40let

J E Z U I T Iapril 2009XLIII - 2 (249)

Slovenski

SJ 2 09 249 ovitek:SJ 245.qxd 6.9.2011 13:45 Page 3

SJ 2 11 260 ovitek:SJ 245.qxd 1.7.2011 13:49 Page 1

33

Vse bi na

Slo ven ski je zu i tiXLIII - 2 (249)

april2009

34 Božji orač35 Pri ja te ljem

HVALNICA VELIKI NOČI36 Poj nam, Kalvarija, poj nam o Njem

APOS TO LAT MO LIT VE37 Maj - junij 2009

PLAMENI 35. GK38 Ogenj, ki prižiga druge ognje39 Pod zastavo križa II

40 LET SLOVENSKE PROVINCE DRUŽBE JEZUSOVE43 Drugo desetletje 1980 – 1990

48 Mlada Cerkev50 Zadnje zaobljube p. Davida Brescianija

INTERVJU52 Eksaktne znanosti so bile paradni konj jezuitov -

Pogovor z zgodovinarjem dr. Stanislavom Južničem

POKOJNI59 + Marija Rampre (1924 – 2009)

NOVICE61 Iz današnjih dni64 Za konec - šport in oddih

SJ 2 09 249:SJ 245.qxd 6.9.2011 13:40 Page 33

Slo ven skije zu i ti

34

Postojta malo vola – volja in srce!Na tej ozari tu se malo odpočijta,na brazde preorane se ozrita,na dolge brazde petdesetih let.

Poglejta, potegača, volja in srce!Kako lepo ravno smo skoz orali,le eni misli zvesti smo ostali:služiti Bogu, božje hvaliti ime!

O vola! Pridna, krepka potegača,srce in volja! Kako se božji prst pozna,ki grudo sleherno tako obrača,da pade prav za nje, ki ljubijo Boga.

Na teh vratnicah tu se malo oddahnimo.Bogu se za ljubezen zahvalimo.Za to, kar pride še, ga poprosimo.Potem pa: Hej! – le krepko, vola, spet naprej!

Božji orač

Pavel Berden(Himne belih jagnedov)

SJ 2 09 249:SJ 245.qxd 6.9.2011 13:40 Page 34

35

april2009

Dra gi prijatelji!

PR

IJA

TE

LJE

M

Ima me, da bi se preizkusil v mod-rovanju, pa sem se opomnil: ne,ne, potegni za voro! Jasno pa je,da misel deluje in išče izhod: sve-tovna gospodarska kriza, strahotenaše polpretekle zgodovine, 40-letnica naše province…Na prvo mesto bom vseeno tuditokrat postavil veliko nočno doga-janje: kako daleč seže naša vera!Kako na »ti« čustvujemo, upamo,delujemo z Jezusom - in če znjim, pomeni, tudi z bližnjim -kako trpimo z njim in on z nami,kako daleč z njim seže veselje inupanje? Smo v velikonočnem ča-su in jaz vam želim veselja in up-anja čez in čez, verjamem, da tu-di v imenu sobratov! Jean Vanier, ustanovitelj skupnos-ti Barka in soustanovitelj gibanjaVera in luč, je napisal odlično knji -go, ki je pred leti izšla tudi vslovenskem prevodu pri Župnij -skem uradu Ljubljana-Dravlje»Skupnost, kraj odpuščanja inpraznovanja«. V njej je tudi po -glavje »Pravica, da sem, kar sem«,kjer pravi: »Vedno sem želel napi -sati knjigo z naslovom Pravica, dasem grd. Morda je primerneje, če

rečem: Pravica da sem, kar sem.«Vanier pravi, da je skupnost »edi-na prst, v kateri lahko vsakdo brezstrahu raste k osvoboditvi močiljubezni, ki so skrite v njem«. Innadaljuje: »Rast pa je možnasamo, če se zavedamo te možno -sti; nikoli se namreč ne bo razvila,če ljudem ne pustimo, da odkrije-jo in sprejmejo sebe takšne, kotso, z vsemi svojimi darovi in rana-mi. Pravico imajo biti grdi, imetisvoja temačna mesta ter kotičkezavisti in celo sovraštva v svojihsrcih. Ta ljubosumja in negotovo -sti predstavljajo del naše ranjenenarave. To je naša resničnost. Na -učiti se jo moramo sprejeti in ži -veti z njo brez dramatiziranja, sto -pati osvobajanju naproti terpostopoma spoznavati, da nam jeodpuščeno.« (C.d., str. 65).Morda pa počasi tako rekoč vessvet ugotavlja, da mo tudi grdi.Da bi si priznali to »pravico«, namje verjetno še preveč nerodno.Kaj pa vem? Preberite še enkratVanierjevo misel.

� p. Franc Kejžar, urednik

SJ 2 09 249:SJ 245.qxd 6.9.2011 13:40 Page 35

Slovenskijezuiti

36

Poj nam,Kalvarija,

poj nam o Njem

HVA

LNIC

A VE

LIKI

NO

ČI

Vladimir Kos

Vetrovi, obarvani s smehom nebesnim,šumijo o Njem, ki od mrtvih je vstal.Vodé so oblekle v kristalni se lesk,ravní si nadele smaragd so obale.

Po križu – katerega? Tretjega dne!

Spet vprašam vas, oljke, med rožami vrta:»Ste zrle v Njegov zmagoviti obraz?«In vprašam vas, brajde predramljenih trt:»Ste zrle v zapestij zaceljene rane?«

Nosíti jih hoče do večnega dne.

Oj, brajde in oljke, ljudje smo pač takšni:da te Brazgotine nam zdaj govoréo božji Ljubezni, ko satanski mraknam sanje o sreči onstranski razjeda.

Do tistega zadnjega rojstnega dne.

Vetrovi, šumíte! Iskríte, vodé se!In poj nam, Kalvarija, poj nam o Njem!Ker Vstalega moč nam ozarja srcé,v Njegovem imenu spet sanjati smemo

na méjnici zadnjega zemskega dne!

SJ 2 09 249:SJ 245.qxd 6.9.2011 13:40 Page 36

april2009

37

AP

OS

TO

LA

T M

O L

IT V

E

Sploš ni:...................................................Odgovornostlaikov zaduhovne poklice

Da bi verni laiki in krščanskeskupnosti prevzeli svojo odgovor -nost pri delu za duhovniške in re-dovniške poklice.

Mi si jon ski:................................................... MisijonarskaCerkev

Da bi mlajše Katoliške cerkve,hvaležne Gospodu za dar vere,bile pripravljene sodelovati vvesoljnem poslanstvu Cerkve inbi bile na razpolago za oznanje-vanje evangelija po vsem svetu.

Slo ven ski:...................................................Evangelij in zakramenti, močin vsebina vsehpobožnosti

Da bi verske vaje in pobožnosti,ki jih opravljamo, črpale svojomoč in vsebino iz evangelija inzakramentov.

maj

Sploš ni:...................................................Odpis dolgov na-jrevnejših držav

Da bi mednarodna skupnost s po-zornostjo do najrevnejših državspodbudila bolj konkretno po-moč in jih predvsem rešila uniču-jočega bremena tujih dolgov.

Mi si jon ski:...................................................Solidarnost z delnimi Cerkvamiv delih sveta, zaznamovanih znasiljem

Da bi katoličani po vsem svetu zljubeznijo in konkretno bližinopodpirali delne Cerkve, ki delujejov krajih, zaznamovanih z nasiljem.

Slo ven ski:...................................................Čut za edinost,soodgovornost insodelovanje

Da bi vera v troedinega Bogaspodbujala v kristjanih čut za edi-nost v različnosti, za soodgovor -nost in sodelovanje.

junij

SJ 2 09 249:SJ 245.qxd 6.9.2011 13:40 Page 37

Slovenskijezuiti

38

PLA

MEN

I 3

5.

GK

2. odlok:

Ogenj,ki prižiga druge ognje

Ponovno odkrivanje naše karizme

O 2. odloku 35. generalne kongregacije smo že pisali, tudi citirali smoga, zato samo na kratko obnovimo njegovo sporočilo.V duhu Slomškove modrosti, ki pregovorno pravi »hočeš druge vneti –moraš sam goreti!« 35. GK želi ponovno razpihati ogenj DružbeJezusove, ki je bil prižgan z Ignacijevo karizmo. Odlok govori oizkustvu duhovnih vaj, ki jezuita »čisto preprosto postavi s Kristusom vsvet«. To izkustvo se ni le enkrat prižgalo in potem ugasnilo, ampak je»živo, se še vedno dogaja in se hrani in poglablja z dinamikojezuitskega življenja v skupnosti in poslanstvu«. Ignacijanska»postavitev v svet« pomeni, da »poskušamo 'čutiti in okušati' (sentir ygustar) navzočnost in dejavnost Boga v vseh ljudeh in okoliščinah sve-ta, postavlja nas v središče napetosti, ki nas hkrati vleče k Bogu in ksvetu«. Kaj pomeni »s Kristusom«? To pomeni, »odpreti se vsaki žeji, ki pestidanašnje človeštvo, sprejemati različnost in širiti obzorja, oznanjati nje-gov evangelij upanja mnogim ubogim v današnjem svetu, pomagatiljudem do notranje skladnosti in jih ponovno vključiti v skupnost terspraviti z Bogom, izpolniti voljo Očeta, ki je v nebesih.« To, skratka,pomeni, »gledati svet s Kristusovimi očmi, ljubiti ga z njegovim srcem,vstopati v globine sveta z njegovim brezmejnim usmiljenjem.«Odlok govori o »novih razsežnostih«, ki nas vodijo do »novih meja«:»Globalizacija, tehnološki razvoj in okoljevarstvena problematika za-htevajo spremembo naših tradicionalnih meja in poglabljajo našo za-vest, da nosimo skupno odgovornost za blaginjo vsega sveta in za nje-gov trajnostni razvoj, ki zagotavlja preživetje.« Moč za hojo za Kristusom učenec dobiva od učitelja, za katerim hodi.Drugo moč za tako hojo jezuit dobiva v tovarištvu z drugimi – vDružbi in Cerkvi. Sv. Ignacij zadnji domet takega tovarištva vidi v po -

SJ 2 09 249:SJ 245.qxd 6.9.2011 13:40 Page 38

april2009

korščini in popolni razpoložljivosti, kajti, kot pravi 2. odlok, jezuiti smo »možjeCerkve in za Cerkev v pokorščini papežu in našemu vrhovnemu predstojniku terveljavno postavljenim predstojnikom«.Za nas, ki vse to živimo, pa je zelo pomembno, kako smo si resnični prijatelji vskupnosti, kako smo iskreni drug do drugega, kako trdne so naše vezi, kako smodrug do drugega razumevajoči, spoštljivi, dobrohotni in dobronamerni, sočutni inpripravljeni pomagati - skratka, nekaj tistega dobrega, evangeljskega življenja, kiga oznanjamo, moramo sami v svojih skupnostih vsaj v neki meri tudi doživljati,okušati.

