PRILOGA NSPONEDELJEK, 14. NOVEMBER 2005 • ŠT. 219

TOREK, 13. 12. 2005 • ŠT. 240 •ooggllaassnnaa pprriillooggaa• www.finance-on.net/letalstvo • telefon: (01) 30 91 590 • e-pošta: letalstvo@finance-on.net 21

Pred kratkim sta dve slovenski letalski podjetji napovedali nakup novih plovil. Linxair bo znakupom cessne CJ2+, ki naj bi jo prejel čez približno leto dni, v svojo floto sprejel tretje reaktivnoposlovno letalo. Samostojni podjetnik Franc Stroj pa bo kupil helikopter enstrom 480B, hkrati bo postaltudi zastopnik ameriškega proizvajalca Enstrom Helicopters v Sloveniji.Str. 23

PeterPodlunšek,akrobatski pilot:

Sredi Ljubljane na ogled postavil

svoje letaloStr. 25

Boris Kraljič,Aerodrom Ljubljana:Francoski beaujolais na Japonsko prek BrnikaStr. 24

SašoKrašovec:maketar:Maketarstvo niigračkanjeStr. 28

… Franc stroj pa novega enstroma 480B

Regionalni prevozniki se čedalje boljozirajo za turbopropelerskimi letaliUgotavljajo namreč, da so 50-sedežna reaktivna letala, ki so jih zad-nja leta množično kupovali, zaradi višjih cen goriva postala nerentabil-na. Povpraševanje po canadairu CRJ 200 se je denimo tako zmanjšalo,da Bombardier resno razmišlja o prenehanju njegove proizvodnje.Str. 22

Američani snujejo nadzvočna poslovna letalaAmeriški podjetji Aerion Corporation in Supersonic Aerospace Inter-national sta predstavili vsako svoj projekt nadzvočnega poslovnegaletala z osmimi do 12 sedeži. Cena obeh naj bi bila enaka, 80 mili-jonov dolarjev.Str. 26

Airbus predstavil poslovno izvedenko modela A318Na novembrski konvenciji poslovnega letalstva v New Orleansu jeAirbus predstavil novo poslovno letalo A318 elite. Njegov dolet boznašal približno 7.500 kilometrov, kar bo zadoščalo za čezoceanskelete.Str. 26

Boeing Airbusu odgovarja s podaljšanim jumbo jetomBoeing je novembra napovedali podaljšanje modela 747 v serijo 8, vtovorni in potniški izvedbi. Prva dva kupca sta luksemburški prevozniktovora Cargolux in japonski tovorni prevoznik Nippon Cargo Airlines.Str. 26

Pogled nad Dolino življenja iz zrakaMatevž Lenarčič je po obletu sveta uspel nov podvig, polet v

Dolino življenja v Afriki. Z enomotornim dizelskim letalom diamond starDA40 je začel pot 10. oktobra v Ljubljani, priletel do Doline življenjav dobrem tednu dni, dvakrat prečil ekvator in se 6. novembra vrnil vLjubljano.Str. 27

OBVESTILO UREDNIŠTVAOglasna priloga Letalstvo je doslej izhajala vsak mesec. Prihodnje letobo malo drugače. Odločili smo se namreč, da bomo prilogo izdali lev mesecih, ko je letalsko dogajanje najbolj pestro. Letalstvo lahko takoznova pričakujete marca, nato pa še maja, junija, septembra in de-cembra, ko bomo pripravili letni pregled dogajanja na slovenski letal-ski sceni.

Linxair bo kupil novo cessno CJ2+,….

fi_240_21_letns 12.12.05 16:10 Page 1

TOREK, 13. DECEMBER 2005 • ŠT. 240OGLASNA PRILOGA: LETALSTVO22

Manjši regionalni reaktivci postajajo odveč Na poletih, dolgih do 500 kilometrov, je turbopropelerski pogon gospodarnejši,zlasti pri letalih s približno 50 sedeži

Evropski regionalni pre-vozniki imajo skupaj v svojihflotah približno 55 odstotkovreaktivnih in 45 odstotkov tur-bopropelerskih letal. Izveden-ci sicer menijo, da se bo to ra-zmerje vsaj še nekaj časa pri-bližno ohranilo, kljub temupa proizvajalci turbopropeler-skih regionalnih potniških le-tal - praktično je uspelopreživeti le Bombardierju inATR - nikoli v zadnjih dese-tih letih niso imeli takšne pri-ložnosti za osvajanje trga kotzdaj, ko je gorivo drago.

ATR se je dvignil iz pepela

Turbopropelerska letalauporabljajo prevoznikizvečine na letih v razdalji do550 kilometrov in v pov-prečnem trajanju uro in četrt.Prvi, ki so se odločili za nakupturbopropelerskih letal, so bi-li nizkocenovni regionalni le-talski prevozniki, zdaj pa jimpočasi začenjajo slediti tudilinijski prevozniki na krajših li-nijah. Nizkocenovni regional-ni prevozniki so izračunali,da je na poletih, dolgih do 500kilometrov, trubopropelerskipogon gospodarnejši, zlasti priletalih s približno 50 sedeži.Britanski FlyBe, eden vodil-nih regionalnih nizkocenov-nih prevoznikov, se je deni-mo odločil za Bombardierjevaletala dash 8 Q400.

Vstajenje od mrtvih pa jeletos doživel tudi italijansko-francoski proizvajalec ATR,ki bo letos za svoja 50- in 70-sedežna turbopropelerska le-tala zbral prek 90 naročil,medtem ko jih je leta 2003 sa-mo devet, lani pa 13. Pričaku-jejo, da jim bo tudi po letu2007 uspelo ohraniti letnoproizvodnjo med 30 in 50letali.

Reaktivec je rentabi-len šele s 70 sedeži

Nekateri regionalni pre-vozniki, ki so še do pred krat-kim kupovali 50-sedežna re-aktivna letala (med njimi jetudi Adria Airways s sedmi-mi canadairi CRJ 200), zdajspreminjajo svojo politiko.Usmerjajo se bodisi na turbo-propelerska bodisi na večjareaktivna letala s 70, 90 aliveč sedeži. Ugotovili so na-mreč, da je reaktivno letalorentabilno šele, če ima 70 aliveč sedežev. To usmeritev po-trjuje Lufthansin regionalniprevoznik CityLine, kizmanjšuje floto reaktivnih 50-sedežnih letal CRJ100/200 inse usmerja na večje, 70-se-dežne CRJ700. Podobno tudišvicarski Swiss InternationalAir Lines opušča 50-sedežneembraerje ERJ 145, ki jih jekupil šele pred tremi leti.

Bombardier opuščaproizvodnjo CRJ 200

Tem težnjam se morajoprilagajati tudi proizvajalci le-tal. Zlasti to velja za kanad-skega Bombardierja in brazil-skega Embarerja, ki sta znalanajbolje unovčiti zanimanjeza mala regionalna reaktivnaletala v obdobju nizkih cengoriva. Zdaj oba ponujata inrazvijata nove modele reak-tivnih letal z več kot 70 se-deži, proizvodnjo manjših pabosta morda celo povsemopustiti. Bombardier denimože napoveduje opustitev serij-ske proizvodnje letal CRJ 200,ki je bil najbolje prodajani ma-li regionalni reaktivec, zdaj paje povpraševanje po njem sko-raj povsem zamrlo. Na drugistrani denimo ta proizvajalecopaža veliko rast zanimanjaza turbopropelerske dashe 8Q400.

