LETNO POROČILO - Elektro energija · 2016-06-27 · in korporativno komuniciranje, revija Marketing magazin pa nas je prepoznala kot portal, ki je med dobavitelji električne energije

ZANESLJIVO 120 LET 2015

ZAN

ESLJ

IVO

120

LET

LETN

O P

OR

OČ

ILO

ELE

KTR

O E

NER

GIJA

2015

Lastovka Hirundo rusticaLjubljana 1982

LETNO POROČILOELEKTRO ENERGIJA

Ljub

ljana

, dec

embe

r 19

82. F

oto:

Dra

gan

Arri

gler

, hra

ni: M

uzej

nov

ejše

zgo

dovi

ne S

love

nije

, Shu

tter

stoc

k

Kazalo

ELEKTRO ENERGIJALETNO POROČILO 2015

1

Kazalo

Elektrika je živo bitje.

Ni ko l a Te s l a

LETNO POROČILO

ELEKTRO ENERGIJE

za poslovno leto 2015

Kazalo

ELEKTRO ENERGIJA ELEKTRO ENERGIJALETNO POROČILO 2015LETNO POROČILO 2015

4 5

1 Nagovor poslovodstva ....................................................................................................................13

1.1 Izjava poslovodstva ............................................................................................................................15

2 Predstavitev skupine Elektro energija .....................................................................................18

2.1 Poslanstvo, vrednote in strateški cilji skupine Elektro energija ..........................................18

2.2 Lastništvo in organiziranost Elektro energije, d. o. o. .............................................................19

2.3 Osebna izkaznica Elektro energije, d. o. o. ................................................................................20

2.4 Osebne izkaznice hčerinskih družb ..............................................................................................21

2.5 Energetska bilanca za leto 2015 ...................................................................................................22

3 Poslovanje Elektro energije .........................................................................................................26

3.1 Tržni dejavniki na veleprodajnem trgu električne energije ...................................................26

3.2 Tržni dejavniki na veleprodajnem trgu zemeljskega plina.....................................................28

3.3 Tržni dejavniki na maloprodajnem trgu v Sloveniji ..................................................................29

Vsebina Letnega poročila

4 Pomembnejši poudarki o poslovanju ........................................................................................32

4.1 Informacije iz izkazov poslovanja družb v skupini Elektro energija ....................................32

4.2 Odnosi z obvladujočo družbo in izjava po 545. členu ZGD-1 .................................................35

5 Upravljanje tveganj ..........................................................................................................................38

6 Trajnostni razvoj in družbena odgovornost .............................................................................42

6.1 Sistemi kakovosti ...............................................................................................................................42

6.2 Skrb za zaposlene .............................................................................................................................42

6.3 Komuniciranje z javnostjo ...............................................................................................................44

6.4 Sponzorstvo in donacije ...................................................................................................................44

7 Dogodki po koncu obračunskega obdobja ...............................................................................48

Kazalo


6 7

1 Bilanca stanja na 31. decembra 2015 ........................................................................................51

2 Izkaz celotnega vseobsegajočega donosa za leto, končano 31. decembra 2015 ........52

3 Izkaz denarnih tokov za leto, končano 31. decembra 2015 ...............................................53

3.1 Izkaz gibanja kapitala za leto, končano 31. decembra 2015 .................................................54

3.2 Izkaz gibanja kapitala za leto, končano 31. decembra 2014 .................................................54

4 Pojasnila k računovodskim izkazom za leto, končano 31. decembra 2015 ..................54

4.1 Dejavnost .............................................................................................................................................54

4.2 Podatki o zaposlenih ........................................................................................................................55

4.3 Tečaji in način preračunavanja v domačo valuto ......................................................................55

4.4 Povzetek računovodskih usmeritev ..............................................................................................55

5 Razkritja postavk v bilanci stanja ...............................................................................................59

5.1 Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve ................................59

5.2 Opredmetena osnovna sredstva ....................................................................................................60

5.3 Finančne naložbe ..............................................................................................................................61

5.4 Poslovne terjatve ...............................................................................................................................61

5.5 Odložene terjatve za davek .............................................................................................................62

5.6 Denarna sredstva ..............................................................................................................................62

5.7 Kratkoročne aktivne časovne razmejitve ....................................................................................62

5.8 Kapital...................................................................................................................................................62

5.9 Rezervacije ..........................................................................................................................................63

5.10 Finančne obveznosti .........................................................................................................................63

5.11 Poslovne obveznosti..........................................................................................................................64

5.12 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve ...................................................................................64

Vsebina Računovodskih izkazov

Kazalo


8 9

6 Razkritja postavk v izkazu poslovnega izida ...........................................................................64

6.1 Čisti prihodki od prodaje in drugi poslovni prihodki ................................................................64

6.2 Stroški blaga, materiala in storitev ..............................................................................................64

6.3 Stroški dela .........................................................................................................................................65

6.4 Odpisi vrednosti .................................................................................................................................65

6.5 Drugi poslovni odhodki ....................................................................................................................65

6.6 Finančni prihodki ...............................................................................................................................65

6.7 Finančni odhodki ...............................................................................................................................65

6.8 Drugi prihodki in drugi odhodki ....................................................................................................65

6.9 Poslovni izid obračunskega obdobja ............................................................................................65

6.10 Davek iz dobička pravnih oseb.......................................................................................................66

6.11 Odloženi davki.....................................................................................................................................66

6.12 Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja .............................................................66

7 Stroški po funkcionalnih skupinah .............................................................................................66

8 Izkaz denarnih tokov .......................................................................................................................67

9 Razkritja dogodkov s povezanimi strankami ..........................................................................67

10 Razkritja prejemkov članov uprave, zaposlenih na podlagi individualnih pogodb ....68

11 Možne in prevzete obveznosti ......................................................................................................68

12 Dogodki po datumu bilance stanja .............................................................................................68

13 Stroški revizorjev .............................................................................................................................68

14 Kazalniki poslovanja .......................................................................................................................69

Kazalo

Mala bela čaplja Egretta garzettaLjubljanska elektrarna, 1945

Ponosni smo na 120-letno tradicijo.

NAGOVOR POSLOVODSTVA

Mes

tna

elek

trar

na v

Slo

mšk

ovi u

lici,

Ljub

ljana

. Fot

o: n

azna

ni a

vtor

, arh

iv: M

uzej

nov

ejše

zgo

dovi

ne S

love

nije

, Shu

tter

stoc

k

Kazalo


12 13

Spoštovani,

poslovno leto 2015 je bilo za Elektro energijo leto velikih preizkušenj in izzivov. V družbi smo si postavili ambiciozen poslovni načrt, ki nam ga je kljub zelo zaostrenim razmeram na trgu uspelo pomembno preseči. Temeljite spremembe na področju organizacije in poslovanja, dobro delo, izkušnje in znanje zaposlenih so družbi pomagali, da smo lahko hitro pre-rasli težave preteklega leta in uspešno nadaljevali poslanstvo, zaradi katerega je bila družba ustanovljena. Leto 2015 je družbi Elektro energija vrnilo status uspešnosti.

Leta 2015 smo v družbi izpeljali spremembe, ki smo jih načrtovali že leta 2014 in so večinoma pozitivno vplivale na naše dobro poslovanje. Realizirali smo ustrezne mehanizme za obvladovanje tveganj in izvedli potrebne korake k zmanjšanju sedanje izpostavljenosti. Temeljito smo racionalizirali stroške na vseh področjih poslovanja družbe. Na začetku leta je bila izvedena reorganizacija s ciljem prilagoditve zahtevnim razmeram na trgu, pa tudi nova sistemizacija delovnih mest. Opti-mizirali smo interne procese s poudarkom na analitični in informacijski podpori prodaje odjemalcem. Funkcijo trgovanja smo prestrukturirali v funkcijo za upravljanje portfelja.

Družba je leta 2015 poslovala odlično, ne le pozitivno. Ustvarili smo 361.176.000 EUR celotnih prihodkov in čisti poslovni izid obračunskega obdobja v vrednosti 2.157.000 EUR. Upad prihodkov v primerjavi z letom 2014 je posledica manjšega obsega trgovanja na tujih trgih na debelo. Glavni razlog za to sta pretekla prevelika razpršenost dejavnosti in postopno uki-njanje aktivnosti čezmejnega trgovanja. Skupno smo trgovali in prodali 8,3 TWh električne energije. Končnim odjemalcem pa smo prodali 2,2 TWh električne energije. Čisti prihodki od prodaje znašajo 360.812.000 EUR. Dober poslovni izid v letu 2015 je posledica predvsem doseganja višje bruto marže od realizirane v letu 2014 in načrtovane za 2015.

Kot ena manjših bilančnih skupin smo leta 2015 zelo občutili negativne posledice spremenjenih, za dobavitelje precej pos-labšanih razmer na izravnalnem trgu električne energije in zemeljskega plina. S prestopom v drugo bilančno skupino smo zmanjšali tveganje in stroške zaradi odstopanja na področju dobave električne energije in zemeljskega plina, izkoristili sinergijske učinke večje bilančne skupine in učinkovitejše upravljali prodajni portfelj obeh energentov.

V družbi smo funkcijo trgovanja prestrukturirali v funkcijo za upravljanje portfelja. V sklopu procesa strateškega prestruk-turiranja družbe so se začeli postopki likvidacije hčerinskih družb v tujini, in sicer Elektro energije SRB (6. 10. 2015) in Elektro energije BH (2. 11. 2015), leta 2016 pa je predvidena še likvidacija hčerinske družbe Elektro energija Adria.

Aktivno smo razvijali nove produkte, katerih glavni cilj je ustvarjanje dodane vrednosti za naše odjemalce. Največjim kup-cem smo omogočali neposreden dostop do veleprodajnega trga v sklopu količin, namenjenih za lastno porabo. Kljub agre-sivni konkurenci na slovenskem energetskem maloprodajnem trgu nam je uspelo zadržati večino ključnih kupcev, hkrati pa smo širili individualni pristop do kupcev z manjšo porabo.

Malim poslovnim odjemalcem smo iskali sinergije s ponudbo zemeljskega plina oziroma obeh energentov in povezanih storitev. Nadaljevali smo sodelovanje z Obrtno zbornico Slovenije. Konec leta 2015 smo izvedli trženjsko akcijo za gospo-dinjstva Nagrajujemo zvestobo z dobro energijo, odzvalo pa se je kar 40.000 najzvestejših odjemalcev. Prenovili smo tudi vizualizacijo ovojnic in računov za odjemalce, s katerimi jih vsak mesec obveščamo o novostih in ugodnostih.

Pomemben je tudi naš družbeni in humanitarni prispevek, saj smo s pozitivnim odzivom družbe Elektro energija na sprejeti Zakon o pogojih za izvedbo ukrepa odpusta dolgov odpisali celotni dolg vsem upravičencem, ki so pravočasno vložili vlogo in so izpolnjevali vse zahtevane pogoje za odpust dolga. Odobrili smo ga v skupnem znesku 30.337,90 EUR.

Na področju spletne navzočnosti smo prenovili koncept in podobo internetne strani ter portala za uporabnike Moja energi-ja. Naše prizadevanje je bilo nagrajeno za najboljši digitalni projekt 2015 z Zlatim netkom v kategoriji Predstavitve podjetij in korporativno komuniciranje, revija Marketing magazin pa nas je prepoznala kot portal, ki je med dobavitelji električne energije najbolj prijazen do uporabnika.

Leta 2015 smo že tretjič uspešno sodelovali na razpisu za potrebe izvajanja terciarne regulacije frekvence z vodenjem od-jema in razpršene proizvodnje. Kot pogodbeni agregator razpoložljivih moči na maloprodajnem trgu s storitvijo nadzoro-vanega upravljanja porabe, imenovanim Virtualna elektrarna, partnerjem omogočamo finančno nadomestilo v primeru pripravljenosti ter ustreznega prilagajanja in s tem tudi prihranek pri njihovi končni ceni električne energije.

1 Nagovor poslovodstva

"Družba je leta 2015 poslovala odlično, ne le pozitivno."

Kazalo


14 15

Poslovodstvo skladno s členom 60.a Zakona o gospodarskih družbah zagotavlja, da je letno poročilo družbe Elektro energija, d. o. o., sestavljeno in bo objavljeno skladno z Zakonom o gospodarskih družbah in slovenskimi računovodskimi standardi.

Mag. Bojan Kumer,direktor

1.1 Izjava poslovodstva

Elektro energija je izvedla vse potrebne postopke za začetek prijavljanja standardnih produktov za potrebe poročanja po evropskih uredbah REMIT in EMIR. Registrirani smo pri Agenciji za energijo RS in pri evropski agenciji ACER ter redno izpolnjujemo potrebne aktivnosti.

Vključeni smo bili v raziskovalni projekt VPP4DSO, ki ga vodi Austrian Institute of Technology GmbH v sklopu programa Energy Mission Austria. Raziskali smo kritična področja distribucijskega območja Elektra Ljubljana in poiskali potencial, ki bi ga lahko vključili v prilagajanje odjema oz. vodenje proizvodnje v tako imenovano hibridno virtualno elektrarno s končnim ciljem zagotovitve optimalnejšega obratovanja in večje stabilnosti elektroenergetskega sistema.

Od leta 2015 družba Elektro energija skupaj z drugimi evropskimi energetskimi družbami sodeluje pri evropskem projektu Future Flow, katerega cilj je razširiti delovanje sekundarne regulacije v mednarodnem prostoru. Kot dobavitelj z večletnimi izkušnjami na področju dodatnih energetskih storitev bomo na področju Slovenije raziskali možnosti in potencial, ki bi ga lahko vključili v sekundarno regulacijo energetskega sistema. Prve konkretnejše aktivnosti se bodo začele leta 2016, realizi-rani pa bodo tudi prvi finančni učinki.

Leta 2015 smo ohranili položaj ključnega dobavitelja električne energije na segmentu gospodinjskega odjema z 21,8 % tržnim deležem, ki pomeni 2. mesto med dobavitelji. S 17,5 % tržnim deležem pa smo tretji največji dobavitelj električne energije na maloprodajnem trgu v Sloveniji. Vrstni red se je spremenil zaradi združitve dveh konkurenčnih podjetij v drugi polovici preteklega leta.

V Sloveniji je na trgu več kot deset ponudnikov električne energije, na področju zemeljskega plina pa jih je še več. Že leta 2014 sta družbi Elektro Ljubljana in GEN-I prepoznali priložnosti strateškega povezovanja, decembra pa smo podpisali pismo o nameri za vstop družbe GEN-I v lastniško sestavo Elektro energije. Leta 2015 je družba Elektro energija vstopila v proces lastniškega povezovanja s strateškim partnerjem. Strateško povezovanje in združitev pomeni za družbo Elektro ener-gija nov razvojni zagon, nove priložnosti in nadaljevanje dolgoročnega uspešnega poslovanja, večjo in izboljšano ponudbo produktov in storitev na trgu ter zagotovilo kupcem za še kakovostnejše storitve. Ko je Agencija za varstvo konkurence okto-bra 2015 posredovala pozitivno odločbo, s katero ne nasprotuje priglašeni koncentraciji podjetij GEN-I in Elektro energija, se je nadaljeval proces združevanja s skrbnim pregledom in cenitvijo. Ko bo uspešno končan, bo nastal v Sloveniji največji dobavitelj električne energije in drugi največji dobavitelj zemeljskega plina.

Prepričani smo in zagotavljamo, da bomo s strokovnim znanjem, trdim delom, prigaranimi izkušnjami v letu 2015, ki so nas naredile še močnejše, in z ustrezno motivacijo zaposlenih sposobni uresničiti poslovni načrt za leto 2016 in spet dokazati, da ostajamo zanesljiv dobavitelj gospodinjskim in poslovnim odjemalcem in da uspešno sledimo svojemu poslanstvu ob ustanovitvi.

