LC Tim zima 2012

Zgrajeno z našim cementom

Vpliv na kakovost zraka majhen

OBRATOVANJE CEMENTARNE

LC Tim04

INTERNO GLAS ILO DRUŽBE LAFARGE CEMENT D .O.O. z IMA 2011

Pošt

nina

pla

čana

pri

Pošt

i 142

0 Tr

bovl

jeIS

SN 1

854-

2816

Sodelovanje z Lovsko družino Trbovlje

ZA OhRANJANJE NARAVE

Prejeli priznanje za industrijsko pot

ZlATA VRTNiCA

RefeRenčne zgRadbe V SLoVeniji

LC Tim interno glasilo družbe Lafarge Cement d.o.o. letnik: 2011, številka 4

Izdajatelj: Lafarge Cement, d.o.o. Kolodvorska 5, Trbovlje telefon: 03 56 52 325e-pošta: [email protected]

Odgovorni urednik: Andrej SopotnikUredniški odbor: Iva Dominkovič, Desanka Petrič, Špela Malovrh, Gregor Uranič, Petra Kajič

Foto: arhiv Lafarge Cement, d.o.o.Izvedba: Multima d.o.o.

Glasilo izhaja četrtletno Naklada: 1150 izvodov / ISSN 1854-2816 /

Časopis je natisnjen na 100-odstotnem recikliranem papirju.

Vse pravice pridržane. Noben del te revije ne sme biti reproduciran, shranjen ali prepisan v katerikoli obliki oziroma na katerikoli način, bodisi elektronsko, mehansko, s fotokopiranjem, snemanjem ali kako drugače, brez predhodnega pisnega dovoljenja družbe Lafarge Cement, d.o.o.

VSEBINA

04

15

17

06

08

10

Novice

Odziv na odločitve MOP

Za industrijsko turistično pot prejeli priznanje Zlata vrtnica

Naši ljudje

Anketa

Upokojil se je naš Pepi

Sindikalne novice

Naše povezave

Na obisku pri LD Trbovlje

Poslovni partner: Granit, d.d.

intervju

Neža Filipič, nasmejana inženirka v uvajanju

Naša varnost

Letošnje izboljšave in novosti

Preverjali poznavanje novega zakona o varnosti in zdravju pri delu

Naše delo

Referenčne zgradbe

Vsebnost PM10 v Zasavju povišana, čeprav cementarna ne obratuje

Naši zaposleni pomagali v avstrijski in madžarski cementarni

STRAN 2 | Lafarge CeMeNT SLOVeN I Ja | 2011

eto se ponovno približuje svojemu koncu. Gotovo je v vsakem pustilo svoj pečat, v meni ga brez dvoma je. S prihodom v Slovenijo sem imel namreč priložnost spoznati čudovite ljudi in krasne slovenske kraje, hkrati pa smo skupaj preživeli tudi težavno poslovno leto v Lafarge Cementu. Dogodki v cementarni, ki so zaznamovali iztekajoče se leto, so se gotovo zapisali v njeno zgodovino.

V zadnjih mesecih se je ponovno odločalo o okoljevarstvenem dovoljenju cementarne. Po tem, ko smo v letu 2009 pridobili dovoljenje, je bilo to večkrat izpodbijano. Večji del leta 2011 za proizvodnjo cementa tako nismo smeli uporabljati alternativnih goriv, kar vpliva na našo konkurenčnost v primerjavi z ostalimi cementarnami v Sloveniji in Evropi. Dogajanje okoli okoljevarstvenega dovoljenja me preseneča, saj smo v Lafarge Cementu v preteklosti storili vse, da naša cementarna ustreza najvišjim okoljevarstvenim standardom, ki nam jih predpisuje tako slovenska kot tudi evropska zakonodaja.

Brez dvoma smo zaposleni lahko ponosni, da delamo v eni izmed tehnološko najbolj dovršenih cementarn na svetu. Kljub temu, da na naše poslovanje neizogibno vplivata kriza ter upad investicij v gradbenem sektorju, verjamem, da bomo tudi te izzive s skupnimi močmi uspešno presegli. V svoji dolgoletni zgodovini se je cementarna že srečala s težkimi časi, vsakič znova pa so jih premagali ravno njeni zvesti ter predani zaposleni.

Zato smo letos lahko praznovali že 135-letnico delovanja cementarne. Vesel sem, da sem imel to častitljivo obletnico priložnost proslaviti skupaj z vami. Cementarna je v Zasavju z izredno dolgo in bogato tradicijo pomembno pripomogla k regijskemu gospodarskemu razvoju. Letos smo odprli tudi industrijsko pot, s katero želimo naše delo približati vsem, ki jih zanima proizvodnja cementa.

Svojo prihodnost lahko gradimo na spoštovanju tradicije.

Dragi sodelavci in sodelavke, hvala vsem in vsakemu posebej za trud, ki ste ga v svoje delo in naloge vlagali v tem letu. Iskrena hvala tudi vsem poslovnim partnerjem in prijateljem za izkazano zaupanje in sodelovanje. Naj bodo prihajajoči prazniki mirni in spokojni, novo leto pa srečno, zdravo in uspešno.

Želim vam vesel božič in srečno novo leto! Janusz Miluch

L

JANUSZ MILUCh Generalni direktor

Spoštovani sodelavci in sodelavke, poslovni partnerji in prijatelji!

2011 | Lafarge CeMeNT SLOVeN I Ja | STRAN 3

NOVICE

Odziv na odločitev MOP

Prejeli priznanje za industrijsko pot

AKTUALNO DOGAJANJE

ZLATA VRTNICA

Družba Lafarge Cement je 22. novembra prejela odločbo Ministrstva za okolje, s katero se nadaljuje postopek pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja, ki ga je družba Lafarge Cement v letu 2009 že pridobila v skladu s slovensko in evropsko zakonodajo. V družbi Lafarge Cement bomo odločbo ministrstva za okolje podrobneje proučili in podali podrobnejši komentar v prihodnjih tednih.

Lafarge Cement je izvedel znatne investicije (v višini preko 32 milijonov evrov) v modernizacijo svoje slovenske proizvodne enote ter v zniževanje njenih vplivov na okolje. Z njimi je trboveljska cementarna ena izmed najbolj okoljsko učinkovitih znotraj cementne industrije. Uporaba alternativnih goriv pa omogoča tovarni še nadaljnje zniževanje vplivov na okolje, in hkrati zagotavlja družbi poslovno učinkovitost in konkurenčnost na dolgi rok.

V petek, 9. decembra, je Turistično društvo Trbovlje že dvaindvajsetič zapored podelilo zlate vrtnice in priznanja društva, ki jih podeljujejo za promocijo Občine Trbovlje. Najvišje priznanje za promocijo občine, zlato vrtnico, je Turistično društvo Trbovlje podelilo alpinistu, arheologu in arhitektu Janezu Bizjaku. Ta je nagrado prejel za svoje delo, s katerim je ime Trbovelj širil tudi izven meja občine.

Poleg glavne nagrade so podelili štiri priznanja za promocijo Trbovelj, ki so jih prejeli fotograf in oblikovalec Peter Jamnik, Društvo kmečkih žena, Društvo prijateljev mladine ter Lafarge Cement.

Nagrada, ki smo jo v cementarni prejeli za turistično industrijsko pot, nam je v veliko čast. Industrijska pot je novost v Zasavju in veseli smo, da je naletela na dober odziv v lokalni skupnosti ter tudi drugod po Sloveniji. Vsaka nagrada pa prinaša tudi odgovornost. V Lafarge Cementu se bomo še naprej trudili, da bo cementarna lepo urejena in bo prijazno sprejela njene obiskovalce. Teh smo zgolj v dveh mesecih po uradni otvoritvi poti našteli že več kot 500.

V sedanjih zahtevnih gospodarskih razmerah predstavljata ponovno odpiranje postopka in prepoved uporabe alternativnih goriv izgubo konkurenčnosti, kar predstavlja neposredno nevarnost za 130 delovnih mest v cementarni ter nekaj sto delovnih mest pri lokalnih podizvajalcih, povezanih s cementarno.

V družbi Lafarge Cement si na vse možne načine prizadevamo za ohranitev delovnih mest in iskanje rešitev za ogrožena delovna mesta. Trenutno so tako nekateri od zaposlenih vključeni v proizvodni proces hčerinskega podjetja, drugi odhajajo na delo v cementarni Lafargea v Avstrijo in na Madžarsko, preostali pa v trboveljski cementarni opravljajo druga dela (npr. del proizvodnje in vzdrževanje obrata). Poleg tega smo se z nekaj zaposlenimi sporazumno dogovorili za začasno čakanje na delo z dogovorjenim nadomestilom plače. Dejansko imajo tudi vsa naša prizadevanja za ponovno

pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja isti cilj: ohranitev tovarne in s tem delovnih mest za zaposlene. Vsa opisana prizadevanja dokazujejo, da skrbimo za naše zaposlene in njihovo socialno varnost kljub trenutno izredno težki finančni situaciji.

