Macedonia Mysterium Magnum

MACEDONIA MYSTERIUM

MAGNUM

na

Misteriite

Golemata Majka

PREZENTACIJA NA TEMI:

1. SOVREMENI TOLKUVAWA NA ISTORIJATA

2. SPOREDBENA ANALIZA NA ANTI^KA GRCIJA

I MAKEDONIJA

3. GOLEMATA MAJKA I MIGRACIITE

4. SLOVENSKIOT KARAKTER NA HOMER

5. MISTERIITE NA DIONIS I ORFEJ

6. MAKEDONSKATA DREVNA PISMENOST

7. CAR ALEKSANDAR MAKEDONSKI

8. KALA[ITE I MAKEDONCITE

9. MAKEDONSKATA SAGA

10. VIZANTISKA MAKEDONIJA

11. SLOVENSKITE MIGRACII

12. SOVREMENI GLEDI[TA

(ZAKLU^OK)


The Revision of Ancient History - A Perspective, P John Crowe, SIS Jubilee Conference, Easthampstead Park,

Sept. 17-19th 1999.

"Anti~kata istorija kako {to ja izu~uvame denes e katastrofalna oblast.

Ni{to ne se sovpa|a. Razvojot na umetnostite, kulturite, i tehnologiite

od najranite epohi pokaùvaat zaprepastuva~ki nesovpa|awa. Istori~arite

na umetnosta i arheolozite se raziduvaat. Zo{to?

Zatoa {to hronologijata na prviot i vtoriot milenium pred na{ata era e

uàsno pogre{na. Kako do{lo do vakva katastrofalna gre{ka?

Revizionistite na Anti~kata istorija veruvaat deka pri~inata za vakviot

razdor leì vo konvencionalnata hronologija na dreven Egipet. Ova gledi{te

bilo prifateno kako to~no vrz baza na pretpostavki, a podocna upotrebuvano

za definirawe na hronologijata na skoro site drevni civilizacii vo Evropa

i Bliskiot Istok. Denes ve}e, oficijalniot akademski establi{ment, koj ima

kontrola vrz vakvoto gledi{te, odbiva da prifati bilo kakva revizija koja

bi do{la od vnatre. Zatoa, odredeni zainteresirani individualci, zaedno so

nekoi istaknati nau~ni dejci, kako i inovativni misliteli, koi sebesi se

narekuvaat Anti~ki revizionisti se staveni vo pozicija da istraùvaat so

cel da se nadmine vakvoto katastrofalno gledi{te, pri toa zemaj}i gi

pred vid site relevantni dokazi, analiziraj}i gi niz makotrpna rabota

vo najdlabokata su{tina, se so cel da se razotkrijat site nastani i nesre}ni

okolnosti koi dovele do prifa}awe na konvencionalnata hronologija, a so

namera da se ispravi ovaa istoriska gre{ka."


MARTIN BERNAL: CRNA ATENA 1. Anti~ki model:

- Pelazgi IV-II milenium p.n.e.

(domorodci - indoevropski narodi)

- Hiksi: Danajci, Fenikijci, Evrei

(1750 p.n.e) Semitski narodi

- Propasta na Minojskata civilizacija

- Ahajci (XV p.n.e)

- Dorci (XII vek p.n.e)

- Propasta na Mikenskata civilizacija

- Klasi~na Grcija

2. ARIEVSKI MODEL: "Pove}eto lu|e se iznenadeni koga }e doznaat

deka Arievskiot model, koj site nie sme go u~ele i veruvame deka

e to~en, vsu{nost e model koj be{e razvien vo prvata polovina na

19-tiot vek. Vo negovata rana ili pro{irena forma, toga{niot nov

model ja negira{e vistinata za Egipetskite migracii vo Grcija, i

se somneva{e vo ulogata na Fenikijcite vrz razvojot na anti~ka

Grcija. Toa {to jas go narekuvam ekstremen Arievski model, koj

dostigna kulminacija za vreme na anti-Semitizmot od 1890-tite, a

se povtori vo 1920-tite i 1930-tite, celosno go negira{e

Fenikiskoto vlijanie. Spored Arievskiot model, imalo invazija od

sever - {to voop{to ne e potvrdeno od anti~kite izvori - koj ja

preplavil lokalnata Egejska ili pred-Gr~ka kultura. Vo ovoj

model, gr~kata civilizacija se prou~uva kako rezultat na me{aweto

na indoevropskite Heleni i nivnite domorodni podanici. Tokmu

poradi konstruiraweto na ovoj Arievski model jas go narekov

moeto delo Fabrikacija na Anti~ka Grcija 1785-1985."