Mag. Bojan Kumer, direktor

Kazalo

Zagotavljamo najzaneslivejše vire.

PREDSTAVITEV SKUPINE ELEKTRO ENERGIJA

Čopasti ponirek Podiceps cristatusPoslušanje radia, 1952

Foto

: Bož

o Št

ajer

, hra

ni: M

uzej

nov

ejše

zgo

dovi

ne S

love

nije

, Shu

tter

stoc

k

Kazalo


18 19

2.1.1 Poslanstvo

Energija je naša skrbZavedamo se, da sta zadovoljstvo uporabnikov in družbena ter okoljska odgovornost poglavitnega pomena, zato temelji naše poslanstvo na obojem. Z dolgoletnimi izkušnjami, znanjem in storitvami, ki upoštevajo potrebe uporabnikov, zagota-vljamo konkurenčno in kakovostno ponudbo, ki je inovativna in prijazna do okolja, uporabnikom pa zagotavlja nemoteno in zanesljivo uporabo energije doma in na delovnih mestih. Zagotavljamo zanesljivo preskrbo z energijo, da so lahko naši uporabniki popolnoma brez skrbi.

2.1.2 Vizija

Z vizijo odličnosti na vseh ravneh sledimo potrebam uporabnikov in drugih deležnikov. Svoj položaj enega poglavitnih dobaviteljev električne energije in zemeljskega plina odjemalcem v Sloveniji ohranjamo in utrjujemo z najbolj kakovostni-mi prepoznavnimi produkti celovite energijske preskrbe in storitev. Z optimalno ceno, strokovnostjo in odličnostjo bomo ohranili položaj prve izbire in trajno zaupanje odjemalcev.

2.1.3 Vrednote

S spodbudnim delovnim okoljem, timskim delom in ustrezno organizacijsko kulturo ustvarjamo zadovoljstvo zaposlenih za dolgoročne partnerske odnose z uporabniki. Odgovorno vodimo družbo z namenom doseganja postavljenih strateških ciljev. Odgovorni smo do vseh deležnikov in tudi do širšega družbenega in naravnega okolja.

2.1.4 Strateški cilji

Krepitev upravljanja portfelja energentov.Z rednim spremljanjem trga energentov in dopolnjevanjem portfelja z najbolj zanesljivimi viri zagotavljamo vedno najbolj zanesljive vire za naš portfelj.

Ohranitev tržnega deleža pri prodaji končnim odjemalcem v Sloveniji.Tržni delež pomeni zaupanje odjemalcev, zato si s pregledno komunikacijo in vzdrževanjem najbolj zanesljive ponudbe na trgu prizadevamo, da bi zaupanje ohranili.

Širitev ponudbe energetskih storitev.V koraku s potrebami svojih odjemalcev si prizadevamo za smiselno širitev naše ponudbe energetskih storitev in zagotavlja-mo, da smo partner, ki je v vsakem trenutku sposoben odgovoriti na potrebe trga.

Zagotavljanje stabilnega finančnega poslovanja v sklopu sprejemljivega tveganja.Naše delovanje je usmerjeno v zagotavljanje stabilnosti podjetja, hkrati pa si prizadevamo za rast in razvoj v dobro deležni-kov in širšega družbenega okolja.

Upravljanje družbe določata Zakon o gospodarskih družbah in Akt o ustanovitvi družbe. Družba je organizirana kot druž-ba z omejeno odgovornostjo in je v 100 % lasti Elektra Ljubljana, d. d., ki ima v 100 % lasti še hčerinsko družbo Elektro Ljubljana OVE, d. o. o. Za svoje obveznosti v pravnem prometu družba Elektro energija, d. o. o., odgovarja z vsem svojim premoženjem.

Elektro energija, d. o. o., je registrirana za opravljanje dejavnosti nakupa in prodaje energentov na trgu na drobno in trgu na debelo ter druge dejavnosti skladno z Aktom o ustanovitvi. Elektro energija, d. o. o., je za potrebe opravljanja dejavnosti trgovine na debelo leta 2013 ustanovila tri hčerinske družbe: Elektro energijo Adria, ki deluje na Hrvaškem, Elektro energijo BH, ki deluje v Bosni in Hercegovini, ter Elektro energijo SRB, ki deluje v Srbiji. Vse tri hčerinske družbe so v 100 % lasti družbe Elektro energija, d. o. o. Iz poslovnih razlogov se je Elektro energija, d. o. o., konec leta 2015 odločila začeti postopek likvidacije zoper hčerinski družbi Elektro energijo BH, d. o. o., in Elektro energijo SRB, d. o. o., Beograd.

Slika 1: Organiziranost Elektro energije kot del skupine Elektro Ljubljana

Elektro Ljubljana d.d.

Elektro energija SRB d.o.o.

Elektro energija BH d.o.o.

Elektro energija Adria d.o.o.

Elektro energija d.o.o.

Elektro Ljubljana OVE d.o.o.

100%

100%

Poslovodstvo na lastno odgovornost vodi posle družbe po letnem poslovnem načrtu in sprejetimi temelji poslovne politike, ki vključujejo cilje in strategijo nakupa in prodaje električne energije in strategijo upravljanja tveganj. Ustanovitelj nadzoruje vodenje poslov družbe in na predlog poslovodstva sprejema temeljno poslovno politiko, vključno s cilji in strategijo nakupa in prodaje električne energije ter strategijo upravljanja tveganj.

Lastnik družbe je 1. avgusta 2014 imenoval v funkcijo direktorja družbe mag. Bojana Kumra za polni mandat štirih let.

2 Predstavitev skupine Elektro energija

2.1 Poslanstvo, vrednote in strateški cilji skupine Elektro energija 2.2 Lastništvo in organiziranost Elektro energije, d. o. o.

Kazalo


20 21

firma ELEKTRO ENERGIJA, podjetje za prodajo elektrike in drugih energentov, svetovanje in storitve, d. o. o.

skrajšana firma Elektro energija, d. o. o.

sedež Ljubljana

poslovni naslov Slovenska cesta 58, 1000 Ljubljana

pravnoorganizacijska oblika družba z omejeno odgovornostjo

status subjekta vpisan

datum vpisa subjekta v sodni register 16. 5. 2011

vodstvo mag. Bojan Kumer

matična številka 3974316000

davčna številka SI19950853

osnovni kapital 3,000.000 EUR

spletni naslov www.elektro-energija.si

Elektro energija Adria, d. o. o.

firma ELEKTRO ENERGIJA ADRIA, d. o. o.

skrajšana firma Elektro energija Adria, d. o. o.

sedež Zagreb, Hrvaška

poslovni naslov Radnička cesta 39, 10000 Zagreb




vodstvo mag. Tanja Čuk Jeran


davčna številka HR69734815287

osnovni kapital 750.000 HRK

Elektro energija SRB, d. o. o., Beograd – v likvidaciji

firma ELEKTRO ENERGIJA SRB, d. o. o., Beograd – v likvidaciji

skrajšana firma Elektro energija SRB, d. o. o. – v likvidaciji

sedež Beograd, Srbija

poslovni naslov Bulevar Mihajla Pupina 6, 11 070 Beograd




zastopnik Sonja Milovanović (likvidacijski upravitelj)


davčna številka 107987419

osnovni kapital 20.000.000,00 RSD

Elektro energija BH, d. o. o., Banja Luka – v likvidaciji

firma ELEKTRO ENERGIJA BH, d. o. o., Banja Luka – v likvidaciji

skrajšana firma Elektro energija BH, d. o. o. – v likvidaciji

sedež Banja Luka, Bosna in Hercegovina

poslovni naslov Aleja Svetog Save 61, 78 000 Banja Luka




zastopnik Vojo Pavičić (likvidacijski upravitelj)


davčna številka 403565500009

osnovni kapital 1.000.000,00 KM

2.3 Osebna izkaznica Elektro energije, d. o. o. 2.4 Osebne izkaznice hčerinskih družb

Kazalo


22 23

Vlada Republike Slovenije je 23. septembra 2015 sprejela letno energetsko bilanco Republike Slovenije za leto 2015. Nare-jena je po metodologiji OECD/IEA na podlagi posredovanih podatkov SURS za pretekli dve leti in planskih podatkov za leto 2015.

Leta 2015 se je preskrba z energijo zmanjšala za 4,9 % v primerjavi s preteklim letom. Delež obnovljivih virov energije v skupni rabi bruto končne energije naj bi bil 23,0 %, kar je za 1,8 odstotne točke nad načrtovanim letnim ciljem iz Akcijskega načrta za obnovljivo energijo 2010–2020 , in 2,0 odstotni točki manj od cilja za leto 2020.

Ocenjena proizvodnja električne energije na generatorju elektrarn v Republiki Sloveniji naj bi leta 2015 znašala 15.093 GWh, kar je v primerjavi z letom 2014 manj za 13,4 %. Končna poraba električne energije naj bi znašala 12.427 GWh, kar je le za 0,1 % več kot leta 2014.

Končna poraba zemeljskega plina je leta 2015 znašala 556,9 milijona Sm3, kar je v primerjavi s predhodnim letom za 8,6 % manj. Delež industrijske porabe v celotni porabi zemeljskega plina je bil 68,4 %, preostalo pa je poraba gospodinjstev in drugih porabnikov. Republika Slovenija je večino potrebnega zemeljskega plina uvozila, saj letna količina pridobljenega domačega zemeljskega plina pokrije manj kot 1 % vseh potreb po tem energentu.

Za družbo Elektro energija sta pomembni predvsem bilanci električne energije in zemeljskega plina Republike Slovenije. Končna poraba električne energije, ki je predvidena v Energetski bilanci Republike Slovenije 2015, je 12.427 GWh, kar je v primerjavi s predhodnim letom za 0,1 % več. Industrija je porabila 5.532 GWh energije oziroma 2,9 % manj kot predhodno leto, v prometu je bilo porabljeno 143 GWh, kar je 3,5 % manj kot predhodno leto, druga poraba pa je znašala 6.648 GWh.

2.5 Energetska bilanca za leto 2015

Kazalo

Ohranjamo zaupanje

odjemalcev.

POSLOVANJE ELEKTRO ENERGIJE

Fazan Phasianus colchicusPlačevanje položnic, 1948

Nar

odna

ban

ka,

janu

ar 1

958.

Fot

o: S

veto

zar

Bus

ić, h

rani

: Muz

ej n

ovej

še z

godo

vine

Slo

veni

je, S

hutt

erst

ock

Kazalo


26 27

3 Poslovanje Elektro energije

Na tržno ceno električne energije za dolgoročne in kratkoročne produkte na posameznem veleprodajnem trgu vplivajo razpoložljiva proizvodnja električne energije po različnih virih proizvodnje, poraba električne energije in razpoložljive čez-mejne prenosne zmogljivosti (ČPZ) posameznega trga. Čedalje večji delež obnovljivih virov v strukturi proizvodnje ima izredno velik vpliv na znižanje cene električne energije.

Na veleprodajno ceno električne energije v Sloveniji močno vplivajo sosednji trgi, kot so Nemčija, Italija, Madžarska, in preostale države v jugovzhodni Evropi. Neposredni vpliv imajo veleprodajne cene na teh trgih ter količina in cene ČPZ med posameznimi državami.

Cene dolgoročnih produktov na veleprodajnem trgu električne energije v Sloveniji so se v povprečju znižale. Glavni razlog za to je upad veleprodajnih cen v jugovzhodni Evropi in Italiji. Razloga za pocenitev na teh trgih sta v povečani skupni pro-izvodnji iz obnovljivih virov in tudi upadu cen surovin, kot so premog, surova nafta in plin. Omenjeni energenti so se leta 2015 pocenili za več kot 20 %. Povprečne mesečne cene teh energentov prikazuje slika 2.

Slika 2: Gibanje cen surove nafte (modra), premoga (rdeča) in plina (oranžna) v letu 2015.

49,76

38,90

59,66

47,95

19,8815,98

101520253035404550556065

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12

Brent Fwd USD/bbl Coal API2 Fwd USD/t TTF Fwd EUR/MWh

Cena

Mesec2015

Na nemškem trgu, ki je za Slovenijo zelo pomemben, je na znižanje cene električne energije v letu 2015 vplivala tudi pove-čana inštalirana moč vetrnih elektrarn. V letu 2015 se je rast povečala s 36.000 na 42.000 MW, pri sončnih elektrarnah pa se je inštalirana moč povečala za 2000 MW, na 39.000 MW (vir: Thomson Reuters).

Inštalirana moč sončnih elektrarn se je leta 2015 povečala tudi v Italiji, in sicer s 17.000 na približno 20.000 MW (vir: Tho-mson Reuters).

Povprečna cena električne energije je na borzi električne energije za dan vnaprej v Sloveniji (BSP Regionalna Energetska Borza) leta 2015 znašala 41,43 EUR/MWh, kar je 1,00 EUR/MWh višje kot leta 2014. Razlogov za zvišanje dnevne cene je več:

• Povečanje porabe električne energije v primerjavi z letom prej, kar je prikazano na sliki 3. Povprečni mesečni odjem je z 0,98 GWh leta 2014 zrastel na 1,03 GWh leta 2015.

• Nižja proizvodnja električne energije zaradi slabše hidrologije v primerjavi z letom 2014. Povprečna mesečna proizvo-dnja je upadla z 1,26 GWh leta 2014 na 1,08 GWh leta 2015.

• V poletnem času so na podražitev vplivale tudi nadpovprečne temperature v poletnih mesecih leta 2015.

Slika 3: Dejanski prevzem električne energije v Sloveniji v letih 2014 in 2015 (vir: ELES).

0

200

400

600

800

1000

1200

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12Mesec

2014 2015 Povprečje 2014 Povprečje 2015

Odjem ELES [GWh]

Slika 4: Proizvodnja električne energije v Sloveniji v letih 2014 in 2015 (vir: ELES).

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12Mesec

0

200

400

600

800

1000

1200

1400

2014 2015 Povprečje 2014 Povprečje 2015

Proizvodnja ELES [GWh]

S slike 4 je razvidno znižanje proizvodnje aprila in maja 2015, ko je potekal redni remont v Nuklearni elektrarni Krško (NEK).

Na sliki 5 je prikazana povprečna mesečna realizacija slovenske in madžarske borze z električno energijo za dan vnaprej (BSP in HUPX), pri čemer je zaradi nadpovprečnih temperatur na obeh borzah razvidna višja cena julija 2015.

Slika 5: Primerjava povprečnih mesečnih cen na BSP in HUPX za leti 2014 in 2015 (vir: BSP, HUPX).

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12Mesec

25,00

30,00

35,00

40,00

45,00

50,00

55,00

BSP 2014 BSP 2015 HUPX 2014 HUPX 2015

Cena EUR/MWh

3.1 Tržni dejavniki na veleprodajnem trgu električne energije

Kazalo


28 29

Povprečna cena električne energije na borzi električne energije v Nemčiji (EPEX) je leta 2015 znašala 31,66 EUR/MWh, kar je 1,10 EUR/MWh manj kot leta 2014. Razlika med ceno električne energije v Sloveniji in Nemčiji je leta 2014 znašala 7,67 EUR/MWh, leta 2015 pa se je povečala na 9,77 EUR/MWh.

V regiji jugovzhodne Evrope se je med letom povečevala razpoložljivost klasičnih proizvodnih enot in tudi enot obnovljivih virov. Negativno pa sta pripomogla slaba hidrologija in nadpovprečno vroče poletje. Na slovenskem trgu je najbolj izstopala cena julija, ko je povprečna mesečna cena na slovenski borzi znašala 54,07 EUR/MWh.

