S O T O Č J EP R I L O G A G O R E N J S K E G A G L A S A O O B Č I N I M E D V O D E

Letnik: IX - ISSN 1580-0547 September 2009 ● Številka 7

Oglasi

2 - S O T O Č J E

SOTOČJE (ISSN 1580 - 0547) je priloga Gorenjskegaglasa o občini Medvode. Prilogo pripravlja Gorenjskiglas, d.o.o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, s sodelavci: Silvana Knok, Boštjan Luštrik, Boris Primožič in FranciRozman. Odgovorna urednica: Marija Volčjak, urednicapriloge Maja Bertoncelj. Oglasno trženje: Jure Tomažin,telefon: 04/201-42-33, telefax: 04/201-42-13. E-pošta:info@g-glas.si. Uradne ure: ponedeljek - petek od 8. do15. ure. Priprava za tisk Gorenjski glas, d.o.o., Kranj;Tisk: Tiskarna Littera picta, d.o.o.. SOTOČJE številka 7 je priloga 72. številke Gorenjskega glasa, 11. septem-bra 2009. V nakladi 5500 izvodov jo dobijo vsa gospo-dinjstva v občini Medvode brezplačno.

Občina Medvode, C. komandanta Staneta 12, Medvode

Sotočje je redna priloga časopisa

Gorenjski glas je osrednji gorenjski časopis z bogato tradicijo, ki neprekinjeno izhaja že od leta 1947, njegovi zametki pa segajo v daljnje leto 1900. Je poltednik, ki izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Je neodvisen, politično uravnotežen časopis z novicami, predvsem z vseh področij življenjain dela Gorenjcev, pa tudi širše. Pišemo o vsem, kar ljudi zanima, ali kot pravimo: Gorenjski glas za vasbeleži čas. V dobrem in slabem.Če vas poleg branja Sotočja zanimajo tudi novice z vse Gorenjske, vas vabimo k naročilu. Kot novemu naročniku vam bomo prve tri mesece časopis prineslibrezplačno (če boste naš naročnik vsaj eno leto) in vas presenetili z darilom ter z drugimi ugodnostmi.Dobrodošli v družbi naročnikov Gorenjskega glasa.

Daša Jordanosvki s Svetja, desetarka mladink PGD ZbiljeFoto: Maja Bertoncelj

NAROČAM

Ime in priimek:

Naslov:

Podpis:

Soglašam, da mi Gorenjski glas lahko pošiljaobvestila, ankete ipd.

❏ DA ❏ NE

Zlatarstvo Zvonimir Trtnik s.p.,Polje 17, Ljubljana-Polje

Seškova c. 9, 1215 Medvode, tel.: 01/361 1694

www.zlatarstvo-trtnik.si

pestra izbira nakitaizdelava nakita po naročilupopravilo, čiščenje nakita

imamo naziv ”zlatarski mojster”40 let tradicije

● AVTO SERVIS ● AVTO OPTIKA ● AVTO PRALNICA ● VULKANIZERSTVO● SHRANJEVANJE GUM ● POLNJENJE KLIMATSKIH NAPRAV● PRODAJA JEKLENIH IN ALU PLATIŠČ● POLIRANJE● KEMIČNO GLOBINSKO ČIŠČENJE

VELIĆ

Delovni čas:pon. - petek: od 8. do 18. uresobota: od 8. do 15. ureStanežiče 52, , 1000 Ljubljanatelefon: 512 80 22mobitel: 041 382 507

ac.velic@siol.netwww.ac-velic.si

AVTO

CENT

ER V

ELIĆ

, ZLA

TAN

VELI

Ć S.

P., S

TANE

ŽIČE

52,

LJU

BLJA

NA -

ŠENT

VID

AVTOELEKTRIKA IN AVTOMEHANIKA

■ Splošniservis vozil

■ Diagnostika vsehtipov vozil!

■ Servis klimatskihnaprav!

■ Bosch servis!Tel.: 01/36-11-279

GSM: 041/56-83-53Sp. Senica 19c, 1215 Medvodee-pošta: avto.jamnik@siol.net

d.o.o.

Poleg pestre ponudbe so na voljo še domači suhomesnati izdelki

kmetije Žunar.

V trgovini je tudi

Vinska klet RondičOdprto: pon. - pet.: 8 - 20 h

Sobote: 7.30 - 18 hNedelje, prazniki: 8 - 12 h

O M

ARK

ET,

d.o

.o.,

ME

DVO

DE

(tudi samo kava)

Oglasi

S O T O Č J E - 3

UNIVERZA NA PRIMORSKEMFAKULTETA ZA MANAGEMENT KOPERrazpisuje v Škofji Loki:

Študijska programa 1. stopnje

MANAGEMENT MEDNARODNO POSLOVANJE(nov program)Oba bomo organizirali v obliki izrednega študija.

Študijska programa 2. stopnje (strokovna magisterija)

MANAGEMENTEKONOMIJA IN FINANCE Poleg izrednega bomo oba programa 2. stopnje organizirali tudi kot redni študij, ki bo potekal vpopoldanskem času in bo za študente brezplačen;vpišejo se lahko vsi (tudi redno zaposleni), ki šeniso pridobili sedme ravni izobrazbe.

Magistrski (znanstveni) študijski programMANAGEMENT (letos zadnjič vpis v 2. letnik)

Informacije: 04/506-13-70www.fm-kp.si, www.lu-skofjaloka.si

Vabimo vas, da se vpišete v programe:

PREDŠOLSKA VZGOJA (SSI in PT)

EKONOMSKI TEHNIK (SSI, PTI, PT)

GASTRONOMSKO - TURISTIČNI

TEHNIK (SSI)

ADMINISTRATOR (SPI)

PRODAJALEC (SPI)

BOLNIČAR - NEGOVALEC (SPI)

MATURITETNI TEČAJ (MT)

Programi srednjega strokovnega izobraževanja(SSI) trajajo od dve do štiri leta, program poklicno tehniškega izobraževanja (PTI) dve leti, programi srednjega poklicnegaizobraževanja (SPI) eno do dve leti, poklicni inmaturitetni tečaj (PT in MT) eno leto.

Informacije: 04/506 13 60 in na www.lu-skofjaloka.si

w w w . g o r e n j s k i g l a s . s i

Prireditve

4 - S O T O Č J E

DATUM KRAJ IN ČAS NASLOV PRIREDITVE ORGANIZATOR INFO

Petek, 11. 9. 2009 Blagajna kulturnega Vpis odraslega in otroškega abonmaja KUD Pirniče 041/776 735doma Pirniče, KUD Pirniče 031/352 772od 18. do 19. ure

Sobota, 12. 9. 2009 Športno rekreativni center Test hoje na 2 kilometra ZD Medvode ZD MedvodePreska, od 9. do 12. ure Istočasno bodo potekale tudi brezplačne meritve 01/361 99 00

krvnega tlaka, holesterola in sladkorja ter praktični uprava@zd-medvode.siprikaz temeljnih postopkov oživljanja na lutki.Predhodno se je potrebno prijaviti v ZD Medvode.

Sobota, 12. 9. 2009 Gledališče Medvode, rokgre KUD Medvode www.kud-medvode.siob 19.30 DAN ŽENA 01/361 26 54

Ženske vseh dežel, združite se (z moškimi)! od 15. do 18. ureBurkaški kabare blagajna@kud-medvode.siRežija: Tina Gorenjak. Za IZVEN.

Sobota, 12. 9. 2009 Ploščad na Zbiljskem jezeru, UZVOČEVANJE Zavod CCC Zvonka T. Simčičob 20. uri Interaktivni audio vizualni dogodek in KUD Zbilje 041/214 097

Poleg narave in obiskovalcev sodelujejo tudi: 01/3618 223Borut Savski, Franc Cegnar, Igor Kononenko, Katarina Živec Kovač, Ksenija Jus, Miha Tomšič, Zvonka T. Simčič.V primeru dežja bo projekt izveden v Galeriji Zbilje.

Nedelja, 13. 9. 2009 Gledališče Medvode, rokgre KUD Medvode www.kud-medvode.siob 19.30 DAN ŽENA 01/361 26 54

Ženske vseh dežel, združite se (z moškimi)! od 15. do 18. ureBurkaški kabare blagajna@kud-medvode.siRežija: Tina Gorenjak. Za IZVEN.

Sreda, 16. 9. 2009 Knjižnica Medvode, Predavanje Knjižnica Medvode Knjižnica Medvodeob 19.30 Joše Medveda o PARTNERSKIH ODNOSIH 01/361 30 53

Nedelja, 20. 9. 2009 Galerija Pod velbom Odprtje likovne razstave: KUD Pirniče 041/776 735na Šmarni gori, ob 12. uri Šmarnogorski motivi 051/212 235

in šmarnogorska legenda o kozoroguRazstavlja 18 članov likovne sekcije KUD Pirniče

Sobota, 26. 9. 2009 Kulturni dom Pirniče, PIKA NOGAVIČKA KUD Pirniče 041/776 735ob 17. uri Gledališka predstava za otroke 031/352 772

Gostuje: KUD SmlednikZa otroški abonma OTEHAJČEK in izvenVstopnina: 3,50 EUR

Nedelja, 27. 9. 2009 Pred podružnično osnovno Jesenska tržnica pred POŠ Topol in pohod POŠ Topol POŠ Topolšolo Topol, ob 10. uri Po poti divjega petelina ps.topol@guest.arnes.si

Torek, 29.9.2009 Knjižnica Medvode, ob 19.30 Odprtje razstave: Knjižnica Medvode Knjižnica MedvodeAndreja Eržen: Svetlobne slike 01/ 361 30 53

Sreda, 30. 9. 2009 Knjižnica Medvode, ob 19.30 Literarni večer: Dušica Kunaver Knjižnica MedvodeČar vode in rastlin v ljudskem izročilu Knjižnica Medvode 01/361 30 53

od 30. 9. 2009 KUD Oton Župančič Sora, RISANJE IN SLIKANJE KUD Oton Župančič andreja.erzen@gmail.com do 25. 11. 2009 vsako sredo LIKOVNI TEČAJI Sora 031/878 953

od 18. do 20. ure informativni dan: v sredo, 30. 9. 2009 ob 18. uri, v Sori

od 1.10.2009 Galerija Zbilje, TEČAJ UMETNIŠKE GRAFIKE KUD Zbilje andreja.erzen@gmail.comdo 5.2.2010 vsak četrtek od 17. do 20. ure TEHNIKE GLOBOKEGA TISKA 031/878 953

informativni dan: v sredo, 23. 9. 2009, ob 18. uri, v galeriji Zbilj

Prireditve v septembru

Vsi, ki želite najaviti prireditve in razne dogodke v koledarju prireditev, se lahko obrnete na informacijski center, ki deluje v sklopu turističnega biroja Medvode.Za redno številko Sotočja, ki izide vsak drugi petek v mesecu, je potrebno oddati objavo do 30. v mesecu na naslov: TURISTIČNI BIRO MEDVODE, Cestaob Sori, PAVILJON 1, SI - 1215 Medvode, Tel.: 01 361 43 46, E-pošta: ti-biro@medvode.si, ali ticmedvode@tzm.si.

Občina

S O T O Č J E - 5

Največ prvošolcev so sprejeli na OŠ Preska -45 (lani 42). Starejši učenci so jim v šolski te-lovadnici pripravili dobrodošlico z zabavnimprogramom. Na podružnični šoli v Sori soenajstim prvošolcem (lani eden več) pripravilikulturni program, že po tradiciji pa jih je čaka-la slovesna zaobljuba, s katero so bili sprejetimed šolarje. Podružnično šolo v Topolu letosobiskuje en prvošolec (lani dva), na prvi šolskidan pa so mlajše šolarje razveselili s pravljico.

OŠ Medvode v tem šolskem letu obiskuje 36prvošolcev v dveh oddelkih, kar je sedem večkot lani. Kot je povedal ravnatelj Vojko Bizant,so jim pripravili poseben sprejem, četrtošolcipa so jim odigrali igrico. Na OŠ Simona JenkaSmlednik so vpisali 22 prvošolčkov, kar je petmanj kot lani, sprejeli pa so jih s predstavo Pikanogavička v izvedbi igralcev KUD Smlednik.”Število prvošolcev je pričakovano, želeli pa bisi jih za dva razreda,” je pojasnil pedagog Gre-gor Seme. Tudi na OŠ Pirniče je šolski prag pr-vič prestopilo 22 učencev, kar je precej manjkot v preteklem šolskem letu, ko so imeli 35 pr-vošolcev. Po besedah ravnateljice MartineKutnar je bil prvi šolski dan poseben tudi zaletošnjo generacijo: ”Ob vstopu v šolo jim je naharmoniko zaigral Tine Trojanšek. V avli so jihz aplavzom pozdravili vsi učenci, po vstopu vprizidek sem jih pozdravila še sama, četrtošol-ci pa so jim zapeli pesmico. Nato jim je čudež-ni svet Žogice Nogice in zmaja Tolovaja z lut-kami predstavila Breda Rovšek, znana medvo-ška lutkovna ustvarjalka.”

Če so na nekaterih slovenskih šolah zaradipremajhnega vpisa ogrožena delovna mestaučiteljev, pa na medvoških šolah učiteljih vrstza zdaj niso redčili. Zaradi premajhnih gene-

racij pa so v izogib odpuščanju kljub temumorali nekaj ukrepov sprejeti na OŠ Pirniče,kjer imajo v tem šolskem letu en oddelekmanj (šolo sta namreč zapustila dva oddelkadevetošolcev), skupaj pa jo obiskuje 235učencev. ”Zaradi manjšega števila oddelkovukinjamo mesto pomočnice ravnateljice, triučiteljice pa dopolnjujejo svoje delo na OŠ Si-mona Jenka, OŠ Šmartno in OŠ Vodice. Na tanačin smo se izognili odpuščanju zaposlenih,”je pojasnila ravnateljica. Na drugi strani pa sona OŠ Preska zaposlili celo nove moči. ”Šte-vilo učencev na naši šoli že nekaj let rahlo ra-ste. Šolo v Preski obiskuje 370 učencev, napodružnici v Sori jih je 50, v Topolu pa ima-mo 20 šolarjev. Zelo se povečuje potreba pooddelkih podaljšanega bivanja, ogromna teža-va pa sta tudi kuhinja in jedilnica, ki sta pre-

majhni. Zelo težko se vsi učenci v kolikor to-liko sprejemljivem času zvrstijo na kosilu, ma-lica pa tako ali tako poteka v razredih,” je po-vedala ravnateljica Tatjana Bizant.

OŠ Medvode v tem šolskem letu obiskuje343 učencev, kar je deset manj kot lani. Odpuš-čanj učiteljev zaradi manjšanja števila učencevpo besedah ravnatelja ni bilo, prav tako pa jih glede na zasedenost vrtca ne pričakujejo vprihodnje. ”V prihodnjem šolskem letu znajonastopiti celo težave, če bo prvošolcev več kotjih dopušča normativ za tri oddelke. V tem pri-meru dejansko otrok ne bomo imeli kam dati,” je opozoril ravnatelj. Tudi na OŠ Simona Jenka Smednik ne razmišljajo o zmanjšanjukadrovske zasedbe, saj opažajo rahel porastučencev; v tem šolskem letu imajo 203 šolarje.

Ana Hartman

Znova v šolskih klopehS septembrom je na medvoških osnovnih šolah v šolske klopi sedlo 1.220 učencev, med njimi je bilo

137 prvošolcev. Zaradi manjšega števila učencev niso nikjer redčili učiteljskih vrst.

Dva nova oddelka na SvetjuMedvode - V novo šolsko leto so vstopili tudi v Vrtcu Medvode.

Takšnih težav s številom vpisanih otrok, kot jih imajo po nekaterihobčinah (v sosednji Škofji Loki bodo morali postaviti celo mobilni

vrtec), v Medvodah očitno ni, saj bodo, kot pravi Romana Epih,ravnateljica Vrtca Medvode, lahko sprejeli skorajda vse otroke, ki sobili vpisani za sprejem s septembrom. To se bo zgodilo oktobra, kobodo v sklopu enote na Svetju odprli dva nova oddelka, saj se bostadva oddelka otrok drugega starostnega obdobja preselila v Osnovnošolo Medvode. ”Za vstop s septembrom čaka še 31 otrok, rojenih leta 2007 in 2008. Z odprtjem dveh novih oddelkov jih bomo lahkosprejeli še 28. Glede na izkušnje iz preteklih let, ko je bilo tudi nekajodpovedi, pa lahko rečem, da bodo najverjetneje mesto dobili vsi otroci,” je potrdila Epihova, ter dodala, da so največ otrok morali zavrniti v enotah Preska, Pirniče in Smlednik ter jih prerazporediti vostale enote. Sicer pa Vrtec Medvode obiskuje 524 otrok, od tega 154v oddelkih prvega starostnega obdobja (od teh je 90 novincev) in 319drugega starostnega obdobja (28 novincev).

V Preski, v prostorih Pastoralnega doma sv. Jožefa, je lani septembravrata odprl tudi zasebni vrtec, ki se imenuje Rahelin vrtec - hiša otrokMontessori, deluje pa po metodi Montessori. V njem so trije oddelki:eden za otroke prvega starostnega obdobja, en kombiniran oddelek ineden za drugo starostno obdobje. ”Vse tri skupine so polno zasedene,tako da imamo 52 otrok, kar je sedem več kot lani. Zanimanja je seve-da več kot imamo prostih mest. Vsak teden še pride kakšna prijava invsakega uvrstimo na čakalno listo. Da bi odprli še kakšno skupino, patrenutno ne razmišljamo,” je povedala Eda Šteblaj, ravnateljica zasebnega vrtca v Preski. Maja BertonceljDva nova oddelka Vrtca Medvode bodo oktobra odprli v matični enoti na Svetju.

Na OŠ Pirniče so letos sprejeli 22 prvošolcev, kar je trinajst manj kot lani.

Občina

6 - S O T O Č J E

Kam s pobudami in pritožbami?Pri občinskem svetu deluje Komisija za pobude in pritožbe, ki v skladu s 40. členom Statuta občine Medvode

obravnava pobude in pritožbe, ki jih občani, civilne in pravne osebe pošljejo svetu ali njegovim organom.