Prevozniki manj prožni od proizvajal-cev

Visoke cene goriva bodona področju regionalnih pre-vozov z manjšimi letali pov-zročile precej sprememb. Pro-izvajalci se temu že prilagaja-jo, saj imajo praktično vsi vognju dodatna železa, tako da

jih upad zanimanja za manjšareaktivna letala za regionalniprevoz ne bo preveč prizadel.Vprašanje pa je, kakšnemožnosti imajo letalski pre-vozniki, ki se že tako ali takoubadajo s finančnimi težava-

mi in so flote napolnili z vtem hipu "napačnimi" letali.Ti nikakor ne morejo biti takoprožni in se čez noč znebitisamo nekaj let starih "pre-majhnih" reaktivnih letal zaregionalni transport.

EVROPSKIREGIONALCIPREPELJALI VEČPOTNIKOV

Združenje evropskih regionalnihletalskih prevoznikov je v prvempolletju tega leta imelo skoraj zadesetino več preletenih milj indobrih devet odstotkov več pre-peljanih potnikov. Letala so bilazasedena 60-odstotno. Bistvenose je izboljšal sistem prodaje vo-zovnic, ki čedalje bolj poteka poelektronski poti in je zato tudi vsebolj prožen. Kljub pozitivnimgibanjem pa vsi niso zadovoljni,nekateri so pričakovali več.

VARNOST VEČJA, UDOBJE PA MALO MANJŠE

Rentabilnost ni edina, ki trenutno govori v prid turbopropelerskimletalom. Strokovnjaki namreč trdijo, da je turbopropelerski pogon tu-di bistveno varnejši od reaktivnega. Slaba stran turbopropelerskih letalpa je, da je prevoz malo manj udoben, saj so takšna letala hrupnejša,let pa je malo bolj nemiren. Proizvajalci se trudijo te pomanjkljivostiodpraviti z raznimi izboljšavami, med drugim tudi z na novo zasnovanimiin oblikovanimi propelerji. Tudi pri opremljanju potniških kabin se zgle-dujejo po večjih reaktivnih letalih.

Indijski Kingfisher bo močno povečal svojo jato

Indijski letalski prevoznik Kingfisher je na letalskem salonuv Dubaju naročil 20 turbopropelerskih letal ATR 72-500, še 15pa so jih rezervirali. Proizvajalec mu jih bo začel dobavljati mar-ca 2006, zadnjega pa bo dobavil avgusta 2008. Z njimi naj bileteli med domačimi letališči, predvsem pa dovažali potnike vvečja letalska vozlišča v Kalkuti, Delhiju, Mumbaju in Banga-loreju. Kingfisher je v Dubaju naročil še 30 novih airbusovdružine A320. Prevoznik, ki že ima deset takšnih letal, od-ločitev utemeljuje s tem, da so s sedanjimi Airbusovimi mo-deli zelo zadovoljni, zato je bil ta korak povsem logičen.

Indijci so poslovni letalski svet presenetili že junija medpariškim letalskim salonom, ko so naročili pet airbusov A380,pet A350 in pet A330. Kingfisher naj bi sredi prihodnjega letamočno okrepil svojo dejavnost z leti po vsem svetu in tako postalše bolj konkurenčen največjima indijskima prevoznikoma AirIndia in Indian Airlines.

Regionalni letalski pre-vozniki, ki z manjšimi letaliletijo na razdaljah do 550kilometrov, spreminjajo svo-je flote. Še pred kratkim sobila zelo priljubljena manjšareaktivna letala z do 50sedeži, zdaj pa se zaradi vi-sokih cen goriva in pojavanizkocenovnih prevoznikovznova povečuje zanimanjeza turbopropelerska letala.Proizvajalci teh letal, ki sobili na robu propada, si zno-va lahko manejo roke.

Bombardier ima v ognju več želez. Medtem ko prodaja reaktivnih CRJ 200 strmo pada, se prav tako strmo poveču-je prodaja turbopropelerskih letal dash 8 Q400.

Italijansko-francoski proizvajalec turbopropelerskih letal s 50 ali 70sedeži bo po dveh sušnih letih, ko je prodal vsega skupaj 22 letal, letoszbral prek 90 naročil.

UVODNIK

Kitajci vlilinovo upanje

BORIS KNIFIC letalstvo@finance-on.net

V novembru sta bili na programu dve pomembni letalskiprireditvi - najprej v New Orleansu tradicionalna konvencijaproizvajalcev in uporabnikov poslovnih letal NBAA 2005, na-to pa še bienalni letalski salon Dubaj 2005. Na nobeni ni bilokakih pretresljivih dogodkov, je pa zato toliko pomembnejšanovica prišla decembra - Kitajci so naročili 150 Airbusovihletal družine A320, kar bi lahko označili kar za posel stoletja.Bo morda to naročilo prineslo tisti tako pričakovani preobratv pozitivno smer, ki ga mnogi napovedujemo že kar nekaj časa,pa nikakor ne pride?

Prireditvi v New Orleansu in Dubaju sta zelo pomembniza proizvajalce poslovnih letal, pa tudi za proizvajalce vojaškihter civilnih letal in helikopterjev - za slednje zlasti salon v Duba-ju. Na nobenem ni bila predstavljena kakšna večja letalskanovost, morda z izjemo Airbusovega modela A318 v poslovnipreobleki, s katero bi se potrdile napovedi optimistov ("nein-formiranih pesimistov"), ki že dolgo napovedujemo dokončenkonec letalske recesije na proizvodnem, konstruktorskem in pre-vozniškem področju. Tega pa kar nismo in nismo dočakali - doprvih dni letošnjega decembra, ko sta med obiskom kitajskegapremiera v Franciji prvi mož Airbusa Gustav Humbert in Li-Hai, direktor kitajske skupine za uvoz in izvoz letal CASGC,podpisala sporazum o dobavi 150 letal Airbusove družineA320 v prihodnjih 20 letih. Rekordno naročilo ima tudi reko-rdno vrednost - deset mi-lijard dolarjev.

Vsa začetna znamenja okrevanja je letos namreč skorajdasesul nepojmljiv dvig cen naftnih derivatov. Povzročil jepreusmeritev na cenejša in varčnejša turbopropelerska letala,ki so malce počasnejša in hrupnejša od reaktivnih, kar vsaj nakrajših linijah kar naenkrat ni več moteče. Kanadski proizva-jalec reaktivnih letal za regionalni promet Bombardier denimonapoveduje celo opustitev proizvodnje priljubljenega in razšir-jenega 50-sedežnega regionalnega reaktivca CRJ. Na drugistrani pa je zanimanje za turbopropelerska letala izdelovalcevATR in Bombardier, kate-rih letno prodajo smo doslej lahko šteli skoraj na prste obeh rok,čedalje večje.

Na dubajskem letalskem salonu se je zgodilo še nekaj - bo-gata finančna družba iz Združenih arabskih emiratov, ki odd-aja letala v poslovni najem, se je odločila za nakup 20 reaktivnihletal za regionalni promet RRJ s približno 90 sedeži. Prihajalibodo s proizvodnih trakov ruskega proizvajalca Suhoj, ki je bildoslej znan po proizvodnji vojaških letal. To morda pomeni za-četek obujanja nekdaj močne ruske letalske industrije.

