26
Kako so živeli v Rimu 1 ll. gimnazija Maribor Mentor vsebine: Prof. Saša Mikič Mentor oblike: Avtor: Saša Regoršek Prof. Mirko Pešec Slovenske Konjice, 2005

ll. gimnazija Maribor - arnes.sisspmpese/i/Informatika1/ProjNaloga1/ObjaveNaWWW... · Kako so živeli v Rimu 4 1.2 Dosežki iz betona Od vsega kar, kar je Rim prispeval svetu, ni

  • Upload
    others

  • View
    0

  • Download
    0

Embed Size (px)

Citation preview

Kako so živeli v Rimu

1

llll.. ggiimmnnaazziijjaa MMaarriibboorr

Mentor vsebine: Prof. Saša Mikič Mentor oblike: Avtor: Saša Regoršek Prof. Mirko Pešec Slovenske Konjice, 2005

Kako so živeli v Rimu

2

CC UUVVOODD

ivilizacija starega Rima je oblikovala naš zahodni svet globlje kot katerakoli druga. Deloma je tako zaradi njene trdoživosti, deloma v izjemnih gradbenih dosežkih (vojaški čudeži, kakršen je bil Hadrriijjanovv Had anoziidz d, razvejanem cesarskem omrežju, amfiteatrih, kopališčih in hišah s

centralnim ogrevanjem, ki so postale znamenje civiliziranega sveta. In ravno o tem in še o kakšnih drugih zanimivostih pišem v tej projektni nalogi. Ne pišem o vzponih, padcih, vojnah in vladavini… pišem o življenju starega Rima.

Kako so živeli v Rimu

3

11 GGrraaddbbeennii ddoosseežžkkii

11..11 OObbiiččaajjnnoo rriimmsskkoo mmeessttoo

imsvojka

izroč

ke legije so, kamorkoli kamor koli jih je vodila pot v teku njihovega skovanja, nosile s seboj standardni načrt za postavitev taborov, v terih so prenočile, šablono v kateri se je podedovalo etruščansko ilo povezano z grškimi zgledi in rimsko praktičnostjo. Ustavili so se

na primernem mestu ter najprej ponudili bogovom žrtvene daritve, nato pa zakoliščili dve osi, ki sta se križali pod štiri stranmi neba. Šotore so postavili po strogem mrežnem planu okoli osrednjega paradnega prostora. Ta vzorec ni bil le

obredno utemeljen in estetsko všečen – platnena različica idealnega grškega mesta, kot ga je zapisal Hiipodam vv kllassiiččniih Attenah

RR

H podam k a n h A enah -, ampak so ga vojaki, ki so ga izvajali in ki niso bili usposobljeni v arhitekturi in načrtovanju mest, pač pa

prežeti s trdno vojaško disciplino, tudi zlahka doumeli. Isti temeljni vzorec je lahko bil tudi podlaga za postavitev trajnejše oblike

mesta. Ko so avgustovi možje stoletje prej ustanovili današnje mesto Mérida, so storili natanko to. Emerita Augusta, kot so jo tedaj imenovali in je danes v Španiji, je postala prestolnica zahodne iberske province Luzitanije, ki so jo

večinoma sestavljala ozemlja današnje Portugalske. Četudi so odtlej velikokrat pozidali, so še vedno opazni številni sledovi nekdanjega rimskega mesta. Namesto paradnega prostora je na odprtem forumu zraslo sredičše novega mesta, okili katerega so bile ceste speljane v sistematično urejenih četverokotnikih, položaji najbližje središče pa so bili pridržani za pisarne in

sodišča, svetišča in templje.

Kako so živeli v Rimu

4

11..22 DDoosseežžkkii iizz bbeettoonnaa

Od vsega kar, kar je Rim prispeval svetu, ni nič pustilo za sabo globljega sledu – v dobrem in zlu – kot beton. Rimljani so se naučili kako narediti zmes iz apna

ali mavca ter kamenja ali grušča ter ji nato primešati vodo, tako da ostane groba siva kaša, ki se, če je vlijemo v kalup, strdi. Beton, ki je bil veliko bolj

prožen kot kamen, vendar skoraj enako močan, so lahko obdelovali tudi razmeroma neizkušeni delavci; poleg tega se je rimski beton (natančni napotki za izdelavo so izgubljeni) prav tako dobro sprijemal tudi pod vodo. Zato so ga

lahko uporabljali pri gradnji pristaniških dokov in pomolov, skozi katere je potekala cvetoča rimska trgovina s čezmorskimi deželami.

Slika 1

Betonska Kupola v Panteonu.

Kako so živeli v Rimu

5

11..33 PPrreesskkrrbbaa zz vvooddoo

Med javnimi zgradbami so bila takoj za najpomembnejšimi javna kopališča. V današnji Méridi se sicer niso ohranila, vendar so imela kopališča bistveno vlogo v življenju rimskih mest. V njih so bili bazenii ss ttopllo iin hlladno vvodo bazen op o n h adno odo ter ssobe za massažo

obe zama ažo, predvsem pa so bila idealni prostor, kjer so možje v sproščeni atmosferi sklepali prijateljstva in navezovali poslovne stike (ker so bila kopališča pogosto

mešana, pa so lahko tam srečevali tudi prostitutke). Tudi obisk jjavvne llattrriinea ne a ne je imel podobno družbeno vlogo; možje so sedeli na

skupnih deskah, podobnim klopem, in povsem lagodno kramljali. Nenehni vodni tok pod sedeži je odnašal izločke in jih usmerjal v posebej zgrajene odtočne kanale. Voda, ki je polnila bazene in izplakovala latrine – in ki so jo seveda potrebovala za

vsakdanjo rabo na domovih -, je pritekala iz oddaljenih zbiralnikov vzdolž akveduktov. Mérida se je ponašala z nič manj kot tremi; eden, ki je danes znan

kot Los Milagros (»čudeži«), vzbuja občutek vitke breztežnosti, ujete v masivnem kamnu, s tremi obokanimi skladi, ki so položeni eden vrh drugega.