Poleg kratkoročnih cen vplivajo na poslovanje podjetja tudi cene za izravnavo, pri čemer Borzen v sklopu bilančnega ob-računa določi količine odstopanj posameznih bilančnih skupin in ta odstopanja finančno ovrednoti. Cene za izravnavo so bile leta 2014 primerljive s kratkoročnimi tržnimi cenami na slovenski borzi BSP, leta 2015 pa je opazen odmik od tržnih cen, kar zvišuje stroške za izravnavo.

Zaradi neskladja v cenah izravnave na trgu z električno energijo in posledično povečanja stroškov za izravnavo se je Elektro energija leta 2015 odločila za vstop v drugo bilančno skupino in se kot bilančna podskupina izravnava z bilanco bilančne skupine hierarhično nadrejenega člana bilančne sheme.

3.2 Tržni dejavniki na veleprodajnem trgu zemeljskega plina Veleprodajni trg z zemeljskim plinom zaznamuje dejstvo, da se v Sloveniji proizvede manj kot osototek od skupne porabe zemeljskega plina. To pomeni, da je treba skoraj ves zemeljski plin uvoziti. Elektro energija plin za lastne odjemalce kupuje na avstrijsko-slovenski meji. Vstopne zmogljivosti si zagotovimo samostojno in jih kupujemo na letnih in mesečnih avkci-jah ter bilateralno. Leta 2015 se je nadaljeval trend upadanja veleprodajnih cen zemeljskega plina, predvsem zaradi presežka ponudbe nad povpraševanjem.

Slika 6: Slovensko plinovodno omrežje ter vstopne in izstopne točke (vir: Plinovodi).

območje M2 območje M3območje M1 območje M4

RogatecSlovenija / Hrvaška (Plinacro)

CeršakMurfeldAvstrija / Slovenija (Gas Connect Austria)

ŠempeterGoricaItalija / Slovenija(Snam Rete Gas)

KP Kidričevo

KP Ajdovščina

Gibanje porabe plina v Sloveniji je prikazano v sliki 7. Ker za leto 2015 še ni dokončnih podatkov, je v tem delu grafa narisan trend, vsekakor pa je opazno upadanje porabe zemeljskega plina.

Slika 7: Letna poraba zemeljskega plina v Sloveniji.

Leto

0

100

200

300

400

500

600

700

800

900

2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

Sm³

Pri slovenskem plinskem trgu je treba izpostaviti izravnavo odstopanj bilančne skupine, ki je zelo neprilagodljiva in ne upošteva promptnih cen. Zato je letni pozitivni rezultat tudi posledica pozitivnih razlik med nabavnimi cenami zemeljskega plina in odkupnimi cenami izravnalnih količin.

Ob vstopu v leto 2015 je bila Elektro energija samostojna bilančna skupina in je na področju zemeljskega plina trgovala z več partnerji. Prav zaradi neprilagodljive izravnave in zaradi pričakovanih pozitivnih sinergijskih učinkov pri upravljanju portfelja zemeljskega plina je bila v 2. polletju 2015 sprejeta odločitev o prestopu v drugo bilančno skupino.

Aktivnosti na področjih EMIR in REMITDružba Elektro energija ima organizirano posebno skupino za delo na področju skladnosti poslovanja z evropsko regulativo in je bilo zaradi zahtev uredb EMIR in REMIT treba v letu 2015 pripraviti infrastrukturo, namenjeno poročanju vseh poslov trgovanja.

Evropska uredba (izvedbeni akt) REMIT je bila sprejeta decembra 2014, veljati pa je začela januarja 2015. Iz uredbe je razvidno, da se poročanje standardnih produktov začne oktobra 2015, poročanje nestandardnih produktov pa aprila 2016. Leta 2015 je Elektro energija izvedla vse potrebne postopke za začetek prijavljanja standardnih produktov. Z borzami in posredniki so bili podpisani potrebni sporazumi.

Elektro energija je registrirana pri Agenciji za energijo RS in tudi pri evropski agenciji ACER (www.agen-rs.si/web/remit) in redno opravljamo naloge prijavljanja trgovalnih poslov.

Aprila 2016 se začne druga faza poročanja, ko bo obvezno poročanje nestandardnih produktov in bilateralnih poslov. Elek-tro energija bo pravočasno pripravila vse potrebne dokumente in postopke.

3.3 Tržni dejavniki na maloprodajnem trgu v SlovenijiProdaja električne energije poslovnim in gospodinjskim odjemalcemLeta 2015 smo na področju prodaje električne energije poslovnim in gospodinjskim odjemalcem ponujali konkurenčne in stabilne pogoje preskrbe z električno energijo in svetovali sedanjim in potencialnim partnerjem pri doseganju najboljših na-bavnih pogojev. Največjim kupcem smo omogočali neposreden dostop do veleprodajnega trga v sklopu količin, namenjenih za lastno porabo. Ves čas smo utrjevali partnerski odnos s ključnimi kupci in izboljševali storitve na področju svetovanja, odzivnosti in reševanja reklamacij. Kljub agresivni konkurenci na slovenskem energetskem trgu nam je uspelo zadržati večino ključnih kupcev.

Ob teh aktivnostih smo se aktivno prijavljali tudi na razpise proračunskih porabnikov. Ker se je trend izjemno nizkih ponudbenih cen za dobavo električne energije iz preteklih let nadaljeval tudi leta 2015, se je tudi pri teh kupcih bil med ponudniki oster konkurenčni boj.

Industrijski in veliki poslovni odjemalci imajo večinoma aktivno vlogo pri nakupu električne energije in sklepajo pogodbe za določen čas. Na podlagi strokovnega svetovanja ti odjemalci sami izbirajo čas nakupa električne energije. Z njimi razvi-jamo partnerski odnos in ohranjamo aktiven pristop z informiranjem in svetovanjem ter izpolnjevanjem njihovih potreb.

Kazalo


30 31

V preteklem letu smo temu delu kupcev omogočili možnost nakupa energije na različnih trgih in pod različnimi pogoji. Obenem smo zaradi cen, ki so tudi leta 2015 upadale, razen manjših kratkotrajnih dvigov, kupcem oblikovali dodatne pro-dukte. Zaradi velike prilagodljivosti kupci, ki so se odločili zanje, sledijo trenutnim ugodnim veleprodajnim cenam in se s tem lažje zavarujejo ob nenadnih negativnih cenovnih premikih. Čedalje več kupcev je nakup električne energije razdelilo na več delnih nakupov in razpršilo tveganje. Trend nizkih cen je spodbudil velike kupce, da so električno energijo deloma že zakupili tudi za leti 2018 in 2019.

Poslovni odjemalci s srednje veliko porabo večinoma sklepajo pogodbe o nakupu električne energije za določen čas, s fi-ksno ceno za obdobje trajanja pogodbe. Ta del odjemalcev smo v preteklosti obvladovali z množičnimi trženjskimi akcijami, zaradi njihove čedalje večje zahtevnosti pa smo leta 2015 prešli na individualno obravnavo in s tem ohranjali aktivni pristop z informiranjem in obveščanjem. Zaradi trenda nižjih cen na trgu z električno energijo se tudi na tem delu ustvarjajo čedalje nižji prihodki in posledično se je tudi na tem delu izredno povečala agresivnost tekmecev, ki tako za vsako ceno poskušajo in želijo zadržati svoje prihodke in tržni delež.

Tudi segment malih poslovnih odjemalcev, ki zajema odjemalce s priključno močjo do 41 kW, je bil leta 2015 pod močnim pritiskom konkurence. Na trgu so bili aktivni agenti konkurenčnih dobaviteljev, ki jim je na podlagi v preteklosti sklenjene pogodbe in zelo agresivnim pristopom, predvsem s ceno uspelo prevzeti določen tržni delež. Tako smo odjemalcem, ki so imeli letne pogodbe, vse leto podaljševali pogodbe za določen čas in iskali sinergije s ponudbo plina oziroma obeh energen-tov. Tudi leta 2015 smo uspešno sodelovali z Obrtno zbornico Slovenije in njihovim članom omogočali sklenitev pogodbe po ugodnih akcijskih pogojih. Hkrati smo že drugo leto zapored predstavljali svojo ponudbo tudi na največjem obrtno-pod-jetniškem sejmu v Sloveniji v Celju.

Na segmentu gospodinjskih odjemalcev smo v prvi polovici leta prenovili ponudbo, s katero lahko odjemalci ceno prilago-dijo svojim potrebam. Odjemalcem so tako na voljo popusti za velike odjemalce, odjemalce s toplotnimi črpalkami, lastnike električnih avtomobilov in odjemalce, ki se odločijo za sinergijo skupne dobave električne energije ter zemeljskega plina ali ponudbo partnerskih podjetij. Aktivnejše in okoljsko ozaveščene gospodinjske odjemalce nagrajujemo za brezpapirno poslovanje in plačevanje računov prek direktnih obremenitev SEPA.

Že od leta 2015 je odjemalcem na voljo produkt Vklopi prihranek ter Vklopi prihranek in plačaj po sprotni porabi. Z obema storitvama gospodinjskim odjemalcem zagotavljamo do 40 % nižjo ceno električne energije vsaj dvakrat na teden v najmanj dvournem intervalu. Nadgradili smo tudi sodelovanje s pogodbenimi partnerji, s čimer našim odjemalcem ob nakupu kuponov ugodnosti na naši spletni strani poleg visokih popustov na redne cene in dodatnih ugodnosti pripada še vračilo denarja v obliki zmanjševanja zneska položnice za električno energijo. Odjemalcem smo dodatno ponudili še ugodne po-nudbe izdelave energetskih izkaznic, toplotnih črpalk, IR-panelov, domačih polnilih postaj in LED-žarnic. Na voljo pa jim je tudi asistenca za pomoč ali nasvet 24 ur na dan in vse dni v letu.

Z namenom povečevanja lojalnosti naših najzvestejših odjemalcev smo konec leta 2015 izvedli akcijo Nagrajujemo zvestobo z dobro energijo, s katero smo odjemalcem ponudili mesečne bonuse za električno energijo in zemeljski plin. Na akcijo se je odzvalo kar 40.000 odjemalcev. Sočasno smo prenovili tudi vizualizacijo ovojnic in računov za odjemalce, s katerim jih vsak mesec obveščamo o novostih in ugodnostih.

Na področju spletne prisotnosti smo prenovili koncept in podobo internetne strani in portala za uporabnike Moja energija. Prenovljeni spletni nastop Elektro energije je bil nagrajen za najboljši digitalni projekt 2015 Zlati netko v kategoriji Predsta-vitve podjetij in korporativno komuniciranje. Na testu preverjanja digitalne komunikacije šestih največjih slovenskih pro-dajalcev električne energije revije Marketing magazin je bila spletna stran Elektro energije prepoznana kot primer dobre prakse v vseh ocenjevalnih kategorijah: kot ena najbolj naprednih spletnih stran, ki upošteva sodobne smernice digitalnega oblikovanja in je hkrati tudi berljiva na mobilnih napravah. Elektro energija je bila prepoznana tudi kot ena najbolj aktivnih na socialnih omrežjih, še posebno omrežju Facebook, na katerem smo imeli konec leta že 10.900 všečkov.

Ključni dobavitelj na gospodinjskem odjemuTržni delež Elektro energije je leta 2015 v primerjavi z letom 2014 upadel z 18,2 na 17,5 % in smo tretji največji dobavitelj električne energije na maloprodajnem trgu v Sloveniji. Tudi na trgu dobave električne energije gospodinjskim odjemalcem je tržni delež glede na leto 2015 upadel s 24,7 na 21,8 %. Na maloprodajnem trgu gospodinjskega odjema smo na drugem mestu med vsemi dobavitelji električne energije takoj za združeno družbo Elektro Gorenjska Prodaja in Elektro Celje Ener-gija, ki sta se združili v drugi polovici leta 2015.

Elektro energija ohranja močno socialno notoLeta 2015 smo skladno s sprejetim Zakonom o pogojih za izvedbo ukrepa odpusta dolgov in podpisanim Sporazumom o pomoči najšibkejšim v družbi Elektro energija odpisali celotni dolg vsem upravičencem, ki so pravočasno vložili vlogo in izpolnjujejo vse zahtevane pogoje za odpust dolga in jim odobrili odpis dolga v skupnem znesku 30.337,90 EUR.

Izvajanje storitev prilagajanja odjema in vodenja razpršene proizvodnjeLeta 2015 smo že tretjič uspešno sodelovali na razpisu za potrebe izvajanja terciarne regulacije frekvence z vodenjem od-jema in razpršene proizvodnje. Na razpisu smo pridobili kapaciteto 15 MW. V portfelj smo vključili še enega največjih porabnikov električne energije pri nas.

Kot pogodbeni agregator razpoložljivih moči na maloprodajnem trgu s storitvijo nadzorovanega upravljanja porabe, ime-novano Virtualna elektrarna, omogočamo partnerjem nadomestilo ob pripravljenosti in prilagajanju, s čimer partnerjem omogočimo prihranek pri njihovi končni ceni električne energije.

Odkup od malih proizvajalcevLeta 2015 smo od malih proizvajalcev odkupili skupaj 25.319 MWh električne energije. V portfelju malih proizvajalcev smo imeli proizvajalce iz malih hidroelektrarn, proizvajalce, ki proizvajajo električno energijo z izkoriščanjem sonca in proizva-jalce električne energije, ki proizvajajo električno energijo v soproizvodnji toplote.

Elektro energija je partner pri mednarodnih projektihLetos smo sodelovali v raziskovalnem projektu VPP4DSO, ki ga vodi Austrian Institute of Technology GmbH v sklopu programa Energy Mission Austria. V sklopu projekta pa smo raziskali kritična področja distribucijskega območja matične družbe Elektra Ljubljana, d. d., in poiskali potencial, ki bi ga lahko vključili v prilagajanje odjema oz. vodenje proizvodnje v tako imenovano hibridno virtualno elektrarno. Končni cilj sta zagotovitev optimalnejšega obratovanja in večja stabilnost elektroenergetskega sistema.

Projekt Future Flow je raziskovalni projekt, ki bo povezal štiri sistemske operaterje iz osrednje in južne Evrope z namenom zagotoviti zanesljivo in varno obratovanje, ki je zaradi porasta obnovljivih virov postalo z zagotavljanjem rezerve z viri iz konvencionalnih virov čedalje težje obvladljivo. Elektro energija bo s svojim bogatim znanjem in izkušnjami v regulacijski coni Slovenije poskušala agregirati maksimalno razpoložljivo moč v sklopu raziskovalnega projekta in hkrati s tem posku-šala še poglobiti dobre poslovne odnose s sedanjimi poslovnimi partnerji in navezati dober poslovni odnos s poslovnimi partnerji, s katerimi do zdaj nismo tako intenzivno sodelovali.

Prodaja zemeljskega plinaZemeljski plin smo dobavljali predvsem malim poslovnim in gospodinjskim odjemalcem. Spet smo oživili dodatne aktiv-nosti pri prodaji zemeljskega plina, kar se je izrazilo predvsem konec leta, ko smo podpisali večje število pogodb z novimi poslovnimi odjemalci. Trženjske aktivnosti na delu malih poslovnih in gospodinjskih odjemalcev pa so bile usmerjene pretežno v nagovarjanje potencialnih sedanjih odjemalcev. V drugi polovici leta smo uspešno izvajali individualne akcije pri večjih odjemalcih, jih kar nekaj tudi pridobili in med drugimi tudi enega največjih kupcev na prenosnem omrežju.