Spet se precej govori o nadzvočnem poslovnem letalu.Tokrat sta svoja projekta "prijavila" kar dva proizvajalca. Kolikoposlovnežev pa bo za ta užitek pripravljeno plačati zahtevanoceno, bomo videli v prihodnosti. Doslej so vsi taki projektiprišli zgolj do faze konstruktorskih risb in skic, morda še dolesenega modela (mock-upa), dlje pa ne.

Še nekaj iz domačih logov: pri nacionalnem letalskemprevozniku, ki je hkrati naš največji, so okrepili vodstvo z dve-ma novima članoma, govorijo pa o milijardni izgubi. V Lesceše vedno ni obljubljene cessne, zato pa naj bi v Divačo, vhangar podjetja Janez let, priletelo dvomotorno turbopropel-ersko letalo s skoraj 20 sedeži. Najdražjo novost pa napovedujejov Linxairu, poslovnem letalskem prevozniku, kjer so napovedalinakup nove cessne, ki bo že tretja v njihovi floti. Še pred kon-cem leta lahko pričakujemo tudi nov lahki turbinski helikopterenstrom 480B, ki ga bo kupil podjetnik Franc Stroj.

UUrreeddnniikk:: Branko ŽnidaršičTel.: (01) 30 91 526E-pošta: branko.znidarsic@finance-on.netAAvvttoorrjjaa pprriissppeevvkkoovv::Boris Knific, Marko MalecTel.: 031 542 950

VVooddjjaa pprroojjeekkttaa iinn ttrržžeennjjee::Nevenka JazbecTel.: 031 671 950

RRaaččuunnaallnniiššii pprreelloomm:: Romina Colnarič

LLeekkttoorriirraannjjee::Julija Klančišar

fi_240_22_let 12/12/05 16:12 Page 1

OGLASNA PRILOGA: LETALSTVOTOREK, 13. DECEMBER 2005 • ŠT. 240 23

Franc Stroj bo zastopal Enstrom Helicopters Na slovenskem nebu bomo kmalu videli helikopter enstrom 480B

Enstrom 480B je edennajcenejših modelov v raz-redu najmanjših turbinskihhelikopterjev, pa tudiobratovalni stroški, vk-ljučno s porabo goriva, sonizki. Helikopter je dovoljzmogljiv in fleksibilen zaopravljanje različnih del v

zraku, osnovno šolanje, sne-manje in prevažanje tovo-ra.

Trisedežnik lahko spremenimo v petsedežnik

Helikopter enstrom480B je nekoliko večji bratnam bolj znanega modelaF28, ki jih je bilo nekaj re-gistriranih tudi v Sloveniji.Kabina je preglednejša,udobnejša in omogoča dverazlični razporeditvi se-dežev. Če sta v kabini dvapilota, je prostora le še zatretjega potnika, če pa sna-

memo eno od dveh koman-dnih plošč in potisnemo ko-pilotov sedež v prednjo le-go, dobimo udoben petse-dežni helikopter.

Velika zmogljivost, nizka cena

Enstroma 480B poga-nja turbinski agregat rollsroyce/alison 250-C20W, kiga odlikujeta velika zanes-ljivost in nizka cena vz-drževanja. Njegova največjamoč je omejena na 305 ko-njev. S takšno močjo lahkodeluje pet minut, medtemko je za neprekinjeno delo-

vanje predvidenih 277 konj-skih moči. Ker helikopternima omejitve navora v po-gonskem agregatu, temveč vreduktorju glavnega rotorja,lahko polno obremenitevdoseže tudi pri večjih tem-peraturah in na višinahprek štiri tisoč metrov.

Doslej je bilo izdela-nih 50 primerkov480B

Pri Enstromu so doslejizdelali 50 helikopterjev480B, od tega so jih dobridve tretjini prodali na tuje.Certif ikacijski postopek

zanj se je pred kratkimkončal tudi pri za to po-

oblaščeni evropski ustano-vi EASI.

V SLOVENIJI ENSTROME POZNAMO OD LETA 1992

Zgodovina proizvajalca helikopterjev Enstrom Helicopters segav leto 1940, ko se je načrtovanja helikopterjev lotil mehanik RudyEnstrom. Prvi serijski helikopter F28 so začeli izdelovati leta1965, doslej pa so jih naredili prek 300. Serijsko še vednoproizvajajo modela F28F in 280FX. Trenutno izdelajo približnotri helikopterje na mesec oziroma približno 40 na leto. V Sloveni-ji Enstromove helikopterje poznamo od leta 1992, vendar smodoslej uvažali le rabljene ali tovarniško obnovljene helikopter-je, ki jih je poganjal batni motor.

Samostojni podjetnik FrancStroj bo postal zastopnikameriškega proizvajalca he-likopterjev Enstrom Heli-copters za Slovenijo. Stroj bopri tem proizvajalcu tudisam kupil helikopter en-strom 480B.

Enstrom 480B je eden najcenejših modelov v razredu najmanjših turbinskih helikopterjev.Kabina enstroma 480B je pregledna, udobna in omogoča dve različni razporeditvi sedežev.

Pot do odločitve ni bila nenaključna ne težka, in to zara-di več razlogov. Prvo je vseka-kor to, da so cene rabljenih Ces-sninih poslovnih reaktivcev so-razmerno visoke. Odšteti petmilijonov dolarjev za rabljenoletalo, ki so mu pretekla vsajamstva, se izkaže za ne naj-boljšo odločitev, saj je treba zatovarniško novo letalo odšteti

le nekaj več denarja, ob tem paima letalo vsa jamstva, zlastipetletno garancijo. Poleg tega jev ceno novega letala vključenotudi šolanje dveh pilotov indveh mehanikov.

Potrebna bo tudi kadrovska okrepitev

Drugo dejstvo, ki jeLinxair vodilo k odločitvi

za nakup novega letala, paso njihovi razveseljujoči re-zultati. Na leto namreč na-letijo nadpovprečno števi-lo ur in zaradi tega so seoprijeli uveljavljene praksev svetu: če letiš veliko, kupinovo letalo, če letiš manj,pa staro.

Dejstvo, da gre za tip le-tala, kakršnega v svoji flotiže imajo, bo podjetju inpilotom olajšalo obratova-nje. Linxair ima ta hip osempilotov, od tega šest rednihin dva pogodbena, ter enoturbopropelersko in dve re-aktivni letali. Vsekakor borazširitev flote zahtevala tu-di ustrezno kadrovsko širi-tev.

Največji poslovni letalski prevoznik

Z dvema reaktivcemain prihajajočim tretjim ter zenim turbopropelerskim le-talom postaja Linxair našnajvečji poslovni letalskiprevoznik. Glavni trgi, odkoder prihajajo potniki ozi-roma najemnikiLinxairovih letal, so Slove-nija in okoliške države, Hr-vaška, kjer imajo tudi svojepodjetje, Nemčija, kjer letinjihov turbopropelerski pi-per malibu, in Rusija.

Linxair je pred koncem leta sprejel smelo, a pričakovanoodločitev: o nakupu novega letala cessna CJ2+. To bo žetretje Cessnino dvomotorno reaktivno letalo v njihovifloti, hkrati pa prvo, naročeno neposredno pri proizva-jalcu v Wichiti v ZDA, torej bo čisto novo. Računajo, daga bodo dobili konec leta 2006 ali v prvih mesecih leta2007.

To bo že tretje reaktivno letalo v njihovi floti

V Linxair prihaja čisto nova cessna CJ2+

Takole je videti cessna CJ2+, ki bo čez kakšno leto okrepila Linxairovo floto.