F.K.

39

Podzastavokr iža

V prejšnji številki JEZUITOV sem podtem naslovom objavil svoje razmišljanjein nekaj podatkov, kako so se jezuiti nanaših tleh in našega rodu trudili ures-ničevati Ignacijevo naročilu, naj se bo-jujejo za Boga pod zastavo križa. Meddrugim sem navedel tudi število tistih,ki so bili po drugi svetovni vojni pravzaradi tega zaprti. Nekdo je obžaloval,da nisem objavil njihovih imen in višinekazni. To bom storil danes in s tem ver-jetno ustregel tudi želji koga drugega.Seznam je urejen po abecedi.

Obsojeni zaradi Kristusa

P. Pavel Berden: 3 leta in 4 meseceP. Edmund Böhm: 1 letoP. Angel Budihna: 1 mesecP. Franc Cerar: 2 meseca

SJ 2 09 249:SJ 245.qxd 6.9.2011 13:40 Page 39

Slovenskijezuiti

Br. Jože Černilec: 3 leta

P. Janko Demšar: 4 leta in 20 dni

P. Radogost Grafenauer: 1 leto in 16 dni

P. Janez Jauh: 9 let (od vseh največ)

P. Ludvik Jeza: 5 mesecev

P. Jože Kokalj: 8 mesecev

P. Janko Koncilja: 5 let in 7 mesecev

P. Jakob Laura: 3 leta in 2 meseca

P. Ludvik Lederhas: 7 let, 4 mesece in25 dni

P. Rudolf Pate: 5 let

P. Jože Preac: 5 let, 1 mesec in 23 dni

P. Bogumil Remec: 1 leto in 5 mesecev

P. Alojzij Štrubelj: 1 leto, 8 mesecev in21 dni

P. Miha Žužek: 1 mesec in 16 dni

Številke povedo, kako dolgo so po sa -mezniki dejansko »sedeli«. Nekateri sobili namreč obsojeni na višje kazni, kipa so jim bile v času, ko so jih prestajali,znižane. Dva od naštetih še živita: P. Franc Ce rar(87) v Mariboru in p. Jože Kokalj (80) vLjubljani. Moremo jima prišteti p. Fran-ca Zupančiča (77), ki živi v Mariboru.Preden je stopil k jezuitom, je bil kotmaturant obsojen na 17 mesecev in jihje natančno toliko tudi odslužil. Oblast-niki so vedeli, da namerava postati

duhovnik, pa so ga zaprli, da bi ga odte namere odvrnili.

Obdobja mirnejšega delovanjaJezuiti so začeli delovati v Sloveniji1597. Tega leta so v Ljubljani pri Sv.Jakobu osnovali kolegij in ga vodili 176let. Spadali so v avstrijsko provinco.Državna oblast jih ni ovirala, tudi dru -gih večjih težav ni bilo. Življenje in de-lo v kolegiju so urejali predpisi, učni redse je odvijal po določenih smernicah inpravilih. O kakšnih izrednih križih, ki bijim jih ta čas nalagal, zgodovinska po -ročila ne govorijo. Papež Klement XIII.je leta 1773 Družbo (in z njo ljubljanskikolegij) ukinil. Ta nepričakovani (in ponjihovem nezasluženi) ukrep je bil zan-je nadvse težek križ, saj si je bilo težje-ga težko zamisliti. Z bolečino v srcu, av poslušnosti papežu, so ga vzeli na ra-mena. Leta 1814 je papež Pij VII. Družbo po -novno poklical v življenje. V naslednjihdesetletjih so se po vseh deželah pora-jale nove province. V avstrijsko je stopi-lo tudi nekaj Slovencev. O obnovitvikolegija v Ljubljani ni nihče razmišljal,ker je zgradba medtem postala ne -ustrezna, vlogo kolegija pa so v vmes-nem času prevzele druge ustanove.Slovenskim jezuitskim patrom se je pr-va možnost naselitve v domovini poobnovitvi reda ponudila leta 1873 vRepnjah pri Vodicah. Od tam so se pre-selili v Ljubljano k Svetemu Florjanu.Ker jim tudi tamkajšnji prostori niso us-trezali, so v bližini Poljanske ceste ku -

40

SJ 2 09 249:SJ 245.qxd 6.9.2011 13:40 Page 40

41

pili obsežno parcelo in si ob prelomustoletja na njej zgradili najprej reziden-co (bivališče), potem pa so se lotiligradnje mogočnega svetišča v čast sv.Jožefu. Pri obojem jih je podpiralaavstrijska provinca. Prva svetovna vojnaje gradnjo cerkve zaustavila, v novidržavi Jugoslaviji pa so njeno nadalje-vanje ovirale težke gospodarske razme -re. Še ne dokončana je cerkev doča -kala drugo svetovno vojno. Kaj je bilo znjo po njej, je bilo povedano v prejšnjištevilki naše revije.Ob vseh teh selitvah in gradnjah sotakratni jezuiti v Sloveniji razvili obse -žno pastoralno dejavnost. Maševali,pridigali in spovedovali so v lastnih indrugih cerkvah. V samostanih so dajaliduhovne vaje. Ustanovili in vodili soMarijine kongregacije za razne stanovein poklice. Rezidenci na Zrinjskega uli-ci so prizidali dom duhovnih vaj. Številopoklicev je raslo, pa so v Mariboru us-tanovili novo rezidenco. Objavljali sočlanke v Glasniku Srca Jezusovega insčasoma prevzeli njegovo urejanje. Vljubljanski hiši je bil nekaj let noviciat zavso Jugoslavijo. V raznih župnijah sovodili ljudske misijone. Poglejmo si vnaslednjih vrsticah, kako je bilo z enimtakšnih misijonov. Zastava križa je bilavisoko dvignjena in je živahno plapo-lala.

Jezuitski misijonPod tem naslovom je pisatelj »Bajk inpovesti o Gorjancih« popisal ljudskimisijon, ki so ga leta 1870 vodili jezuit-

ski patri v Dolenjskih Toplicah (JanezTrdina, Zbrano delo IX. knjiga, 1956,str. 216…).Trdina najprej prizna, da ga na misijonni gnala pobožnost, marveč radoved-nost.Potem nadaljuje: »Tisto leto so se ljudje povpraševali večmesecev: 'Ti, ali pojdeš na Topliceposlušat misijonarje? Kaj pa ti?' Župnik topliški je oznanil natanko poceli okolici, kateri dan in kateri tedenimajo začeti svoje pridige in drugepobožne vaje očetje jezuiti. Ljudje soimeli čas, da se pripravijo. Ustanovljenidan pride. Po vseh cestah in stezah sose pomikali kakor v procesiji dolgi rediromarjev in romaric vsakega stanu invsake dobe… Veliko stotin jih je prišlopo tri ure daleč, nekateri tudi po šest incelo po deset ur. Obiskovalcem izobližja se ni moglo pogoditi število, kerje vrelo od doma vse: gospodarji inposli, starši in otroci, mladi in stari,zdravi in bolni, kdor je le gibati mogel,še dojenčke so matere vzele s seboj.Nabralo se je ljudstva več tisoč; to je bi-lo prvi dan in drugi in vsak dan do kon-ca misije.Za moj namen se mi ne zdi potrebnopopisovati vse slovesnosti in vaje. Načr-tal bom le z malo besedami vtiske,katere je storil v meni in v celem občin-stvu prvi govor, ki sem ga slišal. Pridigaje bila pod vedrim nebom zunaj predcerkvijo. Govornik stopi na vzvišenomesto; reči moram, da vnanja podobani obetala sijajnega uspeha. Pričako-

sep tem ber2008

SJ 2 09 249:SJ 245.qxd 6.9.2011 13:40 Page 41

Slovenskijezuiti

42

vanje je bilo neizmerno, noben človekse ni ganil, nastala je taka tišina, da semrazločil brenčanje vsake čebelice,vračajoče se v bližnji uljnjak. Pater spre-govori s tako mehkim, milim glasom,da slaje ne doni noben zvon, nobeneorgle …. Preden mine deset minut, setopi vsako srce, gori vsaka duša, igrajosolze v vsakem očesu. Izbral si jevzvišen predmet za razlaganje: Nevar -nosti, ki prete nedolžnosti, namen živ -ljenja, pogled v večnost, milost in pravi -čnost božja. Jaz zatisnem oči, da me nemoti in ne raztresa okolica in vdam sevoljno čarobni sili in dražesti izvrstnepridige… Govor teče kakor šumljajočistudenec hitro in veselo skoz pisanetrate in dalje kot šumeč obilen potok,kot deroča široka reka in se izliva vbobneče neskončno morje. Včasih semi zdi, da vidim in poslušam kateregaizmed prvih apostolov, ki so obračalinarode ne z učenostjo in bleskomposvetne modrosti, ampak s svetimnavdušenjem za resnico, z zbujanjemčloveške vesti… Zdaj odprem oči in seozrem. Vse poslušalce vidim zrušene,skrušene, objokane, zdihujoče, tresočese in obupane…« Trdina nadaljuje, da je šel h krčmarju, kije tudi poslušal jezuitske pridige in ječas misijona kot praktičen človek obrnilv svojo korist, sam misijon pa je po Trdi-novem »ostal brez zaželenega ploda:poboljšanja…«P. Janez Valjavec, misijonar, voditeljomenjenega misijona, poroča o njem vZgodnji Danici leta 1876 na str 352, da

je »staro in mlado opravilo spoved.«Sklepni govor je moral imeti na pro -stem, »kjer je stalo na tisoče ljudstva.«Župnik je bil ves iz sebe, ko je slišal svo-je ovčice »pri trikratnem gromečem: Seodpovem (hudemu duhu) in ko jih ječul: V veri katoliški želimo in hočemoživeti in umreti.« Jokal je kakor detepred svojo čredo in klical: »Moje oči sovidele Zveličarja iti v srca mojih ovčic,in slišim Ga zdaj iz njih src govoriti. Oz-dravljena je fara, spravljena z Bogom, zbližnjim, s seboj. To naj bo tolažba vmoji smrtni uri.«

ZaključekTaka in podobna prihodnost čaka tiste-ga, ki se odzove Ignacijevemu vabiluna bojevanje za Boga pod zastavo kri -ža. Pripravljen mora biti na vse: na us-pehe in neuspehe, zmage in poraze,hvale in graje. Danes bo stal poleg po -veličanega Jezusa na gori Tabor, jutripoleg opljuvanega na Kalvariji. Danesse bo veselil množice vernikov, ki zodprtimi usti poslušajo njegove bese -de, jutri bo stlačen v zapor, kjer bomesece in leta čemel samo zato, ker jeoznanjal evangelij. Za svetim Pavlombo doživljal in ponavljal (1 Kor 1,23…),da je nauk o križu enim škandal, dru -gim nespamet, tem pa, ki so poklicani,božja modrost in božja moč.

