MAKEDONCI ZASEKOGA[

Ilustrirana revija na Maticata na iselenicite

od Makedonija Makedonija

Izdava~: Matica na iselenicite od Makedonija

Izdava~ki odbor: Prof. d-r \or|i Tonovski, Svetislav

Stankovi}, Sofija Stefkovska, Todor Petrov, d-r Kiril Temkov, Angelka Mihajlovska, Dimitar Dangov, m-r Zlatko Popovski i prof. d-r Jove Kekenovski

Za izdava~ot: M-r Ivan Xo Petreski

Glaven i odgovoren urednik: Evrosima Lokvi~ka

Zamenik glaven i odgovoren urednik: Elena Orov~anec Spirovska

Administrator: Konstantin Petreski

Lektor: Verica Tocinovska

Redakcija: Angelka Mihajlovska, Nata{a Despotovska Dimitrievska, Sotir Kostov, Stefan Vlahov Micov,

Tanas Vra`inovski, Emilija Petreska, Vera Stoj~evska Anti} i Sibil Luc

Dopisnici: Risto Dimovski, Ivica ^elikovi}, Liljana Stoilkovska - Andonova, Mende Mladenovski, Kiro Kiproski, Sa{o Ristovski, Miodrag

Mickovi}, Tomo ^alovski, Dra{ko Antov i Pero Dam~evski-Kocin

Prevod:

Fotoreporter: Robert Spasovski

Likovno–grafi~ko ureduvawe: Kiril Orov~anec

Pe~ati: “Grafoden”, Skopje

Adresa: 27 Mart br. 5, 1000 Skopje tel. ++389 2 3 222 101

www.maticanaiselenici.come-mail: matica@maticanaiselenici.com

GoDI[nA PRetPLAtA annual subcription

ibanZa Evropa48 Eur MK 07200001275137645Za Avstralija120 auD MK 07200001499528133Za Amerika100 usD MK 07200001581931670100 caD MK 07200001581934289

stopanska banka aD skopjE40655549 - 4030996116744sbaD Skopje, “11 oktomvri” br.7

korisnik: “MATICA NA ISELENICI OD MAKEDONIJA, ul. “27 mart” br.5, 1000 Skopje pfax: 7 pretplata za ilustrirana revija

“Makedonija” Mb 4065891 - 4030993125777

SWIFI CODE STOB MK 2X

SODR@INA

www.maticanaiselenici.comPosetete ja internet stranicata na Maticata na

iselenicite od Makedonija

Oddel za marketing - Elena Orov~anec - Spiroskatel. +38923222101 Faks +38923215121e-mail: matica@maticanaiselenici.com

3 BegstvoodsloBodata

4 makedonskiotnarodnemadaprifatidaBidepreimenuvan

7 samouni[tuvawetogoprika@uvaatkakoedinstvenizlez

8 patotdolegalenprestoJvosadposlansotrwe

9 makedonciteodsrBiJaBaraatvrskasovino@ito,omoilindenisomaei

10 imetonasprotieuinato-la@nadilema?

11 Bukure[kiotdogovorsetopi

12 iselenicitespomalkusevra]aatipra]aatpari

14 poguBnapolitika

16 poamerikanskiotsonvogermaniJa

17 vogermaniJazaminale1.470makedonskistudenti

18 uspe[enmakedonecvosvetot

20 makedonkagradiarhitektonski^udavoaBudaBiiduBai

22 iseleniciteimaatsepomalkuinteresdainvestiraatvomakedoniJa

30 daserodi[,da@ivee[idaumre[zamakedoniJa

32 akonemaquBov,nemani[to

34 makedonskiotgutenBerg]edoBieoBele@JevosvoJatakamenica

36 makedonecpomaJkagonapravispototnahimnatanaevroBasketot

37 kreativniraBotilnicinamakedonskiJazikvopraga

38 masovnoizu^uvawenamakedonskiotliteraturenJazik

40 ilindenskotovostanie-epohavomakedonskataistoriJa

42 prekusremdoroga[kaslatina

44 neumorensportskiduh

46 BugarskatafilozofiJanahienata

47 profilinamakedonskataosloBoditelnaBorBa

50 slavoquBietouBiva

51 dvaJcamladivladicidoBiJanovieparhii

3

Top

BegstvoodsloBodata

4

Ogl

edal

oMakedonijaILuSTRIRANA REVIJA ZA ISELENIcITE OD

Aleksandra M. Mitevska

Zamreniot politi~ki dijalog, zagrozenite evroatlantski

perspektivi, iskompliciraniot problem so imeto, naru{enite odnosi so del od sosedite ... se nekoi od predizvicite so koi }e se soo~i idniot pretsedatel na dr`avata, koj }e se izbira vo po~etokot na slednata godina. Iako do pettite pretsedatelski izbori ima u{te nekolku meseci, relevantnite politi~ki partiite se’ u{te taktiziraat i ne izleguvaat so konkretni imiwa.

Zasega , mo`e da e ka`e deka vladeja~kite partii i opozicijata se pred izbor: da nominiraat isturena politi~ka figura ili, pak, li~nost so polesen politi~ki baga`. Makedonija vo izminatite godini gi ima videno i dvete situacii: Po~nuvaj}i od iskusniot Kiro Gligorov, ~ij zbor te`e{e mnogu vo SDSM, potoa Boris Trajkovski, koj be{e lansiran na funkcijata od vtorite e{aloni na VMRO-DPMNE, pa Branko crvenkovski,

koj dojde vo pretsedatelskiot kabinet direktno od vrvot na „Ilindenska” i „Biha}ska”, do aktuelniot {ef na

dr`avata, \orge Ivanov, koj se vseli vo rezidencijata na Vodno bez pogolem sta` vo praktikuvaweto na politikata

partiskivoJnikilisloBodenstrelec-kakovpretsedatelnitreBa

kirogligorovB e { e i z b r a n d v a p a t i n a

pretsedatelskata funkcija, vo 1991 vo parlamentot, a vo 1994 na prvite neposredni pretsedatelski izbori, na koi vo prviot krug go pobedi protivkandidatot od VMRO-DPMNE, Qubi{a Gergievski. Koga dojde na funkcijata ima{e 74 godini i va`e{e za li~nost so ~lenska kni{ka broj eden vo SDSM. Vo poslednata godina od mandatot Gligorov be{e vo kohabitacija so Vladata na VMRO-DPMNE i na DPA, na ~elo so Qup~o Georgevski. Vo negovoto vreme, Makedonija stana ~lenka na ON, pod referencata BJRM i dobi me|unarodno priznavawe.

Vremeto poka`a deka politi~kata zadnina na nositelite na formalno najvisokata dr`avna funkcija ima{e golema uloga vo nivnoto dejstvuvawe vo tekot na mandatot. Politi~koto iskustvo na {efot na dr`avata, negovite relacii so me|unarodni faktori i stranski dr`avnici, sorabotkata so partijata {to go nominirala za funkcijata i kohabitacijata so politi~kite protivnici..., vo mnogu situacii vo izminatite 22 godini, se reflektiraa na dr`avnite politiki i na nadvore{nite pozicii na zemjata

5

Ogledalovo godinite po steknuvaweto na nezavisnosta.

Vremeto poka`a deka politi~kata zadnina na nositelite na formalno najvisokata dr`avna funkcija ima{e golema uloga vo nivnoto dejstvuvawe vo tekot na mandatot. Politi~koto iskustvo na {efot na dr`avata, negovite relacii so me|unarodni faktori i stranski dr`avnici, sorabotkata so partijata {to go nominirala za funkcijata i kohabitacijata so politi~kite protivnici..., vo mnogu situacii vo izminatite 22 godini, se reflektiraa na dr`avnite politiki i na nadvore{nite pozicii na zemjata.

„ V o n a r e d n i o t p e r i o d n a

li~nost, veli, bi mo`ela da dobie poddr{ka od pove}e kategorii glasa~i.

„[efot na dr`avata treba da e povozrasen i poiskusen ~ovek, li~nost za koja bi mo`ele da glasaat i Albancite vo zemjava”, veli Nesimi.

Pretsedatelot na Makedonija, spored

Nesimi, pred se ’ treba da bide reprezentativna li~nost, koja nema da i’ nosi negativni poeni na dr`avata.

„Na{iot sistem e postaven taka {to pretsedatelot ima mo{ne mali ovlastuvawa. Sepak, toj mo`e, na primer, da bide poaktiven pri imenuvaweto na ambasadorite, namesto blanko da potpi{uva se’ {to }e mu predlo`i Vladata. I najva`no e da znae da ostavi vpe~atok, osobeno nadvor od zemjata”, veli Nesimi.

Od SDSM soop{tija deka baraat natpartiski kandidat za pretsedatel, koj bi bil prifatliv za site etni~ki i verski zaednici vo dr`avata. Sepak, kako {to rekoa, toa ne mora da zna~i deka kandidatot nema da dojde od nivnite redovi. Od DuI pobaraa

\orgeivanovAktuelniot {ef na dr`avata

dojde na funkcijata vo 2009 godina, otkako go pobedi na izborite kandidatot na SDSM, Qubomir Fr~koski. Toj e edinstveniot pretsedatel dosega vo zemjava {to do{ol na funkcijata bez podebelo politi~ko portfolio. Edinstven dosega ja ima{e i sre}ata vo celiot svoj mandat da ja deli izvr{nata vlast so Vladata na VMRO-DPMNE - partijata koja go nominira{e za {ef na dr`avata. Mandatot na Ivanov zavr{uva vo maj slednata godina. Negoviot dosega{en prestoj vo pretsedatelskata rezidencija go obele`aa zaludnite obidi za o`ivuvawe na pregovorite za imeto.

BoristraJkovskiBe{e izbran za pretsedatel vo 1999

godina, koga go pobedi kandidatot na SDSM, Tito Petkovski, koj be{e favorit vo prviot krug. Trajkovski ja izvr{uva{e funkcijata do kobnata avionska nesre}a kaj Mostar, vo fevruari 2004 godina. Pred VMRO-DPMNE da go kandidira na funkcijata, be{e zamenik-minister za nadvore{ni raboti. Od taa pozicija gi sobra simpatiite na javnosta, so edna izjava okolu begalskata kriza. Trajkovski, od esenta 2002 godina, be{e vo kohabitacija so Vladata na Branko crvenkovski. Pod negovo posredni{tvo se potpi{a Ramkovniot dogovor.

BrankocrvenkovskiJa zameni premierskata

funkcija so pretsedatelska na vonrednite izbori vo 2004 godina, na koi go pobedi Sa{ko Kedev od VMRO-DPMNE. Vo prvite dve godini od pretsedatelskiot mandat na crvenkovski, Vladata na SDSM smeni u{te dvajca premieri, a od letoto 2006 godina crvenkovski kohabitira{e so novata desni~arska vlada na Nikola Gruevski. Vo negoviot mandat, Amerika ja prizna Makedonija pod ustavnoto ime, a potoa go dobi i kandidatskiot status vo Eu. Vedna{ otkako mu zavr{i mandatot - vo maj 2009 godina, crvenkovski se vrati na liderskata pozicija vo SDSM.

Makedonija i’ treba politi~ka figura koja }e mo`e da go o`ivee politi~ki dijalog i koja }e bide poanga`irana vo nadvore{na politika, pred se’ vo gradeweto politi~ko edinstvo, a potoa i vo iznao|aweto re{enie za sporot za imeto”, veli analiti~arot Sa{o Klekovski.

Toj smeta deka dijalogot i problemot so Grcija se dvata najgolemi predizvici za zemjata i deka zatoa treba da se kandidira li~nost koja bi mo`ela da odgovori na niv. Postavenosta na politi~kiot sistem vo zemjata, veli Klekovski, sama po sebe go iscrtuva profilot na pretsedatelot.

„Vo ustavot pi{uva deka toa treba da bide li~nost so napolneti 40 godini. Zna~i potrebna e li~nost so pogolemo politi~ko i `ivotno iskustvo i so politi~ki kredibilitet vo i nadvor od dr`avata, {to }e mo`e da se soo~i so vakvi situacii”, veli Klekovski.

Analiti~arot Robert Nesimi, pak, smeta deka e potrebna natpartiska figura, {to bi zna~elo ~ovek koj momentno ne e aktivno vklu~en vo politikata, {to ne zna~i deka ne mo`e da i’ pripa|a na nekoja partija. Takva

kandidat koj bi mo`el da bide izbran so konsenzus. Vladeja~kata VMRO-DPMNE, koja vleguva vo pretstojniot izboren natprevar so startna prednost, pak, zasega ne licitira javno so profilot na pretsedatelskiot kandidat.

6

ILuSTRIRANA REVIJA ZA ISELENIcITE OD MakedonijaOgl

edal

o

Aleksandar Rusjakov

[ejtanot se poznava preku delata i zborovite na lu|eto. Ne kupuvajte od Makedonci, oti so parite tie kupuvaat oru`je za da ubivaat Albanci. Vaka ka`a gostivarskiot oxa. Kako mo`e duhovnik {to treba da {iri qubov, da pomiruva i duhovno da izdiga, da {iri razdor i netrpelivost? Duhovnik li e toa? Od kaj mu nebulozata deka Makedoncite ubivaat Albanci? Svesen li e za sega{nosta, go poznava li minatoto? Koj ima ogromno koli~estvo oru`je po doma?

Чii politi~ari tvrdat deka oru`jeto im e del od narodnata nosija? ]e bide li taka qubezno MVR da mu prilo`i na oxata fakti {to poka`uvaat kolku Albanci godi{no umiraat od oru`je na drugi Albanci? Чisto za da sporedi i da sfati kolku Albanci se ubieni od oru`je na Makedonci.

A i za istorijata malku. Koga Makedoncite prvi krenale raka na Albancite? Obratnoto se slu~ilo dvapati. Edna{ vo Vtorata svetska vojna, vtorpat dve iljadi i prvata. Znae li oxata so kogo sorabotuvale albanskite revolucioneri za vreme na otomanstvoto? Neka yirne malku kaj Kadare. Makedoncite li se tie {to na Albancite po gr~ki recept bi im derele ko`a, na srpski na~in vrz lebovite bi im crtale krstovi, vo bugarski „Ataka” duh bi gi proterale site do eden? Svesen li e oxata {to voop{to zboruva? Aj da go ka`e{e ova nekoj albanski politi~ar, naviknati sme na nivnite istapi, ama koga duhovnik ja pee ovaa pesna, du{a me boli, oti to~no znam {to u~i tradicionalniot islam. Da mu go pozajmam mojot Kuran, da yirne troa vo nego.

Koga Dejvid Lin~ saka{e da se nasmee so amerikanskata opsesija od sapunski serii, go napravi Tvin Piks. Se pra{uvam, koj se potsmeva so mojata Makedonija preku na{iot Tvin Piks, slu~ajot „Ore{e”? Ova selo treba{e da ostane vo svesta na Makedoncite kako edno od mestata od kade {to trgnalo bogomilstvoto, ama ve}e ne e taka. Sega vo na{ata svest e slika na ubien starec. I haosot {to sleduva{e. Nara~ateli, likvidatori, sudii, obviniteli, zagrozeni i za{titeni svedoci, presudi i kontrapresudi i na krajot obvinet novinar so zatvorska kazna kako za ubistvo. Izleguva deka vo sosema misteriozen i nere{en slu~aj, novinarot e najvinoven. Jas kako ~ovek {to rastel so [erlok Holms i Herkul Poaro, glupavo mi e da {pekuliram, a

gledam re~isi sekoj sè znae, od tvrdewa deka vlasta ima namera da ja uni{ti slobodata na govor do mobilniot na pokojniot Nikola Mladenov, koj da ti bil vo racete na Min~o Jordanov.

Mene za razlika od ovie muabeti, ni{to ne mi e jasno, osven deka so neverojatna brzina Makedonija e stavena na stolbot na sramot. E, toa me gnevi, koga mi ~epkaat vo svetoto. Se soglasuvam so urednikot na ovoj vesnik koga vo intervju ka`a deka zad seto ova o~igledno stoi nekakva pozicija na mo}, no deka ne mo`e da se poso~i konkretno koja, ama zatoa politi~kite voda~i moraat da reagiraat, oti ugledot na Makedonija e vo pra{awe. Ponekoga{ na nekoi sudski odluki mora da se reagira. Kako na odlukite na ustavniot sud, na primer. Znaete deka ne me potresuvaat godi{nite izve{tai na Brisel, ama na onie {to im zna~at mora da znaat deka negativniot izve{taj za 2014 godina ve}e po~na da se pi{uva. Zatoa {to vo Evropa novinarite za otkrivawe svedoci dobivaat mese~ni zatvorski kazni.

A sakav ovaa kolumna celata da ja posvetam na sto i dvaesetgodi{ninata od po~etokot na makedonskata borba za sloboda i navistina ne ja razbiram opozicijata koga veli deka eden den }e go ukine ovoj praznik. Toa e isto kako da go ukinete ASNOM. Re{iv da ja posvetam ovaa kolumna na osnova~ite na Makedonskata revolucionerna organizaci ja , otkako j a vidov prazni~nata najava na televizija. Tamu avtorot veli deka nie denes vo slobodna Makedonija gi `iveeme idealite na na{ite revolucioneri. Jas velam, zavisi koj kako, oti mene, na primer, sè u{te ne mi se stasani tie plodovi. Za mene nivnite ideali sè u{te ne se ostvareni i ne, ne vi zboruvam za obedinuvawe, tuku za ropstvoto koe{to sè u{te postoi. Zatoa, dragi moi Gruev,

Pop Arsov, Tatar~ev, Haxi Nikolov, Batanxiev i Dimitrov, jas moram da vi ka`am, na{ata Makedonija sè u{te e samo prividno slobodna, nas sè u{te sakaat da nè prisilat da se otka`eme od toa {to sme, da se samoukineme kako narod, da se obezli~ime kako nacija, vrz nas sè u{te se nadvisnati onie {to nè par~ea vo devetstotini i trinaesettata, niv sè u{te gi poddr`uvaat mo}nicite {to stavija pe~at vrz na{eto ras~ere~uvawe vo Bukure{t i toa ne e sè, dragi moi prekaleni borci i slobodoumni idealisti, vie site go dadovte svojot `ivot za ovaa na{a Makedonija, ama nie dvaeset godini sme svedoci na gr~ko-bugarskata gilotina {to ni visi nad glava, a onie {to vo ~ekor treba da gi sledat va{ite dela, onie {to im dadovme da nè vodat kon na{ata sloboda i ramnopravnost vo svetot, e tie, na{ite lideri, se slabi i pla{livi, ~estopati silni kon sopstveniot narod, ama sekoga{ tivki pred buldo`erite od nadvor. I dvaeset godini e taka duri od sekade nè prisiluvaat da se samoukineme, duri stranski ambasadori kako nekoi satrapi ni krojat politiki, duri svetot gleda kako odnatre sami se jademe. Za toa, dragi moi tvorci na Makedonskata revolucionerna organizacija, za mene „Sloboda ili smrt” sè u{te ne zavr{ila, sloboda da sme Makedonci, smrt bez Makedonija.

Drag moj Del~ev, i tebe sakav da ti se obratam, da ti ka`am deka ti go razbira{e svetot i denes mnogu Makedonci kako mene taka go razbiraat, ama svetot ne te razbira tebe. Denes svetot e nekontrolirana mo}, mesto za voen natprevar me|u psihopati, koi urnisaa celi civilizacii, iskasapija milioni lu|e, otvorija masovni grobnici i vo niv frlaat osakateni deca, svetot denes e pole za manipulacii na mediumski magnati, {pekulanti {to {irat rasizam i me|uverska omraza, ludaci {to sakaat da ukinat nacii, manijaci {to do smrt ogladnuvaat i do smrt razboluvaat ma`i, `eni i deca samo za da gi hranat so mo} sopstvenite korporacii.

P.S. Sakam da mu ~estitam na Zaev za prviot ~ekor. Ako trgne po patot {to go najavi, }e zaboravime na svitkanata ki~ma. I nikako da ne gi slu{a onie sopartijci {to velat deka negovata izjava e vmrovska. Naprotiv, VMRO-DPMNE i SDSM mora da imaat edna edinstvena pozicija za imeto i identitetot, a toa e makedonska, erga omnes.

sloBodadasmemakedonci,smrtBezmakedoniJa

7

Komentar

Ne sum voop{to sueveren, no kako godinite {to zavr{uvaat so „3” da se sudbonosni za na{ata sovremena istorija. 1893 - osnovaweto na VMRO. 1903 - Ilinden. 1913 - bukure{koto raspar~uvawe na Makedonija. 1923 se podgotvuva Majskiot manifest na VMRO vo Viena. 1943 - Prespanskoto sovetuvawe na KPM, isto taka sudbonosno, sose Prigovorot na ANOK, Akcioniot narodno-osloboditelen komitet na Manifestot na Glavniot {tab i na KPM. 1993 - priem na Makedonija vo Obedinetite nacii, so {to se zaokru`uva procesot na nezavisnost. Seta 2013 g. ni e vo jubilei...

Koincidencii ili ne? Ili povod za prepro~ituvawe na na{ata sovremena istorija! Verojatno ova vtoroto bidej}i ne sme sueverni. I godinava odbele`avme mnogu takvi povodi. Postepeno ja prepro~ituvame faktografijata i stanuvame svesni za novi fakti, nastani, izvori i dokumenti za taa na{a sovremena istorija i za ona {to kako pouka mo`e da se izvle~e za sega{nosta i za idninata. ubav povod za toa be{e i zav~era{noto pretstavuvawe vo Skopje na tuku{to objavenoto izdanie na Dr`avniot arhiv, na fundamentalnata studija na d-r Zoran Todorovski - Avtonomisti~kata VMRO na Todor Aleksandrov 1919-1924. Mnogu ubavo pretstavuvawe, dostojno na temata, istra`uvaweto i na avtorot. No koja e poentata?

Poslednive godini se slu~uva re~isi edna revolucija vo na{ite op{testveni nauki, posebno vo istorijata i vo istoriografijata. Se slu~uva edna dezideologizacija, devitrifikacija, edna pluralizacija na pogledite na faktite. Za `al, ne e sledena i so mnogu istra`uva~ki proekti i investirawe vo istra`uva~kata sfera. Empiriskite istra`uvawa osobeno se li{eni od poddr{ka, {to se ~uvstvuva i vo praktikata i vo javnosta. Pa, sepak, borcite-istra`uva~i prodol`uvaat so svojata vokacija. No da se vratime na d-r Zoran Todorovski i na negovoto istra`uvawe. Se raboti za profilot, li~nosta i za vodstvoto na Aleksandrov so VMRO-Avtonomisti~ka vo pette godini, vistina sudbonosni za Makedonija. Ima{e dosega mnogu ideologija , mistifikacii, predrasudi, stereotipii, duri i odnapred plukawe po nego i po negovata li~nost: probugarin, predavnik, ubiec i nara~atel na masovni likvidacii na Makedoncite, sluga na bugarskiot dvor i {to s` ne; do pred pet-{est godini ne smee{e nitu da se spomene. Se se}avate na slu~ajot na nekoj vele{anec, koj vo svojot

dvor dignal nekoe malo pametni~e na Aleksandrov; pa potem go sankcioniraa. Potem rabotite malku se promenija; se promenija na dobro, se sozdade edna klima na objektivna procena na na{ata istorija, na nejzinite golemi figuri, nastani, li~nosti i is~ekori.

