AKTUALNO

Nove pol milijarde pomoči V torek potrjeni sedmi protikoronski zakon prinaša tudi solidarnostni dodatek upokojencem, študentom, kmetom in družinam z več otroki, petsto evrov izredne pomoči za vsakega novorojenca ...

3

GORENJSKA

Kolikor otrok, toliko zgodb Učenje na daljavo pri otrocih sproža številne stiske in strahove, ki bodo v še večji meri prišli do izraza po vrnitvi v šolske klopi, opozarja socialna pedagoginja Ingrid Klemenčič.

4

EKONOMIJA

Hotel Bohinj bo prenovljen do pomladiBohinjski hoteli, ki jih je lansko pomlad kupil Damian Merlak oziroma njegovo podjetje Merlak Investicije, z novim lastnikom počasi dobivajo novo podobo. Trenutno obnavljajo hotel Bohinj.

9

ZADNJA

Silvestrovanj na prostem ne bo Letos silvestrovanj v mestnih središčih ne bo, nekateri načrtovani praznični dogodki so se preselili na splet, zanimiv virtualni program za zadnjo noč v letu pripravljajo v Škofji Loki.

24

VREME

Danes bo pretežno oblač-no. Jutri in v soboto bodo občasne krajevne padavine. Meja sneženja bo na 700 metrih nadmorske višine.

–1/2 °Cjutri: oblačno s padavinami

73 let Gorenjski časnik od leta 1947Prvi predhodnik tednika Gorenjec leta 1900

ČETRTEK, 31. decembra 2020

Leto LXXIII, št. 105, cena 1,85 EUR Odgovorna urednica: Marija Volčjak Časopis izhaja ob torkih in petkih info@g-glas.si www.gorenjskiglas.si

97

70

35

26

66

02

5

Ljubljanska c. 30, Kranj www.etis.si

Bonus 300 €

NOVO! Prvi in največji Miele razstavni prostor na Gorenjskem, s celovito ponudbo

aparatov Miele.

Bonus 100 €

Bonus 50 €

VAREN NAKUP!Za vse informacije in naročila smo vam na voljo na: etis.kranj@etis.si ali na 04/235 50 50

Etis_Oglas_127x95_MieleBonus_GorenjskiGlas.indd 1 08/12/2020 13:27

Marija Volčjak

V trenutku, ko sem zače-la pisati praznični uvodnik, se je zatresla zemlja. Spet Petrinja na Hrvaškem, to-krat rušilni potres, ki smo ga občutili tudi na Gorenj-skem. Ali tega leta še ne bo konec?! Ali ni bilo že dovolj trpljenja?

Zaradi pandemije covi-da-19 si bomo leto 2020 zapomnili za vedno, pre-pričana sem, da se bodo o njem pogovarjali naši vnu-ki, pravnuki. Zelo verjetno je, da se bodo pojavili novi virusi, ki se bodo razširi-li po vsem svetu, in da se bodo lažje spopadli z njimi, saj bodo hitreje sprejemali novosti.

Leto 2020 je poučno prav v pogledu sprejemanja no-vosti, s tem smo imeli zelo veliko težav. Saj ne mislim, da moramo takoj spreje-ti vsako neumnost, toda če nam zdravniki neneh-no dopovedujejo, kako ne-varen je virus, če znanstve-niki, ki so jih zasuli z de-narjem, razvijejo novo ce-pivo, ki nas lahko odreši muk, potem to že lahko hi-tro sprejmemo kot fantasti-čen dosežek znanosti.

Voščila ob vstopu v novo leto so običajno osebna, to-krat so skupinska. Zdravja si želimo za vse, saj bomo le tako ostali zdravi tudi sami. Ohranimo torej ta občutek za skupnost in lepše nam bo vsem skupaj na tem svetu.

Srečno 2021Fo

to: G

oraz

d K

avči

č

Cepljenje gre po načrtihVčeraj na Gorenjskem že začeli cepiti zdravstvene delavce 2. stran

Potres v Petrinji čutili tudi na GorenjskemV uničujočem potresu na Hrvaškem je brez varnega doma ostalo na tisoče ljudi. Med njimi je tudi družina Aleksić iz Petrinje, ki trenutne razmere opisuje kot katastrofalne.

Porušena hiša družine Blaža Aleksića v središču Petrinje / Foto: Ana Aleksić Pezelj

10. stran

2 Gorenjski glasčetrtek, 31. decembra 2020AKTUALNO info@g-glas.si

Darilo

ww

w.g

oren

jski

glas

.si

izžrebanemu naročniku časopisa

Knjigo prejme JANKO JAVH iz Selc.

KO TI ČEK ZA NA ROČ NI KE

Kolega me je s svojim prispevkom spodbudil, da tudi sam napišem, kako si lahko krajšam koronske čase. Tudi sam sedaj precej več časa preživim pred ekranom, pa ne zato, da bi igral igrice, ampak zato, da si popestrim dan in utr-dim zdravje; pa se boste vprašali, kako je to mogoče – je mogoče. Se pač usedem na kolo in grem čez vse občinske in državne meje. Tokrat sem skočil in se pridružil kar »amaterjem« na sloviti Vuel-ti; ja, skočil sem v Španijo, toda – pssst, ne povejte tega nikomur, da me ne bi pri vrnitvi na Ferne-tičih čakali naši zagnani redarji in me kaznovali zaradi prestopanja občinskih meja. Sam sem za vsak primer pustil »gospo korono« doma, da ne bi imel sitnosti na mejah.Pa pojdimo po vrsti, saj je treba izpolniti vse obveznosti do spon-zorjev, skočiti v kolesarski dres, obuti čevlje, glavo vtakniti pod čelado ter zajahati dobro staro Rogovo specialko letnik 1960 s petimi ročnimi prestavami, ne avtomatskimi, ki jih danes uporabljajo »amaterji« na Dirki po Franciji in na drugih »amaterskih« dirkah. Joj, skoraj bi pozabil na najvažnejše: saj vendar potrebujem tudi hrano in pijačo, saj prazen žakelj ne stoji pokonci in tudi večurno brcanje pot-rebuje nekaj podpore, tekočinske in prehranske. Klik na gumb računalnika in na Youtube pa na Garmin in – start! Potem pa se začne garanje, »švic šprica« od mene, jezik brusim na pred-njem kolesu, a gorenjska trma ne popušča in beži za glavnino, ki iz kilometra v kilometer bolj izginja v daljavi. Ja, je že tako, da se »amaterji« s Toura in Vuelte ne morejo kosati z nami, »profiji«! In ko po štirih mukotrpnih urah uživanja v čudovitih razgledih španskega podeželja, ki je zelo podobno naši prelepi Gorenjski, prigaraš minimalno minus enourno prednost za temi »amaterji«, se vprašaš, kdo je sedaj zmagovalec – jaz ali »gospa korona«. Po vsem tem pa še najboljši občutek, ko pridrviš v cilj in vidiš, da si uspešno prignal in pometel z vso konkurenco pred sabo in slavnostno dvigneš pokal, ki mi ga je svečano podala boljša polovica, rekoč: »Če nimaš drugega dela, pa pometi še z 'gospo korono'!« Za konec nasvet za vse: brcajmo, tecimo ali pa samo hodimo vsak dan znotraj meja (nikar ne posnemajte mene) in ostanimo zdravi!

Zapis za zadnjo številko Gorenjskega glasa v letu 2020 nam je poslal naš zvesti bralec in zagnani član ekipe kolesarjev Gorenjskega glasa Doro Bogataj iz Kranja. Doro zelo rad ko-lesari in pri tem ga nič ne ustavi, niti korona niti ukrepi, zato se je znašel po svoje. Dobro ve, da bo ta čas slej kot prej minil, zato si ne pusti vzeti kolesarstva, dobre volje in optimizma. Morda boste tudi vi našli smisel v rekreaciji, za katero je znano, da pozitivno vpliva na naše razpoloženje. Leto se končuje, ne pa tudi naša rubrika, katere glavni ustvarjalci ste vi, dragi naši bralci in naročniki. Vabimo vas, da tudi vi zapišete svoje zgodbe o preživljanju časa med karanteno, pošljite nam jih na naslov Gorenjski glas, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj, ali po e-pošti na: koticek@g-glas.si. Za dosedanje prispevke se vam zahvaljujemo, nestrpno pričakujemo nove in vam iz vsega srca želimo srečno in zdravo novo leto!

Prav zares!

Doro Bogataj se redno udeležuje Glasovih kolesarskih srečanj.

Foto

: Gre

ga F

lajn

ik

SREČNO

Suzana P. Kovačič

Ljubljana, Kranj – V torek so v Sloveniji opravili 5764 kla-sičnih PCR-testiranj na koro-navirus in potrdili 1848 no-vih okužb. Delež pozitivnih je bil 32,1-odstoten. S hitrimi antigenskimi testi so opravi-li še 7402 testiranj in potrdili 562 novih okužb. Delež pozi-tivnih je bil 7,6-odstoten. Kot je na včerajšnji novinarski konferenci povedal vladni govorec Jelko Kacin, je testi-ranj vse več in s tem odkritih tudi več asimptomatskih co-vidnih bolnikov. Množično testiranje s hitrimi testi je po-tekalo tudi včeraj po Gorenj-skem: v Kranju, Škofji Loki, Bohinjski Bistrici, Zgornjih Gorjah, Cerkljah, Naklem, Šenčurju.

V bolnišnicah je bilo v to-rek hospitaliziranih 1172 covidnih bolnikov, 210 jih je potrebovalo intenzivno nego. Umrlo je 34 covidnih bolnikov. Med slovenskimi občinami, v katerih so v to-rek potrdili več novih okužb, sta Medvode z 21 pozitivni-mi izvidi in Tržič z 20.

V tržiškem domu začasno ustavljeni obiski svojcev

Zaradi slabe epidemio-loške slike v Domu Petra Uzarja Tržič so se odloči-li, da do 7. januarja ustavijo obiske stanovalcev. Še ved-no pa svojcem omogočajo klice in videoklice. Med bo-žičnimi prazniki je t. i. rdečo cono zapustilo pet stanoval-cev, v njej pa jih je trenutno 20. V tržiškem domu starej-ših so sicer v nedeljo cepili 87 stanovalcev in 25 zaposle-nih, ki še niso preboleli koro-navirusne bolezni.

V šole najprej otroci s posebnimi potrebami

Skladno z odločitvijo ustavnega sodišča se pri-hodnji teden v šole vračajo učenci in gojenci zavodov za otroke s posebnimi po-trebami. Po besedah mini-strice za izobraževanje Si-mone Kustec bo testiranje vseh zaposlenih v teh zavo-dih na koronavirus 4. janu-arja, dan pozneje se bo začel pouk. Kaj pa preostali šolarji in tudi vrtčevski otroci? Vče-raj pozno popoldne je zase-dala vlada v ožjem sestavu, na seji je bila navzoča tudi ministrica za izobraževanje, ki je predstavila predlog po-stopnega odpiranja vrtcev in šol. Vlada bo na podlagi zadnje epidemiološke oce-ne tudi presojala, kdaj ali kaj

bi bilo mogoče. Prav tako je vlada razpravljala o ukrepih na silvestrovo. Do zaključka časopisne redakcije odločit-ve niso bile znane.

Večina odmerkov je bila porabljena že prvi dan

Dr. Marta Grgič Vitek, na-cionalna koordinatorica pro-grama cepljenja na Nacional-nem inštitutu za javno zdrav-je (NIJZ) je na včerajšnji no-vinarski konferenci poudari-la, da je zelo zadovoljna, da se je tudi v Sloveniji cepljenje začelo tako uspešno in po na-črtih. V soboto je k nam pri-spela prva pošiljka 9750 od-merkov cepiva, cepiti so zače-li v nedeljo, cepivo je bilo raz-deljeno na 79 dostavnih mest (67 v zdravstvene domove in 12 v bolnišnice). Največ od-merkov, kar 8600, je bilo na-menjenih stanovalcem do-mov za starejše in 600 za tamkajšnje zaposlene ter še 550 za zdravstvene delavce. Večina odmerkov je bila po-rabljena že prvi dan. »Pred-nostno cepimo najranljivej-še, da se to zanje opravi takoj, ko je mogoče, da čim prej pride do zaščite,« je pojasni-la Grgičeva in poudarila, da je prvo registrirano cepivo v EU proizvajalcev Pfizer in BioNTech varno in učinko-vito. Več kot štirideset tisoč preiskovancev je bilo udele-ženih v kliničnem testiranju cepiva, stranski učinki, o ka-terih so poročali, so bili naj-večkrat bolečine na mestu vboda, glavobol, utrujenost, mrzlica, povišana tempera-tura, bolečine v sklepih in mišicah. Kot pa je poudari-la dr. Grgičeva, so ti stranski učinki blagi in zmerni in so izzveneli v nekaj dneh. Prib-ližno 95-odstotna zaščita se

vzpostavi približno sedem dni po drugem odmerku.