� p. Franc Ce rar

SJ 2 09 249:SJ 245.qxd 6.9.2011 13:40 Page 42

april2009

JUB

ILE

J

40 letslovenske provinceDružbe Jezusove

43

Pripravil Franc Kejžar

1981 – 1987 provincial p. Jože Kokalj, socij p. Franc ZupančičSedež provincialata: Ljubljana, Zrinjskega 13, 1980 – 1983Ljubljana, Sv. Jakob, 1983 – 1987

1987 – 1995 provincial p. Lojze Bratina, socij p. Franc SvoljšakSedež provincialata: Ljubljana-Dravlje, Vodnikova 279

1981 papež Janez Pavel II. imenuje p. Paola Dezzo za svoje-ga delegata za DJ

1983 33. generalna kongregacija DJ v Rimu, slovenski delegatp. Jože Kokalj, provincial

1983 – 2008 p. Peter-Hans Kolvenbach, general DJ1983 Slovenska viceprovinca DJ je preimenovana v provinco1987, 5. – 7. aprila obisk p. generala Petra-Hansa Kolvenbacha

v Sloveniji, maša in srečanje vseh v Dravljah, nato obiskMaribora

1987 Slovenska provinca DJ dobi nov žig – oblikoval ga jeakad. slikar Lojze Čemažar

1987 57. številka Nove revije1988 dogajanja na Roški v Ljubljani – Janša, Tasić, Borštner, Zavrl1989 padec berlinskega zidu – začetek političnih sprememb v

komunističnih državah

Drugo desetletje 1980 – 1990

SJ 2 09 249:SJ 245.qxd 6.9.2011 13:40 Page 43

Slovenskijezuiti

44

»On mi je prvi približal ignacijansko duhovnost, ki je bistveno določila mojopot.«

Ivanka Hosta o Marku Rupniku ob novi maši 1985

»To se je zgodilo, ko sem kot škofijski bogoslovec prišel v Kres (skupinomladih). Spoznal sem Silvota in Marka (dva jezuitska bogoslovca) in pri njijusem začutil globoko duhovnost.«

Novinec Vili Lovše o svoji odločitvi za jezuite 1986

»V svojem nagovoru je p. Kolvenbach pohvalil misijonsko zavzetost sloven-skih jezuitov.«

Ob obisku p. generala v Sloveniji 1987

»Kljub nakladi 5000 izvodov je knjiga v dveh mesecih že skoraj pošla« A. de Mello, Ptičja pesem, Ž.u. Ljubljana-Dravlje 1987

»Verjetno smo jezuiti v Sloveniji najbolj znani po literaturi za zakon in druži-no. Do tega ni prišlo po kakšnem vnaprejšnjem načrtu: preprosto smo ugo-tovili, da nas je kar nekaj, ki čutimo posebno navdihnjenje za to delo…«

Miha Žužek 1988 o jezuitih in družbenih občilih

»Nikdar se še nisem kesal, da sem si izbral ta lepi poklic. Saj se zavedam, daje vse veliko povezano z velikimi žrtvami in močno vero ter z ljubeznijo doBoga.«

Br. Jože Černilec, umrl 1988

»Ob vrnitvi v Slovenijo sem opazil, da noben član province ne govori an-gleškega jezika tako, da bi mogel nastopiti na mednarodnih srečanjih. NaIrsko sta torej odšla študirat Janez Poljanšek in Silvo Šinkovec… Prav tako smo– ob težavnih iskanjih – postavili na noge Apostolsko ustanovo družbenegaobveščanja (AUDO). Zbrali smo jezuite, ki so se posvečali problemom medi-jev,v ospredju pa je bilo sodelovanje z Vatikanskim radijem. Dejavni so bili pa-tri Rampre, Mihelčič, Šef, Kramberger in br. Rezar. Širili smo zanimanje zatovrstno delovanje tudi med drugimi redovi. Zelo prijetni so bili letni simpo -ziji, npr. tisti leta 1984 o provincijskem načrtu. Ustanovljen je bil Centerignacijanske duhovnosti (CID)… Začetek Karitasa je bilo imenovanje p. Šefaza medškofijskega referenta za diakonijo (1982)..«

P. Jože Kokalj ob 30-letnici province, SJ 1999

SJ 2 09 249:SJ 245.qxd 6.9.2011 13:40 Page 44

april2009

45

Leto Patri Sholastiki Bratje Vsi

1985

Slo: 30

Izven: 12

42

7

4

11

10

2

12

47

18

65

1990

Slo: 27

Izven: 8

35

12

6

18

7

1

8

46

15

61

Slovenija Misijoni V drugih provincah

Noviciat: 1982 – Mb-Sr. Jez.Sholastikat: Lj.- Dravlje

1980 nova hiša in skupnost Sv.Ignacija, Lj-Zrinj.13prov./teol.refl./Kristj. obz.

1982spet prevzeli župn. sv.Jakoba v Lj. (po 209 letih)

1984 zapustili Borovnico

1985v Ljubljani-Dravljeposvečena nova cerkev

Maribor-Sv. MagdalenaMaribor-Srce Jezusovo

Leto 1985

Indija 2

P. Jože Cukale

Br. Leopold Vidmar

Japonska 2

P. Vladimir Kos

P. Janez Mihelčič

Zambija 6

P. Stanko Rozman

P. Radko Rudež

P. Lovro Tomažin

P. Lojze Podgrajšek

P. Janez Mlakar

Br. Jože Rovtar

Leto 1985

Rim 8Gregoriana: 1 (prof., bibl.)Bellarmino: 2 (pp. študenta)Al Gesu: 2 (sholastika)Orientale: 1 (profesor)Russicum: 2 (pater, brat)

Argentina 11 pater

Avstrija 11 pater

Hrvaška 5Beograd: 2 patraDubrovnik: 1 paterZagreb: 1 p.prof., 1 brat

Irska 22 sholastika

ZDA 22 probacionerja

SJ 2 09 249:SJ 245.qxd 6.9.2011 13:40 Page 45

Slovenskijezuiti

46

Župnijsko delo in pastoralna pomoč

Ljudski misijoni

Nadaljevanje sodelovanja v škofijskih pastoralnih telesih

Razvoj in razmah Kresa (Rupnik, duhovne vaje, skupnost Loyola…)

Duhovne vaje

Duhovno spremljanje

Teološka refleksija na Zrinjskega 13 (interna)

Razvoj zakonske pastorale (Vider, Žužek)

Duhovnik delavec (Kranjc)

1983 začetek gibanja Vera in luč v Sloveniji (Jože Mihelčič)

1986 začetek romanj Po Ignacijevih stopinjah (Žužek, dr. Majda Klinar, Ko-vačič, Kejžar, J. Hočevar)

1988 Rupnik v Gorici – začetki sodelovanja, kasneje srečanja Ljubljana – Go -rica – Trst

1989 ustanovljeno Društvo katoliških pedagogov Slovenije (DKPS) – SilvoŠinkovec eden od ustanoviteljev)

Mediji:

Kristjanova obzorja 1985

AUDO (avdiovizualna sredstva) pri Sv. Jakobu 1985, Radio Vatikan

Izdajateljska dejavnost Ž.u. Ljubljana – Dravlje – 1987 začetek izdajanja deMellovih knjig

1988 Franc Cerar, Partizan nekoliko drugače

Mladinski bum s tedni duhovnosti v Stržišču, Logarski dolini.., ki se bo razši rilv devetdeseta (Vinko Kobal)

Razvoj Kresa, iz katerega bo nastala SKŽ (Skupnost krščanskega življenja)

Rupnikova karizma…

Slovenija 1980 – 1990

SJ 2 09 249:SJ 245.qxd 6.9.2011 13:40 Page 46

april2009

47

Ob obisku generala p. Petra-Hansa Kolvenbacha v Dravljah leta 1987.

Sedijo (od leve proti desni): br. Lovro Lisjak (+), p. Venčeslav Vrtovec (+), p. JankoKoncilja (+), br. Lojze Bajc (+), provincial p. Jože Kokalj, p. Peter-Hans Kolven-bach, slovanski asistent p. Koprowski, p. France Zupančič, p. Miha Žužek (+), br.Jože Černilec (+), br. Anton Nose (+), Silvo Šinkovec, p. Jože MihelčičStojijo v drugi vrsti: br. Friderik Padovnik (+), p. Tomaž Podobnik, p. Franc Cerar,p. Lojze Štrubelj (+), p. Marijan Kranjc, p. Janez Sraka, p. Marijan Šef, p. EdmundBöhm (+), Vili Lovše, p. Jože Roblek, Janez Perčič, Janez Poljanšek, p. Lojze Ko-vačič, Marko Mohorič (+), p. Franc KejžarStojijo v tretji vrsti: p. Franc Šetar, p. Bogumil Remec (+), p. Stanko Grošelj (+), Mi-lan Žust, Tone Doberšek, Tone Ivančič, Mio Kekić, Andrej Benda, br. MartinRezar, p. Lojze Cvikl, p. Franc Svoljšak (+), p. Jože Pucelj, p. Lojze Bratina, p.Franček Kramberger

SJ 2 09 249:SJ 245.qxd 6.9.2011 13:40 Page 47

Slovenskijezuiti

48

V nedeljo, 15. marca 2009 so se v dra -veljski cerkvi v Ljubljani zbrali zakonci izNajine poti, da se zahvalijo Bogu in p.Vitalu Vidru za njegovo dolgoletnosluženje njihovim zakonskim skupinamter pri pripravi na zakon, zdaj imeno-vani Šola za zakon. Že leta in leta povsej Sloveniji mesečno prihaja k njimna dom, da jih povezuje in jim pomagaodkrivati svetost zakramenta sv. za-kona. V skupinah Najine poti se osre-dotočajo na osebni odnos med zakon-cema in ob Božji besedi iščejo Božjesporočilo za njihovo vsakdanje življen-je. Prva takšna skupina je nastala l.1972, zdaj jih je 52. V njih je združenih415 zakonskih parov. Skupno imajo1125 otrok. Pri vodenju mlajših skupinp. Vidru zdaj pomagajo p. Andrej Ben-da in 21 parov iz starejših skupin. Za tonjegovo delo je Slovenska škofovskakonferenca p. Vitalu Vidru leta 2006podelila Ciril-Metodovo priznanje; tonedeljo pa je iz rok mariborskega nad -škofa in metropolita dr. Franca Kram-bergerja prejel še papeško odlikovanje,najvišje Cerkveno odličje, Pro Ecclesiaet Pontifice (Za Cerkev in papeža). Os-rednja slovesnost je bila sv. maša.