I poslednava, isklu~itelna studija na Todorovski za avtonomisti~kata VMRO i za nejziniot voda~ Aleksandrov, vo ~ij period, osobeno so Majskiot manifest i so dokumenti vo Viena vo 1924 g. prv pat me|unarodno se priznava celta na avtohtona, nezavisna, obedineta Makedonija e takov prilog na na{ata moderna istorija. Bez ideologija, bez mistifikacii, bez predrasudi, bez falsifikati, selekcija i reinterperetirawe na izvori i na dokumenti. Pridonesot na Todorovski e sosem vo eden trend {to sega e prifaten i generiran vo trite izvori{ta na na{ata istoriska nauka - katedrata za istorija na Filozofski, Institutot za nacionalna istorija i Dr`avniot arhiv. Plejada na istori~ari kako A~koska, Jovanovski, @e`ov, Georgiev, Todorovski i mnogu drugi go zapo~naa toj proces. Imavme vo poslednite godini mnogu dela vo potvrda na ovaa ocenka: studiite (lekcii za istorijata na modernata makedonska dr`ava), onie za Чento, za [arlo, za [atev, za Vlahov, za ASNOM, sega za Aleksandrov i za mnogu drugi. A ni nedostigaat i u{te pove}e drugi. No tekot zapo~na. Todorovski stava poseben pe~at vo toj tek. Mnogu bi sakale jas i moite kolegi-politolozi toj tek da prodol`i i po ne{to napravime vo ova vreme, site zaedno, bidej}i nitu edna op{testvena nauka ne e imuna od svoeto nasledstvo i od svoite interedisciplinarni vrski.

No, na site tie predizvici se pojavuvaat ne samo ideolo{ki, bi rekol najglavno zakoraveni gledi{ta. Na promocijata na knigata na Todorovski

za VMRO-Avtonomisti~ka, no i za Aleksandrov zboruva{e i @ila Lenina, kaj nas poznata kako profesorkata Lina. Profesorkata e ~ist podarok na moskovskiot „Lomonosov” i na negoviot Istoriski fakultet na Makedonija. @ivee tuka ve}e so godini i definitivno g i v l a d e e r u s k o - m a k e do n s k i t e odnosi vo istorijata. Poentata: Objektivizacija na istorijata i razvoj na edna nova, nepristrasna, neideolo{ka istoriografska metodologija. Ja nare~e - istoriska politika. Vra}awe kon istoriskite izvori (so koi nie dosega ne sme vladeele), kon objektivniot odnos kon tie izvori, protiv selekcija, ignorirawe, reinterpretirawe na izvorite. Sevkupno, edna nova klima se pojavuva vo istoriografijata i vo krajna linija ja zacvrstuva na{ata nacionalna pozicija, no i kauza, pat na istrajuvawe.

Vo edna prigoda stru{kiot laureat, vencenosec Vistan Hju Odn, napi{a: Чovekot e su{testvo {to ja sozdava istorijata, no ~udno, nitu mo`e da ja povtori nitu mo`e da ja ostavi zad sebe... No, barem mo`e da si ja prou~i i kolku tolku da vospostavi eden korekten i nepristrasen odnos so taa istorija. So site onie {to ja sozdavale, a {to bile veli~ani, opevani ili, pak, samo evidentirani, no i osporuvani, plukani, pra}ani vo zaborav. Po malku se menuva taa klima. Kako poleka da sfa}ame deka makedonskata istorija ja sozdavale i pripadnici na levicata, no i na desnicata, na t.n. centralisti, no i na vrhovisti, na manapovci, no i komunisti i po nekoi fa{isti; imalo vo taa istorija i pravoslavci, no i unijati, katolici i protestanti, imalo i Albanci, Turci, Vlasi, imalo i etnoromanti~ari, no i etnorealisti. No, site tie se u~esnici i sozdava~i, site imaat svoe mesto vo taa istorija, isto kako i Aleksandrov. Nekoi od tie golemi figuri, nastani, periodi zasega se prou~eni i osvetleni, nekoi ne. cela sre}a e {to mnozina se zafatija so ulogata, na primer, na [arlo, Чento, Pitu, Vapcarov, Ivanovski, Racin, Aleksandrov, [atev, Vlahov, pa i na Mihajlov vo taa istorija, no i so podzaboravenite periodi na na{ata moderna povest.

Klasi~niot angliski istori~ar Edvard Gibon, stru~wak za rimskata istorija, odamna }e napi{e: Istorijata e – vistina ne{to pove}e od register na zlostorstva, budal{tini i nesre}i na ~ove{tvoto... Da ja sledime mislata na Gibon, koj na zapadnite univerziteti ve}e dva veka va`i za prv metodolog na istoriografijata.

PREPRO^ITUVAWE NA ISTORIJATA

sudBonosnatatroJkavomakedonskiteJuBilei

Dimitar Mir~ev

Makedonija

8

Tem

aILuSTRIRANA REVIJA ZA ISELENIcITE OD

Boban nonkovi}

Чekaj}i pred portite na Brisel, Makedonija mo`e da privle~e pove}e novi stranski investicii, no pra{awe

e dali toa mo`e da gi nadomesti parite {to dr`avata bi gi dobila od evropskite fondovi dokolku po~neme pregovori za ~lenstvo i staneme ~lenka na Eu.

Ako Vladata saka da prodol`i da privlekuva stranski investicii preku bescarinskite zoni i direktno da gi subvencionira investitorite, na Republika Makedonija najmnogu è odgovara sega{nata sostojba vo odnosite so Evropskata unija. So statusot na zemja-kandidat, osobeno so aktiviranata prva faza od Dogovorot za stabilizacija i asocijacija so unijata, Makedonija i site kompanii

na nejzinata po~va mo`at slobodno da prodavaat na 500-milionskiot pazar na Eu, iako unijata ne saka bescarinski s l o b o d n i z o n i n a e v ro p s k i ot kontinent.Koga na{ata zemja }e po~ne da pregovara za ~lenstvo vo Eu, so prethodno usoglasuvawe na doma{noto so evropskoto zakonodavstvo preku t.n. skrining-proces, }e mora da gi smeni i ekonomskite zakoni za direktno subvencionirawe na stranskite investitori, so koi nie i Srbija è bodeme o~i na unijata. Koga, pak, za investitorite i za doma{nite kompanii }e se zaostrat uslovite, {tom }e staneme ~lenka na Eu }e ni stanat dostapni i t.n. kohezioni fondovi na unijata.

MAKeDonIJA GUBI 1,7 MILIJARDA eVRA

Inaku, na pomo{ od kohezioniot fond imaat pravo site ~lenki na Eu, a najmnogu pari dobivaat posiroma{nite. Hrvatska, koja ima BDP od 60 procenti od onoj na Eu, slednite sedum godini }e dobie 11,8 milijardi evra.

Ako Makedonija be{e ~lenka na Eu, spored presmetkite na Evropskata komisija vo periodot 2014-2020 godina bi dobila 3,7 milijardi evra, so toa {to kako ~lenka vo buxetot na Eu mora da uplati 739 milioni evra. Zna~i, neto-korista vo slednite sedum godini bi

bila 2,3 milijardi evra! Vo sporedba so 595-te milioni evra {to }e gi dobie so IPA-2 fondovite, toa zna~i deka Grcija so blokadata i so dr`eweto na Makedonija nadvor od Eu uspeala da spre~i 1,7 milijarda evra da vlezat vo na{ata zemja vo slednite sedum godini od Brisel.

I vo odnos na IPA-fondovite za izminatite sedum godini, Makedonija zagubila mnogu pari. Oficijalno, od 650 milioni evra dostapni za zemjata, se iskoristeni samo edna tretina (okolu 190 milioni evra), {to e del poradi ko~eweto od strana na administracijata na Eu-kancelarijata vo Skopje, kade {to mora da pominat aplikaciite. No i

Evropskata komisija konstatirala deka se potrebni pove}e lu|e da rabotat na iskoristuvaweto na IPA-fondovite vo makedonskoto ministerstvo za finansii. Od tie pri~ini, samo neodamna se zagubeni 7,9 milioni evra za pomo{ na zemjodelstvoto.

ZLAten DoGoVoR

Najnoviot izve{taj za napredokot na Makedonija vo evrointegraciite, osven petta preporaka od Evrokomisijata do Evropskiot sovet, za po~etok na pregovorite za ~lenstvo vo Eu sodr`e{e i u{te edna preporaka so alarm „krajno

]AR I ZIJAN OD DREMEWETO PRED BRISELSKATA VRATA

makedoniJamamistranskiinvesticii,amaguBipariodeu-fondovite

9

Temavreme”: pred desetgodi{ninata od usvojuvaweto na Dogovorot za stabilizacija i asocijacija (SSA) vo april 2014 godina, komisijata isto taka petti pat go povikuva Sovetot za vleguvawe vo vtora faza na asocijacija, {to, spored navedenoto, e vo soglasnost so relevantnite odredbi na SSA, {to predviduva deka asocijacijata }e bide celosno realizirana vo tekot na preodniot period od maksimum deset godini - alarmira evrokomesarot za pro{iruvawe [tefan File.

No {to zna~i seto ova?Spogodbata za stabilizacija i

asocijacija, koja Makedonija ja potpi{a vo april 2001 godina, zna~e{e celosen sloboden izvoz na site makedonski proizvodi: zemjodelski, procesuirani, poluproizvodi, riba, vino, tekstil i drugo vo Eu. Makedonija dobi vlez na celiot evropski pazar od 500 milioni potro{uva~i bez koli~estveni ograni~uvawa i bez carina za odredeni proizvodi, so vremenski ograni~en period za namaluvawe na carinata za obezbeduvawe novi investicii i tehnolo{ki napredok vo na{ata industrija od strana na Eu-kompanii, za da se izdr`i konkurentskiot udar na evropskite proizvodi.

Lo[A VtoRA FAZA

Poradi nesigurnosta vo zemjata pred 12 godini, Makedonija dobi dvofazen pristap spored Dogovorot za stabilizacija i asocijacija, pri {to prvata faza zavr{i po pet godini. Vo 2008 godina Evropskata komisija napravi procena kako se dvi`ime i dali sme zreli za vleguvawe vo vtorata faza i vo izve{tajot vo 2009 godina, prezentiran pred Sovetot, zaedno so preporakata za po~etok na pristapnite pregovori, EK pobara da vlezeme vo vtorata faza. No Sovetot do denes ne donel takva odluka, oti za toa e potreben konsenzus, a Grcija postojano blokira.

Toj tranziciski period pomina, za{to pominaa deset godini od ratifikacijata na dogovorot od site zemji-~lenki na Eu (2004-ta). Spored dogovorite na unijata, so vleguvaweto vo vtorata faza od SSA vsu{nost pove}e gubi samata EU, i pred sè Grcija, oti se raboti za dobivawe otvoren pat vo nekolku segmenti povrzani so finansiskite transakcii i uslugi so vleguvawe vo vtorata faza za Eu-zemjite.

Edinstveno {to Makedonija mo`e da zagubi ako zemjata vleze vo vtorata faza e vo delot kade {to Eu gi priznava kvalifikaciite na makedonskite gra|ani, po {to tie }e mo`e da po~nat da otvoraat biznisi nadvor od dr`avata, t.e. vo zemjite-~lenki na unijata, {to e opasnost Makedonija da ja napu{tat kvalitetni doktori, stomatolozi,

in`eneri... Zna~i, nam ni odgovara ovoj status na dogovorot za stabilizacija i asocijacija za{to }e ni izbegaat najdobrite kadri poradi aktivirawe na dogovorot za slobodno dvi`ewe na rabotnici.

Interesno, no vtor dogovor {to }e se aktivira vo toj slu~aj e slobodnoto dvi`ewe na kapital, {to vo momentov go nema Eu i, kako na najgolemi investitori vo Makedonija, toj najmnogu bi im odgovaral na gr~kite biznisi, oti taka polesno }e gi sproveduvaat transakciite na nivnite firmi vo na{ata zemja. No, i pokraj toa, Grcija nè blokira!

GRCIJA ne SAKA DA ODLUЧUVAME SAMI

Jasno e deka na Grcija è e klu~no da ja isklu~i Makedonija od vlijanie pri odlu~uvaweto za koi bilo nacionalni, regionalni ili evropski interesi i ne saka da sedi na masa so nas. Ako Makedonija po~ne da pregovara za ~lenstvo vo Eu, poleka }e po~ne da se ras~istuva terenot vo odlu~uvaweto, na primer za toa sami da nosime odluka za izvoz na vino i pred sè za upotreba na pridavkata „makedonski”.

Za nas e najdobro da se odobri sega{niot predlog na Evropskata komisija da vlezeme vo skrining-procesot (usoglasuvawe na doma{noto so evropskoto zakonodavstvo) i toj del da go zavr{ime. Na Makedonija, kako na mala balkanska dr`ava so mala ekonomija i nikakvo vlijanie vo regionalnite i globalnite politi~ki tekovi, EU è e potrebna za da stane del od procesot na odlu~uvawe za globalnite evropski i regionalni politiki, vo sopstven interes. Vo vreme koga ne sme del od procesot na odlu~uvawe, drugite odlu~uvaat za nas.

A od fondovite na Evropskata unija, vo ovaa situacija Makedonija ne gubi oti nam i sega i vo tekot na pregovorite ni sleduva edinstveno Instrumentot za pretpristapna pomo{ (IPA), za{to kasata na Eu pove}e se otvora samo za zemjite-~lenki.

BeLGRAD I AtInA nÉ IZoLIRAAt

Otkako dobi zeleno svetlo za po~nuvawe na pristapnite pregovori so unijata, tokmu Srbija donese odluka da gi smeni svoite strategiski transportni koridori i, namesto Koridorot 10 (povrzuvawe so Grcija preku Makedonija), na{iot severen sosed stavi prioritet da se povrze so Bugarija - podobruvawe na infrastrukturata na patot Ni{ - Pirot - Sofija, no i so ungarija i so Hrvatska. Za ova, Srbite o~ekuvaat da dobijat pomo{ kako od unijata taka i od Evropskata investiciska banka i od Evropskata banka za obnova i razvoj za koi e va`en

ovoj strategiski prioritet na Srbija.Identi~no postapi i Grcija, koja

poradi omrazata kon Makedonija, iako è e polesno da odi po prava linija i da go forsira Koridorot 10, odnosno povrzuvaweto sever - jug, insistira i na golemo ja gradi jadransko-jonskata infrastruktura za povrzuvawe.

Po~etok na pristapnite pregovori od makedonska strana bi bilo signal za site deka stanuvame seriozno ~lenka na Eu, za privlekuvawe stranski investicii (no bez vladino subvencionirawe). Poradi toa, Makedonija i aktuelnata vlada ja forsiraat mantrata „Evropskata unija e edinstveniot na{ pat i izbor”, za da se izborime Evropa da ne nè zaboravi vo nitu eden prioritet, a okolnite dr`avi da ne nè tretiraat kako sira~e i na regionalen plan da igrame ista uloga kako sè da e normalno.

Sepak, vo Brisel vo posledno vreme se revoltirani od nastanite vo op{tinata centar, zaklu~no so slu~ajot „Pretsedava~”, dolgotrajnite pritvori, slu~ajot „Ke`arovski”, politi~kiot dogovor od 1 mart i negovoto nesproveduvawe kako rezultat na nastanite od 24 dekemvri 2012 godina, nemaweto normalen politi~ki dijalog, postojaniot mek bojkot na parlamentot od strana na SDSM... Da ne be{e seto ova, situacijata na relacijata Makedonija - Eu }e be{e porelaksirana, a pritisokot vrz Grcija da dozvoli barem po~etok na pristapnite pregovori na dekemvriskiot samit na Sovetot - ogromen!

DVe FAZI ZA PRo[IRUVAWe: MAKEDONIJA DA STANE ЧLENKA

Do 2020 GoDInA

Vo Brisel se razgleduva scenario idnoto pro{iruvawe na Evropskata unija da se podeli na dva dela ili dve fazi. Toa e Makedonija, crna Gora i Srbija da vlezat vo unijata vo 2020 godina, a Albanija, Bosna i Hercegovina i Kosovo najdocna vo 2023 godina. Ovaa informacija, povikuvaj}i se na „visoki izvori od Eu”, neodamna ja objavi hrvatskiot dneven vesnik „Slobodna Dalmacija”.

So ova, spored vesnikot, bi se zaokru`il procesot na pro{iruvawe na unijata na Balkanot, {to e del od Solunskata agenda na Brisel od 2003 godina.

Soo~eni so poslednite provokacii od Srbi ja kon Makedoni ja ( so n e pr i z n av awe t o n a c r k v a t a i provokacii na golemi sobiri), vo Eu se svesni deka ovaa zemja bi bila nov blokator na Makedonija ako pred na{ata zemja stane del od unijata, pa zatoa ne sakaat da se povtori gr~ko-bugarskoto scenario so zloupotreba na procesot na pro{iruvawe za blokirawe za re{avawe bilateralno pra{awe.

ILuSTRIRANA REVIJA ZA ISELENIcITE OD

10

Stav

Makedonija

todor Petrov

Krstot ne e antiislamski simbol, toj e vtemelen vo islamot!

Ako prorokot Mohammed i negovite ashabi (somislenici) po prvata hixra (iseluvawe na islamot), vo 622 godina od na{ata era, poradi progonot od Meka, vo begstvo da gi so~uvaat `ivotot i verata, ne bea spaseni od hristijanite vo Abisinija (Etiopija), denes vo svetot nema{e da ima nitu islam nitu muslimani.

Bog e eden i edinstven! Bog e ednakov za site!Razli~ni se prorocite koi go

propovedaat spasenieto na lu|eto na patot do ve~nosta po napu{taweto na du{ata od teloto!

Se razbira, Makedonija nikoga{ nema da bide teokratska dr`ava vo koja vladee {erijatskoto pravo, ili inkvizicijata. Taa istorija nitu se vra}a vo svetot, nitu }e se odoma}ini vo Makedonija.

Verata koja go vra}a ~ove{tvoto nazad dvaeset veka e neprifatliva i nerazumna, taa mora da gi sledi novite predizvici i tehnologii, da gi humanizira odnosite me|u lu|eto, ve~no da gi bara odgovorite na pra{awata koi sme, od kade doa|ame i kade odime, a ne da {iri omraza i odmazda zaradi razlikite, da povikuva na vojna i krvoprolevawe me|u lu|eto, narodite i dr`avite!

Hristijanite vo Makedonija nema da ja do`iveat sudbinata na hristijanite vo Sirija, Egipet i Etiopija poradi progonot i yverstvata od vahabitite i salafitite, nitu muslimanite vo Makedonija }e do`iveat inkvizicija! Taa na{a opredelba va`i za celiot svet i me|u site lu|e, me|u narodite i me|u dr`avite!

Bog zna~i mir i qubov, a ne omraza i vojna!

Vpro~em, Gocevata misla, svetot go razbiram kako pole za kulturen natprevar me|u narodite, ne e samo negova li~na impresija, tuku ekspresija na genetskiot kod na edna cela

civilizacija, na makedonskata!A, Makedonskata civilizacija e

civilizacija na mirot i qubovta, nasproti omrazata i vojnata!

M a k e do n s k a t a c iv i l i z a c i j a e civilizacija na tolerancijata i k o e g z i s t e n c i j a t a , n a s pr o t i diskriminacijata i segregacijata!

Makedonskata civilizacija e civilizacija na kulturniot globalizam {to zna~i integracija so afirmacija na pomesnite etnosi, jazici, religii i kulturi, nasproti korporativniot globalizam koj poradi profitnata logika na multinacionalnite korporacii vr{i integracija so asimilacija na pomesnite etnosi, jazici, religii i kulturi, se’ do nivna fizi~ka likvidacija od zemjinata topka!

Animozitetot me|u krstot i polumese~inata e delo na |avolot, kako alibi na lokalnite mafii i voeni profiteri i na multinacionalnite korporacii za svoite zlodela, toa nema vrska so nitu edna vera vo vremeto i prostorot, otkoga postoi svetot i ~ovekot!

Vo Makedonija, krstot ne zna~i antialbanstvo, nitu islamot e svedo{tvo za Albancite vo celina. Albancite se i hristijani i muslimani, i vo Albanija i vo Makedonija i na Kosovo. Kako i Makedoncite, koi se i hristijani i muslimani, i vo Albanija i vo Makedonija i na Kosovo. Hristijanstvoto ne e makedonska vera, nitu islamot e albanska vera, Makedonec ne zna~i hristijanin, nitu Albanec zna~i musliman, Meka ne e vo Kosovo ili vo Albanija. Zatoa, nerazbirlivi se reakciite od poedinci koi komentiraat vera, a nitu edna{ ne vlegle v crkva ili xamija, sudat za krstot i polumese~inata, a vrska nemaat {to zna~i hristijanstvoto i islamot, ne znaat {to e molitva, post i ispoved, prostuvawe i pomiruvawe!

Vo Makedonija, pottiknuvaweto i razgoruvaweto na nacionalna, rasna i verska omraza, razdor i netrpelivost mora najostro da se kaznuva!

Vo Makedonija nema da se dozvoli denacionalizacija i uzurpacija so cel kolonizacija i tivko etni~ko ~istewe na Makedoncite od Makedonija!

Krstot ne e nitu konspiracija, nitu provokacija, tuku kulturna afirmacija. I ne e grev Makedoncite hristijani da go prepoznavaat svojot prostor so simbolite vo koi veruvaat. Krstot ima pravo na prostor vo Makedonija, zatoa {to Makedonija e osnovata na hristijanstvoto vo Evropa. Svetiot Apostol Pavle prvite crkvi vo Evropa gi izgradil vo makedonskite gradovi

Ber, Solun i Filipi. Prvata hristijanka vo Evropa, pokrstena od Svetiot Apostol Petar, e Makedonkata Lidija!

Svetskiot Makedonski Kongres inicira izgradba na Makedonski pravoslaven krst na mikrolokacijata do Srednoto u~ili{te na Grad Skopje “Marija Kiri Sklodovska”, na raskrsnicata me|u bulevar “Treta Makedonska brigada” i bulevar “Srbija”. Sovetot na op{tina Aerodrom bez nitu eden glas protiv ja prifati inicijativata i toa e za pozdravuvawe. Svetskiot Makedonski Kongres izrazi iskrena blagodarnost do sovetnicite i do gradona~alnikot na op{tina Aerodrom. Bulevarot “Srbija” vrzuva tri op{tini vo Gradot Skopje, op{tinite Kisela Voda, Aerodrom i Gazi Baba. Otkako krstot }e se izgradi }e go gledaat ̀ itelite na ovie op{tini, ama i Skopjanite vo prestolninata na dr`avata Makedonija. Krstot e vo ramkite na odbele`uvawata na dvata mileniumi hristijanstvo, zaradi verata vo Boga na hristijanite. Donatori na krstot se ~lenovi na Svetskiot Makedonski Kongres, sredstvata se od privatni fondovi od zemjata i od stranstvo. Donatorot ja opredeluva donacijata. Donatori ima mnogu i za drugi nameni, se’ ne mo`e odedna{ i za site. Donatorite i donaciite se dobredojdeni, no tie ne se supstitut na dr`avata. Donatorstvoto e blagodarna rabota i zna~i blagorodie. Krstot voop{to ne e inspiracija od investitorot na oblakoderite vo Aerodrom, irelevantno e negovoto poteklo. Ami ako investitorot be{e Kinez, {to treba{e da o~ekuvame, vo kulite da `iveat Kinezi budisti od Kina? Vo op{tina Aerodrom ̀ iveat 99% Makedonci hristijani i za o~ekuvawe e deka vo kulite povtorno }e `iveat Makedonci, po rod i dr`avjanstvo. I ne e samo Vodno so rezervacija za krst, na drugo mesto da ne mo`e da se gradi. Verski simboli i objekti gradat vernici, ne za inaet na drugite. Toa samo drugi i tu|i go pravat, inorodni i neverni.