Cepivo proizvajalcev Pfizer in BioNTech za starejše od šestnajst let

»Cepljenje naj bi pome-nilo začetek konca epidemi-je in upajmo, da bo res tako. Ublažitve učinka epidemi-je, javnozdravstvene, eko-nomske in družbene škode ne bo mogoče ublažiti brez cepljenja čim večjega števila ljudi.« Prvi trije cilji ceplje-nja pa so po besedah dr. Gr-gičeve zmanjšanje umrlji-vosti zaradi koronavirusne bolezni, preprečitev težjega poteka te bolezni in razbre-menitev zdravstvenega sis-tema. Po prednostni cepilni listi bodo po cepljenju stano-valcev domov za starejše in tamkajšnjih zaposlenih ter zdravstvenih delavcev priš-li na vrsto starejši, ki biva-jo zunaj institucionalnega varstva. Potem tudi kronič-ni bolniki, drugi zaposleni v kritični infrastrukturi in na-zadnje vsi preostali.

Včeraj je v Slovenijo pris-pelo še 6825 odmerkov ce-piva, ki je namenjeno pred-vsem zdravstvenim delav-cem v bolnišnicah. Obljublje-ne so sicer tedenske pošiljke po 16 tisoč odmerkov cepiv.

Cepivo proizvajalcev Pfi-zer in BioNTech je registri-rano za starejše od 16 let. »Lahko se bodo ta priporo-čila tudi spremenila, ko bo pregledana dokumentacija tudi za otroke,« je razložila dr. Grgičeva.

Pričakujejo zeleno luč tudi za cepivo Moderne

Evropska komisija pri-čakuje, da bi tudi cepivo

proizvajalca Moderna 6. januarja dobilo odobritev Evropske agencije za zdravi-la. A če se začne cepljenje z ene vrste cepivom, mora biti drugi odmerek iste vrste. »Ko bo na voljo več različnih cepiv, bo stroka tista, ki bo presodila, ali je morda kate-ro učinkovitejše od drugega, denimo pri starejših,« je po-jasnila dr. Grgičeva.

Britanska agencija za zdravila pa je že odobrila uporabo cepiva švedsko-bri-tanskega farmacevtskega podjetja AstraZeneca in bri-tanske univerze Oxford.

Cepljenje v gorenjskih zdravstvenih domovih

Strokovni direktor Osnov-nega zdravstva Gorenjske (OZG) prim. dr. Aleksan-der Stepanović, dr. med., je včeraj povedal, da bo ceplje-nje znotraj OZG potekalo po vseh njihovih večjih eno-tah (zdravstvenih domovih), ki bodo organizirale central-na cepilna mesta. Sistem naročanja bodo omogoči-li s pomočjo spletnih obraz-cev in po telefonu, v tem tre-nutku pa prim. dr. Stepano-vić prebivalce vljudno pozi-va, naj ne kličejo, ker bo na-ročanje mogoče v tednu po praznikih, o čemer vas bodo sproti obvestili v medijih in na spletnih straneh. Kot je še dejal Stepanović, bodo pri naročanju (kdaj kdo pri-de na vrsto) upoštevali pred-nostne kriterije za cepljenje, ki jih je določilo ministrstvo za zdravje (najprej starejši, kronični bolniki ...), ter do-ločili datum in uro cepljenja. Kako hitro bo vse skupaj po-tekalo, je odvisno od tega, kdaj bodo cepivo prejeli in koliko ga bo na voljo.

Cepljenje gre po načrtihVčeraj je v Slovenijo prispela nova pošiljka cepiva proti covidu-19, skoraj sedem tisoč odmerkov. Na nivoju Osnovnega zdravstva Gorenjske bodo naročanje omogočili v tednu po praznikih, pri vrstnem redu za cepljenje bodo upoštevali prednostne kriterije, ki jih je določilo ministrstvo za zdravje.

Včeraj je bilo cepljenih tudi dvanajst zdravstvenih delavcev v Splošni bolnišnici Jesenice, prednost so imeli tisti, ki delajo s covidnimi bolniki. / Foto: Gorazd Kavčič

3Gorenjski glasčetrtek, 31. decembra 2020 AKTUALNO info@g-glas.si

ODGOVORNA UREDNICA

Marija Volčjak

NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICE

Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir

UREDNIŠTVONOVINARJI - UREDNIKI:

Marjana Ahačič, Maja Bertoncelj, Alenka Brun, Igor Kavčič, Suzana P. Kovačič, Jasna Paladin, Urša Peternel, Mateja Rant,

Aleš Senožetnik, Vilma Stanovnik, Ana Šubic, Simon Šubic, Ana Volčjak Aleksič, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir;

stalni sodelavci: Jože Košnjek, Milena Miklavčič, Miha Naglič

OBLIKOVNA ZASNOVA

Jernej Stritar, IlovarStritar, d. o. o.

TEHNIČNI UREDNIK

Grega Flajnik

FOTOGRAFIJA

Tina Dokl, Gorazd Kavčič

OGLASNO TRŽENJE

Marjan Potočnik, Mateja Žvižaj

GORENJSKI GLAS (ISSN 0352-6666) je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj / Tel.: 04/201 42 00, faks: 04/201 42 13, e-pošta: info@g-glas.si; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47 / Delovni čas: ponedeljek, torek, četrtek in petek od 8. do 15. ure, sreda od 8. do 16. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 19.000 izvodov / Redne priloge: Vikend, Letopis, Slovenske počitnice in dvajset lokalnih prilog / Tisk: Delo, d. o. o., Tiskarsko središče / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: 1,85 EUR, redni plačniki (fizične osebe) imajo 10 % popusta, polletni 20 % popusta, letni 25 % popusta; v cene je vračunan DDV po stopnji 5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel.: 04/201 42 48.

Eno tako čudno, zahtevno leto je za nami. Novi koro-navirus je posegel v naša življenja tako, kot si marca ob prvem valu epidemije nismo mogli zamišljati. Nimam(o) vpogleda v prihodnost, sicer bi bili že tedaj, blago rečeno, slabe volje. Morda pa bi se, če bi ve-deli, kaj nas še čaka, vendarle že tedaj spametovali in koro-navirusno bolezen vzeli zares. S polno odgovornostjo do sebe in okolice in s čim manj posle-dic, ne samo zdravstvenih, am-pak tudi gospodarskih in s tem zares žalostnih zgodb družin, ki že izgubljajo najosnovnejše za preživetje. Še pred nekaj dnevi – in v koronarazmerah bomo pri nas kaj hitro že leto dni – je moški v trgovini samo opozoril drugega moškega, da bi bilo primerno, če bi si zašči-tno masko pravilno namestil, kajti ta mu je komajda pokri-vala usta. Epilog? Opozorjeni je napovedal fizični obračun zunaj, pred trgovino. Vsak ko-mentar k temu je odveč.

Nova bolezen je pokazala svojo tragiko tudi v izgubljenih bitkah za življenja. Več kot 2600 jih je vzela v naši deže-li samo do tega torka. Ampak povejte mi (ali pa naj bo to v razmislek): Le kdo si ne želi, ne glede na leta, prebujenja v še en nov dan? Nenošenje za-ščitne maske in neupoštevanje varnostne razdalje zato ne moreta biti upor proti vladi, pa katerakoli že je, pač pa neupo-števanje tega pomeni samo to, da tisti, ki maske ne nosi, noče

razumeti osnovnih moralnih vrednot, ki bi nas morale drža-ti skupaj. Trdno sklenjena veri-ga mask v tem začasnem času z velikim napisom SOLIDAR-NOST na vsaki maski. A oči-tno se nekateri nočejo obnašati tako. Zakaj, vas vprašam.

Nasmešek je lahko da skriti pod masko, vendar z nasme-hom na srečo govorijo tudi oči. »Prišlo je darilo za vse na sve-tu. Imamo varno in učinkovito cepivo za vse. Niso sekali ovin-kov, da bi prišlo prej ... Samo cepljenje pa je tisto, ki bo rešilo življenja. Ne cepivo. Cepivo je podvig znanosti, cepljenje pa bo podvig naše družbe,« je ob prvi dobavi cepiva proti covi-du-19 povedal predstojnik Cen-tra za nalezljive bolezni pri NIJZ Mario Fafangel. Opozo-ril je tudi na lažne novice. Sve-tuje ljudem, naj bodo pozorni na PRAVI vir informacij.

Naj samo spomnimo: cep-ljenje je popolnoma izbrisalo črne koze z obličja zemlje. Nekoč so bile zelo pogosta bole-zen, ki je pri tretjini vseh, ki so zboleli zanjo, povzročila smrt. Zadnji primer naravne okuž-be s črnimi kozami se je zgodil leta 1977, leta 1980 pa so bile izkoreninjene (vir: NIJZ).

Prva pošiljka cepiva proti co-vidu-19 je v Slovenijo prispela v soboto. Naj sklenem z bese-dami državne sekretarke na ministrstvu za zdravje mag. Marije Magajne: »Ta dan je bil res nekaj posebnega, kar nam je vlilo dodatnega optimizma.« Cepimo se. Se bomo?

Cepimo se. Se bomo?

KOMENTARSuzana P. Kovačič

Aleš Senožetnik

Krvavec, Kranjska Gora – Kot je znano, je vlada prej-šnji teden z odlokom prepo-vedala obratovanje žičniških naprav, zaradi česar so smu-čišča po državi v teh dneh za-prta. Prepoved ostaja v velja-vi predvidoma do 1. januarja, nato pa bi smučišča obisko-valce lahko sprejemala pod pogojem, da ti predložijo ne-gativen izvid hitrega testa, ki ni starejši od 24 ur in je bil opravljen v Sloveniji. Izjema bodo otroci, mlajši od 12 let, ki jih spremljajo starši.

A na največjih gorenj-skih smučiščih za zdaj s podrobnejšimi informaci-jami glede vnovičnega za-gona žičniških naprav še ne razpolagajo. Kot so nam včeraj povedali na Krvav-cu, kjer so v minulih dneh precej pozornosti vzbudi-li z neupoštevanjem odloka

o prepovedi obratovanja žičniških naprav, jasnih odgovorov oziroma navo-dil pristojnih še niso dobi-li. Po besedah Barbare Bo-žič iz RTC Krvavec tako še

ne vedo, na kakšen način naj bi na smučiščih izvajali hi-tre teste.

Podobno odgovarja tudi Blaž Veber iz Turizma Kranjska Gora. Kot pravi,

so v družbi SKI Kranjska Gora v zadnjih tednih stori-li vse, da bi zagotovili varno smuko, potekal je tudi nad-zor pristojnih inšpekcijskih služb, ki kršitev niso odkri-le. »Glede predloga vlade, da bi od 1. januarja naprej pred vsakim obiskom smučišča s hitrimi testi testirali obisko-valce slovenskih smučišč, pa težko podamo komentar, saj so trenutne informacije o postopku, tehničnih zahte-vah in možnostih ter načinu izvajanja tega predloga zelo skope oziroma na podrobna navodila še čakamo. Še ved-no ni jasno, kako se bo te-stiranje izvajalo, kdo bo pri-stojen za preverjanje isto-vetnosti testov ...« je pove-dal Veber, ki meni, da so bili ukrepi, po katerih se je izva-jala dejavnost na smučiščih do 24. decembra, zadostni, dodatni ukrepi pa ne bi k ni-čemur več pripomogli.

Smučišča na navodila še čakajoSmučišča naj bi se znova odprla prvega januarja, a do včeraj največja gorenjska smučišča s podrobnostmi odpiranja še niso bila seznanjena.

Smučišča naj bi se ponovno odprla po novem letu, a številne podrobnosti glede odpiranja še niso znane.

Simon Šubic

Ljubljana – Državni zbor je v torek pozno zvečer spre-jel sedmi protikoronski za-kon (PKP7), ki prinaša ukre-pe za omilitev posledic dru-gega vala epidemije covi-da-19 v vrednosti 550 milijo-nov evrov. Zakonski sveženj vsebuje ukrepe za večjo soci-alno varnost in omilitev pos-ledic na področju gospodar-stva, je ob njegovi predstavi-tvi dejal minister za finance Andrej Šircelj.

Poleg podaljšanja neka-terih že znanih ukrepov iz prejšnjih protikoronskih za-konov PKP7 med drugim za-gotavlja tudi solidarnostne dodatke za najbolj ranljive skupine prebivalstva, kot so upokojenci, študenti in dru-žine, pa tudi možnost delo-dajalcem, da zaposlenim, ki izpolnjujejo pogoje za sta-rostno upokojitev (pravilo-ma v starosti šestdeset let in s štiridesetimi leti delov-ne dobe), odpovedo delov-no razmerje brez navedbe razloga. Na predlog SMC-ja je državni zbor sklenil tudi, da se v sedmih dneh po uve-ljavitvi zakona Slovenski ti-skovni agenciji izplačajo za-ostale obveznosti za opra-vljanje javne službe v letu 2020, financiranje iz držav-nega proračuna pa zagotovi

tudi v letu 2021. Na drugi strani pa poslanci niso so-glašali, da se kršiteljem vla-dnih odlokov odreče pomoč za blažitev posledic epidemi-je covida-19, kar sta SDS in NSi predlagala zaradi prime-ra RTC Krvavec, kjer prejšnji teden niso upoštevali prepo-vedi obratovanja smučišč. Poslanci so iz zakona črtali tudi določilo, da bi bile lah-ko trgovine izjemoma odpr-te v nedeljo, 3. januarja. Potr-jeni PKP7 tudi ne predvide-va ukinitve sklada za razvoj nevladnih organizacij, v ka-terega se stekajo neporablje-na sredstva, ki jih lahko zave-zanci za dohodnino nameni-jo nevladnim organizacijam, se pa delež, ki ga je mogoče nameniti za donacije, zvišu-je na odstotek od obračuna-ne dohodnine zavezanca.