- Martin Bernal



Pelazgi ili domorodci (4ti i 3ti milenium p.n.e)

2. SPOREDBENA ANALIZA NA:

ANTI^KA GRCIJA I MAKEDONIJA

Izvadok od "Helenizmot na Anti~kite Makedonici"

Apostolos Daskalitis, Profesor na Univerzitetot vo Atina

(Institut za Balkanski studii, Solun, 1965)

Po~etocite na makedonskoto kralstvo i pretcite na kralskata loza se skrieni zad

misteriite na praistoriska Grcija. Grcite, koi pripa|aat na 5-tiot vek p.n.e., so svoite

gradovi-dràvi, za prv pat do{le vo kontakt so nivnite bra}a koi bile izolirani

pome|u varvarite na sever od Olimp i Pind, duri po persiskite vojni (499-479 p.n.e)

prete`no na makedonska zemja, pokraj koloniite na Halkidiki. Sepak, ova e nekolku

veka podocna od vospostavuvaweto na kralstvoto Makedonija. Niz vekovite, se pojavile

niza legendi i tradicii, koi im dale osnova na klasi~nite Grci da go interpretiraat

misterioznoto minato na kralstvoto Makedonija.

Moè so sugurnost da se tvrdi deka kralevite na Makedonija ne gi oblikuvale svoite

tradicii vo vrska so nivnoto poteklo povrzano so Heraklidite od Arg, vrz baza na

gr~kite izvori od klasi~niot period, nitu pak gi izmisluvale svoite tradicii za da

gi imitiraat mitovite koi bile aktuelni vo gr~kite gradovi-dràvi za boèstvenoto

poteklo na najistaknatite kralski semejstva, tuku gi neguvale, prenesuvani od generacija

na generacija u{te od drevni vremiwa.

Pra{awe: Dali Makedoncite se domorodnoto naselenie?



Mikenska civilizacija

(prethodnik na dorskite invazii)

zlatni pogrebni maski

XVI vek p.n.e.

Makedonija - Ohrid

(Trebeni{te)

zlatna pogrebna maska

V vek p.n.e.

Dali postoi vrska pome|u domorodnoto naselenie vo Mikena so Makedoncite?

ANEGDOTA: Koga Darij be{e kral na Persija, gi povika Grcite koi bea prisutni na negoviot dvor,

i gi zapra{a dali bi se soglasile da gi smenat svoite obi~ai i da gi jadat mrtvite tela na svoite

tatkovci. Tie odgovorile deka toa ne bi go napravile nitu ako im go dadat seto bogatstvo na svetot.

Podocna, vo prisustvo na Grcite, i so pomo{ na preveduva~, toj gi zapra{a Kalatijcite, domorodno pleme

od Indija, koi gi jadat mrtvite tela na svoite roditeli, dali bi se soglasile da go smenat svojot adet i

namesto toa da gi kremiraat svoite mrtvi. Tie zapo~nale da pla~at od u`as, i go zamolile da ne

spomnuva takvo u`asno ne{to nikoga{ pove}e. (Herodot, Istorii, 3:38)



Grcija:

- Semitski invazii

- Gradovi-dr`avi

- Me|usebni konflikti

- Demokratija vrz baza na

robovladetelstvo

- Politeizam

- Pragmatizacija na pismoto

- Filozofija

- Buvot kako simbol na

mudrosta

- Fabrikacija na mitovi

Makedonija:

- Domorodno naselenie

- Kralstvo

- Rodovi vrski i plemstva

- Monarhija vrz baza na

slobodni podanici

- Monoteizam

- Misti~na upotreba na pismoto

- Misterii: Dionis i Orfej

- Sonceto kako simbol na

ve~nosta

- Drevni tradicii


Govrlevo: IV-ti mil.p.n.e Kokino: IV-II mil.p.n.e Golemata Majka:

4800-2500 p.n.e

Cocev Kamen: XXX milenium p.n.eOkarina: IV-ti mil.p.n.e Mlado Nagori~ani:

5000-4500 p.n.e.


SKRIJ SE SG

LO[I QUDI PSNI

KOI IWI IDU

[IRE IDT PG

Natpisot e de{ifriran tekst na stara makedonska-vedska pesna (Vasil Iqov), pronajdena vo

Grade{nica, vo blizina na Vraca, Pirinska Makedonija, dene{na severozapadna Bugarija. Glinenata

tabli~ka, spored Marija Gimbutas, e pribli`no od 5000 p.n.e.