Ako ima donatori Svetskiot Makedonski Kongres }e inicira izgradba i na xamija za vernicite muslimani Makedonci, Bo{waci, Turci, Romi i E|iptjani.

I pokraj se, ne smeeme da zaboravime, deka cela Makedonija e i crkva i xamija, zatoa {to nad nas e Bog, Eden i Edinstven, kon kogo site zaedno patuvame, nezavisno dali nemu mu se krstime ili poklonuvame!

Amin Bo`e, prosti im na gre{nicite i spasi ne od ludiloto na bezumnicite!

Makedonija ve~na i beskone~na!

krstotipolumese^inata

11

Stav

Da si dete na italijanski roditeli rodeno vo SAD i ne e tolku te{ko. A kako e da si dete na makedonski roditeli? Pa od site onie desetici makedoamerikanci {to sum gi zapoznal (site do eden/edna uspe{ni, obrazovani i inteligentni lu|e, site rodeni vo SAD), samo eden zboruva makedonski - {to e porazitelna statistika!

Neodamna na Fejsbuk naletav na ne~ij tekst ili ne~ija kolumna ili, pak, ne~ie intervju (ne me dr`ete za zbor, navistina ne se se}avam!) kade {to avtorot odnovo ja prebrojuva na{ata dijaspora, doa|aj}i do impozantna cifra od 1.000.000 (so bukvi: eden milion) Makedonci {to `iveat rasprsnati niz svetot. Ne znam kako do{ol do ovaa brojka - verojatno gi broel site pe~albari iseleni vo Amerika i vo Kanada vo tursko vreme, seto ona naselenie razmenuvano pome|u Bugarija i Grcija po balkanskite vojni, potoa nekolku generacii begalci od Egejska Makedonija raseleni niz prekuokeanskite i isto~noevropskite zemji, pa povoeniot bran gastarbajteri zaminati vo [vedska ili Germanija ili pak Italija, pa site onie bitolski i prespanski selani naseleni vo gradovite niz Avstralija, za na krajot esapot da go zaokru`i so potomcite od prva, vtora i treta generacija rodena i porasnata vo beliot svet...

Jas se obidov da ja napravam istata ravenka, no mojot zbir be{e mnogu pomal - pri {to ovie potomci, deca, vnuci i pravnuci (rodeni vo za nas tu|ina, a za niv rodina) ne sum ni siguren dali treba da gi brojam. Na eden takov potomok i jas doma mu menuvam peleni, go {etam po pla`i i parkovi, a odvreme-navreme go iznesuvam me|u moite prijateli. Ete, ba{ nekni se najdovme na ve~era so edno italijansko dru{tvo, pa me pra{aa na koj jazik mu zboruvame doma. Im velam: „Mu zboruvam na makedonski, a mu ~itam na angliski” (i toa filmski i muzi~ki spisanija - nemu i onaka mu e seedno {to slu{a, a mene toa mi e edinstvena {ansa da gi pro~itam tekstovite {to me interesiraat). „Zna~i, maliot }e zboruva dva jazika!”, zaklu~ija moite italijanski prijateli. „Da”, velam, „angliski i - {panski!” Moite prijateli se zbunija: „Zo{to {panski?” „Pa zatoa {to golemi se {ansite dadilkata {to }e mu ja najdeme da bide Meksikanka, zatoa {to `iveeme vo del od gradot vo koj najmnogubrojni sosedi (pokraj Japoncite i Irancite) ni se Latinoamerikancite, zatoa {to vo u~ili{te }e se dru`i so nivnite deca - pa, ottamu, logi~no e vtor jazik da mu bide {panskiot, osobeno vo edna dvojazi~na sredina kako {to

e Kalifornija!” „A makedonskiot?”, pra{uvaat vo ~udo prijatelite. „E, za makedonskiot ne bi mo`el da se zakolnam, bidej}i ne zavisi samo do mene”. Tuka diskusijata malku zaglavi bidej}i dosta e te{ko na sonarodnicite na Petrarka, Verdi i Felini da im objasni{ {to zna~i da si od mala zemja i relativno nepoznata kultura - nivnite deca zboruvaat italijanski bidej}i nivnata emigracija ne e samo mnogubrojna tuku i educirana, vo lokalnite biblioteki imaat kupi{ta literatura na italijanski jazik, vo tekot na godinata ima duri dve revii na najnovite italijanski filmovi, imaat bogata satelitska televiziska programa za deca... a da ne zboruvame {to sekoj ~etvrti restoran vo ovoj grad e ili italijanski ili, pak, inspiriran od italijanskata kujna. Da si dete na italijanski roditeli rodeno vo SAD i ne e tolku te{ko. A kako e da si dete na makedonski roditeli? Pa, od site onie desetici makedoamerikanci {to sum gi zapoznal (site do eden/edna uspe{ni, obrazovani i inteligentni lu|e, site rodeni vo SAD), samo eden zboruva makedonski - {to e porazitelna statistika!

Zo{to e toa taka? Zatoa {to maj~iniot jazik ne se sozdava samo doma tuku i na u~ili{te, niz dru`ewe so svoi vrsnici, niz u~ewe sleng i razni dijalekti, niz ~itawe knigi i spisanija, slu{awe muzika, gledawe filmovi i televiziski emisii... Roditelite doma te u~at da se izrazuva{, u~ili{teto go nadgraduva toa, ulicata go rasipuva, raznite mediumi mu dodavaat razni za~ini - a site tie zaedno pravat lingvisti~ki stil so koj }e se slu`i{ ostatokot od `ivotot. Relativno e lesno svoeto dete da go nau~i{ da zboruva bazi~en makedonski sè dodeka najgolemiot del od vremeto go pominuva pokraj tebe, no {to da mu dade{ podocna? Igrani filmovi za deca na makedonski? Detski pesni~ki na makedonski {to }e mu bidat ednakvo interesni kako

angliskite „Pesni na majkata guska”? Spisanija za deca i mladinci na kirilica, po mo`nost da mo`e da gi ~ita na kompjuter ili ajpad? Detski televiziski emisii? Hmm... ]e umee li nekoj da objasni zo{to pri tolkava brojna dijaspora dosega ne postojat DVD-izdanija na „Bu{avata azbuka”, „[aram-baram”, „Vol{ebnoto samar~e”, „Beloto cigan~e”, „Edno leto”...? Ako ve}e nemame nova produkcija (a navistina ne znam zo{to nemame!), vo {to e problem starite emisii da se distribuiraat - za pari, se razbira, bidej}i sekoja emigrantska ku}a bi sakala da si kupi po eden primerok? Kako toa zamisluvame deka novite generacii }e vospostavat emotiven odnos kon tatkovinata na svoite roditeli koga tatkovinata so prst ne mrda da im pomogne vo toa?

Jazikot i zemjata od koja toj jazik poteknuva ne se sakaat napamet, tuku zatoa {to na toj jazik ne{to ubavo sro~eno sme pro~itale, ne{to pou~no sme nau~ile, nekoja sme{ka nè nasmeala, nekoj stih nè rasta`il, so toj jazik so nekogo sme se iskarale ili qubov sme mu izrazile ili vic sme raska`ale... Patriotizmot, vo koj se kolneme, pred sè e qubov kon sopstveniot emotiven svet i spomeni povrzani so oddelen region, narod, kultura, tvore{tvo, jazik. A tamu kade {to nema emocija i spomeni - ne mo`e da ima nitu qubov nitu potreba za qubov! Zo{to nekoe dete rodeno vo nekoja zemja {to sè mu dala bi ~uvstvuvalo iskrena qubov kon nekoja dale~na zemja {to ne ja poznava? Zatoa {to 3-4 pati tamu go pominal letniot raspust kaj baba si i dedo si? Da be{e taka lesno site }e neguvavme patriotski ~uvstva kon odmorali{teto [ula Mina i izvidni~kiot kamp vo Чaw.

Decata na moite italijanski prijateli sovr{eno go zboruvaat jazikot na svoite roditeli zatoa {to u{te od mali noze na toj jazik ja ~itaat prikaznata za Pinokio, slu{aat veseli pesni~ki od tipot na „Pipo non lo sa”, ~itaat avanturisti~ki stripovi za Zagor ili Koko Bil, gledaat veseli komedii so Toto ili pak Roberto Bewini... So eden zbor - italijanskiot jazik im nudi interesni sodr`ini {to angliskiot jazik ne im go nudi, sodr`ini {to ja budat nivnata detska qubopitnost, sodr`ini {to }e im pomognat da go premostat jazot pome|u niv i nivnite prvi bratu~edi {to rastat nekade vo Verona ili Neapol ili Ankona, za utre koga }e se sretnat da imaat za {to da si muabetat, za da imaat nekoe zaedni~ko iskustvo {to }e gi povrzuva...

Zatoa italoamerikancite se edna od najsilnite zaednici vo SAD ve}e sto i pedeset godini, a na{iot jazik vo ustite na na{ite potomci vo dijasporata so generacii isparuva kako plunka pri su{a.

^umuJazik?

Darko Mitrevski

ILuSTRIRANA REVIJA ZA ISELENIcITE OD Makedonija

12

Ekon

omij

a Re~isi vo celiot 20 vek idejata i realizacijata na makedonskata dr`avnost imaa partiska su{tina. Partiskiot potfat ja ograni~uva dr`avnosta i nanesuva porazi vrz identitetot, za{to i istorijata, i kulturata, i tradiciite se razgleduvaat niz partiska prizma. Partiskite kompleksi i frustracii se prenesuvaat vrz celoto op{testvo. Za vreme na celokupnoto opstojuvawe VMRO nema{e izbistren odnos sprema makedonskata dr`avnost. Pove}e ili pomalku se rakovode{e od politikata na Bugarija, se bore{e tu za avtonomija, tu za nezavisna dr`ava bez da gi opredeli jazikot i etni~kiot sostav na naselenieto na Makedonija. Kompleksite na VMRO-vskite partii sprema Bugarija pred 1944 g. prodol`ija po vojnata kako kompleksi na Komunisti~kata partija na Makedonija sprema Belgrad. Objavenata nezavisnost vo 1991 g. vo golem stepen gi reproducira politi~kite tendencii od minatoto. Golemiot problem be{e {to sega ima{e pove}epartiski sistem, a ottamu i opasnosta partiite {to si konkuriraa da ja razjadat makedonskata dr`avnost. No i dvete, kako vo minatoto, nemaa zrel koncept za makedonskata dr`avnost. IVMRO, i KPMbea naviknati da se identifikuvaat so dr`avata. No i dvete, kako vo minatoto, nemaa zrel koncept za makedonskata dr`avnost. Pritoa, na ~elo na dvete glavni partii bea lu|e bez nekakvo politi~ko iskustvo. Na ~elo na VMRO-DPMNE be{e izbran 24-godi{niot Qub~o Georgievski, a na SDSM – 29-godi{niot Branko crvenkovski. Na 25 godini Georgievski stana potpretsedatel na Makedonija, a 29-godi{niot crvenkovski – premier. Za pretsedatel na dr`avata, pak, be{e izbran 73-godi{niot Kiro Gligovor, koj 45 godini neprekinato `ivee{e i rabote{e vo Belgrad vo razli~ni visoki jugoslovenski institucii. Koga se penzionira videl deka „vo Belgrad ve}e nema {to da baram” i re{ava da se vrati vo Makedonija. Koga }e se zeme predvid jugoorientacijata na Gligorov, ne e ~udna formulacijata na pra{aweto za referendumot, odr`an na 8 septemvri 1991 g.: „Dali ste za suverena dr`ava Makedonija so pravo da stapi vo iden sojuz na suverenite dr`avi na Jugoslavija?” Za razlika od makedonskite politi~ari, gra|anite se mnogu ponacionalno orientirani. Zatoa 95.26% glasaa za makedonska nezavisnost.

Pretsedatelot Gligorov i premierot crvenkovski ne mo`ea da sfatat deka vo makedonskoto ime e sobrana i makedonskata istorija, i kulturata, i tradiciite. Toa ime e simbol na makedonskiot identitet. Zatoa vladata na crvenkovski i pretsedatelot Gligorov se soglasija Republika Makedonija da bide primena vo Obedinetite nacii pod privremena referenca „Porane{na Jugoslovenska Republika Makedonija”. Vo svoite memorari Gligovor tvrdi deka bil protiv referencata, no vo obra}aweto pred Generalnoto sobranie na OON toj nitu so eden zbor ne iska`uva nesoglasuvawe po toa pra{awe. Samo se zablagodaruva za priemot na Makedonija vo svrtskata organizacija.

Po do c n a s e pr av d a { e d e k a generalniot sekretar na OON Butros Gali go uveruval oti referencata }e trae samo dva-tri meseca. Kompromisot so imeto na Makedonija ne be{e slu~aen. Gligorv ne ja razbira{e su{tinata na makedonskiot identitet i kontinuitet. Pou~na e reakcijata na grupa mladi Makedonci od Avstralija, koi se sretnale so Gligorov po priemot vo OON: „Vie zboruvavte, ama ne ja ka`avte glavnata rabota, ne ka`avte deka sme potomci na Aleksandar Veliki. Toa ne mo`e taka. Toa kaj nas sega }e se tolkuva deka nie Makedoncite sme se otka`ale od na{eto poteklo, od na{ite predci”. Na taa seriozna zabele{ka Gligorov odgovori deka makedonskedonskiot identitet bil povrzan so slovenstvoto. Jugoslvovenskikot mentalitet ne be{e edinstveniot grev na Gligorov, iako lesnata zamena na 16-krakoto makedonsko zname (yvezdata od Kutele{) isto e povrzana so negovata nacionalna kusogledost. Toj i crvenkovski go

promenija i makedonskiot ustav vo delot za za{tita na makedonskite malcinstva vo sosednite dr`avi. Potpi{anata „Spogodba za normalizacija na odnosite me|u Makedonija i Grcija” vo 1995 g. be{e na {teta na makedonskoto ime i identitetot, za{to ja zadol`uva{e Makedonija da gi prodsol`i razgovorite so Grcija za svoeto ustavno ime. Makedonija ja ratifikuva Spogodbata, a Grcija – ne, no makedonskata strana do denes prodol`uva da se odnesuva spored nea, a Grcija da ne ja po~ituva. Za vreme na dvata mandata Kiro Gligorov ja proklamira svojata ideja za ekvidistanca na Makedonija od nejzinite sosedi. Samo na prv pogled toa e politi~ka mudrost. Lozungot treba{e da bide poinakov: oddale~enost i bliskost vo zavisnost od makedonskite interesi. Gligorov ne mo`e{e efektivno da gi brani makedonskite interesi, za{to ne razbira{e kakvi se tie, a se zadovoluva{e so op{ti formulacii za mir i dobrososedstvo na Balkanot. Bez da se usoglasi so problemite, koi gi sozdavaa makedonskite Albanci vo Makedonija u{te od vremeto na Osmanliskata imperija, Gligorov dade makedonsko dr`avjanstvo na 140.000 Albanci, {to go naru{i etni~kiot soodnos vo dr`avata.

Vo periodot 1994-1998 SDSM vlade{e prakti~no bez opozicija vo Sobranieto, za{to VMRO-DPMNE gi bojkotira{e izborite. So svoite 87 pratenici vo 120-~leniot parlament s o c i j a l d e m o k ra t i t e i n iv n i t e koaliciski parneri mo`ea da pravat sekakvi zakoni i re{enija. Tie go pravea toa, no na {tetta na makedonskata dr`ava. Vo 1998 g. na izborite VMRO-DPMNE dobi 49 mesta i napravi koalicija so Demokratskata alternativa (13 mesta) i so Demokratskata partija na Albancite (11 mesta). Ima{e mo`nost da se sostavi vlada samo od makedonski partii, no vmrovcite ja prodol\ija tradicijata na SDSM od 1992 godina. Albanskite partii u~estvuvaat vo vladeweto i gi ucenuvaat makedonskite. Naskoro, VMRO-DPMNE dobi {ansa da doka`e deka e dr`avnoodgovorna partija, deka ima pokritie me|u nacionalnite paroli {to sama gi proklamira{e i nejzinite dejstvija. Vo 1999 g. Bugarija se podgotvuva{e da gi zapo~ne pregovorite za ~lenstvo vo Evropskata unija, no i be{e postaven uslov da gi podobri odnosite so Makedonija,

porazotnamakedonskatadr@avnostvoperiodot1991-2004

Stefan Vlahov Micov

13

Ekonomijavklu~itelno i vo odnos na nepriznavaweto na makedonskiot jazik. Osven toa, Bugarija ne go priznava{e makedonskoto nacionalno malcinstvo i odbiva{e da ja registrira partijata OMO „Ilinden”, sozdadena na 14 april 1990 godina. Vladata na Georgievski mo`e{e da ja prinudi Bugarija vo imeto na dobrososedskite odnosi pozitivno da gi re{i dvata problema. Na 12 fevruari 1999 g. Sofiskiot gradski sud ja registrira partijata OMO „Ilinden”. Devet dena podocna vo poseta na Sofija dojde makedonska vladina delegacija na ~elo so Georgievski, koja so vladata na Ivan Kostov potpi{a Zaedni~ka deklaracija za sestrana sorabotka „vrz osnova na me|usebno po~ituvawe, doverba, razbirawe, dobrososedstvo i zaemno po~ituvawe na na{ite dr`avo i narodi”. Sodr`inata na taa Zaedni~ka deklaracija mo`e da se okvalifikuva kako nacionalno predavstvo na makedonskite interesi i da se sporedi so Vremenata spogodba potpi{ana od SDSM vo 1995 godina. So taa Deklaracija makedonskata vlada se otka`a od za{titata na makedonbskoto malcinstvo vo Bugarija, a osven toa go poni`i makedonskiot jazik vo „slu`ben jazik”. Bugarija go ispolzuva toj neverojaten podarok i na krajot od 1999 g. po~na pregovori za ~lenstvo vo Eu, a na 29 fevruari 2000 g. bugarskiot ustaven sud ja poni{ti registracijata na OMO “Ilinden” i dosega ne ja vrati. Na toj na~in vladata na Georgievski ne samo {to i go otvori patot na Bugarija kon Eu, no i dade mo`nost kako ~len na taa organizacija i na NATO da ja ocenuva Makedonija.

Ne samo {to nema ~uvstvo za dr`avnost, truku kako predavstvo mo`e da se okarakterizira i faktot {to 10 godini vo kontinuitet (1991-2001) vladite na SDSM i na VMRO-DPMNE apsolutno ni{to ne napravija za da ja zacvrstat makedonskata dr`avna bezbednost. Pritoa, odli~no se znae{e deka Makedonija e vo neprijatlsko oprku`uvawe i sekoj od nejzinite sosedi – Grcija, Bugarija, Albanija, Srbija – ima pretenzii kon nea. Elementarna potreba e golem del od buxetot na dr`avata da otide za voena odbrana, no toa ne se slu~i. Mete`ot na albanskite separatisti protiv Makedonija od krajot na 2000 g. be{e usloven od dozvolata na NATO da ja koristi vozdu{nata teritorija na Makedonija za bombardiraweto na Srbija vo 1999 g., i primaweto na makedonska teritorija na 350.000 albanski begalci. Treba da se podvle~e deka albanskite separatisti dojdoa od Kosovo, koe posle kapitulacijata na Srbija be{e pretvoreno vo me|unaroden protektorat. Poto~no, vo izvor na terorizam. Teroristite ne bea mnogubrojni, no dva meseca vladata na Georgievski ne prezede nikakvi dejstvija protiv niv dodeka situacijata ne izleze od kontrola. Albancite stasaa do Skopje i do Kumanovo i duri toga{ Georgievski pobara voeno-tehni~ka pomo{ od Bugarija. Na 7 mart be{e potpi{ana Spogodba za voeno-tehni~ka pomo{, a na 29 mart i Dogovor za kupuvawe na oru`je i municija od Bugarija. Po intervencijata na SAD i na NATO vo poddr{ka

na Albancite, Bugarija ne samo {to go sopre ispra}aweto na dogovorenata pomo{, ami go zatvori i svojot vozdu{en koridor, za da go popre~i preletot na voenite helikopteri i avioni, koi Makedonija gi kupi od ukraina. Za tragedijata da bide celosna, opoziciskiot SDSM go povika makedonskoto op{testvo da ne vojuva „za Qub~o Georgievski”. Partiskite interesi bea postaveni povisoko od spasuvaweto na dr`avata.

I denes mngukratno se zabele`uva deka Makedonija bez vojna se odelila od federacijata i zaslugata za toa bila na makedonskite politi~ari. Toa ne e vistina, za{to vojnata od 2001 g. be{e poslednata od serijata jugoslovenski vojni, no be{e podgotvuvana vo tekot na cela dekada so urivaweto na makedonskata dr`ava. Vojnata vo 2001 g. be{e eksperiment na SAD i NATO vo proektot „Golema Albanija”, no be{e poddr`an i od sosedite Albanija i Bugarija. Zatoa, koga Sofija i dade na Makedonija tenkovi i artileriski orudija postavi uslov „da ne se koristat protiv Albancite”. Vo samata Makedonija ima{e mo}ni politi~ki sili, koi rabotea protiv dr`avata. Ne slu~ajno, to~no vo plamnuvaweto na konfliktot se rodi idejata za razmena na teritorii me|u Makedonija i Albanija, na koja gledaa blagonaklono pretsedatelot na vladata Qub~o Georgievski i pretsedatelot na makedonskoto sobranie Stojan Andov. Vpro~em, makedonskata dr`ava kapitulira pred nekolkustotini teroristi, koi mo`ea da bidat sma~kani, kako {to se veli, „so goli race”. Ohridskiot ramkoven od avgust 2001 g. be{e kapitulacija na celokupniot desetgodi{en period od proglasuvaweto na nezavisnosta. Toj ne samo {to gi zgolemi i bez toa pregolemite prava na Albancite, tuku albanskiot jazik go pretvori vo vtor oficijalen jazik vo dr`avata i – najva`noto – predviduva{e nova administrativna podelba, {to be{e isklu~itelno vo polza na Albancite.

Po izborite vo 2002 g. Noviot premier crvenkovski gi legitimira{e albanskite separatist i teroristi i napravi vlada so niv (novosozdadenata DuI) , iako ima{e i drugi mo`nosti za vlada.Vrv na kapitulacijata na makedonskoto op{testvo pred albanskiot separatizam i negovite me|unarodni pokroviteli be{e noviot zakon za administrativna podelba, donesen od vladata na crvenkovski vo 2004 g. Na toj na~in SAD prakti~ko ja realiziraa idejata za Golema Albanija, za{to Zapadna Makedonija, Kosovo i Albanija se povrzani teritorii naseleni so Albanci so svoi institucii, iako pravno pripa|aat na tri dr`avi. Nivnoto pravno povrzuvawe mo`e da se slu~i vo sekoj moment, no duri i da ne se slu~i, Zapadna Makedonija so albanski gradona~alnici fakti~ki e otkinata od makedonskata dr`ava.

