la-pred

Embed Size (px)

Citation preview

  • 8/19/2019 la-pred

    1/144

    Linearna algebra

    Vektorji in matrike

    Bojan Orel

    Fakulteta za računalništvo in informatiko

    23. februar 2015

    http://goforward/http://find/http://goback/

  • 8/19/2019 la-pred

    2/144

    Vektorji

    Vektor je urejena  n-terica števil, ki ga običajno zapiemo kot stolpec

    x =

    x 1...

    x n

    Števila  x 1, . . . , x n   so  koordinate  ali  komponente  vektorja.

    Komponente vektorja so navadno realna ali kompleksna števila.

    Tukaj bodo komponente vektorja realna števila.

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    3/144

    Operacije z vektorji

    1.   Produkt s skalarjem  α ∈ R

    αx = α

    x 1...

    x n

    =

    αx 1...

    αx n

    2.   Vsota

    x +  y =

    x 1.

    ..x n

    +

    y 1.

    ..y n

    =

    x 1 + y 1

    .

    ..x n + y n

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    4/144

    Linearna kombinacija

    vektorjev  x   in   y  je vsota

    αx + β y

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    5/144

    Skalarni produkt in dolžina vektorja

    Skalarni produkt  vektorjev   x   in   y  je število

    x

    ·y = x 1y 1 +  x 2y 2 +

    · · ·+ x ny n

    Vektorja   x   in   y   sta  ortogonalna, kadar je   x · y = 0Doľzina   vektorja   x   je ||x|| = √ x · x.Enotski vektor   je vektor z dolžino 1.

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    6/144

    Kot med vektorjema, trikotniška in Schwartzova neenačba

    Če je  ϕ  kot  med vektorjema   x   in   y, potem je

    x · y||x||||y||  = cos ϕ

    Trikotniška neenakost

    ||x +  y|| ≤ ||x|| + ||y||

    Schwartzova neenakost

    |x · y| ≤ ||x||||y||

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    7/144

    Matrike

    Matrika je  m × n  števil, urejenih v  m  vrstic in  n  stolpcev:

    A =

    a11   a12   · · ·   a1na21   a22

      · · ·  a2n

    ......

      . . .   ...

    am1   am2   · · ·   amn

    Števila  aij   so  elementi  matrike, navadno realna ali kompleksna

    števila.

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    8/144

    Operacije z matrikami

    1. Produkt s skalarjem

    αA =

    αa11   αa12   · · ·   αa1nαa21   αa22   · · ·   αa2n

    ......

      . . .  ...

    αam1   αam2

      · · ·  αamn

    2. Vsota

    A + B  =

    a11 + b 11   a12 + b 12   · · ·   a1n + b 1na21 + b 21   a22 + b 22   · · ·   a2n + b 2n

    .

    .....

      .. .

      ...

    am1 + b m1   am2 + b m2   · · ·   amn + b mn

    Pozor!   Seštevamo lahko samo matrike, ki imajo enako število

    stolpcev in vrstic.

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    9/144

    Linearna algebra

    Matrike

    Bojan OrelFakulteta za računalništvo in informatiko

    2.marec 2015

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    10/144

    Matrike

    Matrika je  m   × n   števil, urejenih v  m  vrstic in  n  stolpcev:

    A =

    a11   a12   · · ·   a1na21   a22   · · ·   a2n

    ...   ...   . . .   ...am1   am2   · · ·   amn

    Števila  aij   so  elementi  matrike, navadno realna ali kompleksna

    števila.

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    11/144

    Operacije z matrikami

    1. Produkt s skalarjem

    αA =

    αa11   αa12   · · ·   αa1nαa21   αa22   · · ·   αa2n

    ...  ...

      . . .  ...

    αam1   αam2   · · ·   αamn

    2. Vsota

    A + B  =

    a11 + b 11   a12 + b 12   · · ·   a1n + b 1na21 + b 21   a22 + b 22   · · ·   a2n + b 2n

    .