Na spletnem portalu www.zanesljivo.si smo vsem odjemalcem omogočili tudi zelo poenostavljeno sklepanje pogodb za zemeljski plin in tudi za skupno preskrbo z zemeljskim plinom in električno energijo.

Naše konkurenčne prednosti Temeljna konkurenčna prednost družbe Elektro energija je stabilen in številčno največji portfelj gospodinjskih in malih po-slovnih odjemalcev na slovenskem trgu. Zaradi razumevanja pomembnosti dobre uporabniške izkušnje posvečamo veliko pozornosti poznavanju, potrebam in željam naših odjemalcev. Morebitne reklamacije, nezadovoljstva ali drugačne nega-tivne izkušnje sprejemamo kot dobro priložnosti za izboljšanje področij poslovanja, na katerih še nismo dosegli odličnosti.

120-letne izkušnje z zanesljivo preskrbo z energenti nas zavezujejo in nam pomagajo pri nenehnem prilagajanju potrebam končnih odjemalcev. Pri tem sta ključna prav strokoven in usposobljen kader ob racionalnem poslovanju in dobri organizi-ranosti ter nenehna želja po izboljšanju odnosov z našimi odjemalci.

Kazalo


32 33

Konsolidiranih podatkov skladno s slovenskimi računovodskimi standardi in Zakonom o gospodarskih družbah Elektro energija za leto 2015 ni bilo obvezno pripraviti, ker hčerinske družbe ne vplivajo bistveno na poslovanje družbe. Obvladu-joče podjetje Elektro energije, to je Elektro Ljubljana, d. d., je pripravilo konsolidirane izkaze poslovanja skupine Elektro Ljubljana, v katerega hčerinske družbe Elektro energije za leto 2015 tudi niso vključene.

4.1 Informacije iz izkazov poslovanja družb v skupini Elektro energija

4.1.1 Informacije iz izkazov poslovanja Elektro energije, d. o. o.

Slika 8: Pomembnejši kazalniki poslovanja Elektro energije, d. o. o., v letu 2015. v tisoč EUR

Elektro energija d.o.o. 2015 2014 indeks

Čisti prihodki od prodaje 360.812 485.077 0,74

Čisti poslovni izid obračunskega obdobja 2.157 -6.867 -0,31

EBITDA 5.011 -5.454 -0,92

EBIT marža v% 0,8 -1,38

Vsa sredstva na zadnji dan leta 60.096 78.980 0,76

Kratkoročna sredstva 56.819 74.047 0,77

Kapital na zadnji dan leta 7.497 7.276 1,03

Kratkoročne obveznosti 48.238 68.424 0,7

Dolgoročne finančne obveznosti 3.289 4.118 0,8

Število zaposlenih na zadnji dan leta 77 82 0,94

Prodaja električne energije v MWh 8.279.215 10.956.576 0,76

Slika 9: Celotni prihodki in EBIT-marža v Elektro energiji, d. o. o.

Čisti prihodki od prodaje EBIT marža v %

0

50.000

100.000

150.000

200.000

250.000

300.000

350.000

400.000

450.000

500.000

-2,0

-1,5

-0,5

-1,0

0,0

0,5

1,0

1,5

2,0

2015 2014

EUR 000 [%]

4.1.2 Informacije iz izkazov poslovanja Elektro energije BH, d. o. o., v likvidaciji

Slika 10: Pomembnejši kazalniki poslovanja hčerinske družbe Elektro energija BH, d. o. o., v letu 2015. v tisoč EUR

Elektro energija BH d .o.o. 2015 2014 indeks


Čisti poslovni izid obračunskega obdobja -212 23 -9,22

EBITDA -184 23 -8

EBIT marža v% -7,90 0,5

Vsa sredstva na zadnji dan leta 400 1.731 0,23

Kapital na zadnji dan leta 397 610 0,65

Prodaja električne energije v MWh 55.337 102.999 0,54

Slika 11: Celotni prihodki in EBIT-marža v hčerinski družbi Elektro energija BH, d. o. o.

EUR 000


0

1.000

2.000

3.000

4.000

5.000

-8,0

-4,0

0,0

4,0

8,0

2015 2014

[%]

4.1.3 Informacije iz izkazov poslovanja Elektro energije SRB, d. o. o., v likvidaciji

Slika 12: Pomembnejši kazalniki poslovanja hčerinske družbe Elektro energija SRB, d. o. o., v letu 2015. v tisoč EUR

Elektro energija SRB d.o.o. 2015 2014 indeks



EBITDA -88 20 -4,4

EBIT marža v% -4,83 0,61

Vsa sredstva na zadnji dan leta 233 1.221 0,19

Kapital na zadnji dan leta (v tisoč EUR) 171 283 0,6


4 Pomembnejši poudarki o poslovanju

Kazalo


34 35

Slika 13: Celotni prihodki in EBIT-marža v hčerinski družbi Elektro energija SRB, d. o. o.

EUR 000


0

1.000

2.000

3.000

4.000

5.000

-5,0

-2,5

0,0

2,5

5,0

2015 2014

[%]

4.1.4 Informacije iz izkazov poslovanja Elektro energije Adria, d. o. o.

Slika 14: Pomembnejši kazalniki poslovanja hčerinske družbe Elektro energija Adria, d. o. o., v letu 2015. v tisoč EUR

Elektro energija Adria d.o.o. 2015 2014 indeks



EBITDA -64 15 -4,27

EBIT marža v % -0,2 0,1

Vsa sredstva na zadnji dan leta 1.171 1.595 0,73

Kapital na zadnji dan leta 98 104 0,94


Slika 15: Celotni prihodki in EBIT-marža v hčerinski družbi Elektro energija Adria, d. o. o.

EUR 000


0

5.000

10.000

15.000

20.000

25.000

30.000

-1,0

-0,5

0,0

0,5

1,0

2015 2014

[%]

Leta 2015 je družba poslovala v svojem imenu in za svoj račun.

Družba Elektro Ljubljana, d. d., je 1. 1. 2011 postala obvladujoča družba Elektro energija, d. o. o. V poslovnem letu 2015 je Elektro energija, d. o. o., poleg poslovanja z obvladujočo družbo poslovala tudi z družbami, povezanimi z njo. Pri teh poslih družba ni bila prikrajšana ali oškodovana. Leta 2015 Elektro energija, d. o. o., ni sklepala pravnih poslov in v tem letu ni bilo dejanj, ki bi jih družba storila ali opustila na pobudo ali v interesu obvladujoče družbe ali z njo povezanih družb.

4.2 Odnosi z obvladujočo družbo in izjava po 545. členu ZGD-1

Kazalo

V vsakem trenutku odgovarjamo

potrebam trga.

UPRAVLJANJE TVEGANJ

Veliki detel Dendrocopos majorTelevizijski sprejemnik, 1956

Foto

: Bož

o Št

ajer

, hra

ni: M

uzej

nov

ejše

zgo

dovi

ne S

love

nije

, Shu

tter

stoc

k

Kazalo


38 39

V družbi Elektro energija, d. o. o., upravljamo tveganja s sistematičnim procesom prepoznavanja, analize in vrednotenja tveganj ter uvajanja in izvajanja ustreznih ukrepov za ščitenje pred čezmerno izpostavljenostjo. Cilj upravljanja tveganj je omejevanje groženj poslovanju družbe, hkrati pa prinaša tudi dodatne poslovne priložnosti, ki omogočajo doseganje večjih donosov. V družbi tako uporabljamo sistem upravljanja tveganj za uravnoteženje potencialnih koristi in izgub.

Družba je glede na vir nastanka izpostavljena zunanjim tveganjem, ki nastajajo zaradi sprememb poslovnega okolja, in no-tranjim, ki izhajajo iz procesov in načina delovanja družbe ter njenega upravljanja. S tveganji se srečujemo v vseh poslovnih procesih v družbi, zato jih redno identificiramo in poskušamo obvladovati v razumnih mejah. Upravljanje tveganj izvajamo enako in z enakimi merili za skupino Elektro energija neposredno v Elektro energiji, d. o. o.

V družbi delimo tveganja v štiri skupine – tržna, poslovna, kreditna in operativna. Pri tržnem tveganju gre za izpostavljenost morebitni izgubi v primeru spremembe cen blaga, nenadnih sprememb obrestnih mer v posojilnem portfelju in sprememb menjalnih tečajev valut za posle, ki niso sklenjeni v domači valuti. Med poslovna tveganja uvrščamo tveganje zaradi nego-tovosti odjema energentov, negotovosti dobave energentov na trgu in dodatno še nepredvidljive spremembe v pravnem, regulatornem in političnem okolju. V družbi namenjamo največjo pozornost kreditnim tveganjem, ki smo jim izpostavljeni zaradi možnosti, da partnerji ne plačujejo pogodbenih obveznosti iz različnih razlogov. Operativna tveganja pa se nanašajo predvsem na operativno delovanje družbe in pomenijo najširši vidik tveganj. Zajema tako rekoč vse komponente delovnega procesa od ustrezne izbire informacijskega sistema, matematičnih in drugih modelov, metod dela, pretoka in hrambe infor-macij, vse do operativnih zadolžitev in odgovornosti vsakega zaposlenega posebej.

Celoten sistem upravljanja tveganj v družbi je zajet z internimi akti. Politika upravljanj tveganj pomeni krovni dokument posameznim pravilnikom, ki nadrobneje opisujejo metode dela v pomenu upravljanja tveganj. Pravilnikom pa so podrejena še posamezna navodila, ki predstavljajo neposredna navodila za delo zaposlenim na določenih področjih dela.

V družbi vodja obvladovanja tveganj skrbi za ažurno spremljanje, prepoznavanje, ocenjevanje in poročanje o izpostavlje-nosti posameznim tveganjem. Kot dodatni ukrep za upravljanje kreditnih tveganj pa je iz skupine zaposlenih iz posameznih področij dela konstituiran Kreditni odbor, ki ima svoje pristojnosti, še posebno glede odločanja o načinu in pogojih sklepa-nja velikih poslov s partnerji.

Slika 16: Prikaz ocene izpostavljenosti družbe posameznim tveganjem.

Kreditno tveganje

Informacijsko tveganje

Cenovno tveganje

Tveganje človeških virov

Likvidnosno tveganje

Količinsko tveganje

Obrestno tveganje

Regulatorno tveganje

Nizko Zmerno Visoko

Leta 2015 je družba Elektro energija, d. o. o., vstopila v proces lastniškega povezovanja s strateškim partnerjem. Dne 1. 7. 2015 je prestopila v drugo bilančno skupino za dobavo električne energije, 1. 10. 2015 pa enako še za dobavo zemeljskega plina. V letu 2015 se je tudi organizacijska sestava družbe postopno prilagodila novi dolgoročni strategiji in viziji družbe. V sklopu procesa delnega prestrukturiranja družbe so se začeli postopki likvidacije hčerinskih družb v tujini. Posledično se bo pomembno zmanjšala izpostavljenost družbe vsem tveganjem, povezanih s trgovanjem z energenti.

5 Upravljanje tveganj

Leta 2015 smo uspešno posodobili informacijski sistem za obračun zemeljskega plina in sistem za upravljanje odnosov s strankami. Pri tem smo zagotavljali nenehen nadzor v procesu uvedbe novih sistemov – od migracije podatkov do uvajanja zaposlenih.

Na področju upravljanja tveganj smo leta 2015 v celoti prenovili interne akte, vezane na upravljanje tveganj, in dodatno dopolnili način zasedanja in metode dela kreditnega odbora. Celoten proces upravljanja tveganj je podvržen nenehnim spremembam in posodobitvam, in tudi na tem področju je bilo vložene veliko energije.

Tudi v letu 2016 lahko pričakujemo nadaljnje poudarjanje pomena obvladovanja tveganj in prilagoditev poslovnemu okolju, strategiji in viziji družbe ter organizacijski sestavi. Prepričani smo, da bomo pri tem uspešni in zato za lastnika optimalno varna naložba in za poslovne partnerje odličen partner.

Kazalo

Poslujemo skladno z najvišjimi

etičnimi standardi.

TRAJNOSTNI RAZVOJ IN DRUŽBENA ODGOVORNOST

Labod grbec Cygnus olorElektronski TV studio, 1951

Tele

vizi

jski

stu

dio,

avg

ust 1

956.

Fot

o: Z

vone

Mah

ovič

, hra

ni: M

uzej

nov

ejše

zgo

dovi

ne S

love

nije

, Shu

tter

stoc

k

Kazalo


42 43

Stalni cilji kakovosti so izpolniti naročnikove zahteve, doseči postavljene strateške cilje poslovanja, doseči optimalno orga-niziranost in preglednost poslovanja, poslovati skladno z veljavnimi predpisi in nenehno bedeti nad ekonomiko poslovanja, ki naj omogoči uspešno poslovanje družbe. Družba je certificirana po standardih ISO in ima potrjena certifikata ISO 9001 – Sistem vodenja kakovosti in ISO 27001 – Sistem za upravljanje informacij. Prvenstveni namen sistema upravljanja varo-vanja informacij je zagotavljanje večje stopnje varovanja zaupnosti, neoporečnosti in razpoložljivosti informacij podjetja.

Poleg certifikatov ISO ima družba polni certifikat družini prijazno podjetje. Zdravi in zadovoljni zaposleni so eden ključnih dejavnikov uspešnega podjetja, zato družba v sklopu certifikata izvaja številne aktivnosti za promocijo zdravja na delovnem mestu.

6.2 Skrb za zaposlene Na slovenskem energetskem trgu smo priča izjemni konkurenci, zato je za družbo ključnega pomena, da ima določene strateške usmeritve za prihodnja obdobja tudi na področju ravnanja z ljudmi. Z novo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest smo leta 2015 sledili učinkovitejši prerazporeditvi človeških virov in nadaljevali proces prilagajanj za maksimiranje rezultatov v zahtevnem poslovnem okolju.

Na dan 31. 12. 2015 je bilo v družbi 77 zaposlenih, kar je 5 zaposlenih manj v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta.

Slika 17: Gibanje števila zaposlenih v letih 2011 do 2015.

Leto

6974

8982

77

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

2011 2012 2013 2014 2015

Število zaposlenih

Zahtevno poslovno okolje in neizprosne tržne razmere narekujejo stalno optimizacijo človeških virov tudi v prihodnjih obdobjih.

6.2.1 Starostna sestava zaposlenih

Povprečna starost zaposlenih v družbi je 41,2 leta. Delež žensk je 55 %, moških pa 45 %.

Slika 18: Starostna sestava zaposlenih na dan 31. 12. 2015.

26-30

31-35

36-40

41-45

46-50

51-55

56-60

13

12

1410

11

12

5Starost

6.2.2 Izobrazbena sestava zaposlenih

Slika 19: Pregled izobrazbene sestave zaposlenih na dan 31. 12. 2015.

39

6

23

2 1 2 4

Doktor znanosti

Magister znanosti

Visoka

Višja

Srednja

KV

NKV

Izobrazba

Družba Elektro energija ima prevladujočo visoko izobrazbeno strukturo zaposlenih. Kar 45 zaposlenih oziroma 59 % vseh zaposlenih ima visoko izobrazbo, magisterij znanosti oz. doktorat znanosti; srednjo in višjo izobrazbo ima 29 zaposlenih oziroma 38 % zaposlenih, manj kot srednjo pa 3 zaposleni oziroma 3 % vseh zaposlenih.

6.2.3 Izobraževanje in razvoj zaposlenih

Zaradi racionalizacije poslovanja smo bili na področju izobraževanja zaposlenih primarno pozorni na potrebe po prido-bivanju strokovnih vsebin, ki so pomembne za obstoj in razvoj osnovne dejavnosti družbe. Hkrati pa smo zaradi čedalje večjega zavedanja, da je za poslovni uspeh izjemnega pomena uspešna interakcija med njenimi člani, t.j. zaposlenimi, pred-videli usposabljanje vodij in prodajne ekipe na področju mehkih veščin, s poudarkom na komunikacijskih in vodstvenih sposobnostih ter timskem sodelovanju.