PKP7 vsebuje veliko ukre-pov za ublažitev socialne stiske najranljivejših sku-pin prebivalcev. Upoko-jenci s pokojninami do 714 evrov bodo s pokojnino za december vnovič prejeli so-lidarnostni dodatek v višini od 130 do 300 evrov. Zapos-leni s plačami, nižjimi od dvakratnika minimalne pla-če, bodo s plačo za decem-ber prejeli 200 evrov dodat-ka. Študentom in kmetom z nizkimi dohodki, ki so sta-rejši od 65 let, bo država

namenila po 150 evrov do-datka. Prejemnikom otro-škega dodatka pripada po 50 evrov na otroka, tisti, ki ne prejemajo otroškega do-datka, pa morajo prej poda-ti še vlogo na ministrstvo za delo, družino, socialne zade-ve in enake možnosti. Dru-žine s tremi otroki bodo pre-jele 100 evrov, družine s šti-rimi ali več otroki pa 200 evrov. Za vsakega novoro-jenega otroka bo država še leto dni po koncu epidemi-je plačala 500 evrov izredne pomoči, določba pa velja za otroke, rojene od 1. januar-ja 2020 naprej. Za 100 evrov bo v času epidemije višji tudi dodatek za nego otroka.

Verskim uslužbencem je zagotovljen mesečni temelj-ni dohodek v višini 700 evrov za obdobje oktober–decem-ber 2020, država jim bo po-ravnala tudi socialne prispev-ke. Za zaposlene v bolnišni-cah in domovih za starejše se bodo urne postavke zvišale za 30 odstotkov, tistim, ki dela-jo v posebno rizičnih pogojih, tudi v okviru javnih del, pa se bo urna postavka povečala za 65 odstotkov. Poleg tega bodo medicinski pripomočki, ki so potrebni v boju proti covi-du-19, še do konca leta 2022 oproščeni plačila DDV.

Podaljšuje se možnost od-loga plačila obveznosti iz

kreditnih pogodb tako za fi-zične kot pravne osebe (vlo-go na banko je treba podati do 26. februarja 2021), zne-sek za delno kritje fiksnih stroškov podjetij z upadom prihodkov nad 70 odstot-kov pa se z zdajšnjih tisoč evrov zvišuje na dva tisoč evrov na zaposlenega. Pove-čuje se tudi obseg sredstev za zagotavljanje likvidnos-ti gospodarstva. Država bo podjetjem financirala na-kupe antigenskih hitrih te-stov na virus sars-cov-2 v go-spodarstvu, v koronski kri-zi najbolj prizadeta podje-tja pa bodo lahko tudi kori-stila posebna posojila SID banke in Slovenskega pod-jetniškega sklada z držav-nim jamstvom. Po novem delodajalcem pri uveljavlja-nju subvencioniranja čaka-nja na delo ne bo več treba dokazovati, da imajo porav-nane vse dajatve.

Tistim, ki v času epidemi-je izgubijo zaposlitev, je za-gotovljeno denarno nado-mestilo plače v višini dobrih 513 evrov. Podaljšuje se tudi pomoč izvajalcem cestne-ga prevoza potnikov, nov je ukrep denarne pomoči pro-stovoljnim gasilskim dru-štvom v višini od 2000 do 4500 evrov, še dodatnih tisoč evrov pa bodo prejele osre-dnje gasilske enote v občini.

Nove pol milijarde pomočiV torek potrjeni sedmi protikoronski zakon prinaša tudi solidarnostni dodatek upokojencem, študentom, kmetom in družinam z več otroki, petsto evrov izredne pomoči za vsakega novorojenca ...

Foto

: Gor

azd

Kav

čič

4 Gorenjski glasčetrtek, 31. decembra 2020

Aleš Senožetnik

Ljubljana – Eko sklad je pred kratkim objavil nova javna poziva za dodeljevanje spod-bud za nakup električnih vo-zil za občane in pravne ose-be, ki prinašata dve več-ji spremembi, in sicer zni-žanje višine in deleža spod-bude za električna vozila ter omejitev zgornje vrednos-ti vozila, ki je lahko sofinan-cirano z javnima pozivoma.

Višina spodbude na obeh javnih pozivih je tako omeje-na na največ dvajset odstot-kov vrednosti vozila in po novem odvisno od katego-rije vozila znaša od tristo do največ 4.500 evrov, prej pa je denimo subvencija znaša-la šest tisoč evrov, do marca letos pa celo 7.500 evrov.

Največja vrednost nove-ga vozila, za katero je mo-goče pridobiti spodbudo, ne sme presegati 65 tisoč evrov z vključenim DDV, morebi-tnimi popusti in najemom baterije za vozilo.

Kot razlog za znižanje so navedli naraščanje ob-sega spodbud za ta ukrep v zadnjih letih, saj se števi-lo spodbujenih vozil vsako leto podvoji, na drugi stra-ni pa se cene električnih vo-zil znižujejo, odločitev pa je naletela na neodobrava-nje trgovcev avtomobilov, ki pravijo, da je za zmanjše-vanje subvencij prezgodaj

in da s tem dajejo napačen signal kupcem.

Pomembna spremem-ba se nanaša tudi na prav-ne osebe. Tem bodo spod-bude dodeljene po pravi-lu »de minimis« in ne več po pravilih državne po-moči. Kot pojasnjujejo pri Eko skladu, je sprememba

ključni prispevek k poeno-stavitvi obravnave vlog, saj se bodo sredstva dodeljeva-la za že izvedene naložbe, poleg tega ne bo več ugo-tavljanja upravičenih stro-škov, ki so predstavljali raz-liko med ceno električne-ga in primerljivega vozila na fosilno gorivo. Tako bo spodbuda enaka za vsa vo-zila iste kategorije, razliko-vanja pa ne bo niti glede na velikost in lokacijo podjetja, kot je bilo to v prejšnjem po-zivu. Pomoč po shemi »de minimis« pa pomeni, da se sešteva z drugimi »de mini-mis« pomočmi (razen s po-močmi zaradi covida-19) in da podjetje v zadnjih treh proračunskih letih ne sme prejeti več kot dvesto tisoč evrov te pomoči.

Nižje spodbude za električna vozilaEko sklad znižuje višino spodbud za električna vozila in prehaja na shemo »de minimis« za podjetja.

Najvišja subvencija se znižuje s šest tisoč na 4.500 evrov, do letošnjega marca pa je znašala še 7.500 evrov.

Mateja Rant

Kranj – »Zdi se mi, da se šele zdaj začenjamo res-nično zavedati, da šola niso samo matematika, sloven-ščina in drugi šolski pred-meti, ampak tudi učenje od vrstnikov, pridobivanje so-cialnih veščin, učenje pravil in sodelovanja ...« pravi In-grid Klemenčič, pomočni-ca ravnatelja v Osnovni šoli (OŠ) Simona Jenka Kranj, ki nudi tudi specialno in soci-alno pedagoško svetovanje ter izobraževanje. Posledi-ce izobraževanja na daljavo bodo po njenih besedah pri najmlajših učencih najbolj opazne pri prilagajanju sku-pini, ko se bodo vrnili v šolo, pri starejših pa pri kontinu-iranem delu in sodelovanju skozi celotni pouk, prav pri vseh pa pričakuje upad učne kondicije.

Pogrešajo stik z učitelji in sošolci

Stiske, s katerimi se ob iz-obraževanju na daljavo soo-čajo šolarji in njihovi starši, so zelo različne. »V prvi tria-di so bolj opazne stiske star-šev, saj otroci vsega dela na zmorejo sami, ob tem pa ne smemo zanemariti niti dej-stva, da mnogi starši tudi sami delajo od doma. V viš-jih razredih, sploh v zadnji triadi, pa učenci vse bolj po-grešajo zlasti interakcijo z učiteljem in vrstniki. Opa-žamo, da so učenci vedno manj motivirani za šolsko delo od doma, zato smo v zadnjem tednu pouka pri-lagodili urnik, da so imeli učenci manj obveznosti, saj določenih stvari ne zmorejo več,« ugotavlja Ingrid Kle-menčič in dodaja, da je to še bolj opazno pri tistih učen-cih, ki veliko vlagajo v šol-sko delo, in tistih, ki doma nimajo prave podpore. Prav slednje bo po njenem pre-pričanju najbolj poglobilo razlike med učenci, saj ima-jo nekateri veliko podpore s strani staršev, od tehnič-ne do vsebinske in čustve-ne, drugi pa skoraj nobene.

»Marsikateri učenec je v sti-ski, ko mora govoriti na Zo-omu, saj mogoče ni tako sproščen, če ga poslušajo starši ali če si prostor deli s sorojenci. To je še zlasti opaziti pri svetovalnih po-govorih z učenci.« Izposta-vila je še učence s posebni-mi potrebami, ki jih je prek ekranov še težje motivirati, saj je za usmerjanje njiho-ve pozornosti včasih potre-ben tudi fizični stik. »Mno-gi otroci nam tudi sporoča-jo, da so utrujeni, ker se jim šolsko delo razpotegne čez cel dan.« Kot opaža, šola-nje na daljavo ustreza zelo majhnemu odstotku otrok, večinoma so to učenci, ki se že od prej znajo zelo dobro organizirati, ker so šolsko delo usklajevali še z drugi-mi dejavnostmi. »A kljub temu menim, da dolgoroč-no to za nikogar ne bo dob-ro, vsi se bodo morali vrniti nazaj v sistem.« Prepričana je, da bo za vse zelo težavno vračanje v neke rutine, ki pa so po drugi strani zelo po-membne, saj vzpostavljajo meje in dajejo občutek var-nosti. »Večina učiteljev se resnično trudi, a kakovost doma pridobljenega zna-nja nikoli ne more biti ena-ka znanju, ki ga pridobijo v šoli. Učenje, podajanje sno-vi je interakcija, odzivanje

na dinamiko v razredu ... kar pa je prek računalnika zelo težko.«

»Vrečke« skrbi se polnijo

Pri svojem delu Ingrid Kle-menčič vse pogosteje opaža tudi porast anksioznosti pri otrocih, ki je povezana tudi s finančnimi stiskami družin, ki so zdaj prišle še bolj do iz-raza, ko 'vstopajo' v domove otrok. »Kar nekaj otrok je, ki so že prej živeli v slabših raz-merah in se zdaj niti ne od-zivajo, čeprav poskušamo na vse načine priti v stik z nji-mi.« Vsak otrok ima namreč svojo zgodbo, poudarja In-grid Klemenčič. »Ko se bo v naši šoli vrnilo k pouku 1380 otrok, bo toliko tudi različ-nih zgodb.« Nekateri bodo imeli manjši, drugi večji pri-manjkljaj v znanju, pri vseh pa jo skrbi pomanjkanje so-cialne interakcije. »Ko se bodo vrnili v šolo, se bo treba kakšen teden posvetiti samo pogovoru, druženju in po-novnemu 'sestavljanju' ra-zredov. Vzeti bomo morali v zakup, da bodo klepetali, in to celo spodbujati.« Skrbi jo tudi, da se otroci, ki imajo največ težav, ne izpostavlja-jo, ob vrnitvi v šolo pa bodo te težave prišle na plan. »Če si zamislimo, da vse skrbi 'pospravljamo' v posebno vrečko, se bojim, da bodo te

zelo polne.« Z razočaranjem opaža tudi vse večje pomanj-kanje empatije – nekateri starši bi si želeli, da vse šol-ske ure potekajo na Zoomu po urniku, in ne razumejo, da vsi otroci nimajo te mož-nosti, saj v družinah z več ot-roki vsi niti nimajo svojega računalnika ali tablice. »Ne-kateri starši me kličejo, kako so hvaležni za trud šolskih delavcev, veliko pa je tudi jeznih odzivov, čeprav tudi takšne odzive poskušam ra-zumeti kot stisko ali nemoč in jim prisluhniti.«

Ob vrnitvi učencev v raz-rede zato pričakuje težave ne samo na učnem, ampak tudi čustvenem in vedenj-skem področju. »Svoje teža-ve bodo otroci izrazili na raz-lične načine, nekateri bodo bolj živahni, drugi se bodo mogoče še bolj zaprli vase.« Skrbi jo, da bo več odklanja-nja šole, nekateri se bodo težko vključili nazaj v social-no sredino, spet drugi bodo imeli težave pri vzpostavlja-nju rutine. »Da bomo učen-cem spet ponudili varno in stimulativno šolsko okolje, bo potrebno veliko sodelo-vanja ter zaupanja med stro-kovnimi delavci in starši. A vem, da nam bo uspelo, saj imamo vsi enak cilj: delati v dobro otroka,« poudarja In-grid Klemenčič.

