V obdobju vojskujočih se držav mo-histi razpadejo na tri struje, pozni mohistični filozofi pase večinoma ukvarjajo z logično argumentacijo in ra-cionalno razlago Mo Zijevih naukov.

mok�a [skrt. osvoboditev] → mukti.

mīmā�sā

61

mū�ha [skrt.]: topo, zastrto stanje duha.mudrā [skrt. pečat, znamenje]: telesna drža ali simbolična

gesta, ki pomagata pri doseganju predstavne osredo-točenosti na božanski princip. Obstaja več natančnoopisanih drž prstov in dlani – muder – primernih zarazlične priložnosti.

mukta [skrt. osvobojeni] → mukti.mukti [skrt. osvoboditev]: cilj vseh ortodoksnih in neorto-

doksnih šol indijske filozofije, izjema so le *cārvāke.Koncepti osvoboditve se v različnih šolah razlikujejo,skupno pa je to, da gre za prekinitev verige dejanj inposledic dejanj ter kroga rojstev in smrti. Mukti se sko-raj brez izjem navezuje na spoznanje Sebstva, perma-nentnega, nespremenljivega in neuničljivega jedraposameznika. *Joga osvoboditev razume kot ločitev*Puru�e od *prak�ti, monistična *vedānta pa kot pre-poznanje identičnosti *Brahmana in *Ātmana. Budizem,ki večnega in nespremenljivega Jaza ne priznava, osvo-boditev razume kot *nirvāo, ugasnitev, utrnitev.

mūlādhāra cakra [skrt.]: prva oz. korenska *cakra, ki senahaja na dnu hrbtenice. Povezujejo jo z elementomzemlje.

mumuk�u [skrt.]: iskalec osvoboditve.

mumuk�u

62

N

nāda [skrt.]: tok zvoka, struja življenja in zavedanja, koz-mični ritem, zvok, vibracija.

nā�ī [skrt. cev, posoda, žila]: energetski kanali, po katerihse po vsem organizmu pretaka subtilna življenjska sila*prāa.

Nāgārjuna: staroindijski budistični filozof (živel okrog l.200), eden najpomebnejših začetnikov *mahāyāne. Os-noval je šolo mādhyamika in sistematiziral ter poglobilnauk Prajñāpāramitā sūtre, katerega osnova je, da vsestvari obstajajo samo prek svojega nasprotja, torej, daobstajajo le relativno, brez lastnega bistva, so prazne.Gl. tudi śūnyatā.

Nārāyaa [skrt.]: eden pomembnih indijskih bogov, as-pekt *Vi�uja.

Naropa [skrt.]: indijski budistični mojster iz 11. stol.,učenec *Tilope in učitelj *Milarepovega učitelja.

nei dan [kit. notranji cinober, notranji eliksir, notranja alki-mija]: v jeziku daoistične šole notranjega eliksirja pome-ni pojem razvoj nesmrtne duše in treh sil, ki vzdržujejoživljenje: esenca (jing), duh (*shen) in življenjska energi-ja (*qi) brez zunanjih pripomočkov in sredstev.

nei qi [kit. notranji dih]: energija, nakopičena v notranjos-ti telesa, naj bi bila po daoistični predstavi prasapa koz-mosa, praenergija, ki je pri nastanku sveta ustvarila neboin zemljo. Daoist se trudi ohraniti svoj nei qi v notran-

nāda

63

josti telesa; uhajanje notranjega diha (sape) skozi ustaskrajšuje življenje.

neodaoizem → xuan xue.neokonfucijanstvo [kit. li xue]: šola principa. Ime za idejni

prevrat, ki se je v konfucijanskem nauku zgodil v časudinastije Song. Po obdobju zatona konfucijanstva inrazcveta budizma in *daoizma od padca dinastije Hando konca dinastije Tang se v obdobju dinastije Songpojavi gibanje za oživitev nauka klasičnih knjig inponovno utrditev konfucijanske filozofije. Osnovne filo-zofske teme neokonfucijanstva so: notranja narava(*xing) in načelo (*li) človeka in stvari, materialna sila(*qi), *yin in yang (pasivne in aktivne kozmične sile alielementi), *tai ji (Veliko poslednje), bit *you in ne-bit*wu, počelo *ti in funkcija *yong, problem enovitostinarave in človeka. Teme, s katerimi se Konfucij in njegovinasledniki niso ukvarjali, tako postanejo izhodišče neo-konfucijanskega preobrata, ki želi z oblikovanjem speci-fično konfucijanske ontologije in kozmologije odgovori-ti na izzive budizma in daoizma predhodnih stoletij. Zazačetnike neokonfucijanstva veljajo *Zhou Dunyi, *ShaoYong in *Zhang Zai. V ožjem pomenu termin *li xueoznačuje filozofijo najpomembnejšega predstavnika*Zhu Xija in njegovega predhodnika *Cheng Yija. Kotopozicija prevladujoči struji se z *Lu Jiuyuanovo filo-zofijo oblikuje šola duha *xin xue z najpomembnejšimpredstavnikom *Wang Shourenom. Neokonfucijanstvov različnih oblikah ostane državna doktrina in prevladu-joča miselna smer vse do začetka 20. stol. Gl. tudi: so-dobno neokonfucijanstvo.

neti neti [skrt. niti ... niti ...]: po B�hadārayaka Upani�adizavračanje vseh pojavov sveta kot zgolj zagrinjala *Brah-mana, ki da edini biva. To je tudi smisel *advaita vedānte.Tudi metoda za dokazovanje vseobsežnosti *Brahmana.

neti neti

64

nididhyāsana [skrt. meditacija]: zadnja izmed treh stopenjštudija *advaita vedānte, ki posreduje neposreden vpo-gled v najglobljo naravo sveta in posameznika.

nidrā [skrt.]: spanje, ena izmed modifikacij *citte.nirañjana [skrt.]: negibni in brezoblični princip čiste Za-

vesti; neomadeževano, brezmadežno.nirgua [skrt.]: brez lastnosti, kvalitet, *gu.nirgua Brahman [skrt. Brahman brez lastnosti, kvalitet]:

neoseben, transcendenten vidik *Brahmana.nirmāakāya [skrt.] → trikāya.nirodha [skrt.]: ustavitev, nadzor, zbranost.nirodha samāpatti [skrt. ugasnitev]: stanje, v katerem sta

sleherna zavest in duševna dejavnost prehodno ukinje-ni.

niruddha [skrt.]: absolutno čisto stanje duha.nirvāa [skrt. ugasnitev], tudi wu sheng [kit.] oz. nie pan

[kit.]: stanje osvoboditve ali razsvetljenja, ki ga označu-je zlitje individualnega, prehodnega Jaza z *Brahmanom.Nirvāa osvobaja človeka trpljenja, smrti in iz karmeizhajajočih ponovnih rojevanj, kot tudi vseh svetnih nave-zanosti; v *jogi se to stanje imenuje *samādhi.

nirvikalpa samādhi [skrt. nespremenljivi *samādhi]: najviš-je transcendentalno stanje zavesti, uresničenje prej zgoljpredstavne zmožnosti »jaz sem *Brahman«, po kateri niveč nobenega mišljenja, ne dualnosti, niti razmerja sub-jekt-objekt. V samādhiju je to stanje nedualnega združe-nja v eno z *Brahmanom.

ni�kāmakarma [skrt. dejanja storjena brez pričakovanjapovračila]: nemotivirano, nesebično delovanje, ki posle-dično ne prinaša prijetnih ali neprijetnih izkušenj, am-pak posameznika osvobaja.

niv�tti [skrt.]: umik navznoter, ponotranjenje, odmik oddelovanja.

niyama [skrt.]: druga stopnja *Patañjalijevega sistema joge.

nididhyāsana

65

Skupaj s prvo stopnjo *yama pomenita etično pripravo.Niyame so: doseganje vnanje in notranje čistosti(*śauca), zadovoljstvo (*santo�a), strogost do sebe (*ta-pas), preučevanje svetih spisov (*svādhyāya) in preda-nost božanstvu (*Īśvara praidhāna).

nyāya [skrt. pravilo, logika]: ena od šestih ortodoksnihindijskih filozofskih šol *darśan. Znanost logičnega doka-zovanja, metoda filozofskega raziskovanja objektov insubjektov človeškega spoznavanja. Posvečena mu jeNyāya sūtra, nastala v 4.–3. stol. pr. n. št.

nyingma [tibet.]: ena štirih šol tibetanskega budizma, naj-starejša izmed njih. Temelji na učenjih zgodnjih indi-jskih budističnih mojstrov, kot je npr. *Padmasambha-va.

nyingma

66

O

ojas [skrt.]: najvišja oblika energije, ki jo dosežemo s stal-nim gojenjem čistosti in meditacije.

Om (tudi aum) [skrt.]: simbol hinduističnega duhovnegauvida, ki se pojavlja tudi v budizmu *vajrayāna kotmantrični zlog. Označuje prisotnost absolutnega v *māyi.Eno od imen Īśvare, simbol Absolutnega.

Om mani padme hum [skrt.]: najpomembnejša in najstarej-ša mantra tibetanskega budizma, ki pomeni: Om, draguljv lokvanju.

ojas

67

P

Padmasambhava [skrt.]: indijski budistični mojster iz 8.stol., ki je prišel v Tibet na povabilo kralja TrisongaDetsena in je uradni začetnik budizma v Tibetu. Poznantudi kot Guru Rimpoche.

padmāsana [skrt.]: sedenje v t. i. položaju lotosa, kjer je telovzravnano, nogi prekrižani s podplatom ene noge tesnonad stegnom, medtem ko druga noga počiva na prvi zzasukanim stopalom in tesno ob telesu. Najprimernejšatelesna drža za meditacijo, opisana v *ha�ha yogi.

pāli: srednje indijski jezik, ki je izšel, kakor *sanskrt, izarhaičnega *vedskega jezika. V njem so zapisani kano-nični spisi budizma *theravāda.

pa�it [skrt.]: učenjak ali znanstvenik, ki intelektualnoobravnava svete spise, se pa ne zanima za uresničevanjenjihovih naukov.