6 Trajnostni razvoj in družbena odgovornost

6.1 Sistemi kakovosti

Kazalo


44 45

6.2.4 Kakovost življenja zaposlenih

Družba Elektro energija svojo družbeno odgovornost do zaposlenih in njihovih bližnjih izkazuje že vrsto let. Leta 2015 smo podaljšali zavezo za ohranitev polnega certifikata družini prijazno podjetje in se zavezali, da bomo nadaljevali različne aktivnosti za uresničevanje večje usklajenosti med poklicnim in družinskim življenjem zaposlenih.

Prilagodljivi delovni čas in možnost izkoriščanja dodatnih prostih dni je osrednje področje, na katerem je družba našla posluh za zaposlene. Posebno pozornost med zaposlenimi sta zavzeli praksa, prijazna do družine, ki omogoča zaposlenim prilagodljivi delavnik med prvim uvajanjem otroka v vrtec, in možnost, da prvi šolski dan preživijo v družbi svojih najmlaj-ših otrok. Ti se razveselijo tudi novoletnega obdarovanja.

V skrbi za varnost, zdravje in dobro počutje zaposlenih v družbi poskušamo zagotoviti ugodno psihosocialno ozračje, in sicer z odprto komunikacijo med zaposlenimi, organizacijo športne vadbe, obdobnimi zdravstveni in preostalimi preven-tivnimi pregledi za zaposlene. V sklopu športnega društva organiziramo različna tekmovanja, izlete in druge družabne dogodke.

6.3 Komuniciranje z javnostjo Poslovno leto 2015 je potekalo v znamenju temeljitih sprememb na področju organiziranosti družbe Elektro energija in nje-nega poslovanja, za ponovno doseganje pozitivnega poslovnega rezultata. Dne 16. 10. 2015 je Javna agencija RS za varstvo konkurence (AVK) izdala odločbo, s katero je odločila, da ne nasprotuje priglašeni koncentraciji podjetij GEN-I, d. o. o., in Elektro energija, d. o. o. Odločba pomeni velik korak na poti k lastniškemu povezovanju družbe z bodočim primarnim strateškim partnerjem. Napovedano koncentracijo sta družbi Elektro Ljubljana, kot edini lastnik družbe Elektro energija, in GEN-I s pismom o nameri potrdili decembra 2014. Velik obseg sprememb je zahteval strateško načrtovano in skrbno izvedeno komuniciranje pri vseh ključnih javnostih s temeljnim poudarkom na zaposlenih.

Trudili smo se, da so bili prav zaposleni tisti, ki so bili podrobno in prvi seznanjeni s poslovnimi in drugimi dogodki v podjetju. Leta 2015 je družba nadaljevala redna srečanja zaposlenih s poslovodstvom. Komunikacija je potekla tudi po ele-ktronskih sporočilih. Vsem zaposlenim je na voljo tudi intranet, na katerem obveščamo zaposlene o dogodkih v podjetju. Informiranje zaposlenih je potekalo tudi v Elektro novicah, internem glasilu družbe Elektro Ljubljana, d. d., in E-novicah.

Leta 2015 je bilo komuniciranje z zunanjo javnostjo, ki jo predstavljajo predvsem naši odjemalci, mediji in lokalne skup-nosti, usmerjeno predvsem v obveščanje o ponudbi Elektro energije. Ob svetovnem dnevu varčevanja z energijo je bilo organizirano promocijsko svetovanje o učinkoviti rabi energije s praktičnim prikazom merjenja porabe električne energije. Dogodek je bil zelo dobro sprejet. Leta 2015 smo namenili posebno skrb odnosom z mediji, s sistematično, proaktivno in odprto komunikacijo z novinarji, da bi se izognili negativnim objavam, ki bi lahko škodile poslovanju podjetja. Zadane cilje nam je uspelo primerno doseči.

Elektro energija ponuja svojim odjemalcem raznovrsten sistem komunikacijskih kanalov za dobro obveščenost in dvosmer-no komuniciranje. Osnovna orodja komuniciranja z odjemalci so hrbtna stran računa, klicni center z brezplačno številko, elektronski naslovi [email protected], [email protected], [email protected] in korporativno sple-tno mesto www.elektro-energija.si. Leta 2015 je bilo spletno mesto vsebinsko in oblikovno še dodatno prenovljeno in poso-dobljeno in večkrat javno prepoznano ter nagrajeno kot najbolj prijazno do odjemalcev. Leta 2015 je bila družba prisotna in aktivna tudi na izbranih družbenih omrežjih.

6.4 Sponzorstvo in donacijeDružba Elektro energija je leta 2015 namenila sponzorska sredstva strokovni organizaciji Združenje nabavnikov Slovenije, lokalnim skupnostim pri podpori kulturnih dogodkov in rokometnim športnim klubom v skupnem znesku 10.200 EUR.

V sklopu zaveze načelu družbene odgovornosti smo leta 2015 spet podprli Društvo za pomoč trpečim in bolnim Rdeči noski pri obiskovanju bolnih otrok v bolnišnicah. Elektro energija omogoča izvajanje rednega mesečnega programa klovnov zdravnikov na oddelku za rehabilitacijo otrok Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Soča. V sklopu mednarodnega tedna prostovoljstva se je lani prvič ekipa prostovoljcev, zaposlenih pri Elektro energiji, ob praznovanju 10-letnice sodelova-nja z Rdečimi noski udeležila prostovoljske akcije v Soči. Z donacijo smo podprli tudi delovanje Športnega društva Elektro energija. Konec leta 2015 so se številni zaposleni pri Elektro energiji odzvali na dobrodelno akcijo prazničnega obdarovanja materialno ogroženih otrok, ki najbolj potrebujejo pomoč. Skupni znesek donacij je leta 2015 znašal 8.020 EUR.

Kazalo

Skrbimo za rast inrazvoj partnerjev in družbenega okolja.

DOGODKI PO KONCU OBRAČUNSKEGA OBDOBJA

Taščica Erithacus rubeculaKuhanje na električnem štedilniku, 1971

Foto

: Edi

Šel

haus

, hra

ni: M

uzej

nov

ejše

zgo

dovi

ne S

love

nije

, Shu

tter

stoc

k

Kazalo


48 49

Leta 2015 je družba Elektro energija vstopila v proces lastniškega povezovanja s strateškim partnerjem, družbo GEN-I. Agencija za varstvo konkurence je oktobra 2015 posredovala pozitivno odločbo, s katero ne nasprotuje priglašeni koncen-traciji podjetij GEN-I in Elektro energija. Na podlagi odločbe se bo letos nadaljeval proces združevanja, skrbnega pregleda in cenitve. Uspešno združevanje obeh podjetij in delovanje kot eno podjetje je predvideno za začetek leta 2017.

Januarja 2016 je Elektro energija od ustanovitelja pridobila soglasje za začetek likvidacije hčerinske družbe Elektro energija Adria, na podlagi katerega je bil 18. 3. 2016 na pristojno sodišče na Hrvaškem oddan predlog za začetek postopka likvidacije zoper omenjeno hčerinsko družbo.

7 Dogodki po koncu obračunskega obdobja

Računovodski izkazi in neodvisno revizijsko mnenje

za leto, končano 31. decembra 2015.

LETNO POROČILO

ELEKTRO ENERGIJE

za poslovno leto 2015

Kazalo


51


50

v EUR

Pojasnilo 31. 12. 2015 31. 12. 2014

A. Dolgoročna sredstva: 3.184.486 3.814.335

I. Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve 5.1 1.019.804 1.186.768

1. Dolgoročne premoženjske pravice 832.701 911.119

5. Druge dolgoročne aktivne časovne razmejitve 187.103 275.649

II. Opredmetena osnovna sredstva 5.2 1.144.595 969.736

1. Zemljišča in zgradbe 584.744 622.461

a) Zemljišča 25.199 25.199

a) Zgradbe 559.545 597.262

3. Druge naprave in oprema 244.910 347.275

4. Predujmi za opredmetena osnovna sredstva 314.941 0

IV. Dolgoročne finančne naložbe 5.3 0 794.289

1. Dolgoročne finančne naložbe, razen posojil 0 794.289

a) Delnice in deleži v družbah v skupini 0 794.289

V. Dolgoročne poslovne terjatve 2.593 2.593

VI. Odložene terjatve za davke 5.5 1.017.493 860.949

B. Kratkoročna sredstva: 56.818.508 72.807.328

IV. Kratkoročne poslovne terjatve 5.4 55.319.438 71.224.619

1. Kratkoročne poslovne terjatve do družb v skupini 1.079.640 1.218.507

2. Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev 51.959.475 67.077.528

3. Kratkoročne poslovne terjatve do drugih 2.280.323 2.928.584

V. Denarna sredstva 5.6 1.499.070 1.582.709

C. Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 5.7 92.987 1.119.043

Sredstva skupaj 60.095.980 77.740.706

A. Kapital 5.8 7.276.145 5.111.171

I. Vpoklicani kapital 3.000.000 3.000.000

1. Osnovni kapital 3.000.000 3.000.000

II. Kapitalske rezerve 2.119.344 2.119.344

III. Presežek iz prevrednotenja 1.790 (8.173)

V. Preneseni čisti poslovni izid (2.102) 0

VI. Čisti dobiček poslovnega leta 2.157.113 0

B. Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 5.9 448.995 443.867

1. Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti 448.995 443.867

C. Dolgoročne obveznosti 3.289.297 4.117.508

I. Dolgoročne finančne obveznosti 5.10 3.289.297 4.117.508

2. Dolgoročne finančne obveznosti do bank 3.272.509 4.108.745

4. Druge dolgoročne finančne obveznosti 16.788 8.763

Č. Kratkoročne obveznosti 48.238.108 67.184.925

II. Kratkoročne finančne obveznosti 5.10 6.158.767 3.581.945

2. Kratkoročne finančne obveznosti do bank 6.153.593 3.577.848

4. Druge kratkoročne finančne obveznosti 5.174 4.097

III. Kratkoročne poslovne obveznosti 5.11 42.079.341 63.602.980

1. Kratkoročne poslovne obveznosti do družb v skupini 324.001 390.206

2. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev 38.609.103 60.516.092

5. Kratkoročne obveznosti na podlagi predujmov 1.328.008 1.268.684

6. Druge kratkoročne poslovne obveznosti 1.818.229 1.427.998

D. Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 5.12 843.435 883.235

Obveznosti do virov sredstev skupaj 60.095.980 77.740.706

Pojasnila k računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z njimi.

1 Bilanca stanja na 31. decembra 2015

Kazalo


52 53

v EUR

Pojasnilo Leto 2015 Leto 2014

1. Čisti prihodki od prodaje 6.1 360.812.111 485.077.377

a) na domačem trgu 360.757.973 485.026.979

b) na tujem trgu 54.138 50.398

4. Drugi poslovni prihodki 6.1 364.251 221.211

Prihodki skupaj 361.176.362 485.298.588

5. Stroški blaga, materiala in storitev 6.2 353.296.809 487.267.792a) nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala 346.669.044 480.830.324

b) stroški storitev 6.627.765 6.437.468

6. Stroški dela 6.3 2.843.947 3.460.068

a) stroški plač 1.878.007 2.495.726

b) stroški pokojninskega zavarovanja zaposlencev 253.488 330.055

c) stroški socialnih zavarovanj 141.516 187.118

č) drugi stroški dela 570.936 447.169

7. Odpisi vrednosti 6.4 1.774.035 1.227.403

a) amortizacija 403.799 414.160b) prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstvih 134.637 9.123

c) prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih 1.235.599 804.120

8. Drugi poslovni odhodki 6.5 24.232 24.840

Poslovni izid iz poslovanja 3.237.339 (6.681.515)

9. Finančni prihodki iz danih posojil 6.6 690 1.964

a) finančni prihodki iz posojil, danih drugim 690 1.964

10. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev 6.6 282.891 298.628

a) finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih 282.891 298.628

11. Finančni odhodki iz oslabitev in odpisov finančnih naložb 794.289

12. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti 6.7 297.815 450.585

a) finančni odhodki iz posojil, prejetih od družb v skupini 6.070 4.009

b) finančni odhodki iz posojil, prejetih od bank 290.773 446.493

c) finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti 972 83

13. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti 6.7 72.996 5.580

a) finančni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev 72.502 5.028

b) finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti 494 552

14. Drugi prihodki 6.8 0 1.264

15. Drugi odhodki 6.8 7.067 31.354

Poslovni izid pred obdavčitvijo 6.9 2.348.753 (6.867.178)

16. Davek iz dobička 6.10 348.184 0

17. Odloženi davki 6.11 156.544 0

18. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja 6.9 2.157.113 (6.867.178)

19. Druge sestavine drugega vseobsegajočega donosa 7.860 (8.173)

20. Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja 6.12 2.164.973 (6.875.351)


2 Izkaz celotnega vseobsegajočega donosa za leto, končano 31. decembra 2015

v EUR

Pojasnilo 8 2015 2014

Finančni tokovi pri poslovanju

Prejemki od prodaje proizvodov in storitev 524.588.558 655.419.545

Drugi prejemki pri poslovanju 334.337 932.530

Prejemki pri poslovanju 524.922.895 656.352.075

Izdatki za nakupe materiala in storitev (400.895.660) (539.190.695)

Izdatki za plače in deleže zaposlencev v dobičku (1.578.280) (1.883.748)

Izdatki za dajatve vseh vrst (123.283.544) (109.852.431)

Drugi izdatki pri poslovanju (259.359) (820.485)

Izdatki pri poslovanju (526.016.843) (651.747.359)

Prebitek prejemkov pri poslovanju 4.604.716

Prebitek izdatkov pri poslovanju (1.093.948)

Finančni tokovi pri naložbenju

Prejemki od dobljenih obresti in deležev v dobičku drugih 751 2.236

Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev 85.886 16.195

Prejemki pri naložbenju 86.637 18.431

Izdatki za pridobitev neopredmetenih osnovnih sredstev (195.504) (219.238)

Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev (312.373) (26.911)

Izdatki pri naložbenju (507.877) (246.149)

Prebitek izdatkov pri naložbenju (421.240) (227.718)

Finančni tokovi pri financiranju

Prejemki od dobljenih dolgoročnih posojil 2.000.000 0

Prejemki od dobljenih kratkoročnih posojil 47.772.585 67.041.284

Prejemki pri financiranju 49.772.585 67.041.284

Izdatki za dane obresti (293.996) (453.854)

Izdatki za vračila oziroma odplačila dolg. posojil in kred. (2.259.254) (1.635.385)

Izdatki za vračila oziroma odplačila kratk. posojil in kred. (45.787.786) (69.543.840)

Izdatki pri financiranju (48.341.036) (71.633.079)

Prebitek prejemkov pri financiranju 1.431.549

Prebitek izdatkov pri financiranju (4.591.795)

Končno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov 1.499.070 1.582.709

Finančni izid v obdobju (seštevek prebitkov) (83.639) (214.797)

Začetno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov 1.582.709 1.797.506