4. SLOVENSKIOT KARAKTER NA HOMER

Koj e Homer?

- Usna tradicija prenesuvana so

generacii

- Kolektivno nasledstvo

- Pove}e poeti (aoidoi)

- Struktura: povtoruvawe na frazi

- Usnata epska tradicija kaj ju`nite

Sloveni i Homerovskoto pra{awe

(South Slavic Oral Epic and the Homeric

Question, John M. Foley)

- Guslari i ta`alki (`eqawe)

- Kolekcijata na Milman Peri: guslar

Avdo Medvjedovi}

- Grigor Prli~ev - vtoriot Homer

(Serdarot, narodna pesna)

- Odi (staroangliski: ode,

Homer:, sovremen gr~ki:

pigaino)

- Katarevusa (19-ti vek)

Odiseja, Kniga 3, stih 404-446:

, , ,

"Zatoa nemoj prijatele, daleku da talka{ od

domon tvoj, i da go ostavi{ tvojot imot

na sinojte vo tvojot dom..."

Homer: DAVER - makedonski: DEVER

Homer: SVEKURO - makedonski: SVEKOR

Homer: SVEKURA - makedonski: SVEKRVA

Homer: GOIOVA - makedonski: ZOLVA

Homer: EITERI,EITERVI - makedonski: JETRVA

Homer: INIS,SINU- makedonski: SIN

Homer: SNUKO,SNUSO - makedonski: SNAJKA

Homer: TETA,TETE - makedonski: TETA,TETKA

Homer: TATE - makedonski: TATE,TATKO

Homer: MALA - makedonski: MAJKA

Homer: VESTIA,EVESTI - makedonski: NEVESTA

Homer: DORA,DARA - makedonski: DAR, DARUVA

(Odisej K. Bel~evski)

5. MISTERIITE NA DIONIS I ORFEJ

Dervenski papirus:

-Makedonska grobnica

od VI-IV vek p.n.e.

-Orfejski himni

-Monoteizam

-Aristotel (eden Bog)

-Platon (Republika)

-Bo`icata Deio, ili

Rea, Gea...

-Dionis

-Esenite vo Izrael

-Dionis (Dialus)

-Zmijata (Ka)

-Maski

-Menadi

-Plodnost

-12 sledbenici

-Pat do Indija

-^udotvorec

-Oziris (Horus)

-33 godini (krst)

-Voskresenie


Demotsko pismo: Kamenot od Rozeta

Prof. Aristotel Tentov

Akad. Tome Bo{evski

Tri pisma: egipetski

hieroglifi, demotsko pismo

(crti i recki), gr~ko pismo

(Danajci, Haui-Nebui)

Toj Bogamo Divejej

NaICe NaiSeme APoToL Na[iVe]ae

Apostol, Postol

Bela (Pela)


Vasil Iqov

Vles knig... Trp Ruen

V vek n.e

7. CAR ALEKSANDAR MAKEDONSKI

Aleksandar: Deteto od Sonot

od Valerio Masimo Manfredi

"Odlukata na Olimpija da go poseti svetili{teto na

Dodona se dolè{e na ~udnoto predviduvawe {to

go ima{e na son, dodeka spie{e pokraj svojot soprug,

Filip, Kralot na Makedoncite, koj leè{e pijan

posle veselbata taa no}. Taa soni SON na ZMIJA koja

sporo se provle~e niz hodnikot od nadvor, i navleze

vo nivnata odaja tivko i ne~ujno. Taa moè{e da ja

vidi, no ne moè{e da se pomesti, i ne moè{e da

povika pomo{."