Komisija ugotavlja njihovo utemeljenost terpo potrebi posreduje pri pristojnih organih, dav okviru veljavnih predpisov rešijo zadeve, nakatere se pobuda oziroma pritožba nanaša.

Vloga komisije je torej posredna, kar pome-ni, da sama ne rešuje zadev, lahko pa s svojimdelom doprinese k hitrejšemu reševanju le-teh.Seveda pa v področje dela komisije ne sodi karvse, s čimer občani ali civilne in pravne osebeniso zadovoljni. Tako sem ne sodijo spori medsosedi, nezadovoljstvo z delom pravosodnihorganov, spori med zaposlenimi in delodajalciin podobno.

Dejstvo, da komisija deluje pri občinskemsvetu, pove, da le-ta obravnava zadeve, ki sodi-jo v delokrog občinskega sveta in njegovihorganov oz. širše rečeno občine in posrednoupravnih organov, ki odločajo o zadevah na za-htevo občanov in drugih oseb. Če vemo, da jedelovanje občinskega sveta usmerjeno na po-dročje gospodarskih javnih služb (urbanizem,komunala, gradnja in vzdrževanje cest in dru-go), družbenih dejavnosti (šolstvo, otroškovarstvo, kultura, šport, socialno varstvo in dru-go) in delo krajevnih skupnosti, je s tem danodgovor na vprašanje, kje vse lahko pričakuje-mo pobude, vprašanja in pritožbe, o katerih borazpravljala Komisija za pobude in pritožbe.

Bodimo konkretni! Neki občan želi opravitigradbeni poseg, za katerega potrebuje vsogradbeno dokumentacijo, ki jo določa zakon.Začne se postopek pridobivanja zemljiško-

knjižnega izpiska, mapne kopije, lokacijske in-formacije, cela vrsta soglasij in gradbenegadovoljenja. V tem postopku sodeluje velikoštevilo subjektov in zadeva se lahko vleče v nedogled. Občinska uprava izda občanu lo-kacijsko informacijo, iz katere je razvidno, dagradnja ni možna, vendar iz obrazložitve nirazvidno, zakaj ne. Občan prosi za pojasnila,

ki pa jih ne dobi. Ostane mu edina možna pot- pritožba na Komisijo za pobude in pritožbe,ki bo od občinske uprave zahtevala, da občanupojasni, zakaj gradnja ni dovoljena, in mu sve-tuje, kaj mora storiti oz. kakšni pogoji morajobiti izpolnjeni, da bo lahko gradil. V tem po-stopku se, kot rečeno, pojavlja še vrsta drugihsubjektov, ki iz tega ali onega razloga občanune prisluhnejo, zato ima ta možnost pritožbena našo komisijo, ki lahko posreduje.

To je le en primer, na konkretnem področju.Kaj pa pritožba, da krajevna skupnost že letain leta naše ceste ne da v plan rednega vzdrže-vanja ali popravila? Zakaj mojega otroka, kljubizpolnjevanju vseh pogojev, brez obrazložitvene sprejmejo v vrtec? Zakaj naše večkratne po-bude, da se izboljša prometna signalizacija, ni-hče ne upošteva? In še in še.

Ta prispevek je namenjen vsem občanom tercivilnim in pravnim osebam, z namenom, dase razreši marsikateri občutek ali že dolgo pri-soten problem, ki bi že lahko bil razrešen, če bibilo za to več posluha pri odgovornih. Pri temgre za interes posameznika, skupine občanov,cele KS ali drugih subjektov.

Na pročelju občinske stavbe je nameščen na-biralnik, v katerega lahko vsi zainteresiranipisno oddajo svoje pobude ali pritožbe, lahkopa jih tudi pošljejo po pošti s pripisom ”Za Ko-misijo za pobude in pritožbe”. Vse bomo obra-vnavali in ustrezno ukrepali.

Predsednik komisije Dušan Brekič

Na pročelju občinske stavbe je nameščen nabiralnik,v katerega lahko vsi zainteresirani pisno oddajo svojepobude ali pritožbe. / Foto: Maja Bertoncelj

Smlednik - Od sredine julija je na državni cesti Medvode-Vodicezaradi obnove popolnoma zaprt most čez Savo med Zbiljami in Smlednikom. Prvotno je bilo predvideno, da bo most zaprt do koncaavgusta, ker pa obnova še ni končana, so zaporo podaljšali. ”Na osnovi predhodnih preiskav smo na Direkciji RS za ceste določili

obseg sanacije mostu in temu primerno je bil izveden projekt za izved-bo. Pri izvedbi obnove se je izkazalo, da je stanje objekta dosti slabše,kot smo predvidevali. Objekt je na posameznih lokalnih mestih takopoškodovan, da predvideni način obnove ne ustreza, česar pri prvempregledu (pri predhodnih preiskavah) ni bilo mogoče ugotoviti. Takobo potrebno celotno premostitveno konstrukcijo ojačati oz. obložiti zbetonom, kar predstavlja bistveno povečan obseg del. Obseg del se jebistveno povečal tudi na obeh obrežnih podporah mostu,” je pojasnilaNina Rangus iz službe za odnose z javnostjo Direkcije RS za ceste.Na vprašanje, do kdaj bo most še zaprt, je odgovorila: ”Glede nanepredvidena dodatna dela bo popolna zapora ceste oziroma mostupodaljšana predvidoma do 30. septembra. Na Direkciji RS za ceste sezavedamo, da je most predvsem za lokalno skupnost vitalnega pome-na, zato preučujemo možnosti za sprostitev prometa pred navedenimdatumom, vendar je potrebno najti možnost, ki bo zagotavljala varnoodvijanje prometa in varnost delavcev pri izvajanju del.” Pot iz Smlednika do Medvod bo torej še naprej kar nekaj daljša.

Sicer pa bodo v sklopu sanacije na objektu sanirani stebri pod nivo-jem reke Save, ojačana in razširjena bo premostitvena konstrukcija, zamenjana bo celotna oprema objekta (asfalt, pločnik, ograje), ob-novljena bo konstrukcija, ki omogoča prehod iz obrežja na objekt, za-menjan bo asfalt pred in za objektom. Širina vozišča bo znašala skupaj6,50 metra, pločniki pa bodo široki dva metra na obeh straneh.

Maja Bertoncelj

Most čez Savo zaprt še ves mesecPri izvedbi obnove mostu čez Savo se je izkazalo, da je stanje objekta dosti slabše, kot so predvidevali.

Obnova mostu se nadaljuje.

Občina

S O T O Č J E - 7

Zbilje bodo dobile ”vaški trg”Na dobravi Zbiljskega jezera so začeli z gradnjo ”vaškega trga”, ki bo predvidoma končan

v treh letih. Vrednost investicije presega 150 tisoč evrov.

Medvode - ”V objektu je v treh etažah 48 garaž. Vse so v zasebnilasti in so polne, le za dve ne vemo, kdo je lastnik. Takrat smo jih od-kupili od Tehnika, po toliko letih pa je objekt že več kot potreben ob-nove. Posebej streho bo nujno potrebno zamenjati, saj ponekod že pre-pušča vodo, ki tako priteče v garaže,” je povedal Ivan Novak, edenizmed lastnikov pokrite garaže v objektu pri blokih ob končni postajimestnega avtobusa številka 25 v Medvodah, predsednik spomladi us-tanovljenega gradbenega odbora za obnovo objekta.

Najbolj potrebna obnove je streha, Novak pa dodaja: ”Dvakrat je bilasicer že po malem pokrpana, a sedaj je v takem stanju, da jo bo treba v celoti obnoviti. Poleg tega tudi sam zunanji videz objekta ni najlepši,a ker bi bil strošek za celotno ureditev objekta verjetno previsok, smose odločili, da bi tokrat obnovili le streho. Seveda pa se morajo s temstrinjati vsi lastniki. Z njimi smo že govorili in večina je za to, da gremo v to investicijo.” In koliko naj bi vsak lastnik moram prispevati?”Pridobili smo štiri ponudbe, pri najugodnejši je znesek na garažo 160 evrov, vključuje pa obnovo strehe, popravilo strelovoda, obrobe,odtokov, torej le najnujnejša dela,” je pojasnil Novak. Če bodo lastnikiza, bi, kot pravi, z obnovo lahko začeli že to jesen. Maja Bertoncelj

Streha pušča, v garaže kaplja Garažni objekt pri blokih na končni postaji mestnega avtobusa je star okrog trideset let in potreben obnove.

Zbilje - Na dobravi Zbiljskega jezera so sepred kratkim začela dela. Zakaj gre, je pojasnilIztok Pipan, predsednik TD Zbilje: ”Zbiljebodo dobile vaški trg. Idejna zasnova je delonaše sokrajanke Petre Možina, ki je krajinskaarhitektka, njena ureditev pa obsega celotnoZbiljsko dobravo. Trenutno dela potekajo navaškem trgu, ki bo namenjen druženju inprireditvam. Gre za velik kompleks, ki bopredvidoma končan nekje v treh letih, saj vred-nost investicije presega 150 tisoč evrov. Bo paletos narejenega že kar nekaj.”

Petra Možina je povedala nekaj več o samiidejni zasnovi: ”Iz konceptov smo prišli na idej-no zasnovo, ki se je kar hitro začela realizirati.V Zbiljah živim že nekaj časa, tako da samprostor dobro poznam, poleg tega sem opazo-

vala, kaj ljudje tukaj najraje počnejo, kje sezadržujejo. Če hočemo pridobiti obiskovalcevseh starosti, moramo poskrbeti, da bo tukajvsak našel nekaj zase. Je pa seveda potrebnoupoštevati prostorske danosti, poteze v samemprostoru, v naravi. Oblika ‘’vaškega trga’’ naZbiljski dobravi nikakor ni tipična od tiste ob-like, ki smo je vajeni pri trgih v vasi ali mestu,kjer se nahaja tudi vodnjak. Oblika namrečizhaja iz analize prostora, kjer se je izkazalo,da so v prostoru prisotne ravne linije ter že ob-stoječe ravne poteze človeškega posega v pros-tor (ograjeno otroško igrišče in športna igriščaza odbojko). Iz prostora je razvidno tudi, da seprostor vedno bolj odpira iz smeri otroškegaigrišča proti Zbiljski dobravi (v smeri protiSmledniškemu gradu, ki je/bo tudi viden iz

trga). Ugotovitve iz analize prostora so bileupoštevane v konceptih in na podlagi teh smoprišli do idejne zasnove.”

Idejna zasnova obsega območje travnika medkoncem ograjenih igrišč za odbojko ter do ces-te, ki s travnatih parkirišč vodi na dobravo. Inkaj bo na tem območju? ”Tu bo večja tlakovanapovršina z odrom, kjer se bodo lahko izvajaleštevilne prireditve, gledališke igre, delavnice zaotroke in seveda tržnica s stojnicami. V konceptje vključen tudi nov pomol,” pove Možinova, ki pravi, da ima dobrava ob Zbiljskem jezeruvelik potencial. Maja Bertoncelj

Takole bo videti ”vaški trg” v Zbiljah.

V pokritem objektu je 48 garaž, ki so v zasebni lasti.

OBČINA MEDVODE, Občinska uprava,Cesta komandanta Staneta 12, Medvode

Na podlagi Pravilnika o nagradah študentom Občine Medvode

(Uradni list RS, št. 29/06) Občinska uprava Občine Medvode objavlja

JAVNI POZIVk oddaji vlog za dodelitev nagradštudentom Občine Medvode za

leto 2009

Rok za oddajo vlog: 10. oktober 2009

Celoten poziv je objavljen na www.medvode.si.

Dodatne informacije: 01/361 95 25,01/361 95 43.

Občina

8 - S O T O Č J E

Pred vajo plesale ”kurji ples”Mladinke PGD Zbilje so julija v Ostravi na Češkem osvojile zlato medaljo in največji uspeh medvoškega

gasilstva. Naslednji velik cilj je uvrstitev na novo olimpijado, ki bo čez dve leti v Kočevju.

Zbilje - Slovenska gasilska reprezentanca jejulija več kot odlično nastopila na gasilskiolimpijadi v Ostravi na Češkem. Iz Slovenije jenastopilo petnajst enot. Osvojili so sedem me-dalj, od tega kar štiri zlate. Zlato medaljo sookoli vratu obesili tudi ekipi mladink iz PGDZbilje, ki so tako dosegle doslej največji uspehzbiljskega in tudi medvoškega gasilstva. Uspehso skupaj z navijači proslavili že v Ostravi, ve-lik sprejem pa je bil ob njihovi vrnitvi tudi vZbiljah. Kako danes gledajo na ta uspeh, smose pogovarjali z Anžetom Šilarjem, ki je bilskupaj z Matijem Kalanom mentor ekipe, je patudi poveljnik v PGD Zbilje, v društvu, katere-ga predsednik je Jože Šiler.

S kakšnimi pričakovanji ste odšli na gasil-sko olimpijado?

”Vedeli smo, da so časi pri vaji z ovirami inpri štafeti, ki smo jih dosegali na treningih, do-bri, nismo pa imeli informacij o pripravljenostidrugih ekip, tako da same uvrstitve niti nismoželeli napovedovati. Dober rezultat je mogoč le,če obe disciplini izvedeš hitro in pa predvsembrez napak. Ena napaka nas bi pri uvrstitvi lah-ko stala tudi več mest. Primerjave s časi enot izprejšnjih olimpijad smo sicer imeli, vendar pazaradi zamenjave brentač pri vaji z ovirami le-tiniso bili primerljivi. Na začetku priprav smo ve-liko delali na hitrosti, proti koncu pa poleg hi-trosti poudarjali predvsem stabilnost in kon-stantnost, da se nam ne bi slučajno prikradlakakšna neželena napaka. Verjeli smo, da bi bililahko z nastopom brez napak blizu medalji.”

So dekleta vajo izvedle najbolje doslej alije šlo na treningih še bolje?

”Vajo z ovirami smo na olimpijadi izvedli sčasom 41,4 sekunde. Najboljši čas, ki smo gadosegli na treningih, pa je bil malo nad 39 se-kund. Večina časov na treningih se je gibalamed 41 in 44 sekundami, tako da je čas, ki smoga dosegli pod močnim pritiskom na tako veli-kem tekmovanju, zelo dober, saj so z njim de-kleta konkurirala celo fantom, kar mislim, dapove veliko.”

Je odločila hitrost?”Seveda je hitrost pomembna, moje mnenje

je, da so poleg hitrosti odločili še homogenostekipe, timski duh in sproščenost. Sproščenostje bila tista, ki je pri sodnikih že pred samimnastopom povzročila zanimanje, saj so dekletatik pred izvedbo vaje zaplesale poseben ples,ki smo ga poimenovali ”chicken dance” in jepri sodnikih po začetnem začudenju nato nale-tel na veliko odobravanje.”

Vaše prve misli, ko ste izvedeli, da so de-kleta zmagala?

”V glavi sem mi je na hitro odvrtel filmček,kaj vse smo morali v zadnjih dveh letih prebroditi, da smo prišli do tukaj. Vesel sembil, da smo v popolnosti izkoristili priložnost,ki ni dana veliko ekipam, sploh pa ne veli-kokrat.”

Kaj to pomeni za PGD Zbilje, za medvo-ško gasilstvo nasploh?

”Zmaga na olimpijadi je zagotovo največjiuspeh na tekmovalnem področju, tako v našemdruštvu kot tudi v Gasilski zvezi Medvode. Je uspeh, ki ga bo težko ponoviti. Gasilstvu v Medvodah in našemu društvu zmaga prina-ša večjo prepoznavnost in boljši renome, predvsem pa je priznanje za dobro, sistematič-no in uspešno delo z mladino.”

Veselje ob zmagi?”Veselje je bilo resnično veliko, zame osebno

je bil najbolj ganljiv trenutek, ko smo prejema-

V ekipi v Ostravi so bile: Daša Jorda-novski, Maja Močnik, Klara Šiler, TjašaJerše, Tea Tehovnik, Lara Jerše, AnjaŽavbi Kunaver, Nina Žavbi Kunaver in Andreja Bobnar, kot rezerve pa šeKatja Dejanovič, Eva Močnik in KatjaBunderšek.

Veselje ob prejemu zlatih medalj

Med vajo Ob sprejemu v Zbiljah

Občina, oglasi

S O T O Č J E - 9

Za enotno ulično opremo v občiniV LDS Medvode so poslali dopis, v katerem predlagajo, da občina začne

s projektom opremljanja občine z ulično opremo.

Simbolična predaja vodovoda Belo - Na prireditvi, ki bo potekala 26. septembra, bodo simbolično vodovod na

Belem predali v upravljanje javnemu podjetju Komunala Kranj. Kot je sporočil VladimirBertoncelj iz odbora za gradnjo vodovodnega sistema Ojstrica - Belo, se bo dogajanje ob prisotnosti gasilcev iz PGD Sora začelo ob 11. uri dopoldne, ob 14. uri pa bo pri Lenartu sledil še kratki kulturni program. M. B.

li medalje in pokal in smo imeli vsi solzne oči.Zmago smo proslavili skupaj z navijači, ki sov Ostravi vztrajali vse do uradne razglasitverezultatov, po njej pa nato odšli domov. Sevedapa v reprezentanci nismo proslavljali le našemedalje, saj je naša gasilska reprezentanca natej olimpijadi osvojila sedem medalj, štiri zla-te, eno srebrno in dve bronasti, tako da je bilovzdušje resnično nepozabno.”

Koliko navijačev ste imeli na Češkem?”V Ostravo je dopotovalo okrog 60 naših na-

vijačev, med katerimi so bili gasilci iz vseh ga-silskih društev v Medvodah. V Ostravi so osta-li tri dni, tako da so si lahko ogledali večino te-kem in tudi samo razglasitev rezultatov. Bili somed bolj opaznimi, tako po glasnosti navijanjakot tudi po zunanjem videzu, saj toliko držav-nih in občinskih zastav ni imel nihče drug.”

Ob vrnitvi v Zbilje vas je čakal sprejem.Tudi ta nepozaben?

”Izvedeli smo, da je zmaga v Zbiljah zelomočno odmevala, vendar takšnega sprejema stoliko ljudmi nismo pričakovali. Ob prihodu jebil pogled iz avtobusa na zbrano množico predgasilskim domom zares fascinanten, svoje paso dodali še aplavzi, godba in množica zastav.Vzdušje je bilo zares prekrasno, saj so nas pri-šli pozdravit najvišji predstavniki Občine Med-vode, Gasilske zveze Medvode, Gasilske Regi-je Ljubljana 1 in seveda krajani, ki jih v Zbiljahtoliko na enem mestu že zelo dolgo ni bilo.”