Panchen lama [skrt.-tibet. učitelj, ki je velik učenjak]: čast-ni naslov, ki ga je vpeljal peti *Dalai lama v 17. stol. zasvojega mojstra. Poslej je veljal Dalai lama za reinkar-nacijo *Avalokiteśvara; svojega učitelja pa je nadrejenopoimenoval kot reinkarnacijo Buddha *Amitābha.Panchen lama je imel poprej le to nalogo, da nastopi kotduhovni namestnik v primeru Dalai lamove smrti. Šelev 20. stol. je Panchen lama prevzel tudi politične funkci-je, ki so dotlej pripadale le Dalai lami.

pāpa [skrt.]: po teoriji karme egoistična ali negativna de-

pāpa

68

janja, ki kot svoj rezultat prinašajo neprijetne izkušnje,bolečino, trpljenje.

pāramārthika [skrt.]: absolutna realnost, realnost *Brah-mana in *Ātmana.

pāramitā [skrt. tisto, kar je doseglo drugi breg]: transcen-dentalno; krepost, ki jo izpopolnjuje *bodhisattva. V sto-letjih so definirali deset pāramit: darežljivost, nravnost,potrpežljivost, energičnost, meditacija, modrost, pravil-na metoda, zaprisega, prizadevnost desetih sil, pozna-vanje prave definicije vseh *dharm.

pariāma [skrt.]: preobrazba.pariāma vāda [skrt. teorija, nauk preobrazbe]: prak�ti

pariāma vāda, prisotna v *jogi in *sā�khyi, uči, da jeceloten univerzum preobrazba *prak�ti, prvotnega ma-terialnega počela. Svet je realen, *Puru�a, načelo zaves-ti, ob tem ostaja nespremenjen. Brahma pariāma vādapa zagovarja tezo, da je celoten pojavni svet preobrazba*Brahmana.

Patañjali (okoli 2. stol. pr. n. št): domnevni avtor *Yogasūter oz. njihov sistematični zapisovalec. LegendarnoPatañjaliju pripisujejo še dve veliki deli: slovnico ter*ayur-vedski priročnik, morda pa gre za več avtorjev.

Patañjalijev sistem joge: sistem joge, opisan v *Yoga sūt-rah; temelji na filozofskem sistemu *sā�khya; danes jesplošno poznan pod nazivom *rāja yoga. Sistem jogePatañjali definira kot metodično prizadevanje za dose-go popolnosti preko obvladovanja različnih elementovčloveške narave, njene telesne in duševne plati. Imanaslednjih osem stopenj: *yama in *niyama (etične inmoralne vaje), *āsana (telesna drža), *prāāyāma (di-halne vaje), *pratyāhāra (odtegnitev čutov od njihovihobjektov), *dhāraā (koncentracija), *dhyāna (medita-cija), *samādhi (nadzavestno stanje, v katerem dualnostin pojavni svet ne obstajata več).

pāramārthika

69

pi�galā [skrt.]: eden treh najvažnejših kanalov (*nā�ī), kivodijo subtilno življenjsko silo (*prāa) do vseh teles-nih organov; pigalā je poln žara in pobude in bi neka-ko ustrezal simpatikusu vegetativnega sistema. Začenjase v desni nosnici in poteka vzdolž hrbtenice, njegovonasprotje je *i�ā.

postenje duha [kit. xin zhai]: metoda izpraznjenja duha(*xin), da bi prek praznine lahko sprejel vase svet (prim.Zhuang Zi, IV) in tako dosegel enovitost z *daom.

pradhāna [skrt.]: narava, pramaterija, iz katere sestoji uni-verzum.

Prajāpati [skrt.]: eno izmed imen *Brahme, boga stvarni-ka v indijski mitologiji.

prajñā [skrt. zavest, modrost]: razločevalna zavest kotbistvo *Ātmana. Modrost, osrednji pojem *mahāyāne,ki označuje intuitivno modrost, ki se ne posreduje poj-movno-intelektualno, temveč neposredno doživeto.Odločilni moment le-te je razumevanje in uvid v prazni-no (*Śūnyatā), ki je prava bit sveta. Ostvarjenje prajñečesto enačijo z razsvetljenjem. *Vedānta razlikuje štiristanja zavesti: budnost, sanjsko stanje, *prajño in *turīyo(čista, enovita zavest, neizrazljiva spokojnost).

prājña [skrt.]: pojem iz *vedānte. *Jīva, ki se v stanju glo-bokega spanja brez sanj istoveti z vzročnim telesom, kiga tvori nevednost (*avidyā). Gl. tudi: śarīra.

prak�ti [skrt. narava, materija]: prasnov, iz katere sestojiuniverzum. V *sā�khyi njeno strukturo določajo tri*gue (*tamas, *rajas, *sattva).

prak�tilaya [skrt.]: potopljenost, poenotenost z naravo,vsrkanost vanjo.

pralaya [skrt. uničenje, destrukcija]: funkcija, ki jo v indij-ski kozmologiji pripisujejo bogu *Śivi.

pramāa [skrt. vir pravega védenja, sredstvo vedenja]: pravospoznavanje oz. pravo védenje. Obstaja več vrst pramā:

pramāa

70

neposredna zaznava, sklepanje, primerjava, pričevanjerazsvetljenega, spisi. Pramāe se v različnih filozofskihsistemih razlikujejo.

prāa [skrt. sapa, življenjski dah]: subtilna življenjska ener-gija, ki preveva telo in se v bitjih najočitneje razodevakot dih. Glede na fiziološko funkcijo, ki jo opravlja, imaveč poimenovanj: prāa pokriva področje dihanja, *apā-na izločanja, *vyāna cirkulacije, *samāna presnove in*udāna govora.

prāātma vāda [skrt.]: materialistična teorija indijske filo-zofije, ki trdi, da je prāa Sebstvo.

praava [skrt.]: tok zvoka, *Om, določljivi *Brahman.prāāyāma [skrt. obvladovanje *prāe]: skupek vaj in teh-

nik, ki temeljijo predvsem na dihanju in izhajajo iz dok-trine, da je z dihanjem mogoče vplivati na stanja duha.Četrta stopnja v *Patañjalijevem sistemu joge.

prārabdha karma [skrt.]: del v preteklosti zbranih učinkovstorjenih dejanj, ki se je začel uresničevati z nastankomtelesa in neizogibno traja, dokler se njegova sila ne iz-teče sama od sebe. Tudi osvoboditev utelešenega duhatoka prārabdhe ne prekine, čeprav izniči vse ostale vrste*karme.

prātibhāsika [skrt.]: navidezna, lažna realnost kot npr. vrv,za katero se zdi, da je kača, ali sanjske podobe.

pratibi�ba vāda [skrt.]: teorija, da je *jīva le videz *Brah-mana, ki je reflektiran v neznanju (avidyā).

pratyāhāra [skrt.]: odmik od neposrednih čutnih zaznav.Peta stopnja v *Patañjalijevem sistemu joge.

pratyak�a [skrt.]: neposredna zaznava.prav�tti [skrt.]: delovanje, aktivnost, pozunanjenje.pūjā [skrt.]: čaščenje, ritual, obred v hinduizmu in budizmu.puya [skrt.]: po teoriji karme dobra in nesebična dejanja,

ki kot svoj rezultat, sadež prinašajo prijetne izkušnje,radost, srečo.

prāa

71

pūraka [skrt.]: vdih v *prāāyāmi, praksi iz *ha�ha yoge.Purāa [skrt.]: stara pripovedna dela, nastala v razdobju

od 6. do 16. stol., zapisana v verzih in v obliki dialogamed mojstrom in učencem. Obravnavajo predvsem mi-tološke vsebine.

pūra [skrt. celota, polnost]: kar ostaja nespremenjenone glede na to, ali kaj odvzamemo ali dodamo. Opisujenaravo *Brahmana, *Ātmana.

pūra yoga [skrt.]: celovita, integralna, polna joga, ki za-jema vse plasti posameznika.

Puru�a [skrt. človek, prvobitni večni človek, najvišje bitje]:ena od resničnosti. Najvišja Zavest, zavestni noumenon.Najgloblje, neopisljivo, nespremenljivo in večno jedroposameznika. Gl. tudi: *Ātman.

puru�ārtha [skrt.]: življenjski cilji, prizadevanja posamezni-ka v indijski filozofiji so štirje: *artha (varnost, bogastvo),*kāma (čutno ugodje), *dharma (etika) in *mok�a (osvo-boditev).

puru�ārtha

72

Q

qi [kit. eter, zrak, vitalna energija]: dinamična osnovna tvar,počelo, ki je onkraj distinkcije med materijo in energijo,med fizičnim in psihičnim. Gl. tudi: Zhang Zai.

qian [kit. ustvarjalno]: prvi *heksagram *Yi jinga, sestav-ljen iz šestih nepretrganih yang črt.

qi

73

R

Rādhā [skrt.]: poosebljenje popolne ljubezni do Boga.Pastirica, ki v mitu o *K��i postane njegova žena.

rāga [skrt.]: poželenje, strast, navezanost na materialnaugodja. Ena od petih *kleś.

rāja yoga [skrt. kraljevska joga]: temelji na *Patañjalijevih*Yoga sūtrah. Z nenehnim opazovanjem duha ga posku-ša spoznati in umiriti do te mere, da postane vidno dot-lej zakrito večno in nespremenljivo jedro posameznika,*Puru�a.

rajas [skrt.]: načelo energije in dejavnosti. *Gua, ki sekaže vedno negotovo, niha med visokim in nizkim, jenestanovitna. S psihološkega vidika bi ji ustrezalo sta-nje vznemirjenosti, pohlepa in zmedenosti.

rāk�asa [skrt.]: sovražno, temno in mogočno bitje.Rāma: junak epa Rāmayaa. Inkarnacija boga *Vi�uja in

mož Sīte.Rāmak��a, Śrī (1836–1886): veliki indijski svetnik, mis-

tik in *vedāntin. Na temelju lastne izkušnje je učil, davse poti in religije vodijo k istemu cilju, če človek iskrenoišče. Učitelj *Vivekānande.

Rāmānuja: začetnik, ustanovitelj šole viśi��ādvaita. Prizna-va obstoj Boga, duše in sveta, ki so vsi realni. Bog jeneodvisen, duša in svet pa sta povsem odvisna od Bogain obstajata znotraj njega. Rāmānuja je monist (*ad-

Rāmānuja

74

vaita), a znotraj enosti priznava obstoj mnoštva. Gre zakvalificiran monizem (viśi��ādvaita).