Slika 2

Javna latrina v Ostiji – značilen primerek stranišč, kakršna najdemo povsod

po rimskem cesarstvu.

Kako so živeli v Rimu

6

11..44 GGlleeddaalliiššččaa iinn ssppoommeenniikkii

MérriidaMé da, ki je bila premožno mesto, vendar nikakor ne netipično, je imela tudi zmogljivosti za različne vrste prireditev: gledališče na prostem s 6000 sedeži

za običajne drame, amffiitteatterram ea e za tekmovanja gladiatorjev ter cirkus za konjske dirke in dirke z vozovi. Te so potekale zunaj obzidja na južni strani

mesta, morda zato, ker se je vojaškim graditeljem Méride zdelo težko vključiti njihove krivuljaste trase v togo četverokotni mestni načrt.

V Méridi lahko še danes vidimo značilni rimski spomenik, Trrajjanovv ssllavvollokT a ano a o ok.

Ta je bil le eden izmed številnih spomenikov in kipov, ki so imeli za cilj vzbuditi ponos državljanov na njihovo mesto in cesarstvu, kateremu je

pripadalo. Mesta, ki so bila na las podobna Méridi, so vznikala povsod po rimskem svetu. Rimsko mesto je bilo več kot le kraj, kjer so ljudje živeli; bilo

je izpoved vere v rimski način življenja. Zato ni imelo potrebe, da bi vzpostavilo stik z okoliškim izročilom – svoj navdih in državljansko oporo je

črpalo iz središča rimskega sveta.

Kako so živeli v Rimu

7

11..55 RRiimmsskkee cceessttee

11..55..11 VVeelliikkaannsskkii ddoosseežžeekk

Gradnja Apiijjevve ccesstteAp e e e e je bil podvig, ki je odločilno zaznamoval rimsko civilizacijo. Po njej so se desetletja valile številne vojske novim zavojevanjem

naproti. Riimsska vvojjsska jje povvssod,, kjjerr sse jje bojjevvalla,, pussttiilla za ssabo ossuplljjiivvo ccessttno omrrežjje ..

R m ka o ka e po od k e e e bo e a a pu a za aboo up o e no om ež e Mnoga od teh sijajnih tehničnih del, ki so bila

zgrajena za večno, so ostala temelj kasnejših cest in železnic. Ceste so bile pridobitev predvsem za vojsko. Omogočale so hitro in udobno gibanje mož in bojne opreme. Sli na konjih so lahko po teh poteh prenašali novice s hitrostjo

160 km na dan, čete pa so lahko med peturnim maršalom naredile 48 km ali več.

V celoti so Rimljani zgradili več tisoč kilometrov cest; v njih lahko vidimo

večji in pomembnejši dosežek, kot je bila gradnja katerekoli rimske palače ali javne zgradbe. Rimske ceste so postale simbol in dokaz rimskega

samozaupanja in pohlepa po novih ozemljih.

11..55..22 GGrraaddnnjjaa cceesstt

Rimske ceste so imele v različnih krajih različno podobo, odvisno od materiala, ki so ga imeli graditelji pri roki, in težavnosti terena, po katerem so speljane. Kljub temu lahko razpoznamo temeljne postopke, ki so jih pri gradnji

cest uporabljali vojaški inženirji. Zaradi lažjega odtekanja vode je bila rimska cesta dvignjena nad okoliško

pokrajino na nasipu ali temelju iz grobo zdrobljenega kamenja. To podlago so ob straneh obložili z ravnimi ploščami, ki so tvorile nekakšen zid, jarke, iz katerih so pridobili gramoz za utrditev podlage, pa so poglobili v obcestne

kanale, po katerih je odtekala deževnica. Na površje osrednjega dvignjenega nasipa, ki je bil visok meter ali več, so trdno vteptali debel sloj peska ali

proda, ki je bil ustrezna podlaga za zasutje z gramozom ali celo s kovino. Po nekod so ceste tlakovali z različnimi kamni – od prodnikov, zdrobljenega

kremena ali apnenca do tankih ploščatih kvadrov. V ceste so pogosto namenoma vsekali kolesnice; tako so usmerjali težke vozove in zmanjševali tveganje, da v nezanesljivih vremenskih razmerah

zdrsnejo s ceste. Vozniki so morali biti previdni, saj so lahko bile ceste zaradi odtekanja deževnice strmo izbočene.

Ob cestah ni bilo zgradb, dreves, grmovja ali drugih ovir. Kaže da je to bilo deloma zato, da bi voda kar najlažje odtekala, deloma temu, da so se vprežene

Kako so živeli v Rimu

živali spotoma malo popasle. Seveda pa je bilo to namenjeno tudi dobri vidljivosti. Včasih so zaradi močvirnatih predelov gradili tudi nasipe iz kamnov

in zemlje, ki so jih rimski inženirji utrjevali z lesenim ogrodjem. Gorati

predeli pa so povzročali druge težave; pogosto je bilo treba dolbsti globoko v skale ali celo izkopati predore. Kjer se je le dalo so se takim težavam izognili; četudi so imeli rimski nadzorniki radi ravne ceste, so te pogosto vijugale mimo

težavnih ovir.