Kako sedaj naprej? Ostajajo vsa dekletaše pri mladinkah?

”Po olimpijadi smo imeli malo premora, natopa smo šli z dekleti nekajkrat veslati na jezero,udeležili pa smo se še piknika, ki so ga pripra-vili mladinci iz Rečice ob Savinji, s katerimismo bili skupaj na Češkem. Imeli smo tudisprejem pri ministrici za obrambo dr. LjubiciJelušič. Apetiti po tem uspehu so zagotovo ve-liki. Želja je, da bi se zopet uvrstili na olimpija-do, ki bo leta 2011 potekala pri nas v Kočevju.Poudariti je potrebno, da smo znova na začetkupoti in da je pot do te želene uvrstitve še zelodolga in težka. Dve dekleti, ki sta v ekipi, bostaprihodnje leto prestari, tako da ne bosta večmogli nastopati za mladinke. Iz pionirske dese-tine, ki je lani zmagala na državnem prvenstvu,pa se bo pridružilo vsaj šest novih deklet. Prvapomembna tekma bo izbirno tekmovanje zaolimpijado v Kočevju. Potekalo bo v oktobraprihodnje leto, pred tem pa bo organizirano tu-di še občinsko tekmovanje v Gasilski zvezi Med-vode in regijsko tekmovanje v regiji Ljubljana 1.”

Maja Bertoncelj, foto: Anže Šilar, Riko Bobnar

Medvode - ”Naselje Medvode je pred leti vskladu z Zakonom o lokalni samoupravi dobi-lo status mesta. Mesto pa niso le določena go-stota prebivalcev, pač pa tudi prijetno bivanj-sko okolje. Tako kot ima stanovanje opremo inpohištvo, jo imajo tudi mesta. Ulično pohištvoali mestna oprema so vsi tisti elementi, brezkaterih bi nobeno naselje ne moglo igrati vlo-ge javnega prostora: označevalne table, uličnesvetilke, koši za odpadke, klopi, stojala za ko-lesa, avtobusna postajališča in nenazadnje tuditlaki. Ni naključje, da urbana središča namestopreprostega in cenenega asfalta ulice in pločni-ke tlakujejo z lično oblikovanimi tlakovci. Napodlagi pred poletjem sprejetega odloka o nad-zoru nad hišnimi ljubljenci lahko občina kot

prvi kos v zbirki uličnega pohištva postavi av-tomate z vrečkami za iztrebke,” pojasnjujeAlenka Žavbi Kunaver, predsednica OO LDSMedvode. Opozarja, da pri enovitem uličnempohištvu ne gre le za nakup enakih kosov klo-pi, svetilk in košev za odpadke, temveč za ob-likovanje le-teh v skladu z občinsko enotno ce-lostno podobo. ”Za predlagano rešitev ni trebasprejemati ali spreminjati že sprejetih občin-skih odlokov. Preveriti je treba le, ali obstoječacelostna podoba Občine Medvode (grb in logo-tip), ki jo je občina naročila že pred leti, vsebujetudi rešitve za izdelavo za Medvode tipičnegauličnega pohištva. Sicer je treba obstoječo rešitev dopolniti,” še pravi Žavbi Kunaverjeva.

Maja Bertoncelj

OC

R K

OS

MAČ

&C

O K

. D

., P

IVN

ICA

IN P

IZZE

RIJ

A ZL

ATE

, C

. N

A S

VETJ

E 4

4,

ME

DVO

DE

Občina, oglasi

10 - S O T O Č J E

NOVO NOVO NOVO

NUDIMO ZASEBNO VARSTVO OTROK V MEDVODAH

Redno: manjša skupina otrok Začasno: po dogovoru, popoldansko.

Informacije po telefonu: 040/354 018 Marina Stare s. p., Turkova ulica 21, Medvode

��

������������ ����������������������������� ����������������������������� ����������������������������� ���������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������

������������������������������������������������� ��������������������������������������

������������������������������������ !"#$�! �

�������������������������������������������������������������� ������������

Nihče ne ve, kdaj bo cestaPo terminskem planu naj bi bila uredba o državnem prostorskem načrtu za navezovalno cesto Jeprca-

Stanežiče-Brod sprejeta konec maja 2010. Viri financiranja in roki gradnje pa niso določeni.

Medvode - V julijski številki Sotočja smo pisali o spremembah dopolnjenega osnutka državnega prostorskega načrta za navezovalnocesto Jeprca-Stanežiče-Brod, s katerimi so pristojni na javni seznanitvi, ki je potekala 9.julija, seznanili tudi zainteresirane občane.Sejna soba Občine Medvode je bila polna, prisotne pa je med drugim zanimalo predvsemto, kdaj se bo gradnja ceste začela in kdaj bosprejeta državna uredba, ki bo dala dokončenodgovor na to, kateri objekti bodo porušeni inpo katerih zemljiščih bo potekala cesta. Kot so izvedeli, pa tisti, ki bi lahko odgovoril, kdajcesta bo, sploh ne obstaja, saj tega odgovora ne ve še nihče.

Kaj sta povedali predstavnici Ministrstvaza okolje in prostor in službe za prostorskonačrtovanje na DARS-u?

Ana Sodnik Prah, vodja službe za pros-torsko načrtovanje na DARS-u: ”Spremem-be, do katerih je prišlo, so posledica proučit-ve pripomb in predlogov z javne razgrnitve,ki je že bila opravljena. Rešitve so takšnegaobsega, da posegajo na nepremičnine, ki so vlasti drugih oseb, kot je bilo to s prvotnim na-črtom predvideno, zato je korektno, da se tudi

novi lastniki seznanijo s tem. Navezovalna ce-sta Jeprca-Stanežiče-Brod je vključena v do-daten program resolucije o nacionalnem pro-gramu izgradnje avtocest. Z vključitvijo v do-datni program je bila dana pravna podlaga zapostopek umeščanja ceste v prostor, vendar tadokument ne predvideva niti virov financira-nja, kot tudi ne dinamike izgradnje. Dejstvoje, da se umeščanje tega odseka v prostor, čepogledamo izven tega postopka, ki sedaj teče,

dogaja že vrsto let. Ta cesta je prometno zelopotrebna in upam, da bo pri oblikovanju prio-ritet gradnje novih odsekov to dejstvo upošte-vano in da bo prispevalo k uvrstitvi v nov alinoveliran nacionalni program. Njegov spre-jem pa je v pristojnosti parlamenta.”Barbara Bukovac iz Ministrstva za okolje inprostor, Direktorata za prostor, pa je ktemu dodala: ”Pripombe, podane na lanskijavni razgrnitvi in obravnavi dopolnjenegaosnutka državnega prostorskega načrta za tocesto smo želeli v čim večji meri upoštevati.Določene pripombe je bilo potrebno v faziproučitve tehnično preveriti, pa tudi okoljsko,prostorsko, funkcionalno, kar je seveda terja-lo svoj čas. Dejstvo je, da z določenim uredit-vam posegamo izven območja, ki je bilo jav-no razgrnjeno, zato se nam je zdelo, da mora-mo narediti seznanitev, ki je sicer izven for-malnega postopka zakona o prostorskem na-črtovanju. Pripombe, ki so bile dane na tejseznanitvi, smo evidentirali, bodo obravnava-ne in na podlagi odziva ljudi bomo tudi za-ključili stališča do pripomb. Na podlagi spre-jetih stališč, ki jih morata podpisati ministerza promet in minister za okolje in prostor, sebo naredil predlog državnega prostorskeganačrta, ki bo šel še v mnenja nosilcem ureja-nja prostora. Po terminskem planu naj bi bilauredba o državnem prostorskem načrtu naVladi sprejeta konec maja 2010.”

Na omenjena dejstva so se odzvali v LDSMedvode, in sicer z zahtevo po sklicu izredneseje občinskega sveta, da bi pristojnim držav-nim organom posredovali zahtevo, naj cestoumestijo iz dodatnega programa v osrednjidel resolucije o gradnji avtocest. ”Teža poziva občinskega sveta je vendarle bistvenovečja kot podpis župana ali posameznega občinskega svetnika. V občini se, žal, obna-šamo, kot da nam ta navezovalna cesta pripa-da, v resnici pa si jo moramo šele izboriti,”pravi svetnica in predsednica LDS Medvo-de Alenka Žavbi Kunaver.

Maja Bertoncelj

OBVESTILONa podlagi prejetih poročil o preizkusu vode vam sporočamo, da zaradi varnostizdravja uporabnikov ostane v veljavi stalen preventivni ukrep prekuhavanja pitnevode v prehrambne namene pri uporabi vode iz naslednjih vaških vodovodnih sistemov:

VVS Belo-Ojstrica VVS Steška planinaVVS Drnovec VVS VašeVVS Golo Brdo-Polana VVS Žlebe-JetrbenkVVS Mamovec-Tehovec VVS Žlebe-SeničicaVVS Sora VVS Žlebe-Studenčice

Poročila so dostopna na spletni strani Občine Medvode.

Ljudje in dogodki

S O T O Č J E - 11

V Hrašah Rožna vila za starejše Zakonca Marko Černivec in Valerija Janhar Černivec v Hrašah načrtujeta gradnjo doma za starejše,

ki se bo imenoval Rožna vila, v njem bo 120 postelj. Dom naj bi začela graditi prihodnje leto, pristojno ministrstvo pa je že podelilo koncesijo.

Hraše - V občini Medvode bo, kot vse kaže,nov dom za starejše. Gre za zasebno investici-jo zakoncev Marka Černivec in Valerije JanharČernivec iz Hraš, ki na 22 tisoč kvadratnih me-trov veliki parceli ob svojem domu načrtujetagradnjo nadstandardnega doma starejših, ki sebo imenoval Rožna vila. Javila sta se tudi narazpis Ministrstva za delo, družino in socialnezadeve, in sicer za opravljanje institucionalne-ga varstva v domovih za starejše. Ministrstvoje koncesije podelilo štirim ponudnikom, ki soizpolnjevali zahtevane pogoje in med njimi jetudi Dom starejših Hraše z imenom Rožnavila, v katerem bo 120 postelj, od tega 24 zaoskrbovance z demenco.

”Ideja, da bi šli v zasebni projekt dom starej-ših, je stara dve leti in od takrat potekajo aktiv-nosti. Idejo sva preverila pri pristojnih službah,dobila to čudovito zemljišče, ki je bilo last mo-jih staršev, in z možem ustanovila podjetje

Dom starejših Hraše, d. o. o.,” je začetke opi-sala mag. Valerija Janhar Černivec, direkto-rica podjetja, ki že vse življenje dela na podro-čju institucionalne vzgoje. O tem, kako dalečso s projekti, odgovarja: ”Narejena je idejnazasnova, ki je usklajena z občino Medvode.Dejavnost je umeščena tudi v občinski prostor-ski načrt, ki pa je še v fazi sprejemanja, kar po-meni, da dokler ne bo sprejet, ne moremo za-četi s postopkom pridobivanja gradbenega do-voljenja, saj je zemljišče, na katerem bomogradili dom, kategoriziran še kot travnik. Smopa zaprosili, da bi bilo od 22 tisoč kvadratnihmetrov zemljišča zazidljivih 10 tisoč, od tegabo pozidana lahko tretjina.” Upa, da bodo lah-ko z gradnjo doma začeli že prihodnjo pomlad,oskrbovance pa v dom sprejeli konec leta 2010.To je seveda najbolj optimalen scenarij. Dombo zgrajen iz dveh med seboj povezanih objek-tov in bo nadstandarden. ”Dve tretjini sob bo

enoposteljnih, ostale bodo dvoposteljne. Bodopa to večje sobe kot jih predpisujejo normativi.V sklopu doma bo tudi 15 apartmajev velikostiod 40 do 80 kvadratnih metrov, bazen, fiziote-rapija, logoped in zdravnik, storitve, ki jihbodo lahko uporabljali tudi zunanji obiskoval-ci,” je še povedala Janhar Černivčeva. Investi-cija je ocenjena na okrog 9,5 milijona evrov, vdomu pa bo zaposlitev dobilo 57 ljudi.

Glede na to, da so čakalne dobe za sprejem vdomove dolge, se ni bati, da bi sobe v novemzasebnem domu, ko bo zgrajen, ostale prazne.Prijav zaenkrat še ne sprejemajo, Janhar Čer-nivčeva pa pravi, da bodo prednost pri spreje-mu vsekakor imeli občani Medvod. Prijavebodo začeli sprejemati, ko dobijo gradbeno do-voljenje, še pred tem pa bo občinski svet moralsprejeti predlog prostorskega načrta občine, kibo podlaga, da bodo dom na tem območjusploh lahko gradili. Maja Bertoncelj

Valerija Janhar Černivec Idejna skica Rožne vile, v kateri bo prostora za 120 oskrbovancev. Objekt bo energijsko varčen, visok pa bo maksimalno devet metrov.

12 - S O T O Č J E

Gospodarstvo

Medvode - Na redni skupščini družbe To-varna barv, lakov in smol Color so 21. avgustasklenili iztisniti okoli dva tisoč malih delni-čarjev, ki so imeli približno 5-odstotni lastni-ški delež Colorja, tako da je v popolni lastiHeliosa. Malim delničarjem bodo na osnovicenitev sodnega pooblaščenca ter po opravlje-ni reviziji izplačali 8,56 evra za delnico, kar jeza približno polovico manj, kot je Helios pla-čal za delnice Colorja pred petimi leti. Kotsmo izvedeli, nameravajo družbo Color s skle-pom na naslednji skupščini družbe z novim le-tom pripojiti Tovarni barv, lakov in umetnihsmol Helios Količevo, kar pomeni, da bo pod-jetje Color z novim letom 2010, po petih letih,odkar se je vključilo v Skupino Helios, prene-halo obstajati kot samostojna družba. Ime Co-lor bo le še blagovna znamka.

Sicer pa je medvoški Color gospodarska kri-za precej prizadela, saj je prodaja, kot nam jepovedal direktor Colorja Matjaž Hafner, vprvem polletju upadla kar za 40 odstotkov.Upad prodaje so zabeležili tako pri nosilnemprogramu - proizvodnji smol, ki se uporablja-jo v avtomobilski industriji, pri premazih, kiso vezani na investicije, kot tudi pri praškastihpremazih. V prvem trimesečju, ko je bil upadcelo 60-odstoten, so poslovali z izgubo, k sre-

či pa so trendi prodaje pozitivni in po vsehukrepih za zmanjšanje stroškov, je bilo pollet-no poslovanje blizu ničle. V Colorju niso od-puščali, pač pa se je število zaposlenih zmanj-ševalo z upokojevanjem in da delno pogodb ozaposlitvi za določen čas niso podaljševali.Februarja so vsi zaposleni prešli na skrajšani36-urni delovnik, junija pa so ga ukinili v pro-izvodnji smol in premazov. Sedaj skrajšani de-lovnik podaljšujejo le še za režijo, v proizvod-nji pa jim praktično začenja že primanjkovatiljudi. Trenutno je v Colorju zaposlenih 320ljudi. Ocenjujejo, da bodo letošnje leto zaklju-čili na okoli 70 odstotkov lanskega prometa,kar bi tudi ob koncu leta pomenilo poslovanjeblizu ničle.

Uprava Colorja še vedno deluje na stari loka-ciji v središču Medvod. Kot nam je povedaldirektor Hafner, je lokacija že prodana mari-

borski gradbeni družbi MTB, ki namerava natem mestu graditi poslovno stanovanjske ob-jekte. Kriza je nekoliko upočasnila gradnjoobjekta za razvojne laboratorije in upravo vPreski, zato računajo, da se bomo selili v apri-lu prihodnje leto.

Štefan Žargi

Color bodo pripojili HeliosuOkoli dva tisoč malih delničarjev Colorja so sklenili iztisniti. Tako je Helios postal popolni lastnik in bo

Tovarno barv, lakov in smol Color z novim letom pripojil Tovarni barv, lakov in umetnih smol Helios Količevo.

Matjaž Hafner, direktor Colorja

Medvode - Že v začetku poletja je do nasprišla novica, da bo na mestu, kjer je bilo les-no podjetje Sora Medvode, ki je šlo v likvida-cijo, s tem pa je delo izgubilo okrog petdesettam zaposlenih, kmalu stala živilska trgovina,

in sicer Hofer. Informacijo smo preverili vpodjetju Hofer, kjer so nam potrdili, da priha-jajo v Medvode: ”V skladu z našo filozofijoželimo biti prisotni po vseh večjih krajih vSloveniji, in tako imamo v načrtu tudi gradnjoposlovalnice v Medvodah. odprtje načrtujemov prvi polovici leta 2010. Vrednost investicijebo okrog 2,4 milijona evrov (gradnja in zuna-nja ureditev), na novo pa bomo zaposlili oddeset do petnajst ljudi, od tega dve poslovod-ji.” Poslovalnica v Medvodah bo velikostivseh ostalih Hoferjevih poslovalnic, kar po-meni z dobrih 1350 kvadratnih metrov upo-rabne neto površine, od tega je 900 kvadrat-nih metrov prodajne površine. Uredili pabodo seveda tudi parkirišča. M. B.

V Medvodah bo gradil Hofer

Namesto podjetja Sora Medvode bo prihodnje letostal Hofer.

S O T O Č J E - 13

Ljudje in dogodki

Zbilje - Sredi julija je že tradicionalno pote-kala Zbiljska noč, letos že 56. Organizatorji sokot vedno poskrbeli za raznolik program, takoglasbeni, kot tudi siceršnji. Zabaviščni park vmalem, nagradne igre, gostinska ponudba, terseveda glavno - nastopi znanih glasbenikov inprav tako tradicionalen ognjemet.