Delovno mesto pilotov je sodobno zasnovano.

Delovno mesto pilotov je sodobno zasnovano.

fi_240_23_let 12/12/05 16:12 Page 1

TOREK, 13. DECEMBER 2005 • ŠT. 240OGLASNA PRILOGA: LETALSTVO24

Letalsko šolo ali celoletališče v Cerkljah ob Kr-ki naj bi poimenovali poEdvardu Rusjanu, prvemslovenskem letalskem kon-struktorju in letalcu, jepredlagalo Združenje slo-venskih častnikov izBrežic. Brežičane pri tejnameri podpirajo tudi Rus-janovi rojaki s Primorske.S skupnimi prizadevanji inprostovoljnimi prispevkibodo financirali postavi-tev doprsnega kipa in odpr-tje spominske sobe Edvar-da Rusjana na letališču vCerkljah. Otvoritvena slo-vesnost naj bi bila 30. juni-

ja 2006. Kot zanimivost po-vejmo, da bodo članibrežiškega častniškegazdruženja Rusjanov 120.rojstni dan drugo leto za-znamovali 9. in ne 6. juni-ja, ki že skoraj dve desetle-tji velja za dan slovenskihletalcev. V prvih dneh pri-hodnjega leta pa odhajaštevilčna delegacija v Be-ograd, kjer se bodo na be-ograjskem pokopališču obnagrobnem kamnu poklo-nili spominu na EdvardaRusjana, ki je 9. januarja1911 umrl v letalski ne-sreči.

Brežičani bi letališče vCerkljah ob Krki

poimenovali po Edvardu Rusjanu

Nova oprema Mariboru prinesla več prometa Naložba v novo naviga-

cijsko opremo na letališčuMaribor že daje prve sado-ve. V minulem tednu, ko jeLjubljansko kotlino prekri-vala gosta megla, Štajerskapa se je kopala v soncu, jemoralo kar nekaj letal po-iskati alternativno letališčeza pristanek. Tako je imelMaribor največ prometa vsredo, 7. decembra, ko sogostili letala vseh večjihslovenskih letalskih prevoz-nikov Adrie Airways, Soli-nairja in Alpeairja. Po 15letih je v Mariboru pristalotudi Jatovo letalo, gostili paso tudi nekaj tujih poslov-nih in športnih letal.

V zimskem času imaMaribor precej boljšemožnosti za letenje kot

Ljubljana, zato se v Mari-boru trudijo, da bi pritegni-li poslovna in tovorna leta-la, ki v večini niso opremlje-na za pristajanje v razme-rah bistveno zmanjšane vid-ljivosti CAT II/ III. Mari-bor je posebno primeren zašolanje pilotov, kar s pri-dom izkoriščajo letalskešole iz Avstrije. "Slovenskeletalske šole pa še vedno vz-trajajo na Brniku, kjer me-gla v zimskih mesecih kažezobe, pri čemer pa pozablja-jo, da je mariborskoletališče od centra Ljublja-ne oddaljeno le uro vožnje,vremenske razmere pa omo-gočajo do 70 odstotkov večletalnih dni kakor na Brni-ku," pravijo na AerodromuMaribor.

Maribor je imel v sredo, 7. decembra, največ prometa v zadnjih letih, sajso gostili letala vseh večjih slovenskih letalskih prevoznikov, po 15 letihpa je v Mariboru pristalo tudi Jatovo letalo.

Francoski beaujolais so na Japonsko prepeljali z Brnika Nato pa je sledilo že zasedanje OVSE, na katerega so udeleženci prišli prav prek brniškega letališča

Nenavadno je bilo žepretovarjanje francoskegamladega vina beaujolais s16 tovornjakov vlačilcev v

trebuhe treh ruskih tran-sporterjev. "Tega vina Fran-cija natančno 17. novembraizvozi na milijone steklenic."Mi smo se preprosto po-hvalili s ponudbo za tran-sport na Japonsko. Vedetimorate namreč, da gre vseto vino iz Francije ob istemčasu, kar je velik logističenpodvig. Da je bilo za oskrbovelikanskega tovora izbra-no prav ljubljanskoletališče, je pripomogla so-dobna oprema za oskrbo le-tal in tovora, s katero razpo-lagamo, in naše izkušnje priizvajanju podobnih stori-tev," je povedal Boris Kra-ljič, direktor prometno-teh-ničnega sektorja na Aero-dromu Ljubljana. Tovor jebil sicer paletiziran, vseenopa so za natovarjanje vsa-kega od treh transportnihvelikanov porabili dve uriin pol.

Ruski velikan je bil že večkrat na Brniku

"Je pa tovorni prostor vAn-124 tako velik, da vanj zlahkoto zapelje viličar inmanipulira s tovorom. Taletala so pri nas vzletala ževečkrat. Pred desetletjemso z Brnika vozila italijan-sko pohištvo, tako da smoizkušnje že imeli," je dejalKraljič. Tokrat naj bi prile-tela kar tri letala, ki jih je bi-lo treba umestiti v "čas inprostor". Naenkrat sta prišlidve in zatem še eno. Medpoletom do Japonske, ka-mor so bili vsi trije na-menjeni, so morala enkratpristati in se oskrbeti z go-rivom.

Med oskrbo velikih anto-novov je moral ves preostalipromet potekati nemoteno,prav tako je moralo biti do-volj prostora na letališkiploščadi. Velike ruske zračnetovornjake so namestili naseverozahodni del letališkeploščadi. Tudi če bi bila nanjej vsa tri letala hkrati, rednipromet ne bi bil oviran.

Največ jih je nazasedanje OVSEprišlo z rednimi linijami

Povsem druga zgodbaso tako imenovani velikiprojekti, ko na Brniku spre-jemajo VIP-goste. Pripravese začnejo že veliko predpristankom njihovih letalna brniški stezi, je dejal Bo-ris Kraljič. Najprej potekajousklajevanja z ministrstvi,potem pa še varnostna. "Obzdajšnjem zasedanju OVSEsmo vse usklajevali z mini-strstvoma za zunanje in no-

tranje zadeve. Zanimivo paje, da je največ udeležencevk nam pripotovalo z redni-mi letali, posebnih - držav-nih letal je bilo tokrat samo17, pričakovali pa smo jihnajmanj 25," je povedal Kra-ljič. "Zanje smo pripraviliposebno ploščad pred han-garjem splošnega letalstva.Tja smo namestili manjšaposlovna letala, na velikiletališki ploščadi smo na-mestili večja državniška le-tala, preostali del pa je bilnamenjen rednemu letalske-mu prometu, ki ni bil ničprikrajšan."

Aerodromu Ljubljana sta v izteku leta uspela dva obsežnaposla. Najprej so sredi novembra gostili tri največja trans-portna letala na svetu An-124 ruslan, ki so jih natovorilivsakega s približno 113 tonami beaujolaisa ter odpremili napolet na Japonsko. Sledilo je srečanje Organizacije za varnostin sodelovanje v Evropi (OVSE), ko je na Brnik priletelo 17posebnih letal z uglednimi gosti.