Slika 3

Trajanova cesta iz Alepa do Antihonije v Siriji je bila po svoje prav tako slovit

spomenik kot njegov rimski steber; zgra- jena je bila tako sijajno, da je na njej

komajda opaziti sledove časa.

2

Kako so živeli v Rimu

3

22 ŽŽiivvlljjeennjjee RRiimmlljjaannoovv

22..11 ŽŽiivvlljjeennjjee vv mmeessttiihh

ivljenja tipičnih rimskih meščanov so si bila zelo podobna. Njegovo prvo dnevno opravilo je bilo, da je čakal na premožnega »pattrrona«»pa ona«

preje

, s katerim se je bil povezal; postavil se je v vrsto, da bi bil sprejet pri njem in da bi l svoj vsakodnevni dar – bodisi v hrani, denarju ali nasvetu. V zameno za

to podporo se je v vsakem političnem sporu ali pravdi do katerih je prišlo, postavil na stran svojega zaščitnika – in to se je v družbi, kjer se je vsakdanje

življenje vrtelo okrog skupščine in sodišč, redno dogajalo. Izobražen in zgovoren »klliientt«

ŽŽ

»k en « je lahko povzdignil glas v zagovor svojega »patrona«, tisti z bolj zadrgnjenim jezikom pa so odigrali svojo vlogo že s tem, da so mu v

javnosti očitno izražali podporo. Medtem ko je ponižno služil svojemu patronu, je imel tipični meščan skoraj vedno tudi svoje kliente, ki so prihajali s

stopničke niže na družbeni lestvici – sistem patrona je namreč prežemal rimsko družbo od vrha do dna.

Po jutranjih uradnih obiskih po domovih in opravkih na sodišču je nato meščan taiste ljudi pozneje dostikrat srečal tudi v kopališču ali na forumu. To

vsakdanje druženje mu je zmeraj jemalo veliko časa. Z današnjega pogleda je videti ta sistem zelo neproduktiven, vendar pa je ustvaril sila močno družbeno povezanost. Rimski državljan je imel nemara le malo besede pri demokratični

oblasti, vendar pa je imel kar se da močan občutek vpletenosti v življenje svoje skupnosti; rromaniittass oman a je bila več kot ideal – bila je identiteta.

22..11..11 RRiimmsskkaa hhiiššaa

S svojimi stebrišči obdanimi dvorišči in templji, širokimi cestami in osrednjim

forumom je bilo rimsko mesto že na prvi pogled podobno svojim klasičnim grškim predhodnikom. Grška mesta, zgrajena okoli svojega trga (agorraago a), kjer so se

meščani sprehajali in pogovarjali, so postavili javno življenje in družbeno interakcijo v osrčje svoje kulture. Tudi rimska mesta so k temu pripisovala

največji pomen, kar ni razvidno samo iz obsežnih pisanih virov, ampak tudi iz pozornosti in stroškov, ki so jih radodarno namenjali vsem vrstam javnih

prostorov: ne le forumom, ampak tudi kopališčem in gledališčem ter celo javnim latrinam. Rimski državljan je v družbenem in političnem življenju svoje skupnosti

sicer rad igral polno vlogo, toda njegov dom je spominjal na utrdbo: mestno načrtovanje je spodbujalo javno interakcijo, domussdomu pa je svetu kazala hrbet.

Rimska hiša se je pred vdorom življenja s ceste ohranila tako, da je kazala gole zunanje zidove. Znotraj je prevladovala zračna prostornost; sobe so bile

razporejene okoli odprtega dvorišča ali oz. AttrriijjaA a, ki se je včasih ponašal z

Kako so živeli v Rimu

4

mozaiki na tleh in freskami na stenah, pogosto pa je imel tudi osredni zbiralnik za deževnico. Družinski člani so med obedom sloneli na zoffahzo ah v jedilnici oz.

TrriiklliiniijjuT k n u. Tudi ta se je včasih odpiral na dvorišče na prostem, v hladnejših podnebjih pa je bil popolnoma zaprt.

22..11..11..11 CCeennttrraallnnoo ooggrreevvaannjjee

Rimljani so imeli svoj lasten sistem ccenttrrallnega ogrrevvanjjaen a nega og e an a♣. Tla so bila dvignjena

na nizkih stebričih, pod njimi pa je krožil vroč zrak, ki ga je ogrevala peč in dovajala po odprtinah.

22..11..22 PPooddeežžeelljjsskkaa vviillaa

Podeželje, ki je bilo s »centuriacijo« razdeljeno v velika štirikotna posestva,

je bilo prav tako strogo utrjeno kot mesto, in vile velikih podeželskih mogotcev so bile na zunaj osupljivo podobne velikim mestnim hišam urbanih

bogatašev♥. Ker pa je bilo tu toliko več prostora kot v mestu, so si lahko privoščili veliko

bolj sproščen , širokopotezen načrt gradnje. Četudi podeželska hiša vzbuja enak vtis kot mestna hiša, da se namreč odpira navznoter, pa pri njej nimamo občutka, da je morala biti utrjena zoper napade

od zunaj; pax Romana je bila dovršeno dejstvo, in varnost je bila nekaj samoumevnega. S svojim obsežnim gospodinjstvom, ki so ga sestavljali družinski člani in sužnji, je velika hiša funkcionirala kot svoje lastno

miikrrogosspodarrssttvvom k ogo poda o; upravljala je delo na okoliških llattiiffundiijjiiha und h in živela od tega, kar so pridelali. V tem pogledu je bila vila do dežele okoli nje v istem odnosu kot mesta do svoje province oziroma Rim do cesarstva kot celote.