Prireditev se je začela z družinskim progra-mom, kjer je imel glavno vlogo čarovnik Gre-ga. V večernih urah so se na odru zvrstili po-pularni slovenski glasbeni izvajalci: skupina4Play, Veseli svatje, Manca Špik, VladoKreslin in Mali Bogovi, za njimi pa glasbenopresenečenje večera, člani zasedbe MerquryBand, imitacijska skupina legendarnih Quee-nov. Prihajajo iz Milana, njihov pevec Ferdi-nando Altavilla pa na odru pooseblja karizmoFreddyja Mercuryja, kot pravi, le na odru, dru-

gače pa je Ferdinando. Italijanski ”Freddy” jes seboj pripeljal še enega imitatorja, somešča-na Vittoria, imitatorja Michaela Jacksona. Naodru sta se predstavila tudi skupaj. Po nekakš-nem vrhuncu večera je bil ognjemet, t. i. piro-tehnični musical, nato pa so kot zadnji na oderstopili člani skupine Mambo Kings, ki sta sejim kot gosta pridružila najprej Lepi Dasa,kasneje pa še Sanja Grohar. In končala se je,po finančnem vložku, največja Zbiljska nočdoslej. Tomaž Šušteršič iz vrst prireditveneagencije Interplan, ki je imela v rokah izvedboprireditve, je dejal: ”Vsako leto se trudimo, dana Zbilje pripeljemo znane in kvalitetne glas-bene izvajalce. Tokrat so prvič na Zbiljah glas-beniki, ki ne prihajajo z območja nekdanje Ju-goslavije. Pripeljali smo imitatorje Queenov inob tem naj povem zanimivost, da so imeli Quee-

ni prav na datum Zbiljske noči, 11. julija, le daleta 1986, na stadionu Wembley svoj največjikoncert.”

Zbiljska noč je promocija Zbilj, in tako je že56 let. ”Sama prireditev je prerasla okvire Tu-rističnega društva, zato smo jo predali v izved-bo agenciji Interplan, ki ima s tem veliko izku-šenj. Prireditev nam pomeni predvsem promo-cijo, je pa tudi kar velika obremenitev za kraj,vsaj za lastnike okoliških travnikov,” je pove-dal Iztok Pipan, predsednik TD Zbilje, terobudil spomine na Zbiljske noči, na katerih jebil kot osnovnošolec: ”Ti moji spomini so po-vezani z Zbiljskimi nočmi, ko sem bil na začet-ku osnovne šole in smo vsi hodili ob jezeropredvsem zaradi ognjemetov, kasneje pa smootroci na Zbiljski noči pobirali steklovino.”

Maja Bertoncelj, foto: Peter Košenina

Zbilje doživele ”Queene”Na tradicionalni Zbiljski noči je bilo okrog dvanajst tisoč obiskovalcev. Prvič so nastopili tudi glasbeniki,

ki niso iz Slovenije oziroma območja nekdanje Jugoslavije.

Medvode - Konec julija se je zgodil prvi dogodek v sklopu medna-rodnega kulturnega sodelovanja med občinama Medvode in Zaječar vSrbiji. Na 43. Gitarijadi v 900 kilometrov oddaljenem Zaječarju jenastopila znana medvoška težko metalna skupina Metalsteel, ki jo ses-tavljajo Beny Kic, pevec in kitarist, Matej Sušnik, bas kitara in pevec,Rok Tomšič, kitara, in Daša Trampuš, bobni. Gitarijada je največji innajstarejši festival neuveljavljenih rock skupin na Balkanu, letošnji jebil že 43., Metalsteel pa so na njem nastopili kot gostje. Glavna zvezdana festivalu je bil sicer Steve Lukhater, nekdanji član skupine Toto.

”Na pobudo Dragana Djukića in ob obisku pomočnika župana mestaZaječar v Jedru, se je rodila ideja o mednarodnem kulturnem sodelo-vanju obeh občin. Glede na to, da ima tudi Zaječar mladinski center inje organizator Gitarijade, smo začeli razmišljati o prvem koraku pove-zovanja. Direktor Mladinskega centra Zaječar je osebno povabilskupino Metalsteel, da nastopi na tem festivalu. Za prihodnje leto pa sedogovarjamo, da bi zaječarska delegacija prišla k nam, po vsej verjet-nosti kakšna njihova rock skupina,” je povedal Matija Froehlich, v. d.direktorja Mladinskega centra Medvode, ki je bil prav tako v delegaci-ji, ki je obiskala Zaječar. Zahvalil se je še županu Medvod StanislavuŽagarju za sofinanciranje letošnjega projekta. M. B., arhiv MCM

Metalsteel na Gitarijadi v Srbiji

Člani skupine Metalsteel s Stevom Lukhaterjem, nekdanjim članom skupine Toto

Ferdinando, imitator Freddyja Mercuryja Vittorio, imitator Michaela Jacksona

14 - S O T O Č J E

Ljudje in dogodki

Pirniče - Likovna sekcija kulturno umetni-škega društva Pirniče je prireditev Semanji danna Telečjem izkoristila za razstavo svojih del.Slike, rezbarije, gobeline in drugo so razstaviliob poti, ki je vodila na prizorišče, in bili delež-ni velike pozornosti. Štiriindvajset umetnikov

je svoje izdelke dobesedno umestilo v prostor,saj so jim galerijske stene nadomestili skednji,drevesa in skladovnice drv. Tematike razstav-ljenih del so bile tako različne kot obiskovalciprireditve, zato je vsak lahko našel nekaj, kar jepritegnilo njegovo oko. Peter Košenina

Razstavljalo štiriindvajset umetnikov

RADI GREMO V PREŠERNOVO GLEDALIŠČE. KAJ PA VI?

VPIŠITE ABONMA - od 7. do 19. septembra 2009! www.pgk.si

telefon 04 20 10 200

REDNI ABONMA:N. V. Gogolj REVIZOR

V. Möderndorfer LEP DAN ZA UMRETT. Williams STEKLENA MENAŽERIJA

I. Cankar HLAPCID. Jovanović ZNAMKE, NAKAR ŠE EMILIJA (Gledališče Koper)

in še več v SUPERABONMAJSKI ponudbi:H. Müller MACBETH AFTER SHAKESPEARE

(Miniteater & CD Ljubljana)

P. Ripley VINCENT RIVER (Gledališči GLEJ & ŠKUC)

B. Završan SOLISTIKA (Društvo Familija & MGL)

D. Muck – J. Ivanušič BOŽIČNI VEČER (Gledališče Koper)

Poleg umetnin so si obiskovalci na razstavi lahko ogledali, kakšno je bilo včasih delo kolarjev.

Ustvarjanje z Andrejo ErženMedvode - Andreja Eržen je po izobrazbi akademska slikarka, glavna

področja njenega ustvarjanja pa so: slikarstvo, grafika, grafično obliko-vanje, digitalna animacija. V KUD Oton Župančič Sora bo pod njenimvodstvom potekal likovni tečaj in delavnice za odrasle. Delavnicerisanja in slikanja bodo v zgornjih prostorih doma krajanov Sora potekaleenkrat na teden od 30. septembra do konca maja, ob sredah od 18. ure do19.30. Delavnice so prilagojene tako začetnikom kot tečajnikom, ki biradi poglobili risarsko in slikarsko znanje. Zaradi individualnih korekturbo v skupino lahko vključenih največ osem tečajnikov, ki jih bo mento-rica usmerjala med spremljajočimi ustvarjalnimi procesi.

V galeriji Zbilje bo vodila likovne delavnice risanje in slikanje zaotroke od 7. do 14. leta starosti. Potekale bodo od 2. oktobra do 31.maja, za otroke od 7. do 10. leta ob ponedeljkih od 17. do 18.30, zaotroke od 11. do 14. leta pa ob petkih od 17. do 18.30. Informativni danbo 28. septembra ob 17. uri v galeriji Zbilje pod gostiščem Jezero.Risanje in slikanje za otroke bo razdeljeno v mesečne ali dvomesečnecikluse, ki bodo zasnovani glede na posamezni likovni element, žanr,temo ali motiv. Prav tako v organizaciji KUD Zbilje bo vodila tečajumetniške grafike globoki tisk - suha igla, jedkanica, akvatinta. Tečajbo potekal od 1. oktobra do 4. februarja, in sicer ob četrtkih od 17. do20. ure v galeriji Zbilje. Informativni dan bo v sredo, 23. septembra,ob 18. uri v galeriji Zbilje. Informacije: 031/878 953 (od 10. do 19. ure)ali preko e-pošte: andreja.erzen@gmail.com. M. B.

Čar vode in rastlin v ljudskem izročiluMedvode - V Knjižnici Medvode bo v sredo, 30. septembra, ob 19.30

predstavitev dveh knjig Čar vode v slovenskem ljudskem izročilu in Čarrastlin v slovenskem ljudskem izročilu. Predstavila ju bo Dušica Ku-naver. ”Voda je bila nekdaj prebivališče vil in povodnih mož, bila jerešiteljica zakletih duš, prinašalka kruha in zlata, vir zdravja in sreče vstoterih slovenskih ljudskih šegah, pripovedih, pesmih, tabujih in pre-govorih. Vse to je bilo nekoč, ko so bile naše reke še kristalno čiste. Tudirastline so od pradavnine polne čarodejnih moči. Od pradavnine človekveruje v čarodejno moč rastlin in v svetost dreves. Košček vsega tegastarega bogastva našega naroda prinašata ti dve knjigi,” so zapisali vvabilu na predstavitev. M. B.

NOVO V MEDVODAHTRGOVINA

TISOČ DARILBC MEDVODE, 1. NADSTROPJE

● DARILA ZA OTROKE IN ODRASLE● SVEČE IN SVEČNIKI● SPOMINKI IN IZDELKI

DOMAČE OBRTI ...ODPRTO: PON. - PET. 9. - 13. ure

15.30 - 18.30SOBOTA 9. - 12. ure

S TEM OGLASOM PRIZNAMO10% POPUSTA

✂ ✂ ✂

✂

✂

✂TI

SOČ

DARI

L, K

ATAR

INA

STEP

IŠNI

K S.

P., S

ENIČ

ICA

20 E

, MED

VODE

Ljudje in dogodki

S O T O Č J E - 15

Medvode - Na odru GledališčaMedvode je bila pod okriljemKUD Medvode 5. septembra pre-miera burkaškega kabareta z na-slovom Dan žena. Režiserka pred-stave je znana igralka Tina Gore-njak, na odru pa so se v vlogižensk predstavili trije moški inskupaj praznovali dan žena. Raz-mišljali so, da bi bilo najbolje, čese osamosvojijo od svojih moškihin se jim ne pustijo. Smeha v pol-ni dvorani, na premieri so bilisami znani obrazi, ni manjkalo,občinstvo pa je igralce videlo tudiv pevski in plesni vlogi.

In kdo so bili trije igralci, ki sooblečeni v krila dodobra nasmeja-li občinstvo? Nejc Simšič je bil vvlogi Zdenke. Z igro se je srečevalkot improvizator, kjer je s svojoskupino večkrat postal državni pr-vak, ter v Šentjakobskem gledališ-ču, kjer je odigral številne vloge.Po uspešni monokomediji DeseMuck Jutri pa res začnem se je podveh letih vrnil na gledališkeodre. V vlogi Ester je zabaval To-maž Mihelič, javnosti dobro znanz avtentičnim likom Marlenne,član skupine Sestre. Letos je doži-vel kar dva prvenca: junija je izšlanjegova prva knjiga, tokrat pa se

je prvič predstavil še na gledali-ških deskah. V vlogi Latke je bilViktor Meglič, ki je leta 2007 di-plomiral na AGRFTV. Po konča-nem študiju se je zaposlil v SNGDrama Maribor, ker pa ga ne zani-ma le klasično gledališče, sodelu-je tudi z drugimi gledališči poSloveniji. V predstavi Dan žena seje prvič srečal s kabaretno oblikogledališča. Edini Medvoščan, kismo ga videli na odru, pa je Bošt-jan Luštrik, predsednik KUDMedvode, kjer deluje tudi v vlogiigralca in režiserja. Leta 1998 jedoživel prvo premiero kot režiser,Dan žena pa je njegov prviplesno-glasbeni projekt, v kate-rem se spogleduje kar s petimistranskimi vlogami hkrati. Jestriptizer, kuharica Zdenka, nata-kar, princ in mama. ”Upam, dasem z vsemi petimi liki uspel pre-pričati občinstvo, da sem bil vvseh vlogah drugačen. Vloge, kisem jih imel, si jih je režiserka za-mislila kot ženske želje, halucina-cije. V vsaki posebej sem užival, vvsaki se počutim dobro, še največtežav sem imel z vlogo kuhariceZdenke, v kateri moram na prija-zen način povedati, kako se znebi-ti moža. Če bi že moral odgovori-

ti, katera vloga mi je najbolj všeč,je to zagotovo vloga princa,” jepovedal Boštjan Luštrik.

Premiera je prišla na vrsto podobrem mesecu intenzivnih vaj.Gorenjakova je skupaj z igralskozasedbo v Medvodah preživelanajbolj vroče tedne letošnjega po-

letja. Vas zanima, ali je dan ženaza tri moške v vlogah žensk naj-boljši ali najslabši ”ever”? V Gle-dališču Medvode bodo Dan ženaodigrali še 12. in 13. septembra ter15., 16. in 31. oktobra.

Maja Bertoncelj, foto: arhiv KUD Medvode

Trije moški v krilih za dan ženaV Gledališču Medvode je bila 5. septembra premiera burkaškega kabareta z naslovom

Dan žena, ki je nastal pod režisersko taktirko Tine Gorenjak.

Tomaž Mihelič, Nejc Simšič in Viktor Meglič v vlogi Ester, Zdenke in Latke

Roka Dobnikarja je poglavje o koktajlihzačelo resneje zanimati že v srednji šoli. Leta2001 je uspešno opravil tečaj o mešanjubarskih pijač, ki ga je organiziralo Društvobarmanov Slovenije, aktivneje pa se je z bar-manstvom začel ukvarjati dve leti kasneje.Takrat je tudi osvojil svoje prvo odmevnejšepriznanje - bronasto medaljo na gostinsko tu-rističnem zboru na Bledu, se udeležil še tek-movanja za pokal Bled in bil štirinajsti,nastopil na 5. festivalu v pripravi mešanih pi-jač za pokal Argonavtski dnevi in na 1. prven-stvu v mešanju pijač v Radovljici osvojil dru-go mesto. Do danes je Rok nanizal kar nekajvidnejših uspehov. Leta 2004 se je začeludeleževati še s flair (atraktivno mešanje) tek-movanji in tudi tu dosegal kar lepe uspehe. Zanajvečji uspeh pa osebno šteje naslovdržavnega prvaka (v klasičnem mešanju) vletu 2006 in kasneje šesto mesto na svetovnem

prvenstvu v Grčiji istega leta. Letos pa jepostal državni prvak v atraktivnem mešanju intako dobil s svojim koktajlom po obedu (afterdinner coctail) Pat & Mat vstopnico za sve-tovno prvenstvo v Berlinu.

V Pat & Mat je Rok ‘zmešal’ okuse bacardigold ruma, pa rabarbarinega likerja, dodalvanilla liker, kostanjev sirup, jagodni pire insladko smetano, ter vse okrasil s cimetovimposipom in metinim listom.

V atraktivni pripravi koktajlov je tako vBerlinu Rok med 46 profesionalnimi ‘flairov-ci’ iz vsega sveta pristal na 25. mestu, njegovkoktajl pa je strokovna ocenjevalna komisijauvrstila na peto mesto. Svetovni prvak v atrak-tivni pripravi koktajlov je letos postal angleš-ki barman Gianluigi Bosco, drugi je bil JuanSantiago iz Urugvaja, tretje mesto pa je osvo-jil barman Jorge Pareja iz Peruja.

Alenka Brun, foto: Tina Dokl

Pat, Mat in Rok”Že od malih nog sem neposredno povezan z gostilno, saj izhajam iz gostinske družine,”

pravi Rok Dobnikar iz gostilne Dobnikar s Topola. Letos avgusta se je kot barman udeležil 10. svetovnega prvenstva v atraktivni pripravi koktajlov v Berlinu.

Rok Dobnikar

Oglas

16 - S O T O Č J E

JEZIKOVNI TEČAJI

RAČUNALNIŠKI TEČAJI

Angleščina Nemščina ItalijanščinaŠpanščina Francoščina RuščinaJaponščina Poljščina Arabščina

Slovenščina Latinščina Kitajščina

TEČAJI ZA PROSTI ČASMozaik Klekljanje Nakit Keramika Slikanje Risanje Poslikava stekla, svile,...

Windows Word Excel Power Point

MEKON LOKA D.O.O.Podlubnik 253, 4220 Škofja Loka

tel.: 04 51 50 590info@mekon-loka.siwww.mekon-loka.si

ZA:učencedijake

študenteodrasle

upokojence

KDAJ?Pričetki od

14.septembra dalje.

Na voljo je več kot 200

različnih terminov.

PONUDBAjezikovni tečaji

60 učnih ur odrasli

249 EURCena vsebuje 20% DDV.

Ljudje in dogodki

Sora - Leta 2004 je bilo v Hiši kulinarike Je-zeršek prvo državno strokovno in ljubiteljskoocenjevanje kranjskih klobas, ki je leta 2008 po-stala zaščitena, in sicer na osnovi najstarejšegazapisanega recepta iz leta 1896. Letos pa so vŠD Sora uvedli novost in organizirali festivalkranjske klobase, ki ima svoje strokovne, izob-raževalne in predvsem vrhunske umetniške se-stavine. V prvem letu svojega obstoja je ponudildruženje ob kranjskih klobasah, predvsem pa zustreznimi kulturnimi vsebinami, med katerespada Veliki koncert najlepših Avsenikovih me-lodij z Gregorji in 35-članskim simfoničnim or-kestrom pod vodstvom Matjaža Brežnika, ki soga popestrili še pevci in pevke Akademskegapevskega zbora France Prešeren iz Kranja.