SREČANJEGEORGEA BUSHA IN VLADIMIRAPUTINA JE BIL NAJVEČJI ZALOGAJ

Največji logistični, operativni invarnostni zalogaj doslej nabrniškem letališču je bilosrečanje ameriškega in ruskegapredsednika. Ameriškegapredsednika je pripeljal B747No. 1, spremljala pa so ga šeštiri širokotrupna letala, ki soprepeljala vse od helikopterjevdo osebnih blindiranih vozil,varnostnikov specialcev do sis-temov za elektronsko motenje inpodobno. Podobno je bilo z ruskimpredsednikom; priletel je zRossio, velikim predsedniškimIl-96, spremljali so ga še trijetransporterji. "Do tu ni bilotežav, so pa nastopile obvprašanju, kako vse to spravitina naše majhno letališče in obtem upoštevati vse želje in za-hteve ene in druge strani, ki sečutita vsaj enako pomembni,"je dejal Boris Kraljič, direktorprometno-tehničnega sektorjana Aerodromu Ljubljana, inpoudaril, da je bil prvi obiskNo.1 s predsednikom BillomClintonom na krovu, ki so gaspremljala še tri letala,manjšega obsega. Te je bilo lažeumestiti v "čas in prostor" terhkrati zagotoviti nemoten potekrednega prometa na letališču."V moji karieri na letališču semse srečal s kar nekaj velikimizalogaji, poleg nedavnega vrhaOVSE in srečanja Bush-Putinter obiska Billa Clintona smopripravili še namestitev 16 letalob srečanju predsednikov Sred-njeevropske pobude, gostili pasmo tudi Alitalijino letalo, ki jepripeljalo papeža Janeza Pavla2."

ODLOČITVE MORAJO BITIHITRE INPREUDARNE

Prometno-tehnični sektorAerodroma Ljubljana sestavl-ja sedem služb: za koordinacijoprometa, splošno (generalno)letalstvo, sprejem in odpravaletal, sprejem in odprava pot-nikov, tehnično-gasilska,avioblagovna in vzdrževanje.Slednje se deli na tri dele:elektro, strojno in gradbeno-komunalno. Zaposluje več kot240 ljudi, strokovnjakov ra-zl ičnih prof i lov. Prometnaletališka dejavnost zahtevakadre, ki so hitri in preudarnipri odločanju.

Na Brnik sta po beaujolais najprej priletela dva, nato pa še en An-124 ruslan, ki je največje tovorno letalo na svetu.

Boris Kraljič, direktor prometno-tehničnega sektorja na AerodromuLjubljana, je praktično vse življenje v prometu. Začel je na ladjah in s pr-vo trikrat obplul svet. V letalstvo je prišel po naključju - v vojsko so ga nam-reč napotili med letalce. V Aerodromu Ljubljana je zaposlen že 30 let.Šel je bolj ali manj skozi vse službe in jih temeljito pozna. Njegov kon-jiček je bilo nekdaj smučanje, po poškodbi pa planinarjenje po Julijcih.Nedavno se je vrnil tudi k ljubezni iz mlajših let, športnemu letenju.

Takšne pakete slovitega francoskega beaujolaisa so na Japonsko prepeljali z Brnika

fi_240_24_25_let 12/12/05 16:13 Page 1

OGLASNA PRILOGA: LETALSTVOTOREK, 13. DECEMBER 2005 • ŠT. 240 25

Dinamično podjetje je predstavilo dinamičnega letalca Peter Podlunšek, eden najboljših akrobatskih letalcev pri nas, z letalskimi vragolijami predstavlja svojega pokrovitelja, podjetje NIL

"Dinamično slovenskopodjetje, vodilno na svojempodročju, je iskalo dina-mično predstavitev, in kerakrobatsko letenje to prav go-tovo je, smo se hitro našli. Omorebitnem sodelovanju zNILOM smo razmišljali želetos marca, zares pa se je na-to začelo maja in od takratnaprej je NIL tudi moj po-krovitelj. Z mojimi nastopitako doma kot v tujini so do-bili predstavitev svojega pod-jetja na najboljši možni di-namični način," je povedalPeter Podlunšek, ki se na po-dročju akrobatskega letenjalahko pohvali z vrhunskimidosežki, tako v državnem kotmednarodnem merilu.

Skozi šivankino uho ...

"Letalo extra 300L, s ka-terim letim, tako po zmoglji-vostih kot po kakovosti izde-lave sodi v sam svetovni vrhakrobatskih letal," je povedalPodlunšek. Pojasnil je, da soimeli kar nekaj težav pri na-mestitvi letala v atriju poslov-ne stavbe Eurocenter v sre-dišču Ljubljane, kamor so gamorali, sicer razstavljenega,spraviti skozi dokaj ozekvhod. "Z iznajdljivostjo namje le uspelo," je dejal sogo-vornik, ki je skupaj s prijate-lji za pripravo letala na pre-voz iz Murske Sobote v Ljub-ljano porabil tri tedne.

Podlunšek je v pogovo-ru z obiskovalci opisal glavneznačilnosti akrobatskega lete-nja, nekakšne formule 1 v

športnem letalstvu. Obisko-valce je pritegnilo tudi letalo,zato jim ga je natančno raz-kazal in razložil vse, kar jih jezanimalo.

Več kot desetletjeuspehov

Peter Podlunšek, članAerokluba Murska Sobota,kroji vrh v disciplini akrobat-skega letenja v Sloveniji. Zakrobatskim letenjem se jezačel ukvarjati leta 1994. Podvodstvom svojega prijatelja,izkušenega akrobatskegapilota Vilija Tomašiča, je hi-tro napredoval, tako da je želeta 1996 na svojem prvemdržavnem prvenstvu v akro-batskem letenju dosegel tre-tje mesto. V 19 letih aktivne-ga letenja si je nabral več kottisoč letalskih ur, od tega kar450 ur akrobatskega letenja.V zadnjih štirih letih je sode-loval na več kot 150 letalskihprireditvah v Sloveniji in tu-jini.

Vratolomne figure Podlunškove nastope

odlikuje dinamičen in pesterprogram, ki vključuje najzah-tevnejše akrobatske točke indokazuje vrhunsko izur-jenost pilota. Njegova poseb-nost so žiroskopske figure,to je vrtenje letala okoli vsehtreh osi naenkrat, in izvaja-nje zahtevnih figur na zelomajhni višini. Peter Pod-lunšek je trenutno edini slo-venski pilot, ki obvladuježiroskopske figure iz vsakegapoložaja letala.

Čedalje zmogljivejša letala

Akrobatsko kariero jezačel s klubskim letalom

zlin 50M, ki je kmalu po-stalo premalo zmogljivo zanjegove želje. Leta 1999 jekupil prvo lastno letalo

extra 230. Ves čas pa je vnjem zorela odločitev zanakup novega, povsem vr-hunskega akrobatskega le-tala. Izbral je enega naj-boljših akrobatskih dvose-

dov, letalo extra 300L z iz-vrstnimi zmogljivostmi.Dva najboljša pri nas sta sitako izbojevala pot mednajboljše akrobatske pilotev Evropi.

NIL, vodilno slovensko podjetje na področju podatkovnih ko-munikacij, je v začetku decembra pripravilo srečanje z vrhun-skim akrobatskim pilotom Petrom Podlunškom. Hkrati je bilta dogodek priložnost, da so se obiskovalci seznanili z vrhun-skim akrobatskim letalom extra 300L in iz prve roke izvedelimarsikaj zanimivega o akrobatskem letenju.