Si pa v družbi Lafarge Cement redno prizadevamo tudi za to, da so vsi naši sodelavci ažurno obveščeni o situaciji v zvezi s poslovanjem podjetja in okoljevarstvenim dovoljenjem. Srečujemo se na zborih delavcev, kjer imajo zaposleni tudi priložnost vprašati, kar jih zanima, izraziti svoje skrbi in negotovost, ki je v danih okoliščinah razumljiva in pričakovana.

S PODELITVE V DELAVSKEM DOMU TRBOVLJE Nagrada, ki smo jo prejeli za turistično industrijsko pot, nam je v veliko čast. Foto: Žiga Žibert.


Nova organizacija SKUPINA LAFARGE

Skupina Lafarge se je v zadnjih desetih letih bistveno spremenila. Po fazi geografske širitve in konsolidaciji trga smo se v zadnjem času preusmerili na naše ključne dejavnosti: cement ter agregati in beton. Usmerili smo se predvsem na inovacije produktov, storitev in rešitev, ki so ključni za diferenciacijo in rast.

S pospeševanjem urbanizacije,večjo konkurenco in pričakovanji vsmislu tehničnih zmogljivosti in okoljskih standardov, se je spreme-nilo tudi naše okolje. To bolj kot kdajkoli prej zahteva poglobljeno razumevanje trgov in potreb strank ter bolj sofisticirane in celovite odzive. Vsi ti novi izzivi in naša vizija, da se uspešno razvijamo tudi v bodoče, so nas pripeljali do izvajanja nove organiziranosti. Naš projekt »Extra Mile«, ki smo ga začeli izvajati, je namenjen povečanju naše osredotočenosti na trg in potrebe naših kupcev ter krepitvi našega položaja glavnega igralca na področju trajnostne gradnje.

Da bi izpeljali začrtane spremembe, načrtujemo tudi spremembo organizacijske strukture:

V vsaki državi (teh je 42) in Skupinah držav bomo imenovali generalnega direktorja, ki bo odgovoren za vse naše dejavnosti (cement, agregati in beton), pri tem pa bo uporabljal skupne podporne funkcije. Struktura bo prilagojena velikosti posamezne države. Najprej bomo imenovali vodje projektov, ki bodo opredelili ustrezno organizacijo v vsaki državi, v začetku leta 2012 pa bodo vodje zasedli mesto generalnega direktorja države.

Želimo postati organizacija, ki spodbuja prilagodljivost in odzivnost, zato bomo v določenem času odpravili regionalno raven oziroma hierarhične ravni.

Strukturo in pristojnosti izvršnega odbora Skupine smo natančno pregledali in ustvarili dve novi funkciji:

• izvršni podpredsednik za inovacije, ki je zadolžen za spodbujanje preoblikovanja Skupine in

• izvršni podpredsednik za učinkovitost in uspešnost, zadolžen za opredelitev in podporo ambicij Skupine na področju uspešnosti in učinkovitosti za vse naše dejavnosti.

Izvršni odbor bo sestavljen iz treh operativnih izvršnih podpredsednikov, ki bodo odgovorni za nadzor 42 držav in Skupin držav, vključeval pa bo tudi izvršnega podpredsednika za strategijo, razvoj in javne zadeve, izvršnega podpredsednika za finance, izvršnega podpredsednika za organizacijo in človeške vire ter podpredsednika za komunikacijo.

Uvedba organizacijskih sprememb nam bo omogočila, da bomo še bolj osredotočeni na potrebe naših trgov in kupcev ter pospeševanje rasti s pomočjo inovacij. Z boljšim sodelovanjem med podjetji in pospeševanjem našega procesa odločanja, si bomo zagotovili večjo učinkovitost. Zaradi večje prepoznavnosti med svojimi partnerji, kupci in interesnimi Skupinami, bo imel Lafarge koristi v vsaki državi.

Uvedbo nove organizacijske strukture pričakujemo z januarjem 2012, ko bodo o tem obveščeni in konzultirani ustrezni organi predstavnikov zaposlenih.

»Računam na prispevek in zavezo vsakega od vas, da ostanete v tem prehodnem obdobju še naprej osredotočeni na operativne cilje skupine. Osebno vam lahko zagotovim, da bom v sodelovanju z izvršnim odborom storil vse, kar je potrebno, da se omogoči učinkovita uvedba nove organizacije. To bomo naredili skupaj, v skladu z vrednotami Skupine, ki so temelj naše identitete kot tudi poslovanja,« poudarja predsednik in glavni izvršni direktor Bruno Lafont.

BRUNO LAFONT,predsednik in glavni izvršni direktor Skupine Lafarge

Extra Mile:• večji fokus na trg,

• večji fokus na potrebe kupcev

• krepitev položaja

42držav in

skupine držav

pod vodstvom

generalnih

direktorjev

Izvršni odbornovo sestavljen


INTERVJU

Potujem res rada. Vse se je začelo z mojo udeležbo na eni prostovoljni mladinski izmenjavi, ki jo financira Evropska unija, v Lizboni, kjer se nas je zbralo 75 mladih iz 15 držav. Takrat sem spoznala ogromno novih ljudi, s katerimi ohranjamo stike in se obiskujemo, ko le imamo priložnost. Tako sem obiskala že večino evropskih držav, države bivše Jugoslavije, Grčijo.

Ko prenočujete pri prijateljih, tudi bolj neposredno doživite tuje dežele.

Res je. Zdaj sem prišla z Danske. S prijateljico sva obiskali fanta, ki je sicer Portugalec, a je nekaj časa delal v Avstraliji, trenutno pa je zaposlen v Kopenhagnu. Je informatik in dela za računalniško podjetje. Zasluži približno 3.000 evrov, za stanovanje v središču glavnega mesta plačuje mesečno 600 evrov najemnine, in glede na to, da živi sam, brez težav mesečno prihrani po tisoč

Neža Filipič, nasmejana inženirka v uvajanju

Čeprav ste študirali kemijo, ste zdaj zaposleni pravzaprav v proizvodnji?

Res je. To delo mi zelo odgovarja, saj je zelo raznoliko in dinamično. Čeprav imam rada laboratorij, sem na sedanjem delovnem mestu bolj v gibanju, ukvarjam se z različnimi projekti, tudi s področjem ekologije.

Kaj pa znanje, ki ste ga pridobili med študijem, se tudi to razlikuje od znanj, ki jih zdaj potrebujete v praksi?

Zelo. Lahko rečem, da o proizvodnji cementa prej nisem veliko vedela. Na fakulteti sem se usmerila na področje biokemijske tehnologije. Seveda pa so pomembne tudi osnove, ki jih je moč pridobiti le s študijem.

Namesto bele laboratorijske halje nosite zeleno-oranžno delovno obleko … Tako je. Ko grem na teren, obujem še zaščitne čevlje in si nadenem očala in čelado.

Ampak cementarniški laboratorij ste si pa le ogledali, kajne?

To pa. Tudi nekaj poskusov sem izvedla. Laboratorij je vendarle moja prva ljubezen.

POGOVARJALI SMO SE

Neža se je našemu kolektivu pridružila maja letos. Je sveža

diplomantka univerzitetnega programa kemijske tehnologije Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo v Mariboru, pri nas

pa smo jo zaposlili kot inženirko v uvajanju.

»Sodelavci so kolegialni, na vsakega se lahko obrnem, če kaj rabim, vsi so mi pripravljeni pomagati, tako da je res super,« pravi Neža, ki je zelo zadovoljna s prijetnim vzdušjem v kolektivu.

Pred nekaj tedni ste se preselili v pisarno na mesto našega nedavno upokojenega sodelavca Jožeta Voduška, k sodelavcu Gregorju Uraniču …

Nova pisarna je name naredila zelo dober vtis. Sodelavec se včasih pritoži, da poslušam čudno glasbo, ampak sem zdaj našla takšno, ki odgovarja obema. Preden sem prišla sem, sem bila opozorjena, da je kolega Uranič zelo glasen, sploh kadar se pogovarja po telefonu, da se ga sliši celo na hodniku. Ampak sem se na to že navadila (smeh) in mi je tukaj zelo všeč.

Na delo v Trbovlje se vozite iz Laškega. Ampak ta kratka razdalja ni nič v primerjavi z vašimi siceršnjimi potovanji. Konec oktobra ste na primer obiskali Poljsko, deželo našega sedanjega direktorja, v začetku decembra ste poleteli za nekaj dni na Dansko …


evrov. Sicer so tam stroški višji, hrana in te stvari so nekako enkrat dražje kot pri nas, ampak se je zvečer mogoče dobro najesti v številnih restavracijah, ki ponujajo obroke po akcijski, polovični ceni.

Zdi se, da vas je Danska zelo navdušila …

Res me je. Všeč mi je njihova urejenost, arhitektura, način, kako sodobne zgradbe umeščajo v stara mestna jedra. Všeč so mi ljudje. Vsi so bili zelo prijazni, umirjeni, pripravljeni pomagati … Vsi tekoče govorijo angleško. Avtomobilov skoraj nimajo, vozijo se s kolesi, starši prevažajo otroke v lesenih zabojih, pritrjenih na balanco. En dan je v mestu rahlo deževalo, pa to nikogar ni motilo. Nihče ni uporabljal dežnika, razen moje prijateljice, tako da se je najbrž že od daleč videlo, da sva turistki.