Rāmprasād (1718–1775): veliki bengalski svetnik in časti-lec *Kālī.

rasa [skrt. estetsko doživetje]: izkustvo, v katerem se sub-jekt in objekt zlijeta v eno. Šola rase (rasa vāda) je naj-pomembnejša šola estetike v Indiji. Nekateri estetidoživetje rase enačijo z doživetjem *Brahmana in gainterpretirajo kot slutnjo, preddoživetje osvoboditve.

rasasvapaa [skrt.]: navezanost na določene izkušnje, dog-me itd.

rasāyana [skrt.]: alkimist stare Indije.rasāyanī [skrt.]: življenjski eliksir.Ratnasambhava [skrt. izvor dragocenega]: eden petih

*Dhyāni bud, običajno predstavljen v rumeni barvi.recaka [skrt.]: izdih v *prāāyāmi, praksi iz *ha�ha yoge.ren [kit. človečnost]: temeljna *konfucijanska vrlina.rimpoche [tibet. visoko cenjeni]: cenjen in spoštovan

učitelj v tibetanskem budizmu.ru jia [kit.] → konfucijanstvo.Rudra [skrt. divji, silovit]: *Vedsko božanstvo, pozneje

strašni in uničevalni aspekt boga *Śive.rūpa [skrt.]: oblika, lepota.�g-veda [skrt.]: najstarejša in najobsežnejša od štirih *Ved,

zapisana v verzih; najstarejše pričevanje indijske litera-ture, nastalo med 12. in 8. stol. pr. n. št., ki obsega 1028himen z 110580 verzi. V glavnem himne za rabo velike-ga duhovnika ob darovanju, naslovljene na božanske silenad naravnimi procesi in človekom.

��i [skrt.]: modrec, videc, sveti mož.

Rāmprasād

75

S

sādhaka [skrt.]: duhovni iskalec, učenec; kdor izvajaduhovne prakse z namenom doseganja osvoboditve.

sādhanā [skrt.]: duhovna praksa, ki se izvaja s ciljem osvo-boditve. Duhovno urjenje in prizadevanje. Neizogibenin nujen element vseh šol indijske filozofije.

sagua [skrt.]: z lastnostmi, kvalitetami.sagua Brahman [skrt.]: osebni vidik *Brahmana, Brah-

man z lastnostmi, kvalitetami; ta vidik je posebej pou-darjen v sistemih indijske tradicije, ki gojijo *bhakti yogo.

sahaja [skrt.]: naravno.sahasrāra cakra [skrt.]: lotos tisočerih cvetov, sedma oz.

najvišja izmed *caker. Ko se v njej *ku�alinī združi s*Śivo, jogin doseže osvoboditev.

sāk�in [skrt.]: sebstvo kot priča, ki opazuje, a se ne vpletav raznolike procese duha in telesa.

sakya [tibet.]: ena od štirih šol tibetanskega budizma. Njeneideje in učenja so zbrani v besedilih z napotki za duhovnoživljenje, imenovanih Pot in njeni sadovi.

sa�hitā [skrt. zbirka]: oznaka za pesmi in žrtvene reke,urejene in zbrane v različnih vedskih spisih.

sa�kalpa [skrt.]: sinteza; miselna konstrukcija.sā�khya (sā�khya) [skrt.]: ena od šestih ortodoksnih in-

dijskih filozofskih šol *darśan. Uči, da univerzum nas-tane z združenjem *prak�ti (narave) s *Puru�o (zavest-jo). Duš in enot zavesti (Puru�a) naj bi bilo toliko, ko-

sā�khya

76

likor je živih bitij. Po teoriji sā�khye je učinek v vzrokuže latentno navzoč, tako, da je potreben le sprožilnimoment, da se učinek pojavi.

sa�sāra [skrt. potovanje]: krogotok rojstev, smrti inponovnih rojstev, ki je usoda slehernega bitja, doklerživi v ne-vednosti in ni uvidel svoje istovetnosti z *Brah-manom (v *hinduizmu); kroženje eksistenc prekoponovnega rojevanja; v budizmu ujetost v sa�sāro po-vzroča troje korenin zla (akuśala): sovraštvo (*dve�a),pohlep (*t��ā) in utvara (*avidyā). V *mahāyānioznačuje sa�sāra svet fenomenalnega in je v bistvu iden-tična z *nirvāo.

sa�skāra [skrt. vtis, nasledek]: vtisi, nagnjenja in možnostiv zavesti, ki so nastali z dejanji in mislimi tudi v prejšn-jih rojstvih. Vsota sa�skār ustvarja človekov značaj.

sa�yama [skrt.]: pojem iz Yoga sūter. Stanje, ko koncen-tracija (*dhāraā), meditacija (*dhyāna) in *samādhinastopijo istočasno.

samādhi [skrt. pritrjenost]: prehodno ali končno stanjepoistovetenja z Absolutnim. Stanje zavesti, ki presegabudnost, sanjanje, globoko spanje, v katerem prenehamišljenje. Nedualistično stanje zavesti, doseženo prekogloboke meditacije, v kateri se meditirajoči povsem zlijez objektom meditacije, npr. Absolutnim; od raznih sto-penj je najvišja *nirvikalpa samādhi. Zadnja, tj. osmastopnja v *Patañjalijevem sistemu joge.

samāna [skrt.]: življenjska sila, zadolžena za metaboličneprocese; ena izmed petih *prā.

samatā [skrt.]: enakost do vseh živih bitij, dogodkov. Po-zitivna ravnodušnost.

samaya [skrt.]: posvetitev oz. prošnja, ki jo človek izrazi vpripravah na vadbo meditacije.

sambhogakāya [skrt.] → trikāya.samprajñāta samādhi [skrt.]: semenski *samādhi (ostaja-

sa�sāra

77

jo še semena dualnosti), povezanost individualne zaves-ti z Najvišjo zavestjo *Brahmanom. Gl. tudi: asampraj-ñāta samādhi.

sa�gha [skrt. množica, truma]: 1. skupina iščočih, zbranihokoli mojstra v želji, da bi z njegovo pomočjo dospeli doduhovnega spoznanja in ostvarjenja najvišje Resnice; 2.budistična skupnost.

sañcita karma [skrt.]: dejanja, storjena v preteklih življen-jih, katerih posledice bodo vidne v prihodnjih življen-jih. V tekočem življenju ta karma še ni aktivna.

san cai [kit.] → tian.san huang wu di [kit. trije cesarji in pet vladarjev]: legen-

darni začetniki kitajske civilizacije, prvi vladarji Kitaj-ske, ki naj bi ljudem prinesli najpomembnejše dobrinein znanja. Izmed prve trojice san huang sta bolj znanaFu Xi (sistem *ba gua, ribolov, udomačitev živali) inShen Nong (poljedelstvo), izmed petorice wu di pa jenajbolj znan prvi, Huang Di (uvedba pisave), ter zadnjadva, Yao in Shun, ki skupaj s Shunovim naslednikomYujem nastopata kot vzor kasnejšim vladarjem.

sanātana dharma [skrt.]: od sanātana (neminljiv, večen);večna religija ali resnica hinduizma, ki nima svojega us-tanovitelja, temveč temelji na razodetju *��ijev. Na tehrazodetjih naj bi počivali vsi sveti spisi (*Śruti).

sannyāsa (sa�nyāsa) [skrt. odpoved]: četrta in najvišjaživljenjska stopnja, na kateri se hindujec odpove vsemzemskim stvarem, opusti vsakršne sebične interese instremi le za razsvetljenjem.

sannyāsin (sa�nyāsin) [skrt.]: človek, ki se je odpovedalsvetu in sleherni posesti in stremi le za osvoboditvijo(*mok�a) od zemskih vezi.

sansk�t: staroindijski jezik, ki je izšel iz arhaičnega *ved-skega jezika. V njem je zapisana večina spisov *hinduiz-ma. Velja za jezik izobražencev, v njegovi zlati dobi ima

sansk�t

78

podobno vlogo kot latinščina v srednjeveški Evropi. Žesamo poslušanje sanskrtskih tekstov – brez razumevan-ja – naj bi imelo duhovno vrednost.

santo�a [skrt. zadovoljstvo, občutek izpolnjenosti]: ena odpeterih *niyam.

Sat [skrt. večna eksistenca, obstoj]: tisto, kar se ne pojaviin ne izgine, kar nima začetka niti konca in kar se nerojeva ali umira. Sat je narava (svarūpa) *Brahmana, nele lastnost, kvaliteta.

Sat Cit Ānanda [skrt. bit-zavest-blaženost]: ker *Brahma-na, Absolutnega ni mogoče opisati z besedami, je topojmovno približanje, ki se uporablja, da bi pobudiliintuicijo subjekta, ki išče.

satī [skrt. zvesta soproga]: ime za soprogo boga *Śiva. Polegendi se je zavoljo spora med svojim soprogom in oče-tom dala sežgati na grmadi. Zato so vdove, ki so se dalepo smrti moža sežgati, imenovali satī.

satkāryavāda [skrt.]: teorija o obstoju učinka v material-nem vzroku. Sodi med osnovna načela *sā�khya filo-zofije.

sattva [skrt. načelo zavestnosti]: *gua, ki ima značaj bit-ja, na fizičnem nivoju se razodeva kot lahna apatija,površnost in svetlost, na psihičnem pa kot inteligentnost,vedrost in radost. Med tremi * guami najbolj omogočaprodiranje v duhovne globine človeka.

satya [skrt. resnično, pristno, zvesto, zaresno]: resnicoljub-nost, iskrenost; ena od peterih *yam.

satya yuga [skrt. doba resnice]: doba, ki naj bi bila najboljprimerna in naklonjena duhovnosti, meditaciji, pogla-bljanju vase.

satyagrāha [skrt.]: vztrajanje pri resnici, moč resnice. Izraz,ki ga je skoval Gandhi, da bi pojasnil bistvo nenasilnegaboja proti Britancem.

sāyujya [skrt.]: združenje.

santo�a

79

Shang Yang → legalizem.Shao Yong (1011–1077), znan tudi kot Yao Fu: kitajski

neokonfucijanski filozof. Razvija numerološko inter-pretacijo *Yi jinga in zastopa prepričanje, da kozmostemelji na podobnih numeroloških principih. Gl. tudi:neokonfucijanstvo.

shen [kit. božanstvo, duh]: v dinastiji Zhou izraz za duhovepravilno pokopanih prednikov (naspr. *gui). V *daoiz-mu: 1. božanstva, ki bivajo v univerzumu, lahko tudi vtelesu; 2. osebni duh, ena od treh življenjskih sil člove-ka. *Neokonfucijanstvo par pojmov shen-*gui racionali-zira in razlaga kot dinamična principa delovanja *qi, tj.krčenje/zgoščevanje in razširjanje/razprševanje. Pri*Zhang Zaiju je shen najčistejše skrito bistvo vseh bitij,tj. Velika praznina.