Razen slavljenca so z nadškofom so-maševali še provincial p. Milan Bizantter sobratje jezuiti Marijan Šef, AndrejBenda in France Zupančič; somaševalje tudi nadškofov tajnik g. Danijel Las-baher. Nadškof je v homiliji poudarilpomen Božjih zapovedi, ki so dane zavse ljudi. Po končani maši je bilaslavnostna akademija, v kateri so se obslikah na platnu in spremni besedi vrstiliprizori iz 80-letnega Vitalovega življen-ja: Otroštvo in mladost; študijska leta innova maša; prva leta duhovniške službein prve duhovne vaje za zakonce; misi-joni, duhovne vaje, zakonske skupine;štajerska skupina in Šola za zakon;širitev zakonskih skupin, nastanek glasi-la in poimenovanje Najina pot; javnapotrditev Vitalovega dela: Ciril-Metodo-vo priznanje in papeško odličje. Medposameznimi odseki so nastopali ra-zlični zbori iz članov zakonskih

Mlada CerkevSlovesna podelitev najvišjega Cerkvenega odličja Pro Ecclesia et Pontifice(Za Cerkev in papeža) p. Vitalu Vidru DJ

SJ 2 09 249:SJ 245.qxd 6.9.2011 13:40 Page 48

april2009

49

občestev, zbrani prav za to prilož nost:otroški zbor, ki je bil najštevilčnejši,mladinski, ženski, moški in mešani.Akademijo so posebej popestrile dram-sko prikazane anekdote iz Vitalovegaživljenja: njegova odločitev za redov -niško življenje, drobec iz noviciata, po -tem njegov telefonski pogovor s pisa -teljema Fernandom Lelottom in Miche-lom Quoistom, ko ju je prosil, da smeprevesti njune knjige v slovenščino, teranekdoti o prijavi na duhovne vaje zazakonce in o ustanovitvi internegaglasila Najina pot, ki je vez zakonskihskupin. Vsebina akademije je zbrana vpriložnostni knjigi, bogato opremljeni sfotografijami, VITAL VIDER 80 LETŽIVLJENJA 50 LET SLUŽENJA. Ob pre-jetju papeškega odličja Pro Ecclesia etPontifice. Po končani akademiji so mladi delili medudeležence podobice Vitalove zlate ma -še (2008), kruhke in pecivo ter sok in čajter vabilo na škofjeloški pasijon. Pred glavnim vhodom v cerkev je stalslavolok s slavljenčevim življenjskim ge -slom: „Moli, bodi tiho in in delaj!“ Predmašo se je iz zvonika cerkve sv. Rokaslišalo veselo pritrkavanje, ob začetkumaše pa še pritrkavanje v sami cerkviKristusovega učlovečenja.Zelo sem bil vesel, ko me je Vital pova -bil na to slovesnost. Poznava se že izgimnazijskih let. Bila sva skupaj v Mari-jini kongregaciji pri sv. Jožefu v Lju -bljani. Pozneje naju je združil isti re-dovniški poklic. Bil je moj novomašnipridigar. Zato sem vse skupaj globlje

doživljal. Že sam pogled na zbranomnožico je bil zame čudovit. Cerkev jebila polna mladih družin: žena, mož inotrok vseh starosti: od tistih, ki so poči-vali pod srcem svojih mamic, do tistih vvozičkih, v maminem naročju ali visokodvignjenih na očetovih ramenih ter se -veda malo večjih šolarjev in pubertet-nikov. Čudovita mlada Cerkev! Prostorkrog cerkve je bil nabit z avtomobili.Sodeč po registrskih tablicah, so obi -skovalci prihajali z vseh strani Slovenije.Nekaj posebnega sem videl na tehljudeh. Njihovi obrazi so sijali od srečein notranjega zadovoljstva. Izžarevali sopreprostost, sproščenost in vedrino, kijo je težko najti tako zgoščeno na enemkraju. Vse se mi je zlivalo v harmo ničnoceloto: hvalnico življenju, hvalnicoStvarniku, ki ljubi življenje. Hvaležensem Bogu in Vitalu za to doživetje.Naj dodam še izpoved enega izmed za-koncev, ki so s p. Vidrom povezani že40 let, torej od samega začetka: „Takratnas je p. Vider kot mlade fante in dekle-ta odkrival na misijonih, zdaj imamozgubana lica in osivele glave kot srečniupokojenci. Prišli smo, da ga pozdravi-mo in se mu zahvalimo. Z Božjo pomo -čjo smo vzdržali v dvoje; vse je milost.Hvala Gospodu, da smo lahko njegovisodelavci v vsakdanjem zakonskem živ -ljenju. Naj Gospod nagovori nove du -hovnike, ki bodo pripravljeni posnematita način evangelizacije, ko se cerkve če -dalje bolj praznijo. Takšnega občestva vcerkvi zlepa ne vidiš in ne doživiš.“

� p. France Zupančič DJ

SJ 2 09 249:SJ 245.qxd 6.9.2011 13:40 Page 49

Slovenskijezuiti

50

25. marca je v cerkvi al Gesu v Rimušest jezuitov izreklo svoje zadnje za-obljube pred generalom p. AdolfomNicolásom. Med temi je bil tudi p.David Bresciani. Veliko duhovnikov inlaikov je prisostvovalo temu dogodku,ki se nam v zadnjih letih redko ponuja vtako slovesni obliki. Pater general jeprvič, odkar je bil izvoljen, sprejel vRimu zaobljube jezuitov sobratov inprav ta vidik je na poseben načinpolepšal slavje. Večkrat sem že bil pričazadnjim zaobljubam sobratov in ven-dar me je dogodek še vedno in na dru-gačen način nagovoril, morda tudi za-to, ker je med temi sobrati stal tudi mojrodni brat.Kdor je pozorno poslušal pridigo, goto-vo ne bo pozabil besed, ki jih je rekel p.general ob tej priložnosti: Prva miselgre Bogu, ki je postal majhen, da se jelahko približal človeku in ga obogatil.Bog se je spustil do človeka in izbralbližino, ne oddaljenosti. Zaobljube napodoben način, v prenesenem po -menu, posnemajo Božji sestop k člo -veku. Tako kot je Bog izbral bližino in sespustil do človeka ter se odpovedal se-bi, se tisti, ki izreče zaobljube, odpove

sebi, da se približa sočloveku, ubogim,potrebnim, zadnjim, zapostavljenim, terjim pove, da ima tudi njih Bog rad.Potem je odvisno od vsakega posebej,ali bo svobodno hodil za Jezusom, sebo podal k sočloveku, kot je storil Bog.Nihče ne bo vprašal šestih jezuitov, kise bodo danes zaobljubili, ali posnema-jo Boga v tem sestopanju niže in niže.Seveda bodo še naprej odgovorni, ven-dar se bodo sami morali odločati, ali najposnemajo Boga ali ne. Ta izbira ostajav svobodi njihovih src. Zunanja dela ne

Zadnje zaobljube

p. Davida Brescianija

SJ 2 09 249:SJ 245.qxd 6.9.2011 13:40 Page 50

april2009

51

prinašajo odrešenja. Niso zunanjestvari, žrtve, darovanja tiste, ki prinaša-jo zadoščenje človeku, ampak mi sami,naše telo, ki se daruje za drugega. To jenajvečje žrtvovanje in zadoščenje. Pavelpravi v pismu Rimljanom: Naredite izvašega življenja neprestano žrtev, prijet-no Bogu. Darovati življenje, svoje telo.Ignacij je tako razumel tudi čistost, an-gelsko čistost. Pokojni kardinal Dezza jeo p. Arrupeju dejal, da nikdar ni srečalčloveka, ki je tako umrl sebi. Neki mladineverni Japonec, ki se je veliko žrtvovalza prostovoljno delo, je nekoč rekel, da

so kristjani dobri ljudje, posebej re-dovniki. Veliko se darujejo za druge inveliko darujejo. Vendar ohranijo vednotistih 5% zase. To ga je večkrat razoča -ralo. Tistih 5% prepriča neverne. Pravtistih 5% bi gotovo naredilo naše priče-vanje prepričljivejše. Jezuiti niso slabi

ljudje. Prav gotovo ne. Gotovo pa imajoskušnjavo, da ohranijo zase tistih 5%.Vedno nas spremlja skušnjava, daohranimo 5% zase. Marija je kot dekla,nepomembna in revna, sprejela Božjiklic in darovala vse, tudi tistih 5%. Bogje izbral to, kar je ubogo in revno, da seje približal človeku. Po slavnostni maši, smo se duhovnikiskupaj s p. generalom umaknili v sobesvetega Ignacija, kjer je šest sobratovizreklo še pet navadnih zaobljub. Natosmo šli v kolegij Bellarmino, kjer je sle -dila večerja za vse. Lepo, prijetno vzdu -

šje je vladalo tisti večer v naših srcih.Vse je spremljal občutek hvaležnosti innevsiljivo vprašanje, koliko odstotkovmožnosti še vedno zadržujem zase?Prosimo za milost, da bi znali kristjaniBogu ponuditi vse, tudi tistih 5%.

� Ivan Bresciani

SJ 2 09 249:SJ 245.qxd 6.9.2011 13:40 Page 51

Slovenskijezuiti

52

INT

ER

VJU

Gospod dr. Stanislav Južnič, tu priSv. Jakobu v Ljubljani, prvi posto-janki jezuitov na Sloven skem, sebova pogovarjala o nekdanjihjezuitih. Zakaj ste se jim kotzgodovinar tako posvetili?

Gospod arhivar DJ dr. Lojze Kovačičme je pred poldrugim desetletjempovabil k sodelovanju pri razisko-vanju jezuitskega delovanja na po-dročju eksaktnih ved naSlovenskem. Ker sem o tem že nekajvedel, sem povabilo sprejel. Po za-četnih rahlih nesoglasjih je sodelo-vanje steklo in se izteklo v več duca-tov publikacij na vseh celinah z izje-mo Afrike (in Antarktike), ki sem jihseveda podpisoval jaz, vendar so vmnogočem delo dr. Kovačiča in nje-govih so delav cev, predvsem dr.prof. Rakovca in dr. prof. JožetaGrasellija. Eksaktne znanosti so seže kmalu pokazale kot paradni konjDružbe Jezusove in Slovenci smoimeli na tem področju kar nekaj us-pehov. Slišali ste za Gabrijela Gru-berja, ki se je uveljavil tako na Kranj -skem kot Štajerskem, kar smo po-drobno raziskali. Šlo je za neke vrste

timsko delo, v katerem Lojze Ko-vačič priskrbi strokovnjake, ki mojetekste pregledujejo, urejajo, dajejoopombe. Vsako tako delo, ki gaopravim, traja približno pol leta. Za-to smo sposobni narediti član ke, kigredo brez hujših napak ven. Idejeso moje, tudi podpis je moj, za vsemtem je pa večletno sodelovanje zgospo dom Kovačičem in drugimistro kovnjaki.