DOSEŽKI PETRA PODLUNŠKA:

•V letih 1996 in 1997 jebil državni prvak v kate-goriji intermediate,

•v letih 1999, 2000,2001 in 2002 je bildržavni prvak v akro-batskem letenju z mo-tornimi letali v najtežjikategoriji advanced,

• v letih 1998, 1999,2000 je dosegel petzmag na mednarodnihprvenstvih,

• leta 1998 je dosegel 14.mesto na evropskemakrobatskem prvenstvuv kategoriji advanced,

• leta 2002 je osvojil 16.mesto na svetovnemakrobatskem prvenstvuv kategoriji advanced,

•leta 2005 je zasedel dru-go mesto na prireditviAero GP v Mariboru.

Avstrija se je poslovila od draknov Po več kot 17 letih upo-rabe in več kot 23.500 urahnaleta brez ene same ne-sreče so se Avstrijci 25. no-vembra v bazi Zeltweg po-slovili od svojih vojaških le-tal draken. Na uradno pro-slavo je sedanji avstrijskiobrambni minister GŁntherPlatter povabil več svojihpredhodnikov, med njimi tu-di Friedhelma Frischen-schlagerja, obrambnegaministra v času avstrijskeganakupa draknov. V svojemgovoru se je Platter zahvaliltehnikom in pilotom, ki so skakovostnim delom največpripomogli k temu, da vvsem operativnem času nibilo niti ene nesreče. Po večgovorih je sledil še zadnjiuradni nastop drakna, ki gaje opravil predstavitveni pi-lot, poročnik Michael Kirch-

ner. Za ta namen je nastopa-joči draken imel na spodnjistrani narisan znak Dragon

Knights, ki je uradni znakzdruženja nekdanjih pilotovdraknov.

Zadnji uradni let z draknom je opravil poročnik Michael Kirchner (v sredini), ki se rokuje z nekdanjim obrambnim mi-nistrom Robertom Lichalom. Na desni je generalmajor Erich Wolf, poveljnik avstrijskega vojnega letalstva.

Svečani postroj avstrijskih vojakov za slovo od draknov

Nenavadno okolje za čistokrvnega akrobata: akrobatsko letalo extra 300L, s katerim zganja vragolije akrobatski pilot Peter Podlunšek, bo ves de-cember na ogled v avli Eurocentra na Tivoski cesti 48 v Ljubljani.

Skozi vhod Eurocentra je šlo dobesedno po milimetrih.

fi_240_24_25_let 12/12/05 16:14 Page 2

TOREK, 13. DECEMBER 2005 • ŠT. 240OGLASNA PRILOGA: LETALSTVO26

ILFC bo kmalu lastnik največje flote na svetu

ILFC - International Lease Finance Corporation, naj-večja letalska lizinška družba na svetu, je na letalskem sa-lonu v Dubaju podpisala pogodbo o nakupu 20 letal Boe-ing 787 serije 8 in 9 ter 12 Airbusovih letal A350. Polegtega so rezervirali še štiri boeinge 787 in osem A350.Medtem ko je bilo zanimanje ILFC za Boeingove 787 žedolgo znano, je bilo naročilo A350 presenečenje. ILFC najbi imel v svoji floti kmalu tisoč letal, s čimer bo postal last-nik največjega števila letal na svetu.

Letalo A318 elite bo do-volj zmogljivo za čezocean-ske lete, saj bo njegov doletznašal približno 7.500 kilo-metrov. Pridružil se bo karštevilnim poslovnim leta-lom velikega doleta - Boein-govima BBJ1 in BBJ2, Gulf-streamovima modeloma550 in 450SP, Bombardier-jevemu globalu 5000 indružini Dassaultovih čezo-ceanskih poslovnih letal fal-con 2000EX, 900EX in 7X.

Letalo A318 elite bo do-bro desetino cenejše od Air-busovega A319ACJ. Prvi ku-pec je švicarski Comlux, kiima najemnike za svoja leta-la predvsem v Evropi in Ru-siji ter na Bližnjem vzhoduin v Srednji Aziji.

A318 elite je Airbus raz-

vil v tesnem sodelovanju znemško Lufthanso Technik.Potniška kabina ima dvarazporeda, prvega z osmi-mi in drugega s 14 sedeži, si-cer pa ponujajo skupaj 11različnih razporedov in ure-ditev notranjosti. Lufthan-sa Technik omogoča preure-ditev notranjosti A318 elitev pičlih štirih mesecih. Pro-izvajalec ponuja dva pogon-ska agregata, in sicer na air-busih že uveljavljeneCFM56 in pa Pratt &Whitneyjeve PW6000.

Prodali so 50 poslovnih airbusov

Poslovno letaloA319ACJ pa v Airbusu izde-lujejo že od leta 1996 dalje.Do letošnjega novembra so

jih prodali 50. Samo letos sozbrali 11 naročil, od tega se-dem na novembrski konven-ciji poslovnega letalstva vNew Orleansu, kjer so po trinaročila dobili iz Rusije inKitajske, eno pa s Floride.Sedaj upajo, da bodo v bo-doče vsako leto prodali 15

poslovnih letal A319ACJ. Airbusova poslovna le-

tala izdelujejo oziroma do-končujejo pri štirih partner-jih: AAC v ameriškem Teksa-su, Jet Aviationu v Baslu,Lufthansi Technik v Ham-burgu in EADS Sogemi v Toulousu.

Dosedanji poskusi naredi-ti nadzvočno poslovno letalo sose zataknili predvsem pri izde-lavi ekonomičnega motorja,ker konstruktorjem ni uspelodoseči primernega kompromi-sa med potisno silo in porabogoriva. Podjetji Aerion Corpo-ration in Supersonic Aerospa-ce International (SAI), ki stapredstavili vsaki svoj projekt,zato največ pozornosti po-svečata prav motorjem.

Polovico teže bo doseglo že gorivo

V podjetju Aerion Corpo-ration so svoj projekt poime-novali supersonic business jet(SSBJ). To dvomotorno nad-zvočno poslovno letalo naj bi zosmimi do 12 potniki križarilos hitrostjo 1,5 maha, preletelopa naj bi približno 7.200 kilo-metrov. Tehtalo bo približno20 ton, od tega bo polovico ma-se odpadlo na gorivo.

Motorje razvija Pratt & Whitney

Inženirji Aerion Corpora-tiona pri razvoju zanesljivegamotorja JT8D-219 sodelujejo s

proizvajalcem motorjev Pratt &Whitney. Vsak od dveh motor-jev bo zagotavljal potisno moč3.600 kilogramov. Motorja bo-sta izpolnjevala tudi standar-de o hrupu četrte stopnje (Sta-ge 4 noise standards). Aeriono-vo letalo SSBJ naj bi imelo mednadzvočnim letom odličnezmogljivosti, ko pa bo letelonad kopnim, kjer velja prepo-ved nadzvočnega letenja, bonjegova hitrost znašala do 0,95maha.

SSBJ bo kupcem na voljopredvidoma po petih letih oddneva uradne potrditve pro-jekta. Stal naj bi 80 milijonovdolarjev, na trgu pa naj bi bilopo predvidevanjih Aerion Cor-porationa prostora za 300 letal.Podjetje se že pogovarja z večmorebitnimi partnerji in doba-vitelji, pogovori pa bodo pred-vidoma trajali leto in pol.

SAI sodeluje z Lockheed Martinom

Podjetje SAI se z idejo nad-zvočnega poslovnega letalaukvarja že skoraj štiri leta. Do-slej so v raziskave na tem po-dročju vložil 25 milijonov do-

larjev. Opravili so jih inženirjidružbe Lockheed Martin, kiimajo bogate izkušnje pri izde-lavi nadzvočnih letal za ame-riško vojsko. Rezultat teh razi-skav in študij je 27 novih paten-tov, ki se nanašajo na nad-zvočna letala.