Vam je všeč tudi Slovenija? Seveda, Slovenija je zelo lepa. Tudi Zasavje je lepo.

Ste že tudi vi kdaj gostili kakšnega prijatelja, prijateljico iz tujine?

Sem. Sicer živim še pri starših, tako da so tudi oni »primorani« sodelovati v teh mojih izmenjavah, ampak želim ohraniti to možnost tudi pozneje, ko bom šla na svoje. Sama sem namreč izkusila, kako veliko človeku pomeni, da lahko pri nekom prespi, dobi informacije o deželi iz prve roke, obenem pa tudi vodenje in družbo … Do sedaj sem gostila dva Američana, ki živita na Češkem, Poljakinjo

in dva Čeha. Med drugim sem vse peljala na Kum, od koder je ob lepem vremenu čudovit razgled. Bili so navdušeni. Nasploh so jim ljudje in Slovenija zelo všeč. Ker imam sama zelo rada vokalno skupino Perpetuum Jazzile, jo z velikim veseljem predstavljam tudi svojim prijateljem v tujini. Moram reči, da so ti fantastični pevci še vsakega očarali.

Potovanja in izmenjave so mogoče tudi znotraj skupine Lafarge … Vas tudi to zanima, da bi šli v službo čez mejo?

Zelo. Dejansko sem zelo vesela, da sem dobila službo v tej mednarodni korporaciji. Predvsem zato, ker so mi že na začetku povedali, da če zaposleni želi v tujino, to sploh ni problem.

Pa že razmišljate, kam bi šli?

Dejansko bi šla kamorkoli. Ko sem bila majhna, sem sanjarila o Franciji, pa ne vem, zakaj. Od navdušenja nad to deželo sem obiskovala jezikovni tečaj francoščine. Na seznamu mojih priljubljenih držav je tudi Kanada.

Neža v prostem času zelo rada bere. Rada tudi posluša glasbo, in sicer od elektronskih ritmov, rocka do klasične glasbe. Ker ne zdrži dolgo pri miru, se seveda ukvarja tudi s športom. Najraje teče ali igra badminton.

Če bo to predel Kanade, kjer govorijo francosko, bo ravno pravšnje za vas.

No, francoščine vendarle ne obvladam tako dobro kot angleščino. Učila sem se je v srednji šoli in ker jezika nekaj časa nisem uporabljala, sem kar dosti pozabila. Zato sem se zdaj odločila, da začnem prebirati tanke otroške slikanice v francoščini, da malo osvežim svoje znanje.

Bližajo se prazniki, tudi v podjetju pomagate vzdrževati predpraznično vzdušje, saj smo vas zmotili ravno med okraševanjem novoletne jelke …

To je moje prvo decembrsko vzdušje v službi. Kolegica je začela postavljati jelko, in sem se ponudila, da ji pomagam. Ob tem sem dobila idejo, da bi na jelko obesili tudi suho sadje, ki mi ga je prinesel Miklavž. Tako bo jelka malo bolj naravna, pa tudi sladka. Računam, da bodo sodelavci do novega leta to suho sadje že »obrali« z jelke.

Kako boste pa osebno preživeli praznike?

Božič bom preživela v družinskem krogu. Imamo običaj, da s sestro postaviva in okrasiva jelko, jaz spečem potico, oče pripravi biftek, po večerji pa se obdarimo. Za novo leto gremo po navadi vsak po svoje. Letos bom za spremembo v Sloveniji. V okviru mednarodnega novoletnega dogodka, ki se bo odvijal v Sloveniji, pride sem nekaj tujcev, tako da bo pestro.

Torej znate speči potico. Kaj še radi počnete v prostem času, kadar se ne potepate po svetu?

Rada berem in poslušam glasbo. Po obisku na Danskem, kjer je prijatelj igral kitaro, me je ta inštrument zelo navdušil. Sama sicer znam igrati klavir in saksofon, ampak prvega ne moreš prenašati okrog, saksofon pa je za spremljavo preglasen. Trenutno me drži, da bi si nabavila kakšno rabljeno kitaro in se jo naučila igrati.

Medije radi spremljate?

Nasprotno. Zdi se mi, da so polni nekoristnih in popačenih informacij, črne kronike in podobnega. Če me kaj zanima, pobrskam za informacijami na internetu.

Kaj pa LC tim? Ste naš časopis, odkar ste v cementarni, že prelistali?

To pa. V bistvu vse letošnje številke. Moram reči, da se mi zdi zanimiva revija.

KOPENhAGEN, DANSKANeža na vhodu v hipijevsko vas Christiania.


NAŠA VARNOST

V letošnjem letu smo v podjetju Apnenec d.o.o. izvedli kar nekaj izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu. Med drugim smo:

• razširili transportno cesto v kamnolomu Zidani Most,

• uvedli rumeno in modro cono v kamnolomu ter na novo definirali rumeno cono v tovarni,

• zamenjali zaščitna očala z odpornejšimi na prah in rosenje,

• postavili table za obvezno vzvratno parkiranje v tovarni in kamnolomu,

• postavili nove zaščitne ograje v tovarni in kamnolomu,

• postavili skrinje za LOTOTO proceduro v drobilnici kamnoloma,

• zarisali nova parkirišča v kamnolomu in tovarni.

Julija smo ocenili uporabo osebne varovalne opreme pri zaposlenih in zunanjih izvajalcih (voznikih cistern).

Ker je 3. decembra stopil v veljavo nov zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1, Uradni list, št. 43/2011), smo v decembru

VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU V APNENCU

letošnje izboljšave in novosti

Cilji na področju varnosti v prihodnjem letu:• nič nezgod,

• 100-odstotna uporaba osebne varovalne opreme (pri zaposlenih in zunanjih izvajalcih),

• redno izobraževanje zaposlenih in redno izvajanje pregledov s področja varstva in zdravja pri delu,

• nič kršitev na področju varnosti,

• pisanje in reševanje nearmiss-ov,

• posodobitev karte kamnoloma Zidani Most.

Lafarge Cement Trbovlje v sklopu svoje dejavnosti postavlja na prvo mesto varnost zaposlenih. Tako je bilo tudi v letu 2011, kljub težkim razmeram na trgu, prekinjenem obratovanju peči in večjemu številu zunanjih izvajalcev, kar je povzročilo nekaj več kršitev varnostnih standardov, se je stanje skozi leto postopoma izboljševalo.

LETNO IZOBRAŽEVANJE

Varnost in zdravje pri deluVečje novosti in reševanje težav v letu 2011:

• uvedba t.i. ID identifikacijskih kartic za podizvajalce,

• prepoznavanje ter izdelava akcijskega plana za področja nevarnih energij (hERA),

• seznanjanje predvsem madžarskih voznikov tovornjakov z varnostnimi standardi tovarne,

• implementacija obveznega vzvratnega parkiranja vozil z ustreznimi oznakami,

• priprava dela s poudarkom na varnosti pri demontaži starega dimnika in zamenjavi elektrod v elektrofiltru hladilca klinkerja,

• kodifikacija z vpeljavo »LOTO« procedure zaklepanja ventilov na zračnih topovih izmenjevalca toplote,

• opremljanje tovarne z več jezikovnimi tablami o obvezni varovalni opremi.

V sklopu predavanja za zaposlene smo predstavili:• CSM (Contractor Safety Management)

standard za delo s podizvajalci,

• novo in staro zakonodajo o varnosti in zdravju pri delu,

• zdravstveno varstvo in prvo pomoč,

• sredstva in opremo za osebno varstvo pri delu,

• tehnično varstvo,

• požarno varstvo,

• nov standard o poročanju in preiskavi.

Z namenom revizije stanja varnosti v tovarni in sledenja slovenski zakonodaji s tega področja, med drugim je pričel 3. decembra veljati nov Zakon o varnosti in zdravju pri delu, smo v službi varstva pri delu za posamezne skupine organizirali redna periodična preverjanja znanja iz varnosti in zdravja pri delu ter varstva pred požarom. Znanje smo preverjali pri zaposlenih v Lafarge Cementu Trbovlje in hčerinskem podjetju Apnenec. Poseben poudarek smo pri izobraževanju namenili tudi skupini zaposlenih, ki je decembra opravljala pomožna dela v avstrijskem Retzneiu.

Na koncu vsakega predavanja smo povzeli dela na področju varnosti in zdravja pri delu z oceno stanja v tovarni, opažanja izvedenih varnostnih pregledov, opažanja zunanjih obiskovalcev, podizvajalcev, zaposlenih ter predstavili načrte.

Damjan Kovač

z zaposlenimi izvedli redno letno preverjanje znanja iz varnosti in zdravja pri delu ter požarne varnosti. Prav tako nas v tem mesecu čaka še remont mlina Krupp, kjer mora biti varnost zaposlenih kar v največji meri zagotovljena.