Pri sijaju velikih rimskih hiš, naj si bo v mestih ali na podeželju, ssevveda nii ššllo ttolliiko za nepossrredno udobjje,, pačč pa za rrazkazovvanjje rrazkoššjja.. Riimlljjanii sso ssii prriizadevvallii,, da bii dobiillii vvplliivv vv jjavvnossttii

e eda n oo ko za nepo edno udob e pa pa za azkazo an e azko a R m ano p zade a da b dob p a no

, in zunanji videz imetja je bil pri tem kar se da pomemben.

♣ V starem Rimu se je sistem centralnega ogrevanja imenoval hiipokavvsstt.. h poka♥ Freske, ki so jih našli v podeželski vili v Fishbourneu v Sussexu, bi se prav tako prilegale v premožen domus kakega trgovca iz Pompejev ali Rima.

Kako so živeli v Rimu

Slika 4

Ta vila v osrednji Italiji je bila značilna za podobna kmečka gospodarstva v provincah rimskega cesarstva. Nekoč je bila gospodarsko in upravno središče

ter »palača« tamkajšnjega velikaša.

5

Kako so živeli v Rimu

6

22..22 SSkkrrbb zzaa vviiddeezz

Dlje ko je trajalo rimsko cesarstvo, višje so se nosile rimske gospe. Frizura

•• MMooddaa nnaarreekkuujjee vvssee bboolljj eekkssttrraavvaaggaannttnnee pprriiččeesskkee;; •• uugglleeddnnaa ggoossppaa iizz ffllaavviijjsskkeeggaa oobbddoobbjjaa jjee bbiillaa ookkrroonnaannaa zz oorrjjaašškkiimm vveenncceemm kkooddrroovv,, ssppeettiihh vv sskkrrbbnnoo iizzddeellaannoo pprriiččeesskkoo..

Ličenje

•• TTuuddii lliiččeennjjee zzeelloo rraazzvviittoo;; •• ppooddllaaggaa jjee bbiillaa iizz llanolliinaano na♥♥,, ččeezznnjjoo ppaa ssoo sskkrrbbnnoo nnaannaaššaallii rraazzlliiččnnee ooddtteennkkee zzeemmeelljjsskkeeggaa rrddeeččiillaa aallii bblleeddeeggaa bbeelleeggaa ssvviinnccaa oozziirroommaa kkrreeddee;; •• ookkoollii ooččii ssoo ssii kkoott nneekkaakkššnnoo mmaasskkaarroo nnaanneessllii tteemmnnii aannttiimmoonn,, zz ooppiillkkii hheemmaattiinnaa iinn ddrruuggiihh rruuddnniinn ppaa ssoo ddoosseeggllii ppiissaann bblleesskk..

Damska oblačila

•• VV ddaammsskkiihh oobbllaaččiilliihh ssee jjee oohhrraanniillaa ssttrrooggoosstt;; •• pprreeddvvsseemm vv jjaassnniihh,, eelleeggaannttnniihh lliinniijjaahh zznnaaččiillnnee rriimmsskkee ssttoollee..

Nakit

•• RRiimmsskkoo oobblleekkoo kkrraassii rraazzkkooššeenn nnaakkiitt –– ddiiaaddeemm,, uuhhaannii,, zzaappeessttnniiccee,, oobbrrooččkkii ookkoollii ččlleennkkoovv iinn pprrssttaannii –– ppookkrriivvaa ppaa jjoo bbaarrvvnnoo zzuunnaannjjee ooggrriinnjjaalloo palllliiumpa um..

Z glavo, ki je bila že sama po sebi videti kot umetna, ter vsem svojim zlatom in

nakitom je bila bogata Rimljanka, tako kot njena hiša, uspešna reklama za premožnost svoje družine.

Slika 5

Očarljiva patricijka, ki jo je vsak dan lepotičila skupina izurjenih služabnic, je bila govoreča reklama na dveh nogah za moč in bogastvo svoje družine.

♥ Lanolin je mazilo, ki so ga dobivali iz surove volne.

Kako so živeli v Rimu

1

22..33 DDrruuggaaččnnee žžeennsskkee

Toda Rimljanke so imele na voljo tudi druge življenjske vloge. Revnejše ženske ali sužnje so pogosto delale kot

šivilje, perice, kuharice, babice, dojilje, zdravilke, igralke, plesalke;

ali pa so služile kot prostitutke v široko razvejani cesarski industriji seksa. Obstajale so tudi kurtizane višjega rodeu; dve izmed njih Astianasa in Elefantina, sta bili menda avtorici priljubljenega pornografskega dela.

Slika 6 Nekatere patricijke so pisale tudi resnejša literarna dela: Tacit omenja spomine Neronove matere Agripine, v 1. stoletju n. š. pa je Pamfila iz Epidavra pisala knjige o skoraj vsaki veji antične učenosti. Pinij Starejši našteva več uglednih slikark iz 1. stoletja n. š. Ženske naj bi prispevala pomembna dela tudi na področjih, kot sta filozofija in medicina.