Linearno B pismo: A-LE-KA-SA-DA-RA

A, LE, KA- ZMIJA, SAN SON, DAR

Osvojuva~ ili Osloboditel

Patuvawe do Indija

Dionis i misteriite

Kosmopolitizam

Misteriozna smrt na 33 godini

Helenizam ili Makedonizam


Kala{i i Makedonci

Kala{i (crni)

Kale{i

Vrhoven bog Yeve

Demotsko pismo:

Ye (Zevs)

Festival: Budalak

Vev~ani: Glupi

Avgust

2400 godini


Makedonska nosija SolunNosii na Kala{ite - crnite

9. MAKEDONSKATA SAGA

Mermerna karta locirana na Via Imperiali koja vodi

od Rimskiot koloseum do Rimskite forumi, vo Rim

Rimsko Makedonski vojni

215 148 p.n.e

Eolska Liga sojuznik na Rim

Podelba na Makedonija

na I, II, III, IV

Ciceron: 10 000 koli

so lu|e i plen od Makedonija

prodavani kako robovi

Masovni pqa~kosuvawa

Naselenieto zasolneto vo

planinskite predeli

Rimska vlast

Vostanija

Egipet i Ptolemej

Kleopatra i Cezar

Biblija: Makedonec na son

pomo{ od Sv. Pavle

10. VIZANTISKA MAKEDONIJA

Car Konstantin Veliki

(272 337)Naisus, Mezija (Ni{)

Hristijanstvo

Konstantinopol

Vizantija

Justinijan I

(483 - 565)

Taor (Skopje)

Justinijana Prima

Rimsko pravo

Vizantija

- Ranohristijanski crkvi

i manastiri vo

Makedonija

- Romejski jazik (Koine)

Aleksandriski dijalekt

- Invazii na varvarskite

plemiwa

- Makedonska dinastija

Vasilij I Makedonski

- Ermenskite pavliceni

i Bogomilstvoto

- Tema Makedonija

- Dinastijata Komneni

- Krstonoscite


THE MAKING OF THE SLAVS

History and Archaeology of the

Lower Danube Region,

c. 500700

FLORIN CURTA

Sozdavaweto na Slovenite e najmalku proces naetnogeneza, a mnogu pove}e na izmisluvawe ili imenuvawe

od strana na vizantiskite avtori. Nekoj vid na grupen

identitet, sepak, koj nie edvaj moème da go nare~eme

etni~ki, proizleguva od istoriskite okolnosti koi

nastanuvaat po utvrduvaweto na granicata dol` Dunav. Ovoj

identitet nastanuva vo senkite na krepostite na Justinijan,

a ne vo pripetskite mo~uri{ta (zad Karpatite). Ima dovolno

pri~ini da veruvame deka ovoj identitet e mnogu

pokompleksen od naznakata Sklavini-Anti nametnata od

vizantiskata istoriografija.

Vtorata kniga od ûdesata na Sv. Dimitrija Solunski i

hronikite na Fredegar davaat jasna slika za ovaa

kompleksna sostojba. Faktot deka nitu edno od plemiwata

sebesi se narekuvale Sloveni ukaùva ne samo na toa deka

nitu edna grupa prifa}ala imiwa nametnati od nadvor, tuku

i deka ova labelirawe e mnogu pove}e pedantna

konstrukcija, otkolku rezultat na sistematska interakcija

von etni~kite granici. Prvata jasna odredba "nie sme

Sloveni" doa|a od ruski hroniki od 12-tiot vek. So ova,

zavr{iva procesot na sozdavawe na Slovenite, i zapo~nuva

nova prikazna: taa na nivnata "nacionalna" upotreba za

prisvojuvwe na sopsvenoto poteklo

- Florin Kurta


Slovenskite prosvetiteli

Sv.Kiril i Metodij IX vek

Mihael III Paleolog

Vasilij I Makedonski

(vo arapski izvori - Sloven)

Sv.Kliment Ohridski

Sv. Naum ^udotvorec

Ohridska i Preslavska {kola

Boris I, poznat i kako Bogoris, bugarski Han,

vladetel na Bugarija 852-889. Na denot na negovoto

pokrstuvawe vo 864, go dobiva imeto Mihael, po

negoviot kum Mihael III, imperator na Vizantija.

Bugarsko Hanstvo

Vo najstaroto @itie na Metodij od IX vek celosno se

preneseni zborovite na Mihail III upateni do Svetite

Bra}a Solunski: " vie ste Soluwani, a site Soluwani ~isto slovenski govorat"


19.

, .

1844-1845 , :

,

.

...

.

1909 - 1910 (

: , .

, . 161-173), . 68,

- .

:

,

, .

,

.

:

, ,

19 .

.

.

:

1865 .

,

.

. 1866

-

fj! ( , . , . 347).

, ,

,

fj,

(

) .


GEORGE GORDON BYRON: CHILDE HAROLD

The wild Albanian kirtled to his knee,

With shawl-girt head and ornamented gun,

And gold-embroider'd garments, fair to see:

The crimson-scarfed men of Macedon;

The Delhi with his cap of terror on,

And crooked glaive; the lively, supple Greek:

And swarthy Nubia's mutilated son;

The bearded Turk, that rarely deigns to speak,

Master of all around, too potent to be meek.