Od 2004 g. navamu makedonskiot dr`aven organizam e te{ko povreden, a makedonskoto op{testvo e vo seriozna kriza. Ako makedonskite politi~ari ne najdat hrabrost da ka`at „ne” na Evropskata unija i na SAD, makedonskata istorija }e se zbogati so u{te edna crna stranica.

14

ILuSTRIRANA REVIJA ZA ISELENIcITE OD MakedonijaRe~

privatizaciJataBe[edoBrooBmislena,nolo[osprovedena

G o s p o d i n e Ve q a n o v s k i , Ve smetaat za tatko na makedonskata privatizacija . Po 23 godini povtorno ste vo Makedonija. Kolku ste zapoznati so sega{nite sostojbi vo makedonskata ekonomija?

Ne mnogu, ona {to pro~itav i {to be{e prezentirano vo Ohrid na Globalniot investiciski samit. Kako {to mo`ev da vidam, vo globala rabotite se „fantasti~ni”, prima (se smee)... Institucionalnata struktura, a k t iv n o s t i t e n a m a k e do n s k i t e ministri, koi patuvaa niz svetot, bea i vo London, ima uspe{ni prikazni, investicii... Ru~av so nekoi Albanci koi sakaat da vidat kako toa go pravat Makedoncite, bidej}i nivnata vlada ne se dvi`i vo taa nasoka, ili barem ne tolku brzo. Sepak, vo oficijalnata statistika se izdvojuvaat brojkite za nevrabotenosta. Edno od pra{awata e kakvi se mo`nostite za vrabotuvawe, pa zatoa na panelot na koj u~estvuvav malku se po{eguvav i rekov Makedonija mo`e da izvezuva lu|e...

Kako gledate na privatizacijata vo Makedonija od ovaa perspektiva, dvaesetina godini podocna?

Konkretnoto pra{awe so koe moravme da se spravime be{e da gi privatizirame pretprijatijata i toa be{e golem problem, kako i vo drugite isto~ni zemji. Pretprijatijata bea upravuvani od rabotnicite, se povrzuvaa kompaniite {to bankrotiraa... Mora{e ne{to da se napravi i so zarobenite za{tedi so cel na {teda~ite da im

se dade nekakov udel. Ne znam {to se slu~i so za{tedite, no {emata na privatizacijata delumno se koriste{e i za taa namena. Za privatizacijata ima{e pove}e predlozi, znam deka eden {to go dadovme be{e usvoen od parlamentot, no potoa be{e revidiran, no ne znam vo koj del. Slu{nav samo deka inicijalnata legislativa mina vo parlamentot, a potoa vladata napravi izmeni... Od druga strana, mnogu od pretprijatijata ja imaa po~nato privatizacijata po konceptot na Ante Markovi} i ve}e imaa akcii, taka {to treba{e i tie da se vklopat vo procesot na privatizacija.

Dali smetate deka modelot na platena privatizacija be{e dobar za Makedonija, ili mo`ebi }e be{e podobar vau~er-sistemot?

Ne veruvam vo vau~erskiot sistem. Na primer vo Чe{ka lu|eto ne sfa}aa za {to se raboti i gi prodavaa vau~erite, a onie {to gi zemaa evtino, napravija golemi pari, mislam deka ima{e i procesi za korupcija. Vo Makedonija treba{e da

se napravi programa so koja lu|eto }e dobieja ne{to konkretno nazad. uspehot na privatizacijata treba da se gleda od aspekt na nejzinata implementacija, no jas ne bev involviran vo toa, pa sekoga{ mo`am da ka`am deka planot e dobar, no lo{o sproveden (se smee). Kako {to vele{e Jane Miqovski - dobar plan, koj be{e upropasten od izmenite. Mo`ebi e vo pravo.

Privatizacijata kaj nas ne donese sve` kapital i stranski investicii. Kako go komentirate ova?

Kompaniite {to se privatiziraa bea relativno mali, tuka be{e problemot so Grcija, vojnite koi gi odvra}aa investitorite... Vi trebaa lu|e koi ja razbiraat Makedonija. Nema{e mnogu lu|e koi ja razbiraa duri i Jugoslavija, iako ne be{e vo isto~niot blok, tuku grade{e pazaren socijalizam. Potrebni vi se investitori koi razbiraat kakvi se potencijalite, problemite. Znaete, ako imate milion dolari vo xebot i ako izborot e Чe{ka, Polska, Makedonija

koJe^entoveqanovskiЧovekot koj slobodno mo`e da se nare~e tatkoto na makedonskata

privatizacija, e roden vo Avstralija vo 1953 godina, kako dete na Gavril Veqanovski i Margaret Vagenaar. Magistriral na univerzitet Monah, a doktoriral na Oksford. Predaval na kolexot „Volfson” vo Oksford, a bil i viziting-p r o f e s o r n a univerzitetot vo Toronto, po {to bil predava~ na univerzitetskiot kolex vo London. Bil i sovetnik vo Pikok komitetot f o r m i r a n o d v l a d a t a n a Margaret Ta~er za finansiraweto na BBc.

Od 1991 do 1994 godina be{e anga`iran kako ekonomski sovetnik na Republika Makedonija za sproveduvawe na procesot na privatizacija. Spored spisanieto „Juromani”, zakonot za privatizacija be{e „vo sredi{teto na kriznata programa” na toga{nata vlada i skoncentriran na klu~nite 1.450 pretprijatija vo op{testvena sopstvenost, koi bea su{tinata na makedonskata ekonomija. Silno se zalagal za vlez na stranski kapital kako i za potrebata od brzo voveduvawe stranski banki kako imperativ da se realiziraat negovite planovi za privatizacija.

^ENTO VEqANOVSKI, TATKOTO NA MAKEDONSKATA PRIVATIZAcIJA

Mir~e Jovanovski

15

Re~ili Velika Britanija, izborot nema{e da padne na Makedonija.

Privatizacijata ostavi mnogu lu|e bez rabota. Mora{e li da dojde do toa?

To a s e s l u ~ u v a { e s o s i t e privatizacii, ima{e p r e v r a b o t e n o s t , produktivnosta be{e niska... Kakov e izborot ako sakate da pravite profit? Vo Makedonija problem bea mnogute meki zaemi me|u kompaniite, rabotnicite ne bea plateni bidej}i nema{e pari, taka {to ima{e mnogu problemi . @alno e {to lu|eto gi gubea rabotnite mesta, posebno postarite koi nemaa mo`nost za druga rabota. Toa e edna od posledicite, no toa se slu~uva i na zapad, ako mo`e da se pravi ajfon ili {to bilo poevtino, odat vo zemja ili vo kompanija koja toa mo`e da go napravi. Za `al, takov e biznisot. Stapkata na nevrabotenost se’ u{te e golema vo Makedonija i pretpostavuvam deka mnogu od nevrabotenite se mladi lu|e. Ovoj problem ne e specifi~en samo za Makedonija, go imaat i vo [panija, Italija, kade {to mladite i diplomirani lu|e se zagri`eni za svojata idnina, {to ne be{e slu~aj so mojata generacija.

Vo Makedonija se’ u{te ima kompanii zagubari koi opstojuvaat pod dr`avna kapa. Dali smetate deka e dobar pristapot tie da se odr`uvaat vo `ivot so buxetski pari?

Vo princip, ne. O~igledno vladata e zagri`ena za vrabotenosta. Ne e nevoobi~aeno dokolku vo mal grad ili vo nekoja od glavnite industrii, kako na primer metalnata industrija vo nekoi zemji, ili jaglenokopite vo Velika Britanija, vladite da se zagri`eni za nevrabotenosta. No, na krajot problemite samo se prolongiraat. Toa se slu~uva{e so industrijata za jaglen vo Velika Britanija. Evropskata komisija e protiv takvata praktika, taa istra`uva kade se dava dr`avna pomo{.

Kako gledate na perspektivite na Makedonija, ima li {ansa za pogolem ekonomski rast?

Mislam, da. Ako se stavat nastrana problemite me|u Makedonija i Grcija, ona {to e postignato se reflektira

vo izve{taite na Svetska banka i na fondacijata Heritix, {to e impresivno, za uslovite za rabota, kompaniite doa|aat tuka i investiraat, {to vlijae vrz vrabotenosta, ima ekonomski rast... Treba da se podobrat rabotite so obrazovanieto, pretpriema{tvoto, ~ove~kiot kapital. . . No ova se

generaciski raboti. Duri i vo London dobivam imejli od mladi Makedonci koi velat samo {to zavr{iv vo [vajcarija ili vo Belgija, mora da ste Makedonec spored imeto... Mnogu od niv se rodeni tuka, ne se kako mene rodeni nadvor, zaminuvaat od zemjava i vo poinakvo opkru`uvawe postignuvaat mnogu. No treba da se raboti toa da go postignat i vo postojnoto opkru`uvawe.

Povtorno za privatizacijata. Kako be{e vospostaven kontakt so Vas, kako Ve pronajdoa od makedonskata Vlada?

I m a v n a p i { a n o k n i g a z a privatizacijata vo Velika Britanija, koja se vika{e „Prodavawe na dr`avnoto” (Seling the state) za koja ima{e recenzija vo magazinot „Ekonomist”. Novinar koj rabote{e vo „Nova Makedonija” mi re~e „makedonskata vlada saka da zboruva so vas”. Nekoj ja pro~ital knigata i ja videl recenzijata i rekol o~igledno e Makedonec spored imeto. Bev pokanet da bidam gostin na Ministerstvoto za nadvore{ni raboti i na „Nova Makedonija”. Dojdov vo avgust, no vladata ne be{e vo Skopje, pa mi rekoa deka treba da odam za Ohrid. Pominavme eden den tuka, no ni{to ne se slu~i, pa si rekov, dovolno e si odam doma, koga od pravec na Titovata vila dojdoa tri crni „mercedesi”. Eden od mladite ministri sleze i mi re~e „pretsedatelot saka da te vidi”. Jas bev vo {orcevi, rekov „vo red, dozvolete mi da se oble~am”. Dojde i soprugata, vozevme do vilata, tamu be{e celata vlada. Vlegovme, gi sretnav Gligorov, premierot, Jane

Miqovski, Fr~kovski, drugi ministri... Sedevme na balkonot, jas bev svrten kon ezeroto, a site ministri bea svrteni so grb kon ezeroto. Diskutiravme dva-tri ~asa, zaklu~ivme deka mora da go re{ime problemot. Mi rekoa deka e vreme da se svrtime kon ekonomijata i deka im treba nekoj koj }e se zafati

so privatizacijata. Mu rekov na pretsedatelot Gligorov „znam deka nema da mi platite”, pa }e treba da odam nazad vo London, da zboruvam so EBRD, za da go poddr`i izve{tajot za privatizacija na M a k e d o n i j a . I m a v p r i j a t e l G e r m a n e c koj rabote{e tamu, no treba{e da se ubedi i @ak Atali, pretsedatelot na Evropskata banka za obnova i razvo j , da se obezbedi itno t e h n i ~ k a p o m o { z a makedonskata programa za privatizacija. Seto toa e istorija, „Nova

Makedonija” , Ministerstvoto za nadvore{ni raboti koe go napravi kontaktot, nikoj ne mi plati da dojdam ovde. I, se razbira, kako mlado mom~e vo Avstralija od tatko mi postojano slu{av Makedonija, Makedonija, Makedonija...

I taka eden neoliberal, dojde da sorabotuva so socijaldemokratska vlada?

Da, malku e kontroverzno (se smee).

Navistina ni{to ne Vi platija?

N e m i p l a t i j a . M i d a d o a kancelarija...

Ima{e i sme{ni situacii - `ena mi znae da ~ita na kirilica i na eden yid pro~ita „Da `ivee Чento”..., porane{niot potpretsedatel na Vladata utredenta ne nau~i za {to stanuva zbor. Koga po vtor pat dojdov, ̀ ena mu mi re~e ‘sakam da te dopram, ti ima{ sveto ime”. Podocna go sretnav sinot na Чento, be{e minister, i se ~ude{e od kade nekoj se vika Чento vo toa vreme...

Ka`ete ni ne{to pove}e za Va{eto poteklo?

Tatko mi e roden vo Mavrovo, a jas sum roden vo Avstralija. Toj zaminal po Vtorata svetska vojna, izbegal prvo vo Italija, a od tamu zaminal za Avstralija. Pritoa, imalo pukawe, mo`el da bide zastrelan. Se’ u{te ne sum bil vo Mavrovo, no bi trebalo, tatko mi ka`uva{e mnogu raboti za rodniot kraj, o~igledno bea vistiniti.

16

ILuSTRIRANA REVIJA ZA ISELENIcITE OD MakedonijaOko

Makedonija kako porta za kineskite kompanii kon evropskite pazari - ovoj proekt poleka, no sigurno se nametnuva kako eden od klu~nite strate{ki, pred se’ ekonomski prioriteti na makedonskite vlasti. Vo period na ekonomska i finansiska kriza vo Evropa, Makedonija se vrti kon Istokot, glavno kon najbrojnata i najbrzoraste~kata zemja na svetot, javi Doj~e vele.

Aktivnostite poleka dobivaat i na konkretnost i toa vo delot n a re a l i z a c i j a t a n a g o l e m i t e infrastrukturni proe kti ~ i j a realizacija e vo faza na planirawe. Kinezite }e gi gradat dvata avtopati, Skopje-[tip i Ki~evo-Ohrid, nekolku kompanii ve}e se prisutni kako del od drugi infrastrukturni proekti, a postoi otvoren interes i za u~estvo vo krupni energetski proekti. Kontaktite na najvisoko politi~ko nivo za~estija, a ve}e se dogovara i intenzivirawe na trgovskata sorabotka.

Dali ekonomskoto, a paralelno so toa i politi~koto povrzuvawe so Kina mo`e da i’ donese benefit, no mo`ebi i svoevidni problemi na Makedonija od aspekt na odnosite so Eu? Analiti~arite se podeleni okolu ova pra{awe. Gledaat prostor za ekonomski benefit, no del od niv i predupreduvaat deka treba da se igra vnimatelno i da ne se “vrti” grbot na Eu:

„Edna od va`nite pri~ini za postoeweto na Evropskata unija proizleguva od ekonomskata nu`nost na svetskata ekonomija, deka duri i dr`avi kako Germanija, Francija ili Britanija se ‘premale~ki’ za da mo`at da se nosat so konkurencija na svetskiot pazar so zemji kako SAD, Kina ili Indija. Ottamu, mislam deka na{iot priroden pat do

svetskiot pazar e preku integracija so unijata. Samo so zastarenata logika na Studenata vojna, koga Kina napravi svoja politi~ka baza vo Albanija, mo`e da se razmisluva deka toa bi mo`elo da se povtori denes so Makedonija. Denes, stavena da bira pome|u nas i edna dr`ava - ~lenka na unijata, Kina vo nikoj slu~aj ne bi si gi zagrozila odnosite so

E v r o p s k a t a uni ja , svo jot z n a ~ a e n t r g o v s k i p a r t n e r . S e r a z b i r a , nesomnena e k o r i s t a o d k i n e s k i t e f o n d o v i nameneti za Jugoisto~na E v r o p a , n o v r e d i ekonomistite d a g i

s p o r e d a t s o {tetite predizvikani od nekoristeweto na fondovite na unijata, pokraj {tetnite posledici po vnatre{nata i nadvore{nata b e z b e d n o s t n a d r ` a v a t a , zaradi docnewe s o n a { e t o ~ l e n s t v o v o najposakuvaniot sojuz vo svetot”, komentira za D o j ~ e v e l e

univerzitetskiot profesor Denko Maleski.

StRAte[Ko PARtneRStVo

Diverzifikacijata na nadvore{nata politika na Makedonija spored porane{niot ambasador Risto Nikovski ne mo`e da bide vo kolizija so odnosite so Eu i NATO tuku, naprotiv, taa e celosno komplementarna so niv. Makedonija spored nego odamna trebalo da posveti mnogu pogolemo vnimanie na razvojot na sorabotkata so zemji kako Rusija, Indija, Kina. Primeri na strate{ko partnerstvo

od vakov vid spored nego ima i vo ramki na unijata, a kako primer toj gi poso~uva odnosite pome|u Germanija i Rusija za koi smeta deka se izvonredni i grani~at so nekakvo strate{ko partnerstvo. Makedonija spored nego mo`e da ima dvojna korist od odnosite so Kina:

„Makedonija mora koncentrirano, kontinuirano i posveteno da raboti na pro{iruvawe na vrskite so {to pogolem broj zemji, po~nuvaj}i od najgolemite, najva`nite, najeksponiranite. A Kina e svetsko ekonomsko ~udo od krajot na 20 i po~etokot na 21 vek. Nema nikakvi pri~ini nie da gi dozirame ili limitirame komunikaciite so nea. Toa bi bilo samo na na{a nepopravliva {teta. Za sre}a, vo posledno vreme, ima indikacii deka i tuka rabotite trgnuvaat. Da bideme iskreni - inicijativite doa|aat glavno od tamu. Investiciite vo avtopati{tata se del od nivniot fond od 10 milijardi dolari, namenet za centralna i Isto~na Evropa. Odli~no e {to i Makedonija }e dobie del od toj kola~. Mo`nostite se, me|utoa, pove}ekratno pogolemi. Na nas e toa da go iskoristime. Mega proektot ‘Vardarska dolina’ e povtorno aktueliziran, tokmu od strana na

Kinezite; docnime so izgradbata na energetski kapaciteti i, po urnekot na HEc „Kozjak”, treba da barame inestitori od Kina; otkako kupija pristani{ta vo Grcija, treba da rabotime da ja prezemat i na{ata `eleznica koja e hroni~en zagubar, a niv }e im treba poradi povrzuvawe na pristani{tata so Evropa. Posetata na pretsedatelot \orge Ivanov na Kina e sekako pozitiven is~ekor vo taa nasoka. Kina nema i nema da ima politi~ki aspiracii vo i kon reginot, ama na{ naglasen interes e taa da bide prijatelski nastroena kon Makedonija,

pekingedoBarpartner,nodanesezapostaviBrisel!

17

Oko

bidej}i na krajot od krai{ata, problemot

so imeto, koj e klu~en za ovaa zemja, }e se re{ava vo Sovetot za bezbednost na ON, kade Kina e postojana ~lenka. Taka, sorabotkata so Kina za nas nosi dvojna korist”, smeta Nikovski.

DA Se ISKoRIStI InteReSot nA KInA

Inicijativata za strategisko partnerstvo so Kina e zna~ajno za biznis zaednicata koja ve}e podolg period predlaga paralelno so unijata, Makedonija da gi razviva odnosite i so brzoraste~kite ekonomii. Interesot na Kina za centralna i Jugoisto~na Evropa spored Qubica Nuri, ekspert od Stopanskata komora na Makedonija treba da se iskoristi. Posebno dokolku se ima predvid faktot, strategijata koja se bazira na investicii vo trgovijata i proizvodstvoto, infrastrukturata i obnovlivata energija:

„ S t r a t e g i j a t a z a B a l k a n o t na Republika Kina e odraz na Strategijata na Eu za komunikativna Evropa, za transportna i energetska infrastruktura, koja do 2020. godina treba da ja podobri povrzanosta na Eu so sosednite zemji i da ja zgolemi transmisionata mo} na edinstveniot Eu-pazar. Stopanskata komora na Makedonija, svesna za disproporcijata na dvete ekonomii, na ekonomskata sorabotka so Narodna Republika Kina gleda kako na mo`nost za tehni~ko-t e h n o l o { k o u n a p r e d u v aw e n a proizvodstvoto i ja gleda Makedonija kako logisti~ki centar za kineskata trgovija kon zapadna, centralna i isto~na Evropa. Vo toj kontekst gledame deka makedonskata ekonomija mo`e da se vklopi vo strategijata na Narodna Republika Kina kon Balkanskiot region preku trgovija, a potoa i investicii - da se zajaknat kineskite proizvodni kapaciteti vo regionot, so cel da se revitaliziraat odredeni industrii ili da se za~nat novite adekvatni za pazarot na Eu. Vo toj kontekst treba da se ima na

um deka Makedonija e vo s l o b o d n a zona na trgovija s o E u , E F TA , c E F TA , Tu r c i j a i u k r a i n a i deka od 2015. godina }e imame mo`nost da ima preferencijalna t r g o v i j a s o z e m j i t e o d j u g o i s t o ~ e n Mediteran”, veli Nuri.

Vo u s l o v i koga infrastrukturata e edna od

klu~nite strategii na Kina za regionov i po{iroko vo Evropa, makedonskata ekonomija, no i ekonomijata na regionot, spored Nuri, ima potreba od kineska podr{ka na investicii vo ̀ elezni~kata infrastruktura vo delot koj ja spojuva zemjata so pristani{tata vo Solun i Pirej, vo ramkite na Koridorot 10 i investicii vo doizgradba na `elezni~koto i patno povrzuvawe vo ramkite na Koridorot 8. Ottuka spored nejze e mnogu zna~ajno i za pozdravuvawe odlukata na Vladata da pobara kreditna podr{ka od Kina za izgradba na patniot del od Koridorot 8 i patot kon [tip:

„Ne gledame deka razvojot na ekonomskata sorabotka so Kina bi mo`ela da {teti, naprotiv proektot za podr{ka na razvoj na ekonomskite odnosi na Kina so centralna i

Jugoisto~na Evropa e del od vkupniot strate{ki razvoj na odnosite na Kina so Eu. Bilateralnata trgovija so stoki pome|u Eu i Kina vo 2012. ima dostignato vrednost od 432 milijardi evra, {to zna~i deka dnevno se vr{i trgovija od pove}e od 1 milijarda evra. Kompanii od Eu imaat investirano vo Kina 9,9 milijardi evra vo 2012. a Kina vo Eu 3,5 milijardi evra. Na 18 ti oktomvri 2013, Sovetot na Evropskata unija ima odobreno zapo~nuvawe na pregovorite za Spogodbata za investirawe so Kina. Taa vleze vo ovoj region vo onie oblasti od koi Eu se ima povle~eno u{te vo 1994. godina. Taa }e pridonese vo izgradba na infrastruktura vo vnatre{nosta na regionot za da se fatat priklu~oci, transportni i energetski so Eu”, smeta Nuri.

So isklu~ok na tajvanskata avantura na krajot od minatiot vek, kinesko makedonskite odnosi postojano va`ele za tradicionalno prijatelski i dobri. Zalo`bite i od dvete strani se vo nasoka na dinamizirawe na sorabotka vo pove}e sferi, glavno vo delot na ekonomijata. Kontaktite na najvisoko nivo dobivaat na intenzitet. Letoska prvo premierot Nikola Gruevski be{e vo poseta na svojot kineski kolega, a minatata nedela i pretsedatelot \or|e Ivanov pridru`uvan od nekolkumina vladini ministri vo Peking dogovara{e intenzivirawe na ekonomskata sorabotka pome|u dvete zemji, javi Doj~e vele.

18

ilustrirana revija za iselenicite od MakedonijaD

ijas

pora

]e ima li Makedonija naskoro ambasador vo Ju`na Amerika i kolku vreme Vie ja pretstavuvate na{ata zemja vo Peru?