Shen Buhai → legalizem.Shen Dao → legalizem.sheng ren [kit. modrec, svetnik]: pri *Zhuang Ziju ideal

človeka, ki je dosegel popolnost (Zhuang Zi II/1).si duan [kit. štirje začetki]: pri *Meng Ziju štiri zasnove

človeške vrojene narave, ki predstavljajo koreninočlovečnosti: sočutje (začetek vrline *ren), občutek sra-mu (začetek vrline *yi), skromnost (korenina vrline *li)in razlikovanje pravice in krivice (zasnova modrosti zhi).

siddha [skrt.]: osvobojen.siddhānta [skrt.]: odločujoče spoznanje, zaključek.Siddhārtha Gautama [skrt.]: utemeljitelj budizma (*Bud-

dha dharma), zgodovinski *Buddha, rojen okoli l. 566pr. n. š. v plemenitaški družini rodu Śākya. Mati Māyādevī je umrla sedem dni po porodu, tako da je teta prevze-la nego otroka. S šestnajstimi leti so ga poročili in de-vetindvajset let star je dobil sina. Brž po tem je zapustildružino in dom v želji po duhovnem razsvetljenju. Poletih askeze v družbi raznih učiteljev se je osamosvojil

Siddhārtha Gautama

80

in v devetintridesetem letu v meditaciji doživel raz-svetljenje. V družbi svojih učencev je potoval po deželiin govoril o svojih spoznanjih in uvidih. L. 486 pr. n. š.je umrl. Njegove govore so zapisali učenci, nauk pa se jebogatil in razvijal še stoletja po njegovi smrti.

siddhāsana [skrt. položaj popolnosti]: meditativni položaj,z eno nogo preko druge, rokama na kolenih; prsni koš,tilnik in glava vzravnani.

siddhi [skrt. popolna sposobnost]: psihične t. i. nadnaravnesposobnosti, ki lahko nastanejo kot stranski produktduhovnega razvoja in odprejo vstop v kozmična področ-ja. Vsi veliki mojstri pa svarijo pred tem, da bi se učencizaradi teh sposobnosti samih podajali v jogijske in po-dobne praktike, saj njihova (zlo)raba zapira pot v duhov-ni razvoj.

skandha [skrt. skupina, gruča]: petero skupin, ki sestavlja-jo tisto, čemur se navadno reče »osebnost«: 1. telesnost(rūpa); 2. občutki (*vedanā); 3. zaznavanje (sa�jñā); 4.sile duševnega oblikovanja (*sa�skāra); 5. zavest(*vijñāna). Skandhe se tolmačijo tudi kot duševne struk-ture, ki se jih oklepaš.

sm�ti [skrt. spomin, tradicija]: 1. spomin; 2. hinduističnispisi, ki slonijo na razodetju, tradiciji, npr. *Vedāge,različna dela v *sūtrah, *Mahābhārata, Rāmāyaa,*Purāe.

sodobno neokonfucijanstvo [kit. xin li xue], tudi novo kon-fucijanstvo: šola sodobne kitajske filozofije, ki nastanekot poskus dialoga med tradicijo kitajske konfucijanskemisli in vplivi evropske filozofije v 20. stol. Predvojniprvi generaciji (mdr. *Liang Shuming, *Xiong Shili,*Feng Youlan) sledi povojni razcvet neokonfucijanskemisli na Taiwanu in v Hong Kongu (mdr. Fang Dong-mei, *Tang Junyi, Mou Zongsan itn.). Zadnje obdobjesodobnega neokonfucijanstva (Yu Yingshi, Liu Shuxi-

siddhāsana

81

an, Zhang Hao itn.) pa zaznamuje predvsem poskus kon-fucijanskega premisleka o problematiki modernega sve-ta in človeka.

soma [skrt.]: opojni sok rastline, ki so ga darovali bogo-vom. Pili so ga brahmanski duhovniki, ker naj bi sprožalnadnaravne sposobnosti. Za hindujce je bila to pijačanesmrtnosti (am�ta).

Song xue [kit. nauk dinastije Song]: oznaka za neokonfu-cijanske interpretacije klasikov. Gl. tudi: Han xue.

s���i [skrt. ustvarjanje]: funkcija, ki jo v indjski kozmolo-giji pripisujejo bogu *Brahmi

sthiti [skrt. ohranjanje, vzdrževanje]: funkcija, ki jo v in-dijski kozmologiji pripisujejo bogu *Vi�uju.

sthūla [skrt.]: grobo.sto šol [kit. bai jia]: pojem označuje obdobje pozne dinas-

tije Zhou, ko se na filozofskem prizorišču pojavi velikoštevilo šol in smeri. Najpomembnejše med njimi so *kon-fucijanstvo (ru jia), *daoizem (dao jia), *mohizem (mojia) in *legalizem (fa jia), poleg njih pa so na zgodovinokitajske misli pomembno vplivale tudi *šola imen (mingjia), šola yina yanga in petih elementov (yin yang wuxing jia), šola strategov (bing jia), šola agronomov (nongjia) in šola diplomatov (zong heng jia).

stūpa [skrt.]: sprva nagrobnik nad posmrtnimi ostankihistoričnega *Buddha in drugih svetnikov, pozneje tudiznamenje, ki hrani le kake svete tekste, ne pa relikvij, alipa samo prazen pomnik kakega važnega dogodka v opo-ro meditaciji.

sūk�ma [skrt.]: subtilno.su�umnā [skrt.]: najvažnejši energetski kanal (*nā�ī) v

hindujski predstavi človeške fiziologije. Vodi od mede-nice v glavo, med *i�o in *pigalo.

su�upti [skrt.]: globoko spanje brez sanj.sūtra [skrt. dobesedno: nit; preneseno: navodilo, vodič]:

sūtra

82

1. kratki, prečiščeni izreki mnogih indijskih religioznihin filozofskih spisov, primerni za ustno izročilo; 2. poučni*Buddhovi govori, zajeti v drugem delu budističnegakanona (Tripi�aka).

svabhāva [skrt. sebstvo]: 1. človeku lastna notranja narava,bistvene, tipične lastnosti. Lastni način bivanja posa-meznika in težnja slehernega individua, da se kot takizrazi; 2. v *mahāyāni se v okviru nauka *anātman poj-mujejo vse stvari kot prazne (brez) vsakega Sebstva, sepravi proste sleherne sebi zadostne, neodvisne eksis-tence ali kake trajne substance. Stvari so le pojavi, ne paneka resnična stvarnost. Ta misel o praznini (*śūnyatā)stvari se zato imenuje svabhāva śūnyatā.

svādhyāya [skrt.]: ena petih *niyam. Vključuje študij svetihtekstov, spoznavanje in opazovanje samega sebe kot tudirecitacijo manter. Tudi del *kriyā yoge po *Patañjaliju.

svādi��hāna cakra [skrt.]: druga *cakra subtilnega telesa.Fizično naj bi se nahajala v področju genitalij. Njen ele-ment je voda.

svāmī [skrt. gospod]: častni naziv duhovnega učitelja.svapna [skrt.]: spanje s sanjami.svarūpa [skrt.]: bistvena narava, prava narava.svastika [skrt. sreča, blagor]: podoba kljukastega križa, ki

prinaša srečo, simbol Arijcev (*ārya); v budizmu se tol-mači kot simbol kolesa nauka (dharma cakra).

śabda [skrt.]: beseda, zvok; besedno pričevanje.śaiva siddhānta [skrt.]: śivaistična šola, ki se razvije okoli

11. stol. Najvišja realnost je *Śiva, ki je brez začetka inkonca, je popoln, vseprežemajoč in vseveden in ni vpetv zakone vzročnosti. Deluje skozi *Śākti, zavestno ener-gijo, ki od Śive ni ločena in deluje kot posrednik mednezavedno materijo in Śivo kot čisto zavestjo. Śiva ni lemetafizični Bog, ampak tudi Bog religije. Je učitelj inuteleša veliko ljubezen do človeštva.

svabhāva

83

Śākti [skrt. moč, oblast, energija]: Śivova (*Śiva) sopro-ga, ki jo povsod po Indiji častijo pod imeni: Ambā, Dur-gā, *Kālī. Personifikacija *Brahmanove praenergije, di-namični aspekt Boga, prek katerega ustvarja, vzdržujein razkraja.

Śākyamuni [skrt. modrec iz rodu Śakya]: zgodovinski*Buddha.

Śa�kara: najpomembnejši predstavnik nedualistične *ad-vaita vedānte. V svojih komentarjih *Brahma sūtre in*Upani�ad poda temelje advaitizma. Obstaja le eno, kije *Brahman, nima drugega in v sebi ni deljivo. Mnošt-vo se zgolj navidezno pojavlja na edini realni podlagi,kar pojasnjuje koncept *māye. Advaita vedānta je potznanja (*jñāna), pri čemer je razum sicer zelo pomem-ben, vendar ga je potrebno preseči in nadgraditi z intu-icijo.

śānta [skrt.]: spokojen.śānti [skrt.]: mir.Śāntideva [skrt.]: velik indijski budistični filozof iz 7./8.

stol., pripadnik filozofske šole Madhyamaka Prasangi-ka. Avtor zelo znanega in cenjenega dela Bodhisatt-vacaryāvatāra.

śarīra [skrt. telo, ki zajema psihične in fizične dimenzijeposameznika]: *vedānta loči tri telesa, ki zakrivajo Seb-stvo. Kāraa śarīra ali vzročno telo je nevednost (*avi-dyā). Je najbolj subtilno. *Jīva kot priča nevednosti vglobokem spanju brez sanj je prājña. Sūk�ma śarīro alisubtilno telo sestavlja pet vitalnih energij (*prāa), duh(*manas) in intelekt (*buddhi). Jīva, ki se istoveti z njimv stanju sanjanja, je taijasa. Sthūla śarīra je grobo, fizič-no telo. Jīva se na tej ravni v stanju budnosti imenujeviśva.

śāstra [skrt.]: sistematiziran nauk, veda; družbeni in mo-ralni kodeks.

śāstra

84

śauca [skrt.]: ena petih *niyam. Zajema čistost duha intelesa.

Śiva [skrt. dobrotni, prijazni]: tretje izmed božanstev vhindujski trojici: *Brahmā, *Vi�u, Śiva, v kateri je Śivabog razkroja in razdejanja. Kot uničevalec *avidye (ne-spoznanja) je blagodejno božanstvo. Njegov simbol je*liga(m); često ga predstavljajo s soprogo *Śakti.