    ..  .

    ..  .

    . .  .

    ..am1 + b m1   am2 + b m2   · · ·   amn + b mn

    Pozor!  Seštevamo lahko samo matrike, ki imajo enako številostolpcev in vrstic.

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    12/144

    Produkt matrike in vektorja

    Produkt matrike  A  in vektorja   x  je linearna kombinacija stolpcevmatrike A, uteži linearne kombinacije so komponente vektorja   x:

    Ax =   u v w ·

    x 1x 2

    x 3

     = x 1u + x 2v + x 3w

    Pozor!  Matrika  A  mora imeti toliko stolpcev, kolikor komponentima vektor   x.

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    13/144

    Množenje vrstice z matriko

    Produkt vrstice   y  z matriko  A  je linearna kombinacija vrsticmatrike A, uteži linearne kombinacije so komponente vrstice   y:

    y   · A = [y 1, y 2, y 3]   ·

    u

    v

    w

     = y 1u

    y 2v

    y 3w

    Pozor!  Matrika  A  mora imeti toliko vrstic, kolikor komponent imavrstica   y.

    http://find/http://goback/

  • 8/19/2019 la-pred

    14/144

    Množenje matrik

    Matrično množenje lahko opišemo po stolpcih, po vrsticah ali kot

    skalarne produkte vrstic s stolpci:

      po stolpcih: če matriko B  sestavljajo stolpci  b 1, b 2, . . . , b n,potem je

    A   · B  =

     A   · [b 1 b 

    2  · · ·  b 

    n] = [Ab 

    1 Ab 

    2  · · ·   , Ab 

    n]   po vrsticah: če matriko A  sestavljajo vrstice  a1, a2, . . . , am,

    potem je

    A   · B  =

    a1

    a

    2

    ...am

    · B  =

    a1B 

    a

    2

    B ...amB 

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    15/144

    Množenje matrik - nadaljevanje

      Skalarni produkt matrike s stolpcem: v produktu  C   = A   · B   jeelement v   i -ti vrstici in   j -tem stolpcu skalarni produkt   i -tevrstice matrike  A   ij   j -tega stolpca matrike  B 

    c ij  = k 

    aik b kj   .

    Pozor:  Pri produktu  C   = A   · B  mora imeti matrika  A  tolikostolpcev, kot ima matrika  B   vrstic. Rezultat (matrika  C ) imatoliko vrstic kot  A   in toliko stolpcev kot  B .

    A[m×n]   · B [n×p ]  = C [m×p ]

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    16/144

    Enotska matrika

    Med matrikami ima posebno vlogo   enotska  matrika; to jekvadratna matrika, ki ima 1 po diagonali, sicer pa le 0:

    I   =

    1 0 0

    0 1 00 0 1

    Če katerokoli matriko  A  pomnožimo (z leve ali z desne) z enotskomatriko, je rezultat  A

    IA =  AI   = A

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    17/144

    Linearna algebraSistemi linearnih enačb in  LU   razcep

    Bojan OrelFakulteta za računalništvo in informatiko

    9.marec 2015

    S

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    18/144

    Sistem linearnih enačb - primer

    Dve linearni enačbi z dvema neznankama

    x    −2y  = 1

    3x    +2y  = 11

    Lahko ga zapišemo v matrični obliki:

    Ax =  b  ,

    kjer je

    A =

      1   −23 2

      ,   b =

      111

      in   x =

      x 

    V iˇ i l ˇ lik ǐ j ik

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    19/144

    Vrstična in stolpčna slika, razširjena matrika

      Vrstična slika: dve premici, ki se sekata v točki (rešitev)

      Stolpčna slika: linearna kombinacija stolpcev matrike na levi

    strani, ki mora biti enaka vektorju na desni strani. Uteži telinearne kombinacije so rešitev.

    Razširjena matrika  sistema  Ax =  b  je matrika [A   b].