MNR ve}e raboti na otvorawe diplomatsko pretstavni{tvo vo Ju`na Amerika, no se’ u{te ne se znae dali }e bide vo Buenos Aires ili Brazilija. Sega jas funkcioniram kako nekoj koordinativen centar za na{ite gra|ani, za tie {to patuvaat na ovoj kontinent i za makedonskite kompanii {to sakaat da se pro{irat tamu. Po~nav so rabota vo 2011 godina, i toa na nekolku poliwa.

Pred se’, okolu sporot za imeto, potoa na zapoznavaweto na Makedonija, kade sme, {to sme... Prvo {to napravivme be{e da ka`eme deka Majka Tereza e od Makedonija, za da mo`at da ne’ asociraat so ne{to, bidej}i makedonskoto dosega gi asocira{e na ovo{na salata. Vo Ju`na Amerika ima golema gr~ka dijaspora, nasproti na{ata, koja e dojdena vo dva navrata, pred Vtorata svetska vojna i po nea. Od vtoriot bran vo Lima ostana samo eden Makedonec i toj e celata na{a dijaspora, zaedno so negovoto semejstvo, decata i vnucite. Poslednite dvaeset godini doa|aat Makedonci preku me{oviti brakovi, no celosno vo Peru nema pove}e od 500 do 600 Makedonci. So socijalnite mre`i po~navme da kontaktirame so tie vo okolnite zemji, po~navme da se organizirame, broime, povrzuvame i na nekoj na~in stanavme edno semejstvo povrzano na celiot kontinent.

Koga posleden pat ste bile vo Skopje i kako ja do`ivuvate razlikata. Se ~uvstvuvate li pak kako doma?

Da, se ~uvstvuvam kako doma. Iselen sum 25 godini, a pred dve godini bev posleden pat i ona {to zabele`uvam e deka gradot e se’ poizgraden. Ekonomski mo`ebi ne e idealna situacijata, no na~inot na ̀ iveewe iznenaduva koj bilo {to }e dojde. Moite deca i soprugata, koja pred dve godini dobi makedonsko dr`avjanstvo, se ~uvstvuvaat Makedonci i, iako malku go razbiraat jazikot, znaat se’ za zemjata i se voodu{eveni od nea. Bidej}i na~inot na `iveewe e totalno razli~en, poprijatelski, pootvoren, ne{to {to e nezamislivo vo Latinska Amerika.

D o s e g a n i t u e d e n latinoamerikanski funkcioner ne e dojden vo na{ata dr`ava. Kade voop{to nao|ate makedonski interes vo Peru? Koi Vi se prioritetite?

Ova be{e mnogu zaostanat kontinent, tehnolo{ki i ekonomski i so politi~ki problemi. No, paralelno so dvaesette godini promeni vo Isto~na Evropa, se

slu~uvaa promeni i tamu, a op{testvata odea napred. Vladata na Peru sega saka bescarinska trgovija i kulturna razmena so zemjite od Isto~na Evropa, me|u koi i so Makedonija. Porane{niot minister Milo{oski be{e vo poseta na Peru vo 2011 godina, taka {to vrskite se vospostavija. Ambasadorot na Peru, koj od Bukure{t ja pokriva Makedonija, isto taka, raboti na toa, kako i na{iot vo Va{ington. Ekonomski po~navme sorabotka poslednite dve godini. Jas ne sum diplomat po profesija, tuku biznismen, imam svoi kompanii i naedno pretstavuvam tri makedonski, „Vitaminka” od Prilep, „Mikrosam” i „Eurokompozit 11 Oktomvri”. Tie se na dobar pat da razvijat trgovski odnosi. Sega drugi {est kompanii mi gi pretstavija proizvodite i }e rabotam na nivna prezentacija. So premierot i so ministrite raspravavme kako da vospostavime bescarinska trgovija so Peru. Peru e golem izvoznik na surovini i dobar pazar so 24 milioni `iteli, od kade {to mo`at da se pokrijat i drugite zemji, koi se ogromni. Samo glavniot grad na Peru, Lima, ima devet milioni `iteli i e dolga 100 kilometri.

Ima li ekonomska logika od Makedonija da se nosat proizvodi vo Peru?

Od po~etokot ne izgleda{e logi~no, no se poka`a deka nekoi na{i kompanii se dosta konkurenti so nekoi proizvodi, kako {to se „Mikrosam” i „Vitaminka”, ~ii bonbonieri , na primer, se sporeduvaat so eden tip belgiski po kvalitet, a cenata e 20-30 otsto poniska.

Ima li nekoe iskustvo od Peru {to

Slobodanka Jovanovska

DEJAN ATANASOVSKI, PO^ESEN KONZUL NA MAKEDONIJA VO PERU

peruimapari,makedoniJaBarainvestitori

Dijaspora

19

mo`e da ni pomogne?

Da, Peru e golem izvoznik na surovini, pa ekonomijata poslednite 20 godini raste so stapka od 12 otsto godi{no, blagodarenie na izvozot vo

Kina, kade {to odat 90 otsto od niv. Sega Peru ima mnogu stranski kapital i vi{ok na kapital {to bara mesto da se investira. Na toa rabotime sega, da najdeme peruanski investitori koi bi sakale da investiraat vo Bunarxik i vo drugite industrisko-tehnolo{ki zoni, od kade {to bi proizveduvale i potoa izvezuvale vo Eu. Iako Lima potpi{a spogodba za bescarinska trgovija so Eu, toa nema da se primenuva vedna{, tuku postepeno, po deset godini, taka {to duri toga{ tie }e dojdat do nivoto na trgovija {to go imame nie sega so unijata. Prose~nata plata vo Peru e povisoka od kaj nas, okolu 900 dolari, no `ivotnite tro{oci se pogolemi.

na latinoamerikanskata skala, koi dr`avi najmnogu se razvivaat sega?

Brazil e najrazvien, no ja {titi premnogu svojata industrija. Toj e kako kontinent vo kontinent, mnogu avtonomna zemja, koja proizveduva o d av i o n i do a v t o m o b i l i , h r a n a , k a f e , meso, taka {to prakti~no nema potreba od ni{to. I da potpi{at d o g o v o r z a slobodna trgovija so Makedonija, preku vnatre{ni m e h a n i z m i }e gi poskapat proizvodite. Toa

e mnogu za{titen pazar i mo`ebi zatoa uspeaja tolku. Meksiko, isto taka, ima ogromen razvoj vo poslednite 20 godini otkako go potpi{a dogovorot NAFTA so SAD so koj zemjata na nekoj na~in se pretvori vo rabotna raka na Amerika. No, iako rastot vo dvete zemji e golem, kriminalot raste, a i natamu imaat socijalni problemi.

Mo`na li e sorabotkata vo turizmot i vo drugi sferi...

Na kulturno nivo, isto taka, planiram sorabotka. Koga na{ata delegacija dojde vo Peru, vide deka dvete zemji imaat ne{to zaedni~ko, a toa e deka se mnogu

stari kulturi. Razmisluvame za razmena na arheolozi, na{i da otidat vo Peru. Najdobar na~in da se zapoznae edna zemja e preku istorijata. Makedonskiot turist ne e ekonomski tolku silen da odi vo Peru, no ima na~in, sepak, kako da se pomogne toa. Imame ideja za razvivawe turisti~ki vizantisko-hristijanski pravec, so ogled na toa deka mnogu katolici od cela Ju`na Amerika odat za Me|ugorje, preku popatna poseta na Vatikan i, na krajot, za Izrael. Bi bilo dobro ako uspeeme da gi doneseme dva-tri dena vo Ohrid.

Vo Makedonija, za `al, stanavte poznat po incidentot {to se slu~i neodamna. Kako zavr{i taa epizoda?

Toa be{e poplaka na eden vraboten, koj se ~uvstvuva{e onepravdan {to dobi otkaz. Nema{e, vsu{nost, nikakov incident. Stanuva zbor za ~uvarot na zgradata koj pravel biznis, t.e. go iznajmuval parkingot {to go dobi konzulatot na raspolagawe, kako site rezidencii vo svetot. Poradi toa, pobarav da mu bide daden otkaz. Nezadovolen od toa, toj povika policija i mediumi, tvrdej}i deka e napadnat. Pobarav televizijata da se izvini javno, bidej}i ne be{e proverena informacijata, a sega me raspoznavaat sekade, na granica, vo trafikite... Storijata ne be{e vistinita , a peruanskoto MNR potvrdi so dokument deka dosega nema nikakva `alba ili postapka protiv mene. Povedime sudski proces za kleveta. Toa }e bea mnogu izgubeni pari i ugled za mediumot, taka {to prakti~no tie ne se izvinija i odbraa da odat na sud. Zatoa razvrskata }e ja baram tamu.

20

ILuSTRIRANA REVIJA ZA ISELENIcITE OD MakedonijaD

ijas

pora

Допишувањето со Тања започна неодамна , додека на јмалата од семејството Џамбазови беше во Индија (држеше предавања на светската конференција „Things that matter“ врзани за технолошки иновации), за вчера по и-мејл да испрати поздрав од Малдиви. Сите што ја познаат Тања знаат дека се работи за интересна жена, со опсежен статус на професија и дека кревката градба е само „камуфлажа“. Едните велат дека е уметница, граѓанин на светот, другите дека се грижи за планетата Земја, ама и за луѓето, животните и идеите. Всушност темата е комплексна и голема, но тоа секогаш било така во фамилијата на Џамбазови.

Кина, Африка, ама и Америка, Европа. . . Во што ја наоѓаш и

п р е п о з н а в а ш е г з о т и к а т а в о з е м ј и т е к а д е што патуваш и живееш?

- С а к а м д а видам како луѓето о д р а з л и ч н и к у л т у р и г о поминуваат ова малку време што го имаме на Земјата, што им е важно, каде наоѓаат мир и што им носи п е п е р у т к и в о стомакот. Бегам од градови зашто с и т е с е и с т и .

Невидливите градови на Калвино. Одам во мали места, во села, а во ретки моменти пијам ракија од шише со автомеханичар во Куба. Или појадувам со фармер во Исланд. Сум шетала со човек кој убива болни или повредени коњи во Јужна Африка. Да, имав драгоцен разговор со теа мастер во Тибет, споредував животни филозофии со пријатели од Зимбабве... Патувам секаде каде што можат да се најдат луѓе со големо „Л“.

Поминаа повеќе од 20 години откако го напушти Скопје, веднаш откако заврши архитектура. Кога ќе се сетиш на минатото, својот град, што ти доаѓа првин на ум? Што, можеби, сонуваш?

- Игор. Игор. Игор. Тато. Мојот најдраг тато од кого научив дека во животот можеби треба малку и на себе да се мисли. Борче. Мама. Биби, мојата втора половина, чувачот на сите мои тајни. Мојот столб Тања Нацевска. Јуриј Гагарин. Фидан Бојлија мачорот. Кучето скитник Линда кое по една година дневно дружење, шинтерот го уби пред мои очи. Високата пунџа и беспрекорната кошула на учителката Љупка. Училишна торба поголема од

TAWA XAMBAZOVA

srcegladnozanovi

predizvici

skopJe

Ретко доаѓам, на пет-седум години. Македонија боли. Секое следно патување за Скопје наоѓам помалку од Скопје, од мојата Македонија, од средината која ме направи ова што сум денес. Некаде исчезнаа тие ветрови, тие сонца, води, музики. Не сакам да знам дека не е повеќе како што беше. А кога доаѓам, во тие ретки гостувања, се знае - секогаш правам една работа: од аеродром ме носат прво на бурек.

21

Dijasporaмене. Диско „Мусандра“. Гастон, ах Гастон. Тања Ефремова и „вранглерки“. Креативноста на тетка Милена. Игор. Снимањето на „Волшебното самарче“. Алумина и пластика. Зелничето на баба. Пакување половина куќа за регуларниот тримесечен годишен одмор во Градиште. Рибарење во 5 наутро. „Охридско лето“. Фризерската соба во театар. „Бриџ“ со дедо. Скијање со чичко Мирче. Белата капа и жолто-бел-црн костим за капење на тетка Кача. Таа и мама - кафенце, цигари и многу смеење (со тато и чичко Мирче како главен извор за инспирација). Јана и Уна. Игор. Театарски претстави. Многу убави театарски претстави. Нова година кај Палчо, првата средба со вермут: 7 лустери, 6 лустери, 5 лустери, 4 лустери… Мирисот на театарската сцена. Чичко Душко. Лариса. Ручеци кај баба и дедо. Лиле на Диме. „Леб и сол“. Лидија

Георгиевска. Горазд Поповски. Игор Баци и Зако. Маврово. Архитектонски факултет и Живко Поповски. Игор. Пеење серенади под балконот на војничката зграда кај Зоолошка. Група „Раскољников“. Милиот Сергеј. Ајвар! Млечник и кох од мама. Горан Адамовиќ. Штокче. „Буре барут“ и Дејан.

Н е з н а м д а л и к а к о т р а ј н а дестинација може да се наведе твојот моментален дом во Сан Франциско....? Како и да е, што работиш конкретно и што дојде на местото на архитектурата?

- Цел живот барам нешто трајно, само се’ уште не сум нашла што било такво. Единствено трајно е дека се’ е променливо. Сан Франциско е една од многуте непланирани станици на моето патешествие без почеток, ни крај. На

архитектурата и’ ставив крај во Лондон во 2000 година. Немав стомак за тоа,

ниту доволно талент. Има толку многу талентирани архитекти на светов, па и еден просечен е премногу. А јас не сум добра во која било просечна улога...

Да објаснам што работам денес не е лесно. Измислувам и се реинвентирам секој ден. Во последните 13 години работам во компанија која прави дизајн софтвер. Измислив работна позиција која дозволува да го користам најдоброто во мене: театар, креативност, познавање луѓе, технологија, кршење мраз со нови идеи. И си измислив титула: јас сум Tecxnologos whisperer. Звучи апсурдно, ама е многу точно: правам и учам висока, нова технологија на разбирлив начин . По секоја презентација, луѓето ми бараат автограм и ме молат да се сликаат со мене... Лани, пак, започнав да работам со најпознатите светски музеи како што е Smithsonian, реконструирам египетски мумии во музеј во Шведска, работам со д-р Лоуис Леакс, внуката на д-р Ричарц Леакс, потоа, со индиската влада за зачувување на Чандигар од Корбизије, наскоро имам проект со УНИЦЕФ за заштита на светски културни значајни места, во контакти сум со Ирис ван Херпен за „хај енд фешен“ и користење на 3Д-печатач и ласер кутери...

Знам дека актерскиот ген не те прескокна, а во твојот случај се работи за неминовност, ми се чини. Дедо, мајка, брат, сите етаблирани и големи...

moJotBrat-gromoBranИгор е неуморен,

прави, а не зборува. Не е доволно да ти даде господ талент, треба нешто да се направи со тоа. И зад книги, и зад музика и шоуа стои многу работа, големи и с т р а ж у в а њ а , читања и мислења. Тој се качува и паѓа, но не го запира.

Мозокот му врие со идеи, со мисли, но ги става во ноти, на хартија, на сцена, на телевизија. Мојот брат е генијалец во секаква смисла, а најфасцинантно и апсурдно е што е скромен и кроток. Игор никогаш не се однесувал ниту замислувам дека е нешто поважен од другите. Има приземјување на громобран. А најмногу го почитувам поради тоа што живее искрено со себе и со тоа што го прави среќен.

22

Dij

aspo

raILuSTRIRANA REVIJA ZA ISELENIcITE OD Makedonija

- Зборување за глумење, театар, ме боли. Мама и тато ме направиле таква, да ме бидува за многу работи – но, тоа што мене ме движи се животните и глумата. Додека бев во Македонија, не ни помислив да станам глумица, не сакав, не можев да живеам опкружена со коментари дека добивам ролји само затоа што сум сестра на..., ќерка на..., внука на... Немаше да има шанса за објективно мерење успех, па кога си отидов, несвесно правев се’ за да имам можност да бидам на сцена. Во Виена играв во Дие Фремден - аматерски театар на странци, во билингвален театар зборував германски и француски, глумев и во претставата за Михаил Булгаков, каде што ја играв неговата жена. Ме имаше и на отворена сцена во Париз. За Лондон немаше шанси - жена му на Раде Шербеџија, Ленка, веднаш ми го кажа тоа... Инаку, одев во конзерваториум, не за да научам да глумам, туку да влезам во круговите, а професорите кај кои зедов часови не разбираа зошто сум таму, а не негде на сцена. Еден професор во крајната оценка ми напиша вака: „Оваа глумица е подготвена и треба да игра!“ Ме насмеа. И многу ме натажи. Но, можеби така требало да биде во мојот живот – да имам интересен пат.

Ти никогаш не си го користела презимето, корените, препознатливост, како адут, напротив. Зошто?

- Не знам. Мислам дека е некоја неоснована или барем непоимлива потреба да покажам дека можам да се

снајдам без помош на другите, да одам по пат кој не е однапред асфалтиран. Ме бидува за калдрма која не знам каде води. Одбрав професија за која не знаев ништо, отидов во места во кои не познавав никого. Човек е поподготвен за живот кога не планира со помош на другите и кога прави сам свои фундаменти. Така знае дали се работи за фундаменти од дрво, армиран бетон или жив песок, и знае колку тежина да стави. Таа индивидуалност и гордост ми е сигурно наследство од мама. Тие што ја знаат отпорано знаат дека никогаш го нема користено фактот дека Петре и’ е татко. Никогаш ништо не му побара, ниту, пак,

очекуваше. Дури ни во најтешки моменти.

Ти и Игор сте големи индивидуалци, тоа е веројатно така во сите уметнички семејства, каде што има доволно „простор за дишење“ и дејствување. Како контактирате вие двајцата? Тој повеќе се движи во локални рамки, ја обожава Македонија, ти си илјадници километри подалеку, ама со иста цел...

- За Игор слушам повеќе од интервјуа или од други луѓе отколку од него. Тој е мојата насмевка, животна инспирација, грижа и солза. Не ни е важно колку често се слушаме или гледаме. Знаеме дека сме тука еден за друг и молчаливо ги гледаме изборите што ги правиме и како ги решаваме животните костеци во кои ќе се најдеме. Се познаваме длабоко за работите кои се важни, ама сме странци за работите што се тривијални или ‘nonise’. Многу би сакала кога би знаел каде и како живеам, и кога би доаѓал да ме види. Само изгледа дека сите мои избори немаат шанса со Слепче, неговиот одбран рај...

За крај, ги остави животните. Сериозна си на „оваа тема“, голем дел од времето го поминуваш во резервати. Поради слобода, допирот со природата, грижата околу нив или поради нивната наивност, безусловна љубов?

- Поради љубов. И начинот на кој ја даваат без страв, без план, прекор, очекување. Го сакам чувството дека сум сакана и дека некому му требам... Инаку, не јадам месо една година и не сум била посреќна и пополна со енергија како сега. На оние што ме сакаат им ја препорачувам книгата „Јадење животни“ од Џонатан Сафрон Фоер. Ако можете да јадете месо потоа, ви завидувам.

Valentina todorovska

filmoviЛани снимав три филма во Сан Франциско - во едниот ме направија руски

емигрант во Канада. Во другиот сум учителка по пијано од Источна Европа. Во третата ролја ја играм жената на Бертол Брехт, Хелена...

23

Dijaspora

Dosega imam doneseno stotina [ve|ani vo Makedonija, koi potoa ja {irat prikaznata za na{ata zemja, veli Jovan Hristovski. Ovoj makedonski iselenik od Bitola, koj `ivee i raboti vo upsala, [vedska, go dobi najvisokoto op{tinsko priznanie {to go dodeluva Kriva Palanka - nagradata „8 Oktomvri”, po povod Denot na osloboduvaweto na gradot. Nagradata mu e dodelena za posreduvaweto za donacija na dve protivpo`arni vozila od [vedska.

- So bezrezervna i nesebi~na anga`iranost na Hristovski uspeavme da ja zgolemime bezbednosta na gra|anite vo pogled na protivpo`arnata za{tita, a preku opremuvaweto so vozila na{ata Protivpo`arna edinica ja zgolemi efikasnosta vo spravuvaweto so po`arite. Osven cisternata so kapacitet koj ovozmo`uva navremena i uspe{na intervencija, pomaloto vozilo ima performansi {to odgovaraat za gasnewe po`ari na otvoren prostor i vo urbanite zaednici, {to navistina ni be{e neophodno. Poto~no, so nego obezbeduvame pristap do te{ko dostapnite ridskoplaninski podra~ja i tesni uli~ki vo gradot kade {to drugite vozila ne mo`at da pristapat - objasnuva Ile Kocevski, komandir na TPPE „Kriva Palanka”, koj go ima podneseno i predlogot do Op{tinata, Hristovski da go dobie najvisokoto op{tinsko priznanie.

VoZILA ZA PoMALIte oP[tInI

Kocevski poso~uva deka Hristovski gi ima obezbedeno i prevozot i prestojot na krivopalane~kite po`arnikari vo [vedska, od kade {to se doneseni doniranite vozila. Osven donacijata za Kriva Palanka, makedonskiot iselenik dosega ima obezbedeno vozila i za protivpo`arnite edinici vo Dojran i vo Bitola, a naskoro treba da pristigne u{te edno vozilo za Makedonskiot centar za obuka na po`arnikari „Pegaz” so sedi{te vo Bitola.

- celta mi be{e vozilata da gi dobijat onie protivpo`arni edinici {to navistina imaat potreba od niv.

Za Skopje, kako glaven grad, sekoga{ }e se najdat sredstva, zatoa sakav da se doniraat vo pomalite i pograni~ni mesta na koi ~esto se zaborava - veli Hristovski.

Sorabotkata so Kriva Palanka do{la sosema slu~ajno preku Balkanskata fondacija za mladi na {vedskiot kral Gustav Petti.

- Rakovoditelot na Fondacijata za Makedonija, Kristijan [ambar, imal dobra sorabotka so Kriva Palanka i toj re~e deka ovaa op{tina ima potreba od protivpo`arno vozilo. Inaku, jas dotoga{ ne sum imal nikakvi kontakti so ovoj grad i samo edna{ sum pominal niz nego vo 70-tite godini od minatiot vek na propatuvawe za Bugarija. Sega, pak, imam vistinski i mnogu bliski prijateli, a so dobivaweto na nagradata veruvam deka na{ite vrski i kontakti }e ostanat zasekoga{ - istaknuva Hristovski.

Toj objasnuva deka dosega{nata donacija od {est protivpo`arni vozila, koi se vo dobro odr`ana sostojba i mo`at da se koristat okolu 10-ina godini, vredi od 1 do 2 miliona evra, a se nadeva deka za ovoj period Makedonija }e sozdade kapaciteti i samata da im pomaga na drugite.

JA PRoMoVIRA MAKeDonIJA Vo [VeDSKA

Hristovski e roden vo Bitola kade {to zavr{il gimnazija, a na univerzitetot vo upsala diplomiral istorija i arheologija, a podocna zavr{il i ekonomija, otsek hotelierstvo i turizam. Rakovodel so pove}e hoteli vo Stokholm, a od 2001 godina zastanuva na ~elo na angliskata firma „Kompas grup, Viktorija hotel”. Istovremeno, raboti i kako novinar i publicist i objavuva svoi tekstovi i komentari na {vedskoto radio, vo pove}e {vedski vesnici, makedonski mediumi, no i vo gr~ki vesnici na {vedski i na gr~ki jazik. Gi tretira temite na balkanskite zemji i

aktuelnite slu~uvawa, a ima napraveno i prevod od angliski na makedonski jazik na knigata „Makedonija i nejzinite narodi” od N. G. Brailsford vo vesnikot „Vest” i vo „Bitolski vesnik”. Vo fokusot na negovite tekstovi ~esto e i sporot za imeto me|u Makedonija i Grcija, koe go tretira od istoriski aspekt.