śravaa [skrt.]: poslušanje svetih tekstov pri duhovnemučitelju, guruju. Prva izmed stopenj študija *advaitavedānte.

śrī [skrt. lepota, sreča, blagostanje, bogastvo]: tudi veličan-stvo, častivredni, vzvišeni. V smislu zadnjih pomenov jeto častni vzdevek pred božjimi ali človeškimi imeni.

śruti [skrt. slišati]: vsi sveti hinduistični spisi se delijo vśruti in *sm�ti. O śruti je rečeno, da so to vsi spisi, kitemeljijo na božjem razodetju. Od vedskih tekstov so to*Sa�hite, *Brāhmae, *Upani�ade in nekatere *sūtre.Gl. tudi: sanātana dharma.

śūdra [skrt.]: četrta izmed štirih kast oz. slojev indijskegadružbenega sistema; služabniki. Gl. tudi: vara.

śūnyatā [skrt. praznina], tudi wu oz. kong [kit.]: prazni-na, praznost, osrednji pojem budizma. Stari budizem jeprispel do uvida, da so vse sestavljene stvari (sa�sk�ta)prazne, nestanovitne (anitya), nebistvene (*anātman)in da jih spremlja trpljenje (*du�kha). *Hīnayāna je»praznino« pripisovala le osebnosti, *mahāyāna pa doka-zuje, da so ne-bistvene vse stvari, torej so prazne kakegasebstva (*svabhāva). S tem ni rečeno, da stvari ne ob-stajajo, temveč da so le pojavi in nič več.

śauca

85

Š

šaktizem: kult čaščenja *Śakti ima svoje začetke že v *�g-vedi. Śakti je božanska mati, ki vzdržuje univerzum. Jeutelešenje moči, energije in dinamičen aspekt *Śive,čiste, neaktivne in neosebne zavesti. Śive in Śakti nimogoče zares ločiti, saj sta dva aspekta ene in iste real-nosti. Śiva je nedoločljiv *Brahman, Śakti pa določljivBrahman. V šaktizmu igrajo pomembno vlogo *mantrein prebujanje speče sile *ku�alinī.

šola imen [kit. ming jia]: imenovana tudi bian zhe, tj. di-alektiki. Od tekstov te šole je ohranjen le del GongsunLongove razprave ter zapis Hui Shijevih paradoksov v33. knjigi *Zhuang Zija. Šola imen se je ukvarjala z ana-lizo odnosa med imeni in stvarnostjo ter ob tej temiobravnavala metodološka vprašanja ter principe logičneargumentacije. Najpomembnejša predstavnika te šole staHui Shi (ok. 380–305 pr. n. š.) in Gongsun Long (ok.325–250 pr. n. š.), čigar Razprava o belem konju (sslavno tezo »bel konj ni konj«) kaže ključne poteze šoleming jia.

šola iz Taizhoua → Wang Gen.šola novega besedila [kit. jin wen jia]: prevladujoča smer

konfucijanstva v zgodnjem obdobju dinastije Han (Za-hodni Han), ki se opira na verzijo klasičnih tekstov, kakr-šna je bila po spominu zapisana v začetku dinastije Han.V tem obdobju so izvirni teksti klasičnega konfucijan-

šola novega besedila

86

stva namreč veljali za izgubljene (po velikem požigu knjigl. 212 pr. n. š. in siceršnjem preganjanju konfucijanstvadinastije Qin). Smer dobi naziv šele v času pozne dinas-tije Han, ko se v opoziciji do filozofov zgodnjega Hanapojavi *šola starega besedila. Pomemben preporod tefilozofske šole nastopi v poznem obdobju dinastije Qing,ko ponovno oživi zanimanje za tekste, ki so imeli osred-njo vlogo v šoli novega besedila dinastije Han (*Chunqiu, komentar Gongyang zhuan). Gibanje sovpada s prvi-mi reformnimi poskusi, ki se porodijo v obdobju nara-ščajočega pritiska tujih sil na Kitajsko in poskuša Kon-fucijev lik in filozofijo predstaviti kot primeren temeljza politične reforme. Gl. tudi: Dong Zhongshu, TangSitong, Kang Youwei.

šola starega besedila [kit. gu wen jia]: smer konfucijanstvaiz poznega obdobja dinastije Han, ki se opira na dom-nevno izvirne verzije konfucijanskih tekstov, ki so do-tedaj veljali za izgubljene. Gl. tudi: šola novega besedila.

šola starega besedila

87

T

tai ji [kit. Veliko poslednje]: pojem *Yi jinga in *neokon-fucijanstva, kjer predstavlja poslednjo resničnost, ki ust-varja dve temeljni sili (*yin yang).

tai ji tu [kit. diagram *tai ji, Velikega poslednjega]: neokon-fucijanski filozof *Zhou Dunyi (1017–1073) ga razumekot ponazoritev procesa nastanka »desettisočerih stvari«*wan wu in najvišjega načela *tai ji.

taijasa [skrt.]: pojem iz *advaita vedānte. *Jīva, ki se vstanju sanjanja istoveti s subtilnim telesom. Gl. tudi:śarīra.

tamas [skrt.]: načelo inertnosti. *Gua, ki je na videz fi-zično skrajno inertna, kot v tla pritrjen kamen, pasivnakot nizke vrste živali ali rastlin. Na psihičnem nivoju pajo označujejo otopelost, neodločnost in bojazen.

Tan Sitong (1865–1898): znan tudi kot Fu Sheng. Ob*Kang Youweiju je imel vodilno vlogo v »stodnevni re-formi« in bil po njenem zatrtju obsojen in usmrčen. Vsvojem delu Ren xue (Nauk o človečnosti) predstavi ek-lektični spoj konfucijanskih, daoističnih in budističnihnaukov, Nove zaveze ter besedil nekaterih literatov inmislecev kot npr. Tao Yuanminga, *Zhou Dunyija in*Zhang Zaija. Osrednji pojem Ren xue je eter (yi tai),nenastalo in neuničljivo počelo vsega bivajočega, iz ka-terega z zgoščevanjem nastajajo vse stvari in vanj zrazpršitvijo spet izginjajo. Iz nauka o etru Tan izpelje

Tan Sitong

88

tudi osnovo politične misli. Svet naj bi po analogiji zvseobsegajočnostjo etra stremel po globalni ukinitvi mejain sporov, po političnem stanju, v katerem so vsi ljudjedržavljani brez države, tj. državljani celotnega sveta.

Tang Junyi (1908–1978): sodobni neokonfucijanski filo-zof, ki pod vplivom Heglove filozofije poskuša rekon-struirati principe kitajske tradicije. V razvoju, utemeljen-em na konfucijanski etiki, vidi odrešilno možnost za Ki-tajsko. V tem duhu l. 1985 izda manifest o možnem dia-logu med Kitajsko in evro-ameriškimi izzivi, v kateremnaj Kitajska po Tangovem mnenju nastopa predvsem kotnosilka tradicije kultiviranja miru in harmonije.

tanmātra [skrt.]: eno od petih finih stanj elementov, ki sozunaj čutnega dosega običajnega človeka; čutni poten-ciali vida, sluha, voha, okusa in dotika.

Tantra [skrt. tkivo, sklop, povezava, kontinuum]: 1. sodi(poleg *Ved, *Upani�ad, *Purā in *Bhagavad Gīte) medtemelje *sanātana dharme, večne religije hinduizma.Njena osrednja tema je božanska energija in stvarjenj-ska sila (*śakti); 2. kot tantra se označujejo tudi tantrič-ni zapisi in praktike, ki pa utegnejo biti nevarne za ose-be, ki se sicer niso voljne podvreči strogi duhovni disci-plini. Izoblikovalo se je dvoje tantričnih šol: (a) neizčišče-na, nevarna pot *vāmācāra (levoročna pot), ki se preda-ja neobrzdanim ritualom in seksualnim ekscesom; (b)daksiācāra (desnoročna pot), ki ima svoj očiščevalniritual in strožjo duhovno disciplino, ki terja brezpogoj-no predanost Božji Materi v njenih raznovrstnih oblikah.

tapas [skrt. žar, vročina, askeza, samopremagovanje]: in-tenzivne duhovne vaje v stremljenju uresničiti *Brahma-na; ena izmed petih *niyam; tudi del *kriyā yoge po*Patañjaliju.

tapasyā [skrt.] → tapas.Tara [skrt.]: žensko meditativno božanstvo, utelešenje raz-

Tang Junyi

89

svetljenih dejavnosti vseh bud. Ob *Avalokiteśvaru na-jbolj čaščeno božanstvo v tibetanskem budizmu.

tat tvam asi [skrt. »to si ti«]: Absolutno je v svojem bistvuisto kot si ti. Eden od najpomembnejših t. i. velikih izre-kov (*mahāvākya) filozofije *vedānta. Učenec naj z last-no izkušnjo dospe do spoznanja, da ni niti telo, niti miš-ljenje, temveč *Ātman – nerojena, nesmrtna zavest, on-kraj vsakršne dualnosti ali istovetenja s telesom.

tathāgata [skrt. nekdo, ki je po poti Resnice dospel donajvišjega razsvetljenja]: eden od deseterih nazivov za*Buddha.

tathatā [skrt. takšnost]: centralni pojem *mahāyāne; ne-spremenljivo, nepremakljivo, onstran vseh pojmov inrazlikovanj.

tattva [skrt. enost, resničnost]: vsi elementi, ki so se razvi-li iz *prak�ti: eter, zrak, ogenj, voda, zemlja. Tisto, česarne moremo nadalje reducirati.

tejas [skrt.]: svetloba, sila, energija, moč.thangka [tibet.]: tradicionalno tibetansko slikarsko upo-

dabljanje bud, bodhisattev, meditacijskih božanstev, ve-likih učiteljev, mandal ipd. Imajo podobno vlogo in na-men kot pravoslavne ikone.

theravāda [pāli]: nauk najstarejšega meništva; edina *hī-nayānska šola, ki je še preživela in se ima za najbolj pr-vobitno in nepopačeno obliko budizma. Njen v *pālijuzapisan nauk naj bi bile *Buddhove neposredne besede.

ti [kit. temelj, počelo, substanca]: eden osrednjih koncep-tov *neokonfucijanstva.

tian [kit. nebo]: od dinastije Zhou (ko nadomesti ShangDija) skupaj s svojim protipolom *di, zemljo, predstav-lja glavno božanstvo uradne religije, z zemljo in člove-kom pa tvori t. i. *san cai (*trojico velikih sil). V *Yijingu je nebo simbolizirano s *heksagramom *qian inustreza *yangu. V *daoizmu se tian zvečine uporablja

tian

90

kot sinonim za *dao. *Konfuciju je tian pomenil na sploš-no božanstvo, pa tudi materialno nebo, usodo ali nara-vo. Religijski daoizem (*dao jiao) razlikuje po budis-tičnem vzorcu 36 Nebes v 6 stopnjah, zasedenih zdoločenimi božanstvi.