    G li i ij i

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    20/144

    Gaussova eliminacija - primer

    x    −2y  = 1

    3x    +2y  = 11

    Prvo enačbo, pomnoženo s 3, odštejemo od druge enačbe:

    x    −2y  = 1

    8y  = 8

    Prva neznanka (x) je iz druge enačbe izginila.

    G li i ij l it

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    21/144

    Gaussova eliminacija - algoritem

    Če je matrika  A   lepa1, potem algoritem

    for   k  = 1 :   n − 1for   i  = k  + 1 :   n

    M (i , k ) = A(i , k )/A(k , k )for   j  = k  + 1 :   n

    A(i , j ) = M (i , k ) ∗ A(k , j )end

    b (i ) = b (i ) − M (i , k ) ∗ b (k )end

    end

    sistem linearnih enačb  Ax =  b  predela v ekvivalentni sistem enačbU x =  c, kjer je matrika  U  zgornje trikotna.

    1

    če je v spodnjem algoritmu A

    (k 

    ,k 

    ) (pivot) v imenovalcu vedno različen odnič.

    Ob t t lj j l it

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    22/144

    Obratno vstavljanje - algoritem

    Naslednji algoritem izračuna rešitev sistema linearnih enačbU x =  c  z zgornje trikotno matriko  U :

    x (n) = c (n)/U (n, n)for   i  = n − 1 :   −1 : 1

    for   j  = i  + 1 :   nc (i ) = c (i ) − U (i , j ) ∗ x ( j )

    end

    x (i ) = c (i )/U (i , i )

    end

    P i e i ko Ga sso a eli i acija od o e

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    23/144

    Primeri, ko Gaussova eliminacija odpove

    1.  Na pivotnem mestu je 0, z zamenjavo vrstic (pivotiranjem)

    lahko nadaljujemo  0 2 43   −2 5

    −→

      3   −2 50 2 4

    2.   Na pivotnem mesto je 0, ni rešitve  1   −2 13   −6 11

    −→

      1   −2 10 0 8

    3.   Sistem ima neskončno mnogo rešitev  1   −2 13   −6 3

    −→

      1   −2 10 0 0

    Gaussova eliminacija matrična formulacija

    http://find/http://goback/

  • 8/19/2019 la-pred

    24/144

    Gaussova eliminacija - matricna formulacija

    Vsak korak Gaussove eliminacije je operacija nad vrsticami matrikeA. Zato ga lahko opǐsemo kot produkt   elementarne eliminacijske 

    matrike E ij  z matriko sistema.Primer: Pri matriki

    A =

    2 4   −24 9   −3

    −2   −3 7

    moramo najprej (korak (2,1)) od druge vrstice odšteti dvakratnikprve vrstice, ostali dve vrstici pustimo pri miru. To opǐsemo kot(levo) množenje z matriko  E 21:

    E 21A =

    1 0 0−2 1 0

    0 0 1

    2 4   −24 9   −3−2   −3 7

     =

    2 4   −20 1 1−2   −3 7

    Gaussova eliminacija matrična formulacija (nadaljevanje)

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    25/144

    Gaussova eliminacija - matricna formulacija (nadaljevanje)

    V naslednjem koraku moramo eliminirati  a31, kar naredimo zmatriko E 31,potem pa še  a32  z  E 32. Tako je

    E 32(E 31(E 21A)) = U  ,

    kjer je  U  zgornje trikotna matrika. Celotno Gaussovo eliminacijo bilahko opisali z

    EA =  U  ,

    kjer je  E   = E 32E 31E 21  celotna eliminacijska matrika.