Tako kot v Lafarge Cementu je tudi v našem podjetju varnost zaposlenih in zunanjih izvajalcev na prvem mestu. Pri nas proizvodnja apnenčeve moke obratuje že 1347 dni brez nezgode pri delu z bolniško odsotnostjo, v kamnolomu pa kar 3719 dni brez nezgode pri delu z bolniško odsotnostjo.

V prihodnjem letu si želimo, da bi število dni brez nezgode pri delu še naprej naraščalo, zato menimo, da le z rednim izobraževanjem zaposlenih ter sodelovanjem med vodstvom in delavci pripomoremo k uspešnosti na tem področju.

Darijan Arnšek

KAMNOLOM ZIDANI MOSTMed letošnjimi večjimi pridobitvami je tudi razširitev ceste v kamnolom.


NAŠE DELO

Na naslovnici smo izpostavili objekt Mladinski center Trbovlje (avtor fotografije: Damian Buraczewski). Zgradba arhitektov Kristijana Čuka, Simona Škrbca in Darjana Bunte je namenjena mladim, njihovim aktivnostim in deloma turizmu, saj del objekta zajema mladinski hotel z 22 posteljami in servisne prostore.

PREDSTAVITEV IZBRANIh ZGRADB

Nedavno zgrajeno z našim cementom

V Sloveniji in tudi sosednjih državah stojijo številne zgradbe, zgrajene s cementom trboveljske cementarne.

To seveda ni presenetljivo, saj trboveljska cementarna oskrbuje trg s tem zelo pomembnim gradbenim

materialom že celih 135 let. Zgovoren je tudi podatek, da je beton, katerega sestavni del je cement, drugi najbolj uporabljan material na svetu, takoj za vodo.

V preteklem letu smo na našem koledarju predstavili nekatere zanimivejše svetovne gradbene projekte

skupine Lafarge, tokrat predstavljamo lokalne, slovenske projekte, pri katerih je bil uporabljen naš

cement.

MLADINSKI CENTER TRBOVLJE

Kljub centralni legi v mestu je lokacija odmaknjena od mestnega vrveža in prometnic. Ob novo glasbeno šolo na severnem robu stavbnega otoka so v zelenje umeščeni trije vila bloki. Njihova kompozicija izraža heterogenost morfologije okolice, mnogo smeri ustvarja različne orientacije novih objektov. Na ta način ni nobena fasada vzporedna drugi, vzpostavljena je velika mera individualnosti. Dolgi pasovi fasade zagotavljajo stanovanjem dobro osvetljenost. Parkiranje in shrambe so v kletni etaži. Vsak objekt ima svojo centralno kotlovnico, hlajenje je urejeno individualno, fasadni plašč in sistem energetske oskrbe vzpodbujata odgovorno obnašanje in zmanjševanje rabe energije. Povzeto po kalamar.si

STANOVANJA CVETKOVA Arhitektura: Andrej Kalamar Lokacija: Murska Sobota Foto: Miran Kambič

Ekonomska šola Murska Sobota je vključena med 60 najboljših vzgojno-izobraževalnih stavb na svetu po izboru strokovne komisije OECD za učinkovita učna okolja (CELE). Ta je pohvalila njeno vizualno in prostorsko harmonijo: zunanjo umirjenost v kontrastu z barvitostjo okolice ter notranjo skladnost barv in oblik. Posebej so izpostavili vključenost šolskega osebja v razvijanje idejne zasnove ter prožnost arhitekturne zasnove, ki omogoča uporabo šolskih prostorov tudi za spodbujanje druženja skozi dejavnosti, kot sta šport in kultura. Projekt je prejel Plečnikovo nagrado. Žirijo je med drugim prepričal z nasprotjem med zunanjo eleganco črnine in izrazito svetlim, naravno osvetljenim interierjem. Povzeto po trajekt.org, sio.si

EKONOMSKA ŠOLA MURSKA SOBOTA Arhitektura: Benda, hočevar, Zorc Lokacija: Murska Sobota Foto: Miran Kambič

Športna dvorana zaradi svoje velikosti občutno presega gabarite tradicionalnih zazidav, a v manjšem kraju, kakršen je Podčetrtek, predstavlja edini večji pokriti prireditveni prostor. Čeprav je prvenstveno namenjena športu, opravlja tudi vlogo glavne občinske dvorane za kulturne dogodke z večjim številom obiskovalcev. Prav ta dvojna vloga služi tudi kot izhodišče za detajlnejšo oblikovno zasnovo objekta. Osnovni oblikovni nosilec je »rdeča preproga«, ki obiskovalce pripelje do prireditev v objektu. Ta živobarvna in atraktivna oblika se pred vhodom razširi v dostopno ploščad, ki postopoma objame obiskovalce in jih usmeri proti glavnemu vhodu v dvorano. Svečanost dostopa je zvečer poudarjena tudi s svetlobnim ornamentom na fasadi. Povzeto po trajekt.org

ŠPORTNA DVORANA PODČETRTEK Arhitektura: Enota d.o.o.Lokacija: Podčetrtek Foto: Miran Kambič

LETNO IZOBRAŽEVANJE

Varnost in zdravje pri delu


NAŠE DELO

Arhitekturno urbanistična ideja je bila vzpostaviti abstraktni lebdeči objekt nad prostim javnim mestnim parterjem, ki s svojo značilno podobo tvori novo mestno veduto z značilno dnevno in nočno podobo in kljub raznolikemu programu deluje kot monolitna celota. V parterju se nahaja avtobusna postaja, zunanja ureditev zajema dva manjša trga v sklopu ureditve postaje. V nadstropjih sta zajeti dve funkciji; javna garaža s 300 parkirnimi mesti in poslovni stolpič s prostori davčne uprave Velenje. Nepravilna rastrska perforacija na fasadnih ploščah vizualno razgradi velikost objekta in služi za osvetlitev notranjosti garažne hiše, vendar preprečuje poglede na konstrukcijo in parkirane avtomobile. Povzeto po arhitektmagazin.si

Programska in gradbena prenova 120 let starega kompleksa vzpostavlja dvorec v originalno stanje, gospodarski objekti se zamenjajo z novimi, prilagojenimi novim funkcijam in tehnologijam, vse v sodelovanju z regionalnim Zavodom za varovanje kulturne dediščine. Podolžnost vinske kleti sledi topografiji terena, z osnovno volumsko kompozicijo pa sprejema podrejeni položaj v odnosu do dvorca in stare lipe. Streha je krita z rdečo opeko, kritino nekdanjih gospodarskih objektov. Množico vertikalnih letev na fasadni opni objema grozdje. Panoramsko okno na zahodni fasadi obiskovalca kleti poveže z vinogradi na pobočjih in dolino pod njimi, serija lin na nasprotni strani prostora pa odpira pogled v kleti. Povzeto po kalamar.si

Objekt, ki stoji v središču vasi hodoš, išče navezavo z lokalnim kontekstom, kjer so na dolgo parcelo postavljeni gospodarski objekti z vzdolžno stranico, stanovanjski objekti pa so vzporedni s cesto. Skupaj tvorijo notranji atrij, oziroma dvorišče, ki je povzeto tudi v novem objektu: zaradi oblike L je formirano notranje interno dvorišče na spodnjem nivoju, ki se preko obstoječega terena in preurejenega travnika zlije s krajino. Ravna streha se nad sobami spremeni v rastočo enokapnico. Sobe se tako dodatno odpirajo proti sončni svetlobi, streha ni več monotona horizontala, ampak postane razgibana in podobna valoviti prekmurski pokrajini.

Povzeto po ravnikar-potokar.si

V letih 2007-2008 je bil za potrebe Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru obsežno prenovljen grad hompoš. Preobrazba namenske rabe prostora in z njo povezane obstoječe stavbne substance, je eden večjih kreativnih in odgovornih arhitekturnih izzivov. Območje spomenika je bilo potrebno v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine uspešno revitalizirati. Proces rekonstrukcije je zahteval inventivne rešitve, znotraj katerih je bilo potrebno ob zavedanju nekaterih nedotakljivih spomeniških delov izkoristiti potencial ponovne rabe objekta. Časovno in prostorsko slojevitost zaključuje najsodobnejši prizidek, ki v sebi skriva drzna formalna presenečanja sodobne časovne plasti.

Povzeto po styria.si

AVTOBUSNA POSTAJA VELENJE Arhitektura: Guzič Trplan Arhitekti Lokacija: Velenje Foto: Miran Kambič

VINSKA KLET MAROFArhitektura: Andrej Kalamar Lokacija: Mačkovci Foto: Miran Kambič

CENTER STAREJŠIh OBČANOV hODOŠArhitektura: Ravnikar PotokarLokacija: hodoš Foto: Miran Kambič

FAKULTETA ZA KMETIJSTVO Arhitektura: David Mišič, Ljubo Mišič Lokacija: Maribor Foto: Miran Kambič


Glasbena šola predstavlja programsko razgiban sistem, ki se odraža v tripartitni volumski kompoziciji. Dvorana je umeščena z vhodom iz avle, volumsko pa posega v osrčje stavbnega otoka. Grajena je v dveh etažah in tudi na zunaj predstavlja programski poudarek - funkcionira kot členek med krilom s kabineti in krilom z različnimi programi. Kabineti glasbenega pouka so umeščeni v svojem krilu z jasnim arhitekturnim izrazom. Enovit volumen spominja na piščal oziroma ritme not v črtovju. Na linijo Cvetkove ulice se naravnava krilo, v katerem je v pritličju uprava, v prvem nadstropju baletna dvorana, v drugem nadstropju pa skupinski učilnici.