22..33..11 KKoo sspprreeggoovvoorrii žžeennsskkaa

Leta 42 pr. n. š., ko je skušal prvi triumvirat uvesti poseben davek za rimske matrone, se je ena od žena, Hortenzija, odločila, da bo prišla z besedo na dan.

Vdrla je v posvečeni moški prostor posvetovalnice in si prilastila izključno moško državljansko vlogo javnega govornika; zbrane uradnike je nagovorila tako s strastjo kot z govorniško veščino. O odprtosti rimskega duha nam marsikaj

dejstvo, da je Hortenzijin nastop sicer nedvomno vzbudil ogorčenje, obenem pa tudi občudovanje: bila je tako zelo prepričljiva, da je dosegla svoje in so davek

preklicali.

Kako so živeli v Rimu

2

22..44 PPoorrttrreett nneekkee ggoossppee

Stereotipna rimska družina je bila tiranija v malem; pater familias♥ je imel popolno oblast nad življenjem in smrtjo svojih otrok. Njegova žena je ostala doma, da bi predla, tkala in služila svojemu soprogu. Realnost je bila seveda marsikdaj drugačna. Ker je bil njen mož tako pogosto zdoma na vojnih pohodih, je bila rimska ženska iz zgornjega razreda gospodarica v svojem domačem kraljestvu – in je zunaj njega uživala veliko več neodvisnosti kot njena sorodnica v klasični Grčiji. Atenska demokracija nikoli ni segla tako daleč, da bi vključevala tudi ženske; toga etiketa je tudi žene in dekleta najvišjega rodu priklepala na hišo. Rimljanke pa so, čeprav politično brez vsakršne moči, vendarle premogle dokajšnjo osebno in finančno svobodo; s prijateljicami so lahko šle v kopališče ali pa si privoščile obisk gledališča ali iger.

Poroke med družinami so bile dogovorjene, pri čemer so nemajhno vlogo odigrali družinsko premoženjsko stanje in sorodstvene vezi. Pojem romantične ljubezni ni bil neznan, vendar v njem niso videli osnove za zakonsko zvezo. A zakonsko življenje ni bilo nujno brez radosti; kaže, da se je med možem in ženo postopoma razvila ljubezen. »Ne moreš si misliti, kako te pogrešam,« je pisal rimski zgodovinar Plinij Mlajši svoji ženi Kalpurniji na začetku 2. stoletja n. š. »Tako zelo te ljubim; nisem vajen tega, da sva ločena. Večji del noči sem buden in mislim samo nate. Te bridkosti sem rešen le takrat, ko sem na sodišču in se mučim s pravdami prijateljev.« Tisti, katerih zakon se ni tako obnesel, so lahko vedno poiskali izhod na sodišču; ločitev ni bilo težko doseči in je bila dostopna tako ženskam kot moškim. Dejansko ravnotežje moči med možem in ženo nemara ni bilo tako neenako, kot je videti.

Slika 7

Rimska nevesta in ženin si v poročnem obredu v 2. stoletju n. š. izmenjujeta zaobljubo in s tem zapečatila partnerstvo, ki je bilo po zgodovinskih merilih neverjetno enakopravno.

♥ Pater familias – družinski oče

Kako so živeli v Rimu

Ženska imenitnega rodu se je zavedala vrednosti, ki jo je imela kot prodajno blago, in je lahko nosila visoko povzdignjeno glavo.

Slika 9

Zlata ogrlica ne priča le o bogastvu svoje lastnice,

ampak tudi o obrtni spretnosti takratnega rimskega izdelovalca.

Slika 8

Ta dama nosi nakit, ki je značilen za rimski Egipt v 2. stoletju n. š. Slika izvira iz maske, ki je bila položena čez obraz njenega mumificiranega telesa.

3

Kako so živeli v Rimu

4

33 RRiimmlljjaannii pprrii iiggrrii iinn ddeelluu

33..11 DDeelloo

aj so bili spomeniki, med katerimi je delal povprečni prebivalec Rima, še tako vzvišeni, pa je bilo njegovo vsakdanje življenje bolj prozaično. Četudi mu je bila prihranjena neutrudna tlaka, kakršno je moralo

opravljati 90 odstotkov prebivalcev cesarstva, ki so se preživljali z obdelovanjem zemlje, je večino mestnih prebivalcev še vedno čakalo trdno delo – čeprav je lahko bilo tudi plačilo precejšnje. Celo patricij je bil zaposlen; njegovo opravljanje navidez neplačanih »državljanskih dolžnosti« je bilo dejansko način uveljavljanja vpliva in kopičenja podkupnin.

NN

Nižje na družbeni lestvici so bili posojevalci denarja, trgovci in podjetniki; v njihovih obratih, delavnicah in izpostavah na prostem so našle zaposlitev cele skupine obrtnikov in neizučenih delavcev. Kovinarji vseh vrst, draguljarji, izdelovalci stekla, tesarji, kolarji, strojarji, prejci, tkalci, barvarji: seznam obrtniških poklicev je neskončen. In potem so bili tukaj še mesarji, peki, špeceristi in drugi lastniki trgovin ter stojnic, pa tudi pa tudi nosači in vozniki, ki so ohranjali urbano gospodarstvo mesta osrednjega pomena

silno razvita gradbena dejavnost, ki je ponujala priložnost najrazličnejšim rokodelcem. Od približno 1,2 milijona rimskih prebivalcev v prvih desetletjih 2. stoletja n. š. jih je bila kaka tretjina –

okoli 40 000 – sužnjev. Ti so bili dejansko v lasti svojih gospodarjev in niso razpolagali s svojo usodo; bili so v položaju popolne podrejenosti, čeprav ne nujno okrutne. Medtem, ko so sužnji na kmečkih latifundijih trdo garali, niso mestni sužnji včasih živeli prav nič drugače (če izvzamemo njihov status) kot njihovi rimski gospodarji. Suženj, ki je služil poleg gospodarja v trgovini ali mu pomagal za delovno mizo, je lahko bil prav tako spoštovanja vreden delavec, tisti, ki so pomagali v gospodinjstvu, pa so pogosto uživali veliko naklonjenost patricijskih družin. Nekateri sužnji so delali v obratih ali delavnicah pod istimi