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    26/144

    Linearna algebraSistemi linearnih enačb

    LU razcep

    Gauss-Jordanova eliminacija

    Bojan OrelFakulteta za računalništvo in informatiko

    16.marec 2015

    Enotska matrika

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    27/144

    Enotska matrika

    Med matrikami ima posebno vlogo   enotska  matrika; to jekvadratna matrika, ki ima 1 po diagonali, sicer pa le 0:

    I   = 1 0 0

    0 1 00 0 1

    Če katerokoli matriko  A  pomnožimo (z leve ali z desne) z enotskomatriko, je rezultat  A

    IA =  AI   = A

    Inverzna matrika

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    28/144

    Inverzna matrika

    DEFINICIJA: Kvadratna matrika  A  je  obrnljiva, če obstaja takamatrika A−1, da je

    A · A−1 = I    in   A−1 · A =  I  .

    Matrika A−1

    (če obstaja) se imenuje matriki  A inverzna  matrika.Matrika, ki ni obrnljiva, je  singularna.Obrnljiva matrika ima samo eno inverzno matriko.Kvadratna matrika reda  n   je obrnljiva natanko tedaj, ko priGaussovi eliminaciji dobimo  n  pivotov.

    Če obstaja neničelna rešitev  x  enačbe  Ax =  0, matrika  A  niobrnljiva (je singularna).

    Inverz produkta

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    29/144

    Inverz produkta

    Če sta matriki  A   in  B  obrnljivi, je obrnljiv tudi produkt  A · B   in

    (A · B )−1 = B −1 · A−1

    Dokaz:

    (B −1 · A−1) · (A · B ) = B −1(A−1A)B  = B −1I   · B  = B −1B  = I 

    Inverz produkta matrik je produkt inverznih matrik v obratnem

    vrstnem redu.

    Matrična oblika Gaussove eliminacije - nadaljevanje

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    30/144

    Matricna oblika Gaussove eliminacije nadaljevanje

    Ugotovili smo, da lahko Gauusovo eliminacijo opǐsemo kotE   · A =  U , kjer je  U  zgornje trikotna in  E   spodnje trikotnamatrika. Z matriko  L =  E −1 lahko to zapišemo kot  A = L · U .Ker je  E  produkt elementarnih inverznih matrik  E ij , je  L  (tudispodnje trikotna) produkt inverznih matrik  E −1ij    v obratnerm

    vrstem redu.Primer za matriko 3 × 3: Namesto

    E   · A =  E 32E 31E 21A = U 

    imamoA =  L · U  = E −1

    21  E −1

    31  E −1

    32  U .

    LU razcep matrike A

    http://find/http://goback/

  • 8/19/2019 la-pred

    31/144

    LU  razcep matrike  A

    Matrika L   je spodnje trikotna z 1 na diagonali. Elementi poddiagonalo so množitelji, s katerimi smo eliminirali elemente na tehmestih v matriki  A.Primer:

    A =

    2 4   −24 9   −3−2   −3 7

     =

    1 0 02 1 0−1 1 1

    ·

    2 4   −20 1 1

    0 0 4

     =  L · U 

    Rešitev sistema Ax = b z LU razcepom

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    32/144

    Resitev sistema  Ax   b  z  LU   razcepom

    Ko poznamo razcep  A = L · U  (zanj potrebujemo  O(n3) operacij),namesto sistema  Ax = b  rešujemo sistem  L · U x =  b, kar lahkonaredimo v dveh korakih. Najprej rešimo

    Ly = b,   potem pa   U x =  y

    Ker sta oba sistema trikotna, za njuno rešitev potrebujemo  O(n2)operacij.

    Permutacijske matrike

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    33/144

    j

    Pri Gaussovi eliminaciji se lahko zgodi, da je element na pivotnemmestu enak 0.  Če v istem stolcu pod pivotnim mestom obstajakakšen element  = 0, moramo zamenjati vrstici v matriki. Todosežemo z (levim) množenjem s   permutacijsko matriko , to jematrika, ki jo dobimo tako, da v enotski matriki   I  zamenjamo isti

    dve vrstici.Množenje permutacijske matrike

    P 23 =

    1 0 00 0 1

    0 1 0

    z matriko  A  zamenja drugo in tretjo vrstico v matriki  A.