Povzeto po kalamar.si

Vrtec v Kidričevem, ki je nastal v zgodnjih petdesetih skupaj s tovarno aluminija, sestavljajo tri lamele in je priključen osnovni šoli. Lamela s cestne strani je obdana z ozkim pasom oken, proti sosednji lameli, s katero jo povezuje dolg in ozek atrij, pa se odpira z obsežnimi zasteklitvami. V tretji lameli, ki povezuje vrtec s šolo, sta uprava in skupna kuhinja z jedilnico. Posamezni deli omogočajo komunikacijo med posameznimi funkcionalnimi sklopi in različnimi starostnimi skupinami otrok. Vhodni plato pred vrtcem je ena redkih tlakovanih površin v Kidričevem, za otroke pa je slikarsko platno in po trditvah arhitektov postaja vedno bolj tudi zbirališče krajanov različnih starostnih skupin. Povzeto po revijaambient.si

Nova tržnica v neposrednem središču mesta je za razliko od stare zasnovana kot ekstrovertiran prostor, zasnovan kot velika jeklena streha, ki pokriva zaprte in odprte stojnice. Streha je razdeljena na več manjših strešnih površin, ki so višinsko zamaknjene. Tako ustvarjajo medprostore, skozi katere prodira sončna svetloba. Konični medprostori, ki omogočajo naravno osvetljevanje tržnice, imajo tudi konstrukcijski namen, saj tvorijo nosilce, ki omogočajo premostitev celotne širine stavbe brez vmesnih podpor. Monokromatska barvna zasnova tržnice ustvarja nevtralno prostorsko ozadje, ki poudarja barvno raznovrstnost sadja, zelenjave in drugih izdelkov na stojnicah. Povzeto po arhitekturakrusec.si

Kompleks 10 vrstnih hiš zaseda nekdanja parkirišča med stanovanjskimi bloki in pritličnimi enodružinskimi hišami. Na trikotno zemljišče sta v križišče postavljena dva niza vrstnih hiš, tako da ustvarjata miren notranji prostor, razdeljen na vrtove. V hišah so štiriinpolsobna stanovanja, organizirana v treh etažah. Pritličje je velik bivalni prostor, organiziran okrog stopnišča in odprt na vrt, od koder je tudi dostop na notranjo pešpot. Vrstne hiše zasedajo majhno površino sredi obstoječe soseske. hiše so nizkoenergijske, hladijo in ogrevajo se s toplotnimi črpalkami, imajo solarno napravo za ogrevanje vode in energetsko izkaznico. Povzeto po zaps.si

GLASBENA ŠOLAArhitektura: Andrej Kalamar Lokacija: Murska Sobota Foto: Miran Kambič

VRTEC Arhitektura: Mojca Gregorski, Ajda Vogelnik Saje Lokacija: Kidričevo Foto: Miran Kambič

TRŽNICA CELJE Arhitektura: Arhitektura Krušec Lokacija: Celje Foto: Miran Kambič

VRSTNE hIŠE Arhitektura: David Mišič Lokacija: Maribor Foto: Miran Kambič


NAŠE DELO

Vinska klet se nahaja v središču idiličnega posestva Škalce nad Slovenskimi Konjicami. Izgradnja objekta se je končala spomladi 2009 in predstavlja tehnološko in arhitektonsko enega najmodernejših tovrstnih objektov v tem delu Evrope. Kompleks sestavljajo nova vinska klet s prešo, polnilnico in skladiščnimi prostori, upravna zgradba, reprezentančna klet z modernim degustacijskim prostorom, vinoteka in prodajalna vin. Moderni prostori (3477 m2) se v večini nahajajo pod zemljo, edinstven arhitekturni dosežek pa v največji meri ohranja karakter obstoječega ambienta. Novi koncept objektov znatno pripomore tudi k zmanjšanju porabe električne energije.

Povzeto po zlati-gric.si in si21.com

VINSKA KLET ZLATI GRIČArhitektura: Andrej Kemr, Igor Skulj, Valentin Gorenčič Lokacija: Slovenske Konjice Foto: Zlati Grič

Puhov most je dolg 430 metrov, širok 18,7 metra in zgrajen v horizontalnem radiju 460 metrov. Na njem je dvopasovno vozišče, ob njem pa pasova za kolesarje in pešce. Podprt je z dvema opornikoma in štirimi vmesnimi stebri, od katerih so trije v jezeru. Na podporni je voziščna konstrukcija trapezne oblike. Statični sistem mostu je izdelan po t.i. sistemu ''extradosed bridge''. Za to vrsto mostov je značilno, da so na pogled podobni kabelskim, a imajo precej nižje pilone. V času snovanja je bilo v Evropi samo nekaj mostov te vrste, nekaj več jih je na Japonskem. Precej konstruktorskih in oblikovnih karakteristik pa je popolna novost, tako da skupaj s prekrasnim ozadjem starodavnega Ptuja tvorijo čisti unikat. Povzeto po dars.si

MOST ČEZ REKO DRAVO NA PTUJUArhitektura: Ponting Lokacija: Ptuj Foto: Igor Divjak Dnevno mejno vrednost PM10, ki znaša

50 microg/m3, je letos do konca oktobra prekoračilo 7 slovenskih mest. V Zagorju je bila vrednost presežena 51 dni (od dovoljenih 35), v Murski Soboti 45 dni, Novem mestu in Trbovljah 43, Celju 42, Mariboru 41 in v Ljubljani 37 dni.

Onesnaženost s prašnimi delci je v Sloveniji resen problem. Zaradi kršenja predpisov o kakovosti zraka grozi naši državi tožba Evropske komisije.

Cementarna Lafarge Trbovlje obratuje

Cementarna Lafarge Trbovlje ne obratuje

PM10 v Trbovljah v 2010 in 2011 (microg/m3)



PM10 v Zagorju v 2010 in 2011 (microg/m3)


OBRATOVANJE LAFARGE CEMENTA

Majhen vpliv na kakovost zraka v Zasavju

Iz agencije za okolje (ARSO) opozarjajo, da so v novembru beležili povišane koncentracije delcev PM10.

Skoraj povsod po Sloveniji koncentracije presegajo z zakonodajo predpisano povprečno dnevno mejno

vrednost, 50 mikrogramov/m3. Med najbolj kritičnimi mesti sta tudi Trbovlje in Zagorje, v katerih je ARSO

v novembru izmeril številna preseganja dnevno dovoljenih vrednosti. Kljub temu da peč trboveljske

cementarne Lafarge ne obratuje od konca junija, se kakovost zraka v Zasavju ni bistveno spremenila.



SO2 v Zagorju v 2010 in 2011 (microg/m3)



NOx v Trbovljah v 2010 in 2011 (microg/m3)



SO2 v Trbovljah v 2010 in 2011 (microg/m3)

opomba: podatki za oktober 2011 so neuradni.

Povišana koncentracija delcev je opazna zlasti v zimskih mesecih, kar gre pripisati slabšim vremenskim razmeram v tem času (šibki vetrovi in temperaturne inverzije) in večji potrebi po ogrevanju ter emisijam iz prometa. Glavni vir trdnih delcev v zraku je namreč promet v mestih, na podeželju pa individualna kurišča na drva in premog. Ob tem v ARSO opozarjajo, da problem ni toliko v energentih, temveč v kurilnih napravah, ki so stare.

Onesnaženost s prašnimi delci je sicer resen problem v Sloveniji, saj ji zaradi kršenja predpisov o kakovosti zraka grozi tožba Evropske komisije. Dnevna mejna vrednost 50 mikrogramov/m3 je namreč po direktivi lahko presežena le 35 dni na leto, to pa je letos zgodilo že v sedmih mestih. Med temi je rekorder Zagorje (vrednost je bila presežena 51 dni). Druga mesta, v katerih je bila mejna vrednost prekoračila v več kot 35 dneh, so še Murska Sobota (45 dni), Novo mesto in Trbovlje (43 dni), Celje (42 dni), Maribor (41 dni) in Ljubljana (37 dni). Ti podatki ne vključujejo novembrskih in decembrskih, ko se ocenjuje ponovno bistveno poslabšanje kakovosti zraka.