Kolikor otrok, toliko zgodbUčenje na daljavo pri otrocih sproža številne stiske in strahove, ki bodo v še večji meri prišli do izraza po vrnitvi v šolske klopi, opozarja socialna pedagoginja Ingrid Klemenčič.

Ingrid Klemenčič / Foto: Gorazd Kavčič

Vilma Stanovnik

Kranj – Kranjski mestni sve-tniki so na decembrski seji govorili o pravilniku o dode-litvi pomoči za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetij-stva, gozdarstva in podeželja v občini. V proračunu za leto 2021 ima namreč občina za to

namenjenih nekaj več kot 153 tisoč evrov. Pomoči se bodo tudi v prehodnem obdobju dodeljevale na podlagi javnih razpisov, ki bodo temeljili na Pravilniku o dodelitvi pomo-či za ohranjanje in spodbu-janje razvoja kmetijstva, goz-darstva in podeželja v Mestni občini Kranj za programsko

obdobje 2015–2020. Ta bo zdaj v veljavi najdlje do konca junija leta 2023, saj je Evrop-ska komisija podaljšala veljav-nost uredbe, po kateri se izva-jajo takšne sheme državne pomoči.

Pomoči se bodo dodelje-vale na področju pridela-ve in predelave kmetijskih

proizvodov, dopolnilnih de-javnosti in gozdarstva, pri podpori šolanju na poklicnih in srednješolskih kmetijskih in gozdarskih programih ter podpora delovanju društev s področja kmetijstva, gozdar-stva in razvoja podeželja. Ci-lji ukrepov so ohranjanje in ustvarjanje delovnih mest na podeželju ter prispevanje k lokalni samooskrbi, varova-nju okolja in kulturne kraji-ne ter trajnostnemu razvoju.

Pomoč razvoju podeželja

Suzana P. Kovačič

Ljubljana – Predsednik Re-publike Slovenije Borut Pa-hor je v torek v Vili Podro-žnik sodelavcem projekta Sledilnik vročil priznanje jabolko navdiha. Repliko jabolka navdiha junakom človečnosti in upanja so sodelavci Sledilnika za co-vid-19, ki v projektu delu-jejo kot prostovoljci, preje-li v znak hvaležnosti za po-membno vlogo pri obvešča-nju javnosti o širjenju nove-ga koronavirusa v Sloveniji. V imenu prostovoljcev Sle-dilnika je repliko priznanja prevzel Luka Renko, pobu-dnik in koordinator projek-ta. »Dostop do podatkov je tisti, ki lahko zgradi zaupa-nje in pomaga prebroditi še tako težke čase,« je dejal ob zahvali in poudaril po-men razvoja in vlaganja v

digitalizacijo, predvsem na področju zdravstva. Sple-tno stran Sledilnik.org je v zadnjih tridesetih dneh obiskalo več kot 920 ti-soč različnih uporabnikov. Zapisi na Medium so bili prebrani več kot 56.700-krat. Na Twitterju jim sle-di več kot šest tisoč uporab-nikov; 480 čivkov v zadnjih tridesetih dneh je bilo pri-kazanih 1.900.000-krat. Predsednik Pahor je še po-udaril: »Za zmago nad viru-som bosta zaslužni znanost in človečnost – Sledilnik združuje obe.« Ocenil je, da so sodelavci Sledilnika ustvarili nekaj čudovitega, v kar ljudje zaupajo. »Za-upanje je v teh časih redka vrlina in pomembna dobri-na,« je dejal predsednik in izrazil upanje, da bodo ljud-je v Sledilniku našli navdih za nove zamisli.

Priznanje sodelavcem Sledilnika za covid-19

info@g-glas.si

5Gorenjski glasčetrtek, 31. decembra 2020

Slovenska karitas zbira sredstva za pomoč ob potresu v PetrinjiSlovenska karitas odpira račun za pomoč prizadetim ob potresu v Petrinji blizu Siska na Hrvaškem. Vsa zbrana sredstva bodo posredovana Hrvaški karitas. Vsak dar bo dobrodošel pri pomoči in odpravljanju posledic potresa za prebivalce Petrinje, predvsem pri obnovi hiš in nor-malizaciji življenja najbolj ranljivih družin.

Pomoč Slovenije bo izraz solidarnosti, sočutja in pod-pore našim sosedom, ki jih poleg reševanja stisk, pove-zanih s covidom, ogroža še potres. Poleg materialne škode potres povzroča strah in negotovost za mnoge prebivalce na širšem območju Siska.

Svoj dar lahko posredujete s SMS-sporočilom KARITAS5 na 1919 in darovali boste 5 EUR ali z nakazilom na:

Slovenska karitas TRR: SI56 0214 0001 5556 761Kristanova ulica 1 Namen: POTRES PETRINJA1000 Ljubljana Sklic: 00 627

Hvala za vsak dar!

Bre

zpla

čna

obja

va

Vilma Stanovnik

Kranj – Na zadnji letošnji seji kranjskega mestnega sveta so sprejeli dopolnjen osnutek Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje urejanja Labor. Ta je skladen s strokovnimi smernicami glede urejanja prostora, usklajen pa tudi z razvojnimi načrti investitorjev v območju urejanja. To so Contitech Slovenija, Trelleborg Slovenija, Mlado in Goodyear Dunlop Sava Tires. Gre za urejanje območja, ki je v celoti primarno namenjeno industrijskim, proizvodnim, skladiščnim in servisnim dejavnostim. Za potrebe priključevanja območja na obstoječo ali načrtovano prometno in drugo gospodarsko javno infrastrukturo pa so dovoljeni posegi tudi na robna območja zunaj opredeljene enote urejanja prostora.

S sprejetjem občinskega podrobnega prostorskega načrta za ro območje se določa tudi nova ureditev križišča dveh regionalnih cest

v območju Iskratela in nekdanje Save, za kar je morala kranjska občina izvesti celovito prometno študijo in ministrstvu za infrastrukturo predlagati novo prometno ureditev, kjer so jo tudi recenzirali. Na dnevni promet preureditev ne bo bistveno

vplivala, bo pa izboljšala pretočnost cest in varnost v prometu.

»Ker gre za dve državni cesti, bo glavni investitor država,« je pojasnil kranjski župan Matjaž Rakovec in dodal, da bodo pogovori na direkciji

za infrastrukturo zdaj lahko hitrejši in konkretnejši, saj bo investicija kar velika. »Glavno križišče bo urejeno v obliki diamanta in bo zahtevalo velike rekonstrukcije,« je povedal župan Rakovec, ki pa še ne ve, kdaj bi se gradnja lahko začela.

Varnejši promet na LaborahKranjski mestni svetniki so sprejeli odlok, ki bo omogočil novo ureditev križišča na Laborah, s čimer naj bi se izboljšali pretočnost in varnost prometa.

Zelo obremenjeno križišče na Laborah je dobilo možnost za preureditev. / Foto: Gorazd Kavčič

Vilma Stanovnik

Kranj – Kranjska mestna svetnica Barbara Gunčar, ki je bila tudi kandidatka za kranjsko županjo, se je odločila, da skupaj z iniciativnim odborom začne aktivnosti za ustanovitev nove občine. »To je naša ustavna pravica in želimo, da bi spoštovali Zakon o lokalni samoupravi. Ugotavljamo, da se je razvoj lokalno skoraj ustavil, gospodarstvo pa, ki je motor vseh uspešnih občin, se premalo upošteva. Primeri so občine v okolici,

ki so nekoč bile del Kranja,« pravi Gunčarjeva in dodaja: »Ne trdimo, da v dveh letih ni bilo narejeno nič, vendar ugotavljamo, da je sistem v Kranju okorel, postal je tehnokratski, krajevne skupnosti se ne upoštevajo dovolj. Pričakujemo, da nam boste omogočili uveljavljati našo ustavno pravico, da živimo v okolju, kjer lahko vplivamo na razvoj. Upam, da se ne boste posluževali nizkih medijskih udarcev, kot je to že bilo pravilo, in boste, če ne drugače, korektno sodelovali z nami.

Upam tudi, da ne bomo doživljali nizkih udarcev, saj se bomo posluževali samo pravno preverjenih poti, po vzoru Ankarana. Uporabljali bomo pravna sredstva, ki so nam na razpolago. Pobude so v preteklosti že bile, žal pa so jih v kali zatrli. Mislim, da so poskusi tudi sedaj. Vse pa vabim, da se vključite v iniciativni odbor.«

Kot je povedala Gunčarjeva, so na ponedeljkovem sestanku iniciativne skupine za nastanke nove občine z delovnim naslovom

»Brdo« sodelovali predstavniki krajevnih skupnosti severno od Kranja, ki želijo, da postane njihov domači kraj bolj uspešen in mednarodno prepoznan. »Želimo doseči, da bomo sami razpolagali s sredstvi povprečnine, pridobiti EU sredstva, ki jih predvideva nova perspektiva. Prav tako želimo zmanjšati komunalni prispevek na raven sosednjih uspešnih občin. Iniciativni odbor bo v bodoče vodil Domen Hvala, predsednik KS Kokrica,« je še dodala Gunčarjeva.

V Kranju bi ustanovili novo občino

Janez Kuhar

Dvorje – Krajani vaške skupnosti Dvorje v občini Cerklje, ki jo vodi Rajko Rozman, so pod vaško lipo v središču vasi pred božičnimi prazniki že drugič postavili jaslice v velikosti štirinajst kvadratnih metrov. Pri postavitvi je več dni sodelovalo do osem domačinov. Mah za jaslice je na Štefanji Gori pod Krvavcem še pred snegom nabral Franci Štirn iz Dvorij, leseno ogrodje so pred postavitvijo domačini po delih sestavili doma,

figurice in ovčke za jaslice pa so kupili. Uporabili so tudi skale, najtežja je tehtala dve toni. Streha nad jaslicami je izdelana iz smrekovega opaža, ki ga je Dvorjanom podarilo podjetje Žagarstvo Drago Lončar iz Zaloga pri Cerkljah. Jaslice, ki so zvečer lepo osvetljene, je blagoslovil velesovski župnik Slavko Kalan. Zaradi ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa so ogled jaslic omejili na posameznike in na družinske člane, obvezna pa je uporaba mask in upoštevanje varnostne razdalje.

Jaslice pod vaško lipo

Jaslice pod lipo v Dvorjah

Aleš Senožetnik

Cerklje – Cerkljanski občinski svetniki so na zadnji seji potrdili elaborat o odvajanju odpadne in padavinske vode, ki so ga pripravili pri izvajalcu gospodarske javne službe Komunali Kranj. Povprečno gospodinjstvo, ki mesečno

porabi 16 kubičnih metrov vode, je doslej za storitev plačevalo 15,29 evra, nova cena pa bo znašala 19,26 evra. Povišanje gre predvsem na račun cene storitev, ki se povečujejo z 0,24 na 0,48 evra, medtem ko bo omrežnina nižja za 2,2 odstotka in bo znašala 9,14 evra. Dejanski

stroški storitev po besedah direktorja Komunale Kranj Matjaža Berčona sicer znašajo 0,5837 evra, tako da bi cena na mesečni položnici za povprečno gospodinjstvo morala znašati 21,08 evra, a bo razliko za zdaj plačevalo komunalno podjetje. Tudi na položnicah občanov se

povišanje vsaj za zdaj ne bo poznalo. Občina Cerklje bo namreč v prihajajočem letu občanom v celoti krila razliko, v letu 2022 pa v petdesetih odstotkih, je povedal župan Franc Čebulj.

Nazadnje so se v Cerkljah cene storitve zvišale septembra leta 2015.

Podražitev komunalne storitve v CerkljahV Občini Cerklje z novim letom začnejo veljati nove cene storitve za odvajanje odpadne in padavinske vode, a se to na položnicah občanov za zdaj še ne bo poznalo.

Prebačevo – V Vaški skupnosti Prebačevo zadnjih 17 let na pra-znik sv. Štefana (in državni praznik samostojnosti in enotnosti) prirejajo božično-novoletno igrico. Letošnja situacija jim je tra-dicionalno praznovanje odnesla, so pa zato pripravili pregled vseh dosedanjih praznovanj in jih strnili v video posnetek, ki je na ogled na spletni strani Občine Šenčur. »Vabljeni k ogledu prispevka, ki ga je pripravil Luka Kostanjevec, prihodnje leto pa ste 26. decembra lepo povabljeni na domačijo Novak, da si igrico ogledate v živo,« vabijo vaščani Prebačevega. V videu si lahko gledalci ogledajo tudi prvič odigrano igro v letu 2003.