3 Izkaz denarnih tokov za leto, končano 31. decembra 2015

Kazalo


54 55

3.1 Izkaz gibanja kapitala za leto, končano 31. decembra 2015 v EUR

Gibanje kapitala Osnovni kapital

Kapitalske rezerve

Preneseni čisti

poslovni izid

Čisti poslovni izid leta

Presežek iz prevre-dnotenja

Skupaj kapital

A.1 Stanje 31. 12. 2014 3.000.000 2.119.344 0 0 (8.173) 5.111.171

B.2 Celotni vseobsegajoči donos poročevalskega obdobja 2.157.113 7.860 2.164.973

a) Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja 2.157.113 2.157.113

b) Druge sestavine drugega vseobsegajočega donosa 7.860 7.860

B.3 Spremembe v kapitalu (2.102) 2.102 0

č) Druge spremembe v kapitalu (2.102) 2.102 0

D. Stanje 31. 12. 2015 3.000.000 2.119.344 (2.102) 2.157.113 1.790 7.276.145

BILANČNI DOBIČEK (2.102) 2.157.113 2.155.011

3.2 Izkaz gibanja kapitala za leto, končano 31. decembra 2014 v EUR

Gibanje kapitala Osnovni kapital

Kapitalske rezerve

Preneseni čisti

poslovni izid

Čisti poslovni izid leta

Presežek iz prevre-dnotenja

Skupaj kapital

A.1 Stanje 31. 12. 2013 3.000.000 2.509.220 4.927.218 1.550.084 0 11.986.522

B.2 Celotni vseobsegajoči donos poročevalskega obdobja (6.867.178) (8.173) (6.875.351)

a) Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja (6.867.178) (6.867.178)

b) Druge sestavine drugega vseobsegajočega donosa (8.173) (8.173)

B.3 Spremembe v kapitalu (389.876) (4.927.218) 5.317.094 0

a)Razporeditev preostalega dela čistega dobička leta 2013 na druge sestavine kapitala

1.550.084 (1.550.084) 0

b) Poravnava izgube kot odbitne sestavine kapitala (389.876) (6.477.302) 6.867.178 0

D. Stanje 31. 12. 2014 3.000.000 2.119.344 0 0 (8.173) 5.111.171


4 Pojasnila k računovodskim izkazom za leto, končano 31. decembra 2015

4.1 DejavnostLeta 2011 je družba Elektro Ljubljana, d. d., kot prenosna družba izvedla statusno preoblikovanje z izčlenitvijo kot eno od podoblik delitev družbe po določbah 623. člena veljavnega Zakona o gospodarskih družbah ZGD-1. V postopku izčlenitve oziroma prenosa premoženja je Elektro Ljubljana, d. d., prenesla dejavnost, zaposlene, sredstva in dolgove, ki so funkcijsko povezani z nakupom in prodajo električne energije. Pri izčlenitvi so se deleži nove družbe zagotovili prenosni družbi Elektro Ljubljana, d. d., ki je edina družbenica nove odvisne družbe Elektro energija, d. o. o., na katero je bilo v postopku izčlenitve preneseno premoženje.

Družba pridobiva prihodke s trgovanjem z električno energijo in prodajo električne energije končnim odjemalcem. Leta 2013 je začela prodajati tudi plin.

Računovodske izkaze družbe konsolidira matična družba Elektro Ljubljana, d. d., in jih tudi objavlja na svoji spletni strani.

Družba Elektro energija, d. o. o., ima v svoji 100 % lasti tri odvisne družbe, in sicer Elektro energija BH, d. o. o., Elektro energija SRB, d. o. o., in Elektro energija Adria, d. o. o.

Računovodski izkazi odvisnih družb Elektro energije, d. o. o., za leto 2015 se ne uskupinjujejo – konsolidirajo, ker niso po-membne za izkazovanje resničnega in poštenega prikaza finančnega položaja, poslovnega izida, denarnih tokov in gibanja kapitala obvladujoče družbe, za vse družbe pa je uveden tudi postopek likvidacije. Osnovni podatki odvisnih družb Elektro energije, d. o. o., so:

Osnovni kapital Lastništvo Poslovni izid 2015

Elektro energija BH, d. o. o. 397.316 100 % (212.408)

Elektro energija SRB, d. o. o. 164.438 100 % (110.313)

Elektro energija Adria, d. o. o. 98.229 100 % (68.489)

4.2 Podatki o zaposlenihDne 31. 12. 2015 je imela družba 77 zaposlenih, 31. 12. 2014 pa 82. Sestava zaposlenih po izobrazbi je prikazana v poslov-nem poročilu pod točko 7.

4.3 Tečaji in način preračunavanja v domačo valutoDružba preračunava poslovne dogodke v tuji valuti na dan bilance stanja po srednjem tečaju Banke Slovenije.

4.4 Povzetek računovodskih usmeritevDružba Elektro energija, d. o. o., je pripravila bilanco stanja na dan 31. decembra 2015 in izkaz celotnega vseobsegajočega donosa, izkaz denarnih tokov in izkaz gibanja kapitala za poslovno leto 2015 skladno s slovenskimi računovodskimi stan-dardi.

Analiza poslovne uspešnosti je predstavljena v točki 4 poslovnega dela letnega poročila.

Družba je uporabila naslednje računovodske predpostavke:

• evidentirani bilanci stanja vključujeta le tista sredstva in obveznosti, ki se nanašajo na dejavnost družbe. Stroški, prihod-ki in odhodki so upoštevani ob njihovem nastanku in so evidentirani v obračunskem obdobju, na katero se nanašajo, ne glede na prejemke in izdatke;

• obravnava se, da bo družba v bližnji prihodnosti še vedno delovala in da imajo obdobni izidi, tudi letni, le relativno vrednost;

• pri pripravi računovodskih izkazov in pojasnil k njim je uporabljeno načelo izvirnih vrednosti.

Pri izbiri računovodskih usmeritev, to je pravil in postopkov, ki jih je treba upoštevati in uporabljati pri sestavljanju računo-vodskih izkazov in pri celotnem računovodenju, je družba upoštevala zahtevo po previdnosti, prednosti vsebine pred obliko in pomembnost dogodkov.

Upoštevano je načelo posamičnega vrednotenja sredstev in obveznosti do virov sredstev.

Za sestavo izkaza poslovnega izida uporablja družba različico I. po SRS 25.5.

Izkaz denarnih tokov je sestavljen po različici I. SRS 26.6, to je po neposredni metodi. Podatki za sestavo izkaza denarnih tokov izhajajo iz knjigovodskih podatkov.

Denarni tokovi pri poslovanju na strani prejemkov in izdatkov izkazujejo tudi prejemke in izdatke iz poslovanja, ki jih družba izvaja v svojem imenu in za račun SODO, d. o. o. Te storitve, ki niso prihodek družbe, so zaračunavanje omrežnine z dodatki na skupnem računu za dobavo električne energije.

Izkaz gibanja kapitala je sestavljen po različici I. SRS 27.2.

Kazalo


56 57

4.4.1 Neopredmetena dolgoročna sredstva, dolgoročne aktivne časovne razmejitve in opredmetena osnovna sredstva

Neopredmetena sredstva so pravice za računalniške programe. Nabavno vrednost predstavlja nakupna cena. Življenjska doba je tri leta.

Dolgoročne aktivne časovne razmejitve so predvsem dolgoročno vračunljivi stroški za potrebe razvoja informacijskega sis-tema in vplačana obvezna sredstva v rezervni sklad za nepremičnine v lasti družbe. Nabavno vrednost dolgoročnih aktivnih časovnih razmejitev predstavljajo izdatki do trenutka njihove pridobitve. Odpisujejo se po stopnji 10 %.

Osnovna sredstva so nepremičnina na Slovenski cesti 58/II v Ljubljani, ki jo je družba pridobila v procesu izločitve, in opre-ma, ki zajema opremo poslovnih prostorov, računalniško opremo in avtomobile.

Nabavno vrednost opredmetenih osnovnih sredstev sestavljajo nakupna cena in vse dajatve in stroški, ki jih je mogoče ne-posredno pripisati usposobitvi za nameravano uporabo.

Neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva vrednoti družba po modelu nabavne vrednosti.

Družba ima eno osnovno sredstvo, pridobljeno s finančnim najemom, vendar postavke zaradi nepomembnosti ne razkriva ločeno.

4.4.2 Amortizacija

Amortizacija se obračunava po metodi enakomernega časovnega amortiziranja glede na dobo koristnosti od nabavne vred-nosti posameznega osnovnega sredstva. Osnovna sredstva v pripravi se ne amortizirajo, dokler niso prenesena v uporabo.

Amortizacijske stopnje, ki so bile uporabljene v letih 2015 in 2014:

Zgradbe 2,00 % do 5,00 %

Oprema 6,67 % do 20,00 %

Motorna vozila 12,50 % do 14,29 %

Pohištvo 6,67 % do 12,5 %

Računalniška oprema 33,33 %

4.4.3 Terjatve

Večina terjatev iz poslovanja se nanaša na terjatve do kupcev, ki so nastale v normalnem toku poslovanja. V bilanci stanja so terjatve izkazane v neto vrednostih, kar pomeni, da so zmanjšane za znesek oblikovanega popravka vrednosti iz spornih in dvomljivih terjatev.

Družba oblikuje znesek popravkov terjatev takole:

• Prodaja končnim porabnikom (prodaja na drobno) – za terjatve v stečajnih postopkih, za katere še ni bilo objave v Ura-dnem listu RS, za tožene terjatve in terjatve v postopkih prisilne poravnave, če ta še ni potrjena, v višini 80 %. Za preostale terjatve oblikuje popravek glede na izkušnje iz prejšnjih let in pričakovanja v obračunskem obdobju v višini 30 % za terjatve dobav energije in storitev in 50 % za terjatve zamudnih obresti, ki so zapadle pred 90 oziroma več kot 90 dnevi. Na podlagi strokovne in izkustvene ocene ter na podlagi pravilnika o delu lahko strokovni organ družbe Odbor za tveganja direktorju družbe izrecno predlaga tudi popravek za posamezno terjatev, ki odstopa od te usmeritve, ki pa mora biti utemeljen z zapisnikom in oceno izterljivosti terjatve. V izključni pristojnosti direktorja družbe je, da predlog sprejme ali zavrže.

• Prodaja trgovcem z električno energijo (prodaja na debelo): za sporne terjatve iz prodaje na debelo sprejme za vsako posamezno terjatev sklep o višini oblikovanega popravka direktor družbe.

Zneske oblikovanega odpisa terjatev izkazuje v breme prevrednotovalnih odhodkov poslovanja in v dobro ustreznega po-pravka vrednosti terjatev.

Za dokončne odpise terjatev so potrebne ustrezne dokazne listine: zavrnitev potrditve stanj terjatev, sodna odločba, sklep prisilne poravnave, sklep stečajnega postopka in druge ustrezne listine, iz katerih je razvidno, da so bili izvršeni vsi možni postopki izterjave.

4.4.4 Rezervacije

Družba oblikuje dolgoročne rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi kot sedanjo vrednost obveznosti de-lodajalca do zaposlenca. Oblikovane so zaradi zahtev SRS 2006. Izračun dolgoročnih rezervacij je opravil pooblaščeni aktuar.

4.4.5 Odložene terjatve in obveznosti za davek

Družba pripoznava in oblikuje odložene terjatve za davek, ki predstavljajo zneske davka iz dobička, ki bodo povrnjeni v prihodnjih davčnih obdobjih glede na odbitne začasne razlike. Te se pojavijo zaradi začasno nepriznanih odhodkov za obli-kovane popravke iz spornih terjatev in začasno davčno nepriznanih stroškov za oblikovane rezervacije iz jubilejnih nagrad in odpravnin ob upokojitvi. Odložene terjatve se ugotovijo na podlagi zneska, za katerega se pričakuje, da ga bo povrnila davčna uprava, in z uporabo davčnih stopenj oziroma davčnih predpisov, veljavnih na dan bilance stanja. Če se pričakuje sprememba davčne stopnje, se odložene terjatve za davek izmerijo po davčnih stopnjah, za katere se pričakuje, da se bodo uporabljale v poslovnem letu, ko bodo terjatve povrnjene.

Družba ne pripoznava in odpravlja obveznosti za odloženi davek, ker nima obdavčljivih začasnih razlik, ki vodijo v odlo-žene obveznosti za davek.

4.4.6 Obdavčitev

Družba je zavezanka za plačilo davka od dohodka pravnih oseb.

4.4.7 Denarna sredstva

Denarna sredstva so sredstva na transakcijskih računih in depoziti na vpoklic pri poslovnih bankah.

4.4.8 Finančne naložbe

Naložbe sestavljajo dolgoročne finančne naložbe v hčerinske družbe na Hrvaškem, v Bosni in v Srbiji.

Najmanj enkrat na leto, in sicer pred sestavitvijo letnih računovodskih izkazov, družba preveri ustreznost izkazane velikosti posamezne finančne naložbe. Če katera finančna naložba izgublja vrednost, presodi, kolikšen popravek njene začetno izka-zane vrednosti je treba oblikovati v breme prevrednotovalnih finančnih odhodkov. Prav tako mora opraviti delni ali celotni odpis finančne naložbe neposredno v breme prevrednotovalnih finančnih odhodkov, ko nastanejo razlogi za to.

4.4.9 Kratkoročne aktivne in pasivne časovne razmejitve

Kratkoročne aktivne in pasivne časovne razmejitve zajemajo kratkoročno razmejene prihodke in stroške, ki na 31. 12. 2015 bremenijo poslovanje, zaračunani pa bodo v letu 2016.

4.4.10 Kapital

Celotni kapital je opredeljen z zneski, ki jih je vložil lastnik, in z zneski, ki so nastali pri poslovanju in pripadajo lastnikom.

Osnovni kapital in kapitalske rezerve pomenijo denarni in stvarni vložek lastnika obvladujoče družbe. Preneseni čisti po-slovni izid je znesek čistih poslovnih izidov iz preteklih let, čisti poslovni izid tekočega leta je nerazporejeni del čistega poslovnega izida tekočega leta.

4.4.11 Dolgoročne in kratkoročne finančne obveznosti

Dolgoročne in kratkoročne finančne obveznosti nastajajo v povezavi s financiranjem družbe in pomenijo obveznosti do posojilodajalcev.

Ob začetnem pripoznavanju se izkazujejo v vrednosti prejetih denarnih sredstev in se pozneje zmanjšujejo za odplačane zneske. Merijo se po odplačni vrednosti.

Tisti del dolgoročnih finančnih obveznosti, ki zapade v plačilo v letu dni po datumu bilance stanja, se izkazuje med kratko-ročnimi obveznostmi.

Kratkoročne poslovne obveznosti so obveznosti do dobaviteljev. Na začetku se vrednotijo na podlagi zneskov iz ustreznih listin, ki dokazujejo prejem blaga in storitev.

Knjigovodska vrednost dolgoročnih in kratkoročnih obveznosti je enaka njihovi odplačni vrednosti.

Kazalo


59


58

4.4.12 Prihodki

Prihodki so povečanja gospodarskih koristi v obračunskem obdobju v obliki povečanja sredstev ali zmanjšanja dolgov. Pri-poznajo se, ko je upravičeno pričakovano, da bodo vodili do prejemkov.

Poslovni prihodki so prihodki od prodaje in drugi prihodki, povezani s poslovnimi učinki.

Čiste prihodke od prodaje sestavljajo prodajne vrednosti prodanega blaga (električne energije). Merijo se na podlagi pogod-benih vrednosti in prodajnih cen, navedenih na računih, zmanjšanih za morebitne odpise.

Finančni prihodki so prihodki od naložbenja. Pojavljajo se v zvezi z dolgoročnimi in kratkoročnimi finančnimi naložbami ter dolgoročnimi in kratkoročnimi terjatvami. Sestavljajo jih predvsem obračunane obresti. Pripoznajo se ob obračunu ne glede na prejemke.