Slika 8

Rimski branjevec opravlja svoj posel; relief z grobnice v Ostiji iz 3. stoletja n. š.

Kako so živeli v Rimu

5

ali z delom, spolno izkoriščali, telesno zlorabljali ali m celo odvzeli življenje.

33..22 RRiimmsskkii pprraazznniikkii

da s

pogoji kot drugi zaposleni, razlika je bila le v tem, da so na plačilni dan njihove plače romale v roke njihovih lastnikov. Razlika med življenjskim slogom »svobodnega« Rimljana in sužnja je bila včasih neznatna, kolikor je šlo zgolj za materialne razmere. Ker niso imeli v očeh zakona nobenih pravic, so bili sužnji povsem nemočni , kadar so njihovi brezvestni lastniki grdo ravnali z njimi: jih pretirano izčrpavji

Naj so še tako trdo delali, so si Rimljani znali vzeti čas in uživati. Delovni dan se je sicer začel že ob zori, vendar je bil ponavadi zgodaj popoldne že pri kraju, in potem je bil čas za lagodnost. Tedaj so včasih obiskali kopališče ali telovadnico in si utrjevali telo, ali pa so se preprosto družili s prijatelji, pohajkovali po javnih krajih, sedeli pod senčnim portikom ali kakim stopniščem in opazovali mimoidoče. Glavni dnevni obrok je bil zvečer, čeprav so imeli le bogataši pri roki vse potrebno,

o kuhali doma; večinoma se večerjali v

ttavverrnaha e nah

koraj vsak drugi dan (in to dobesedno, vsaj od 1. stoletja n. š.) postal praznik.

, kjer so lahko tudi pili in kockali pozno v noč.Rimski koledar praznovanj in prostih dni se nam zdi nenavadno kaotičen. Prebivalci zgodnjega Lacija so slavili obrede, v katerih so izkazovali čast prednikom, se zahvaljevali za žetev ali klicali pomlad –

kar je skupno vsem poljedelskim družbam -, republika pa je od vsega začetka določila še posebne dneve v spomin na pomembne zmage. Seznam takšnih triumfov je s širjenjem rimske oblasti naraščal, in ko so mu priključili še rojstne dneve cesarjev in druge podobne datume, je s

S

Vnosil suženj iz 4. stoletja n. š.

lika 9

Drži me, da ne morem ubežati,in me vrni mojemu gospodarju ivenciju”; pasja značka, ki jo je

Kako so živeli v Rimu

2

33..33 IIggrree

Med prazničnimi razvedrili, ki so bila dostopna Rimljanom vseh razredov, so bili tudi vedno bolj slikoviti sspekttaklliipek ak . Vsakega aprila se je v Velliikii cciirrkuss ((Ciirrccuss Ve k ku C uMaxiimuss))Max mu nagnetlo do četrt milijona ljudi, ki so gledali velike konjske dirke in dirke z vozovi; te so imele izvor v obredih v čast CerrerriiCe e , stari latinski boginji

žita, ki je do cesarskih časov skorajda zatonila v pozabo. Toda vznemirjenje, ki so ga ponujala ta nenavadna tekmovanja, je še prekašala srhljivost krvavih bitk v Koloseju, kjer so se možje spopadali z divjimi (in vse bolj nenavadnimi) živalih v

lovih ((vvenattiioness))ena one ali pa v smrtonosni borbi kot glladiiattorrjjiig ad a o . Rettiiarriiussu s svojo mrežo in trizobom; Re a sseccuttorre u o (preganjalec), ki mu je bil za petami s svojim ščitom in mečem; neoboroženi toda okretni mymrriillllomym o; hopllomacchusshop oma hu s svojim velikim ščitom llaquearriiussaquea u z lasom; ThrraccessTh a e , oborožen v traškem slogu s kratkimi, srpastimi meči – standardni

tip gladiatorjev so klicali s spomin sovražnike zgodnjega Rima, ki so bili zdaj ukročeni in v areni postavljeni eden proti drugemu, v zabavo svojih zavojevalcev.

Slika 10

Voznik priganja vprego, ko se ta približuje obračališču s tremi stebri; na teh ostrih ovinkih, ki so znašali tudi po 180 stopinj, so se vozovi pogosto

prevrnili.

Mnogi gladiatorji so bili profesionalci (vemo, da si je celo nekaj državljanov višjega razreda, prostovoljno izbralo ta poklic, morda zaradi trdovratne slave, ki je bila povezana z njimi), a tudi kriminalce so včasih – kot nekakšno obliko

kazni – obsodili na vlogo gladiatorjev. Za večino gladiatorjev je bila to smrtna

Kako so živeli v Rimu

kazen; le redki so preživeli, se umaknili in postali trenerji. Gladiatorsko tekmovanje, ki je bilo v svojih oddaljenih izvorih sveti ritual, žrtvovanje

krvavih daritev duhovom umrlih, je postalo potrditev rimske nadvlade nad bojevitimi barbarskimi sovragi – in naposled brezbožno poveličevanje še bolj

krvoločnih nagnjenj civiliziranih Rimljanov.