Božično-novoletna igrica na spletu

info@g-glas.si

6 Gorenjski glasčetrtek, 31. decembra 2020

Danica Zavrl Žlebir

Škofja Loka – Čopove diplo-me in Čopova priznanja so najvišje državne nagrade za izjemne uspehe na področju knjižničarstva, poimenova-na so po slovenskem knji-žničarju in učenjaku Mati-ji Čopu. Dobitnik Čopovega priznanja, ki se podeljuje za enkratne dosežke, ki so plod izvirnih strokovnih pristo-pov, ali za posebne zasluge pri popularizaciji knjižni-čarstva, krepitvi ugleda knji-žničarjev, knjižnic in knji-žničarske stroke v javnosti ter za zasluge pri razvoju knjižnične dejavnosti, je le-tos tudi Matjaž Eržen, direk-tor Knjižnice Ivana Tavčarja Škofja Loka.

Matjaž Eržen je že tret-ji mandat član upravnega odbora Združenja splošnih knjižnic, sodeluje v delovnih skupinah za pripravo različ-nih dokumentov, škofjeloška knjižnica je bila med pobu-dniki s strani knjižnic (tudi testna), ko se je začel razvoj portala za izposojo e-knjig v

slovenskem jeziku Biblos v letu 2013, leto dni pozneje je izkušnje dela portala Biblos predstavil tudi na posvetova-nju knjižničarjev v Zagrebu. To je le nekaj njegovih nalog na nacionalni ravni, ki so jih predlagatelji priznanja pre-poznali kot pomembne in vredne stanovskega prizna-nja. Na lokalni ravni pa so

kot dosežki omenjeni izbolj-ševanje prostorskih pogojev za knjižnico (med drugim selitev mladinskega oddelka na Namo leta 2013, poveča-nje prostorov knjižnice v Že-leznikih, selitev knjižnice v Sokolski dom v Gorenji vasi, letos pa ureditev nove knji-žnice na Trati), razvoj knji-žnice v smeri avtomatizacije

procesov izposoje, poveza-ve s podobnimi knjižnica-mi v tujini, uvajanje novih dogodkov v knjižnici od raz-stav do drugih prireditev, ki knjižnico povezujejo z lokal-nim okoljem in predstavlja-jo ponudbo kulture v širšem smislu.

Na vprašanje, kaj mu po-meni stanovsko priznanje, pa Matjaž Eržen odgovarja: »Vesel sem, da je Zveza bi-bliotekarskih društev Slove-nije na predlog Združenje splošnih knjižnic prepozna-la ne le moje, ampak delo ce-lotnega kolektiva Knjižnice Ivana Tavčarja Škofja Loka za vrednega te nagrade. Res pa moram priznati, da so delo in ideje vodij in direk-torjev manjših knjižnic naj-pogosteje tista pomembna 'gonilna sila', ki vpliva na njen razvoj. Priznanje mi je torej znak, da so tudi v Zdru-ženju splošnih knjižnic in preko njih na ZBDS prepoz-nali ta moj trud zadnjih de-vetih let, odkar sem direk-tor Knjižnice Ivana Tavčar-ja Škofja Loka.«

Prejel je Čopovo priznanje Med letošnjimi dobitniki Čopovih priznanj, ki jih podeljujejo za izjemne uspehe na področju knjižničarstva, je tudi mag. Matjaž Eržen, direktor Knjižnice Ivana Tavčarja Škofja Loka.

Matjaž Eržen / Foto: Gorazd Kavčič

Danica Zavrl Žlebir

Škofja Loka – V občini Škofja Loka so razglasili naj prosto-voljca leta 2020. Na razpis je šestnajst organizacij prijavi-teljic predlagalo šest prosto-voljcev, med njimi je izbran Rok Šarič.

Roka odlikuje vestno pro-stovoljsko delo predvsem na področju mladih: je aktiven in uspešen mentor v društvu tabornikov Rod svobodne-ga Kamnitnika, inštruktor v Mladinskem centu Blok in podpredsednik kluba Intera-ct. »Zaslužen je za vsestran-sko pomoč v občini Škofja

Loka in humanitarno delo na različnih projektih. V letu 2020 je več desetim otrokom s svojim delom omogočil ta-borjenje v času poletnih po-čitnic. Vodil je projekt Škrat za en dan in z darili osrečil kar 65 otrok. V času epidemi-je se je tako kot mnogi pro-stovoljci udejstvoval pri oskr-bi pomoči potrebnih v obči-ni, je tudi eden izmed men-torjev mednarodnim prosto-voljcem v Škofji Loki,« nava-jajo v utemeljitvi.

»V letu 2020 je bilo prosto-voljstvo v samem vrhu. Ne-plačano delo je veliko vred-no, saj prinaša notranje

zadovoljstvo, hkrati pa iz-boljšuje svet. In naši lo-ški prostovoljci so poleg iz-boljševanja sveta zaslužni tudi za dvig kvalitete živ-ljenj v občini, kar se je odra-zilo tudi z odzivom na raz-pis,« meni Nina Milinkovič, tudi sama dolgoletna prosto-voljka, dobitnica priznanja Mladinskega sveta Sloveni-je za naj prostovoljko 2018, ki je v prepričanju, da pro-stovoljsko delo zakrpa veli-ko lukenj v sistemu, v občini prevzela pobudo za dvig po-membnosti prostovoljske-ga dela. »V Škofji Loki je ve-liko izjemnih prostovoljcev

in dobrih ljudi, zato se bom še naprej trudila, da se bo prostovoljstvo spodbujalo in bomo skupaj zgled drugim. Biti prostovoljec pomeni biti junak! Prostovoljcev je še ve-liko več in ostajajo neimeno-vani, a nikakor pozabljeni. Vsi pa dobro vemo, da za pro-stovoljstvo ne potrebujemo nagrade, saj se ta odraža v ne-materialnih stvareh, nasme-hu in prijaznosti ljudi. Imeli smo težko in nehvaležno na-logo, saj je izbira enega pro-stovoljca morda nepravična, kajti zahvala gre vsem in vsa-komur, ki pomaga,« sklene Milinkovičeva.

Naj prostovoljec je Rok Šarič

Kranj – Telekom Slovenije je ob koncu leta donacijo v skupni vi-šini 20.000 evrov namenil štirim humanitarnim organizacijam, ki lajšajo osamljenost in pomagajo starejšim v stiski. Starejši, ki živijo sami, so ob omejevanju socialnih stikov namreč letos še ranljivejši kot sicer. Potrebujejo tako pomoč pri vsakodnevnih opravkih, prevozu in obisku zdravnika, pa tudi pristen človeški stik, pogovor in čas, ki jim ga namenijo prostovoljci, ki jih obiš-čejo na njihovem domu. Humanitarne organizacije, ki jim je bila namenjena Telekomova donacija, so: združenje Slovenska filantropija, društvo Humanitarček, zavod za medgeneracij-sko solidarnost Sopotniki in zavod Zlata mreža, pomagajo pa starejšim po vsej Sloveniji, tudi na Gorenjskem. Telekom je v letošnjem letu, ki ga je zaznamovala pandemija covida-19, finančne donacije namenil UKC Ljubljana in Maribor in Bolni-šnici za ženske bolezni in porodništvo Postojna, oskrbovan-cem domov za starejše je pomagal z mobiteli in brezplačnimi videoklici, mladim iz socialno ogroženih družin pa zagotovil brezplačne modeme in brezplačen mobilni prenos podatkov.

Donacija štirim humanitarnim organizacijam

Ana Šubic

Železniki – Toplarna Že-lezniki bi z novim letom mo-rala dobiti novega direktor-ja, a ga še niso izbrali, zato je njen nadzorni svet pod vod-stvom Velka Gortnarja dose-danjemu direktorju Štefanu Bezniku podaljšal mandat do konca aprila.

Kot smo poročali, se je Be-zniku štiriletni mandat izte-kel že februarja, a je bilo tak-rat s predstavniki lastnikov Toplarne dogovorjeno, da bo svojo funkcijo opravljal še do konca letošnjega leta. Na razpis, ki je potekal do 10. novembra, se je sicer prija-vilo 23 kandidatov, med nji-mi pa ni dosedanjega direk-torja. Njegovega nasledni-ka čaka velik izziv, saj bo že

konec marca zaradi zaključ-ka podporne sheme prišlo do ustavitve soproizvodnje elektrike, s katero so doslej pokrivali izgubo pri toplotni energiji. Poročali smo tudi že, da se direktorji Alplesa, Domela in Nika nagibajo k prodaji lastniških deležev, ki jih imajo podjetja v Toplar-ni. Njena največja lastnica je sicer s skoraj 37 odstotki Občina Železniki. Gortnar, ki je tudi direktor Alplesa, je glede iskanja novega delne-ga lastnika Toplarne pove-dal, da so dva interesenta la-stniki pozvali, da jim dodat-no pripravita in predstavita strategijo za njen nadaljnji razvoj. »Vsem lastnikom je pomembno, da se Toplarna ustrezno razvija naprej,« je poudaril Gortnar.

Direktorja še niso izbraliToplarna Železniki še nima novega direktorja, pač pa jo bo dosedanji vodil še dodatne štiri mesece.

Janez Kuhar

Bukovica – Ko se je Franc Kubelj pred 23 leti ponesre-čil z motornim zmajem, se je moral odpovedati avtok-leparstvu; danes lahko hodi le z berglami. Njegova veli-ka želja je bila, da bi posta-vil jaslice pred domačo bru-narico v Bukovici, a se je

pred leti odločil, da jih pos-tavi pri vaškem znamenju z željo, da ohrani tradicijo naših prednikov in združi krajane pred prazniki. Le-tos so jih v soboto, 19. de-cembra, postavili že peto leto zapored. Vse postavlje-ne figure so izdelane v na-ravni človeški velikosti in izžarevajo domačnost in

toplino. Letos je Franc iz-delal še dva pastirja ter prostor za napajanje živi-ne. Ograjo okoli jaslic je iz-delal iz brezovih debel, po-noči pa nad jaslicami gori več kot 1400 lučk. Franc jaslic ne more postavlja-ti sam, zato mu vsako leto pri tem pomagajo jasličarji iz Bukovice. Vsa leta doslej

jih je na sveti večer blagos-lovil letos preminuli upo-kojeni ljubljanski nadškof in metropolit msgr. Aloj-zij Uran. Letos so zaradi znanih ukrepov ogled jas-lic omejili na posameznike in na družinske člane, ob-vezna je uporaba mask in upoštevanje varnostne raz-dalje.

Petič postavili jaslice na prostemV Bukovici pri Vodicah peto leto zapored jaslice rezbarja Franca Kublja, nekdaj odličnega avtokleparja

Jasličarji pred jaslicami na prostem v Bukovici pri Vodicah

Ljubljana – V letu 2019 smo v številnih kinodvoranah po Slo-veniji praznovali stoto obletnico rojstva filmskega režiserja Franceta Štiglica. V Slovenski kinoteki so se velikemu klasiku in pionirju slovenskega filma poklonili z obsežno retrospek-tivo njegovih filmskih del, ki so jo po temeljitem razmisleku odprli s filmom Povest o dobrih ljudeh (1975), ki vam ga tokrat predstavljajo premierno v digitalno restavrirani obliki. Film je zaradi znanih okoliščin tokrat dostopen na spletu v okviru redne kinotečne rubrike Nova svetloba, v kateri prikazujejo filme, ki restavrirani zasijejo z novo, a kar se da izvorno svet-lobo. Film si lahko ogledate od petka, 1. januarja, od 20. ure do sobote, 2. januarja 2021, do 20. ure v Bazi slovenskih filmov (https://bsf.si), dogodek pa so organizirali v sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom.

Spletna premiera: Povest o dobrih ljudeh

7Gorenjski glasčetrtek, 31. decembra 2020

Rdeči križ Slovenije je ob katastrofalnih potresih na Hrvaškem takoj podprl svoje kolege iz Rdečega križa Hrvaške. Iz Sklada solidarnosti smo na račun Rdečega križa Hrvaške včeraj že nakazali 10.000 evrov. Odprli smo tudi poseben sklic ter pozvali in zaprosili vse, ki želijo prispevati, da svoj prispevek za akcijo »Potres Hrvaška« nakažejo na TRR Rdečega križa Slovenije, Mirje 19, 1000 Ljubljana, ki je odprt pri banki SKB:

Namen: “Potres Hrvaška”TRR Rdečega križa Slovenije, Mirje 19, 1000 LjubljanaSI56 0310-0111-1122-296SWIFT: SKBASI2XKoda namena: CHARSklic: SI00-96885

Uporabniki mobilnih storitev A1, Telekom, Telemah in T-2 lahko prispevajo tudi s poslanim SMS na 1919 z Besedo SKUPAJ (1 evro) ali SKUPAJ5 (5 evrov)

Vsa zbrana sredstva bomo nakazali na račun Rdečega križa Hrvaške za pomoč prizadetim v potresih.

Hvala vsem, ki pomagate!

“Potres Hrvaška”

Bre

zpla

čna

obja

va

Aleš Senožetnik

Ljubljana – Nekdanji stolni župnik Jože Lap na vrtu hiše na Ciril-Metodovem trgu v Ljubljani pripravlja jaslice, ki si jih na poti na ljubljan-ski grad lahko ogledajo tudi obiskovalci.