Prvi festival kranjske klobase se je začel 20.avgusta s šestim ocenjevanjem kranjskih klobas,ki ga je Hiša kulinarike Jezeršek pripravila sku-paj s ŠD Sora in GIZ Kranjska klobasa. Najbolj-šo kranjsko klobaso so najprej izbrali člani stro-kovne komisije pod vodstvom mag. MarleneSkvarča, nato pa še okrog 150 ljubiteljskih oce-njevalcev. Strokovna komisija je za najboljšotudi letos izbrala kranjsko klobaso Mesarije Ar-vaj, druga je bila Krasova, tretja pa od Mesnindežele Kranjske. Ljubiteljski ocenjevalci (priocenjevanju so morali biti pozorni na videz,okus, vonj in teksturo) so izbrali nekoliko dru-gače. Trideset jih je za najboljšo izbralo kranj-sko Košaki, 28 od Mesnin dežele Kranjske, 27pa Krasovo. ”Letos so bili proizvajalci zelo iz-enačeni, tako da so odločali detajli, tudi špile. Zizjemo dveh vzorcev so vsi dobili medalje, pri-znanja. Podelili smo dve bronasti, pet srebrnihin eno zlato, ki ga je dobila Mesarija Arvaj.Vsestransko: po teksturi, okusu, vonju, tudi napogled je bila najboljša, tako da smo ji podelilidevetnajst od možnih dvajsetih točk,” je pojas-nila mag. Marlena Skvarča. Večini ljubitelj-skih ocenjevalcev pa so se vzorci zdeli različni,kar je mag. Skvarča pojasnila z naslednjimi be-sedami: ”Ljubiteljski ocenjevalci zunanji videzne ocenjujete na način kot mi. Manj pozornosti

posvečate prerezu, detajlom, ki pa so prav takopomembni. Poleg tega mi vzorce pokušamobrez druge hrane (gorčice, hrena, kruha ...) inpijače. Vzorec, ki je zmagal med laičnimi oce-njevalci, smo tudi mi dobro ocenili in je prejelsrebrno priznanje. Velikih razlik torej ni. So pavečje razlike med trgovino in klobasami, ki sotukaj.” Pri Arvajevih pravijo, da so na ocenjeva-nje prinesli ravno takšno klobaso, kot jo lahkokupci dobijo v trgovini. ”Kakovost držimo tudičez leto, ne samo na ocenjevanju. Naša klobasaje že tretje leto najboljša in ponosni smo na to,”je pojasnil Anton Arvaj. Zelo zadovoljen je biltudi Jure Vojnek, direktor marketinga Košaki:”Malokdo ve, da smo Košaki, ki prihajamo sŠtajerskega, največji proizvajalec kranjske klo-base. Prodamo skoraj 40 odstotkov vseh kranj-skih klobas, ki so naprodaj v Sloveniji. Smo eniprvih, ki smo mit o kranjski klobasi začeli širititudi zunaj naših meja in se pojavljamo tudi natržišču Balkana in Zahodne Evrope. Zelo nasveseli, da smo prejeli to laskavo priznanje, da so

našo klobaso za najboljšo izbrali ljubiteljskiocenjevalci, saj je v ozadju tega kakovostna su-rovina, ki jo uporabljamo, pa tudi dobri ljudje zveliko znanja, ki se vsak dan trudijo za kako-vost. Na ocenjevanju v Sori sodelujemo vsakoleto, vedno smo med prvimi, tako da je bil žečas, da smo tudi najboljši.”

Osemsto kranjskih klobasDrugi dan festivala kranjske klobase je bil

njej v čast Veliki koncert Avsenikove glasbe vizvedbi ansambla Gregorji in Simfoničnegaorkestra, festival pa se je zaključil 22. avgusta,tradicionalno, s Pomežikom luni in veliko ve-selico s Čuki. Tudi letos je organizatorjem ne-koliko ponagajalo vreme, obiskovalcev pa jebilo kljub vsemu veliko. ”Festival je uspel. Nakoncertu Avsenikove glasbe je bilo več kot ti-soč ljudi. Tudi na veselici s Čuki se jih je nav-kljub dežju zbralo veliko. Tri dni dogajanj smopovezali v festival kranjske klobase, ki upamo,da bo takšnih razsežnosti ostal tudi v prihod-nje,” je dejal Primož Plešec, predsednik ŠDSora.

”Dobra mora špricn’t,” je pisalo na majicah.Na veselici so ”špricale” štiri kranjske, ki so jihstregli: od Košakov, MDK, Arvajeva in Kraso-va. ”Računamo, da jih bomo prodali približnotoliko kot lani, kar pomeni okrog dvesto kilo-gramov, osemsto klobas. Obiskovalci večino-ma vedo, katere so bile izbrane za najboljše,drugače pa vprašajo. Poleg kranjske klobase zgorčico imamo letos v ponudbi še krompirjevosolato, pa kranjsko premazano z gorčico in pe-čeno v testu, ocvrte miške, original blejske re-zine, koruzo. Skratka, ponudba pri nas je dru-gačna kot na ostalih veselicah. Čevapčičev inpleskavic pri nas ni. Tako je bilo že na prvemPomežiku luni in tako bo tudi v prihodnje,” paje dejal Rok Jezeršek iz Hiše kulinarike Jezer-šek. Maja Bertoncelj

Prvi festival kranjske klobaseV Sori je potekalo druženje s kranjskimi klobasami, ki so bile ob kulturnem, športnem in družabnem

dogajanju tri dni v ospredju.

S O T O Č J E - 17

Na ljubiteljskem ocenjevanju je vsak izbral svojo taktiko. Grega Pregrad, snemalec TV Medvode, je bil pozorentudi na špile. Razlike so bile opazne. / Foto: Tina Dokl

Na koncertu Avsenikove glasbe je bilo več kot tisoč obiskovalcev. / Foto: Matic Zorman

18 - S O T O Č J E

Mladinska

Ljudje in dogodki

S O T O Č J E - 19

Sp. Senica - Na Senici je v organizaciji tam-kajšnjega KUD Fran Saleški Finžgar 7. avgustapotekala deveta ”Vesela harmonika Senica2009”. V štirih starostnih skupinah se je pred-stavilo 24 tekmovalcev.

V najmlajši starostni skupini (letniki 1997 inmlajši) je bila s 87 točkami najboljša Ana Jese-novec iz Stare Loke, letošnja evropska prvaki-nja do deset let. V skupini 2 (letniki 1993 do1996) je zmagal Blaž Brudar iz Vinje vasi priNovem mestu, ki je z osvojenimi 88 točkamipostal tudi skupni zmagovalec letošnje Veseleharmonike. Na Senici je nastopil prvič in zabe-ležil že svojo petindvajseto zmago. V skupini 3(letniki 1964 do 1992) je največ točk, 85, zbralTadej Drlink iz Malenskega Vrha, v najstarejšiskupini (rojeni leta 1963 in starejši) pa MarjanVehovec iz Smlednika (65 točk). Letos so s po-kali prvič nagradili tudi tri najbolj povprečnetekmovalce, tiste, ki so bili po osvojenih točkahv zlati sredini. To so bili Matija Grčar iz Ra-

domelj (68 točk), že omenjeni Marjan Vehovecin Nina Legan iz Dvora pri Žužemberku (oba65 točk). ”Vsako leto poslušamo kvalitetnejšoveselo harmoniko. Ocenjujemo dinamiko, ritemin tehniko,” je pojasnil Zvone Richter, tudi le-tos v vlogi predsednika komisije. Je občan Med-vod, najbolj se navdušuje nad klasično glasbo, jepa veliko preposlušal tudi harmonike: ”Oče jeigral harmoniko še do predlani, star je 97 let,tako da sem jo doma poslušal dan in noč.”

Občinstvo in tudi komisijo so najbolj navduši-li mladi harmonikarji. ”Neverjetno sem prese-nečen, kako so mladi dobri,” je potrdil tudi Ro-man Tehovnik iz vrst organizatorja. Na Veseliharmoniki je nastopilo tudi nekaj občanovMedvod. V najstarejši skupini je komisijo naj-bolj navdušil Marjan Vehovec iz Smlednika,letnik 1948, ki harmoniko igra že 54 let: ”To jekar nekako v rodu. Sem samouk. Na Veseli har-moniki sem nastopil tretjič in vesel sem te zma-ge. Igram približno vsak drugi dan po uro, dve.

To kar zadostuje. Še napredujem. Igram na raz-nih obletnicah, bil sem tudi član ansamblaGruntarji, s katerim smo nastopali tudi po vese-licah.” V najstarejši skupini se je predstavil tudi62- letni Stane Planinc iz Zg. Pirnič, ki ne le,da harmoniko igra, temveč jih tudi izdeluje inpopravlja. ”Harmoniko igram že od otroštva. Jeljudski instrument in kamorkoli prideš z njim, sidobrodošel. Igram povsem za mojo dušo, ne zatekmovanja. Se jih pa občasno tudi udeležujem.Ko sem kaj jezen, vzamem v roke harmoniko,in vse je takoj dobro,” je dejal Planinc, ki zadnjeleto in pol harmonike tudi izdeluje: ”Ko sem bilv službi, sem veliko popravljal elektrotehniko,sedaj, ko sem v pokoju, pa sem se ljubiteljskolotil še izdelave in popravila harmonik. To je kotmoj hobi. Na vseh tekmovanjih igram na svojoharmoniko.” Največ točk (76) med občani Med-vod si je sicer priigral Tomaž Dobnikar s To-pola, ki je nastopil v drugi skupini.

Maja Bertoncelj

Vesela harmonika DolenjcuNa devetem tekmovanju v igranju na diatonično harmoniko na Senici se je predstavilo 24 harmonikarjev.

Zmagovalec Vesele harmonike prvič Dolenjec Blaž Brudar.

Sora - Predzadnji teden počitnic so v župni-ji Sora pripravili oratorij, ki se ga je udeležilo130 otrok. Teden so preživeli ob spoznavanjuživljenja sv. Frančiška Asiškega in po njego-vem zgledu zgradili cerkev. ”Sveti Frančišekje kmalu po spreobrnitvi začutil, da mora po-praviti cerkev. Začel je popravljati neko propa-dajočo podružnično cerkev, nato pa mu je Go-spod razodel, da je poklican obnoviti vesoljnoCerkev,” je zgled, ki so mu želeli slediti, opi-sal sorški župnik Jože Čuk. Nakupili so vsepotrebno in se lotili gradnje sedme podružnič-ne cerkve v župniji Sora. Pri projektu so, razennajmlajših, sodelovale vse skupine, v katere sorazdelili udeležence oratorija. S skupnimimočmi so poskrbeli za zunanjo in notranjoopremo, saj so starejši pomagali pri gradnji in

izdelavi steklenih barvnih oken, mlajši pa soizdelovali strešnike, svetnike ali jaslice iz raz-ličnih materialov ter križev pot. Otroci so bilives teden polno zaposleni, a so kljub temu na-šli čas za izlet v Vipavski Križ in kopanje vŽusterni. Gradnjo cerkve so končali dan predzaključkom oratorija, na katerega so povabilitudi starše.

Kartonasta cerkev ni stala dolgo, saj jo je žedrugi dan uničila nevihta. ”Čeprav je stalasamo en dan, nam je povzročila ogromno ve-selja in ponosa, da smo jo zgradili. Če veš, za-kaj nekaj delaš, potem noben napor ni odveč,”je bistvo letošnjega oratorija povzel župnikČuk.

Peter Košenina, foto: arhiv župnika Jožeta Čuka

Zgradili čisto pravo cerkev

Zmagovalci po starostnih skupinah (z leve): Blaž Brudar, Tadej Drlink, Ana Jesenovec in Marjan Vehovec

Stane Planinc iz Zg. Pirnič na harmonike igre in jih tudi izdeluje

Medvode - ”Čeprav so ciljna populacijamladinskega centra mladi, stari od 15 do 29let, smo se vseeno odločili za organizacijootroških delavnic,” je povedal Matija Fro-ehlich, v. d. direktorja Mladinskega centraMedvode, ter navedel razloge za takšno od-ločitev: ”Vsako leto je zanimanje za delavnicevečje, kar pomeni, da očitno tovrstne orga-nizirane dejavnosti v naši občini primanjkuje.Koncept delavnic je kreativnost in ustvarjal-nost, otroci po zaključku delavnic staršempredstavijo rezultate svojega dela. V zadnjemčasu so to predvsem ”stop motion” animacije.Delavnice omogočajo otrokom prvi stik sstarejšimi mentorji, ki delajo v mladinskemcentru, ter samimi prostori centra. Prve pozi-tivne izkušnje so še kako pomembne, da sebodo otroci tudi kasneje vračali v center in sevključevali v razne kvalitetne dejavnosti. Nažalost ima veliko ljudi še vedno neupravičenepredsodke o delovanju mladinskega centra.

Zato delavnice tudi staršem omogočajo, daspoznajo mentorje in prostore.”

Letošnjih delavnic se je udeležilo 50 otrok,zanimanja je bilo sicer še več, a so jih zaradifinančnih zmožnosti sprejeli toliko. Zanje jeskrbelo šest mentorjev. Vodja je bil PeterGaber, ki je pojasnil, kaj vse so počeli v štiri-najstih dneh: ”Letošnja tema delavnic je imelanaslov Pravljično Medvodje. Izdelovali smomakete kot domovanja za pravljična bitja, patudi sama bitja. Pravljično Medvodje je zgod-ba, ki se je dogajala pred stoletji, tisočletji, koso bili tukaj škratje, vile in troli, ni pa še biloljudi. Iz vsega skupaj smo potem naredili šeanimacijo. Poleg tega so imeli otroci tudišportne igre, plesali so, čolnarili na Zbiljskemjezeru, tako da je bilo pestro in zanimivo.Trudili smo se, da bi v otrocih prebudili čimveč ustvarjalnosti. Z njihovi izdelki sem zado-voljen, saj so večinoma lepo uspeli.”

Maja Bertoncelj

Počitnice v pravljičnem MedvodjuMladinski center Medvode je četrto leto zapored organiziral brezplačne počitniške delavnice za otroke,

stare od sedem do štirinajst let, ki so trajale štirinajst dni. Na delavnicah petdeset otrok.

Domovanje za pravljična bitja sta skupaj z drugimi otroki naredila tudi Timotej in Lan.

20 - S O T O Č J E

Ljudje in dogodki

Pirniče - Na Telečjem, kot tudi pravijoPirničam, so v nedeljo, 6. septembra, že četrtičpripravili Semanji dan. Prireditev je bila dobroobiskana, največ zanimanja gledalcev pa stapožela sprehod telet in dirka, ki mu je sledila.

Na tekmovanje se je prijavilo šest štiričlan-skih ekip, ki so morale najprej po nekaj desetmetrov dolgi ”modni brvi” sprehoditi čistopravo tele, nato pa preoblečene vanj še opravi-ti s progo, polno zahtevnih ovir. Umetniški vtisekip z modne revije telet je posebna komisija

združila s časom, doseženim v dirki, in raz-glasila zmagovalce - ekipo Štirje letni časi.Telička ekipe Bačnik team so razglasili za naj-lepšega, čeprav mu je bilo pred množico nas-mejanih ljudi kar malo nerodno in je na modnibrvi pozabil na počasen, eleganten korak. Brezspodbude je zdirjal nazaj v hlev, Bačnik teampa za njim.

Na Semanjem dnevu so ob glasbi več ansam-blov stregli le z dobrotami domače, slovenskekuhinje. ”Prireditev je že presegla lokalne

okvire, saj smo med obiskovalci opazili velikoljudi iz drugih občin, pa tudi nekaj tujcev.Število domačinov se poveča v času dirke,pred njo pa je na prireditvi bistveno več ljudi izdrugih krajev kot Pirničanov samih,” je pisanopaleto gostov opisala nova predsednica turis-tičnega društva Cvetka Židan in za prihodnjeleto obljubila nekaj sprememb v programu.Telički in dirka telet bosta kot glavni atrakcijiv njem gotovo ostala.

Peter Košenina

Pirniče četrtič v znamenju teletSemanji dan na Telečjem že poznajo zunaj meja medvoške občine.

Nova predsednica TD Pirniče Cvetka Židan (tretja z leve) je skupaj z drugimi članiskrbela za društveno stojnico.

Najuspešnejše so bile članice ekipe Štirje letni časi. Eleganco s parade so nadgradile s hitrostjo v dirki z ovirami in zmagale.

Ljudje in dogodki, oglasi

S O T O Č J E - 21

Dragočajna - Avto kamp Smlednik vDragočajni ima sto enot in tri novejše bun-galove, kar pomeni, da naenkrat lahko sprejmeokrog tristo gostov. Z letošnjo sezono so zado-voljni, pravijo pa, da se pri obisku pozna zapo-ra mostu čez Savo.

”Julija je kamp obiskalo 1300 gostov,zabeležili smo tri tisoč nočitev. V primerjavi zenakim obdobjem lani to pomeni, da je številonočitev enako, čeprav je kamp lani julijaobiskalo tristo gostov več. Tudi avgusta smozabeležili 1300 gostov, število nočitev pa jebilo 2200, lani avgusta jih je bilo tri tisoč. Toje približno tako, kot smo pričakovali. Kampimamo odprt do 15. oktobra, gostov je šenekaj, tako da računamo, da bo septembra šeokrog petsto nočitev,” je povedal Srečo Roz-man, predsednik Turistične zadruge Dragočaj-na - Moše, ki je lastnica kampa. Med tujimigosti prevladujejo Nizozemci, veliko je tudiNemcev, Francozov, Italijanov. Je pa v kamputudi veliko Slovencev, predvsem pavšalistov.Teh je okrog 35. Zanje je poleti kamp Smled-nik skorajda prvi dom. ”Z ženo sva pavšalistaže deseto sezono. Oba sva invalida. Živiva vbloku, tako da prideva sem skoraj vsak dan inpotem ostaneva do večera. Je blizu, je mir, svež

zrak, prijazni ljudje,” je z bivanjem v kampuzadovoljen dr. Vladimir Stiasny iz Kranja.Kamp radi obiščejo tudi domačini, saj je vsklopu kampa igrišče za tenis in za odbojko namivki. V ponudbi kampa je prostor za piknik,

izposojajo pa tudi avtodom. Ker želijo nadgra-diti kvaliteto ponudbe, gradijo nov gostinsko -turistični objekt, v katerem bo restavracija,sanitarije in sobe. Upajo, da ga bodo odprlivsaj v dveh letih. Maja Bertoncelj

Julija in avgusta 2600 gostovV avto kampu Smlednik je bilo letos poleti največ Nizozemcev. Julija in avgusta je kamp obiskalo

2600 gostov, zabeležili so 5200 nočitev. Pozna se zapora mostu.

Matja` Hartman s.p.,Hafnerjevo nas. 91, 4220 [kofja Loka

tel.: 04 513 88 30 ali 031 775 401

PRODAJA, MONTA@AIN VZDR@EVANJE:- GARA@NIH- vhodnih- stranskih- protipo`arnih- kletnih vrat

POOBLA[^ENIPRODAJALEC

GARA@NA VRATAna motorni pogon z daljinskim upravljanjemin monta`o`e za 199.900 SIT*834,17 EUR z vklju~enim 8,5% DDV-jem

*Cena velja do 30.4.2006.