Med drugimi prihodki so izkazani prihodki, ki niso uvrščeni niti med poslovne niti finančne prihodke. Izkazani so po de-jansko nastalih zneskih.

4.4.13 Odhodki, stroški

Odhodki in stroški so zmanjšanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju v obliki zmanjšanja sredstev ali povečanja dolgov. Pripoznajo se, če je zmanjšanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano z zmanjšanjem sredstev ali povečanjem dolga in je to zmanjšanje ali povečanje mogoče zanesljivo izmeriti.

Poslovni odhodki so enaki vračunanim stroškom v obračunskem obdobju. Med njimi se izkazujejo nabavna vrednost pro-danega blaga, stroški materiala, stroški storitev, stroški dela in amortizacija.

Med drugimi poslovnimi odhodki se izkazujejo predvsem različne dajatve in rezervacije.

Prevrednotovalni poslovni odhodki nastajajo pri opredmetenih osnovnih sredstvih in pomenijo vrednost odpisov opred-metenih osnovnih sredstev, ki imajo še neodpisano knjigovodsko vrednost, nastajajo tudi pri prodaji osnovnih sredstev, kadar knjigovodska vrednost presega prodajno vrednost, in pri obratnih sredstvih, pri katerih predstavljajo zneske obliko-vanih popravkov vrednosti iz dvomljivih in spornih terjatev.

Finančni odhodki so odhodki od financiranja in naložbenja. Sestavljajo jih predvsem obračunane obresti. Pripoznajo se ob obračunu ne glede na plačila, povezana z njimi.

Med drugimi odhodki so izkazani odhodki, ki niso uvrščeni med poslovne ali finančne odhodke. Izkazani so v dejansko nastalih zneskih.

LETO 2015 v EUR

Dolgoročne premoženjske pravice

Dolgoročno odloženi stroški

poslovanjaRezervni sklad

Skupaj neopredmetena sredstva in dolgoročne

aktivne časovne razmejitveNabavna vred.

Stanje 31. 12. 2014 1.711.775 268.501 7.148 1.987.424

Povečanja 272.952 0 2.937 275.889

Zmanjšanja (393.871) (91.483) 0 (485.354)

Stanje 31. 12. 2015 1.590.856 177.018 10.085 1.777.959

Popravek vred.

Stanje 31. 12. 2014 800.656 800.656

Amortizacija 244.331 244.331

Zmanjšanje/odpisi (286.832) (286.832)

Stanje 31. 12. 2015 758.155 758.155

Neodpisana vred.

Stanje 31. 12. 2014 911.119 268.501 7.148 1.186.768

Stanje 31. 12. 2015 832.701 177.018 10.085 1.019.804

LETO 2014 v EUR

Dolgoročne premoženjske pravice

Dolgoročno odloženi stroški

poslovanjaRezervni sklad

Skupaj neopredmetena sredstva in dolgoročne

aktivne časovne razmejitve

Nabavna vred.

Stanje 31. 12. 2013 1.518.213 236.180 5.108 1.759.501

Povečanja 193.562 65.269 2.040 260.871

Zmanjšanja 0 (32.948) 0 32.948

Stanje 31. 12. 2014 1.711.775 268.501 7.148 1.987.424

Popravek vred.

Stanje 31. 12. 2013 565.196 565.196

Amortizacija 235.460 235.460

Zmanjšanje/odpisi 0 0

Stanje 31. 12. 2014 800.656 800.656

Neodpisana vred.

Stanje 31. 12. 2013 953.017 236.180 5.108 1.194.305

Stanje 31. 12. 2014 911.119 268.501 7.148 1.186.768

Neopredmetena sredstva predstavljajo premoženjske pravice za računalniške programe. Aktivne časovne razmejitve so dolgo-ročno vračunljivi stroški za vlaganja v izdelavo programov za potrebe prodaje električne energije in vodenje glavne knjige v in-tegriranem informacijskem sistemu ter vplačana obvezna sredstva za oblikovanje rezervnega sklada po stanovanjskem zakonu.

5 Razkritja postavk v bilanci stanja

5.1 Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve

Kazalo


60 61

5.2 Opredmetena osnovna sredstva

LETO 2015 v EUR

Zemljišča Zgradbe Oprema Osnovna sredstva v pripravi in predujmi

Skupaj opredmetena osnovna sredstva

Nabavna vrednost

Stanje 31. 12. 2014 25.199 1.770.928 762.265 0 2.558.392

Povečanja 0 0 44.423 632.316 676.739

Zmanjšanja 0 0 (91.751) (317.375) (409.126)

Stanje 31. 12. 2015 25.199 1.770.928 714.937 314.941 2.826.005

Popravek vrednosti

Stanje 31. 12. 2014 1.173.666 414.990 1.588.656

Amortizacija 37.717 121.752 159.469

Zmanjšanja/odpisi 0 (66.715) (66.715)

Stanje 31. 12. 2015 1.211.383 470.027 1.681.410

Neodpisana vrednost

Stanje 31. 12. 2014 25.199 597.262 347.275 0 969.736

Stanje 31. 12. 2015 25.199 559.545 244.910 314.941 1.144.595

LETO 2014 v EUR

Zemljišča Zgradbe Oprema Skupaj opredmetena osnovna sredstva

Nabavna vrednost

Stanje 31. 12. 2013 25.199 1.770.928 835.363 2.631.490

Povečanja 0 0 68.236 68.236

Zmanjšanja 0 0 (141.334) (141.334)

Stanje 31. 12. 2014 25.190 1.770.928 762.265 2.558.392

Popravek vrednosti

Stanje 31. 12. 2013 1.135.950 340.289 1.476.239

Amortizacija 37.716 140.984 178.700

Zmanjšanja/odpisi 0 (66.283) (66.283)

Stanje 31. 12. 2014 1.173.666 414.990 1.588.656

Neodpisana vrednost

Stanje 31. 12. 2013 25.199 634.978 495.075 1.155.252

Stanje 31. 12. 2014 25.199 597.262 347.275 969.736

Nabavna vrednost opredmetenih osnovnih sredstev se je leta 2015 povečala za 44.423 EUR. Nova opredmetena osnovna sredstva so predvsem osebni avtomobili. Zmanjšanje nabavne vrednosti zaradi izločitev je 66.715 EUR.

Poslovni prostori družbe so del nekdanjih prostorov Elektra Ljubljana, d. d.

Popravek vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev se je zaradi obračunane amortizacije povečal za 159.469 EUR in zmanjšal zaradi izločitev za 66.715 EUR.

5.3 Finančne naložbeDolgoročne finančne naložbe so naložbe v hčerinske družbe v znesku 794.289 EUR. Leta 2015 so bile vse tri naložbe osla-bljene v vrednosti 100 % nabavne vrednosti naložb, vse so namreč v postopku ali pripravi postopka likvidacije.

5.4 Poslovne terjatve

Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev v EUR

Stanje 31. 12. 2015 Stanje 31. 12. 2014

Terjatve do kupcev 57.199.222 71.484.037

Terjatve do družb v skupini 1.079.640 1.184.942

Terjatve za zamudne obresti 521.161 468.938

Skupaj terjatve do kupcev 58.800.023 73.137.917

Popravek terjatev do kupcev (5.760.908) (4.841.882)

Skupaj terjatve do kupcev s popravki 53.039.115 68.296.035

Starostna sestava poslovnih terjatev do kupcev v EUR

31. 12. 2015 % 31. 12. 2014 %

Nezapadle 45.813.654 78,0 % 61.339.871 83,9 %

Zapadle do 30 dni 3.008.985 5,1 % 3.692.904 5,0 %

Zapadle od 31 do 60 dni 1.179.380 2,0 % 716.024 1,0 %

Zapadle od 61 do 90 dni 720.577 1,2 % 114.910 0,2 %

Zapadle nad 90 dni 8.077.427 13,7 % 7.274.208 9,9 %

Skupaj 58.800.023 100,0 % 73.137.917 100,0 %

Oblikovani popravek (5.760.908) (4.841.882)

Stanje 53.039.115 68.296.035

Na koncu leta 2015 je v vseh poslovnih terjatvah do kupcev 22,0 % takih, ki niso poravnane v roku zapadlosti, na 31. 12. 2014 jih je bilo 16,1 %. V zneskih zapadlih terjatev nad 90 dni so tudi terjatve do kupcev, ki so v postopku prisilne poravnave, v tožbi ali stečajnem postopku in je zanje oblikovan popravek vrednosti.

Tabela gibanja popravka vrednosti terjatev do kupcev v letu 2015 v EUR

Popravek izvirnih terjatev

Popravek zamudnih obresti Skupaj

Popravek vrednosti terjatev na 31. 12. 2014 4.550.542 291.339 4.841.881

Dodatno oblikovanje popravka iz terjatev 1.179.732 55.868 1.235.600

Zmanjšanje – odpis terjatev 291.249 25.325 316.574

Končno stanje popravka vrednosti terjatev 31. 12. 2015 5.439.025 321.882 5.760.907

Popravek vrednosti terjatev se je v primerjavi z letom 2014 povečal za 19,0 %. Povečanje je predvsem posledica odpisa večje terjatve do kupca iz trgovanja.

Kratkoročne poslovne terjatve do drugih predstavljajo 4,1 % vseh kratkoročnih poslovnih terjatev. Večji del predstavljajo terjatve za odbitni DDV, ki zapade v naslednjem davčnem obdobju, in terjatve za vračilo preveč plačanega davka od dobička pravnih oseb.

Terjatve do kupcev na drobno, razen gospodinjstev, so glede na boniteto zavarovana z bianco menicami in izvršnicami. Terjatve do kupcev pri trgovanju na debelo pa so zavarovane s poroštvi matičnih družb, garancijami ali drugo primerno obliko zavarovanja.

Kazalo


62 63

5.5 Odložene terjatve za davek

Oblikovanje odloženih terjatev za davek v EUR

Stanje 31. 12. 2015 Stanje 31. 12. 2014

Začasne razlike iz oblikovanih popravkov terjatve do kupcev 979.354 818.139Začasne razlike iz nepriznanih zneskov rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi 38.139 42.810

Skupaj 1.017.493 860.949

5.6 Denarna sredstvaDenarna sredstva predstavljajo knjižni denar na transakcijskih računih v znesku 1.499.070 EUR.

5.7 Kratkoročne aktivne časovne razmejitve v EUR

31. 12. 2015 31. 12. 2014

Nezaračunani prihodki 57.935 564.543

Vnaprej plačani stroški 35.053 554.500

Skupaj 92.987 1.119.043

Na kratkoročnih aktivnih časovnih razmejitvah so knjiženi razmejeni še ne zaračunani prihodki od prodaje plina v znesku 57.935 EUR.

Znesek 35.053 EUR predstavlja izdatke za vnaprej plačane stroške licenc in dostopa do baz podatkov.

5.8 KapitalKapital družbe, ki je v 100 % lasti Elektra Ljubljana, d. d., na 31. 12. 2015, sestavljajo naslednje postavke:

Tabela sestavin kapitala v EUR

31. 12. 2015 31. 12. 2014

Osnovni kapital 3.000.000 3.000.000

Kapitalske rezerve 2.119.344 2.119.344

Presežek iz prevrednotenja 1.790 (8.173)

Preneseni čisti poslovni izid (2.102) 0

Čisti poslovni izid poslovnega leta 2.157.113 0

KAPITAL 7.276.145 5.111.171

Premiki v zvezi s kapitalom so prikazani v izkazu gibanja kapitala na strani 5.

Čisti poslovni izid leta 2015 je dobiček v vrednosti 2.157.113 EUR.

Direktor družbe in predsednik družbe ustanoviteljice, ki predstavlja nadzorni organ, sta skladno s pristojnostmi, ki jih do-loča Zakon o gospodarskih družbah, pri pripravi zaključnega računa za leto 2015 odločila, da bilančni dobiček poslovnega leta ostane družbi kot nerazporejeni dobiček.

5.9 Rezervacije

Gibanje rezervacij v letu 2015 v EUR

Odpravnine Jubilejne nagrade Rezervacije skupaj

Stanje 31. 12. 2014 170.840 273.027 443.867

Poraba/odprava (51.797) (86.506) (138.303)

Oblikovano 121.146 22.285 143.431

Stanje 31. 12. 2015 240.189 208.806 448.995

Po aktuarskem izračunu so na 31. 12. 2015 obveznosti za odpravnine ob upokojitvi 240.189 EUR, jubilejne nagrade pa 208.806 EUR. Dodatno so bile oblikovane jubilejne nagrade v znesku 22.285 EUR in rezervacije za odpravnine ob upokojitvi v znesku 121.146 EUR.

Predpostavke uporabljene pri aktuarskem izračunu:

• število zaposlenih v družbi na 31. 12. 2015 (spol, starost, skupna in pokojninska delovna doba, povprečna neto in bruto plača za obdobje oktober–december 2015),

• način izračuna odpravnin in jubilejnih nagrad v družbi,

• rast povprečne plače v višini 1,5 %,

• nominalna dolgoročna obrestna mera 1,7 %.

5.10 Finančne obveznostiDolgoročne in kratkoročne finančne obveznosti so predvsem obveznosti za prejeta posojila od bank, in sicer:

v EUR

31. 12. 2015 31. 12. 2014

Dolgoročne finančne obveznosti do domačih bank 3.272.509 4.108.745

Druge dolgoročne finančne obveznosti 16.788 8.763

Kratkoročni del dolgoročnih finančnih obveznosti do bank 2.663.593 2.077.848

Kratkoročne finančne obveznosti do domačih bank 3.490.000 1.500.000

Druge kratkoročne finančne obveznosti 5.174 4.097

Skupaj 9.448.064 7.699.453

Kratkoročni del dolgoročnih posojil je v bilanci stanja izkazan med kratkoročnimi finančnimi obveznostmi v znesku 2.663.593 EUR.

Za zavarovanje posojil so kot instrument zavarovanja izdane menice in pri štirih od posojil patronatska izjava Elektra Lju-bljana, d. d.

Dolgoročne in kratkoročne finančne obveznosti do domačih bank iz preteklih let so posojila, ki so bila na družbo prenesena v procesu izločitve. Najeta so bila za namene tekočega poslovanja dejavnosti nakupa in prodaje električne energije. Zapad-lost posojil je do leta 2018.

Povprečna obrestna mera za dolgoročna posojila v letu 2015 je bila od 0,2952 % do 3,75 %, v letu 2014 je bila od 0,5026 % do 3,9787 %.

Leta 2012 je družba najela dolgoročno posojilo v znesku 4.999.000 EUR za 5 let z obrestno mero 3M EURIBOR (360) + 3,7 %.

Leta 2014 družba ni najela nobenega dolgoročnega posojila.

Leta 2015 je družba najela dve dolgoročni posojili v vrednosti 2.000.000 EUR za 2 leti in pol. Obrestna mera prvega je 6M EURIBOR + 3,1 %, drugo posojilo pa ima nespremenljivo obrestno mero 3,75 %.

Kratkoročne obveznosti do domačih bank predstavljajo kratkoročna in revolving posojila na dan 31. 12. 2015 in znašajo 3.490.000 EUR.

Kazalo


64 65

5.11 Poslovne obveznostiPoslovne obveznosti so nedospele kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev. Večji del so obveznosti do dobaviteljev električne energije in do dobaviteljev za omrežnino s prispevki.

Stanje skupnih obveznosti do dobaviteljev se je 31. 12. 2015 v primerjavi s stanjem 31. 12. 2014 zmanjšalo za 36,0 %.

v EUR

31. 12. 2015 31. 12. 2014

Obveznosti do dobaviteljev električne energije 29.126.005 43.811.305

Obveznosti do preostalih dobaviteljev 9.807.099 17.094.993

Skupaj 38.933.104 60.906.298

Druge poslovne obveznosti vključujejo obveznosti do zaposlencev za decembrsko plačo in obveznosti iz tekočega poslova-nja do državnih in drugih institucij.