- Za imeto nema kompromis i toa nema da se promeni. So Grcija mo`e da se najde samo re{enie za bilateralna sorabotka, dodeka svoeto ustavno ime, priznaeno od 135 zemji vo svetot, sekako }e si go zadr`ime - smeta Hristovski.

Istovremeno toj raboti i na afirmacija na Makedonija vo [vedska za privlekuvawe turisti.

- Ovaa promocija ja vr{am samostojno. Za ovie godini sam imam doneseno stotina [ve|ani vo Makedonija, isto kolku {to obi~no nosat i turisti~kite agencii. Eve, samo sega, so mene se ~etvorica [ve|ani. Site tie ponatamu ja {irat prikaznata za na{ata zemja me|u nivnite prijateli i veruvam deka nivniot broj, kako i posetite, }e bidat se pomnogubrojni - veli Hristovski.

Nagradata „8 Oktomvri” posthumno mu e dodelena i na na{iot iselenik i p i s a t e l @ iv k o S t o j a n o vs k i , potpretsedatel na Nacionalniot sovet na Makedonskata zaednica vo Srbija, za osobeni postignuvawa i pridones vo sozdavaweto kulturni vrski pome|u Kriva Palanka i Vr{ac, kako i za sorabotkata pome|u Makedonija, Srbija i Romanija.

Toj e eden od najzaslu`nite i za priznavaweto na pravata na Makedoncite vo Srbija. Po poteklo krivopalan~anec, sekoja svoja nova kniga Stojanovski ja promovira{e tokmu vo Kriva Palanka. Minatata godina veti deka svojot nov roman „Ku~e{ki griznuvawa”, isto taka, najprvin }e im go pretstavi na svoite sonarodnici. Za `al, ne ja do~eka promocijata, a vo negovo ime toa go storija negovite sorabotnici i najbliskite.

PRIZNANIE ZA MAKEDONSKI ISELENIK VO [VEDSKA

Bitol^anecodupsaladoBinagradaodkrivapalanka

MakedonijaILuSTRIRANA REVIJA ZA ISELENIcITE OD

30

Dij

aspo

ra

Vo Malme `iveam 26 godini. Tuka mi se rodeni i decata.

Kr{tevkite im gi pravevme vo Bitola, od kade {to poteknuvame so soprugot. Toga{ nema{e verski hram na Makedonskata pravoslavna crkva vo [vedska. Da ima{e, sekako deka tuka }e gi krstevme. Vaka Gordana \urovska, ~len na makedonskata zaednica vo Malme, go opi{uva zna~eweto na izgradbata na makedonskiot hram „Sveti Naum Ohridski” vo ju`na Skandinavija, kade {to `iveat golem broj makedonski iselenici. Taa, zaedno so soprugot, izminatiot vikend be{e gostin vo novata crkva i prisustvuva{e na liturgijata {to ja vode{e crkovniot vrv na MPc-OA.

- I tuka treba da se soedinime i da go za~uvame na{iot identitet. Toa }e im zna~i na idnite generacii, na na{ite deca i vnuci - dodava \urovska.

Golem del prisutni vernici bea podgotveni u{te vedna{ da gi zaka`at prvite kr{tevki i ven~avki. Me|u niv ima{e i takvi {to glasno baraa nivnite deca so blagoslov da go proslavat denot na ven~avawe tokmu vo novata crkva.

Qubica Petrovska e rodena vo Malme, kade {to go osnovala i svoeto semejstvo. Rodniot kraj go posetuva edna{ vo godinata. Veli deka sekoj pravoslaven

praznik go do~ekuva so vozbuda. Redovno odi vo crkva i se trudi da gi praznuva verskite praznici spored ka`uvaweto na nadle`niot vladika Pimen.

- Чetiriesetgodi{noto postoewe na makedonskata zaednica vo Malme ne e za potcenuvawe. Toa e dokaz za na{ata serioznost i za `elbata da ja ~uvame samobitnosta na crkvata. Va`no ni e crkvata da e tuka so nas - smeta Petrovska.

Evropskiot mitropolit Pimen veli deka so izgradbata na ovoj hram MPc mu podaruva na Malme svoeviden pravoslaven muzej, a, pak, na idnite generacii im ostava amanet da ja ~uvaat verata i da ja nadgraduvaat crkvata.

ISELENIcITE ]E DOBIJAT u[TE cRKVI

Makedonskite iselenici {to ̀ iveat vo [vedska u{te edna{ doka`aa deka dale~inata ne e pre~ka za neguvawe na obi~aite i verbata vo Boga. Velat deka makedonskata samobitnost ja ~uvaat i ja neguvaat postojano, a najmnogu se trudat toa da im go prenesat na decata. Nivnite deca dvapati nedelno posetuvaat ~asovi po makedonski jazik vo u~ili{tata, a se trudat taka da zboruvaat i doma.

crkvata „Sveti Naum Ohridski” vo Malme e eden od {este verski hrama na MPc {to se rekonstruirani i izgradeni vo poslednite {est godini vo evropskata eparhija, pod nadle`nost na vladikata Pimen. Tri objekti se novoizgradeni i osveteni, a preostanatite tri se smesteni vo ve}e izgradeni objekti, no se rekonstruirani. Slednata godina, kako {to veli g. Pimen, e predvideno osvetuvawe na crkvata vo Majn, Germanija, i da se postavi kamen-temelnik na hram vo Zagreb, Hrvatska.

[ V E D S K A DAVA PA R I I Z A EVROPSKATA EPARHIJA

Sekoja godina od {vedskiot buxet se odvojuvaat finansii za poddr{ka na verskite zaednici, koi se dodeluvaat spored brojot na ~lenovi. Takvi dotacii dobivaat zaednicite vo Geteborg i vo Malme, koi glavno gi koristat za odr`uvawe na hramovite.

Makedonskata zaednica vo Malme e formirana pred 40 godini, odnosno vo 1973 godina. Tokmu osvetuvaweto na crkvata se sovpa|a so jubilejnata proslava.

Vo 2003 g. bil postaven kamen-temelnikot za izgradba na crkvata, no slednite nekolku godini ne se odvivale nikakvi grade`ni aktivnosti. Efektivno crkvata se gradela od 2007-ta, a poslednata godina se crtale i freskite vo oltarot. Izgradbata na crkvata iznesuva okolu milion i 600 iljadi evra, pari {to bile sobrani glavno od donacii na vernicite.

MPc SE POJAVI I VO [VEDSKITE MEDIuMI

Interes za osvetuvaweto na novata crkva na MPc-OA vo Malme poka`aa i {vedskite mediumi. Sliki od verskiot hram se pojavija na naslovnite stranici na nekolku lokalni dnevni vesnici vo Malme. Vo tekstovite se opi{uva ~inot na osvetuvawe na crkvata. Pi{uvaat za prigotvuvaweto makedonska ~orba, za decata oble~eni vo makedonski nosii {to gi pre~ekuvaa gostite. Gi istaknuvaat i rasko{nite ode`di na vladicite, koi gi nosat za vreme na liturgiite.

MASOVNO PRISUSTVO NA OSVETUVAWETO NA VERSKIOT HRAM "SVETI NAUM OHRIDSKI"

novatacrkvavomalmegi^ekaprvitekr[tevkiiven^avki

3131

DijasporaPETRE V^KOV, AVTOR NA KNIgATA "VODENIcATA NA JANKO"

profesorivoatina^itaatzamakedonskiteoBi^aivolerin

Profesori vo Atina mo`e da pro~itaat za tradicijata na

Makedoncite od lerinskoto selo Setina vo knigata „Vodenicata na Janko” {to ja napi{a Petre V~kov. Sedumdesetogdi{niot V~kov od Setina, inaku penzioniran profesor po biologija koj predaval vo sredno u~ili{te i na fakultet vo gr~kata prestolnina, ni raska`uva deka zbirkata prikazni za rodnoto selo ja napi{al u{te pred 25 godini.

Tri-~etiri pati se obidel da ja izdade, no izdava~kite ku}i ne sakale da prifatat bidej}i vo knigata, napi{ana na gr~ki jazik imalo golem

broj makedonski zborovi. - Ne im se bendisuva {to vnatre

staviv makedonski zborovi. Velat, ne bilo zaradi ideologija, tuku ne im se isplatelo da ja pe~atat knigata bidej}i vo gradovite ne sakale da ~itaat za selata. A ima pove}e pisateli i poeti koi me pofalija - veli V~kov.

Pred eden mesec V~kov ja ispe~ati knigata so pomo{ na Zdru`enieto na setinci, popadinci i kru{oradi od Lerin vo Makedonija.

-Dadovme 100 knigi, ~ekame u{te da ni donesat. Ne samo vo Setina, tuku i vo Kru{oradi, Ov~arani, vo Atina me|u nekoga{nite kolegi i prijatelite. Ima interes. Onie {to ja ~itale, velat deka im se bendisuva. Sekoj den mi doa|aat na vrata, mi ja baraat knigata - ni raska`uva V~kov,

koj letno vreme e vo ku}ata vo rodnoto selo, a naesen se vra}a vo Atina.

Vo negovata kniga ima bele{ki za

`ivotot, obi~aite i tradicijata na `itelite na Setina od krajot na 19 i po~etokot na 20 vek.

- Sakav da poka`am kako `iveele familiite vo ilindensko vreme, kako se dru`ea, {to adeti imaa, na {to se nadevaa, zo{to sakaa da gi isteraat Turcite. Ima mitovi i prikazni za toa kako selanite gi krieja ovcite od Turcite za da ne im gi zemat, kako zemale od `itoto i go kriele vo gumnoto. S` {to se slu{a{e vo seloto mi raska`uvaa i ja napi{av knigata - veli V~kov. Najvpe~atlivata prikazna vo knigata e za Janko vodeni~arot, komu komitite mu gi raska`uvaat bolkite. Kako {to objasnuva V~kov, brojot na `iteli vo seloto od 1.800 se namalil na 150. Pove}eto izbegale za vreme na Gra|anskata vojna.

KRIZAtA ne GIBnA

Go pra{uvame V~kov kakov e `ivotot na me{tanite sega, vo sporedba so prikaznite od knigata: „Krizata n` gibna mnogu. Nekoi rabotat od zemja, del vadat }umur, rabotat te{ka rabota”.

N a { i o t s o g o v o r n i k v e l i deka mladite slabo go zboruvaat makedonskiot jazik, no se ~uvstvuva deka kaj Makedoncite nema strav kako vo minatoto.

- Porano, pred 30-40 godini se pla{evme da zboruvame, sega go nadminavme toj strav - veli toj.

Ivana Kostovska

ILuSTRIRANA REVIJA ZA ISELENIcITE OD Makedonija

32

Pe~

at „Detroit njuz” vo objaveniot t e k s t s o i z va d o k o d Va { a t a avtobiografija „Solzi za mojot grad”, nagradena na Pariskiot festival na knigata, koj go prenese i „Utrinski vesnik”, Ve pretstavi kako dolgogodi{en ̀ itel na Detroit. Poteknuvate od Makedonija, a vo toj grad kako i {to pi{uvate, ste se naselile kako dete so va{eto semejstvo. Dali e tuka po~etokot na knigata i {to Ve predizvika da ja napi{ete?

M o j a t a k n i g a z a p o ~ n u v a s o preseluvaweto na moeto semejstvo vo Avstrija, prvo ~ekaweto za vizi i drugi dokumenti {to treba da se odobrat za da otpatuvame vo Amerika. Toga{ ne be{e lesno lu|eto da ja napu{tat Jugoslavija.

Bevme vo Avstrija okolu osum meseci i tamu ima{e eden postar, qubezen ~ovek koj ni pomogna da izlezeme, pa duri go predupredi tatko mi (Mihajlo) za da ne se selime vo Detroit. Toj ~ital za bezredijata vo Detroit i vele{e deka po bezredijata }e bide te{ko da se doseli nekoe semejstvoto i da se zapo~ne `ivot. Go pottiknuva{e tatko mi da ostaneme vo Avstrija kade {to be{e ~isto i bezbedno. No, moite roditeli bea re{eni da se preselime vo Amerika. Jas sum od Detroit, i mojot interes za pi{uvawe na knigata potekna od mojata `elba da go prika`am vo poinakvo svetlo. Toj grad se prika`uva na televizija i na drugite mediumi na taka negativen na~in {to im dava na lu|eto pogre{en vpe~atok. Iako moeto vospituvawe vo Detroit ne be{e kako na decata vo predgradijata,

jas postignav najmnogu od ona {to go imav i toa be{e pozitivno za mene, bidej}i nau~iv negativnite raboti da gi gledam kako pozitivni. Sakav da go iznesam toa vo mojata kniga, bidej}i Detroit e dobro mesto i jas go sakam gradot na na~in {to ne se ka`uva so zborovi. Mojot motiv za pi{uvawe na knigata be{e da se poka`e deka dobroto mo`e da proizleze od `iveewe vo oblast koja e pogodena od bandi, droga i kriminal.

Ste ja napu{tile Makedonija, no ste go napu{tile i Detroit, gradot koj godinava bankrotira, a vo knigata go narekuvate „grad vo koj ste rasnele mnogu brzo, grad {to se opi{uva kako najopasen po{tenski kod vo Amerika, 48 211”.Kolku vreme `iveevte vo nego i zo{to moravte da go napu{tite?

Od momentot koga zaminavme od Avstrija otidovme direktno vo Detroit (1973) i `iveevme vo najopasniot po{tenski kod vo zemjata do 1991 godina. Naslovot bukvalno zna~i deka jas pla~am za gradot {to morav da go napu{tam. Moeto semejstvo mora{e da zamine zatoa {to jas stanav svedok na ubistvo i morav da ja napravam vistinskata rabota. Vo sosedstvoto od kade {to doa|am od Detroit, da se bide potka`uva~ ne e ~esna rabota i mo`e da bidete ubieni. Toa e pri~inata zo{to lu|eto izbegnuvaat da razgovaraat so policijata i }e zami`at pred nasilstvoto vo nivnoto sosedstvo. Mnogu od lu|eto koi gi vr{at tie krivi~ni dela ednostavno prodol`uvaat bez da bidat kazneti, bidej}i nikoj ne zboruva so policijata. Na kratko, i bez

da otkrivam premnogu, se ispraviv pred i n c i d e n t o t {to se slu~i i siot pekol {to se nametna potoa, pa bev prinuden da zaminam.

D a l i Detroit sega mo`ete da go o p i { e t e i na drug na~in o s ve n k a k o surov grad?

Fokusot na

ovaa kniga bea 80-tite i po~etokot na 90-tite godini od minatiot vek, koga bandite navistina bea najgolemite problemi {to gi ima{e Detroit, i gradot ne znae{e kako da se spravi so toa. Iako postojat mnogu pozitivni raboti za Detroit, jas ne sakam da go ignoriram faktot deka bandite i drogata se korenot na negativnite sliki {to se prika`uvaat vo mediumite. Iako Detroit be{e nasilni~ki grad, rastej}i tamu jas imav mnogu zabavni periodi. Sred lo{ite raboti {to se slu~uvaa okolu nas, nie se’ u{te bevme vo mo`nost da odigrame dobra ko{arka ili fudbal i jas se zabavuvav so moite prijateli od gradinka. No, so ogled deka moite roditeli bea imigranti od Makedonija i se preselija vo eden od najbrutalnite delovi na gradot, na{eto doma}instvo navistina be{e strogo i tatko mi cvrsto me kontrolira{e.

Koi bea i koi se sega{nite negovi ubavi strani i vrednosti?

Denes ostanaa mnogu malku dobri oblasti vo Detroit, {to e sramno. Ima naselbi kako Indijan Vilix i Palmer Park, koi imaat golemi ku}i, pa duri i zamoci, a nekoi ku}i imaat 9.000 kvadratni metri. Tie oblasti se mnogu visoko na skalata, no se na nekolku stapki od opasnost {to gi pravi nesigurni. Jas sekoga{ sum sakal da `iveam vo golema ku}a vo Detroit, no mislam deka nekoga{

DEAN DIMITRIOSKI

gonapu[tivdetroitza[toBevsvedoknauBistvo

3333

Pe~at

nema da bide dovolno bezbedno za mene da se preselam nazad.

K a d e s e g a ` i v e e t e i { t o rabotite?Dali mo`ebi pi{uvate nova kniga?

@iveam vo grat~eto [elbi so mojata sopruga Valentina i dve mom~iwa, Aleksandar i Majkl. Toa e predgradie, okolu 48 km severno od Detroit. Jas sum direktor za reklami i otvoriv dve kompanii vo Detroit - „Amerikast televi`en” i „Sitisr~.kom”. „Amerikast” be{e prodadena i rabote{e mnogu dobro, a „Sitisr~” be{e isklu~itelno uspe{na. Parite nikoga{ ne bea motiv za mene da ja napi{am knigata. Ednostavno sakav da ja raska`am mojata prikazna.

Sakav da privle~am vnimanie na Detroit, kako i na Makedonija. Ima tolku mnogu tradicionalni raboti za koi pi{uvam vo vrska so na{ite tradicii vo Makedonija i nivnoto prenesuvawe vo SAD. Lu|eto kako mene, koi se preselile od na{ata zemja se, kako {to jas gi narekuvam, „posrednici”. Nie nikoga{ nema da bideme celosno prifateni vo zemjata vo koja se preseluvame, a bidej}i sme ja napu{tile na{ata sopstvena zemja ne mo`eme da bideme ni del od nea. Toa e najte{ko za decata, kako i za mene i sestra mi. Po moe mislewe, nie nikoga{ ne treba{e da se preselime.

Rabotam na druga kniga, no nema da izleze u{te barem nekolku godini. Za „Solzi za mojot grad” bea potrebni nad {est godini. Poslednite 13 meseci pi{uvav scenario vrz osnova na mojata kniga i toa be{e odobreno od Holivud. Go pregleda nagraduvan re`iser, koj e mnogu popularen, za da go re`ira filmot „Solzi za mojot grad”. Toj se soglasi, no ne mo`e da go po~ne proektot do 2017 godina. Jas bi sakal snimaweto da po~ne porano, pa baram nekoj drug koj bi sakal da go re`ira filmot. Isto taka, bi sakal da u~estvuva makedonski re`iser, bidej}i planiram snimawe na dve mnogu va`ni sceni, koi se fokusot na prikaznata, na lokacija vo Makedonija,. Zna~i, ako nekoj saka da me kontaktira, slobodno neka go napravi toa.

Dali dobienite nagradi za knigata sledea po Va{e prethodno zanimavawe so literatura?

Moeto akademsko obrazovanie go zavr{iv vo 1992 godina na golem univerzitetot vo Detroit nare~en

Dr`aven univerzitet Vejn. Diplomirav na reklamirawe i odnosi so javnost. Vo 1999 godina, dobiv magisterska diploma po menaxment na informati~ki resursi i se fokusirav na tehnologija. Ova e prva kniga i neverojatno e kolku stana popularna. Se probi niz celiot svet.

Dali Ve interesira {to se slu~uva vo Makedonija?

Da, jas sum od Tetovo, od seloto Ratae. Nie zaminavme koga imav pet godini. Vo 1984 godina bev na turneja niz Makedonija nastapuvaj}i so mojata tancuva~ka grupa KuD „Makedonka”. Znam {to se slu~uva vo Makedonija i vnimatelno gi sledam vesnicite na nedelna osnova, plus

semejstvoto me informira. Planiram prodol`en prestoj vo Makedonija, vedna{ {tom }e stigne golem buxet za filmot {to planiram da go snimam vrz osnova na knigata.

Kako ja do`ivuvavte prethodno literaturata, a kako se ~uvstvuvate sega kako potvrden avtor?

Mojot ̀ ivot se smeni po dobivaweto na nagradite. Mojata kniga stana bestseler na „amazon.com”. Za nea izvestuvaa golemite mediumi niz celata zemja, a po~nuva i me|unarodna pokrienost. Taa e sevkupen pobednik za najdobra avtobiografija na Pariskiot festival na knigata za 2013, nagradena e so vtoro mesto na

Holivudskiot festival na knigata za istiot `anr, a isto taka dobi i vtoro mesto na Golemiot festival na knigata na Sreden Zapad za 2013 godina. Nivoto na te`ina duri da se bide nominiran za ovie natprevari, osobeno Pariskiot festival na knigata, e isklu~itelno te{ko. Knigata konkurira za u{te dve nagradi za najdobra avtobiografija, na Londonskiot festival na knigata i na Festivalot na knigata na Nova Anglija. Ako se slu~i da osvoi edna od slednite dve nagradi, mojata kniga }e bide vo sopstvena klasa.

Чitate li knigi od makedonski avtori i od koi?

Ne sum ~ital knigi od makedonski avtori.

So {to mo`e dene{niot ~ovek da Ve impresionira, voshiti, a so {to najmnogu Ve pla{i, Ve deprimira?

[to se odnesuva do sporot za imeto, redovno sledam makedonski vesti i mojot stav e kako i na site Makedonci, „Ne se obiduvajte da go odzemete ona {to sme i sekoga{ sme bile”. Sekoj vistinski Makedonec nikoga{ nema da se otka`e od pravoto da se narekuva Makedonec, da postoi Makedonija i da go prenesuva toa na site Makedonci vo svetot.

Katerina Bogoeva

MakedonijaILuSTRIRANA REVIJA ZA ISELENIcITE OD

34

Rep

ort

a`a

Se vrativ po 42 godini od [vajcarija so soprugata, oti se ~uvstvuvam Makedonec i patriot. Tamu `iveev fizi~ki, no so tatkovinata vo srceto. Legnuvav i stanuvav so Prilep. Me vle~e lulkata, za{to ovde najprijatno galat zracite na sonceto, veli 75 godi{niot Daniel Melvil, koj ima koreni od poznatoto aptekarsko semejstvo Simixioski.

Toj sega gi dovr{uva po~natite knigi, a so nego vo Prilep e i negovata sopruga Daniela, Francuzinka, na koja ~ se dopa|a, kako {to veli, relaksiraniot `ivot vo gradot. Melvil, koj dobro go vladee francuskiot jazik, go prevel na makedonski romanot „Tajnata na `oltata soba” od Gaston L`Ru, a na francuskata publika ~ go dobli`il @ivko Чingo so „Paskvelija”. Toj sega se podgotvuva za promocija na negoviot roman „Kriton” na 1.200 stranici, svoite dela napi{ani na francuski vo Evropa saka da gi dobli`i do qubitelite na pi{aniot zbor so makedonski prevodi. Tvore{tvoto na francuski ne go publikuval, tuku go sozdaval od li~no zadovolstvo vo no}nite saati na osamenost na gurbet. Dosega me|u korici gi stavil romanite „Stravovi”, „Rekviem za edno ~ove{tvo” i raskazite „Makedonska rapsodija”.