V Lafarge Cement uporabljamo najboljše razpoložljive tehnologije za zmanjšanje izpustov, saj težimo k čim manjšim vplivom na okolje, v okviru tega tudi manjšim emisijam prašnih delcev. Te so bile vedno v času obratovanja cementarne daleč pod zakonsko dovoljenimi, k

čemur so prispevale investicije v okolje, ki smo jih izpeljali v zadnjih letih. Tako smo z namenom zmanjšanja trdnih delcev med drugim posodobili elektrofilter hladilca klinkerja, zaprli skladišče klinkerja, asfaltirali področja znotraj cementarne, za znižanje delcev PM10 pa dodatno skrbi tudi odžvepljevalna naprava.

Na povišane vrednosti koncentracije delcev ima proizvodnja v Lafarge Cementu majhen vpliv, kar dokazujejo meritve onesnaženosti zraka s trdnimi delci PM10 v Trbovljah in Zagorju v letih 2010 in 2011, ko cementarna več kot polovico časa ni obratovala. Najvišje vrednosti v Trbovljah in Zasavju so bile dosežene v prvih mesecih in ob koncu leta 2011, ravno v času, ko cementarna ni obratovala.


NAŠE DELO

ZNANJE IN IZKUŠNJE NAŠIH ZAPOSLENIH

Pomoč v drugih cementarnah Lafarge

OSKRBA KAMNOLOMA

V bodoče brez kamionov skozi center Trbovelj

V drugi polovici oktobra je nekaj naših zaposlenih iz obrata proizvodnje cementa, ki so usposobljeni za rokovanje z napravo za čiščenje nalepov Cardox, obiskalo tovarno v Pecsu na Madžarskem. Izvedli so ročno demonstracijsko čiščenje in čiščenje s Cardox napravo. Naše kolege iz proizvodnje v Pecsu so naučili varne uporabe omenjene naprave, ki smo jo nato tudi pustili v uporabo tovarni v Pecsu. Delo naših zaposlenih in izvedeni trening za zaposlene v madžarski tovarni sta bila uspešna, saj je proizvodnja klinkerja v tamkajšnji tovarni do načrtovane zaustavitve naprav potekala prvič brez zastojev.

Naši zaposleni so v novembru pomagali tudi v cementarni Retznei v Avstriji. Sodelovali so pri čiščenju naprav na izmenjevalcu

V naši cementarni sta glavni surovini za pripravo klinkerja lapor in apnenec, ki ju pridobivamo v kamnolomu Plesko. Ta je od tovarne oddaljen 3 kilometre. Transport zdrobljenega materiala do tovarne poteka po podzemnem rovu, kar predstavlja eno izmed redkih tovrstnih rešitev v svetu. Gre za okolju prijazno rešitev, s katero običajni kamionski prevozi surovine iz kamnoloma do cementarne niso potrebni.

Skupina Lafarge ceni znanje in izkušnje, ki so jih naši zaposleni pridobivali v 135-letni zgodovini obratovanja trboveljske cementarne. Oboje delijo s kolegi v drugih Lafargeevih cementarnah. Konec letošnjega leta so naši delavci tako pomagali kolegom v cementarni Pecs na Madžarskem in v cementarni Retznei v Avstriji.

CEMENTARNA RETZNEIPomagali smo pri rušenju objektov in vzdrževanju pri obzidavi peči v cementarni Retznei v Avstriji.

toplote. Čiščenje so izvedli med načrtovanim enodnevnim zastojem proizvodnje in ga tudi uspešno zaključili. Ponovni zagon proizvodnje klinkerja v tovarni Retznei je uspel v načrtovanem roku.

Tudi v zadnjih tednih so naši zaposleni iz obrata vzdrževanja odšli na delo v cementarno Retznei, kjer so pomagali izvajati dela pri rušenju objektov v bližini novega kamnoloma. S svojim znanjem in izkušnjami so avstrijskim kolegom znatno pomagali tudi pri vzdrževalnih posegih, popravilih in čiščenju naprav med krajšim remontom. Tega so v cementarni Retznei izvedli med štirinajstdnevnim zastojem proizvodnje, ker so morali zamenjati ognjeodporno obzidavo v peči za žganje klinkerja.

Cestni transport v kamnolomu tako koristimo zgolj za potrebe njegovega obratovanja, in sicer za dobavo nafte, kurilnega olja, razstreliva, servisnih dejavnosti in premikov gradbene mehanizacije. Celoten promet zaenkrat poteka skozi mesto Trbovlje in čez naselje Terezija. Zaradi tega smo pričeli iskati rešitev, s katero bi se transportna vozila za oskrbo kamnoloma v prihodnje izognila centru Trbovelj. Za najprimernejšo rešitev se

je izkazala obstoječa povezava preko lokalne ceste Trbovlje-Retje in ureditev ceste znotraj kamnoloma do njene upravne stavbe.

Dostopno cesto znotraj kamnoloma smo izdelali v jugozahodnem delu kamnoloma do meje pridobivalnega prostora ter dalje na pristopnih parcelah do meje pridobivalnega prostora iz smeri lokalne ceste Trbovlje-Retje. Za potrebe realizacije projekta smo o načrtovanem posegu obvestili tudi podjetje RTH, za potrebna soglasja priključitve na lokalno cesto pa smo se obrnili na Občino Trbovlje. S preusmeritvijo prometa bomo hkrati pripomogli k večji varnosti v cestnem prometu ter zmanjšanju negativnih vplivov na bližnjo okolico, obenem pa bomo skrajšali cestno povezavo med tovarno in kamnolomom.

Dovozna cesta bo označena z ustrezno prometno signalizacijo, dostop v notranjost kamnoloma pa bo fizično preprečevala ograja z zapornico. Pred samo navezavo se bo izvršila tudi potrebna rekonstrukcija odvodnjevalnega kanala s poglobljenim jaškom. Damjan Kovač

MESTO BODOČE PRIKLJUČITVE NA LOKALNO CESTO PROTI RETJUPriključek, viden na levi, je še v izgradnji.


NAŠI LJUDJE

ANKETA

Vlasta Šušteršič, vodja prodajne pisarne:»Zimski čas najraje preživljam z družino. Skupaj gremo radi v hribe, da se naužijemo snega. S triletnim sinom se radi sankamo, kepamo, tudi po snegu se »mečemo« in uživamo kolikor se le da. Običajno se v decembru tudi z veseljem pripravljamo na praznike, pečemo piškote, postavimo jelko, jaslice in okrasimo tudi otroško sobo.«

Teja Zagorc, referent v prodaji:»Odkar imam vnukinjo, ki je zdaj stara dve leti in pol, se z njo zelo rada igram na snegu. Skupaj se sankava, delava snežaka, če je dovolj snega, pa zgradiva tudi iglu. Ko sem imela svoje otroke, je časa za igro vedno primanjkovalo, zdaj pa si ga z veseljem vzamem in uživam v vsakem trenutku.«

Spet je tu veseli zimski čas. Če bo zima radodarna s snegom, bodo tu tudi zimske radosti, v katerih naši zaposleni radi uživajo. Vsaj v naši anketi so tako povedali.

Gregor Uranič, koordinator proizvodnje: »Letošnja zima bo zelo pestra. Najprej grem na preventivo v Zreče, v toplicah bomo z družino preživeli tudi novoletni čas, med zimskimi počitnicami pa načrtujemo letovanje v Ratečah, od koder se bomo hodili smučat na bližnja smučišča. Za praznike tudi stanovanje radi okrasimo, otroci svojo sobo, jaz pa balkon, da se dom praznično sveti.«

Andrej Božiček, referent v nabavi: »Rad smučam, nad smuko pa je navdušena tudi hči. Žena malo manj, a vseeno smuča. V februarju si navadno privoščimo teden dni družinskega smučanja, običajno v Bohinjski Bistrici ali Kranjski Gori. Ko zapade sneg, pa tudi doma uživamo, naredimo snežaka ali se sankamo. Za praznike doma zadiši po potici in piškotih, ker je moja mama odličen »cukerpek«.

Naši jubilanti(november in december)

30 let dela: Bojan Žibert Žarko Mandič

Jubilantoma iskreno čestitamo!

Nagrado prejmejo:1. nagrada: Ptičja krmilnica in knjiga Ptičje zbirališče Boštjan Forte, Globušak 27, Trbovlje

2. nagrada: Lesena skleda Breka Danijel Greifoner, Pohorska cesta 27, HočeMarjan Lesar, Cesta Tončke Čeč 30, Trbovlje

3. nagrada: Knjiga Odsev spomina, avtor Antonio Živkovič Milena Bukovšek, Majcenova 14, Trbovlje Edita Žižek, Zavrstnik 1, Šmartno pri Litiji Nada Stošicki, Studenec 63, Studenec Nagrade bomo poslali po pošti. Čestitamo!

Rešitev nagradne križanke iz prejšnje številke LC tima: VISOKA OBLETNICA CEMENTARNE

KUKAMO V VAŠ PREDAL

Morda tudi v žep

SAŠO TOMAŽIČIzmenično metanje in lovljenje žogic

je lahko v stresnih trenutkih zelo sproščujoča igra.