Jože Lap, ki prihaja iz Na-sovč pri Komendi, je 38 let svojega duhovniškega staža preživel v Novem mestu, na-zadnje pa je opravljal službo stolnega župnika v ljubljan-ski stolnici. Zadnja leta na vrtu pred hišo na Ciril-Meto-dovem trgu ob pomoči sose-dov in prijateljev pripravlja jaslice, ki si jih na poti na lju-bljanski grad lahko ogledajo tudi številni sprehajalci. Jas-lice so živahne, precej pestre in raznolike in, kot rad doda, domače, slovenske. Zelenje

je večinoma kar iz domače-ga vrta, dodal je štore iz oljč-nih nasadov v Krkavčah, hi-šice dolenjskega in belo-kranjskega stila pa so ureje-ne v miniaturne vasice. Jasli-ce imajo tudi jezerce z ribiči ter vodnjak in kužno zname-nje. Ker prihaja izpod kam-niških planin, ni pozabil niti na znamenite velikoplanin-ske bajte. Vse skupaj dopol-njujejo razvaline gradov in tudi »kraške jame«. V jasli-ce je umestil tudi staro gnez-do kosov, ki so v njegovem vrtu stalni gostje, tokrat pa v njem »gnezdi« figurica štorklje. Dodaja, da je figu-rice zbiral skozi leta in z raz-ličnih koncev Slovenije, ne-kaj jih je pleterskega navdi-ha, ena od ovčk pa je menda stara že dobrih dvesto let in so jo izdelali v Nemčiji.

Razgibane, slovenske jaslice

Jože Lap ob svojih jaslicah / Foto: Gorazd Kavčič

Jasna Paladin

Kamnik – December je na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra Kamnik (GSŠRM) doslej vsako leto minil v znamenju dobrodel-nosti – in tudi letos kljub epi-demiji in vsem ukrepom ni bilo dosti drugače.

»Tradicionalno v decem-bru naredimo dobrodelno prireditev s sejmom, na ka-teri obiskovalcem ponudi-mo različne dobrote in roč-no narejene izdelke, izkupi-ček od prodaje pa navadno

namenimo izbranemu di-jaku ali dijakom, ki pomoč najbolj potrebujejo. Letos smo se odločili, da dobrodel-nost nadaljujemo, in sicer od doma. Pomoč smo nameni-li varovancem Doma starej-ših občanom Kamnik, ki so že dolgo zaprti in preživlja-jo nenavadni čas brez tistih, ki jih imajo najraje. S svo-jo pozornostjo upamo, da jim bomo vsaj malo olepšali prazni čas in prižgali upanje, da bo v naslednjem letu bolj-še,« nam je povedala Andre-ja Sabati Šuster iz GSŠRM,

ponosna, da je del kolektiva, ki je v teh dneh res s srcem pristopil k dobrodelni akci-ji. Dijaki so izdelali na dese-tine voščilnic – za vsakega varovanca eno poimensko in še takšne, ki jih bodo sta-rejši lahko izpolnili in poslali sami. Izdelali so tudi novole-tno dekoracijo, ki so jo Domu podarili skupaj z jelko. Naj-več pa je bilo slastnega peciva

– kar štirideset kilogramov, od tega 180 ježkov – za vsake-ga stanovalca eden, manjka-le pa niso niti knjige, ki bodo starejšim tudi krajšale dne-ve; zbrali so jih za tri škatle.

Z darili so tako napolnili šolski kombi in jih v torek, 22. decembra, tudi dostavi-li hvaležnim zaposlenim in stanovalcem Doma starejših občanov Kamnik.

Polepšali praznike starejšimDijaki in zaposleni na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra Kamnik so vsako leto decembra dobrodelni; letos so razveselili stanovalce Doma starejših občanov Kamnik.

Ravnateljica GSŠRM Bernarda Trstenjak (na sredini) in Andreja Sabati Šuster sta direktorici DSO Kamnik Maji Gradišek takole izročili veliko ovojnico, polno ročno izdelanih voščilnic za starejše. / Foto: GSŠRM

S pecivom, okraski, knjigami in drugimi darili so dijaki in zaposleni GSŠRM napolnili šolski kombi. / Foto: GSŠRM

Janez Kuhar

Viševca – Na robu naselja Viševca (477 m. n. m.), v katerem so le tri hiše, so že peto leto zapored postavlje-ne prav posebne jaslice. Na kmetiji Pr' Udamovc, kjer živi Francka Sodnik, jih je na hribčku med stanovanjsko hišo in gospodarskim poslo-pjem v dvajsetih dneh posta-vila Franckina hči Helena. Letošnje jaslice so postavlje-na na kar sedemdesetih kva-dratnih metrih in so ponoči osvetljene.

Na ogled bodo do svečnice. Domačijo z jaslicami na Vi-ševci je najlažje najti, če sle-dite smerokazu Viševca, ki je kilometer in pol oddaljen od Zaloga pri Cerkljah, nato pa se peljete po asfaltirani cesti do Viševce. Vse objekte za jaslice je Helena izdelala sama, med drugim hlevček, leseni hiški, pod katerima iz-vira voda, ki teče v leseno ko-rito za napajanje živine, dve kmečki stanovanjski hiši z

'gankom', cerkev z zvoni-kom, v katerem je zvon že-lja, ter novo ograjo. Letos so v jaslicah na ogled tudi ži-vali, ki jih srečamo v goz-du, med njimi medved, jele-ni, sova, zajci, srnjak in srna z mladimi srnicami, vse pa so 'ujete' v zanimive prizo-re. Tudi lisica na stari kme-tiji čaka na kokoš, na vejah smreke je veverica, na lovski

preži pa sedi lovec. V okoli 650 let starem kostanju živi medved, ob večernih urah pa na star kostanj prileti tudi sova. V jaslicah so tudi bela sova v smrekovi votlini, dvaj-set ovčk, ribnik s plavajoči-mi račkami in ježek. Figuri-ce so velike 45 centimetrov. Helena je za jaslice uporabi-la tudi veliko starih korenin, ki jih je pomagal zbrati mož

Ciril, pri postavitvi pa otro-ci. V roke prime tudi motor-no žago in kladivo. Kot pra-vi Helena, jih postavlja za dušo in z velikim veseljem, obiskovalci pa ji dajejo še dodatno pozitivno energi-jo. Helena je pred petimi leti po očetovi smrti prev-zela hribovsko kmetijo, na kateri živi z možem Ciri-lom, v hlevu pa redi enajst glav živine in skrbi za bolno mamo Francko, ki je vese-la, da se delo na kmetiji na-daljuje, kar ji pomaga pre-magovati bolezen. O jasli-cah na kmetiji Pr' Udamovc smo od obiskovalcev, ki ob-vezno uporabljajo zaščitne maske in upoštevajo varno-stno razdaljo, slišali števil-ne pohvale. Ema in Ivanka Štupar iz Kamnika sta bili navdušeni nad postavitvi-jo in nad urejenostjo kme-tije, jaslice pa sta občudova-la tudi Svatenškova Gregor in Erika iz Klemenčevega, ki sta si jih ogledala skupaj s sinom Gregorjem.

Jaslice, ki imajo tudi zvon željaNa Viševci se razprostirajo na sedemdesetih kvadratnih metrih. Postavila jih je Helena s kmetije Pr' Udamovc. Na ogled bodo vse do svečnice drugega februarja.

Helenine jaslice na Viševci

info@g-glas.si

8 Gorenjski glasčetrtek, 31. decembra 2020

vilma.stanovnik@g-glas.si

Vilma Stanovnik

Kranj – Sprva je bilo predvi-deno, da se bo moška roko-metna reprezentanca v La-škem zbrala že ta teden, ker pa bi manjkala skorajda polo-vica izmed 21 vabljenih igral-cev, ki imajo še klubske ob-veznosti, se je selektor Lju-bomir Vranješ odločil, da zbor pomakne na 1. januar, ko se ga bodo lahko udeležili vsi njegovi izbranci. Med nji-mi so tudi vsi trije standar-dni škofjeloški reprezentan-ti: Jure Dolenec, Matej Gaber in Darko Cingesar. V uvod-nem popoldnevu prvega dela novega leta reprezentanca ne bo imela aktivnosti, saj bodo njeni člani v sobah preventiv-no čakali na rezultate testira-nja na koronavirus, ki bodo opravljeni ob vstopu v Hotel Thermana Laško.

Našo reprezentanco nato v januarju čakata prva iz-med številnih izzivov v letu 2021. Tako naj bi varovanci trenerja Ljubomirja Vranje-ša po odpadlih novembrskih tekmah zaradi okužb s koro-navirusom najprej nastopili v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo 2022. Prva tekma proti Nizozemski jih čaka že v sredo, 6. januarja, ob 20. uri v Almereju. Štiri dni kas-neje bo sledila povratna tek-ma, ki jo bo ob 20. uri gosti-la celjska dvorana Zlatorog.

V Egipt, ki bo gostil 27. svetovno prvenstvo, se bo slovenska odprava podala v torek, 12. januarja. Dva dne-va kasneje jo ob 18. uri po slovenskem času čaka obra-čun z Južno Korejo. Ob is-tem času se bo nato v skupi-ni H z vmesnima dnevoma premora srečala še z Rusijo

(16. 1.) in Belorusijo (18. 1.). V drugi del tekmovanja bodo napredovale najboljše tri re-prezentance.

»V tem trenutku imamo odlično ekipo in zato ima-mo priložnost, da doseže-mo odmeven rezultat,« pra-vi kapetan Jure Dolenec, ki je prepričan, da Slovenija

spada med najboljše ekipe na svetu in da bodo to poka-zali tudi na bližnjem svetov-nem prvenstvu v Egiptu, na katerega ima Jure Dolenec lepe spomine, saj so tam pred dobrimi 11 leti z mla-dinsko reprezentanco osvo-jili bronasto medaljo. »Spo-minjam se, da smo tedaj ig-rali v res veliki dvorani v Ka-iru. V polfinalu smo proti Nemcem vodili večino tek-me, a na koncu žal izgubi-li. Bili smo zelo razočara-ni. Na srečo smo nato zma-gali na tekmi za tretje mes-to proti gostiteljem Egipča-nom. Medalja je bila velik uspeh za našo reprezentan-co,« pravi Dolenec, ki je za člansko reprezentanco zbral že 145 nastopov in dosegel 520 zadetkov. Na začetku decembra je dopolnil 32 let.

Sicer pa našo moško ro-kometno reprezentanco po svetovnem prvenstvu kma-lu čakajo novi izzivi. Najprej bo to marčevski kvalifikacij-ski turnir za nastop na olim-pijskih igrah v Tokiu, konec aprila in v začetku maja pa sta na sporedu še zadnji tek-mi kvalifikacij za evropsko prvenstvo. Če bo marca na turnirju v Berlinu sloven-ska izbrana vrsta zasedla eno izmed prvih dveh mest, bo poleti četrtič v zgodovi-ni nastopila na olimpijskih igrah.

Pred rokometaši novi izziviNa prvi dan v novem letu se bo zbrala naša moška rokometna reprezentanca, ki bo začela priprave na kvalifikacijski tekmi za evropsko prvenstvo ter nastop na svetovnem prvenstvu v Egiptu.

Kapetan naše moške rokometne reprezentance Jure Dolenec / Foto: Gorazd Kavčič

V torek zvečer se je v Kölnu s finalno tekmo končala evropska liga prvakov v rokometu za sezono 2019/20. Z rezultatom 31 : 26 je nemški Kiel, pri katerem igra tudi naš reprezentant Miha Zarabec, premagal špansko Barcelono, katere člani so tudi naši reprezentanti Jure Dolenec, Blaž Janc in Domen Makuc.

Vilma Stanovnik

Kranj – Nemški smučarski as Karl Geiger je zmagovalec prve tekme novoletne tur-neje v Oberstdorfu. Doma-čin iz Oberstdorfa je bil naj-boljši že po prvi seriji, v fina-lu pa zdržal pritisk in dobil prvo od štirih tekem nem-ško-avstrijske turneje ter na-povedal lov na zlatega orla. »Bilo je brutalno, res ni bilo lahko v prvi seriji, pritisk je bil ogromen. A uspela sta mi dva popolna skoka,« je takoj po tekmi povedal Geiger.

Drugi je bil nekdanji dvak-ratni dobitnik prestižne tur-neje Poljak Kamil Stoch, tretji pa Norvežan Marius Lindvik.

Z rezultati so bili zadovolj-ni tudi v slovenski ekipi, saj je vseh pet naših finalistov tekmo končalo v prvi dvajse-terici. Najboljši je bil Anže

Lanišek, ki je v finalu z 19. napredoval na končno deve-to mesto. »Žal je v prvi seri-ji veter odigral vlogo in ni-sem mogel narediti česa več. Skok je bil kar v redu. V dru-gi seriji pa je bil moj skok res vrhunski. Škoda le doskoka. Preveč sem bil agresiven, je-zen še od prve serije in eno-

stavno mi je potem hitro vze-lo smuči,« je po tekmi pove-dal naš prvi adut Anže Lani-šek. Žiga Jelar, ki je bil po prvem skoku kot naš naj-boljši na šestem mestu, je bil ob koncu deseti. Domen Prevc je bil 12., Peter Prevc 17., Cene Prevc pa 19. Brez točk je ostal Bor Pavlovčič, ki je bil 33.