    Simetrične matrike

    http://find/http://goback/

  • 8/19/2019 la-pred

    34/144

    Simetrične so tiste matrike, ki so ”odporne” na transponiranje:

    A   je simetrǐcna ⇔   AT  = A .

    Za elemente simetrične matrike velja  aij  = a ji .

    Če je  A  simetrična, je tudi  A−1

    simetrǐcna.Če je  R  poljubna (pravokotna) matrika, sta  R T R   in  R  · R T 

    simetrični matriki.Dokaz za  R T R :

    (R T R )T  = R T (R T )T  = R T R  .

    LU -razcep s pivotiranjem

    http://find/http://goback/

  • 8/19/2019 la-pred

    35/144

    p p j

    Vsaka permutacijska matrika je obrnljiva.Če je  P  permutacijska matrika, je tudi  P −1 permutacijska inP −1 = P T .ˇCe je pri Gaussovi eliminaciji potrebna zamenjava vrstic, potemA = L · U   ne velja več.Ker bi lahko vse zamenjave vrstic naredili PRED Gaussovoeliminacijo, lahko zapǐsemo  P  · A =  L · U , kjer je  P   permutacijskamatrika, ki določa potrebne menjave vrstic.

    Izračun inverzne matrike — Gauss-Jordanova eliminacija

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    36/144

    j

    Ideja: Rešitev matrǐcne enačbe  A · X   = I   je inverzna matrikaX   = A−1.Z enotsko matriko   I   razširjeno matriko  A, t.j. [A I ] najprej

    izvedemo Gaussovo eliminacijo, da imamo na levi zgornje trikotnomatriko, nato nadaljujemo z obratnim vstavljanjem, da dobimo nalevi enotsko matriko   I .Na koncu je inverzna matrika na desni strani.

    Gauss-Jordanova eliminacija — primer

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    37/144

    Iščemo inverzno matriko matrike  A =

      1 23 4

      1 2 1 03 4 0 1

    −→

      1 2 0 10   −2   −3 1

    −→

      1 2 1 00 1 3/2   −1/2

    −→

      1 0   −2 10 1 3/2   −1/2

    Tako je  A−1 =   −2 13/2   −1/2

    Preveri!

    http://find/http://goback/

  • 8/19/2019 la-pred

    38/144

    Linearna algebraVektorski prostori in podprostori

    Bojan OrelFakulteta za računalništvo in informatiko

    23.marec 2015

    Vektorski prostori

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    39/144

    Definicija:   realni vektorski prostor V   je množica ”vektorjev”skupaj s pravili za

      seštevanje vektorjev

      množenje vektorja z realnim številom (skalarjem).

    Če sta  x   in  y  poljubna vektorja v  V , morajo biti v  V   tudi

      vsota  x + y   in

      produkti  αx  za vse  α ∈ R

    Zato morajo biti v vektorskem prostoru  V   tudi VSE linearne

    kombinacije  αx + β y.

    Pravila za operacije v vektorskih prostorih

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    40/144

    Operaciji seštevanja vektorjev in množenja vektorja s skalarjem vvektorskem prostoru morajo zadoščati naslednjim pravilom:

    1.   x + y  = y + x  (komutativnost seštevanja);

    2.   x + (y + z) = (x + y) + z  (asociativnost seštevanja);

    3.  obstaja en sam  nǐcelni vektor , da velja  x + 0  =  x;4.   za vsak  x  obstaja natanko en  −x, da je  x + (−x) = 0

    5.   1 · x =  x;

    6.   (αβ )x =  α(β x);

    7.   α(x + y) = αx + αy  (distributivnost);8.   (α + β )x = αx + β x.

    Primeri vektorskih prostorov

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    41/144

      Rn - vektorski prostor stolpčnih vektorjev z  n  komponentami;

      R2×2 - vektorski prostor vseh realnih 2 × 2 matrik;

      C (a, b ) - vektorski prostor vseh funkcij, zveznih na odprtemintervalu (a, b );

      Pn  - vektorski prostor vseh polinomov stopnje ne več kot n;

      Z   - vektorski prostor, ki ga sestavlja samo ničelni vektor.