AKCIJAGARAŽNA VRATA

na daljinsko upravljanjez montažo in DDV

že od 929 EUR dalje

HAR

LEK

IN T

RAD

E d

. o.

o.,

LJU

BLJ

ANA,

PO

T N

A G

RAD

IŠČ

E 2

, LJ

UB

LJAN

A

PICERIJA IN ŠPAGETERIJA

HARLEKIN(PR’KRAL) NA VERJU

Nudi vsak dan v tednuodlične pice, testenine in druge jedi po naročilu.

☎ 01/362 12 20

LETNI VRT

OTROŠKA IGRALAPRIDI, POKUSI IN SPOZNAJ,

DA PICERIJA HARLEKIN JE NAJ, NAJ ...

BAR VILIAvtokamp Smlednik

v Dragočajniodprto vsak dan od 10. - 24. ureOb petkih, sobotah in nedeljah

ocvrte postrvi, jedi z žara, sladice ...

Tel. 040/22 19 45Možnost piknikov

po predhodnem naročilu!

VILK

O A

MB

RU

Š, s

.p.,

Mav

čiče

69,

MAV

ČIČ

E

ŠIVANJE ŠIVANJE ŠIVANJEModno oblikovanje, šivanje po meri (od slavnostnih do

vsakdanjih oblačil), šivanje za močnejše postave, drobnapopravila (krajšanje, ožanje ...)

DELOVNI ČAS PO PREDHODNEM NAROČILUInformacije po tel.: 040/354 018, MARINA DIZAJN, Marina Stare s.p.,Turkova ulica 21, 1215 Medvode

Receptor Tilen Stenovec pravi, da gostje v kampu lahko dobijo veliko propagandnega materiala, vključno zzemljevidom Ljubljane.

Ljudje in dogodki

22 - S O T O Č J E

V sandalih iz Žlebov v FrancijoLado Vidmar iz Žlebov ima namen v treh etapah prehoditi pot do Atlantika. Poleti je prehodil prvo etapo

od doma do Albertvilla v Franciji v dolžini 1100 kilometrov. Na poti je bil dvaindvajset dni.

Žlebe - Lado Vidmar se je konec maja peš insam podal na pot do Albertvilla v Franciji. Za-njo se ni odločil iz kakšnih verskih razlogov,temveč je pot vzel predvsem kot veliko izkuš-njo v življenju. 52-letni Vidmar je sicer nekda-nji alpinist, ki je od svojega osemnajstega dotridesetega leta starosti resno plezal, tudi v tu-jini: v Franciji, Južni Ameriki, na Novi Zelan-diji, v Rusiji, v Fanskih gorah v Tadžikistanu inv indijski Himalaji.

Letos ste se peš podali na pot do Francije.Kako to?

”To ni neka nova ideja. Veliko je slišati o Ja-kobovi poti, o poti Camino, 807 kilometrovdolgi starodavni romarski pešpoti od franco-skega mesteca pod Pireneji do enega največjihsvetovnih romarskih središč Santiago de Com-postella v Španiji, kjer je grob apostola sv. Ja-koba. Jaz pa sem rekel, zakaj ne bi šel na potkar od doma. Odločil sem se, da letos, torej vprvi etapi pridem do Albertvilla v Franciji. Tozame ni kot božja pot, temveč kot pohod, iz-kušnja v življenju.”

Od kdaj pa je bila ta ideja v vas?”Lani poleti mi je prišlo na misel, letos spo-

mladi pa sem se odločil, da bom šel.”Zakaj sploh?”Zaradi izziva, preizkusa samega sebe, da se

sam organiziram, doživim sebe. Na poti srečašle nekaj ljudi, drugače si sam, imaš čas razmiš-ljati o sebi, o svojih dobrih, slabih lastnostih.Na poti sem okrepil svoj karakter, svoja nače-la, filozofijo.”

Kakšen je bil odziv doma?”Pri nas je tako, da z ženo pustiva drug dru-

gemu zelo veliko osebne svobode in v bistvu jebila žena te moje odločitve vesela. Kar se tegatiče, mi ”drži štango”, kot se reče po domače,pa tudi jaz njej pri njenih odločitvah. Na ta na-čin se dopolnjujeva.”

Da bi šla na pot skupaj?

”O tem nisva razmišljala in mislim, da tudina moje naslednje etape ne bo šla z menoj. To,da greš sam, je zelo dobro. Vem za primere, koje šlo skupaj na pot več ljudi, pa so potem ho-dili vsak za sebe. Če si sam, nimaš nobenegaproblema, če sta dva, jih je tisoč. Je povsemdrugače. Jaz sem se pač odločil, da grem sam,in se mi zdi, da je to idealno.”

Kdaj ste odšli na pot in kako dobro ste jopoznali?

”Od doma sem šel 30. maja, na cilju sem bil20. junija, torej sem hodil 22 dni. Najprej semšel na Petelinca, na Jakoba, saj je v Compostel-li tudi Jakob. Vmes sem šel še na Jakoba nadBrezovico, v Ločnico in naprej proti Gorenjskiv Italijo. Do tu sem pot seveda poznal, od Ra-teč naprej pa ne. Imel sem zemljevid samo zreliefom in nanj sem vrisal pot, tako da nisemvedel niti, kje so prelazi, koliko so visoko, nitiv kako velike kraje bom prišel. Na zemljeviduso bile samo pike in imena, tako da je bilo pravvse zame nekaj novega. To sem naredil nalašč,da čim manj vem vnaprej, da sem motiviran.Poznal sem sicer Cortino, ker sem tam že ple-zal, a tokrat sem šel po samosvoji pokrajiniKadore, ker me je zanimalo, kakšna sploh Ka-dore, o čemer govori znana pesem, je. Če sevrneva v Trbiž, sem od tam šel proti Klužamdo Dolmezza, zavil desno v Karnijske Alpe doAmpezza. Od tam čez Kadoro do Cortine čezprelaz Falzarego na Passo Pordoi, pot nadalje-val ob jezerih pod Alpami, čez prelaze do rav-nega dela 250 km severno od Bergama do Bi-ella, ko je bilo pet dni hoje po cesti, ob indus-trijskih conah, pa potem čez do doline Aoste,do Ivrea, potem po dolini Aoste do pod MontBlanca, čez mali St. Bernhard v Burg St. Mo-ritz, čez naslednji prelaz in v Albertville. Pre-hodil sem 1100 kilometrov, koliko je bilo vi-šinskih metrov, ne vem, je pa bil vsak prelazvisok čez dva tisoč metrov.”

Najlepši del poti?”Pot je bila čustveno zelo nabita. Poanta take

poti je, da spustiš sebe z vajeti, da čustvom innagonom, ki jih imaš v sebi, daš prosto pot. Četi to uspe, potem se vse idealizira. Ko si maloutrujen, pa si rečeš, joj bi bilo fino, če bi bilana lepem mestu ena klopca, pa je potem točnoza ovinkom. V tem smislu. Če si sam, to resdoživljaš stoodstotno, imaš možnosti, da doži-viš sebe kot človeka, prvobitnega, tisto bitje, kise ravna po vzgibih, in to se mi zdi najboljše.”

Koliko je pot kondicijsko zahtevna?”Zame ni. Problem bi bil najbrž za tiste, ki

niso vajeni hoditi. Mi smo že v osnovno šolohodili peš iz Žlebov v Presko. Nam je bila toenajsta šola. Se mi zdi, da sedaj otrokom, ki jihv šolo vozijo z avtobusom, kar nekaj manjka,manjka ena velika otroška izkušnja. Na poti,kar se fizične pripravljenosti tiče, nisem imelnobenih težav. Hodil sem od šestih zjutraj doosmih, devetih, desetih, enajstih zvečer, vmesse malo ustavil, zjutraj na kavici, za kosilo vgostilnah ob poti. Ko se je stemnilo, sem po-gledal naokoli, kje bi se dalo uležati. Imel semzelo zanimive bivake: pod mostom, nad galeri-jo na koncu tunela, sredi krožišča. To so zani-mivosti, ki si jih en sam lahko privošči, večjaskupina pa že težko.”

Torej se na pot kaj posebej niste priprav-ljali?

”Ne, ker sem že tako vseskozi aktiven. Dvakratdo trikrat na teden tečem na Katarino, enkrat,dvakrat na mesec na Grmado. Ohranjam osnov-no fizično kondicijo, poleg tega mi to ustreza.”

Kaj ste vzeli s seboj na pot?”Skupaj z nahrbtnikom je bilo stvari za okrog

dvajset kilogramov: fotoaparat, spalna vreča,puhasta bunda, za preobleč, ene sandale in enebolj pohodniške superge, plinski grelnik, dasem si skuhal kavo, dežni plašč, dežnik, skrat-ka najnujnejše.”

Lado Vidmar na poti v odsevu ogledala Skulptura pred Cavalesejem

Ljudje in dogodki

S O T O Č J E - 23

Hodili ste torej v sandalih?”V sandalih sem prehodil devetdeset odstot-

kov poti, najzahtevnejše dele pa v športni obu-tvi. Sandale so se izkazale kot super odločitev.Pa zanimivo, da jih sploh nisem uničil. Ravnosedajle jih imam na nogah.”

Ste si hrano kuhali?”Hrane si nisem kuhal, saj so bili v restavra-

cijah meniji kar ugodni, kar pomeni od osemdo štirinajst evrov. Na koncu sem prišel skozi zmanj kot dvajset evri na dan. S hrano in pijačores ni bilo nobenih težav, tudi ljudje so zeloprijazni, komunikativni. Najdaljša razdaljamed dvema krajema je bila sedem, osem kilo-metrov, na prelazih malce več. Ko sem enkratugotovil, da imajo v restavracijah kosila samood dvanajstih do dveh, sem se temu prilagodil.Ustavil sem se v restavraciji, pojedel, kar semmislil, in šel naprej. Zjutraj tako nikoli ne jem,za zvečer pa sem vmes kupil nekaj malega,kakšen košček salame, žemljico. To je bilo do-volj. Izgubil sem pet, šest kilogramov, tako dasem sedaj na idealni teži, sem izgubil tisteganekaj malega maščobe, ki sem jo imel.”

Torej je bilo vse super?”Vse je bilo super, edini majhen problem je

bilo umivanje. V hribih še najdeš potok, v rav-nem delu pa ne. Skoraj deset dni se nisem umi-val. Če si se opraskal s kakšno travo, je peklo,ker je bilo ob cesti veliko umazanije. Paziti jebilo treba na razbito steklo, žeblje. Kar se tegatiče, je pri nas mnogo bolj urejeno in lepše.

Imajo pa Italijani kakšne druge stvari boljeurejene kot mi, na primer ločeno zbiranje od-padkov, otroška igrišča, ohranjanje kulturnedediščine. Na tem področju je pri nas obdobje,ki smo ga preživeli, naredilo svoje. Bistvenarazlika med Slovenijo in Italijo pa je predvsemv tem njihovem ponosu.”

Cilj je bil v Albertvillu. Ste potem tam os-tali kakšen dan?

”Ne. Moj brat je bil tako prijazen, da je šel znečakoma do tja na izlet in so me v Albertvi-llu pobrali. Nekaj smo skupaj pojedli in se od-peljali domov.”

To je bil potem vaš letošnji dopust?”Ja, najbolj idealen dopust do sedaj.”Vas je to, da ste bili toliko dni sam na poti,

kaj spremenilo?”Mislim da. Bistveno manj sem vzkipljiv,

dnevna politika me še manj zanima kot me jeprej. Spoznaš, da nič ne dosežeš, če hitiš. Hitrostje nepomembna. Bolj se splača delati umirjeno.Počasi in s premislekom se naredi bistveno več,lažje, z manj slabe volje in živčnosti, stresa.”

Vaša naslednja etapa bo, kot ste dejali,Francija. Kdaj?

”Ne vem. Ko bo v meni dozorelo. Namenimam priti do Atlantske obale, za kar bom naj-brž potreboval še dve etapi: prvo čez Francijoin drugo čez Španijo. Morda pa me bo pot vnaslednjih etapah zanesla še na vzhod.”

Maja Bertoncelj, foto: arhiv Lada Vidmarja

KOLOVOZ, d. o. o., Zbilje 95, 1215 MEDVODE

Če iščete RAČUNOVODSKESTORITVE, smo pravi naslov

za vas. Pokličite nas po telefonu: 01/3613-564

Slikovna uganka

Kako dobro poznamo našo deželo?

Čeravno nizka, se naša občina ponaša sštevilnimi slapovi kot značilnimi naravnimiznamenitostmi višjega sveta. Ena takšnih jestopničasti slap na sliki, ki pa je kot mnogidrugi skrit in neoznačen, kot da ga ne bihoteli pokazati. Kako pridemo do slapu naspodnji fotografiji? Odgovore pošljite do

konca septembra na naslov Gorenjski glas,Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj, s pripisom”za Sotočje”. En pravilen odgovor bomoizžrebali in ga nagradili.

V julijski številki pa smo vas spraševali,kje je nastal spodnji posnetek.

Na sliki je kmetija Alojza Bukovška vBabnem dolu, pridelujejo pa več vrst medu,medeni liker, cvetni prah, propolis, sveče izčebeljega voska, čebelje matice - Kranjiceter se ukvarjajo z ovčerejo (jezersko-solčavska pasma). Nagrado prejme NežaOžbold iz Ljubljane. Čestitamo.

Jože Praprotnik, avtor slikovne uganke

Skoraj celotno pot je prehodil kar v sandalih. S poti na mali St. Bernhard

Ko se je začelo temniti, je bil čas za postavitevprenočišča.

Drevaki v etnološkem parku na začetku doline Val Camonica

24 - S O T O Č J E

Vrt, oglasi

Temperature v zadnjih dneh kažejo na izteka-joče se poletje. Čeprav so jutra že hladna indnevi krajši, pa to še ne pomeni slovesa odnaših poletnih rož, saj bodo ob pravilni oskrbiin kanček naklonjenem vremenu ostale lepe šedo konca septembra.

Zelo pomembno je, da sedaj še toliko boljskrbimo za higieno naših rastlin. Zaradi obi-lice dežja in hladnih noči ter jutranje rose sorastline še bolj dovzetne za napade plesni ingnilobe. Poškodovane dele rastlin sprotitemeljito odstranjujemo in se tako izognemoprenosu na druge rastline. Septembra so našerože najbolj bujne, zato jih moramo izdatnognojiti z ustreznimi gnojili, ki smo jih uporab-ljali skozi celotno sezono. Bujne zasaditvesedaj tudi fotografiramo, da bomo prihodnjeleto vedeli, katere rastline so nam uspevale do-bro in katere ne, ter si tako močno olajšali delopri načrtovanju novih zasaditev. Izteka pa setudi čas za pripravo potaknjencev balkonskihin ostalih enoletnih rastlin, ki jih želimo ohra-niti za prihodnje leto. Uporabimo zdrave delerastlin, z največ 3-4 listi. Potaknemo jih vzemljo, namenjeno potaknjencem. Ukorenin-jenje lahko pospešimo s hormonskimi priprav-ki. Sprva mlade rastlinice le pršimo z vodo,nato pa jih po dveh tednih začnemo previdnozalivati. V tem času že razvijejo koreninski sis-tem.

Sedaj je tudi čas, ko že lahko začnemo pre-mišljevati o naših jesenskih zasaditvah gredicin korit. Lahko si že kupimo spomladanske če-bulice, saj je sedaj njihova izbira največja. V

vrtnarskih centrih in vrtnarijah pa si lahko pravtako že ogledamo rastline, ki nas bodorazveseljevale skozi jesen, zimo in pomlad.

Rok Kogovšek

Septembrsko slovo od poletjaSedaj je tudi že čas, ko že lahko začnemo razmišljati o naših jesenskih zasaditvah gredic in korit.

Septembrske zasaditve so kljub nižjim temperaturam še vedno lepe.

Sch

mid

t-R

öger

300

vpra

øanj

o p

√ Zakladnica znanja od A do Æ

√ Praktiœni nasveti za vsako priloænost

300 vpraøanj

o psihDodatek:

Naœrt

nege

Karin Grein

� Zakladnica znanja od A do Æ

� Praktiœni nasveti za vsako priloænost

300 vpraøanj

o zeliøœihVeliko

nasvetov

o uporabi

300

vpra

øanj

o z

eliø

œ

Gre

iner

/Web

er

Kmetijstvo

S O T O Č J E - 25

Medvode, Gornja Radgona - Zadružnazveza Slovenije je na kmetijsko živilskem sej-mu v Gornji Radgoni kot vsako leto podelilapriznanja zadružnikom, zadružnim delavcemin zadrugam za izjemne rezultate in aktivnostipri razvijanju in utrjevanju kmetijskega in goz-darskega zadružništva. Po sklepu upravnegaodbora je letos podelila sedemnajst priznanj zaprispevek k razvoju zadružništva in tri priz-nanja za trajen doprinos k razvoju zadružništ-va. Priznanja je prejelo tudi šest zadrug ob nji-hovih jubilejih.

Priznanje za prispevek k razvoju zadružništ-va je prejel tudi Janez Šušteršič iz Seničice, insicer na predlog Kmetijske zadruge Medvode,katere predsednik je drugi mandat. ”Pod nje-govim vodenjem je zadruga postala poslovnouspešna in prepoznavna po vsej Sloveniji. Vodidomačo kmetijo in je aktiven soustvarjalecdružbenega in gospodarskega življenja v Med-vodah, med drugim tudi član občinskega svetaobčine od njene ustanovitve. Bil je svetnik vsvetu Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenijein predsednik slovenskega kmečkega gibanja,”je bilo povedano ob podelitvi priznanja.

”Dobili smo priznanje kot zadruga, ko smoproslavljali 60-letnico, obnovili poslovalnico.Osebno pa je to moje prvo priznanje s straniZadružne zveze Slovenije. Zasluge pa nisosamo moje, temveč vseh sodelavcev, oziroma

ljudi, ki jih predstavljam. Samo en človek nemore narediti veliko. Sem eden izmed členov,ki pomenijo uspešno Kmetijsko zadrugo Med-vode, predvsem pa odlične odnose v njej,” jepovedal Janez Šušteršič, ter nadaljeval: ”Priz-

nanje mi pomeni predvsem to, da so me so-glasno zanj predlagali domači ljudje, upravniodbor naše zadruge, kar je zadružna zveza tudisprejela.”