Naš vodja elektro vzdrževanja Sašo Tomažič ima predale polne barvnih svinčnikov, saj rad riše in barva. Najraje, pravi, označuje električne tokove in tiste reči, ki pač pritičejo električarjem. Se pa Sašo tudi rad igra. To sicer počne doma, s svojim sinom, zatrjuje, čeprav v njegovem delovnem kotičku človek naleti na vse sorte igrač. Med drugim na tovornjaček, namizno igrico s kroglico in luknjicami ter celo na žogici, s katerimi zna Sašo spretno žonglirati.


NOVOSTI IZ SINDIKATA

NAŠI LJUDJE

DECEMBRSKE AKTIVNOSTI Številni pogovori z vodstvom in zaposlenimiDecembra smo imeli sindikalisti obilo dela s pogovori o aktualnih temah z vodstvom. Sklicali smo zbor delavcev, na katerem so nam predstavniki vodstva predstavili program za leto 2012, obrazložili potek pridobitve dovoljenja za obratovanje z alternativnimi gorivi ter odgovarjali na vprašanja zaposlenih. Največ vprašanj se je seveda nanašalo na prihodnost naše tovarne, vendar nam konkretnih odgovorov v tem trenutku ne morejo podati niti predstavniki vodstva. Glede dovoljenja za obratovanje z alternativnimi gorivi smo namreč prepuščeni milosti oziroma nemilosti državnim institucijam, ki že predolgo odločajo o naši usodi.

Vsem zaposlenim, njihovim družinam, upokojencem ter vsem občanom, ki podpirajo naša prizadevanja za obstoj cementarne z dolgoletno tradicijo, želimo srečno, veselo in predvsem zdravja polno leto, ki je pred nami.

KRČENJE ŠTEVILA ZAPOSLENIH NA PRIJAZEN NAČINLafarge – do svojih zaposlenih izredno socialna družbaZ novim letom nas bo zopet zapustilo nekaj naših sodelavcev, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, zato smo se sindikalni zaupniki tudi o tem večkrat pogovarjali s kadrovsko direktorico. Skupaj smo morali preveriti vse podrobnosti, ki so pomembne za bodoče upokojence. S pogovori smo bili zadovoljni.

DEDEK MRAZTudi letos obdaril naše najmlajšeKar precej truda smo vložili v organizacijo novoletne obdaritve otrok naših zaposlenih. S pomočjo prostovoljk smo uspešno vse pripravili za dedka Mraza, ki je na veselje vseh naših otrok tudi letos prišel v cementarno. Za popestritev dogodka je poskrbela lutkovna skupina, ki je otrokom pričarala pravo zimsko in pravljično vzdušje.

OBČNI ZBOROb okusni hrani in prijetni glasbiLetni občni zbor sindikata smo izvedli v gostišču Martin, kjer smo po uradnem delu, tako kot prejšnja leta, obdarili vse zaposlene, ki so v letu 2011 praznovali svoj okrogli življenjski jubilej. Po obdaritvi in okusni večerji smo se skupaj poveselili ob zvokih prijetne glasbe, ki jo je še dolgo v noč samo za nas ta večer predvajal DJ Kluka.

SINDIKALNI ZAUPNIKITudi letos smo se trudili po najboljših močehKljub težki situaciji, v kateri se nahaja naša tovarna, smo se sindikalni zaupniki tudi v tem letu trudili ugoditi vsem prošnjam posameznikov ali oddelkov v tovarni, sproti reševati težave, ki jih ni manjkalo, in obveščati zaposlene o aktualnih dogodkih. Poskušali smo si vzeti tudi čas za pogovor in se trudili upravičiti zaupanje volivcev. Ob koncu leta želimo vsem zaposlenim optimističen vstop v leto 2012. Le z dobro voljo namreč lahko dosežemo želene skupne cilje.

Etbin Marin

POGLEJTE FANTJETakole se to naredi.

SKUPINSKA S SODELAVCIOb cementarniški peči.

Ob koncu oktobra je svoj zadnji dan v cementarni opravil Jože Vodišek, bolj znan kot Pepi. V cementarni se je zaposlil 12. 9. 1973, a kmalu zatem odšel služit 15-mesečni vojaški rok. Ko se je vrnil, je bil del našega kolektiva vse do letošnjega oktobra. Objavljamo nekaj utrinkov z zadnjega »šihta« našega procesnega inženirja, ki je v cementarni pustil izreden pečat.

ŠE ZADNJIČ POGLEDAL V PEČ

Pepijev zadnji »šiht«


NAŠE POVEZAVE

LAFARGE SODELUJE Z LD TRBOVLJE

Vzreja poljskih zajcev in fazanov

Po besedah starešine LD Trbovlje, Urbana Bergerja, so včasih na področju Trbovelj lovci letno uplenili več kot 100 poljskih zajcev, danes jih kvečjemu 5. Poljski zajec je aktiven podnevi in ponoči. Najraje se zadržuje na odprtih predelih, preživi pa lahko tudi v gozdnati pokrajini. Njegovi najpomembnejši plenilci so lisica, ujede, kune in klateške mačke, ki jih je tudi v Trbovljah precej.

Zajklje kotijo štirikrat letno. Njihova brejost traja od 42 do 44 dni, v leglu pa imajo od enega do največ štiri mladiče, ki za razliko od domačih zajcev takoj po skotitvi že vidijo in so porasli z dlako.

Trenutno imajo v obori šest zajčjih parov, v letošnjem letu so jih v naravo spustili 25. Včasih zajce spustijo tudi v ograjeni prostor,

da vzpostavijo potrebni imunski sistem. Je pa postopek dokaj zapleten, saj morajo biti pri tem pozorni, da spustijo istočasno na jaso le enega zajca ali par, v nasprotnem primeru se drugi zajci lahko na istem območju okužijo in poginejo. Zaradi tega in tudi zaradi kun že v gojišču pogine okrog 25 odstotkov te divjadi.

Manj občutljivi in glasnejši so fazani, poljske kure ali divji petelini, ki jih ima LD Trbovlje prav tako v obori na opuščenih površinah RTH z namenom izpusta v naravo. Oboro fazanov z valilnico, v kateri se je zvalilo do 400 kebčkov, so v Trbovljah že imeli. Tudi fazani so namreč začeli izginjati iz naravnega okolja zaradi povečanega števila plenilcev, med katere štejemo v glavnem vse ujede, kuno, podlasice, dihurja, lisico. Kebčke pleni tudi siva vrana.

TRENUTNO JE V OBORI ŠEST ZAJČJIH PAROVTehnološko domišljene kletke za vzrejo zajcev omogočajo sprotno čiščenje iztrebkov, mladičem pa umik od staršev, ki so jih včasih sposobni tudi umoriti. Ker zajce redno obiskujejo kune, so lovci dodatno zamrežili spodnji del kletk.

FAZANI IZ UJETNIŠTVA PRVO LETO V NARAVI ŠE NE GNEZDIJO,

VALIJO PA JAJCATrenutno je v obori 83 fazanov, ki jih lovci postopoma spuščajo

v naravo. Če žival preživi prvo leto, postane »dovolj divja« tudi

za gnezdenje v naravi.

URBAN BERGER, STAREŠINA LD TRBOVLJE»Razmerje med staležem lisic in staležem divjega zajca se je v zadnjih letih zelo spremenilo. V 60. letih je odstrel poljskega zajca znašal 120 letno, lisic pa 10, v letu 1990 pa smo letno odstrelili le še 5 zajcev, lisic pa 50.«

ALOJZ CILENŠEK, GOSPODAR LD TRBOVLJE»LD Trbovlje šteje 80 članov, od tega je najbolj aktivnih 25. Ni pomembno le to, da člani streljajo, treba je predvsem delati. Pregledujemo teren, krmimo divjad, pred leti smo pripeljali v lovišča muflone, ki se zadržujejo na področju Bukove gore in Retja.«

BRANKO RUGELJ, OSKRBNIK OBORE LD TRBOVLJE»O tem, kdaj se zajci parijo, moramo voditi natančno evidenco. Pri zajklji se brejosti ne opazi, saj je to preplaha žival, da bi jo bilo moč podrobno opazovati. Pozorni postanemo, ko skoti.«

Lovstvo ni le lov divjadi, temveč tudi dejavnost trajnega gospodarjenja z njo. Lovska družina Trbovlje se zato trudi vrniti v svoje naravno okolje divjad, ki je nekdaj tam že živela, a zaradi plenilcev in drugih dejavnikov skoraj izumrla. Oboram poljskih zajcev so lovci lani dodali še oboro fazanov.

Predstavniki družbe Lafarge Cement Trbovlje smo si z zanimanjem ogledali projekt LD Trbovlje. Že lani smo jim pomagali v naravo izpustili približno 50 zajcev, letos pa smo financirali nakup 50 fazanov. Prepričani smo, da je projekt trboveljske lovske družine izjemno dobrodošel tudi za mlade, ki z obiskom obore spoznajo pomen biotske raznovrstnosti in ohranjanja narave. Prav to dvoje pa je tudi vodilo naše družbe.