5.12 Kratkoročne pasivne časovne razmejitveTabela gibanja kratkoročnih pasivnih časovnih razmejitev v letu 2015 v EUR

Stanje 31. 12. 2014 Povečanje Zmanjšanje Stanje 31. 12. 2015

Vnaprej vračunani stroški iz poračunov 750.447 753.490 (750.447) 753.490

Rezervacija za dopuste 132.789 0 (46.386) 86.403

Drugi kratkoročno odloženi prihodki 0 172.087 (168.545) 3.542

Skupaj 883.236 925.577 (965.387) 843.435

Na kratkoročnih pasivnih časovnih razmejitvah so knjiženi zneski za poračun prodane električne energije iz izgub za leto 2015 po bilančnem obračunu trgovanja z električno energijo z vsemi udeleženci v trgovanju z električno energijo. Enako velja tudi za leto 2014.

Znesek rezervacij za neizkoriščene dopuste iz leta 2015 je oblikovan v znesku 86.403 EUR.

6 Razkritja postavk v izkazu poslovnega izida

6.1 Čisti prihodki od prodaje in drugi poslovni prihodkiČisti prihodki od prodaje so v večjem delu prihodki od prodaje električne energije.

Skupni čisti prihodki od prodaje so leta 2015 dosegli 360.812.111 EUR, leta 2014 pa 485.077.377 EUR.

6.2 Stroški blaga, materiala in storitev Stroške blaga predstavljajo stroški nakupa električne energije, ki so leta 2015 znašali 346.513.823 EUR in 480.674.749 EUR leta 2014. Leta 2015 so se zmanjšali za 27,9 %.

Stroški materiala so predvsem stroški porabe pisarniškega materiala.

Leta 2015 so bili stroški storitev 6.627.765, leta 2014 pa 6.437.468 EUR. V primerjavi z letom 2014 so se povečali za 3,0 %.

6.3 Stroški delaStroški dela vključujejo obračunane plače skladno s podjetniško kolektivno pogodbo in veljavnimi predpisi v zvezi z obra-čunom plač.

Stroški dela so bili za leto 2015 obračunani v znesku 2.843.947 EUR, za leto 2014 pa 3.460.068 EUR. Od tega so bili stroški plač 1.878.007 EUR in 2.495.726 EUR leta 2014, stroški pokojninskega zavarovanja zaposlencev 253.488 EUR in leta 2014 330.055 EUR, stroški socialnih zavarovanj 141.516 EUR in 187.118 EUR leta 2014.

Drugi stroški dela so sestavljeni iz regresa za letni dopust, drugih prejemkov iz delovnega razmerja, povračil stroškov pre-voza na delo in prehrane, stroškov neobveznega nezgodnega zavarovanja zaposlenih in stroškov socialnih pomoči. Drugi stroški dela so bili leta 2015 obračunani v znesku 570.936 EUR in leta 2014 v znesku 447.169 EUR.

6.4 Odpisi vrednostiAmortizacija je obračunana od nabavne vrednosti osnovnih sredstev.

Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih predstavljajo oblikovane popravke terjatev do kupcev iz dvomlji-vih in spornih terjatev. Ti so leta 2015 za 53,7 % višji, kot so bili leta 2014. Pojasnila v zvezi z oblikovanjem in gibanjem oblikovanih popravkov terjatev so v točkah 4.c in 5.4 tega poročila.

6.5 Drugi poslovni odhodkiDrugi poslovni odhodki so odhodki za rezervacije za neizkoriščene dopuste za leto 2015, nepriznani DDV, takse in drugi stroški poslovanja.

6.6 Finančni prihodki Finančni prihodki iz poslovnih terjatev se v večjem delu nanašajo na zamudne obresti za nepravočasno plačilo za dobavlje-no električno energijo.

Finančni prihodki iz posojil, danih drugim, so prihodki za kratkoročno vezana prosta denarna sredstva.

6.7 Finančni odhodki Finančni odhodki iz finančnih obveznosti za obračunane obresti od posojil znašajo 297.815 EUR v letu 2015. Od tega so obresti med povezanimi osebami 6.070 EUR. Leta 2014 so znašali 450.585 EUR, znesek obresti med povezanimi osebami pa 4.009 EUR.

Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti so večinoma odhodki za obresti do dobaviteljev iz nepravočasno poravnanih obveznosti.

6.8 Drugi prihodki in drugi odhodkiDrugi prihodki so prihodki, ki niso neposredno povezani s poslovanjem. Drugi odhodki so odhodki iz danih donacij in finančnih pomoči.

6.9 Poslovni izid obračunskega obdobjaDružba je za poslovno leto 2015 ugotovila čisti poslovni izid pred obdavčitvijo v znesku 2.348.753 EUR.

Kazalo


67


66

6.10 Davek iz dobička pravnih osebObračunan davek iz dobička poslovnega leta 2015 znaša 348.184 EUR, za poslovno leto 2014 družba ni obračunala davka iz dobička.

Preglednica izračuna davka iz dobička za leto 2015 v EUR

31. 12. 2015 31. 12. 2014

Poslovni izid pred obdavčitvijo 2.348.753 (6.867.178)

Pričakovani davek 399.288 (1.167.420)

Spremembe pričakovanega davka zaradi:

+ davčno nepriznanih stroškov 156.858 28.963

– povečanja odhodkov, davčne olajšave (383.811) 0

– nepripoznane odložene terjatve za davčno izgubo 0 1.127.153

+ drugo 19.305 11.304

Davek 191.640 0

Efektivna davčna stopnja 8 % 0 %

Sestavine odhodka za davek za leto 2015 v EUR

31. 12. 2015 31. 12. 2014

Obračunani davek 348.184 0

Odloženi davek (156.544) 0

Odhodek za davek 191.640 0

6.11 Odloženi davkiDružba je za leto 2015 izračunala za 156.544 EUR odloženih davkov. Odloženi davek je oblikovan na podlagi zneska, za katerega pričakujemo, da ga bo povrnila davčna uprava ob uporabi davčnih stopenj oziroma davčnih predpisov, znanih na dan bilance stanja in bodo veljale v poslovnem letu, ko bomo terjatev povrnili. Pregled odloženih terjatev je v točki 5.5 računovodskega poročila.

6.12 Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobjaCelotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja 2015 znaša 2.164.973 EUR.

7 Stroški po funkcionalnih skupinah v EUR

2015 2014

Stroški proizvajanja 347.522.520 481.942.967

Stroški prodaje 8.055.162 8.251.608

Stroški splošnih dejavnosti 991.106 972.285

Razčlenitev stroškov po funkcionalnih skupinah zagotavlja evidenca stroškov po stroškovnih mestih in kontih. V ta namen so opredeljena stroškovna mesta in konti, ki spadajo v okvir posamezne funkcionalne skupine.

8 Izkaz denarnih tokovV izkazu denarnih tokov so prikazane spremembe stanja denarnih sredstev družbe za poslovno leto 2015 in primerjalno za leto 2014.

Denarni tokovi v EUR

2015 2014

Denarni tokovi pri poslovanju (1.093.948) 4.604.716

Denarni tokovi pri naložbenju (421.240) (227.718)

Denarni tokovi pri financiranju 1.431.549 (4.591.795)

Denarni izid v obdobju (83.639) (214.797)

Prebitek izdatkov pri poslovanju v letu 2015 je 1.093.948 EUR. Denarni tokovi pri naložbenju so negativni, pri financiranju pa pozitivni. V primerjavi z letom 2014 ima družba negativni denarni tok iz poslovanja in pozitivni znesek denarnega toka pri financiranju.

9 Razkritja dogodkov s povezanimi strankami Družba ima na dan 31. decembra 2015 terjatve in obveznosti do povezanih strank, ki so rezultat normalnega toka poslovanja:

v EUR

31. 12. 2015 31. 12. 2014

Bilanca stanja:

Sredstva:

Terjatve do Elektra Ljubljana, d. d. 1.082.691 1.218.286

Terjatve do Elektro Ljubljana OVE, d. o. o. 273 220

Obveznosti:

Obveznosti do dobaviteljev Elektra Ljubljana, d. d. 219.829 247.782

Obveznosti do dobaviteljev Elektro Ljubljana OVE, d. o. o. 104.172 142.424

Obveznosti do dobaviteljev Informatike, d. d. 301.179 431.664

Izkaz poslovnega izida:

Prihodki od prodaje Elektra Ljubljana, d. d. 9.959.061 10.015.887

Prihodki od prodaje Elektra Ljubljana OVE, d. d. 2.494 1.211

Stroški storitev Elektra Ljubljana, d. d. 1.131.149 1.327.597

Stroški storitev in stroški nakupa električne energije – Elektro Ljubljana OVE, d. o. o. 576.306 639.896

Stroški blaga/storitev Informatike, d. d. 1.851.172 2.074.610

Odhodki za obresti in poroštvo Elektra Ljubljana, d. d. 181.611 94.543

Kazalo


68 69

Bruto prejemki uprave za leto 2015 v EUR

Plača Povračila stroškov Regres Bonitete Skupaj

Direktor 85.517 1.328 791 6.478 94.114

Bruto prejemki zaposlenih na podlagi individualnih pogodb za leto 2015 v EUR

Št. zap. Plača Povračila stroškov Regres Odpravnina Bonitete Skupaj

5 133.911 3.785 2.174 85.820 8.052 233.742

Družba 31. 12. 2015 nima terjatev, danih poroštev in obveznosti do navedenih skupin oseb.

11 Možne in prevzete obveznostiPo stanju na dan 31. decembra 2015 so vloženi in še vedno odprti različni tožbeni zahtevki proti družbi, vendar pa v nobe-nem primeru ne gre za spor večjih vrednosti.

Za razumno oceno morebitnih izidov odprtih in vloženih zahtevkov, ali za oceno plačil zaradi morebitnih izgub pri posa-meznih tožbah so informacije še nezadostne.

12 Dogodki po datumu bilance stanjaPo datumu bilance stanja do sprejetja tega poročila, ki ga je na predlog direktorja potrdil ustanovitelj 31. 3. 2015, v družbi ni bilo drugih dogodkov, ki bi vplivali na izkazana sredstva in vire sredstev na dan bilance stanja.

13 Stroški revizorjevStroški revidiranja računovodskih izkazov družbe so za leto 2015 znašali 7.200 EUR brez DDV.

KAZALNIKI STANJA INVESTIRANJA 31.12.2014 31.12.2015

Stopnja osnovnosti investiranja = opredmetena osnovna sredstva (po neodpisani vrednosti) / sredstva 0,01 0,02

Stopnja finančnosti investiranja= vsota dolgoročnih in kratkoročnih finančnih naložb ter naložbenih nepremičnin / sredstva 0,01 0,00

Stopnja dolgoročnosti investiranja= vsota opredmetenih osnovnih sredstev in dolgoročnih aktivnih časovnih razmejitev (po neodpisani vrednosti), dolgoročnih finančnih naložb, naložbenih nepremičnin in dolgoročnih poslovnih terjatev / sredstva

0,04 0,03

KAZALNIKI STANJA FINANCIRANJA

Stopnja lastniškosti financiranja= kapital / obveznosti do virov sredstev 0,07 0,12

Stopnja dolgoročnosti financiranja= vsota kapitala, dolgoročnih dolgov in dolgoročnih rezervacij ter dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitev / obveznosti do virov sredstev

0,13 0,18

KAZALNIKI VODORAVNEGA FINANČNEGA USTROJA

Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev= kapital / opredmetena osnovna sredstva (po neodpisani vrednosti) 5,73 6,36

Koeficient neposredne pokritosti krakoročnih obveznosti (hitri koeficient)= likvidna sredstva / kratkoročne obveznosti 0,02 0,03

Koeficient pospešene pokritosti kratkoročnih obveznosti (pospešeni koeficient) = vsota likvidnih sredstev in kratkoročnih terjatev / kratkoročne obveznosti 1,07 1,18

Koeficient kratkoročne pokritosti kratkoročnih obveznosti (kratkoročni koeficient) = kratkoročna sredstva / kratkoročne obveznosti 1,08 1,18

KAZALNIKI GOSPODARNOSTI

Koeficient gospodarnosti poslovanja= poslovni prihodki / poslovni odhodki 0,99 1,01

Koeficient celotne gospodarnosti = prihodki / odhodki 0,99 0,82

KAZALNIKI DOBIČKONOSNOSTI

Koeficient čiste donosnosti sredstev (ROA)= čisti poslovni izid / povprečna sredstva -0,09 0,03

Koeficient čiste donosnosti kapitala (ROE)= čisti poslovni izid v poslovnem letu / povprečni kapital w(brez čistega poslovnega izida proučevanega leta)

-0,55 0,53

KAZALNIKI OBRAČANJA

Koeficient obračanja celotnih sredstev= prihodki / povprečna sredstva 6,14 5,19

Koeficient obračanja terjatev iz poslovanja= poslovni prihodki / povprečne terjatve iz poslovanja 6,70 5,65

14 Kazalniki poslovanja10 Razkritja prejemkov članov uprave, zaposlenih na podlagi individualnih pogodb

Kazalo


70 71

Izjava poslovodstvaPoslovodstvo sprejema in potrjuje računovodske izkaze družbe Elektro energija, d. o. o., za leto, končano na dan 31. decem-bra 2015, in pojasnila k računovodskim izkazom.

Poslovodstvo potrjuje, da so bile pri izdelavi računovodskih izkazov dosledno uporabljene ustrezne računovodske usme-ritve, da so bile računovodske ocene izdelane po načelu previdnosti in dobrega gospodarjenja in da računovodski izkazi prikazujejo resnično in pošteno premoženjsko stanje družbe in izidov njenega poslovanja za leto 2015.

Poslovodstvo je odgovorno tudi za ustrezno vodenje računovodstva, za sprejetje ustreznih ukrepov za zavarovanje premo-ženja in drugih sredstev in za preprečevanje in odkrivanje zlorab in drugih nepravilnosti ter potrjuje, da so računovodski izkazi skupaj s pojasnili, izdelani na podlagi predpostavke o nadaljnjem poslovanju družbe ter skladni z veljavno zakonoda-jo in Slovenskimi računovodskimi standardi.

Družba pri svojem poslovanju upošteva priporočila Slovenske odškodninske družbe, d. d., kot upravljavca posrednih in neposrednih kapitalskih naložb Republike Slovenije.

ELEKTRO ENERGIJA, d. o. o. Bojan Kumer

Ljubljana, 31. 3. 2016

Kazalo


72

Letno poročilo Elektro energije za poslovno leto 2015

Izdajatelj: Elektro energija, d. o. o.

Fotografije: Shutterstock, arhiv Elektro energije, d. o. o., in arhiv Muzeja novejše zgodovine Slovenije,

junij 2016

Kazalo

ZANESLJIVO 120 LET 2015

ZAN

ESLJ

IVO

120

LET

LETN

O P

OR

OČ

ILO

ELE

KTR

O E

NER

GIJA

2015

Lastovka Hirundo rusticaLjubljana 1982

LETNO POROČILOELEKTRO ENERGIJA

Ljub

ljana

, dec

embe

r 19

82. F

oto:

Dra

gan

Arri

gler

, hra

ni: M

uzej

nov

ejše

zgo

dovi

ne S

love

nije

, Shu

tter

stoc

k

Kazalo

Documents

LETNO POROČILO - Elektro energija · 2016-06-27 · in korporativno komuniciranje, revija Marketing magazin pa nas je prepoznala kot portal, ki je med dobavitelji električne energije