tian ming [kit. nebeški mandat, volja neba] → Meng Zi.Tilopa [skrt.]: velik indijski budistični učitelj, učitelj

*Narope.trā�aka [skrt.]: vaja očiščevanja (*kriyā) iz *ha�ha yoge s

koncentracijo ob nepremičnem pogledu, uprtem v enotočko.

trigrami → ba gua.triguātīta [skrt.]: stanje zavesti, preko katere razsvetljeni

človek preseže kozmične sile; nadzor kozmičnih sil.trikāya [skrt.]: tri telesa, ki jih ima Buddha kot človek, ki

je preko popolnega razsvetljenja dosegel *nirvāo. Tatri telesa so: 1. dharmakāya – resnična bit Buddha, ki jeidentična s transcendentalno Resničnostjo, esenco uni-verzuma; 2. sambhogakāya – telo bud, ki v Čisti deželiuživajo v njih utelešeno Resnico; 3. nirmānakāya –zem-sko telo, v katerem se bude kažejo ljudem.

tripu�ī [skrt.]: trije elementi kognitivnega izkustva: spozna-valec, spoznano, sredstvo spoznanja.

trojica velikih sil [kit. san cai] → tian.t��ā [skrt.]: žeja, poželenje. Gl. tudi: ārya satya.tulku [tibet.]: sprva ime za eno od teles bude, danes ime

za vsakega reinkarniranega *lamo.turīya [skrt. enovita, čista zavest]: ker presega tri običajna

stanja duha: budnost, sanjanje in globoko spanje brezsanj, je imenovana četrto stanje, kar turīya tudi dobe-sedno pomeni.

tyāga [skrt.]: odpovedovanje, nenavezanost.

tian ming

91

U

udāna [skrt.]: fiziološka sila, s katero človek tvori zvoke,govor. Ena izmed petih *prā.

upādhi [skrt.]: omejujoči atribut Absoluta v *advaita vedān-ti. V to kategorijo pade celota duha in telesa, če se s temistovetimo.

Upani�ada [skrt.]: Upani�ade so časovno zadnji del *Ved,ki filozofsko povzemajo učenja teh svetih spisov in sopoglavitna osnova *vedānte. Njihova osrednja tema jevselej pomen *Ātmana in *Brahmana, spoznanje njuneidentičnosti in pomen svetega zloga *Om. Izmed his-torično stoosmih jih je pomembnejših enajst.

uparama [skrt.]: mir, spokojnost.upāsanā [skrt.]: meditacija, čaščenje.

upāsanā

92

V

vāda [skrt.]: pogled, teorija, nauk, razprava.vaibhā�ika [skrt.]: privrženci mahāvibhāshā, kasnejše faze

sarvāstivāda. Radikalni pluralizem, ki zanika resničnost»Sebstva« (Selbst po Jungu), neke substance ali duše inpritrjuje eksistenci trenutnih enot (*dharma).

vairāgya [skrt. nenavezanost, odpoved, nestrastnost]: izjem-no pomembna kvaliteta pri vadbi joge. Brez nenavezano-sti vse jogijske praktike vodijo le v uresničevanje ambicijin želja, ne pa v osvoboditev, torej k cilju joge.

Vairocana [skrt. razsvetljevalec]: eden petih *Dhyāni bud,običajno predstavljen v beli barvi.

vaiśe�ika [skrt.]: ena od šestih ortodoksnih indijskih filo-zofskih šol *darśan; atomizem. Atom pojasnjuje kot ne-ustvarjeno in večno entiteto, ki je ni mogoče razgraditiv manjše dele. Z atomi upravlja Bog, iz njih izgradi svetin ga oblikuje v skladu z zakoni karme. Atomizemvaiśe�ike je teleološki in se bistveno razlikuje od materi-alističnega atomizma, kot se je razvil v Evropi.

vaiśya [skrt.]: tretja od štirih kast, stanov indijske družbe,ki zajema kmetovalce, trgovce in obrtnike. Gl. tudi: var-a.

vajra [skrt. diamant]: v hinduizmu in budizmu simbol ne-uničljivosti najvišjega stanja duha.

Vajrapāi [skrt.]: utelešenje moči, pomembno meditaci-jsko božanstvo tibetanskega budizma.

vāda

93

vajrayāna [skrt. diamantno vozilo]: budistična smer, ki jesredi 1. tisočletja izšla iz *mahāyāne in se uveljavila vCentralni Aziji, Tibetu, na Kitajskem in Japonskem.Nauki vajrayāne so sprva sestavljali ezoterično tradici-jo, ki je povezovala elemente *joge in stare indijske na-ravne religije z originalno budistično miselno dediščino.

vāmācāra [skrt.] → Tantra.vara [skrt. barva]: v Indiji delitev prebivalstva v štiri slo-

je, kaste, glede na človekovo temeljno usmerjenost: *brāh-mae (duhovniki, svetovalci, duhovni učitelji), *k�atri-ye (vojaki, vojaško plemstvo, kralji), *vaiśye (poljedelci,živinorejci, obrtniki, trgovci) in *śūdre (služabniki).Obstaja še peta, najnižja skupina, t. i. nedotakljivi.

vāsanā [skrt. predstava, vtis, poželenje, odpor]: potoplje-na in skrita želja, nagnjenje in ambicija, ki se kadarkolilahko dvigne na površje zavesti, soroden pojem. Gl. tudi:sa�skāra.

vastu [skrt.]: predmet, objekt.Vasubandhu [skrt.]: mlajši brat *Asage, velik indijski bu-

distični učenjak iz 4. ali 5. stol.Vedā�ga [skrt.]: dopolnila, pojasnila k *Vedam.vedanā [skrt. občutek, občutje]: višji pojem za vse občutke

in občutja. Druga od peterih *skandh.vedānta [skrt.]: ena od šestih ortodoksnih indijskih filo-

zofskih šol *darśan. Gl. tudi: Vedānta sūtra.Vedānta sūtra [skrt.]: temeljni tekst vseh šol *vedānte,

imenovan tudi Brahma sūtra, ki poskuša sistematiziratiučenja *Upani�ad. Pripisujejo ga Bādarayāi. Vedāntasūtre ne podajajo jasno definiranih zaključkov, zato jeveliko prepuščeno številnim interpretom. Najpomemb-nejši so *Śakara, *Rāmānuja in *Madhva. Same inter-pretacije se med seboj zelo razlikujejo in se razhajajotudi v bistvenih točkah.

Vede [skrt. vednost, sveti nauk]: skupek najstarejših be-

Vede

94

sedil indijske literature, ki jim ortodoksni hindujci pripi-sujejo nadčloveško poreklo in božjo avtoriteto. Zeloobsežno delo ima štiri dele: *�g-veda (Veda verzov), Sāma-veda (Veda pesmi), Yajur-veda (Veda daritvenih izrekov),Athar-veda (Veda Atharvana, duhovnika, ki izvaja daritev).Domnevajo, da so nastale po l. 1500 pr. n. š.

vicāra [skrt.]: filozofsko razločevanje, mišljenje.videha [skrt.]: netelesno.videhamukti [skrt.]: breztelesna osvoboditev, osvoboditev

po izteku življenja. Zaznava dualnosti v tem stanju nimogoča. Gl. tudi: mukti.

vijñāna [skrt. zavest, spoznanje]: najvišje stanje duhovnegaudejanjanja, pri katerem razsvetljeni ne doživlja/zazna-va *Brahmana v nekem posebnem *samādhičnem stan-ju, temveč sredi pojavnega sveta, ki zanj ne pomeni ničdrugega kot manifestacijo Brahmana. *Vedānta imenu-je ta najvišji uvid »zreti Brahmana odprtih oči«; tisti, kipa je to doživel, je vijñānin.

vijñānavāda [skrt.] → cittamatra.vikalpa [skrt.]: brezpredmetna analiza; blodnja, halucina-

cija; dvom.vik�epa [skrt.]: dosega napačnega cilja, raztresenost, ne-

zbranost. V *advaita vedānti projektivna sila *avidye, kije odgovorna za pojav sveta, psihofizičnega nivojaposameznika in Boga.

vik�ipta [skrt.]: raztreseno stanje duha.vipaśyanā [skrt.], tudi vipassanā [pali]: uvid, intuitivno

spoznanje treh znamenj bivanja: minljivosti (*anitya),trpljenja, mučnosti (*du�kha) in brezjaznosti (*anāt-man) vseh telesnih in duševnih pojavov. Ta uvid naj bipreprečeval nastajanje novih strasti.

virā� [skrt.]: kozmična oblika Sebstva kot vzrok zunanjega,grobega sveta.

Vi�u [skrt.]: eden od glavne trojice bogov *hinduizma; v

vicāra

95

*�g-vedi imenovan tudi kot delujoči (vi�=delovati), sonč-ni bog, ki s tremi koraki – vzhod, kulminacija, zahod –prekorači vesolje. Čuvar *dharme, vedno, ko se svetzmede, prihiti na pomoč. Inkarnira se kot *avatāra, dabi pokazal človeštvu smernice za nadaljnji razvoj.

višnuizem [skrt.]: smer religije in filozofije v Indiji, ki časti*Vi�uja ali katero njegovih utelesitev (npr. *Rāma,*K��a). Najpomembnejša je pot *bhakti yoge, delnopa tudi *karma yoge.

viśe�a [skrt. podrobno opredeljen]: nivo *prak�ti, ki zaje-ma grobe (fizične) elemente, senzorične organe, mo-torične organe in umsko zavest (*manas).

viśi��ādvaita [skrt.]: šola *vedānte, katere glavni pred-stavnik je *Rāmānuja. Edina realnost je Bog, ki je is-toveten z *Brahmanom. Ne obstaja nič ločenega odBoga, v katerem pa je mnogo bitnosti. Ustvarjeni svet,živa bitja in neživi predmeti, ki bivajo znotraj Boga, sorealni kot Bog sam. Gre za kvalif iciran monizem(viśi��ādvaita), za Eno samo, ki znotraj sebe nosi mno-go delov. Od *advaita vedānte se loči v tem, da v advaitiAbsolut ni deljiv.

viśuddha cakra [skrt.]: peta *cakra subtilnega telesa, grlenosredišče. Ustreza ji element eter.