Rekli ste, da so bile eksaktneznanosti paradni konj jezuitov. Kajste s tem mislili?

Jezuiti so se z več vidikov po svetilieksaktnim znanostim. Seveda to šeni bila ideja sv. Ignacija, kot tudi ne,da se bodo tako uveljavili v šolstvu,vsaj na začetku ne. Izkazalo se je, daso bile nekatere možnosti delovanjajezuitov ne posredno, tesno pove -zane z eksaktnimi zna nostmi. Pred-vsem je šlo tu za možnost delovanjana Kitajskem, ker je kitajski cesar ho-tel imeti stro kovnjake za eksaktneznanosti. Jezuiti so bili pravzapravedini, ki so morali tja pripeljati ljudi,ki so bili v teh znanostih izborni.Podobno se je pokazalo tudi drugje,

Eksaktne znanosti so bileparadni konj jezuitovPogovor z zgodovinarjem dr. Stanislavom Južničem

SJ 2 09 249:SJ 245.qxd 6.9.2011 13:40 Page 52

april2009

53

tudi v Evropi, tako da so se je zuiti skon-centrirali na te znanosti, posebej na neka -tera področja, denimo na geodezijo. Tu seje izkazal Ruđer Boško vić, ki je tudi tesnopovezan s Slovenci, saj je bil v Ljubljaninekajkrat. V diariju se je izkazalo, da je tutudi prespal. Seveda jezuiti niso bili enakodobri na vseh področjih eksaktnih znanos-ti, ne katere pa so vzeli za svoje. To velja zaseizmologijo, proučevanje potresov, ki jebila celo jezuitska znanost vse do nedavnedobe. Imamo znamenitega jezuita Kogo-ja, ki je deloval v Libanonu. To je bilo tisto,kar je jezuite motiviralo, da so se znanos-tim posvetili bolj kakor drugi redovi.

Napisali ste knjige o Gruberju, Haller-steinu, pred kratkim je izšla knjiga ojezuitskih fizikih v ljubljanskem kolegiju,v Slovenskih jezuitih smo objavili Vašečlanke o Gruberju, Hallersteinu, Kogoju.Prosim, dopolnite me.

Omenim naj trilogijo, ki smo jo objavili vletu dni, od lanske pomladi. Obsegazgodovino slovenske astronomije, nato jeizšla še fizika in pred kratkim matematika.Gre za zbornike, v katerih smo zbrali vseobjave, ki povedo, kakšne so bile jezuitskezasluge pri začetkih astronomije, fizike inmatematike na Slovenskem. To je nekaj, sčimer se la hko tudi postavljamo preddrugimi narodi, ker se izkaže, da nismobili slabši, ampak v mnogih primerih celoboljši, recimo, kot v primerih Gruberja,Hallersteina in drugih.

Kje so izšle te knjige?

Prva je izšla pri Didakti, za druge pa smokar sami založili.

Znani rek pravi Historia magistra vitae –Zgodovina je učiteljica življenja. Kaj stevi ugotovili in kaj se današnji ljudje lahkonaučimo od nekdanjih jezuitov?

Mi smo ugotovili, da so bili jezuiti izjemnokvalitetni pri selekciji, ki so jo delali, priizbiri ljudi, ki bi jih sprejeli v red, pri čemerseveda vse niti niso znane: ni znano, zakajso nekatere ljudi poslali na Kitajsko,nekatere ne, ker vemo, da je Gabrijel Gru-ber hotel na Kitajsko, pa ni uspel. Izkazalose je, da so imeli izredno pazljivo roko priizbiri in so uspeli v svoj red uvrstitismetano od smetane, kot bi se reklo, vsajkar se tiče eksaktnih znanosti. Tako so do-bili vse, kar je bilo res kvalitetnega. Lahkobi rekli, če bi ne bil red leta 1773razpuščen, da bi bil eden najboljšihmatematikov, kar smo jih imeli v Sloveniji,Jurij Vega verjetno tudi jezuit. V tem oziruso bili jezuiti zelo pazljivi in uspešni. Bili sotudi politično zelo uspešni: tu imam v mis-lih predvsem republiko Paragvaj, kjer so sejezuiti tudi zelo izkazali. S področjaSlovenije gre predvsem za Inocenca Er-berga z graščine Dol pri Ljubljani. DružinaErberg, ki je bila malo kočevarskega rodu,je v znanstvenem, ka drovskem in fi-nančnem smislu najbolj pomagala razvojujezuitov na Slo venskem. Skoraj vsi članidružine so se tukaj šolali, več deset jih jebilo profesorjev, in seveda dva znamenitamisijonarja, omenjeni Inocenc in paHallerstein, ki je bil po materi tudi iz tehiše. Ti uspehi so bili izredno veliki, vendarpa so v nekem smislu neponovljivi. Gru-ber, kot smo ga spoznali v zadnjih ob-javah, je sicer slovenske gore list in vezničlen med staro in novo Družbo, vendar

SJ 2 09 249:SJ 245.qxd 6.9.2011 13:40 Page 53

Slovenskijezuiti

54

vseeno ni mogoče za novo DružboJezusovo povzemati starih vzorcev, kajtitakšnih možnosti, kot so jih jezuiti imeli,danes ni in jih ne bo več. Jezuiti se sevedavračajo, tako v Paragvaj, kot v Rusijo, kjerso hude težave, posebej v zadnjih mese-cih, vendar, kar je bilo, kljub temu niponovljivo, kajti jezuitsko poslanstvo je bi-lo takrat povezano s tem, da so takorekočimeli monopol nad izobraževanjem sred-nje in visoke stopnje, vsaj v katoliškihdeželah. Bistvena sprememba, ki smo jo vzadnjih raziskavah tudi poudarjali, pa jepremik iz Gruberjevih časov: jezuiti so biliv stari Družbi vendarle koncentrirani vEvropi, sam Gabrijel Gruber kot general vRusiji pa je že imel določeno vizijoAmerike – tja seveda ni mogel, ker mu nibilo dovoljeno Rusije zapustiti, car tega nidopustil – je pa s pismi organiziral jezuit-sko hierarhijo, jezuitsko šolstvo vZdruženih državah, tu gre predvsem zaznano univerzo Georgetown, pozneje tu-di St. Louis, sedaj pa je v ZDA zelo velikojezuitov, kar je seveda velika spremembaglede na situacijo v stari Družbi Jezusoviin kar postavlja stvari v čisto drugačno luč.

Gospod Južnič, kot večina naših bralcev,Vas poznam le po imenu in spisih, ki stejih objavili v našem listu, zato Vasprosim, da se nam kratko predstavite: odkod prihajate, kje živite…?

Južniči smo uskoškega rodu. Nedavnosmo objavili tudi monografijo o Kostelu, kije izšla oktobra lani, opisuje pa ne samoJužniče, ampak celotno to pokrajino, ki jeskrajni jug osrednje Slovenije. Sem so seuskoki, naši predniki , torej moji direktnipredniki, priselili kot senjski uskoki pred

približno štiristo leti. Seveda so sprva kotprecej neprilagojeni naleteli na težave,ampak to se je sčasoma uredilo. Letospraznujemo 200-letnico Ilirskih provinc inNapoleonovi guvernerji so se pritoževaličeznje, da jim je nemogoče vladati. Druži-na Južničev od tod izvira; od kod izvira pri-imek Južnič ni jasno, ali od južine, kot kosi-la, ali iz juga. Bila je vseskozi naveza na is-to hišo, isti kraj, do današnje dobe, ko jemobilnost večja. Rezultat te mobilnosti je,da sem jaz rojen v ZDA, v San Franciscu,kjer je bil moj oče v tistih časih vicekonzul.

Kdaj pa ste bili rojeni?

Leta 1955, v tistem času, kot Vi.

Ste otroštvo in mladost preživeli v Ameri-ki?

V Ameriki nisem hodil v šolo, začel semšolanje v Beogradu, ker je bil oče še vednov diplomatski službi. Tam sem naredil prvihšest razredov osnovne šole, kar je bilo ko-ristno, da sem se najprej naučil cirilice.Potem pa je oče pravočasno pobegnil izdiplomacije na univerzo, tako da sem leta1968 prišel sem. To je bil skrajni čas, kajti,če so me v Ljubljani kaj na hitro vprašali, sespomnim, da sem kot mlad fant odgovorilkar s »što«. Doma smo seveda govorilislovensko, v šoli in med prijatelji pa srbsko.Beograd je bil takrat precej drugačen kotdanes, bil je dokaj simpatično mesto, vsajza Slovence ni bilo slabo. Potem sem se šo-lal tukaj, univerzo sem naredil v Ljubljani,diplomiral iz fizike pri akademiku prof. Blin-cu. Magistriral in doktoriral pa sem izzgodovine pri nedavno pokojnem aka -demiku Vasiliju Meliku.

SJ 2 09 249:SJ 245.qxd 6.9.2011 13:40 Page 54

april2009

55

Kako, da ste šli s področja fizike nazgodovino?

Vseskozi sem se zanimal za zgodovinofizike, to je bila moja smer. Gre tudi zazgodovino matematike, čeprav so tudoločene razlike.

Vaše področje je potemtakem zgodovinaznanosti?

Ja, ja, zgodovina znanosti, čeprav se izrodoljubnih pobud malo ukvarjam tudi zzgodovino svojega kraja, torej Kostela,nekaj tudi s sosednjim Kočev skim. Čeračunam, da je mojih objav okoli šeststo,potem ena šestina od pade na krajevnozgodovino. To pa zato, ker menim, da imaznanstvenik tudi neko dolžnost, če je do-volj izobražen in ima možnost, da nekajsvojega časa posveti svojemu kraju. Je patudi to plod spodbujanja pok. prof. VasilijaMelika, ki je bil velik strokovnjak in je takorekoč imel odgovore na vsa vprašanja.

Omenili ste šesto objav. Ste objavljali tu-di v angleščini?