Vitalniot Melvil u`iva bidej}i tretata doba ja minuva duhovno ispolnet, so tutunskata aroma, so pogled na Markovite Kuli i so zvukot od kambanata na Gradskiot saat, tvorej}i na svoeto ogni{te, so partnerkata od francusko poteklo, koja go inspirira so podgotovkata na makedonski specijaliteti.

Vo negovite dela glaven lik e obi~niot ~ovek, na{inecot na pe~alba, negovite maki i stradawata, tagata za

semejnata toplina i harmonija. Niz nostalgi~nite se}avawa i emocii, se prepoznava kopne`ot za svojata zemja i `elbata da se ovekove~i edno vreme, no i da se gleda decenii napred.

- Me motiviraat Makedoncite, `ivotot na na{ite lu|e. Delata na tu|, na francuski jazik, gi adaptiram na makedonski. Preveduvam desetici tekstovi so razli~ni tematiki - objasnuva Melvil.

Prilep, veli, sekoga{ mu ostanal prilepen na du{ata. Niz ̀ ivotniot vek vo tu|ina bil grade`en rabotnik, deratizer na pariskata kanalizacija, ~ista~ na korozija na ~eli~ni konstrukcii na viso~ini... A penzijata mu stasala kako promotor na medikamenti za {vajcarska kompanija, so {to ja odr`al semejnata tradicija, nosena od dedo mu i predado mu.

- Nekolkupati doa|av doma, no se vra}av so solzi vo jabana. Zaminav od eden svet

pred pove}e od polovina vek i se vrativ vo drug Prilep. Du{ata mi be{e prazna, me~tite za gradot nikoga{ ne prestanaa da gorat. Srceto mi trepere{e, a krvta vo venite mi klokote{e, po gradot na Marko koj sega e moderen. Se vlo`uva na podobruvawe na izgledot. Demokratijata te~e, slobodno se zboruva, {to vo vremeto na diktaturata na proleterijatot ne mo`e{e ni da se sonuva. Se raduvam {to gradot se razviva, du{ata mi se polni {to se se doteruva, se gradat ulici, bulevari, plo{tadi i {to sovremieto nagolemo vleguva so brzi ~ekori - veli Daniel.

FRAnCUZInKAtA DAnIeLA GotVI MAKeDonSKI SPeCIJALItetI

@ivotot vo Prilep, veli, ~ e ubav i na soprugata Daniela, koja rabotniot vek go zavr{ila kako profesorka. Razbira makedonski, a ja sovladala i makedonskata kujna. Podgotvuva vkusen ajvar, bez nervoza, vo relaksirana atmosfera. Na gosti ~ do{la i sestra ~, koja go bendisala ajvarot {to sama go pravi, pa vo [vajcarija i taa pe~ela piperki i pravela ajvar. Daniela go bendisuva vkusot na {irdenite, no ne umee da gi zgotvi. Na doma{noto meni im se makedonski manxi, po recept na Daniel, odnosno, na negovite roditeli.

- Makedonija me potsetuva na `ivotot kako dete vo francuska provincija. I tuka familijata e najva`na. Lu|eto se topli, qubezni i gostoqubivi. Mi se dopa|a relaksiraniot `ivotot, bez ograni~uvawa, slobodno - veli Daniela.

Taa so `ivotniot partner gi slavat Veligden i Bo`ik dvapati, katoli~ki i pravoslaven.

Qup~o Murgoski

ivo[vaJcariJaprilepmuostanalprilepennadu[ata

PRILEP^ANEc PO 42 gODINI SE VRATI POD MARKUKULE

3535

Reporta`a

Me najdoa preku mejl, pravele istra`uvawe na Linkdin, barale profesionalci {to imaat poznavawe od Hajper-vi replika (Hyper-V Replica), sum stasal na nivnata top lista i taka stanav avtor na ovoj prira~nik, koj denes se prodava preku Amazon, ja raska`uva svojata prikazna 25-godi{niot Vangel Krstevski za toa kako stanal avtor na edna stru~na kniga {to se prodava vo celiot svet.

V a n g e l K r s t e v s k i k a k o d i p l o m i r a n i n f o r m a t i ~ a r n a Prirodnomatemati~kiot fakultet vo Skopje brzo nao|a rabota vo Re-aktiv.

„u{te od fakultetskite denovi me interesiraa mre`ite i mre`nite tehnologii. Re-Aktiv e makedonska firma za izrabotka na softver i nudewe na konsultantski uslugi i tuka mi be{e ovozmo`eno da go rabotam toa {to otsekoga{ sakav da go rabotam - implementacija , odr`uvawe i planirawe na sistemot i mre`ata na edna kompanija”, veli Krstevski.

Vo j u n i g o d i n av a t o j b e { e kontaktiran od izdava~kata ku}a od Birmingem, Anglija „Pakt pabli{ing” (Packt Publishing), koja se zanimava so izdavawe knigi i prira~nici od oblasta na informatikata. Izdava~kata ku}a napravila istra`uvawe deka na nekolku veb-sajtovi so oglasi za rabota imalo golem broj otvoreni rabotni mesta za IT profesionalci koi imaat poznavawe

od Hajper-vi replika. Toa e edna nova tehnologija na Majkrosoft, koja doa|a isklu~ivo so Vindous server 2012 (Windows Server 2012).

„Mi ponudija da izrabotam prira~nik za primena na ovaa tehnologija koja im ovozmo`uva na kompaniite da go podobrat biznis kontinuitetot , kako i politikata na spravuvawe so k a t a s t r o f i . To a podrazbira na~in na koj biznisot nema da ima zastoj vo rabotata vo slu~aj na nekakvi prirodni ili kakvi bilo drugi katastrofi, na primer zemjotres, po`ar. . . Temata e m n o g u a t ra k t iv n a bidej}i ovozmo`uva brza konfiguracija, a vo isto vreme i lesno odr`uvawe na istata od strana na IT oddelenieto vo kompanijata. Najprvo od mene be{e pobarano da napravam predlog sodr`ina so temi koi smetav deka treba da bidat vklu~eni vo pr i r a ~ n i k o t ” , se obide Krstevski n a j e d n o s t av n o d a

ja objasni sodr`inata na negoviot prira~nik.

Toj do koordinatorot na proektot go ispratil negoviot predlog za koncept na prira~nikot i podocna vo dogovor so proektniot menaxer samo gi definiraa rokovite za izrabotka na oddelnite glavi na prira~nikot, kako i rokovi za korigirawe i adaptacija na sodr`inata.

„Vo tekot na izrabotkata primerite koi se prezentirani vo prira~nikot gi testirav na vistinska oprema vo ramki na Re-Aktiv. Otkako ja predadov sodr`inata, istata bila ispratena i na nekolku tehni~ki lica koi bea anga`irani kako tehni~ki urednici. Ovie lica bea zadol`eni za analiza na sodr`inata i potvrda deka istata e tehni~ki dobro napi{ana i izdr`ana. Site komentari i zabele{ki koi gi dobiv od tehni~kite urednici, kako i od koordinatorot na proektot bea pozitivni. Lu|eto koi bea vklu~eni vo proektot bea i pove}e od zadovolni od moeto poznavawe na temata,

profesionalizmot i po~ituvaweto na zadadenite rokovi”, veli Krstevski.

Samo dva meseci potoa, na 4 oktomvri prira~nikot be{e postaven na stranata na Pakt pabli{ing, kako i na Amazon, i e dostapna za prezemawe. Taa mo`e da se prezeme vo elektronska ili da se nara~a vo pe~atena verzija.

OD SKOPJE, PREKU BIRMINgEM DO AMAZON

prira^nikotzainformati^arinavangelseprodavavoceliotsvet

36

ILuSTRIRANA REVIJA ZA ISELENIcITE OD MakedonijaKul

tur

a

Na 20-ti oktomvri 2013 godina vo Makedonskata pravoslavna crkva „Sv. Kliment Ohridski” vo Toronto se odr`a promocija na monografijata „\or|ija - Xorx Atanasoski”. Avtor na ovaa zna~ajna delo e publicistot Slave Nikolovski - Katin. Taa e izdanie na knigoizdatelstvoto „Makedonska iskra”, vo sorabotka so spisanieto „Makedonsko sonce” i TV „Sonce” od Skopje.

Ova zna~ajno delo be{e promovirano vo ramkite na Literaturnoto dru{tvo „Bra}a Miladinovci” koe e vo sostav na crkvata „Sv. Kliment Ohridski”. Vo prisustvo na golem broj iselenici promocijata ja otvori Maja Donevska-Ivanovska, pretsedatel na Literaturnoto Dru{tvo „Bra}a Miladinovci”, a za monografijata zboruva{e Mende Bakalovski, pretsedatel na MPc „Sv. Kliment Ohridski” od Toronto.

Vo negovoto izlagawe, me|u drugoto, toj istakna:

„Monografijata „\or|ija - Xorx Atanasoski” od poznatiot i priznat publicist Slave Nikolovski- Katin, pretstavuva osvrt za likot i deloto na ovoj poznat i priznat Makedonec.

Knigata e izblik na silnata qubov na patriotot i golemiot biznismen Atanasoski od SAD kon rodnata zemja - Makedonija. Deloto e svidetelstvo na ubaviot zbor i otkrivawe na `ivotot i postignuvawata na ovoj doblesen i golem patriot vo makedonskata dijaspora.

Isto taka, gospodinot Bakalovski istakna deka avtorot na ova golemo delo, Slave Katin e poznat na makedonskata i me|unarodnata kulturna i nau~na javnost so svoite 45 publicisti~ki dela, potoa po novinarskite i nau~nite trudovi koi se posveteni, glavno, na `ivotot na Makedoncite vo svetot, no i na niza

priznanie „Elis ajland”. Monografijata za \or|ija – Xorx

Atanasoski e zna~ajna i po mnogu ne{ta edinstveno dvojazi~no delo (na makedonski i na angliski jazik) koja sodr`i 460 stranici vo boja i pretstavuva ogledalo za likot i deloto za golemiot makedonski biznismen. So toa avtorot na monografijata Slave Katin uspea da go ovekove~i ovoj poznat i priznat Makedonec, za kogo so pravo se veli deka nemu mu pripa|a zaslu`enoto visoko mesto vo gradeweto

prijatelski, biznis i drugi mostovi me|u Soedinetite Amerikanski Dr`avi i Republika Makedonija.

drugi aspekti povrzani so dijasporata, kako i so kulturata, literaturata, jazikot, `urnalistikata, istorijata, naukata i religijata.

Inaku, biznismenot Xorx Atanasoski e isklu~itelno zna~ajna, poznata, priznata i neodminliva li~nost vo makedonskata dijaspora i vo Makedonija. Iako podolgo vreme `ivee vo Florida, od svoeto zaminuvawe do denes, toj e dlaboko i silno povrzan so sudbinata, vistinata i nastanite vo Makedonija. Toj e eden od najuspe{nite makedonski

biznismeni vo SAD i vo svetot, za {to e dobitnik na brojni nagradi, me|u koi na najvisokoto amerikansko op{testveno

delozagolemiotmakedonskiBiznismen

Risto Stefov

37

Kultura

Kultniot roman na Xorx Orvel „1984” prvpat }e stane i teatarska pretstava na scena na profesionalen teatar vo zemjava. Vo teatarot vo Strumica, svoeto re`isersko debi na makedonska scena go pravi skopjankata Dejana Nikolovska (31), koja ve}e ima sivi od dale~nata Rusija so koe mo`e da se pofali. Diplomira pred osum godini na edna od najdobrite svetski teatarski akademii, Ruskiot univerzitet za teatarska umetnost, popularno poznat kako GITIS, vo klasata na Leonid Heifec. Bila asistent na dvajca svoi profesori, a periodov ja podgotvuva i svojata magisterska rabota.

nA ReLACIJA MAKeDonIJA - RUSIJA

Ve}e ima nekolku nagradi na teatarski festivali vo Rusija , postavuvala pretstavi na pove}e sceni vo zemjata, a nejzini pretstavi gostuvale i vo Slovenija i vo Polska.

Periodov re{ila da bide na relacija Makedonija – Rusija i da gi napravi prvite ~ekori i vo svojata tatkovina. Pokraj nekolkute sredno{kolski amaterski pretstavi {to gi rabotela vo MKc, „1984” ~ija premiera se planira za prvata polovina na noemvri, }e ~ bide profesionalno debi na golema scena vo zemajva.

- Vo Strumica s` u{te sme vo proces, materijalot e te`ok i obemen vo sekoja smisla, organizaciski, umetni~ki, a ima pogolema ekipa. Rabotime naporno. Predlogot be{e na umetni~kiot direktor na strumi~kiot teatar, Dragan Maxirov. Razmisliv zo{to me vozbuduva materijalot i se soglasiv da ja rabotam – veli Nikolovska, koja dodava deka vo posledno vreme pove}e }e bide vo Makedonija poradi konkursi, podgotovki, a i privatno.

Nikolovska e re`iser na serijalot „Imendenot na Tatjana”, koj broi 220 epizodi i bil prika`uvan na prviot kanal na Ruskata nacionalnata televizija. Isto taka ima golemo iskustvo vo {ou-biznisot.

Godinata koga sakala da se zapi{e na re`ija kaj nas, na FDu imalo pauza. Чitaj}i teatarska literatura, tokmu teatarskata filozofija na Konstantin Stanislavski najmnogu ja privlekla.

- Go pro~itav Stanislavski, voedno

i drugi avtori. Ama toj mi ostavi najgolem vpe~atok i si rekov deka sakam da u~am vakov teatar, so vakov pristap i se informirav kakvi se varijantite i u s l o v i t e z a s t u d i r a w e v o Rusija. Na priemen zaminav so majka m i , pr e t h o d n o podgotvuvaj}i se. I se razbira, nikoj n e o ~ e k u v a { e premnogu od seto toa. Ama, na golemo iznenaduvawe, se slu~i da me primat. Vo Rusija sum imala prekrasni momenti na podemi i padovi. Be{e naporno od mnogu gledni to~ki, ama vo isto vreme bezmerno sre}no vreme za mene, za {to najmnogu mu blagodaram na moeto semejstvo – veli Nikolovska.

„1984” e BeZVReMenSKA PRetStAVA

Na dramatizacijata na romanot e anga`irana dramaturgot Viktorija Rangelova, koja veli deka materijalot e bezvremenski vo svojata ideja.

- Sekoja politi~ka garnitura/op{testven sistem, kako i sekoj poedinec, mo`e lesno da se prepoznaat vo prikaznata. I toa i na globalno, a ne samo na lokalno nivo. A toa prepoznavawe ne e samo za minatoto, sega{nosta, tuku bolno soznanie koe sledi i vo idninata. Adaptacija na kni`evno delo vo dramski tekst e zada~a {to nosi mnogu pogolema odgovornost, otkolku koga pi{uvam avtorski tekst. Se obiduvam da bidam mnogu bliska do avtorot, a sepak da operiram so soodvetni dramatur{ki alatki i da ostavam i sopstven pe~at – veli Rangelova.

So dva proekta Nikolovska ve}e konkurirala za dve drugi sceni vo zemjava, za idnata godina. ]e gi ~eka rezultatite od konkursite {to izleguvaat na po~etokot na godinata. Mo`na e sorabotka so bitolskiot teatar, kako i so nezavisniot „Teatra”.

Romanot na Orvel dosega ne bil postavuvan kako drama na scena vo

Makedonija, velat od Institutot za teatrologija. Spored teatrologot Ana Stojanoska, dosega samo romanot „@ivotinska farma” vo 1981 godina bil raboten kako pretstava, na teatarska rabotilnica {to ja vodel re`iserot Vladimir Mil~in, na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Pretstavata se vikala: „Kako trupata ‘Sina bluza’ }e ja prika`e{e ‘@ivotinska farma’ od Xorx Orvel”. ulogite gi tolkuvale: Qubi{a Nikodinovski-Bi{, Nino Levi, Ema Markovska, Biljana unkovska, Nenad Stojanovski i Branko Tulbevski.

Re@ISeR nA PReZentACIJAtA nA OLIMPISKITE IGRI VO SOЧI 2014

Nikolovska bila del od timot od produkcijata „Ros art grup entertejnment” {to ja dobila zada~ata za prezentacija na Olimpiskite i Paraolimpiskite igri vo So~i 2014

- Koga go objavija oficijalnoto logo na Olimpiskite igri, olimpiskata federacija ja najmi na{ata firma da napravime prezentacija, od scenario do realizacija. Toa be{e eden od najte{kite proekti {to sme gi rabotele vo {ou-biznisot. Be{e mnogu komplicirano, oficijalno-dr`avni~ki so me|unarodni gosti od kade s` ne. Sum rabotela na godi{ninata na najgolemata banka vo dr`avata, kako i muzi~kite nagradi. Jas rabotev i bev zadol`ena za paraolimpiskata prezentacija – objasnuva Nikolovska.

Srebra \or|ijevska

makedonkaseproslavivorusiJa,padoJdedaraBotivostrumica

RE@ISERKATA DEJANA NIKOLOVSKA gO POSTAVUVA ORVEL

38

ILuSTRIRANA REVIJA ZA ISELENIcITE OD MakedonijaIst

orij

aMARKO KITEVSKI, MAKEDONIST I FOLKLORIST

Ima mnogu pokazateli za zaedni~ki `ivot na lu|e od razni religii vo

Makedonija kako vo minatoto taka i denes. Nekoi odnosi ostanati od minatoto i denes se po~ituvaat, {to e pojava {to zaslu`uva vnimanie. So ovie re~enici makedonistot i folklorist Marko Kitevski ja zavr{uva najnovata kniga „Makedonski praznici i prazni~ni obi~ai”, koja naskoro }e po~ne da se prodava vo „Matica makedonska”, „Tabernakul” i vo „Kultura”. Dosega objavil pedesetina knigi, no najmnogu se gordee na edicijata „10 toma makedonsko narodno tvore{tvo”, objavena preklani, kade {to veli deka go selektiral najubavoto od narodnite umotvorbi.

Ve}e ~etiri decenii go sobira, ocenuva i go vrednuva narodnoto tvore{tvo. Se nadeva deka najnovata kniga }e bide eden vid prira~nik, vodi~ za lu|eto {to sakaat da nau~at ne{to za obi~aite.

- Se obiduvav da go izberam toa {to }e bide interesno za na{iot narod, {to }e mu pomogne vo praznuvaweto na praznikot. Da ja sfatat smislata zo{to se praznuva, da nau~at ne{to za svetitelot {to go praznuvaat i da gi neguvaat obi~aite. Sakav da napravam kniga za sekoj den, {to }e stoi na masa i }e si ja ~itaat sekoj den. Koga }e dojde praznikot, vernikot da ja prelista i da se potseti koj e toj svetitel i koi obi~ai toga{ se izveduvaat - veli Kitevski.

[TO E TOA VENЧAVAWE

Stanuva zbor za obemno delo, sekoj praznik kako se praznuva vo Makedonija i kakvi se obi~aite. Kako se rodi idejata da po~nete da ja rabotite knigata?

- Ova go rabotam 40 godini. Ova e treta kniga so praznici. Vo istra`uvawata postojano nao|av ne{to novo, obi~ai so odredeni praznici ili svetci {to imaat kult vo Makedonija. Za nekoi i jas ne znaev deka ima kaj nas, deka gi praznuvaat so doma{ni slavi, deka ima sveti, kultni

ipooBreditenèprepoznavasvetotmesta ili sveti vodi povrzani so nivnoto ime. Postojano se nao|aa niz literaturata, niz starite knigi i zapisi, po nekoj podatok za odreden obi~aj vo Makedonija. Seto toa najde mesto vo tretata kniga. Gi podeliv praznicite na podvi`ni i nepodvi`ni za da mo`e knigata postojano da se koristi. Na krajot ima poglavje za prakti~ni raboti, za zna~eweto na postot, na svetite tajni. Lu|eto sakaat da pro~itaat {to e toa ven~avawe, kr{tevawe, miropomazanie i eleosve{tenie, liturgija. Sakav da im gi dobli`am i tie sodr`ini da znaat deka tie se vo nekoja vrska so hristijanskata tradicija.

Vo Makedonija lu|eto generalno se vernici, no malkumina znaat {to treba da pravat na eden praznik.

- Nevozmo`no be{e da zastapam pove}e sodr`ini od toj karakter za{to tolku se promenlivi, duri i da gi pra{ate sve{tenicite, }e vi ka`at razli~ni raboti. Toa treba da go napravat crkvata i sve{tenicite, eden vid prira~nik, vodi~ vo tie praznuvawa. Poradi toa lu|eto ne znaat {to da pravat, vnesuvaat sueverie.

Velat kolku lu|e, tolku obi~ai. Ima li region vo Makedonija so najavtenti~ni obi~ai?

- Ne mo`e toa da se ka`e. Makedonskiot folklor i obi~aite se specifi~ni vo odnos na drugite narodi, iako mnogu elementi se povtoruvaat. No, ima specifi~nosti {to go pravat poseben makedonskiot narod. Ne mo`e da se ka`e deka eden kraj ima pove}e ili pointeresni obi~ai od drugiot. Ima praznici koi vo edno selo se praznuvaat pobogato, so pove}e obi~ai, na primer, Vodici, no toa ne zna~i deka drugite ne go praznuvaat. Vo zapadna Makedonija, vo Bitu{e, na primer, se praznuva so mnogu obi~ai, pesni, isto kako vo Slatino, Debarca, vo nekoi sela vo Pore~e.

LU\eto MALKU ZnAAt

Dali obi~aite kaj makedonskiot narod se pove}e vrzani so religijata ili so sueverieto?

- Nekoi obi~ai crkvata uspeala da gi hristijanizira. Na primer, molitvata za do`d. Vo su{nite periodi lu|eto se molele na nekoe bo`estvo da zavrne. Toa go pravele dodolkite i toj obred ostanal ~ist paganski, osnovan na sueverie, bez elementi na hristijanizacija. No, crkvata ima obred {to se vika skrsti ili litii. Koga }e nemalo do`d podolgo vreme, lu|eto gi zemale ikonite i bajracite od crkvata i

predvodeni od sve{tenikot peele crkovni pesni, se molele za do`d, izveduvale obredi niz poleto. Ista e funkcijata, no dodolskiot obred ostanal paganski, a crkvata si sozdala hristijanski obred, vrz osnova na paganskite tradicii.

Vo posledno vreme sè pove}e p r a z n i c i s e p r i f a } a a t k a k o pravoslavni, a vo minatoto ne bile voop{to spomnuvani. Sofija, Vera, Nada i Qubov, sè pove}e se proslavuva sv. Valentin, iako na istiot den se odbele`uva pravoslavniot sv. trifun. Dali lesno prifa}ame „moderni” praznici?

- Vo praznicite, kako i voop{to vo `ivotot, vleguvaat novi elementi i stranski vlijanija, osobeno vo svadbenite, semejni obi~ai. Vera, Nada i Quba se svetici, ma~eni~ki od Noviot zavet. Sv. Sofija ja povrzuvaat so majkata na Vera, Nada i Quba. No, hramovite posveteni na sv. Sofija go praznuvale praznikot Prepolovenie ili Rusa sreda za{to toj bil praznik na Premudrosta Bo`ja (Sofija). Kaj nas malku se znae. Praznikot Preopolovenie se povrzuva so sveti vodi. Nekoi duri crtaat i svetica Rusa, iako taa ne postoi. Toj e od Stariot zavet i se praznuval kako praznik na senicite, kolibite, vo koi Evreite prestojuvale dodeka odele od Egipet vo Izrael. Lu|eto od neznaewe ili od pomodarstvo pravat nekoi raboti. Sv. Valentin e hristijanski svetitel, poteknuva od Rim, no pove}e go praznuvaat katolicite. Nie na istiot den go praznuvame sv. Trifun. So nego se povrzani dosta obi~ai od prethristijanskiot period bidej}i toj e za{titnik na lozarite, vinarite. Nie imame i drugi praznici povrzani so qubovta, na primer, 40 ma~enici, povrzan so dosta obi~ai za qubovta, no i drugi od proletniot ciklus.