viśva [skrt.]: pojem iz *advaita vedānte. *Jīva, ki se v stan-ju budnosti istoveti z grobim telesom. Gl. tudi: śarīra.

vitarka [skrt.]: logično mišljenje; destruktivna nagonskasila.

vivarta vāda [skrt.]: teorija, ki se je razvila v okviru *ad-vaita vedānte. Uči, da se svet le navidezno pojavlja nanespremenljivem *Brahmanu. Koncept, ki pojasni raz-merje med svetom in Brahmanom, je *māyā.

viveka [skrt.]: razločevanje med zavestjo in materijo, raz-ločevanje med neresničnim in resničnim, med večnimin minljivim.

viveka

96

Vivekānanda, Svāmī (1863–1902): meniško ime za Naren-dranatha Datta, najpomembnejšega učenca *Śrī Rā-mak��e; ustanovitelj Ramak��ovega reda. L. 1893 in1899 je potoval po ZDA, predaval in ustanavljal *vedāntadruštva. Bolan se je vrnil v Indijo in umrl l. 1902.

v�tti [skrt. vrtljaj misli]: V sestavljenki cittav�tti pomenifunkcionalno modifikacijo *citte, ki kot morski valovivaluje prek naše zavesti in prekriva absolutno zavest.

v�tti jñāna [skrt. spoznanje, pridobljeno z uvidom v nara-vo *v�ttijev]: s svojo navezanostjo na dualnost, ki je ses-tavljena iz subjekta in objekta, Eno preide v mnoštvo ins tem razprostre pred nami pojavni svet. Vednost, ki sijo pridobimo z mišljenjem, je vezana na izkustveno živ-ljenjsko podobo in zato omejena.

vyakta [skrt.]: manifestirano.vyāna [skrt.]: sila, ki nadzoruje srčno-žilni sistem. Ena iz-

med petih *prā.Vyāsa [skrt.]: legendarni avtor (morda gre za več avtor-

jev) *Ved in *Mahābhārate in drugih pomembnih delindijske književnosti.

vyāvahārika [skrt.]: empirična, fenomenalna realnost, kizajema svet kot tudi posameznika.

Vivekānanda, Svāmī

97

W

wai dan [kit. zunanji cinober, zunanji eliksir, zunanja alki-mija]: daoistična šola zunanjega eliksirja je za razlikood šole notranjega eliksirja *nei dan nesmrtnost posku-šala doseči z vnašanjem različnih kemičnih snovi inpripravkov (eliksirja nesmrtnosti).

wan wu [kit. desettisoč stvari ali bitij]: izraz za celotnostpojavnih oblik v univerzumu. »Desettisoč« pomeni pre-prosto nešteto ali vsi.

Wang Fuzhi (1619–1692), znan tudi kot Wang Chuanshan:domoljub in odločen nasprotnik mandžurske dinastijeQing. Razvija *Zhang Zaijevo teorijo vseobsegajočegapočela *qi. Nasprotuje dualizmu med principom (*li) inmaterialno silo (qi) ter trdi, da ni princip nič drugega koturejena struktura oz. vzorec, ki nastane v dinamiki qi.

Wang Gen (1483–1541), znan tudi kot Tai Chou, Ru Zhioz. Xin Zhai: *Wang Yangmingov učenec. Sam le slaboizobražen daje prednost osebnemu spoznanju in raz-svetljenju pred učenjem in preučevanjem. Njegova in-terpretacija izraza ge wu (raziskovanje stvari) postaneznana kot huainanška metoda. V Wangovi interpretacijiizraz pomeni »uporabo merila«, tj. izhajanje iz sebstvapri spoznavanju/merjenju zunanjega sveta. Spoznavajočipravilnosti torej ne more pričakovati od sveta, ampak silahko zanjo prizadeva le pri lastnem sebstvu. Izhajajočiz kultivacije sebstva je šele mogoče udejanjati uravno-

Wang Gen

98

teženost in pravilnost v medčloveških odnosih, v državiin v univerzumu nasploh. Na temelju njegovih naukovse oblikuje šola iz Taizhoua, zaslužna za popularizacijokonfucijanstva v različnih družbenih slojih.

Wang Shouren (1472–1529), tudi Bo An, bolj znan poimenu Wang Yangming: najpomembnejši predstavnik*neokonfucijanske šole duha *xin xue. Razvija *Lu Jiu-yuanovo teorijo o enosti človeškega duha/srca z univer-zalnimi zakonitostmi *li. Človeška notranja narava *xingje neločljivo povezana s principi univerzuma, je zato iz-vorno dobra in predstavlja temelj pravilnega delovanja.Osnovo moralnosti in védenja je zato mogoče doseči zvračanjem k izvornemu stanju duha in ne z iskanjemprincipov v bivajočih posamičnostih (stališče, ki ga Wangočita Zhu Xiju).

Wang Yangming → Wang Shouren.wu [kit. ne-bit, odsotnost, praznina, praznost]: eden

temeljnih pojmov daoistične filozofije, odsotnost za-znavnih lastnosti; najpomembnejše znamenje *daa. Gl.tudi: you, daoizem.

wu chang [kit.] → konfucijanske vrline.wu wei [kit. nenamerno delovanje, odsotnost namernega

delovanja, nevmešavanje]: pojem iz *Dao de jinga, kjerpomeni etično zapoved ne-poseganja v naravni tok stvari,spontano ukrepanje, ki se povsem nenaklepno in breznamere prilagaja aktualni, realno obstoječi in sočasnisituaciji.

wu xing [kit. petero gibal, petero elementov]: petero sil, kiurejajo potek naravnih pojavov. Voda shui, ogenj huo,les mu, kovina jin in zemlja tu, ki jih ni pojmovati kotresnične snovi, temveč kot abstraktne sile in simboletemeljnih dinamičnih lastnosti materije. Voda navlažiin spušča navzdol, ogenj ogreva in se dviga, les se upog-ne in spet vzravna, narava kovine je, da se da oblikovati,

Wang Shouren

99

lastnost zemlje pa je njena plodnost. Elementi lahkovzajemno povečujejo svojo učinkovitost, lahko pa se medseboj tudi uničujejo.

wu xing

100

X

xiao [kit. spoštovanje otrok do staršev, sinovsko spoštovan-je]: ena od *konfucijanskih vrlin.

xin [kit. srce, duh]: označuje široko področje človeškementalne aktivnosti, zavedanje, mišljenje in občutke, tuditemelj etične zasnove človeka (tako Meng Zi, III.: »Sle-herni človek ima srce, ki ne more gledati trpljenja dru-gih.«)

xin li xue [kit.] → sodobno neokonfucijanstvo.xin xue [kit. šola duha]: ponekod imenovana tudi idealis-

tična smer *neokonfucijanstva. Gl. tudi: Cheng Hao inCheng Yi, Lu Jiuyuan, Wang Shouren.

xin zhai [kit.] → postenje duha.xing [kit. notranja narava]: vrojeno bistvo, zasnova, dana

vsaki posamični stvari in bitju. *Meng Zi jo pojasni kot»sheng zhi wei xing« (narava je tisto, kar je od rojstva).

Xiong Shili (1883–1968): sodobni neokonfucijanski filo-zof, ki poskuša oživiti ideje šole duha. Pod vplivom bu-distične šole weishi in *Yi jinga razvija lastno t. i. »novoweishi filozofijo kreativnosti«. Osrednji koncept njegovefilozofije je sprememba, resničnost razume kot nenehniin neskončni tok spremembe, ki ga konstituirata dve sil-nici – zapiranje in odpiranje. Izvorni duh toka premeneje celota posamičnih eksistenc, duh posamične entitetepa je komplementaren tej celoti, kar premaguje razcep

xiao

101

med temeljem in udejanjenjem (*ti in *yong). Xiong napodlagi razlike med univerzalnim izvornim duhom induhom posamične entitete razlikuje dve vrsti spoznan-ja, znanstveno (ki spoznava partikularnosti) in filozof-sko (ki spoznava izvornega duha v njegovi splošnosti).

xiu shen [kit. samovzgoja, samokultivacija]: predvsem vkonfucijanstvu izjemno poudarjen proces razvoja zas-nov (notranje narave *xing) s smotrom udejanjanja vr-line človečnosti *ren.

xuan xue [kit. šola skrivnega učenja]: tudi neodaoizem.Pojavi se v obdobju treh kraljestev in pod vplivom spre-menjene vloge Konfucija v *šoli starega besedila zatrju-je temeljno sorodnost med *daoizmom in *konfucijan-stvom. Najpomembnejši predstavniki – Wang Bi, XiangXiu in Guo Xiang – v svojih interpretacijah daoističnihklasikov Dao de jing in Zhuang Zi poudarjajo predvsempojem odsotnosti *wu in princip spontanosti *zi ran.Šola skrivnega učenja kasneje močno vpliva na *neokon-fucijanski preporod v dinastijah Song in Ming.

Xun Zi (3. stol. pr. n. št.): mojster Xun, znan tudi kot XunQing, pravo ime Xun Kuang. Pod pojmom neba razumemehanistično naravno zakonitost, zato naj bi bila tudičloveška vrojena notranja narava (*xing) nagnjena pred-vsem k zadovoljitvi nagonskih potreb. V diametralnemnasprotju s starejšim sodobnikom *Meng Zijem trdi, danagnjenost k dobremu človeku ni prirojena. Izvorno ne-etično človeško zasnovo je potrebno šele vzgojiti k do-bremu, ki pa tako ni nič drugega kot skupek konvencijin pravil, ki naj omogočijo ugodnejše preživetje ljudi medljudmi. V obdobju dinastije Han je bil Xun Zijev vplivbistveno večji kot Mencijev. Delo Xun Zi ima 32 pogla-vij, ni pa bilo sprejeto med t. i. klasična dela kitajskefilozofije.

Xun Zi

102

Y

Yādavaprakāśa (11. stol.): *vedāntski avtor, zagovornikbhedābhedavāde in Brahmapariāmavāde. Po bhedāb-hedavādi različnost in nerazličnost obstajata hkrati in sine nasprotujeta. Po Brahmapariāmavādi se *Brahmanrealno preobrazi v *Cit (duh), acit (materijo) in *Īśvaro(Boga), kar pa ne omadežuje njegove primarne čistosti.Trpljenje leži v lažnem prepričanju, da so Cit, acit inĪśvara različni. Do odstranitve neznanja, ki je pot doosvoboditve, vodita poti *karme in *jñāne.

yajña [skrt.]: žrtev, daritev, obred, ritual.yama/Yama [skrt.]: 1. samoobvladovanje; prva od osmih

stopenj *Patañjalijevega sistema joge, ki jo sestavlja pe-tero etičnih vaj: ne-nasilje (*ahimsā), resnicoljubnost(*satya), ne-kraja (*asteya), čistost (*brahmacarya),brezželjnost (*aparigraha); 2. avtor zakonika Dharmaśāstra; 3. bog smrti, ki pošilja ljudem starost, bolezen inbližajočo se smrt kot svoje sle, ki naj bi ljudem dopove-dali, naj ne živijo nemoralno in lahkomiselno.