Objavljamo tudi v angleščini, ki je zametudi domač jezik, kot srbščina in hrvašči-na. V vseh teh jezikih lahko objavljamo.Kot študent sem bil nekaj časa tudi v Rusi-ji, tu je bila prednost, da sem že prej zelodobro znal cirilico. Objave v Rusiji so šle spomočjo gospoda nadškofa Iva na Jur -koviča, ki mi je pomagal že ko je bil v Min-sku. Omogočil mi je izdajo tako dobre kn-jige o Gruberju, ker mi je dostavil vse, karso Rusi in Belorusi o tem pisali, česar sicersam ne bi mogel dobiti. Res se nam ni pos-rečilo, da bi fotografirali grob Gruberja, kije pokopan v Belorusiji. Gospod Jurkovičje pomagal tako pri raziskavi Gruberja, kotpri raziskavi Gruberjevega in jezuitskegadelovanja v Ukrajini, ker sem imelpriložnost dvakrat gostovati pri njem v Ki-jevu.

SJ 2 09 249:SJ 245.qxd 6.9.2011 13:40 Page 55

Slovenskijezuiti

56

Gruberja ste tako rekoč Vi na novo od-krili.

Gruber je centralna figura, ki jo jaz razi -skujem, ker je najpomembnejši jezuit nesamo za Kranjsko, ampak tudi za Štajer-sko. Njegovo delovanje namreč obsegatudi urejevanje reke Mure na Štajerskem.Skupaj z Jurijem Vegom sta urejevalapredvsem odsek od Gradca do Radgone,pa tudi Ptuj. Tukaj je on bil zelo pomem-ben. Bistveni del našega raziskovanja jeposvečen Gruberju. Pridobili smo njegovekrstne podatke. Ne gre samo za Gabrijela,ampak tudi za celotno dinastijo jezuitov,kajti njegov brat Tobija je bil najprej navi-gacijski inženir v današnji Romuniji, potempa nekaj časa celo predsednik znan stvenedružbe v Pragi, zelo visoko, zelo po -memben, njegov najmlajši brat Anton paje bil profesor matematike v Ljubljani vsedo leta 1803. Kot nekdanji jezuit je torejpredaval matematiko še trideset let poukinitvi jezuitskega reda. Gre za celotnodružino, ki je bila v jezuitskem redu in jebila vsa zelo talentirana. Rekli bi lahko, dagre za neko dinastijo, čeprav v eni samigeneraciji, ki je ogromno pripomogla kmatematičnim vedam. Tukaj mislim as-tronomijo, fiziko in matematiko in sevedatiste stvari, ki so vzporedne, to je in-ženirske vede in arhitekturo na naših tleh.Gruberji so bili v tem izjemno zaslužni.Bistveno pa je bilo, da smo povezali Gru-berjevo inženirsko kariero, pa bolj znan -stveno in profesorsko kariero v Ljubljani zdrugo polovico njegovega življenja, ki joje preživel v tedanji Rusiji, danes bi rekliBelorusiji, kjer so raziskovalci , predvsemBelorusi, tudi že veliko pisali o Gruberju,

nismo pa pred tem imeli stičnih točk. Oniso raziskovali po svoje, tudi za njih je Gru-ber pomemben, je ustanovitelj akade mijev Polocku, veliko je zidal kot arhitekt, jeprvi profesor arhitekture, ki je učil Ruse,ustanovitelj kolegija v Peterburgu in seve-da general jezuitskega reda. On seveda zanekatere pravo slavne Ruse ni vedno samopozitivna osebnost, je pa bilo raziskav onjem tudi tam veliko. Njihove in našeraziskave se niso križale, dokler mi nismouspeli tudi z osebnimi stiki tega povezat.Zanimivo je, kakšen je bil ta obrat, kajtičlovek, ki je zidal prekop in sezidal Gru-berjevo pala čo, ki je tukaj nasproti, pa tu-di obnovil Sv. Jakoba po požaru leta 1774,je v drugi polovici svojega delovnega živl-jenja, skoraj dvajset let preživel kot vodjajezuitov, zadnja leta kot general.

Ali lahko rečemo, da je bil Gruber vSloveniji spregledana osebnost?

Več možnosti je za tako trditev. Da bi bilpozabljen, ni mogoče reči, kajti v Lju bljanivsak fantiček ve za Gruberjev pre kop, am-pak povezava s tem, kdo je on bil, pa se jeverjetno vzpostavila šele po tem, ko smomu odkrili doprsni kip na Gruberjevipalači, kar je bilo po vezano z gospodomMatevžem Koširjem, s katerim sva prej ob-javila več skupnih raziskav o Gruberju.Drugi vzrok, da je bil nekoliko pozabljen,je pa tudi znotraj jezuit skega reda, kajti vjezuitskem redu se je uveljavilo štetje ge -neralov tako, da so prekinili štetje zukinitvijo reda leta 1773 in potem zopetzačeli šteti z Gruberjevim na slednikom vRusiji, vmesni vodje pa so neoštevilčeni inse ni vedelo, ali so to zaresni generali aline. V zadnjih letih se je izpostavilo, da so

SJ 2 09 249:SJ 245.qxd 6.9.2011 13:40 Page 56

april2009

57

bili voljeni na rednih kongregacijah inčeprav niso imeli sedeža v Rimu, ampak vtedanji Rusiji, v Polocku, Gruber ga je pre-nesel celo v Peterburg, so vendarle biliprav tako ge nerali, uradno kot drugi.Čaka mo pa, da se bo vrstni red tega štetjaspremenil. Sedaj seveda že vsi vedo, da jebil Gruber enako general kot drugi. Enkratsmo sicer na univerzi v St. Louisu govorilio tem, da smo gledali v Sommervogelapod Gruber in ker je bilo pri Tobiju velikoobjav, pod Gabrijel pa malo, se je gospod,ki je tudi eminenten znanstve nik malopošalil in rekel, da ima razme roma maloobjav za generala, kar je v bistvu res. Ven-dar, to so bili taki časi, Gabrijel Gruber paje veliko stvari, ki jih je objavil, tudi svojiknjigi pisem o vodah Kranjske, ki jih je ob-javil na Dunaju, objavil pod imenom svo-jega brata Tobije. Zato je nekoliko manjobjav, vendar je njegovo delo ogromno.

Na začetku ste omenili, da Vas je p. LojzeKovačič nagovoril, da ste začeli razisko-vati jezuitsko zgodovino. Ste že prejimeli stik z jezuiti ali ste šele po svojemznanstvenem delu prišli v stik z njimi?

Mi smo vseskozi raziskovali jezuite, seve-da je bil Gabrijel Gruber vseskozi tista o -sebnost, ki je center za razu mevanjejezuitske znanosti v sedanji Sloveniji. Mismo že precej raziskovali na tem po-dročju, toda šele s pomočjo gospoda Loj -zeta Kovačiča je stvar dobila dovolj velikodmev. V začetku je on skrbel tudi za ob-jave, tako da je hodil k urednikom. Jaz semsamo pisal, on je poskrbel za vse ostalo.Sedaj je stvar že tako utečena, da smo siustvarili dolo čeno ime in je z objavami laž-je, čeprav je Slovenija precej premajhna in

objavljamo tudi drugje, npr. zadnja objavao Hallersteinu je izšla tudi v Avstraliji.Te stvari so zanimive, čeprav je svetovnitrend, ki je bil prejšnjih dvajset let zelonaklonjen jezuitski znanosti, do nekemere izčrpan. Centralna figura tu sevedani več Gruber, ampak verjetno Kircher,Bošković, ti znanstveniki, ki so delovali vRimu in so v znanstvenem smislu presegliGruberjev nivo. To seveda ni več tako, kotje bilo recimo pred petnajstimi leti, a zanas je to še vedno važna stvar in tudi zadruge dežele, podobne Sloveniji, ki so bileperiferne v odnosu do Pariza ali Londona,kot je recimo Španija, Portugalska, tako dami veliko sodelujemo tudi z njimi, posebejs Katalonci, kar se je izkazalo tudi na zad-njem kongresu na Dunaju, kjer smo sep-tembra 2008 predstavili Hallersteina priDunajski akademiji v samostojni sekciji sštevilnimi predavatelji z več celin pod mo-jim vodstvom.

O Hallersteinu niste še nič rekli…

Najboljša skupina, ki smo jo imeli pri tehraziskavah, je bila zbrana prav okoli Haller-steina. To skupino so pravzaprav zbralinjegovi domačini iz Mengša, ker so orga-nizirali in objavili znamko, jaz pa semnapisal spremno besedo. Hallerstein je bilprvi slovenski jezuit, ki je prišel naznamko. Gruberjeve znam ke zaenkrat šeni. S tem se je začelo in potem je taskupina, ki je delala na Hallersteinu in jebila povezana tudi s katedro za kitajščinofilozofske fakultete v Ljubljani, delomasodelovala tudi na kongresu, ki je bil naDunaju lani, letos septembra bomo pa šlitudi na posebej Hallersteinu posvečenkongres na Kitajsko. Tu je podobna

SJ 2 09 249:SJ 245.qxd 6.9.2011 13:40 Page 57

58

situacija kot pri Gruberju. Tudi Kitajci žedolgo raziskujejo Hallersteina, pri čemerpred šestimi, sedmimi leti verjetno splohniso vedeli, da je on naše gore list. Še dru-ga težava je tu, ker zaradi nemškozvenečega imena in s tem povezanihpomislekov tudi Slovenci do nedavneganismo sprejeli z obema rokama Haller-steina za svojega. Če govorimo o Gruber-ju kot eminentni personi slovenskihjezuitov, je pa Hallerstein v svetovnemmerilu tisti slovenski jezuit, ki je prišel naj -dlje, kajti bil je pol življenja, skoraj pet-intrideset let vodilni znan stvenik na dvoruv Pekingu. Kitajcev je bilo že takrat več kotEvropejcev, tako da je v znanstvenemsmislu obvladoval pol sveta. Vse, kar jeposlal v Evropo, poslal pa je izredno ve-liko, je bilo objavljeno v Londonu, Peter-burgu, Leipzigu, na Portugalskem, naDunaju. On je med vsemi jezuiti, ki sokdaj koli delovali na Kitajskem tisti, ki je vEvropi največ objavil. Zgodilo pa se je, daso vsi tisti jezuiti, ki so bili pred njim ali nje-govi sodelavci, celo njegovi podrejeniimeli že svoje monografije, on je pa moralčakati do svoje 300-letnice rojstva, samozato, ker je bil pripadnik majhnega narodain še zato, ker je bil ta narod nekoliko razd-vojen, kdo je Slovenec in kdo ni. Mi smouveljavili pragmatičen kriterij, da jeSlovenec vsak, ki je dovolj časa jedelslovenski kruh, ne glede na gene.