"Fair Greece! sad relic of departed worth!

Immortal, though no more, though fallen, great!

Who now shall lead thy scatter' d children forth,

And long-accustom' d bondage uncreate?

Not such thy sons who whilome did await,

In bleak Thermopylae' sepulchral strait -

Oh! who that gallant spirit shall resume,

Leap from Eurotas' banks, and call thee from the tomb?

Xorx Gordon Bajron

Bajron za prv pad ja posetuva Grcija dodeka e seu{te student na Kembrix i e svedok na ta`nata relikvija od golematacivilizacija sega ve}e pod dolgo naviknatoto ropstvo na Otomanskata imperija. Toj ne e osobeno nastroen protivTurcite. Vsu{nost, toj e zaquben vo seto ona {to go gleda od Turcija pri svoite patuvawe do Mala Azija. No toj e

rastaèn od ona {to toj go gleda kaj Grcite, vo odnos na nivnoto pasivno prifa}awe na ropstvoto, kako da im godi. So

poetsko proro{tvo, ^ ajld Harold gi pokreva poslu{nite Grci vo akcija. Po trinaeset godini, vo 1821, zapo~nuva

gr~kiot revolt protiv Turcite, pri toa prvite pukotnici odeknuvaat kaj Bajron kako povik za borba. Sega ve}e vo

svoite triesetti godini, toj e ponesen od idejata da ja oslobodi anti~kata nacija koja bila lulkata na civilizacijata

za koja toj u~el i na koja se voshituval cel svoj ìvot. Toj se re{ava da gi vodi rasprsnatite deca; i kako {to veli vosvojata poema, }e go krene duhot na Sparta, i }e ja povika Grcija od grobovite. Vo juli 1823, toj pristignuva vo Grcijaza da go izvede pettiot ~in od svojata drama. Naskoro, na Bajron mu stanuva jasno deka gr~kiot revolt zapo~nal

mizerno, {to se dolèlo na voenata nekompetentnost i nedostatokot na koherentna nacionalna ideologija. Voden od

mitovite za drevnite Spartanci, Bajron raboti neumorno za da vospostavi voena disciplina i da inspirira

patriotski duh kaj Grcite, {to vo golema mera i usepal. Negoviot status kako Nacionalen Heroj vo sovremena Grcija e

zasluèn, i nitu eden Grk nema da kaè lo{ zbor za nego


Roxer Kejsment za Makedonija

Ovoj izvadok od knigata na Xon [ei go ilustrira edinstvoto vo bolkata pome|u Makedoncite

i Ircite kako narodi:

Moeto pru~uvawe ja utvrdi, na moe zadovolstvo, slabosta na gr~kiot istoriski argument.

Jasno mi e deka nacionalnite aspiracii bile pove}e od ìvi vo Makedonija daleku pred

vremeto na Tito. Vo golema mera, Makedoncite minuvale niz niza stradawa tokmu poradi

toa {to se, dodeka so niv dominirale golemite sili niz pogolemiot del od nivnata istorija

- dominacija koja se dolì pred se na stavot na evropskite nacii koi ne bea dovolno brzi da

gi poddràt Makedoncite vo 1990-tite.

Kako {to slavniot irski patriot Roxer Kejsment, koj be{e poguben od Britancite po

vostanieto vo Irska od 1916, kaàl:

Znam za dve tragi~ni istorii vo svetot taa na Irska i na Makedonija. I dvete se obespraveni i stradalni.

Kesjment pred se tuka misli na Makedoncite koi vo toj period ` iveele vo ramkite na

granicite na nivnata drevna tatkovina Makedonija. Pove}eto od niv govorele slavjanskikoga Grcija osvoila pogolem del od Makedonija, prezemaj}i ja od Turcija, pred po~etokot na

Prvata Svetska Vojna. Zborovite na Kejsment treba da ne nateraat da se zapra{ame kolku se

ispravni gr~kite tvrdewa deka ne-Gr~kata Makedonija e samo komunisti~ka izmislica.

(Macedonia and Greece - The Struggle to Define a New Balkan Nation, John Shea, McFarland and Company

Inc., North Carolina, 1997)

(ZAKLU^OK)

Makedonija Ve~na

Documents

Macedonia Mysterium Magnum