Maja Bertoncelj

En člen v uspešni zadrugiJanez Šušteršič je prejel priznanje Zadružne zveze Slovenije za prispevek k razvoju zadružništva.

Janez Šušteršič s svojim prvim priznanjem, ki ga je prejel od Zadružne zveze Slovenije.

OKRASNA TRATANAJBOLJŠI ČAS SETVE TRATE JE SEPTEMBER, KER TRATA

OBLIKUJE MOČNE KORENINE.

POSEBNA PONUDBA● SEMENA TRAVNIH MEŠANIC● GNOJILA● PREKRIVNA FOLIJA● VALJAR - IZPOSOJA ● SEJALNIK IN

TROSILNIK - IZPOSOJA

Odpiralni čas:od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure,

ob sobotah od 8. do 13. ure.

Prodajalne: MEDVODE, Cesta ob Sori 11,T.:01/3613-300VODICE, Kamniška cesta 8, T.:01/8324-011VIŽMARJE, Tacenska cesta 67, T.:01/5124-666

Člani Novega Paradoksa pobirali krompirSeničica - V Novem Paradoksu, slovenskem društvu za kako-

vost življenja, ki ima na Svetju eno od osmih stanovanjskih sku-pin, o čemer smo v Sotočju že pisali, se radi povezujejo z bližnjookolico. Osebe s težavami v duševnem zdravju ali duševni bolni-ki za rehabilitacijo duše in telesa radi poprimejo tudi za fizičnodelo. Tako so se odločili, da predsedniku Kmetijske zadrugeMedvode, kmetu Janezu Šušteršiču, pomagajo na polju in so naBonovcu pobirali krompir. Po opravljenem delu so se okrepčaliob dobri domači malici, pogasili žejo z brezalkoholnimi pijačamiin veselo nazdravili delovni zmagi, ki je bila še posebej sladka,saj sta za delo poleg Šušteršiča poprijela tudi Srečko Brumen,strokovni direktor Novega Paradoksa, in predsednik dr. Borut J.Sommeregger. M. B.

Zdravje

Varno v naravoKlopi - majhne živali, ki prenašajo hude bolezni. Najbolj poznani sta lymska borelioza, za katero cepiva ni,

in klopni meningoencefalitis, proti katerem se lahko cepimo. V ZD Medvode so lani cepili dvesto ljudi.

Medvode - Jesenje čas, ko smo veli-ko v naravi. Spre-hodi, tek po gozduje pravi balzam zanašo dušo. V nara-vo pa se je potreb-no odpraviti tudivarno. V mislihimam klope, kiprenašajo različnebolezni, najboljpoznani pa sta

klopni meningoencefalitis - KME (virusna bo-lezen možganske ovojnice in centralnega živč-nega sistema) in borelioza (bakterijska bole-zen). Na to temo sva se pogovarjala z RajkomVajdom, dr. med. spec., direktorjem ZD Med-vode.

Klopi torej prenašajo tudi že omenjeni dvehudi bolezni. Katera je hujša, če je odgovorna to sploh mogoč?

”Težko je opredeljevati, katera bolezen jehujša. Obe povzročata hude posledice, s temda ima akutno sploh KME dosti hujše življenj-sko ogrožujoče poteke bolezni v krajšem časupo vbodu klopa. Pri boreliozi se zapleti lahkopojavijo tudi šele čez leta.”Ali pri otrocih omenjeni bolezni potekata vblažji obliki?

”Glede na klinično sliko je pri otrocih potekpri KME res nekoliko blažji, kljub temu pa tone sme biti izgovor za manj resno jemanjesame bolezni in zaščite. Glede borelioze paoprijemajočih podatkov ni.”Kot že rečeno, se proti KME lahko cepimo.Priporočate cepljenje?

”Cepivo proti KME obstaja, žal pa ga ni pro-ti boreliozi. Proti KME se lahko cepi že otrokeod enega leta starosti. Cepljenje priporočam.Cepivo je namreč varno, učinkovito in ljudjega povečini dobro prenašamo. Najprimernejšičas za cepljenje je zimsko-spomladanski čas,ko klopi še niso aktivni. Sicer pa cepljenje po-teka skozi celo leto. Za osnovno cepljenje sopotrebni trije odmerki cepiva.”Ali drži, da med odmerki ne bi smeli dobitiklopa?

”Obstajajo podatki, da bi potek bolezni lah-ko bil hujši, če bi vbod okuženega klopa dobi-li med prvim in drugim odmerkom. Po drugemodmerku cepiva pa je imunost že dovolj moč-na.”Kako cepljenje poteka v ZD Medvode?

”Proti KME se lahko seveda cepite tudi v na-šem Zdravstvenem domu. Cepijo vsi osebnizdravniki, pediatri in šolski zdravniki. Žal paje cepljenje samoplačniško. Lani je bilo pri nascepljenih od 170 do 200 ljudi, kar je dokajmalo. V Avstriji na primer odstotek ljudi, ki socepljeni proti KME, presega 90 odstotkov.Imeli so veliko primerov bolezni in ozavešče-nost dvignili na tako visoko raven, da se je več-ina ljudi cepila. Pri nas zaenkrat tega še ni.”

Cepljenje je ena vrsta zaščite. Kaj še pripo-ročate?

”Priporoča se tudi zaščita z repelenti, je papri tem zaradi možnosti alergij in drugih kož-nih sprememb potrebno paziti pri količini. Kogremo v naravo, se priporoča nošenje svetlej-ših oblačil, da klopa lažje opazimo.”Spomnim se, da so nas opozarjali, da naj nehodimo po praproti, češ da je tam največklopov. Kako je s tem?

”To se še danes pogosto sliši, kar pa ni ravnores. Klopi so v vsem grmičevju, tudi na visokihtravah, na domači travi, sploh če živimo blizugozda. Najpogosteje pa se zadržujejo v vlažnihmestih mešanih gozdov z bujno vegetacijo, po-sebno v nizkem rastlinju ob gozdnih obronkih.” Kako pomembno je, da klopa čim prej od-stranimo?

”Klopa moramo odstraniti čim prej. Verjetnostokužbe se namreč povečuje s časom, ki ga kloppreživi v koži. Če je klop prisesan več kot 24 do48 ur, po nekaterih podatkih pa že po šestihurah, se verjetnost za okužbo močno poveča.”Kako klopa najlažje odstranimo?

”Najbolje je, da klopa odstranimo s pinceto.Nekateri uporabljajo še druge, uradno nepotr-jene pristope, kot je vrtenje klopa v smeri ur-nega kazalca / v nasprotni smeri ali mazanjeklopov z najrazličnejšimi tekočinami. Spetdrugi slednje odsvetujejo, ker menijo, da se zmazanjem klopa poveča možnost okužbe. Poodstranitvi klopa je potrebno mesto vboda raz-kužiti.”Kaj v primeru, če glavica ostane v koži?

”S stališča bolezni to ni nevarno. Nobenegadokaza namreč ni, da bi se katerakoli od ome-njenih bolezni prenašala prek ostanka glavice.Rilček deluje kot nenevaren tujek in se odstra-ni s hrasto. Niti za odstranitev klopa niti če ril-ček ostane v koži, ni potreben obisk pri zdrav-niku.”

Kdaj pa je potrebno obiskati zdravnika?”Če dobimo klopa, se je potrebno opazovati

vsaj mesec dni. Pozorni morate biti na znakeza bolezen, na rožnat kolobar na koži, ki seveča, pri tem pa v centru bledi. Vedeti je treba,da ni nujno, da se izpuščaj pojavi na mestuugriza, lahko se pojavi kjerkoli na telesu. Čeopazimo znak za bolezen, je seveda potrebentakojšen obisk pri zdravniku.”Rdečina je znak za lymsko boreliozo. Kajpa KME?

”Lymska borelioza se ponavadi res pojavi skožnim izpuščajem. Lahko pa prva faza potekatudi brez izpuščaja. Sledi ji druga faza, medkatero je prizadet centralni živčni sistem, natopa sledita še fazi, med katerima se pojavi artri-tis, v kombinaciji s prizadetostjo srca ali breznje. Klinična slika bolezni se razvija v več le-tih ali pa samo v nekaj mesecih. Bolezen sezdravi z antibiotiki, terapija pa je tem boljučinkovita, čim prej se bolezen odkrije. KMEpa poteka v dveh fazah. Prva je obdobje navad-ne viroze, gripozni znaki z visoko vročino, kihitro mine, lahko tudi slabost, bruhanje, je pamožno tudi, da te faze sploh ne zaznamo. Dodruge faze je v povprečju od sedem do štiri-najst dni. Pojavi pa se v obliki visoke vročine,hudih glavobolov, trdega tilnika, slabosti, bru-hanja. Če se ugotovi KME, zdravljenje potekasimptomatsko. Zdravila torej ni.” Za dokazovanje lymske borelioze obstajatudi test, ki ga lahko kupimo v lekarni. Jezanesljiv?

”Samih podatkov o uporabnosti nimamo. Dase ga dobiti v vseh specializiranih prodajalnahin v lekarnah. Zanesljivost naj bi bila 98-odstotna. Test naj nam bo bolj v pomoč, za po-miritev, pa tudi cena ni ravno nizka, da bi gakupovali ob vsakem vbodu klopa. Najboljša jezaščita z repelenti in cepljenje proti KME.”

Maja Bertoncelj

Dr. Rajko Vajd

Klopi so tudi na praproti, ne drži pa, da je to njihovo najpogostejše bivalno okolje.

26 - S O T O Č J E

Medvode - Na prvi septembrski dan se je z 9.kriterijem Medvod v organizaciji ekipe Raden-ske KD Finančne točke nadaljevala sezona ko-lesarskih dirk na domačih tleh. Kolesarski ve-čer se je začel z odprtim prvenstvom Medvod,ki ga je dobil Tomaž Kališnik, nadaljeval pa skvalifikacijskimi obračuni v moški konkuren-ci, iz katerih se je v finale uvrstilo dvajset ko-lesarjev. Pred finalom je bila še ženska dirka.

Žensko cestno kolesarstvo je v Sloveniji letosnaredilo velik korak naprej, za kar je dokaztudi dobra konkurenca v Medvodah. Zmago-valka je postala Polona Batagelj, ki bo tudi enaizmed treh Slovenk, ki potujejo na svetovno pr-venstvo v cestnem kolesarstvu. Poleg nje sta toše Sigrid Corneo in gorska kolesarka BlažaKlemenčič. ”V ženskem cestnem kolesarstvusem drugo sezono, prej pa sem šest let tekmo-vala v gorskem kolesarstvu,” je povedala 20-letna Polona Batagelj iz Ajdovščine, ki dirkaza italijanski klub. Kot pravi, bo letos s cest-nim kolesom prevozila okrog dvajset tisoč ki-lometrov. In če Batageljeva že ima mesto v re-prezentanci za prvenstvo, pa je zmagovalec

moške dirke Jure Kocjan (Carmiooro-A Style),ki je po 40 krogih (dolžine 600 m) zbral največtočk, še na listi kandidatov. Na kriteriju Med-vod je zmagal drugič, saj je bil najboljši že leta2005. Drugi je bil Matej Stare (Sava), tretji pa

Kristijan Koren (Bottoli). ”Kriterij v Medvo-dah je zame eden najlepših v Sloveniji. Tukajsi vsak želi zmagati,” je povedal LjubljančanJure Kocjan.

Maja Bertoncelj

Šport in rekreacija

S O T O Č J E - 27

V Medvodah dirkale tudi ženskeDeveti kolesarski kriterij Medvod je postregel tudi z dobro udeležbo na ženski dirki, na kateri je zmagala

Polona Batagelj, ki bo slovensko žensko cestno kolesarstvo zastopala na svetovnem prvenstvu.

Zmagovalec kriterija Medvod s prijateljema: desno nekdanji kolesar Blaž Mihovec z Verja, v sredini pa kajakašSimon Artelj iz Tacna

AVTO

ŠPO

RT Š

UŠTE

RŠIČ

MAT

JAŽ

s.p.

, ZBI

LJSK

A C

ESTA

8, M

EDVO

DE

Sora - Zmagovalca letošnje kolesarskedirke za Pomežik luni na Osolnik sta MiranCvet (KD Hrastnik) s časom 16:55 in TanjaŽakelj (MBK Orbea) s časom 20:38, ki je bilav absolutni razvrstitvi enajsta, torej je predsespustila le deset moških. Na startu je bilo 63kolesarjev.

”Imajo letos na dirki na Osolnik prednostkolesarji s cestnim ali z gorskim kolesom,” sose spraševali nekateri gledalci na startu vSori. Odgovor je jasen: s cestnim kolesom, skaterim sta dirkala tudi oba zmagovalca. Naj-boljši kolesar na gorskem kolesu je bil na os-mem mestu. ”Na asfaltnem delu s specialkoveliko pridobiš, tako da si v prednosti predkolesarji na gorskih kolesih. Makadam je bil

letos nekaj slabši, cesta ni bila tako gladka.Kljub vsemu je bilo treba peljati na polno,” jedejal Miran Cvet iz Hrastnika, ki je na Osol-nik dirkal tretjič in tretjič zmagal. V vodstvuje bil že po kilometru proge in prednost samoše povečeval. Kljub temu da je star 40 let, jev odlični formi: ”Sem amater. Dopoldanimam službo, popoldan grem na kolo. Imampa tudi družino. Letos bom prekolesarilokrog deset tisoč kilometrov.” V dolini ga jepred podelitvijo čakala še kranjska klobasa,kar je pokomentiral: ”Seveda jo bom pojedel.Tukaj imajo dobre kranjske. Sicer pa pri hraninič kaj ne pazim.” Bolj pa je bil do kranjskeklobase zadržan drugouvrščeni, najboljši do-mačin Rok Tehovnik iz Rakovnika (Mo-

tomat Delo Revije, čas 18:22,5), ki jedopoldne dirkal na Roglo, popoldne pa je bilže na domačem Osolniku: ”Med sezono nakranjsko klobaso ne pomislim. Na jedilnikuso večinoma testenine. Pa še jutri imamdirko, tako da je danes zagotovo ne bomjedel.”

In kaj je po zmagi dejala Tanja Žakelj, kije letos neuspešno branila naslov svetovneprvakinje do 23 let v gorskem kolesarstvu?”Na tej dirki sem drugič. Prišla sem na očeto-vo željo. Zjutraj smo dirkali na Javorč, sedajše na Osolnik. Cvetu nisem sledila. Začelasem z rezervo, potem pa šla s svojim tempomnaprej in prehitevala fante.”

Maja Bertoncelj

Klobasa šele po sezoni

Najboljši trije (od leve) Simon Alič, Miran Cvet in Rok Tehovnik z najhitrejšo žensko Tanjo Žakelj

Šport in rekreacija

28 - S O T O Č J E

Tartan bi si dala kar v sobo”Uživam v tem, kar delam. Pravzaprav bi trenirala še več kot enajstkrat na teden, a ubogam navodila

trenerja,” pravi atletinja Petra Šink.

Medvode - Petra Šink je 29-letna atletinja,članica AK Triglav Kranj. Medvoščanka v le-tošnji sezoni nastopa v teku na razdaljah od800 metrov do 21 kilometrov. Že sedaj lahkorečemo, da je to njena najuspešnejša sezonadoslej, saj je dosegla osebne rekorde na 800 m(2:12,44), na 1500 m (4:28), in na 3000 m(9:42). Je tudi dvakratna državna prvakinja. Nadržavnem prvenstvu je zmagala v teku na 1500in 3000 m. Pogovarjali sva se na Sorškem pol-ju, kjer teče skorajda vsak večer.

Za koliko so ti časi boljši od vaših prejšnjihosebnih rekordov?

”To pomeni, da sem dosedanji rekord na 800m izboljšala za skoraj dve sekundi, na 3000 mpa za okrog deset sekund, kar je veliko.”

Čemu to pripisati?”(smeh) Kaj naj rečem? Predvsem treningu,

zaupanju v program treningov, v trenerja.” Atletike ste se resno lotili dokaj pozno.

Vam je žal za to?”Da bi trenirala atletiko, je bila v bistvu ved-

no moja želja, a okoliščine so bile takšne, da seto ni zgodilo. Pred tem sem bila kolesarka, pagorska tekačica. Atletiko sem resno začela tre-nirati šele lani. Ja, mi je žal za to.”

Kakšen je preskok pri količini treninga?”Kar precejšen. Na teden imam enajst trenin-

gov. En trening traja dve uri do dve uri in pol.Uživam v tem, kar delam. Pravzaprav bi še večtrenirala, a ubogam navodila trenerja BrankaŠkofa. Imam ogromno energije in volje.”

Kje potekajo treningi?”Na stezi v Kranju in v Ljubljani, treningi

krosa pa seveda v naravi, večinoma po Sor-škem polju.”

Vam je ljubše teči po tartanu ali v naravi?”Zelo imam rada stezo. Tartan bi si dala kar

po tleh v sobi (smeh), če bi bilo možno. Vsprintaricah se zelo dobro počutim. Tek popolju pa je bolj za dušo.”

Na državnem prvenstvu ste bila brez pravetekmice. Je konkurenca v Sloveniji slaba?

”Težko to komentiram. Helena Javornik je su-spendirana, Sonja Roman pa, če teče v Sloveni-ji, teče 800 metrov. Konkurence res ni veliko.”Zakaj menite, da je tako?

”Zanimanje za atletiko je, problem pa so tekina dolge proge, za katere se atleti kar nekakone odločajo. Še bolj pride do izraza vztrajnost,volja, garanje.” So to že od nekdaj vaše vrline?

”Ja, mislim, da ja, drugače verjetno ne bi do-segala takšnih rezultatov.”

Ste se že preizkusili na tekmah v tujini?”Tekla sem na Hrvaškem in v Italiji. Bilo je

super. Na ta tekmovanja sem šla z namenom,da bi imela boljšo konkurenco. Nastopilo jeprecej več tekmovalk kot pri nas.”

Letošnji cilji?”Odteči mali maraton v času ene ure in pet-

najstih minut ali bolje. S tem bi že izpolnilanormo za nastop na evropskem pokalu v dol-gih tekih. Konec sezone bom nastopila še naevropskem prvenstvu v krosu.”