Projekt, ki so ga razkrilinedavno, so poimenovali quietsmall supersonic transport (QSST). Gre za osem- do 12-sedežno letalo s puščičastimikrili in zmožnostjo križarjenjapri hitrostih od 1,6 do 1,8 ma-ha. Njegova posebnost je nav-zdol obrnjen rep v obliki črkeV. Raziskave, ki so jih opraviliz Lockheedovimi inženirji, sonamreč pokazale, da taka obli-ka zmanjša pok ob prehodu nanadzvočno hitrost le na enostotinko poka, ki ga je pov-zročalo prvo nadzvočno pot-niško letalo concorde, ki ne le-ti več.

Razvoj bo stal 2,5 milijarde dolarjev

Letalo QSST bo težko 33ton in ga bosta poganjala dvamotorja. O njuni izdelavi se po-govarjajo z vsemi pomemb-nejšimi izdelovalci motorjev,General Electric, Pratt &Whitney in Rolls-Royce. Odnjih pričakujejo tehnološko tre-nutno najbolj izpopolnjeneizdelke. Motor, ki bo izbran,bo moral imeti potisno močmed 7.200 in 7.700 kilogrami.

Tudi QSST bo stal 80 mi-lijonov dolarjev. Predvidevajo,da bi v desetih do 15 letih la-

hko prodali 300 do 400 takihletal, razvojne stroške pa oce-njujejo na 2,5 milijarde dolar-

jev. Prvi let načrtujejo leta2010, dovoljenje za uporabopa leta 2012.

Podjetje Aerion Corporation je predstavilo projekt supersonicbusiness Jet, Supersonic Aerospace International pa quietsmall supersonic transport V ZDA sta pred kratkim dve ločeni skupini predstavilisvoj projekt nadzvočnega poslovnega letala. Gre za ze-lo podobni zamisli, saj naj bi obe letali imeli osem do 12sedežev, stali pa naj bi 80 milijonov dolarjev. Poslovnežibi z njima na pomembne poslovne sestanke prišli dvakrathitreje kot s sedanjimi poslovnimi letali.

Letošnja proizvodnja v Airbusu presegla načrte

Airbus bo do konca leta kupcem izročil 375 letal, kar je 15več kot so načrtovali. Naslednje leto pa nameravajo izdelati 400letal. Predvsem pričakujejo nova naročila za prihajajoči mod-el A350. Do konca letošnjega leta so nameravali zanj zbrati 200naročil, kar jim najbrž ne bo uspelo, saj so na letalskem salonuv Dubaju število naročil zaokrožili na 150. Se pa zato naroči-la za prav tako nov model A380 res že približujejo številki200.

V začetku novembra je vzletel že tretji A380 in bil v zrakuskoraj tri ure. Izlet A380 v Azijo se je nekoliko zavlekel, saj somorali zaradi težav z enim od motorjev letalo prizemljiti za nekajdlje, kot so sprva načrtovali. Airbus A380 pa medtem žepreizkuša zmogljivosti na nekaterih večjih letališčih v svetu, meddrugim je v novembru pristal tudi v Frankfurtu.

Sicer pa je največja Airbusova uspešnica model A320. Obrojstvu tega letala so napovedali, da jih bodo v 20 letih prodalipribližno 750. Te načrte so že davno presegli, saj so doslej v 15letih zbrali 3.700 naročil.

Airbus je v devetih letih prodal 50 poslovnih letal A319ACJ (na fo-tografiji je letalo francoske vlade). Letalo bo zdaj dobilo še manjšega bra-ta A318 elite, ki bo za približno desetino cenejši.

Airbus bo modelu A318 nadel poslovno preoblekoNovi Airbusov poslovnež bo manjši brat modela A319ACJ, ki so jih v devetih letih us-peli prodati 50, od tega samo letošnjega novembra sedem

Na novembrski konvenciji poslovnega letalstva v New Or-leansu je Airbus predstavil novo poslovno letalo A318 elite,hkrati pa je oznanil, da so doslej prodali 50 poslovnih letalACJ, ki je izvedenka modela A319. Kupcev pa ne zanimajole poslovne izvedenke najmanjše Airbusove družine A320,temveč tudi poslovna izvedenka A340-600, za katerega naj bise zanimal neimenovani princ iz Savdske Arabije.

V ZDA razvijajonadzvočniposlovni letali

Supersonic business jet podjetja Aerion Corporation bo križaril s hitrostjo 1,5 maha, preletel pa naj bi prib-ližno 7.200 kilometrov.

Zaradi posebne oblike repa bo letalo quiet small supersonic transport ob preboju zvočnega zidu povzročilole stotinko poka, kakršnega je povzročal legendarni concorde.

fi_240_26_27_let 12/12/05 16:14 Page 1

OGLASNA PRILOGA: LETALSTVOTOREK, 13. DECEMBER 2005 • ŠT. 240 27

Novi Boeingov velikan neprinaša toliko novosti kot Air-busov A 380, saj izhaja iz kon-strukcije 747-400. Zasnovo bo-do v celoti predstavili proti kon-cu prihodnjega leta, prvič panaj bi poletel v drugi polovici le-ta 2008. Kot pravijo, naj bi Boe-ing v razvoj modela 747-8 vložildve do štiri milijarde dolarjev,medtem ko je Airbus v A380vložil več kot 12 milijard dolar-jev.

Največja Boeingova pre-dnost je, da bosta tako pot-niški kot tovorni 747-8 upo-rabljala ista letališča kot žeuveljavljeni 747-400. Takšnihletališč je na svetu skupaj211, medtem ko naj bi nove-ga A380 lahko sprejeli le napribližno 60 letališč po sve-tu.

Obljubljajo večji prihodek

Pri Boeingu napovedujejo,da bo 747 serije 8 omogočalvečji prihodek na prostornin-sko enoto tovora, že sedanji 747-400 v tovorni izvedbi pa naj biporabil četrtino manj goriva natono tovora kot A380, preletenamilja pa naj bi bila cenejša za 23odstotkov. Ali je to res ali ne,

najbolje vedo letalski prevozni-ki, saj proizvajalci v teh primer-javah običajno pretiravajo.

Boeinga opogumil me-del odziv na A380

Poznavalci ugibajo, da jeBoeing k podaljšanju jumbo je-ta opogumilo obotavljanjedružb pri naročilih Airbusove-ga velikana A380. Naročila zato letalo se namreč kar nekajčasa niso premaknila s števil-ke 149. A380 je doslej naročilo15 letalskih prevoznikov. Prvikupec, Singapore Airlines, najbi z A380 začel leteti prihodnjeleto, potem se lahko nadejajonovih naročil. Marsikateri mo-rebitni kupec namreč čaka naprve izkušnje pri uporabi tegaogromnega letala.