Ima li specifi~en prazni~en obi~aj {to go pravat Makedoncite, koj se razlikuva od obi~aite na drugite pravoslavni narodi?

- Imame prazni~ni obi~ai {to se samo kaj nas. Specifi~ni praznici se onie povrzani so makedonskite svetiteli. Kultot na sv. Kliment i na sv. Naum, sv. Spase Radovi{ki, sv. Zlata Meglenska, na sv. \or|i Kratovski. Kultot kon niv e samo kaj nas. Kultot kon sv. Kliment i kon sv. Naum e pro{iren do podunavjeto, do Rusija. Toa e poradi predanijata. Za sv. Naum ima 300 predanija, najmnogu vo makedonskoto tvore{tvo. Tie praznuvawa se specifi~no makedonski.

Vesna I. Ilievska

39

IstorijaISPOVED NA STEFAN BO[KOV, VNUK NA NARODNIOT HEROJ OD BITOLA

maJkatanastivnaumovumrepla^eJ]inaprazengroB

ni ostana semejna bolka {to celi sedum decenii nikoj ne podnese

seriozna inicijativa da se najde grobot na na{iot blizok rodnina i makedonski naroden heroj, Stiv Naumov (1920-1942). Ova so rastreperen glas go raska`uva Stefan Bo{kov, vnuk od sestra na herojot, koj go nosi i negovoto ime. Veli deka semejstvoto so decenii dostavuvalo

barawa do vlastite da se najde grobot na Stiv, koj zagina na 22 godini samoubivaj}i se za da ne im padne `iv vo racete na bugarskite fa{isti. No, ~estopati pra{aweto se premol~uvalo, duri i vo socijalizmot koga im bilo ka`ano „za da ne se naru{at odnosite so Bugarija”.

Stiv Naumov bil osnova~ na prviot bitolski partizanski odred „Pelister”. Zaginal na 12 septemvri 1942 godina vo resenskoto selo Bolno zaedno so golemiot makedonski poet i negov soborec, Mite Bogoevski. Otkako bugarskata vojska gi opkolila od site strani vo selskata korija, dvajcata si go odzele `ivotot.

- Prvin gi izlo`ile vo Bolno za da gi raspoznaat rodninite na Mite, kolku {to bilo mo`no toa bidej}i Stiv bil raznesen so bomba, a drugiot so kur{umi. Toga{ bugarskata vojska gi fotografirala. Potoa gi zakopale vo korijata na sredina me|u mestata kade {to zaginale. Naselenieto po~nalo

da gi posetuva grobi{tata, a Bugarite ispla{eni za da ne im stanat primer na drugite, gi otkopale. Gi stavile kraj rekata, se raspa|ale trupovite. Potoa gi odnesele vo nepoznat pravec, nikoj ne znae kade - veli Bo{kov.

Poslednoto od nizata barawa, za da se najde po~ivali{teto, go ispratile pred pet godini do toga{niot

pretsedatel na dr`avata, Branko crvenkovski, no ne dobile odgovor. Vo toa vreme se obnovuvale grobi{tata na bugarskite vojski vo Novo Selo, pa smetale deka dr`avata mo`e da pobara kako reciprocitet od Bugarija da gi ka`e soznanijata kade se grobovite na dvajcata na{i narodni heroi.

- Nikoj nema podneseno inicijativa vo odnos na toa pra{awe. Takviot odnos ne e nov, taka se prave{e i vo socijalizmot. ]e baravme da se potegne toa pra{awe, ni velea – znaete, sega ne ni se ba{ dobri odnosite, vo ovaa delegacija od Jugoslavija se potegnuvaat drugi pra{awa, da ne gi otvorame tie. Nekoga{ se bega{e da se re{i pra{aweto i taka do denes - dodavaat od semejstvoto na Bo{kov.

Niz godinite rodninite sami inicirale li~na potraga. Se obidele da stapat vo kontakt so porane{en bugarski kapetan, koj u~estvuval vo opsadata na Bolno. Mislele deka toj znae kade se

grobovite, no od nego ne doznale ni{to. Na partizanskite grobi{ta vo Bitola,

po osloboduvaweto, be{e podignat grob na Stiv, no do denes ostana prazen. Vo alejata na partizanite e i grobot na negoviot brat \orgi Naumov (1914-1942), koj bil obesen vo skopskiot zatvor.

- Na 11 oktomvri redovno odime na grobi{ta. Na sinot mu velam: „Dali znae{ sine, deka tuka na grobot nema koski, a ne znaeme ni ~ii koski le`at vo grobot na \orgi. Po osloboduvaweto, koskite od zatvorot zbirno gi donesoa. Baba mi koga pla~e{e na grobot na \orgi, vele{e: pla~am na ne~ii koski, mo`ebi ne se na \orgi, tuku na drug, ama na koskite na \orgi mo`ebi pla~e nekoja druga majka. No, kaj Stev~e na {to da pla~am, na zemjata li? - so emocii raska`uva{e vnukot na herojot.

oStAVete, DA ne SI ZABeLe@IMe So SRBIte

Partizanite kako Stiv Naumov neopravdano gi obvinuvaa deka bile srbokomunisti, velat potomcite na narodniot heroj.

- Na Stiv mu bilo fateno pismo vo koe imal zapi{ano: „Sega e vreme nie Makedoncite da stanime”. Bilo isprateno do negov drugar dodeka bil student vo Belgrad vo 1939 godina. Pismoto go otkrile srpskite vlasti poradi {to bil tepan. Go pra{ale od kade e? Toj im rekol: „Jas sum Makedonec od Makedonija”. Postojat pismeni dokumenti za toa. No, toj del od negoviot `ivot se premol~uva{e, istori~arite i drugite velea: „Ostavete, da ne si zabele`ime so Srbite” - dodava Bo{kov.

BUGARSKIot GeneRAL MARInoV ne otKRIL nI[to

Od Sojuzot na borcite od Bitola, pak, tvrdat deka celo vreme tragale po grobot. Interesot ne prestanal, no po tolku godini smetaat deka e te{ko da se najde. Imale delegacija u{te vo 1945 godina, koja razgovarala so bugarskiot general Marinov, koj bil komandant na divizijata {to gi opkolila vo Bolno. No, ne doznale ni{to, ni re~e Aleksandar Trajkovski od Sojuzot na borcite od Bitola.

ILuSTRIRANA REVIJA ZA ISELENIcITE OD

40

MakedonijaILuSTRIRANA REVIJA ZA ISELENIcITE ODJu

bile

j

40

ilindenskotovostanie-epohavomakedonskataistoriJa

KON 120 gODI[NINATA OD MRO-TMORO I 110 gODI[NINATA OD ILINDENSKOTO VOSTANIE

General Risto Damjanovski

41

Jubilej

41

Nov

i iz

danij

aMakedonijaILuSTRIRANA REVIJA ZA ISELENIcITE OD

42

Feq

ton

prekusremdoroga[kaslatinaMAKEDONSKI PROLETERI

Feqton

4343

ILuSTRIRANA REVIJA ZA ISELENIcITE ODSp

ort

Makedonija

44

I meto na Andon Don~evski e dlaboko vre`ano vo istorijata na makedonskiot fudbal ,

na najtrofejniot na{ klub Vardar, na trenerskata struka, a go pametime i kako prviot selektor na reprezentacijata od osamostojuvaweto na dr`avata. Ednostavno e, site go znaat kako ~i~ko Don~o, `iva legenda na makedonskiot fudbal. Stigna od dale~nata Avstralija, kade {to ̀ ivee{e re~isi dve decenii, za da se potseti na po~etocite na na{ata reprezentacija, na prviot me~ vo Kraw koga ja pobedivme Slovenija so 4-1 vo prviot oficijalen me~, iako prijatelski za Makedonija. Temperamentniot kavadar~anec, so {tipski koreni i skopski {mek, spokojno gi minuva penzionerskite denovi. Vo Skopje, gradot vo koj go mina detstvoto i dobar del od bogatiot `ivoten opus, denovive }e go proslavi 74. rodenden. Ja dobi i nagradata za `ivotno delo „13 Noemvri” od Grad Skopje. I za po~etok na intervjuto so popularniot ~i~ko Don~o, toa {to najmnogu ja interesira javnosta. Na proslavata na 20-godi{ninata od prviot natprevar so Slovenija, Don~evski ne do~eka sredba so Darko Pan~ev, tandem {to mnogu pati mu donese radost na Vardar i na negovite simpatizeri. Popularnata Kobra ne dojde

na jubilejot, {to go naluti negoviot porane{en trener, Andon Don~evski.

Se smiri li tenzijata po Va{ata izjava deka Pan~ev Ve razo~aral so svoeto otsustvo od proslavata na 20-godi{niot jubilej?

Darko mi e kako sin i jas go po~ituvam. Me boli samo postapkata. Toj e edna golemina, i fudbalska i kako ~ovek, no pogre{i {to ne dojde. Jas dopatuvav od Avstralija za da go ispo~ituvam denot, 20 godini od prviot me~ na Makedonija. Mi ostavi taga vo srceto. Proslavata ne be{e za FFM, za pretsedatelot, za rakovodstvoto, tuku tokmu za Darko i za generacijata. Vedna{ prifa}am da se smirat strastite, no Darko treba da dojde kaj mene. ]e go gu{nam i baknam kako svoj sin. Samo za postapkata mu se lutam, inaku toj e moj sin, moe dete. Sekoga{ }e mi bide vo srceto, no ovojpat pogre{i. Pomlad e od mene i zatoa treba da mi se javi, da dojde.

Koj i {to go odredi fudbalskiot pat na Andon Don~evski?

Nekako mi be{e predodredeno da bidam fudbaler. Me obdaril gospod so

odli~na psihomotorika, so anticipacija i, {to e najva`no, `iveev vo Park maalo, vedna{ do igrali{teto za fudbal. Od balkon gi gledav postarite kako igraat i nekako prirodno be{e da se dru`am so topkata. Edvaj ~ekav da imaat trening, a jas da stojam zad golot i da im gi vra}am topkite. Fudbalite gi pravevme od volovska ko`a, vrzani so vrvki na mestoto za pumpawe. Ne daj bo`e da te udri v ~elo, }e ti ostavi beleg. Tie treniraa edna{ dnevno, a jas sobiraj}i topki zad golovite, koi bea bez mre`a, kako da imav tri treninga. Postojano tr~av po fudbalot, a toa go pravev so voshit, so radost. Ne ~ekav da padne topkata na zemja, tuku vedna{ na prva ja vra}av na terenot. Bev premoren koga }e se vratev od treningot. Nave~er majka mi mi vrzuva{e kromid na nozete za da mi splasnat otocite. Toga{ dominira{e siroma{tijata, pa nekako i toa be{e povrzano so mojata odluka da igram fudbal. Gledav izlez od celata situacija, na~in za egzistencija. A, mojata qubov kon fudbalot, kon taa prekrasna igra, me ~ine{e postojani kavgi so moite sestri. ]e im gi zemev ~orapite i }e napravev krpeni topki od niv. Bev vistinski ekspert, no toa mi sozdava{e i problemi bidej}i sestrite sekoga{ ostanuvaa bez ~orapi.

Vie ste najdobriot strelec vo klupskata istorija na Vardar so 217 gola.

Imam golema po~it kon moite toga{ni soigra~i Metodija Spasovski, Petar [ulin~evski, Mirko Ilievski i site ostanati, da ne gi nabrojuvam. Bez niv nema{e da bidam golgeter broj 1 vo klupskata istorija na Vardar. Ako nemate dobri soigra~i, nema nitu golovi. A, jas duri i ne ja po~nav karierata kako napa|a~, tuku bev bek. Debitirav za Vardar protiv Osiek, i toa kako desen bek. Imav zada~a da go ~uvam toga{noto levo krilo na reprezentacijata na Jugoslavija, Stojan Rupnik. Ve}e na sledniot natprevar protiv Dinamo igrav na sprotivnata strana, a direkten protivnik mi be{e desnoto krilo Aleksandar Benko. Prednost mi be{e {to podednakvo dobro igrav so dvete noze, a bev i mnogu brz, pa ne mi be{e problem da nastapam na koja bilo pozicija na terenot. Pred eden natprevar so Bregalnica vo [tip nemavme napa|a~ poradi povredi, a Kiril Simonovski-Xina, koj ni be{e trener, pra{a koj }e igra kako {pic. Jas se prijaviv i pobarav da mi dade {ansa. So nedoverba gleda{e kon mene, no nema{e izbor. Bev uporen i startuvav kako napa|a~. Postignav ~etiri gola i ottoga{ bev nezamenliv centarfor vo taa

^i^kodon^o,@ivatalegendanamakedonskiotfudBal

Sport

45

generacija na Vardar.

Ima li `al za nekoja neostvarena cel, mo`ebi nekoja gre{ka vo karierata?

Na istiot natprevar vo sedmata minuta gi minav odbranbenite igra~i i golmanot na Bregalnica i sednav na topkata na samata gol-linija. Bev mlad, temperamenten i odlu~iv so zadnikot da postignam pogodok. Toga{ ne razmisluvav prem nogu, bev vo trans i postapiv kako {to postapiv. I sega sum vo dilema dali toa bilo pravilno. Potekloto po mojot tatko mi e tokmu od [tip. Mnogu pati im se izvinuvav na {tipjani za na~inot na koj go dadov golot. Voop{to ne sakav da gi navredam. A, tokmu toj me~ go odigrav neverojatno dobro. Prviot gol mi dade krilja, polet vo natamo{nata kariera. Mi go izbi kompleksot {to go nose{e siroma{tijata, mi dade sigurnost.

Nekolku godini podocna, vo 1961 godina bev prv strelec vo Prvata liga do poslednoto kolo, a ja zagubiv bitkata na nekorekten na~in. Mojot najgolem konkurent Dra`en Jerkovi} od Dinamo Zagreb postigna 5 gola protiv Varteks vo poslednata runda, a jas samo eden, so {to me prestigna na listata najdobri strelci. Fudbalerite na Varteks mu pu{tija da im dade 5 gola.

Im se revan{iravte na fudbalerite od Vara`din so pobeda od 2-1 vo finaleto na Kupot na Jugoslavija. Kako se slu~i autsajderot Vardar da go osvoi toj prv klupski trofej?

Bevme ubedlivo posledni so ~etiri boda vo prvenstvoto. Jas bev vojnik taa godina, no se vrativ navreme za da pomognam vo bitkata za opstanok, za golemo iznenaduvawe i za osvojuvawe na kupot. Gi pobedivme favoriziraniot Partizan, Radni~ki Belgrad i Split, za vo finaleto da go pobedime i Varteks. Naviva~ite bea na{ata sila, tie ni davaa krilja da uspeeme. Ja ostvarivme celta vo prvenstvoto i uspeavme da se izborime za opstanok, a napravivme i golem podvig so osvojuvawe na trofejot. Na{ite simpatizeri dominiraa na tribinite na stadionot JNA vo Belgrad vo finalniot natprevar. Golemata `elba da uspeeme be{e naglasena u{te od Skopje. Odevme na pobeda po sekoja cena. Bevme re{eni da igrame do posledniot atom. Samodoverbata be{e ogromna i nema{e sila {to }e ne spre~i da go osvoivme kupot. Kone~no, do~ekavme trofej, ne{to {to go nema{e postignato nitu edna ekipa od Makedonija. Igravme oro na „Terazie”. Naviva~ite od JNA ne nosea na ramnici, a toa e dolg pat. Vo Skopje be{eu{te poubavo. Slavevme skromno, no so mnogu qubov. Ne pre~eka mnogu narod, a bea proleani mnogu solzi-radosnici. Toa se nezaboravni momenti vo klupskata istorija na Vardar, no i na makedonskiot fudbal.

te{ko li be{e da se treniraat

Pan~ev, Ringov, najdoski i site ostanati mom~iwa o d z l a t n a t a g e n e r a c i j a n a Vardar?

Koga ja prezedov t a a g e n e r a c i j a fudbaleri vo 1986 godina, postoe{e kompleks i kaj mene i kaj niv. Toa se vika inferiornost. Postojano vo tekot na karierata ni velea da vnimavame, deka imame te`ok me~, da ne primime 5-6 gola. Odime na pat so podgotveno opravduvawe za poraz. Nema{e ni tro{ka motiv, ne{to {to be{e ogromna pre~ka za uspeh, i toa nasleden od prethodnite vremiwa. Jas gi studirav tie momenti. Si velev ako nie i pred me~ot se ispla{ime, toga{ porazot e neminoven. Odlu~iv da im go krenam moralot, da se obideme da go nadmineme kompleksot. Ponekoga{ }e pobedime i mislime deka toa e dovolno. Im pora~av preku Ringov, koj mi be{e desna raka, deka }e go smenime na~inot na razmisluvawe. Gi zaka~iv slikite od site makedonski dejci vo soblekuvalnata. Postojano im velev deka tie junaci vodele bitki koga bilo najte{ko za Makedonija. Sramota e na dene{no vreme da se povlekuvame bez bitka, sekako mislev na fudbalska bitka, na terenot. Vite{ka, ma{ka.Ako go imame nivniot duh, }e uspeeme ramnopravno da se nosime so site. Ako se podobri, neka ne pobedat, no nikako ne smeeme da se predademe odnapred. Sekako, kaj taa generacija vo preden plan be{e kvalitetot. Toa bea zlatni deca, {to znaeja da igraat fudbal. Darko e roden strelec, Ringov e lider, Stanojkovi} ima{e ogromen potencijal da igra moderen bek, Simonovski ne zastanuva{e, za Najdoski se znae, Savevski go ima fudbalot vo maliot prst, a i site ostanati poseduvaa ekstra-kvalitet. uspeavme da go nadmineme kompleksot na poniska vrednost, {to be{e dobitna formula za osvojuvawe na titulata.

Izjavivte deka do~ekavte da ja vodite makedonskata reprezentacija i denes du{ata Vi e polna, bez toa ̀ ivotot }e Vi bil prazen. Se ~uvstvuvate li i sega taka?

Bev vozbuden, premnogu radosen. Toa mi zna~e{e mnogu. Mojata rodna zemja mi oddava priznanie za se {to sum storil za Makedonija. Nemavme pari, no tuka pomognaa mnogu na{i lu|e, patrioti. Na stadionot vo Kraw, protiv Slovenija, ima{e mnogu na{inci, {to ni dade dopolnitelen potstrek. Toa mi e najlesniot natprevar {to sum go imal kako trener ili selektor. Znaevme za kogo igrame i deka toa e specijalen moment za fudbalot vo Makedonija. Prv fudbalski me~ za

na{ata dr`ava. Kaj reprezentativcite go ~uvstvuvav entuzijazmot {to go imav i jas. Odigraa so mnogu qubov i energija. Kako semejstvo {to o~ekuva novoroden~e. Bevme vozbudeni i zatoa uspeavme da ja pobedime Slovenija. Pote{ko mi be{e protiv Belgija, na toj zna~aen den, 16 noemvri 1994 godina, ni rekoa deka nema istaknuvawe na na{eto zname, nitu intonirawe na na{ata himna.

Be{e tenzi~no. Fudbalerite gi za{titivme da ne znaat za problemite. Dolgo nemavme odgovor, do momentot koga Belgijcite nastapija mnogu ~esno i rekoa deka i tie nema da go istaknat svoeto zname. Prethodno se iskarav so delegatot na natprevarot. Mu rekov ili himna ili zname, inaku ne igrame. Go pra{av da mi odgovori, ne samo na mene, tuku i na publikata na stadionot „Konstant Vanden [tok” vo Brisel, so kogo igra Belgija. Mi odgovori „so va{ata zemja”. No, jas mu rekov deka nie imame ime i go pra{av dali go znae. Se zbuni, a podocna se vrati so odgovor. Ka`a deka mo`e da se intonira himnata. Za nas toa be{e podobrata varijanta. Znamiwa imavme podgotveno prethodno. Okolu 3-4 iljadi na{i naviva~i imaa znamiwa kaj sebe. Se svrtevme kon niv pri intoniraweto na himnata i taka dobivme i zname i himna. Vo tie okolnosti koga ne mo`evme da go dobieme i ednoto i drugoto, site zaedno postapivme mnogu itro.

Zo{to ja odbivte Crvena zvezda?

Ovaa epizoda ja znaat malkumina. Po uspehot vo kupot vo 1961 godina, od crvena zvezda me pokanija da patuvam so niv na dvomese~na turneja vo Ju`na Amerika. Igravme so tamo{nite giganti od rangot na Kolo Kolo, Botafogo, Pewarol, Nacional, Milionarios. Vedna{ po vra}aweto rakovodstvoto na crvena zvezda isprati ponuda do Vardar. Sakaa da me anga`iraat, a nudea toga{ni 10 milioni denari. Jas odbiv. Bev premnogu vrzan za Vardar i ne sakav da zaminam. Tatkovinata sekoga{ e prva gri`a. Toa be{e toj prv, `igosan transfer, prva javna ponuda za preselba na fudbaler vo toga{na Jugoslavija od klub vo klub. Potoa bea transferite na Чebinac, Vasovi}, Beara...

Zoran Popovski

46

ILuSTRIRANA REVIJA ZA ISELENIcITE OD MakedonijaD

va p

rst

aMAKEDONSKI MANIFEST SO OTVORENO PISMO DO OON, EU I SAD

BugarskatafilozofiJanahienata

Antikvarnica

47

“MAKEDONSKA NAcIJA” - NEZAVISNO SPISANIE ZA OP[TESTVENITE PRA[AWA I KULTURA

profilinamakedonskataosloBoditelna

BorBa

48

ILuSTRIRANA REVIJA ZA ISELENIcITE OD MakedonijaA

nt

ikva

rnic

aOvie stranici si posvetuvame na golemiot broj borci za makedonskata kauza i politi~ki emi-granti vo dijasporata vo vremeto na sozdavaweto na Socijalisti~ka Republika Jugoslavija... Golemiot broj na Makedonci po svetot vo obidot da se obedi-nat, da ja iska`at svojata misla i borba za obe-dinuvawe i afirmirawe na rodinata mnogupati pokrenuvaat izdanija koi, za `al, zavr{uvaat kako dokazen materijal za brojni presudi i osudi i kazni za makedonskiot nacionalizam. Izdanieto Makedonska nacija {to za`ivea vo Zapadna Evropa vo 1971 godina ostana kako vekoven dokaz na borcite za makedonska-ta kauza, koi niz pi{aniot zbor se borea za podobar `ivot vo tatkovinata, a voedno i za oroduvawe na Makedoncite {irum svetot . Vo ovoj i vo narednite broevi ke preneseme avtenti~ni izvadoci od Make-donska nacija.

Antikvarnica

49

50

MakedonijaILuSTRIRANA REVIJA ZA ISELENIcITE ODNa

krs

tot

slavoquBietouBiva

Mitropolit naum