Omenjali ste tudi jezuite v Mariboru

Mariborski jezuiti so imeli sicer šolo nižje-ga ranga kot so bile šole v Ce lovcu, Gori-ci in Ljubljani, kljub temu pa so v Mariborudelovali zelo pomembni matematiki in fizi-ki, predvsem gre tu za Kašutnika, ki je

pisec številnih matematičnih knjig. On ježe po prepovedi Družbe Jezusove delovalv Mariboru. Tu gre tudi za znamenitegaastronoma Tirnbergerja, ki je bil pravza-prav na Ptuju rojen, deloval pa je tudi vGradcu in Mariboru. Na ta način so sejezuiti uveljavili v Mariboru, čeprav ni priš-lo do ustanovitve kolegija, kar je pa oviralodejstvo, da je imel Gradec zelo močnouniverzo in so verjetno v političnem smis-lu čutili, da bi Maribor ne potreboval takovisoke šole. Te po membne raziskave smoobjavili tudi v mariborski reviji Studia his-torica slovenica, ki sicer izhaja v angleščiniin jo ureja gospod Drago Friš z mariborskeuniverze, nekaj pa tudi v mariborskem Ča-sopisu za zgodovino in narodopisje.Poskušali smo pokriti tudi delovanje mari-borskih jezuitov, ki je bilo zelo pomemb-no.

Hvala lepa, gospod Južnič!

� Pogovarjal se je Franc Kejžar

Slovenskijezuiti

SJ 2 09 249:SJ 245.qxd 6.9.2011 13:40 Page 58

59

PO

KO

JNI

V ponedeljek 9. marca smo se na Po-breškem pokopališču v Mariboruposlovili od pokojne mame našegapatra Ivana Rampreta. Poleg 14duhovnikov in sobratov jezuitov ternekaterih redovnic so bili na pogre-bu sorodniki i n sosedje ter Ivanoviprijatelji in sodelavci Vrneta – splet-nih strani Katoliške cerkve v Slovenijiter dopisništva Radia Vatikan izSlovenije.Pokojna mama se je rodila leta 1924v družini s priimkom Adam v haloškižupniji Stoperce. Leta 1946 se jeporočila z domačinom JanezomRampre. Leta 1958 sta se preselila vMaribor. Janez se je že dve leti predtem zaposlil v tovarni Zlatorog, medtednom delal v tovarni, ob koncutedna pa prihajal domov. Preselili sose zaradi šolanja otrok. V Mariboruse je družina tri krat selila, končno jepristala v bloku na Goriški ulici 20, v

dana šnji župniji Svetega Križa. Tamje Ivan leta 1980 slavil novo mašo.Oče Janez je bil pred smrtjo operiranna srcu, večkrat preživel kap in umrlleta 2001, mama pa nato živela samav bloku in je polagoma pešala, dok-ler se ji ni življenje letos na prvičetrtek v marcu izteklo v Domupočitka v Mengšu. Pogrebne obredeje vodil provincial p. Milan Bizant, p.Cerar pa je pri maši zadušnici nav-zoče nagovoril.Dragi bratje in sestre v Kristusu! Vodlomku iz Lukovega evangelija, kismo ga pravkar slišali, nas Jezusspodbuja, naj imamo prižgane sve -tilke, da nas Gospodar, ko pride inpotrka, najde budne. Vprašamo se,katere so te svetilke. Ali takšne, kotso jih imeli v Jezusovem času: vo -ščen ke in lojenke? Ali takšne, kot jihuporabljamo danes: električne, elek-tron ske in podobne? Nobe ne odteh, saj Jezusu ni do tega, kaj imamoob smrti v rokah, če sploh kajimamo. Katere svetilke torej naj imamo priž-gane? Tiste, ki gorijo v srcu. Svetilkavere, ki nam kaže pot skozi temoživljenja; svetilka upanja, ki ne uga -

+ Marija Rampre(1924 - 2009)

april2009

SJ 2 09 249:SJ 245.qxd 6.9.2011 13:40 Page 59

sne, tudi če nas obdaja najgostejša tema;svetilka ljube zni - kako toplo in prijetno ježiveti v njeni luči. Pa svetilka dobrote, razu -me vanja, odpuščanja, zvestobe, poštenos-ti, odgovornosti, resnice, pravi ce – kaj bi šenašteval, saj vsi vemo, za kaj gre.Pokojno Marijo Rampre sem dolgo poznalin jo v bolezni večkrat obiskal. Zato lahkorečem, da je upoštevala Jezusovo naročiloin skrbela, da so bile njene svetilke vednoprižgane. Kot prvo naj navedem tisto, ki jije razsvetljevala pot do Boga. Sin Ivan mi jepovedal, da je občudoval trdnost njenevere. Mamina vera je bila neomahljiva, ne-upogljiva in neuničljiva. Rečeno v skloputeh besed: neugasljiva. Prav tako je bilo ne -ugasljivo njena zaupanje v Boga. V vsehtežavah, ki jih je prinašal vsakdan, se je za-tekala k tej luči. Kakšno luč ji je pomenilalju bezen do Boga, je pokazala v redni ju-tranji in večerni molitvi, čez dan, pa kolikorje ob delu in skrbeh utegnila. Ni bilo nedel-je, da ne bi bila pri maši; če se je dalo, je šlak maši tudi med tednom. Kdo ve, pokakšnem naključju ali božji volji je bila po-leg bloka njihovega stanovanja pred letizgrajena cerkev Sv. Križa, in sicer tako, dase z Rampretovega bal kona v 5. nadstro -pju skozi cerkveno okno vidi večna lučka,trepetajoča pred tabernakljem. Ob veče -rih, preden je šla spat, je imela mama nava-do stopiti na balkon in se v tišini poslovitiod Jezusa.Naslednja svetilka, ki jo je imela pokojnagospa Rampre redno prižgano, ji je raz -svetljevala pot do bližnjega, do soljudi.Možu Janezu je bila zvesta tako, kot mu jeobljubila pri poroki: v sreči in nesreči, vzdravju in bolezni, vse dni življenja.Otroke, pet je bilo rojenih, trije so dosegli

odraslost, je sprejela iz božje roke ter jih zmaterinsko ljubeznijo, ne le z besedo, mar-več še bolj z zgledom, vzgajala in uvajala vživljenje. S sosedi in sorodniki so se Ram-pretovi vedno trudili živeti v dobrih od -nosih, četudi se je bilo kdaj treba nareditislepega, gluhega in nemega. Kadar je bilakje navzoča, kjer se je o kom govoriloslabo, je družbo rajši zapustila. Gospa Rampre je tudi skrbela, da ni zmanj -kalo olja svetilki, ki ji je razsvetljevala pot vlastno notranjost, v kamrico srca, bi rekelnaš Cankar. Bila je kmečkega rodu, imela jesamo osnovno šolo, a ni nikomur zavidala,da je meščan ali šolan. Bila je skromna, pre-prosta in z malim zadovoljna. Zato pa jerazumela ljudi, ki so bili v stiski, in jim posvojih močeh pomagala. Posebej je čutila zrevnimi v Afriki, o katerih je brala v poroči -lih misijonarjev. Ne morem jim pomagati,je rekla, bom vsaj molila zanje. Kadar semjo obiskal, sem bil deležen nje ne gostoljub-nosti. Za vsako pozornost je znala bitihvaležna, posebno še v času bolezni. Ko se danes od gospe Rampre poslav -ljamo, se ji zahvaljujemo za vse dobro, karga je v življenju storila. Za njene molitve indobre zglede. Jezuiti smo ji hvaležni zasina Ivana, ki nam ga je z veseljem pokloni-la, in za naklonjenost, ki jo je pokazala donas in naše Družbe. Samo Bog ve, kolikomolitev, odpovedi in dobrih del je vložila,da bi bilo naše delo blagoslovljeno. Naj jibo za vse Gospod bogat plačnik. Gospa Marija! Jezus je obljubil, da bo tiste,ki bodo ob njegovem prihodu imeli sve -tilke prižgane, povabil k svoji mizi ter seprepasal in jim stregel. Prepričani smo, dase je z vami to že zgodilo. Želimo vam, najvam bo pri Jezusovi mizi lepo. Amen.

Slovenskijezuiti

60

SJ 2 09 249:SJ 245.qxd 6.9.2011 13:40 Page 60

april2009

61

Iz danasnjih dni

P. Drago Lavrič je postal novi provincij -ski ekonom. Službo je prevzel v za-četku marca od p. Andreja Bende.

P. Marijan Šef se je iz skupnosti v Drav -ljah preselil v skupnost pri Sv. Jožefu vLjubljani. »Veseli smo p. Marijana Šefa, kije postal nov član naše skupnosti. Živ -ljenjska modrost, ki mu jo je Bognaklonil po izkušnjah, prav lepo dopol-njuje našo 'mlado' in 'bojevniško' skup-nost,« piše predstojnik te skupnosti, p.Vili Lovše.

V Rimu je bil posvečen v diakonasholastik Marjan Kokalj iz župnije Selcanad Škofjo Loko. Diakonsko posvečen-je mladih jezuitov iz mednarodnegakolegija Al Ges u je bilo v istoimenskiglavni cerkvi Družbe Jezusove 14. apri-la 2009.

Od misijonarjev bosta letos prišla naoddih brat Jože Rovtar in p. JanezMlakar, dolgoletna misijonarja v Zambijiv Afriki. Stanovala bosta v Ljubljani priSv. Jakobu in v Dravljah od 10. junija do10. septembra.

P. Tomaž Podobnik je dejavno vključenv pripravo na evharistični kongres.Takole sam pravi: " Kakor veste, bo

konec maja ali v začetku junija 2010 vSloveniji 1. evharistični kongres. Kersem kot član pripravljalnega odborazadolžen predvsem za duhovno pri -pravo župnij, bom obiskoval župnijepo vsej Sloveniji in imel po njih tako obnedeljah kakor ob delavnikih nagovorene samo o pomenu kongresa, ampakše posebej o skrivnosti evharistije (sve-ta maša, obhajilo, češčenje, življenje izevharistije). Dela bo vsekakor veliko inje pravzaprav že v teku - začelo se je vljubljanskih dekanijah. Župniki se vsi povrsti lepo odzivajo. Bogu hvala."