Kaj pa cilji v karieri?”Priti še višje, odteči norme za velika tekmo-

vanja. Od tega sem sicer še daleč, lahko pa pri-de tudi hitro. Glavni cilj je nastopiti na olimpij-skih igrah v Londonu leta 2012. Moje glavnediscipline pa s trenerjem še nisva dorekla.”

Ste že tekli z Jolando Čeplak?”Že. To je bilo zanimivo. Skupaj sva tekli na

mednarodnem mitingu v Trbižu, in sicer na800 m. Počutila sem se močno. Šla sem v boj,prvi krog sem ji brez težav sledila, 300 m predciljem pa me je odrezalo. Vseeno sem teklasvoj osebni rekord. Bolj mi ustreza, da tečemoba kroga enakomerno, ne da prvega finiši-ram.”

Rezerve?”Trener pravi, da jih je še veliko: v hitrosti, v

moči.”Kakšen bo sedajle vaš trening? ”Danes imam malo počitka, kar pomeni, da

tempo ne bo hud.”

Koliko minut je to na kilometer?”Okrog pet minut. Sem pa kar zahteven tre-

ning imela včeraj: štirikrat po tisoč metrov včasu 3:10 na kilometer.”

Slovenija je na svetovnem prvenstvu dobi-la zlato medaljo. Komentar prvenstva?

”Prvenstvo sem seveda spremljala in najboljme je navdušil Primož Kozmus. Bravo, vse če-stitke. Lepo je slišati slovensko himno in si obtem želeti, da bi jo kdaj poslušal tudi po svojizaslugi.”

Maja Bertoncelj

Petra Šink, letošnja državna prvakinja na 1500 in3000 metrov

Jutri test hoje na dva kilometraMedvode - Zdravstveni dom Medvode jutri, 12. septembra, orga-

nizira test hoje na dva kilometra, ki bo od 9. do 12. ure potekal priPlečnikovi kapelici v Preski. Hkrati bodo potekale brezplačne meritveholesterola, krvnega tlaka, prikazali pa bodo tudi oživljanje. M. B.

Nova Latino sezonaMedvode - S septembrom se je začela nova sezona v ŠD Latino. Ple-

salci so s treningi začeli že prvi septembrski dan, z rekreacijo zaodrasle pa so začeli 7. septembra. Vpišete se lahko na vadbi ali po tele-fonu 041/537 111 (Teja). Več informacij na www.sd-latino.si. M. B.

PRODAJA, MONTAŽA, SERVIS OLJNIHIN PLINSKIH GORILCEV

BuderusIleršič Marjan s.p., Zg. Pirniče 91/iTel./fax: 01/362-31-78, GSM: 041/630 294e-pošta: ilersic-sp@siol.net

Pooblaščeni servis za ogrevalno tehniko Buderus.

Šport in rekreacija

S O T O Č J E - 29

Športno društvo Gorenjski glas vabi na

3. tek Gorenjskega glasaFinalna tekma Gorenjskega pokala v rekreativnih tekih in pokala mladih

Dobimo se v Preddvoru v nedeljo, 27. septembra, ob 10. uri pred OŠ Matija Valjavca.

Dolžina proge za ženske in moške je 11.040 metrov, za otrokein mladince od 550 do 1650 metrov. Prijave sprejemamo na dantekmovanja od 8. do 9.45 na startno-ciljnem prostoru pred OŠ.

Vabljeni vsi navijači in ljubitelji Gorenjskega glasa!

Info: Janez Ferlic, 031/561 663 ali janez.ferlic@gmail.com

www.gorenjskiglas.si

Špor

tno

druš

tvo

Gor

enjs

ki g

las,

Ble

iwei

sova

ces

ta 4

, Kra

nj

ŠP

OR

TNO

DR

UŠ

TVO

EFI

, Č

ELE

SN

IKO

VA U

LIC

A 4

, M

ED

VOD

E

V kratkih rokavih v ledeni steniZlato Plešnik je skonstruiral deset metrov visok plezalni stolp, ki je od julija postavljen pri Športni dvorani

Medvode. Še to jesen naj bi omogočal tudi ledno plezanje.

Medvode - Pri Športni dvoraniMedvode so odprli ledeni plezalnistolp. Visok je deset metrov, se-stavljen iz štirih plezalnih sten, vkaterih bo moč plezati skozi vseleto, predvidoma od jeseni domaja tudi po ledu, kar pomeni, dabo to prva tovrstna umetna ledenaplezalna stena na prostem na sve-tu.

Idejni oče ledenega plezalnegastolpa je Zlato Plešnik iz Ljublja-ne. Je podjetnik, delavnico ima vVikrčah, in alpinist, v športnemdruštvu Freeapproved.com zadol-žen za izobraževanje. Vodi alpini-stično šolo, koordinira izlete,športno plezanje. Kot pravi, so semu s postavitvijo stolpa uresničilesanje: ”Od prve ideje in zamisli,razmišljanja, študije, konstruiranjain preizkušanja ideje lednega ple-zanja na umetni steni je preteklože kar nekaj časa. Zamislil sem siledeni plezalni stolp z deset me-trov višine. Sestavljen je iz štirihsamostojnih sten. Vsaka stena ješiroka dva metra in na vsaki so šti-ri smeri. Skupaj so postavljene v

stolp, tako da se lahko pleza še navmesnih sektorjih. V prvi vrsti jenamenjena lednemu plezanju, kjerbi lahko predvidoma plezali odseptembra do maja. Z množicomodelov sem preverjal konstruk-cijo stolpa, zamrzovanje in izdela-vo ledu v različnih pogojih. V ste-nah je hladilna instalacija, predvi-doma konec meseca pa bomo na-mestili še hladilni agregat. Steneso opremljene z oprimki, karomogoča tudi suho plezanje. Z re-gulacijo bomo lahko določili raz-lične vrste plezanja naenkrat: naprimer ena zamrznjena stena in trisuhe ali obratno. Vsaka stran imasvojo konfiguracijo in s tem tudirazlično težavnost. Stolp je s takorešitvijo uporaben za plezanjeskozi celo leto.” Kot pravi, je stolptrenutno primeren predvsem zaučenje športnega plezanja in re-kreacijo, na steni že potekajo teča-ji športnega plezanja za otroke,pripravljajo pa tudi alpinističnošolo.

Vrednost projekta je ocenjena naokrog 50 tisoč evrov, Plešnik pa v

njem vidi tudi poslovno prilož-nost: ”Ledene stolpe, stene bi kotpodjetnik rad delal. To je prvi tak-

šen stolp po tem principu izdelo-vanja ledu, ki deluje na hlajenjusten.” Maja Bertoncelj

Zlato Plešnik v steni (lednega) plezalnega stolpa v Medvodah

Marina Hižar več kot 250-krat na OsolnikuOsolnik - Zaključek petnajste akcije Prijatelj Osolnika, ki poteka

v organizaciji ŠD Pungert, je bil 30. avgusta. Vsaj dvajset vzponovna Osolnik je sedaj že v pretekli sezoni, ki poteka od avgusta do av-gusta, opravilo 225 udeležencev akcije, od tega jih je 24 v akciji so-delovalo prvič. V vpisni knjigi so zabeležili 14.534 vpisov. Dva stabila na Osolniku prav vsak dan, oba Škofjeločana, in sicer AndrejŠesek, ki na Osolnik vsak dan hodi že pet let in se še vedno ni na-veličal, in Bojan Brezovar, ki je 365 vzponov zabeležil prvič.Najvztrajnejša pri ženskah je bila Zdenka Gaber z Godešiča s 332vzponi, tretja z največ vzponi pa je najvztrajnejša Medvoščanka vhoji na Osolnik, in sicer Marina Hižar, ki je zabeležila 253 vzpo-nov. M. B.

Šport in rekreacija

30 - S O T O Č J E

Treniral tudi z NorthugomSmučarski tekač Rok Tršan iz Valburge, član TSK Valkarton Logatec, se je na sezono z mladinsko

reprezentanco pripravljal tudi na Norveškem.

Tržič - Smučarski tekači so v polnemtreningu pred začetkom nove sezone. Trenutnopripravljenost merijo tudi na tekmah na rolkah.Zadnja je bila prejšnji konec tedna v Tržiču, nakateri se je zelo izkazal Rok Tršan iz Valburge,tekmovalec TSK Valkarton Logatec. Medstarejšimi mladinci je prepričljivo zmagal, vabsolutni konkurenci pa zaostal le za dvemaodličnima biatloncema, Janezom Maričem inKlemenom Bauerjem. Tršan je prvo leto članslovenske mladinske reprezentance, ki jo vodinorveški strokovnjak Halgeir Lundemo. Skup-ne priprave so imeli tudi na Norveškem, kjerso imeli priložnost trenirati in bivati zNorvežanom Pettrom Northugom, lani drugemv skupnem seštevku svetovnega pokala. ”Biloje super. Trening z Northugom ti da še dodat-no motivacijo. Je povsem preprost, v redučlovek,” je povedal Rok Tršan, ki si ciljev zazimo še ni postavil, vsaj na glas ne. Kot pravi,je za njegov debi v svetovnem pokalu še pre-zgodaj, računa pa na nastope na tekmahalpskega pokala. Naslednje skupne priprave zreprezentanco ga čakajo konec septembra naPokljuki, do takrat pa bo treniral v klubu.

V Tržiču se je izkazala še ena tekačica iz Val-burge, in sicer Anamarija Lampič, ki je zma-gala med starejšimi deklicami, Lea Einfalt izZbilj pa je bila druga med mlajšimi mladinka-mi. Obe sta po koncu lanske sezone zamenjaliklub in iz ŠD ŠRC Preska odšli v TSK MerkurKranj, tako kot Janez Lampič, Ula Einfalt,Tjaša Trampuš, pa tudi trener Pavle Dornik.

”Priprave na sezono potekajo super. Moj novtrener je Rok Šolar,” je pojasnila AnamarijaLampič. V Tržiču so nastopili tudi tekači ŠDŠRC Preska, ki pa se tokrat niso uvrstili medprve tri, najbližje so bile sestre Žavbi Kunaver.”Priprave na sezono so potekale dobro. Prido-bili smo nove člane in na tekmi v BTC smo

imeli na startu kar sedemnajst tekačev. Tudi všportno-rekreacijskem centru gre vse po načr-tih, tako da čakamo zimo,” je povedal KlemenSvoljšak. V klubu imajo po novem tri trenerje:Metko Mozetič Pančur, Dina Ščuka in AlešaGrosa.

Maja Bertoncelj

Slovenski tekači na Norveškem (zadaj na sredini Rok Tršan, spredaj v modri majici Petter Nordhug, v rdeči majici trener Halgeir Lundemo)

Ribčev Laz - Osem kilometrov veslanja po Bohinjskem jezeru, 16kilometrov kolesarjenja do Uskovnice in 8 kilometrov teka do Vod-nikove koče, 1805 m visoko. To je triatlon jeklenih v Bohinju, ki vsakoleto poteka zadnjo soboto v avgustu. Letošnji je bil že triindvajseti,enajstič pa je na njem nastopil 58-letni Matej Mihovec iz Sp. Senice,ki je letos očitno v življenjski formi. Med 121 jeklenimi je bil absolut-no odličen devetnajsti, čas pa dve uri, 49 minut in deset sekund, kar jenjegov osebni rekord. Prepričljivo je zmagal v svoji kategoriji (55 do59 let), saj je drugo-uvrščenega prehitel kar za dvajset minut.

”V športu sem praktično že od otroštva. Igral sem nogomet, 25 letkegljal, na zadnje pri Donitu, kjer smo igrali v slovenski ligi, potem pasem začel kolesariti, se lotil tudi triatlona, sprva iz radovednosti, natopa je bila to zame tekma leta. Letos ni tako, saj imam licenco za cest-nega kolesarja in tekmujem v slovenskem pokalu in na državnem pr-venstvu, tako da je v ospredju kolesarstvo. V kategoriji Master F sempostal državni prvak v vzponu,” je pojasnil Matej Mihovec, ki imaletos več časa za šport, saj je na čakanju, jeseni pa se bo upokojil. ”Boljredno treniram, kar se pozna pri časih in rezultatih. O tem, kolikokilometrov sem prevozil, ne bom govoril. Brez nič ni nič, nekaj jihmora biti,” je dodal. Jutri bo nastopil še na zadnji letošnji dirki zaslovenski pokal, ki bo na Nanos, do konca sezone pa se bo najverjet-neje udeležil še kakšne rekreativne dirke v bližini.

Maja Bertoncelj

Mihovec odličen na jeklenihMatej Mihovec iz Sp. Senice suvereni zmagovalec v svoji kategoriji na triatlonu jeklenih

Matej Mihovec s pokalom za zmago v svoji kategoriji na triatlonu jeklenih v Bohinju

Šport in rekreacija

S O T O Č J E - 31

Po porodu še hitrejšaTriatlonka Mateja Šimic se je po porodu več kot uspešno vrnila na tekmovališča. Pripravlja se na svetovno prvenstvo v duatlonu.

Bled - Potem ko je Mateja Šimic lani avgustarodila svojega prvorojenca Luka, se je v letoš-nji sezoni vrnila na tekmovališča. S pripravamije začela postopoma in verjetno še sama ni pri-čakovala, da se bo tako hitro vrnila v tekmo-valno formo in izboljševala dosežke iz prete-klih let. V triatlonu je na dveh tekmah za ev-ropski pokal osvojila peto in šesto mesto, karsta njeni najboljši uvrstitvi v tem tekmovanju.Na evropskem prvenstvu v duatlonu je bilaenajsta.

Na deseterico pa upa na svetovnem prvenstvuv duatlonu, ki bo 26. septembra. Dobro pri-pravljenost je potrdila z osvojitvijo naslova dr-žavne prvakinje v olimpijskem triatlonu natekmi 5. septembra na Bledu. ”Deseterica jekar realen cilj. V letošnji sezoni mi gre res od-lično in izboljšujem čase iz preteklih let. Pravv vseh disciplinah sem hitrejša. Očitno je tores, da več kot imaš stvari, več kot si zaposlen,bolje ti vse gre,” je povedala Mateja Šimic, kije torej mama dobro leto starega Luka, ki jospremlja tudi na številnih tekmah, z njo je biltudi na evropskem pokalu v Turčiji, športnica,ob vsem pa zaključuje tudi študij.

Časa za spanje in za počitek prav velikonima. ”Ko treniram vse tri discipline, se mojdan začne ob šestih zjutraj, ko grem v bazen.Plavam do devete, potem imam različne ob-veznosti, popoldne pa še en trening, ali samotek ali pa kombinacija teka in kolesa. Povpre-čno treniram dvakrat na dan po tri do šest ur,”je pojasnila športnica, ki je zaposlena v Slo-venski vojski.

Maja Bertoncelj, foto: Črt Slavec

Porsche Verovškova, Verovškova 78, tel.: 01 530 35 51

Po

rab

a g

ori

va in

em

isij

a C

O2 z

a m

oto

r 2

,0 T

DI (

10

3 k

W):

5,2

do

7,6

l/1

00

km

, 15

9 g

/km

.

Novi Škoda

Avbljevi nov naslov Pirniče - Na vojaškem svetovnem padal-

skem prvenstvu, ki je potekalo v Lučencuna Slovaškem, je Irena Avbelj osvojilanovo zlato medaljo. Svetovna prvakinja jepostala v figurativnih skokih, uspeh pa do-polnila še z bronom v kombinaciji, potemko je bila v skokih na cilj sedma. Bero me-dalj z največjih tekmovanj je stotnica Slo-venske vojske tako še obogatila. ”Vsakegatakšnega uspeha sem izredno vesela in tuditokrat ni nič drugače. Tekmovanje v figura-tivnih skokih je bilo zelo izenačeno in na-peto do konca, tako da sem morala biti sto-odstotno zbrana ves čas in to mi je k srečiuspelo,” je bila zadovoljna Avbljeva. M. B.

Prihaja vodilna ekipaMedvode - Nogometaši Jezera - Med-

vode v novi sezoni igrajo v 3. SNL - Za-hod, kjer je večina ekip z Gorenjskega.Odigrali so štiri kroge, na lestvici pa so vkonkurenci štirinajstih ekip s tremi osvo-jenimi točkami trenutno na 12. mestu.Vodi ekipa Roltek Dob, nasprotnik Med-voščanov v 5. krogu, ki bo odigran jutri,12. septembra. Srečanje se bo pred do-mačimi gledalci začelo ob 16.30. M. B.

Smučarji vabijo k vpisuMedvode - Medvode Ski Team vabi

k vpisu v program redne vadbe in šole smučanja vse otroke, rojene leta 2005in starejše. Poleg smučanja spoznavajotudi druge športe, kot so plavanje, plezanje in rolanje. Vpis in informacije: medvodeskiteam@gmail.com in 031/382 644 (Teja). M. B.

Znova v 1. B ligiMedvode - Kljub temu da se košarkar-

jem Tinexa Medvod v 1. B ligo ni uspelouvrstiti skozi kvalifikacije, pa bodo kljubtemu igrali v drugi kakovostni slovenskikošarkarski ligi. Prvo tekmo bodo v gostehpri kranjskem Triglavu odigrali 10. okto-bra, v ligi pa so še ekipe LOGO Grosuplje,Gradišče, Maribor Messer, Hrastnik, Ro-gaška, KD Postojna, Kraški zidar Jad,MFC.2 Branik MB, Konjice, Janče, CPGNova Gorica in Litija, skupaj torej štiri-najst ekip. M. B.

Katja na svetovnem prvenstvuValburga - Na svetovnem prvenstvu v

gorskem teku v manj znanem italijanskemsmučarskem centru Madessimo je vslovenski reprezentanci nastopila tudimladinka Katja Kozjek iz Valburge. Na pr-venstvu, letos v disciplini gor/dol, jenastopilo okrog 330 tekačev iz 35 držav.Kozjekova je med mladinkami osvojila 18.mesto (čas 24:59) in bila druga najboljšaSlovenka. Dve mesti pred njo je bila KajaObidič, zmagala pa je Turkinja YaseminCan (čas 22:18). M. B.

Mateja Šimic na tekmi državnega prvenstva preteklikonec tedna na Bledu

Zbogom

...naj počivajo v miru.

tiskarski škratje...