"Namen odprave je bil z la-hkim letalom preleteti in foto-grafirati Dolino življenja in jokot celoto predstaviti ljudem. Vdanašnjem času poglobljenihanaliz na vseh področjih sespuščamo v analizo strukture inpozabljamo na globalni pogled,ki nam kaže realnejšo sliko doga-janja na našem planetu," je zapi-sal Matevž Lenarčič. Potovanjez lahkim letalom, ki ga je poime-noval Po sledeh naših predni-

kov, je imelo prav ta cilj: pokaza-ti globalno sliko enega izmed ob-močij izvora človeka in, poiska-ti odgovore na vprašanja, kot sta,zakaj se je razvoj začel prav tamin ne nekje v srednji Evropi, kajpravzaprav človeštvo potrebujeza svoj obstoj. "Pogled iz zraka,z določene distance, kjer struk-tura izgine, nam pojasni marsi-kaj, kar je ljudem, prikovanimna površje zemlje, skrito in nedo-umljivo," je dejal Lenarčič.

"Končalo se je kot v sa-njah. Štiri tedne na poti, 21letalnih dni, več kot 17 tisoč ki-lometrov poleta prek čudovi-tih in neverjetno odročnih pre-delov črne celine. Afrika jezdaj bolj razumljiva, ostaja inpostaja tragičen primer, kakočlovek, tako imenovana kronastvarstva, ne dojame več utri-pa edinega planeta, na kate-rem lahko trenutno preživi.Njegovi možgani so tako do-bro razviti, da zlahka dojamezapleten sistem obrestnih mer,zlahka razume ustvarjanjeborznega kapitala iz nič, a nemore in ne more do spoznanjao enkratnosti življenja, pove-zav živih bitij in končnosti pla-neta Zemlja, ki vse skupaj do-loča in omogoča."

Kajetan Bajt, direktor podjetja Dr. Nemo, ki je za projekt posodilo letalo, je uredil vse potreb-no, da je bilo letalo dobro pripravljeno. Namestili so nekaj večje rezervoarje za gorivo,kar je povečalo varnost letenja, saj so letališča v Afriki zelo redko posejana.

V Afriko z diamond starom DA40 Iz Slovenije do Doline življenja in nazaj Že pred časom smo pisali o novi pustolovščini MatevžaLenarčiča, ki mu je po obletu sveta uspel nov podvig, poletv Dolino življenja v Afriki. Z enomotornim dizelskim letalomdiamond star DA40 je začel pot 10. oktobra v Ljubljani, prile-tel do Doline življenja v dobrem tednu dni, dvakrat prečil ek-vator in se 6. novembra vrnil v Ljubljano.

Kilimandžaro, posnet iz letala, s katerim se je Matevž Lenarčič odpravil v Afriko. "Namen odprave je bil z lahkim letalom preleteti in fotografirati Dolino življenja in jo kot celoto predstaviti lju-dem," je povedal Matevž Lenarčič.

Boeing bo Novo tovorno letalo 747-8 naredil tako, da bo v trup sedanjega 747-400 vstavil dva podaljška, prve-ga pred korenom krila v dolžini štirih metrov, drugega, ki bo meril poldrugi meter, pa za krilom. Pri potniški ra-zličici pa bodo trup za dva metra podaljšali v sredini med nosom in korenom kril ter za poldrugi meter za krili.

Boeing je novembra napo-vedali podaljšanje modela 747v serijo 8, v tovorni in potniškiizvedbi. Imajo že tudi prvakupca: luksemburškega pre-voznika tovora Cargolux, in ja-ponskega tovornega prevozni-ka Nippon Cargo Airlines.

V projekt bo vložil dve do štiri milijarde dolarjev, kar je trikratmanj od Airbusovega vložka v A380

Boeing bo podaljšal jumbo jeta

fi_240_26_27_let 12/12/05 16:15 Page 2

TOREK, 13. DECEMBER 2005 • ŠT. 240OGLASNA STRAN: LETALSTVO28

"Marsikdo še zdaj misli, da jemaketarstvo igračkanje, vendarse pošteno moti. Gre za skupekdejavnosti, pri čemer je nakupmakete še najmanj zahtevnastvar," poudarja Krašovec, saj mo-ra imeti maketar za izdelavo ka-kovostne in ustrezne maketepredvsem primerno slikovnogradivo, pravilne tehnične poda-tke o letalu, ki ga gradi, ponava-di pa je treba dokupiti še kovin-ske jedkane in druge plastičnedodatke. "Posebno poglavje jenanos barvne sheme, kjer setežave pojavijo pri starejših leta-lih, pri katerih obstajajo le črno-bele fotografije."

Proizvajalci se specializirajo

Današnji proizvajalci dela-jo že zelo natančne makete,tako da dimenzij skoraj ni tre-ba popravljati. "Veliko dela paje z izdelavo podrobnosti. Tenajvečkrat naredi maketar, čeprav je mogoče dobiti karprecej dodatnih delov," razlagasogovornik. Nekateri proizva-

jalci so se povsem osredotočilina izdelavo posameznih sklo-pov letala, denimo motorjev,podvozja ali kabin. Na trgu ješe ogromno različnih nalepk,kot so oznake letal ob različnihspopadih, letal, ki prikazujejorazlične pomembne dogodkev letalstvu neke države, akro-batskih skupin in podobno. Sopa ti dodatki v primerjavi zmaketo dosti dražji, še dodajaKrašovec.

Vsako leto državno tekmovanje

Sašo Krašovec se z make-tarstvom ukvarja že dobrih 30let. Večkrat je bil tudi državniprvak, najboljši maketar vokviru Letalske zveze Slove-nije (ko je bilo maketarstvo šepod LZS) in pozneje tudi vokviru združenja maketarjev,ki zdaj delujejo znotraj Zvezegraditeljev plastičnih maketSlovenije (ZGPMS). Zdru-ženje vse od osamosvojitvevsako leto prireja državna pr-venstva v več kategorijah.

Najraje dela v merilu 1 : 48

Najpogostejša merila pla-stičnih maket letal so 1 : 72, 1 : 48in 1 : 32. Potem je še kategorijadioram, kjer je prikazan kak do-godek, denimo oskrba letala predletom, zelo priljubljeni pa so tu-di prikazi zasilnih pristankov."Sam sem se osredotočil na izde-lovanje maket v merilu 1 : 48,ker mi to merilo omogoča, da la-hko zelo verodostojno ponazo-rim pravo letalo," pojasnjuje sogo-vornik. Na tekmovanjih ocenju-jejo vsako kategorijo posebej.

Tekmovalci so tudi sodniki

Naloga sodnikov na tekmo-vanjih je, da ocenijo ustreznostmakete v primerjavi s pravim le-talom. Tekmovalci morajo na-mreč predložiti čim boljšo teh-nično dokumentacijo: fotografi-je pravega letala, način izdelavemakete z vsemi dodatki. Zatoso sodniki ponavadi nekdanjiali aktivni tekmovalci, ki pa la-hko sodijo druge makete le v ti-sti kategoriji, v kateri ne nasto-pajo. Tudi Sašo Krašovec je zad-nje čase sodnik na skoraj vsehmaketarskih tekmovanjih v Slo-veniji.

"Maketarji delamo neleteče makete iz plastike, modelarji pamodele, ki letijo. Glavna stvar pri maketarjih je, da se zmaketo čim bolj približamo izvirniku," pravi Sašo Krašovec,ki je že mnogo let eden najboljših slovenskih maketarjev.

Vse makete Saša Krašovca so vrhunski izdelki, s katerimi osvaja najvišja mesta na tekmovanjih doma in v tu-jini. Foto: Marko Malec

Kakovostne in ustrezne makete ni mogoče narediti brez dobrihslikovnih in tehničnih virov

Sašo Krašovec:Maketarstvo ni igračkanje

fi_240_28_let 12/12/05 16:16 Page 1