Yan Yuan (1635–1704): znan tudi kot Hun Ran oz. YanXizhai. Kritizira neokonfucijansko interpretacijo klasi-kov in se zavzema za vrnitev h klasičnim besedilom, pred-vsem *Konfuciju in *Meng Ziju. Zavrača dualnost prin-cipa (*li) in qi ter trdi, da sta združena v en sam konti-nuum (yi pian). Nasprotuje tudi neokonfucijanski dok-trini dveh narav, ki nemoralnost in zlo pripisuje prevla-

Yādavaprakāśa

103

di narave qi nad nebesno naravo (principom), in trdi,da čustva in občutki niso zli.

yang → yin yang.Yang Zhu (verj. 370–319 pr. n. š.): tudi Yang Zi. Njegove

misli so se ohranile predvsem preko Meng Zijeve kri-tike, z njegovim imenom poimenovano zadnje poglavje*Lie Zija pa je verjetno delo precej kasnejšega avtorja(iz dinastije Wei ali Jin). Pripisujejo mu trditev, da ne bižrtvoval niti lasu s svoje glave, pa četudi bi s tem rešilves svet. Zagovarjal naj bi ohranjanje (fizične in psihične)integritete osebe, princip t. i. gui ji.

yantra [skrt. opora, orodje]: mistični diagram, ki se upora-blja kot simbol božanskega, njegovih sil in vidikov, zlastiv *tantri, v oporo meditacijski praksi, diagram npr. zavizualizacije, ob katerih si meditant ponazarja vidike insile božanskega; *ma�ala.

yi [kit. pravičnost, pravilnost, umerjenost delovanja]: enaod *konfucijanskih vrlin.

Yi jing [kit. Knjiga premen]: knjiga modrosti in priročnikza prerokovanje. Začetki tega znamenitega in v vse glavnejezike prevedenega dela (v slovenščini 1992) segajo vpredzgodovinsko obdobje. Izdelavo *trigramov pripisu-jejo že legendarnemu kralju Fu Xiju (prvemu izmed *sanhuang wu di), zadnji tradicionalni komentarji pa so zak-ljučili klasično obliko knjige v 1. stol. n. št. Tekst Yi jin-ga sestavlja seznam 64 *heksagramov, ki so jim dodanepresoje, celotnemu Yi jingu pa še komentarji, t. i. Desetperuti (shi yi). Vedeževanje po Yi jingu, ki poteka z upo-rabo 50 rmanovih stebelc, odloči odgovor na vprašanjez enim od *heksagramov in komentarji k njemu.

yin yang [kit.]: polarni prasili, ki z izmeničnim učinkovan-jem, interakcijo in sodelovanjem omogočata nastanekcelotnega univerzuma. Temna prasila (yin) in svetla prasi-la (yang) sta manifestaciji *daa ali Velikega poslednjega

yin yang

104

(*tai ji); njuni konkretni pojavni obliki sta zemlja (*di)in nebo (*tian). Z mešanjem yina in yanga v neskončnemcikličnem procesu nastaja pet elementov (*wu xing), le-ti pa so osnova za nastanek »desettisočih stvari« (*wanwu). Sili sta predstavljeni v diagramu Velikega posled-njega (*tai ji tu).

yoga/joga [skrt. jarem, vprega z božanskim]: iskanjezdruženja z božanstvom oz. s poslednjo realnostjo porazličnih poteh, za katere ima *hinduizem različne na-zive: *karma yoga, kot nesebično delovanje; *bhakti yoga,kot predanost božanstvu; *rāja yoga, kraljevska joga, kijo je opisoval *Patañjali; *jñāna yoga, kot pot abstrakt-nega spoznavanja; *ha�ha yoga, ki sloni na telesnih držah(*āsanah) in dihalnih vajah (*prāāyāma), ter še druge.

Yoga sūtre [skrt.]: prvi sistematični tekst o jogi, ki ga pri-pisujejo *Patañjaliju in velja za jogijsko klasiko. Nastalnaj bi med 2. stol. pr. n. št. in 4. stol. n. št. Pot do osvo-boditve pokaže skozi osemstopenjske tehnike ob-vladovanja telesa in duha. Gl. tudi: Patañjalijev sistemjoge.

yogācāra [skrt. izvajanje joge]: tudi *vijñānavāda ali *cit-tamatra, šola, ki poučuje spoznanje. Ena glavnih štirihbudističnih filozofskih smeri, *mahāyāna po usmeritvi.Njen ustanovitelj je *Asaga. Njen osrednji nauk ugo-tavlja, da je vse, kar zaznavamo, le duh; stvari obstajajole kot spoznavna dogajanja, niso pa objekti in onstranspoznanja nimajo nikakršne realnosti. Zunanji svet jetorej čisti duh.

yogamudrā [skrt.]: 1. nagibi duha, ki se manifestirajo v te-lesnih izrazih; avtomatski in spontani odsevi Najvišje za-vesti, v katerih telo in duh stopata v božansko in ekstatičnorazpoloženje; 2. poseben jogijski položaj (*āsana).

yogin [skrt.]: kdor predano in posvečeno vadi jogo; kdorje dosegel jogo.

yoga/joga

105

yong [kit. funkcija, uporaba, udejanjenje]: eden osrednjihkonceptov *neokonfucijanstva.

you [kit.]: bit, prisotnost. Gl. tudi: wu, daoizem.

you

106

Z

Zhang Zai (1020–1077), znan tudi kot Zi Hou: neokonfu-cijanski filozof, ki razvija tezo, da ves univerzum sestavl-jajo raznolike konfiguracije (zgostitve in razpršitve) prve-ga počela *qi. Izvorno nediferencirano in povsem razprše-no stanje qi je Velika praznina, ki je skupna notranja na-rava vseh bivajočih posamičnosti. Na podlagi te teorijekritizira budistične in daoistične nauke o praznini xu oz.odsotnosti *wu. Človekovo delovanje razlaga kot plod dvehnarav: narave neba (tian xing), ki je Velika praznina in jeena v vseh posamičnih entitetah, in narave zgoščenega qi(qi zhi zhi xing), ki posamičnosti razlikuje in ločuje. Zhang-ova etična zahteva je, naj se posameznik izmota iz spon zjazom (wu) omejene narave zgoščenega qi in vzdržujezvestobo naravi neba. Med kasnejšimi avtorji je znan pred-vsem po odlomku iz dela Zhengmeng, t. i. Zahodnemnapisu Xi ming, kjer zagovarja tezo o sorodstvenih vezehmed človekom, nebom, zemljo ter vsemi bitji in stvarmi.Gl. tudi: neokonfucijanstvo.

zhong [kit. lojalnost]: ena od *konfucijanskih vrlin.Zhong yong [kit. Nauk o sredini] → konfucijanski klasiki.Zhou Dunyi (1017–1073), znan tudi kot Mao Shu; pravo

ime Zhou Dunshi: kitajski *neokonfucijanski filozof. Vsvojem delu Tai ji tu shuo (Razlaga diagrama Velikegaposlednjega) iz diagrama *tai ji tu razlaga gradnike, struk-turo in razvoj kozmosa. Gl. tudi: neokonfucijanstvo.

Zhang Zai

107

Zhu Xi (1130–1200), znan tudi kot Yuan Hui: eden naj-pomembnejših kitajskih *neokonfucijanskih filozofov.Njegove razlage klasičnih tekstov postanejo del vsebinedržavnih uradniških izpitov. Zhu razlikuje med nivojemprincipa *li, ki je nad obliko (xing er shang) in nivojemdiferenciranih oblikovanih posamičnosti, t. i. sredstev/orodij qi. Princip je nespremenljiv in večen, li v človekuje notranja narava *xing, ki je zato v celoti dobra. *Qi jezapisan mnoštvu, minljivosti in spremenljivosti, v človekupredstavlja domeno občutkov (qing), ki niha med do-brim in slabim. Najfinejša oblika qi v človeku je duh oz.srce *xin, ki zato lahko vsebuje principe li. Najvišja real-nost univerzuma je *tai ji, Veliko poslednje, ki je temeljin izvor vsega univerzuma, večno vztrajanje principovvseh stvari. Gl. tudi: neokonfucijanstvo.

Zhuang Zi (verj. 369–286 pr. n. š.): mojster Zhuang, pra-vo ime Zhuang Zhou. Velja za avtorja istoimenskegadaoističnega klasika (oz. vsaj Notranjih poglavij),znanega tudi pod naslovom Nan hua zhen jing (Klasikdežele južne rože oz. Resnični klasik južne rože). Toobsežno delo razvija temeljne daoistične ideje, pri če-mer poudarja predvsem teme relativnosti spoznanja,nenehnega toka transformacije (*hua) posamičnih bi-vajočih entitet, spontanosti spremembe *zi ran ter odno-sa do smrti in minljivosti. Ukvarja se tudi z meditativ-nimi metodami spoznanja in v kitajsko filozofijo uvedepojme kot npr. *postenje duha (xin zhai) in »sedeti inpozabiti« (*zuo wang).

zi ran [kit. spontano, iz sebe nastajajoče] → daoizem.zuo wang [kit. sedeti in pozabiti]: daoistična meditativna

metoda, ki pomeni najvišjo stopnjo daoistične duhovnepotopljenosti. V tem stanju si meditant ne sposoja nikakr-šnih meditacijskih objektov, temveč pusti svojemu duhusvobodno lebdeti. Vztraja v nenamernem delovanju,

zuo wang

108

nevmešavanju (*wu wei) in dosega enotnost z *daom.Metoda je opisana v *Zhuang Ziju (knjiga VI, pogl. 7).

zuo wang

109

110

111

ZRC SAZU, Založba ZRC, Novi trg 2,1001 Ljubljana, p. p. 306; tel.: 01/470 64 64;faks: 01/425 77 94; e-pošta: zalozba@zrc-sazu.si; www. zrc-sazu.si/zalozba

112