»Za nami je uspešen dan. Morda je manjkala pika na i, a tudi deveto mesto je do-ber rezultat. Fantje so poka-zali zelo solidne skoke. Mor-da je v prvi seriji kdo imel še malo težav, morda si je na-ložil dodatno breme, a na koncu mislim, da smo z iz-kupičkom lahko zadovolj-

ni. V Garmisch gremo lah-ko mirni in res se že veselim novih tekem,« je po prvi pre-izkušnji poudaril glavni tre-ner Robert Hrgota.

Prvo tekmo v Oberstdor-fu je zaznamoval zaplet pri testiranju s poljsko eki-po. V ponedeljkovih kvali-fikacijah je žirija tekmova-nja zaradi pozitivnega testa

Klemensa Muranke prepo-vedala nastop celotni poljski reprezentanci na čelu z bra-nilcem zlatega orla Dawi-dom Kubackim. Po pritožbi poljske ekipe in treh zapore-dnih negativnih testih polj-skih skakalcev je vodstvo tekmovanja nato spremeni-lo program in prižgalo ze-leno luč za nastop vsem 62 skakalcem s startnega se-znama, tekma pa tudi ni po-tekala na izpadanje.

Skakalci so se včeraj pre-selili v Garmisch-Parten-kirchen, kjer bodo danes kvalifikacije, jutri ob 14. uri pa bo tekma.

Iz Nemčije se bodo nato skakalci in spremljevalci preselili v Avstrijo, kjer bo v nedeljo, 3. januarja, najprej tekma v Innsbrucku, 69. no-voletna turneja pa se bo 6. ja-nuarja tradicionalno zaklju-čila v Bischofshofnu.

Lep ekipni rezultat naših skakalcevPo zapletih s testiranji in razveljavitvi ponedeljkovih kvalifikacij se je v torek v Oberstdorfu začela novoletna turneja v smučarskih skokih. Včeraj so se ekipe že preselile v Garmisch-Partenkirchen.

Skupno zmago brani Poljak Dawid Kubacki, ki je lani osvojil 68. novoletno turnejo. Od Slovencev sta zlatega orla doslej osvojila Primož Peterka in Peter Prevc.

Vilma Stanovnik

Kranj – Po zmagi Kranjča-nov na Polzeli so Hopsi Pol-zela na zaostali tekmi četrte-ga kroga prve SKL premaga-li ECE Triglav z 79 : 70 (18 : 23, 41 : 35, 59 : 46).

Domači so sicer dobro za-čeli, a so potem možnosti za drugo zmago na medseboj-nih tekmah zapravili s slab-šim obdobjem sredi tekme. Ob polčasu so zaostajali za šest točk, a so v tretji četrtini dosegli le 11 točk, razlika pa je takrat tako narasla, da pre-obrata niso več zmogli. Na-zadnje sta bili ekipi še pov-sem skupaj pri 43 : 44 v 25. minuti. Hopsi so imeli naj-večje vodstvo s 73 : 58 sre-di zadnje četrtine, do konca tekme pa so potem večji del

te prednosti tudi obdržali, čeprav so košarkarji Trigla-va ob koncu ublažili poraz in tudi dobili zadnjo četrtino.

Poraz pa so na zaostali tek-mi šestega kroga doživeli tudi košarkarji ekipe Helios Suns, saj so jih Terme Olimia iz

Podčetrtka po podaljšku pre-magale z rezultatom 76 : 73 (14 : 25, 35 : 37, 52 : 48, 64 : 64). V prvem polčasu je sicer bolje kazalo Domžalčanom. V dru-gi polovici je bila tekma izje-mno izenačena in negotova. Sledil je podaljšek, v katerem pa so bili zbrani gostitelji.

Včeraj je bila v Rogaški Slatini še zadnja tekma 13. kola med domačo Roga-ško in Gorenjsko Gradbeno družbo Šenčur, ki pa se do zaključka naše redakcije še ni končala.

V Kranju zmaga HopsovKošarkarji moštva ECE Triglav so doma morali priznati premoč Hopsov s Polzele, Helios Suns pa so izgubili v Podčetrtku.

Kranjčani so na domačem parketu morali priznati premoč gostov s Polzele. / Foto: Gorazd Kavčič

Kranj – Hokejisti v Alpski hokejski ligi (AHL) bi morali v po-nedeljek odigrati novih šest tekem rednega dela, a so zaradi vremenskih razmer le štiri. Hokejisti SŽ Olimpije bi morali ponovno gostovati, tokrat pri hokejistih SHC Fassa Falcons, a je bila tekma zaradi slabih voznih razmer v Italiji prestavljena. V domačem članskem državnem prvenstvu je bilo na sporedu več tekem. V Mariboru sta se pomerila Maribor in Hidria Jese-nice, boljši pa so bili domačini, ki so zmagali s 5 : 3 (1 : 2, 1 : 0, 3 : 1). V Celju pa sta tekmo odigrala HK True Celje in MK Bled. S 6 : 3 (1 : 0, 3 : 0, 2 : 3) so se zmage veselili domači hokejisti. Torkova tekma članskega državnega prvenstva v Kranju med Triglavom in Slavijo Junior se je končala z zmago domačinov, ki so slavili s 6 : 2 (0 : 1, 5 : 1, 1 : 0).

Hokejske tekme odpadle zaradi vremena

Kranj – Kot so včeraj sporočili iz Nogometnega kluba Triglav, je njihov upravni odbor na svoji seji minuli torek sprejel sklep o podaljšanju roka za volilno skupščino za devetdeset dni. »Razlog je v dejstvu, da epidemija covida-19 bistveno vpliva na delovanje športnih klubov, saj so onemogočeni tako trenin-gi kot tekmovanja vseh selekcij. Tako je tudi oteženo iskanje potencialnih domačih in tujih partnerjev, ki bi se v prihodnosti vključili v delovanje kluba,« so pojasnili v klubu in dodali, da jim je kljub epidemiji in z njo povezanim izzivom od septembra naprej uspelo stabilizirati poslovanje kluba in ga tako pripraviti na morebitno nadaljevanje sezone ter nadaljevanje postavljanja prihodnje upravljavske in športne strukture kluba. Po zadnjem dogovoru klubov druge SNL in NZS naj bi se prvenstvo nada-ljevalo 21. februarja, če bo epidemiološka slika to dopuščala. »V NK Triglav si želimo, da tudi preostale selekcije čim prej nadaljujejo tekmovanja, zato da se v slovenskem nogometu ne bo zgodila izgubljena generacija,« so še dodali.

Skupščino so prestavili

9Gorenjski glasčetrtek, 31. decembra 2020 EKONOMIJA, FINANCE info@g-glas.si

Simon Šubic

Senično – Podjetje brez dob-re varnosti in zdravja pri delu ne more biti uspešno, česar so se v zadnjem obdob-ju, tudi zaradi epidemije co-vida-19, začeli zavedati tudi delodajalci, poudarja Milan Srna iz Seničnega, letošnji prejemnik nagrade Avgu-sta Kuharja za življenjsko delo na področju varnosti in zdravja pri delu.

Nagrado so nekdanje-mu direktorju Urada RS za varnost in zdravje pri delu, zdaj že upokojencu, podelili na pobudo Društva varnos-tnih inženirjev Gorenjske. Kot je svojo odločitev ute-meljila strokovna komisi-ja, sledi 40-letnega dela Mi-lana Srne na področju var-nosti strojev ter varnosti in zdravja pri delu tako v držav-nih organih kot v zasebnem sektorju ni mogoče spregle-dati. »Njegovo bogato publi-cistično in predavateljsko delo sodi med najpogoste-je navajane reference števil-nih diplomantov in razisko-valcev. Bil je glavni urednik edine strokovne revije na po-dročju varnosti in zdravja pri delu Delo in varnost, ki jo je v letu 2004 temeljito prenovil in poskušal slediti razvoju in željam stroke. Bil je avtor strokovnih člankov tako v re-viji Delo in varnost kot tudi v drugih strokovnih revijah in publikacijah. Bil je stro-kovni urednik publikacij, ki

jih je izdajal ZVD Zavod za varstvo pri delu. Ostaja eden tistih, čigar zanesljiv in nep-ristranski nasvet pogosto iš-čejo vodilni in strokovni de-lavci. Uveljavil se je tudi v mednarodnih standardiza-cijskih institucijah. Uvajal je nove tehnologije v ocenje-vanje tveganja. V Slovenijo je prenašal dobro evropsko prakso ter spreminjal odnos do varnosti in zdravja pri delu,« so zapisali.

Od strugarja do magistra

Poklicna kariera Mila-na Srne je prebogata, da bi jo lahko v celoti predstavi-li v tem prispevku. Po kon-cu poklicne šole za strugar-ja je ob delu končal srednjo tehnično šolo in postal stroj-ni tehnik, nato univerzitetni diplomirani inženir strojni-štva in kasneje magister zna-nosti. Skladno s pridobitvijo izobrazbe je tudi napredoval na različna delovna mesta iz neposredne proizvodnje do projektanta, inšpektorja za delo RS za težko industrijo in metalurgijo, predstojnika centra na Zavodu za varstvo pri delu, direktorja Urada RS za varnost in zdravje pri delu ter direktorja razvoja v podjetju Kova. Do lani je bil tudi predsednik slovenske Gospodarske zbornice za varnost pri delu.

»V preteklosti sta bila var-nost in zdravje pri delu ve-činoma neki nepotrebni

stvari, ki ju je bilo treba iz-vajati zaradi predpisov. Pos-ledica tega so bile številne nesreče pri delu. Tako se je celo zgodilo, da je bila v enem dnevu v vsaki od treh železarn smrtna nesreča pri delu. Najbolj pa imam pred očmi nesrečo pri delu v štor-ski železarni, ko je pet de-lavcev izgubilo življenje, ker se je nanje zlilo 48 ton jek-la temperature nad 1800 sto-pinj Celzija,« se spominja naš sogovornik.

Bonus – malus za delodajalce

Največjo spremembo za-vesti delodajalcev do var-nosti in zdravja pri delu so v Sloveniji pričakovali po letu 1999, ko je bila predpi-sana Izjava o varnosti z oce-njevanjem tveganja, je de-jal. »To obveznost morajo izvajati vsi evropski deloda-jalci, tako da so tudi pri nas pričakovali, da bo podob-no. Delodajalci pa so novo obveznost razumeli po svo-je in jo večinoma 'kupili' na trgu, sami pa niso razu-meli, da je zavedanje tve-ganj za varnost in zdrav-je v delovnih procesih nji-hova dolžnost,« je povedal Srna, ki je še v času vstopa-nja Slovenije v EU, ko je bil direktor Urada za varnost in zdravje pri delu, opozar-jal na nujne spremembe, ki jih je poleg implementaci-je direktiv EU treba sprejeti

glede zavedanja delodajal-cev do varnosti in zdravja pri delu: »To je uvedba sis-tema 'bonus - malus', ki je v večini zahodnoevropskih držav že uveljavljen. Ta te-melji na tem, da tisti deloda-jalec, ki ne zagotovi varnos-ti in zdravja pri delu in ima več nesreč, kot je povprečje v njegovi panogi (poleg dru-gih po metodologiji izraču-nanih kriterijih), plača več v zdravstveno in pokojnin-sko zavarovalnico, medtem ko je z bonusom nagrajen tisti delodajalec, ki ima teh primerov manj.«

Na žalost pa se je po Sr-ninih besedah najprej začel uveljavljati 'malus' za delo-dajalce, in sicer ko je Zavod za zdravstveno zavarova-nje Slovenije (ZZZS) v letu 2006 začel uveljavljati zah-tevke v skladu z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarova-nju. »Zakon določa, da ima ZZZS od delodajalca pravi-co zahtevati povrnitev škode, ki je povzročena nameno-ma ali iz malomarnosti de-lodajalca, če je bolezen, po-škodba ali smrt zavarovane osebe posledica neizvedbe

ustreznih higiensko-sani-tarnih ukrepov, ukrepov varstva pri delu ali drugih ukrepov, predpisanih ali od-rejenih za varnost ljudi. De-lodajalec je torej v teh pri-merih odgovoren za povzro-čeno škodo, ki zajema stro-ške zdravljenja. Posredno pa je delodajalec odgovoren za škodo, ki jo je povzročil nje-gov delavec namenoma ali iz malomarnosti pri delu ali v zvezi z delom in je imela za posledico okvaro zdravja ali smrt druge zavarovane ose-be,« je pojasnil.