»V veliko veselje vseh mlajših zakonskihskupin, in seveda tudi moje, je teskupine mirno in vestno prevzel p. An-drej Benda,« piše p. Vital Vider o novemposlanstvu p. Andreja Bende pri Najinipoti. P. Andrej pa dodaja: »Marca semprvič imel duhovne vaje za zakonce izNajine poti. Na srečo je bila skupina rav-no prav velika – devet parov in enajstotrok. Potekalo je v ravno pravšnji spro-ščenosti, vendar v veliki zavzetosti zaduhovno poglobitev in dober medseboj -ni pogovor. Domov so odhajali z novimnavdušenjem za zakonsko in družinskoživljenje.«

SJ 2 09 249:SJ 245.qxd 6.9.2011 13:40 Page 61

Slovenskijezuiti

62

»Načrtujemo obnovo Doma duhovnihvaj, zbiramo ponudbe in se pridno jav -ljamo na razpise za sredstva. Večinobremena nosita p. Ivan Platovnjak in p.Beno Lavrih.« Tako nas o načrtovani ob-novi Doma duhovnih vaj pri Sv. Jožefuv Ljubljani, ki je bil nacionaliziran in soga pred kratkim zapustile Ljubljanskelekarne, obvešča p. Vili Lovše. P. IvanPlatovnjak pa: "Mesec februar je bilprecej hladen, toda zaradi različnih delin obveznosti, ki jih prinaša vodenjeZavoda sv. Ignacija in priprava obnovedoma duhovnih vaj, je bil zelo vroč.Bogu sem hvaležen, ker mi je pri tem vveliko pomoč p. Beno, s katerim je pravlepo sodelovati.«

»Odmik za moške« se je imenovalduhovni program, ki sta ga pripravila invodila p. Vili Lovše in p. Damjan Ristić.Bil je zelo odmeven, tako pri udeležen-cih, kot pri obeh voditeljih.

P. Franc Šetar zvesto sodeluje v pas-toralnem delu v župniji Ljubljana -Moste. V času, ki mu še ostane, pa pre-vaja in sodeluje s p. Hercegom pri pre-vajanju filmskih besedil.

P. Lojze Kovačič poroča: »Na pepelničnosredo je na Fakulteti za matematiko uni-verze v Ljubljani dr. Stanislav Južničpredstavil svojo novo knjigo o razvojumatematike med Slovenci. Med po -membne matematike je vključil številnejezuite, ki so poučevali mate matiko vjezuitskem kolegiju pri Sv. Jakobu vLjubljani. Med novejšimi matematiki je

predstavil tudi življenje in delo p. JernejaKogoja, seizmologa v Libanonu, strica p.Vitala Vidra.To je tretja knjiga, ki je sad Južničevegaraziskovanja o prispevku nekdanjihjezuitskih profesorjev pri Sv. Jakobu vLjubljani k razvoju naravoslovnih zna-nosti na Slovenskem. Najprej je predenim letom izdal knjigo o razvoju as-tronomije, nato fizike in sedaj matema -tike na Slovenskem. Njegova raziskova -nja pouka naravoslovnih znanosti so sezačela ob pripravi na simpozij o ljub -ljanskem jezuitskem kolegiju leta 1997 inse intenzivno nadaljevala po simpoziju.Poleg pouka fizike na ljubljanskemkolegiju je vse bolj raziskoval tudi poukmatematike in astronomska raziskovan-ja. Dr. Južnič je iskal pomoč in nasvet tu-di pri drugih strokovnjakih.«

Na marčnem Draveljskem duhovnemvečeru je p. Lojze Cvikl predstavil živ -ljenje in delo dveh pomembnih sloven-skih jezuitov, ki sta delovala v Rimu: p.Antona Prešerna, ki ga je v knjigi obde-lal Marko Benedik in p. MaksimilijanaŽitnika, katerega življenjepis je sestavilp. Cvikl, izšel pa je prav v teh dneh.

»JRS (Jezuitska služba za begunce) jepripravila lep kulturni večer v medkul-turnem vzdušju v Centru za tujce - vzadovoljstvo vseh. Predstavili smo slo-vensko kulturo skozi pesem, ples in spotico. Tudi tujci so sodelovali s svojimiglasbenimi točkami. Najbolj so 'vžgali'bobni. Marsikdo si je dal duška, še pose-bej Maročani in Indijci. Policisti in social-

SJ 2 09 249:SJ 245.qxd 6.9.2011 13:40 Page 62

april2009

63

na delavka so bili veseli, saj so tujci potakih večerih zelo sproščeni in posebnovzdušje traja še nekaj dni,« piše p. RobinSchweiger.

P. Ivan Hočevar in p. Ivan Platovnjak stase z lazaristom Leopoldom Valantomna pobudo Slovenske škofovske konfe -rence in dr. Roberta Petkovška v Rimuudeležila mednarodnega univerzitetne-ga foruma z naslovom Evangelij, kul-tura in kulture. Forum je v okviru letaapostola Pavla od 12. do 15. marca or-ganizirala Kongregacija za katoliško vz-gojo.

Ena od zelo pomembnih provincialovihnalog so tako imenovane vizitacije alislužbeni obiski skupnosti in posa-meznikov. Tako je p. Milan Bizantobiskal tudi vse naše študente v tujini.Februarja je bil v ZDA, kjer v Bostonu p.Tone Svetelj pripravlja doktorat iz filo-zofije (iz Charlesa Taylorja), p. PeterRožič pa doktorat iz političnih ved nauniverzi Georgetown v Washingtonu.

Sholastik Andrej Brozovič pripoveduje:»Februarja mi je najbolj ostal v spominuobisk Kalabrije v Italiji, kamor smo senekateri sholastiki odpravili na počit-nice po končanem prvem semestru.Živeli smo v skupnosti pri Cosenzi, kjerživi tudi pater Pino Stancari. Življenjetam je bilo zame spet eno močnejšihjezuitskih pričevanj. Zopet sem videl inse zavedel, da je največje delo, ki galahko opravimo za nove poklice, pravnaše življenje v apostolatu, skupnosti,

življenje, ki ga delimo z drugimi. Toživljenje potem lahko morda pritegnese koga .Koliko lepega sem namreč lahko videl vtej skupnosti. Ni se mi zdela takopomembna njihova odločitev za skraj -no uboštvo (skorajda ni bilo ogrevanja– v sobi sem imel sprva 8 stopinj), ki jevsekakor zgovorno in pričevalno, podrugi strani pa mogoče tudi pretirano;bolj pomembno je bilo videti igrivostživljenja, ki se tam pretaka. Kljub svojimajhnosti in nebogljenosti v skupnostkar naprej prihajajo in odhajajo raznigostje: različne duše, ki iščejo Lepote.Preko pogovora, maše, spovedi, ra-zlage Božje besede...«

Novinca Rok Bečan in Marko Pavlič staimela marca tako imenovani eksperi-ment (preizkušnjo) v Sloveniji. Prvi je po-magal pri Sv. Jožefu v Ljubljani, drugi pav Dravljah. Novinci se tako preizkušajo vsluženju pri vsakdanjih delih, ki jih pri-naša življenje v skupnosti ali pri apos-tolskem delu. Novinec prvega letnikaEgon Hriberšek pa je februarja z drugiminovinci iz Genove opravil mesečneduhovne vaje. »Na Jezusa gledam sedajdrugače kot prej. Bolj poznam njegovoživljenje in njegovo poslanstvo,« piše.»Nadaljujem pot za Njim. Se priporočamv molitev. Lep pozdrav!« zaključuje.

Filozofska fakulteta Družbe Jezusove vZagrebu je ob 25-letnici smrti p. JanezaKozelja (27. junija 2007) izdala izbornjegovih člankov in študij v knjigi IvanKozelj, BITI ZNAČI LJUBITI, Članci i

SJ 2 09 249:SJ 245.qxd 6.9.2011 13:40 Page 63

Slovenskijezuiti

64

Verjetno vam je znano, daslovenski duhovniki že nekajlet vsako leto prirejajo takoimenovani smučarski dan, kotudi tekmujejo med seboj vveleslalomu. Letos je bilsmučarski dan 11. februarjana Golteh nad Mozirjem.Vsa leta se tega dne in tek-movanja zvesto udeležuje p.Franc Kejžar, kajpak z ra-zličnim uspehom, letos pasmo jezuiti prvič imeli celó reprezen-tanco: poleg p. Kejžarja sta tekmovalatudi p. Ivan Bresciani in p. MiranŽvanut, p. Ivan Herceg pa je ssodelavcem vse snemal. Zaradi po-manjkanja treninga rezultati niso bili vduhu jezuitskega »magis«, česar pa nimogoče reči za voljo, s katero so selotili preizkušnje. Vendar rezultatovkljub vsemu ne bomo izdali.

Nekdo od naših si je vzel dies villae –prosti dan in jo mahnil na domačoplanino smučat. Takole pravi: "Ko semse zjutraj nenapovedan pojavil doma,je mama rekla: 'Kaj nimaš nobenegadela?', Domačin, ki sem ga tistega ču-dovitega sončnega dne srečal na vrhuhriba, kamor pripelje vlečnica, pa mi jerekel: 'Ta dan je tako lep, da ga je ško-da za delo ponucat.'"

Izdaja: Predstojništvo slovenske province Družbe Jezusove (p. Milan Bizant). Izhaja dvomesečno.Vzdržuje se s prostovoljnimi prispevki. Ureja in odgovarja p. Franc Kejžar, Ljubljana. Vse dopise in plačila pošljite na upravo, Ljubljanska 13, 2000 Maribor, tel (02) 33-12-951 (p. Cerar).Založila: Slomškova družba d.o.o., Slomškov trg 3, Maribor. Prelom Andrej Šauperl.ISSN: 1854-8776

studije. Knjiga je izšla nedavno, urediljo je p. Marijan Steiner, ima pa 426strani. Rudolf Brajičić, ki ga v Predgo vo -ru navaja urednik, piše: »Škoda, da ninapisal več. To, kar je napisal s svojojasnostjo in edinstveno zamislijo, izred-no čvrsto logiko, filozofsko pogloblje-nostjo, psihološko pretanjenostjo indodelanostjo stilne obdelave, ga jeuvrstilo med najbolj priljubljene pisce

naše katoliške inteligence.« Urednik iz-daje dodaja: »Tudi danes, nekaj deset-letij po tistem, kar so bili napisani, član-ki in študije p. Kozelja delujejo sveže inrazumljivo. V njih se kaže veliko znanje,miselnost in preglednost.«

P. Ivan Herceg s sodelavci zavzeto sne-ma in pripravlja kratek dokumentarnifilm o življenju in delu slovenskihjezuitov ob 40-letnici province.

ZA KONEC – ŠPORT IN ODDIH

SJ 2 09 249:SJ 245.qxd 6.9.2011 13:40 Page 64

SJ 2 11 260 ovitek:SJ 245.qxd 1.7.2011 13:49 Page 1

let

Na naslovnici: p. Pavel Berden, (1915 - 1981) prvi provincial slovenske province DJ

... med pogovorom ...

SJ 2 09 249 ovitek:SJ 245.qxd 6.9.2011 13:45 Page 2