3

33..44 GGlleeddaalliiššččee kkrruuttoossttii

Mikavno je moralizirati o rimski krvoločnosti, toda Rimljani sami na to niso gledali tako kot mi. Celo misleca kot SenekaSeneka in Mark AvvrrelliijjA e , ki sta znana po tem, da

nista marala gladiatorskih tekmovanj, sta jih povsem sodeč obsojala bolj zaradi njihove prostaške grobosti kakor zaradi nečloveškosti. Dostojanstvene drame, ki jih je pisal Seneka, kažejo, kako surov je bil celo okus najbolj omikanih Rimljanov:

četudi so te drame samozavestna umetniška dela, so po današnjih merilih groteskno krvave.

Kaže, da so Rimljani čutili nenasitno lakoto po spektaklih in zapravljali ogromno denarja in domiselnosti za posebne učinke in nastopaštvo. Na neki predstavi pod

vladavino Septtiimiijja SevverraSep m a Se e a v zgodnjem 3. stoletju n. š. so prikotalili v areno ogromen model kita; ta je odprl gobec in izbruhal 50 medvedov, ki jih je že

čakala četa lovcev ((bessttiiarrrrii))be a , oboroženi s sulicami. Navvmahiijje ((naumacchiiae))Na mah e nauma h ae so bile prireditve na stadionih s posebej zgrajenimi akvedukti in odtočnimi jarki, ki

so omogočali, da so areno preplavili ali izsušili. Te prireditve, ki jih je po produkcijskih stroških dosegla šele moderna hoollywoodska filmska industrija, so

imele obliko hlinjenih pomorskih bitk med moštvi kriminalcev – le, da je bilo prelivanje krvi resnično. Ti spektakli kažejo Rimljane

hkrati v najboljši in najslabši luči – v tehnični

izpopolnjenosti in v priložnostni krutosti.

Slika 11

Gladiatorji in levi se borijo v areni; terakotni relief iz 1. stoletja n. š.

Kako so živeli v Rimu

2

33..44..11 KKoolloosseejj

Ko so leta 80 n. š. slovesno odprli Fllavviijjevv amffiitteatterrF a e am ea e , Kolosej, je bilo med neverjetnim, sto dni trajajočim krvoločnim praznovanjem, s katerim so

počastili otvoritev, ubitih več sto gladiatorjev ter na tisoče živali. Geslo »kruha in iger« - delitev žita rimskim revežem in uprizarjanje iger za njihovo

zabavo – je že od vsega začetka dajalo pečat rimskemu življenju. Z rastjo imperija sta se večala tudi obseg in pogostost spektaklov, in Kolosej je

nedvomno naznanjal nekakšno zlato dobo prelivanja krvi. V kleti je bil blodnjak celic in tunelov, v katerih so nastanili gladiatorje in živali ter skrbeli, da so bili varno vsaksebi. Skozi zaklopna vrata v tleh so se nenadoma pognale na

plano divje zveri, pregrade in vitli pa so omogočali uprizarjanje spektakularnih vizualnih efektov. V Koloseju so prirejali igre dotlej neslutnega obsega pred

občinstvom, ki je štelo več kot 40 000 ljudi.

Kako so živeli v Rimu

3

33..55 GGlleeddaalliiššččee

Rimska drama, ki je bila po eni strani v senci velikih tragedij starih Aten, po drugi pa bolj krvavih spektaklov, ni bila nikoli deležna pozornosti, ki bi si jo

zaslužila. Tako kot v Grčiji so imele gledališke predstave izvor v verskih slovesnostih in so praviloma vključevala ples in glasbo. Dostojanstveno tragedijo so uprizarjali skupaj z najbolj grobo vulgarno komedijo, moški pa so igrali tako

moške kot tudi ženske vloge. Maske so pomagale ponazoriti značaj in razpoloženje tistim, ki so imeli prostor daleč zadaj na poševno nagnjenih sedežih;

izumili so spretne mehanizme, ki so olajšali spremembe prizorišča. Osupljivo zgrajene Pllavvttovve iin Terrencciijjevve komediijjeP a o e n Te en e e komed e še danes vzbujajo občudovanje. Tragedije, ki jih je kasneje napisal Seneka, se nam zdijo po vsebini poceni

senzacionalne, po slogu pa prenapihnjene; kaže pa, da je Shakespeare enako cenil tako rimsko komedijo kot tragedijo.

Kako so živeli v Rimu

4

ZZAAKKLLJJUUČČEEKK

Zgodba o Romulu in remu je legenda o ustanovitvi Rima. Ko je njuno mater, latinsko princeso, umoril zlobni stric, so dvojčka Romula in Rema, vrgli v Tibero. Rešila ju je volkulja, ki je fanta dojila in redila, kot bi bila njuna mati, ter jima privzgojila ne le volčjo krutost, ampak tudi zvestobo, kakršno čuti volk do krdela. Ko sta odrsla, sta se odločila, da bosta zgradila mesto, a sta se na koncu sprla in se spopadla na življenje in smrt. Romul, zmagovalec, je še doživel ustanovitev mesta, ki je dobilo ime po njem. Legenda poskrbi celo za natančno kronologijo: pravi, da je bil Rim ustanovljen leta 753 pr. n. š.