Spremembe zavedanja pri delodajalcih

V zadnjem obdobju Srna ugotavlja, da se delodajalci, ki so hkrati tudi lastniki pod-jetij, vendarle vse bolj zave-dajo, da brez dobre varnos-ti in zdravja pri delu pod-jetje ne more biti uspeš-no. »Dober kazalnik tega je tudi epidemija covida-19 in z njo povezano sprejemanje zaščitnih ukrepov za zdrav-je zaposlenih. Ne nazadnje so določeni poklici, na pri-mer zdravstveno osebje, re-ševalci in vsi drugi, ki so za-radi dela s covidnimi bolni-ki ogroženi, kjer lahko okuž-bo uvrščajo med poklicne bolezni. Zakon o pokojnin-skem in invalidskem zavaro-vanju namreč v 68. členu do-loča, da se za poklicno bole-zen štejejo bolezni, povzro-čene z daljšim neposrednim vplivom delovnega procesa in delovnih pogojev na dolo-čenem delovnem mestu ali na delu, ki sodi v neposredni okvir dejavnosti, na podlagi katere je oboleli zavarovan,« je še povedal letošnji preje-mnik nagrade za življenjsko delo na področju varnosti in zdravja pri delu.

Brez dobre varnosti ni uspešnostiMilan Srna, letošnji prejemnik nagrade Avgusta Kuharja za življenjsko delo, ugotavlja, da se zavedanje delodajalcev o pomembnosti varnosti in zdravja pri delu v času epidemije covida-19 krepi.

Milan Srna je leta 2008 prejel nagrado Avgusta Kuharja za izjemni dosežek, letos pa še za življenjsko delo na področju varnosti in zdravja pri delu. / Foto: Gorazd Kavčič

Marjana Ahačič

Bohinj – Aparthotel Triglav je po manjši prenovi vra-ta odprl že lani, zdaj celovi-to prenavljajo Hotel Bohinj v Ribčevem Lazu. Odprli naj bi ga že spomladi, vzpo-redno pa za Hotel Zlatorog pripravljajo dokumentaci-jo, ki bo omogočila grad-njo popolnoma prenovlje-nega hotelskega kompleksa v Ukancu.

Jure Repanšek, direktor družbe Alpinia, ki vodi bo-hinjske projekte Damia-na Merlaka, je pojasnil, da bo prenova Hotela Bohinj večja, kot so sprva predvi-deli. Izkazalo se je namreč, da je objekt v slabem sta-nju, zato so se morali loti-ti celovite prenove. Hotelu

s sedemdesetimi sobami bodo dodali alpski leseni pri-dih, velnes, tri manjše kon-ferenčne dvorane, bar in sla-ščičarno. Dela bodo predvi-doma končana spomladi,

čeprav so zaradi razmer, po-vezanih z epidemijo, že »pri-delali« nekaj zamude glede na zastavljene roke.

Kot pravi Repanšek, so pri umeščanju objekta v prostor

zelo pozorni. »Hotel Bohinj ima zelo lepo lego, saj je na izpostavljeni lokaciji ob vstopu v Ribčev Laz, po dru-gi strani pa ima zaradi lege na vzpetini intimen in umir-

jen ambient z lepimi pogle-di na jezero in gore. Arhi-tektura obstoječega objek-ta je bila zelo neatraktivna, bil je večkrat prizidan, fa-sada oblikovana stihijsko. Ker gre za obnovo obstoje-čega volumna, smo gabarite

objekta ohranjali, z novimi arhitekturnimi elementi, kot so balkoni, leseni stebri, nova fasada, dozidava resta-vracije in obnova strehe, pa iz objekta ustvarili razpoz-

navno arhitekturo, ki na so-doben način interpretira lo-kalne elemente bohinjske-ga stavbarstva. Enak pristop je pri oblikovanju interierja, kjer bo veliko lesa in dialo-ga z lokalnim in tradicional-nim,« je še pojasnil in dodal,

da bo tudi zunanja ureditev poudarila obstoječe elemen-te, kot sta stari lipov drevo-red in avtohtono rastje, pa tudi sicer okolica ostaja kar se da naravna.

Hotel bo namenjen mla-dim po srcu, še pravi, sicer pa pričakujejo predvsem goste, ki cenijo lokalno in trajnostno, k temu namreč stremi celotna vizija vseh šti-rih bohinjskih hotelov v nji-hovi lasti.

Tako se že pripravljajo na obnovo Hotela Zlatorog v Ukancu, za kar zdaj prido-bivajo potrebno dokumen-tacijo. Postopki so zaplete-ni zaradi lege v Triglavskem narodnem parku ob Bohinj-skem jezeru, zaradi česar potrebujejo vrsto soglasij.

V Bohinju pa so zadovolj-ni, da se razmere na podro-čju hotelirstva vendarle ob-račajo na bolje. Kot zagota-vljajo pristojni, bodo novim lastnikom pomagali po svo-jih močeh, saj jim že vrsto let manjka hotelskih nasta-nitev, ki so osnova za nadalj-nji razvoj destinacije.

Hotel Bohinj bo prenovljen do pomladiPo dolgih letih propadanja nekdanji eminentni bohinjski hoteli, ki jih je lansko pomlad kupil Damian Merlak oziroma njegovo podjetje Merlak Investicije, z novim lastnikom počasi dobivajo novo podobo. Trenutno obnavljajo hotel Bohinj.

Takole bo videti novi Hotel Bohinj v Ribčevem Lazu. Prenova naj bi bila po načrtih končana spomladi.

Stari Hotel Bohinj v Ribčevem Lazu je bil zgrajen v prvem desetletju po vojni. Še starejša je Vila Muhr, nekdanja Karađorđevićeva vila v neposredni bližini, ki jo tudi želijo obnoviti. Stari hotel je imel 55 apartmajev, novi pa bo imel 69 sob, ki so jim dodali še velnes, večerni bar in kongresno dvorano.

10 Gorenjski glasčetrtek, 31. decembra 2020simon.subic@g-glas.si

Simon Šubic

Domžale – Domžalski po-licisti so v torek po zbranih obvestilih in pridobljeni od-redbi opravili hišne preiska-ve pri 34-letnemu moškemu zaradi sumov prekrška po zakonu o eksplozivih in piro-tehničnih izdelkih. V hišnih preiskavah so našli in zaseg-li 176 kosov pirotehničnih iz-delkov (petard) kategorij F2 in F4, katerih posest ali upo-raba je prepovedana. Poli-cisti zoper 34-letnika z obmo-čja Domžal vodijo prekrškov-ni postopek zaradi kršitev Zakona o eksplozivih in pi-rotehničnih izdelkih. Kot so pojasnili na Policijski upravi Ljubljana, so Domžalčana v preteklosti že obravnavali za istovrstne kršitve.

Pirotehnični izdelki, pred-vsem predelani ali kupljeni na črnem trgu, vsako leto povzročijo hude in traj-ne poškodbe, najpogosteje pri mladih, opozarjajo po-licisti in pozivajo vse, naj

ne uporabljajo prepoveda-nih pirotehničnih izdelkov, odsvetujejo pa tudi uporabo dovoljene pirotehnike, ki jo kljub letošnji prepovedi pro-daje policisti občasno še ved-no zaznajo na terenu.

Poškodbe zaradi piroteh-nike so različne, od manjših opeklinskih ran brez večjih funkcionalnih posledic do precej hudih poškodb z ob-sežnimi funkcionalnimi in estetskimi posledicami, kot so poškodbe rok, oči in ob-raza. »Žal so poškodbe naj-bolj pogoste prav pri mladih

ljudeh, ki se nato celo življe-nje spopadajo tako s fizični-mi kot psihičnimi posledi-cami, ki predstavljajo breme tudi za njihove družine,« opozarjajo policisti.

Nepravilna ali objestna uporaba pirotehnike ni ne-varna zgolj za uporabnika in mimoidoče, temveč lah-ko povzroči škodo tudi na bližnjih objektih. V praznič-nem času se tako pogosto po-veča število požarov, saj posa-mezniki petarde ali druge pi-rotehnične izdelke mečejo v koše za smeti in zabojnike,

da bi dosegli močan pok. »Takšno početje je izjemno nevarno, saj se požar lahko hitro razširi tudi na parkirane avtomobile ali stanovanjske zgradbe, ki so v bližini. Lah-ko se zgodi, da se ponesreči-jo tudi ognjemeti, ki names-to v zraku končajo v bližnjem objektu,« svari policija. Ne pozabite tudi, da se pokov ne bojijo le ljudje, temveč tudi ži-vali (domače in divje), ki jim december prav zaradi upora-be pirotehnike predstavlja iz-jemno stresen čas v letu.

Letos pa se je treba še po-sebej zavedati, da so zaradi epidemije covida-19 zdrav-niki izjemno obremenjeni. Vsaka dodatna poškodba, ki bi jo lahko preprečili, zdra-vstvene delavce le še dodat-no obremeni, zato se posku-simo izogniti tveganjem in jih tako razbremenimo do-datnega dela. Enako seveda velja tudi za gasilce, ki imajo delo zaradi nepotrebnih po-žarov, še poudarjajo na po-liciji.

Domžalčanu zasegli petardeDomžalski policisti so 34-letniku zasegli 176 kosov prepovedanih petard. Policija poziva, da se odrečemo uporabi vsakršne pirotehnike, ki številnim predstavlja stres, breme ali celo nevarnost.

Petarde, zasežene 34-letnemu Domžalčanu / Foto: PU Ljubljana

Simon Šubic

Zelenica – Na območju Ze-lenice je po zadnjem sneže-nju splošna nevarnost pro-ženja snežnih plazov veli-ka – četrte stopnje po petsto-penjski evropski lestvici. V dveh dneh je na 1500 me-trih nadmorske višine pad-lo do en meter novega sne-ga. Med sneženjem je pihal močan veter, ki je sneg pre-našal in odlagal v zavetrne lege. Nižje, na okoli tisoč metrov nadmorske višine, je snega do 60 centimetrov. Spontano se prožijo plazo-vi suhega nesprijetega sne-ga. Skupna višina snega na 1500 m n. m. je 205 centi-metrov, so sporočili iz Služ-be za varstvo pred snežnimi

plazovi (SVSP) Zelenica - Tržič. Tudi na drugih delih v Občini Tržič nad tisoč me-tri nad morjem so razmere podobne, so poudarili.

V SVSP Zelenica - Tržič opozarjajo, da se bo sneg zelo počasi preobražal. »V snežni odeji so nastale kri-tične plasti. Tukaj je sneg slabo sprijet s sosednji-mi plastmi in že ob manj-ši obremenitvi lahko spro-žimo snežni plaz,« so po-jasnili. Do 4. januarja lahko na 1700 metrih nad morjem pade dodatnih 40 centime-trov snega, so dodali. »Izogi-bajmo se hoji pod nevarnimi pobočji. Sneg bo ostal, zato počakajmo na umiritev raz-mer,« še svetujejo v SVSP Zelenica - Tržič.

Na Zelenici spet velika nevarnost snežnih plazov

Simon Šubic

Kranj – Policija, predvsem na območju Policijske upra-ve Ljubljana, je prejela že več prijav oškodovancev, ki so se odločili za najem kredita po spletu, pri tem pa so bili ogo-ljufani. V vseh primerih so se za najem kredita odločili po prejetem elektronskem sporočilu ali na kakšni drugi reklamni povezavi na sple-tu, so pojasnili policisti.

Oškodovanci dobijo na elektronski naslov notarsko overjeno kreditno pogod-bo, ki pa je lažna. V nada-ljevanju oškodovanci preko neke tretje osebe (t. i. denar-ne mule) dobijo manjši del kredita na svoj tekoči račun, plačati pa morajo lažne ne-resnične pristojbine in ta-kse, ki so potrebne pri odo-britvi kreditov. Oškodovan-ci denar pošiljajo po različ-nih finančnih mehanizmih

(Western Union, Mo-neygram, Paypal, Xoom ...). »V takih primerih gre za ve-rižno goljufijo, v kateri sto-rilci med seboj preplete-jo večje število oškodovan-cev (t. i. denarne mule), ki si med seboj nevede poši-ljajo denar, na koncu pa so vsi ogoljufani, saj večji del poslanega denarja konča v rokah storilcev,« so pojasni-li na PU Ljubljana.

Policisti opozarjajo obča-ne, naj bodo pri najemu kre-ditov previdni in naj ne nase-dajo lažnim mamljivim po-nudbam. Najem kredita po spletu, kjer se identiteta sto-rilcev lahko zakrije, ni varna in gre v večini primerov za goljufije. Kot še poudarjajo, so opisane denarne transak-cije težko izsledljive in oško-dovanci nimajo veliko mož-nosti za povrnitev sredstev. Vsak sum goljufije pa takoj naznanite policiji, svetujejo.

Lažni krediti po spletu

Simon Šubic

Kranj – Gorenjski policisti so v torek preverjali dve prijavi sumov nezakonitih ravnanj. V enem primeru je bila pri-javljena objestna vožnja na območju Pokljuke, v dru-gem pa sumljivo zadrževa-nje kombija pri stanovanj-skih hišah.

Na Pokljuki so policisti obravnavali štiri osebe. Pro-ti trem vodijo postopek za-radi gibanja na javnem kra-ju v nočnem času, proti ene-mu kršitelju pa tudi zara-di nedostojnega vedenja do policistov in neupoštevanja ukazov. V drugem prime-ru pa so kranjski policisti

obravnavali dve osebi – voz-nika zaradi vožnje pod vpli-vom alkohola, skupaj s po-tnico v kombiju pa tudi za-radi gibanja v nočnem času. Suma kaznivega dejanja niso pa ugotovili.

Kljub