Vzreja poljskih zajcev in fazanov stane LD Trbovlje letno okrog 1200 evrov. Pri tem jim pomagajo razna podjetja, med njimi Rudnik Trbovlje-Hrastnik, ki jim je odstopil prostor in jim tudi materialno pomaga, pa razne trgovine, v katerih pobirajo odvrženo zelenjavo in sadje za prehrano divjadi. Lovski družini Trbovlje pomaga tudi Lafarge Cement Trbovlje.


NAŠE POVEZAVE

NAŠ POSLOVNI PARTNER

Gradbeno podjetje GRANIT

DODATNE INFORMACIJE

GRANIT d.d.Ljubljanska cesta 69 2310 Slovenska Bistrica Tel.: 02/ 844 30 00 Fax: 02/ 818 20 41

[email protected]

Gradbeno podjetje GRANIT, d.d. iz Slovenske Bistrice je po datumu svojega nastanka eno najstarejših slovenskih gradbenih podjetij. Minilo je namreč že 65 let od njegovega vpisa v sodni register. V obdobju delovanja podjetja je mnogim njihovim panožnim tekmecem zmanjkalo sape. A ne oziraje se na to, vemo, da je doživeti petinšestdeset uspešnih poslovnih let razlog za zadovoljstvo in ponos. Še posebno zato, ker je podjetje kljub najhujši krizi v zgodovini panoge ostalo spoštovano v svoji branži in okolici. Ter seveda imelo tudi v tem obdobju bogate načrte in jasne cilje.

Skupino Granit danes sestavljajo delniška družba Granit in tri hčerinske družbe, ki so v njeni 100-odstotni lasti: GRANIT Gradbeništvo d.o.o., GRANIT nizke gradnje d.o.o. in GRANIT Invest d.o.o.. Skupina zaposluje 265 delavcev, ki bodo letos opravili za približno 40 milijonov evrov del.

Granitovi obrati so sodobno opremljeni, novi ali v celoti prenovljeni. Največ prihodka ustvari Skupina s svojo primarno dejavnostjo, tj. gradbeništvom. Gradijo po vsej državi in občasno tudi v tujini. Poleg proizvodnje vseh vrst betonov v dveh betonarnah, transportnih storitev, sodobne železokrivske in ključavničarske dejavnosti, z nekaterimi zaključnimi deli zaokrožujejo ponudbo na gradbenem trgu. Znana in uspešna je tudi Granitova dejavnost pridobivanja kamnitih agregatov v najsodobnejšem in ekološko v celoti neoporečnem kamnolomu Poljčane.

Pri svojem delu uporabljajo sodobno tehnologijo, tako v proizvodnji, kot pri njeni spremljavi in vodenju. Zaupanje investitorjev in poslovnih partnerjev v Skupino Granit ter posledično v zadnjem letu pridobljena dela (izgradnja objekta Medicinske fakultete v Mariboru, Dom starostnikov v Kopru, Športna dvorana v Hočah, garažna hiša Union in center Don Bosco v Mariboru, sodelovanje pri izgradnji novega Onkološkega oddelka v UKC Maribor in sodelovanje pri dokončanju aerodroma Edvarda Rusjana v Mariboru – trenutno delajo na 24 gradbiščih), jih navdajajo z optimizmom in trdnim prepričanjem, da kljub krizi, ki v panogi še ni dosegla dna, znajo in zmorejo biti tudi v bodoče zaupanja vreden partner.

NOVA GRANITOVA STOLPNA BETONARNAKljub krizi v panogi ostaja Granit optimističen in zaupanja vreden partner.

KONTROLNI STOLP LETALIŠČA CERKLJE OB KRKIDelavci podjetja GRANIT so ga zgradili v dogovorjenem roku. Prenova vojaškega letališča Cerklje je bila lani ena največjih investicij Slovenske vojske v letališko infrastrukturo.

MEDICINSKA FAKULTETA V MARIBORUVizualizacija objekta, kot si ga je zamislil arhitekt Boris Podrecca.


Rešitev nagradne križanke št. 04/2011:

Ime in priimek:

Naslov:

Križanka

Pravilno rešitev križanke napišite na kupon in jo do vključno 31. 1. 2012 oddajte v nabiralnik uredništva LC Tim ali pošljite po pošti na naslov:

Uredništvo LC TimaLafarge Cement d.o.o.Kolodvorska 5, 1420 TrbovljePripis: Za nagradno križanko

V nagradni igri lahko sodelujejo vsi, vsak pa lahko sodeluje le z eno križanko.Med pravilno izpolnjenimi križankami bomo izžrebali 6 nagrajencev in jih obdarili s praktičnimi nagradami.

Imena nagrajencev bomo objavili v naslednji številki časopisa LC Tim.

16.10.2011 DAMJAN KOVAČ Križanka za naslednjo številko časopisa LCTim z

geslom »VISOKA OBLETNICA CEMENTARNE«

OB LOČITVI LOKALNE SAMOUPRAVE OD DRŽAVNE UPRAVE NASTALA ENOTA

ANGLEŠKI NOGOMET-

NI REPREZENT.

ESTONSKO MESTO BLIZU TALINA

JED IZ JEŠPRENJA S KLOBASO

NACE SIMONČIČ

HRVAŠKI OTOK V ZA-DARSKEM

ARHI-PELAGU

SVINJSKA ZAREBRNI-

CA

SESTAVIL:DAMJAN KOVAČ

LCTim

SLAVNOS-TNO

ODPRTJE TRGOVINE, PODJETJA

EDEN OD MINER-ALOV

KAMNINE SIENITA

REKA V ŠVICI, NEMČIJI IN NIZOZEMSKEM, PRITOK ATLANTSKEGA OCEANA

IZRAŽANJE VESELJA,

SREČE

EMIL ADAMIČ

OSEBNO CENJENJE, SPOŠTO-

VANJE

NEMŠKA PLAVALKA

BUSCH-CHULTE

ČASTNI NAZIV ZA

FIZIČNEGA DELAVCA

18IZDELO-VALNICA ŠIVANK

SKANDI-NAVS.

DROBIŽ

NASELJE V PIR. OBČINI

ANGL. PEVEC GAL-

LAGHER

DEL POSTEL. PERILA

FRANCOSKI NOGOMET-

NI PRVOLIGAŠ

4 1 2

ROKO-BOREC

NAKUPOV. IN PRO-

DAJA

9 STANE TRBOVC

IZD. IZ KROMP. TESTA

MUZA GRŠ. POEZIJE

TV PRODU-CENTKA

VERONIKA PROSENC

8 VERIGA GRŠ.

HOTEL.

DEL OBRAZA,

GLAVEHUDA

OBLIKA MRZLICE

CHARLTON HESTON

VSTAVITEV NITI V

ŠIVANKINO UHO

IGR. LACROSSA

(Matt)

NAJK. SVET.REKA (61m)

3

TIP INDIJS-KE SVILE

JUNAK ROM. VZ. OD RAJA

NATAŠA BOKAL

12

DAVID CARRADINE AVAR

17 MESTO V DRŽAVI NY

MORSKA ALI SLAD-KOVOD. RIBA Z

BODICAMI

VOJAŠKA SKUPINA OSEB ZA

VAROVANJEMOČAN VIHAR IZ

1999

STAROGRŠ-KI PESNIK IN PEVEC

OTOK V KORNATIH

SRBSKI GENERAL, KOMANDANT

PROTIZRAČNE OBRAMBE (Ranko)

HYUNDA-JEV

MALČEK

16

VRH. BOG V NORD. MIT.

RAČUNAL.KONZOLA

DANSKA TOVARNA

MOŠKE OBUTVE

AM. RADIJS. VOD.

HANSEN

7 BOLEČE ČUSTVO

15

LUTKAR MAJARON

SLOV. ONE MAN

BAND

NASTASSIA KINSKI

FR. IGRAL. (Marie) GLAVNI

ŠTEVNIK

RUDN., GLIN.

PIROKSEN

14SEVERNO-AMERIŠKI

PLES, STEP

TONEROP

UNIČEVAL. ŽELEZA

SRBSKA IGR. RAS

IT. PESNICA NEGRI

MAKE-DONS.

MESTO Z VELIKIM

JEZEROM

13 DEL TENIŠ-KE IGRE

6 V HINDUIZ-MU

INKARNA-CIJA BOGA

VIŠNUJAŠIME

VULAS

ADMINI-STRATIV.

ODDELEK V DEL. OR-GANIZAC.

5

RAJ, EDEN

10

JAPONSKA NABIRALKA

BISEROV

11TANČIČNA TKANINA

IZ MOČNO VITE PREJE ZA ŽENSKE VEČERNE

OBLEKE

RAZKOŠNA KOČIJA,

NAVADNO Z VPREGO

19

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19


Sredstva, namenjena za nakup letošnjih novoletnih čestitk, smo donirali društvom za pomoč osebam z motnjo v duševnem razvoju Sožitje iz Trbovelj, Hrastnika in Zagorja ob Savi.

AVTOBUSNA POSTAJA VELENJE, 2010Arhitekti: Guzič Trplan Arhitekti / Lokacija: Velenje / Foto: Miran Kambič

SREČNO NOVO LETO 2012

Documents

LC Tim zima 2012