Tako je nastal Rim, se skozi čas spreminjal in razvijal, doživljal vzpone in padce in ta projektna naloga je majhen povzetek vsega, kar se je takrat dejansko dogajalo.

Kako so živeli v Rimu

5

KKaazzaalloo vvsseebbiinnee

UVOD ............................................................................. 2 UVOD ............................................................................. 2

1 Gradbeni dosežki............................................................... 3 1 Gradbeni dosežki............................................................... 3

1..1 Obiiččajjno rriimssko messtto..........................................................................................................................3 1 1 Ob a no m ko me o 3

1..2 Dossežkii iiz bettona ....................................................................................................................................4 1 2 Do ežk z be ona 4

1..3 Prresskrrba z vvodo ........................................................................................................................................5 1 3 P e k ba z odo 5

1..4 Glledalliišščča iin sspomeniikii ..........................................................................................................................6 1 4 G eda a n pomen k 6

1..5 Riimsske ccesstte................................................................................................................................................7 1 5 R m ke e e 71.5.1 Velikanski dosežek..................................................................... 7 1.5.2 Gradnja cest ........................................................................... 7

2 Življenje Rimljanov............................................................. 3 2 Življenje Rimljanov............................................................. 3

2..1 Žiivvlljjenjje vv messttiih ....................................................................................................................................3 2 1 Ž en e me h 32.1.1 Rimska hiša ............................................................................ 3

2.1.1.1 Centralno ogrevanje .............................................................. 4 2.1.2 Podeželjska vila........................................................................ 4

2..2 Skrrb za vviidez..............................................................................................................................................6 2 2 Sk b za dez 6

2..3 Drruugaččne žensske........................................................................................................................................1 2 3 D ga ne žen ke 12.3.1 Ko spregovori ženska .................................................................. 1

2..4 Porrttrrett neke gosspe..................................................................................................................................2 2 4 Po e neke go pe 2

3 Rimljani pri igri in delu ........................................................ 4 3 Rimljani pri igri in delu ........................................................ 4

3..1 Dello ..................................................................................................................................................................4 3 1 De o 4

3..2 Riimsskii prrazniikii............................................................................................................................................5 3 2 R m k p azn k 5

3..3 Igrre ..................................................................................................................................................................2 3 3 Ig e 2

3..4 Glledalliišščče krruuttossttii ..................................................................................................................................3 3 4 G eda e k o 33.4.1 Kolosej ................................................................................. 2

3..5 Glledalliišščče ......................................................................................................................................................3 3 5 G eda e 3

ZAKLJUČEK....................................................................... 4 ZAKLJUČEK....................................................................... 4

Kako so živeli v Rimu

6

KKaazzaalloo sslliikk Slika 1........................................................................................................................................4 Slika 1........................................................................................................................................4Slika 2 .......................................................................................................................................5 Slika 2 .......................................................................................................................................5Slika 3 .......................................................................................................................................2 Slika 3 .......................................................................................................................................2Slika 4 .......................................................................................................................................5 Slika 4 .......................................................................................................................................5Slika 5 .......................................................................................................................................6 Slika 5 .......................................................................................................................................6Slika 6 ....................................................................................................................................... 1 Slika 6 ....................................................................................................................................... 1Slika 10 .....................................................................................................................................2 Slika 10 .....................................................................................................................................2Slika 11......................................................................................................................................3 Slika 11......................................................................................................................................3

Kako so živeli v Rimu

2

SSttvvaarrnnoo kkaazzaalloo

AA

agora, 3 amfiteater, 6 Apijeve ceste, 7 atrij, 4

CC

centralno ogrevanje, 4 Cereri, 2

FF

Flavijev amfiteater, 3

GG

gladiator, 2

HH

Hadrijanov zid, 2 Hipodam, 3 hipokavst, 4

KK

klient, 3 KKoolloosseejj, 3

LL

lanolin, 6 latrine, 5

PP

patron, 3 Plavtove in Terencijeve komedije, 4

RR

romanitas, 3

SS

Septimija Severa, 3

TT

taverna, 5 Trajanov slavolok, 6 Triklinij, 4

VV

Veliki cirkus (Circus Maximus), 2

Kako so živeli v Rimu

2

LLiitteerraattuurraa

KKnnjjiiggee:: 11.. Kerrigan M.: Stari Rim in rimsko cesarstvo. Ljubljana: Cankarjeva

založba, 2002. 22.. Lečič R.: Zanimivi Rim : Jérôme Carcopino: Rim na vzponu. Ljubljana:

Založba modrijan, 2001. SSpplleettnnee ssttrraannii ((oobbiisskkaannee mmeedd ddeecceemmbbrroomm 22000044 iinn jjaannuuaarrjjeemm 22000055))::

33.. httttp::////darrkwiing..uorregon..edu//~attllass//eurrope//iimagess..httmllh p da kw ng uo egon edu ~a a eu ope mage h m 44.. httttp::////www..ssvvarrog..orrg//zgodovviina//ssttarrii_vvek//rriim_avvgusstt_ttrrajjan..phph p www a og o g zgodo na a _ ek m_a gu _ a an php

0

10

20

30

40

50

60

Uporaba virov (%)

Kerrigan M.:Stari Rim inrimskocesarstvoLečič R.:Zanimivi Rim

Spletna stran3

Spletna stran4

GGrraaff uuppoorraabbee lliitteerraattuurree