    Podprostori

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    42/144

    Definicija: Podmnožica  U  vektorskega prostora  V   je  podprostor ,

    če je za vsak par vektorjev x in  y  iz  U   in vsako realno število α tudi   x + y ∈ U   in

      αx ∈ U .

    Nekaj posledic definicije:

      Vsak podprostor vsebuje ničelni vektor;  Za vsak vektor iz  V  so vsi njegovi mnogokratniki podprostor

    (za  Rn so to premice skozi izhodišče);

      Podprostori v  R3 so

    1.   Z   sam ničelni vektor  02.   Premice skozi izhodǐsče3.   Ravnine skozi izhodǐsče4.   Cel prostor  R3

    Kaj NI podprostor - primeri

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    43/144

    1.   Naj bo  U  ⊂ R2 množica tistih dvokomponentnih vektorjev, kiimajo obe komponenti pozitivni, na primer [2, 3]T . To nipodprostor, ker produkt z  −1, to je vektor [−2,−3]T  ni v  U .

    2.   Tudi če v  U   vključimo vse vektorje, ki imajo obe komponenti

    negativni, na primer [−3,−2], to ne bo podprostor, ker vsotavektorjev [2, 3]T  in [−3,−2]T , to je [−1, 1]T  ni v  U .

    3.   V množici linearnih polinomov  p (x ) = ax  + b  naj bo  U podmnožica tistih polinomov, ki imajo v 0 vrednost 1. Ker ima

    vsota dveh takih polinomov v 0 vrednost 2, to ni podprostor.

    Primeri podprostorov - kaj JE podprostor

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    44/144

    1.  V prostoru matrik  R2×2 vse zgornje trikotne matrike

      a b 

    0   d 

    sestavljajo podprostor.

    2.  V prostoru matrik  Rn×n vse simetrične matrike sestavljajo

    podprostor.3.  V prostoru linearnih polinomov vsi linearni polinomi, ki imajo

    v 1 vrednost 0, sestavljajo podprostor.

    4.   V prostoru  C [0, 1] zveznih funkcij na intervalu [a, b ], funkcije,

    ki imajo zvezen prvi odvod, sestavljajo podprostor.

    Stolpčni prostor matrike

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    45/144

    Stolpčni prostor  C (A) matrike  A  je vektorski prostor, ki vsebujenatanko vse linearne kombinacije stolpcev matrike  A.Ker je produkt matrike  A  z vektorjem  x   linearna kombinacijastolpcev matrike  A, je  C (A) ravno množica vseh produktov  Ax  zavse možne  x.

    C (A) vsebuje ne samo vse stolpce matrike  A, ampak tudi vsenjihove linearne kombinacije.Posledica: Sistem linearnih enačb  Ax =  b  je rešljiv natanko tedaj,

    ko je  b ∈ C (A).

    Stolpčni prostor matrike je lahko cel vektorski prostor R

    m

    ali lenjegov podprostor.

    Ničelni prostor matrike

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    46/144

    Rešujemo sistem linearnih enačb  Ax = 0, kjer je matrika  A   lahkokvadratna  n × n  ali pravokotna  m × n.

    Definicija: Ničelni prostor  N (A) matrike  A  je množica vseh rešitev

    sistema  Ax =  0.Ničelni prostor  N (A) je podprostor v  Rn.

    Posledica:   Če je  A  kvadratna in obrnljiva, potem je  N (A) = Z (samo vektor  0).

    Primer izračuna ničelnega prostora

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    47/144

    Kaj je ničelni prostor singularne matrike A =

      1 23 6

    ?

    Sistem enačb rešimo  Ax =  0  z eliminacijo, po prvem koraku

    dobimo

      1 20 0

    , kar pomeni, da si vrednost zadnje spremenljivke

    lahko izberemo poljubno, prva je njen (−2)-kratnik.

    Posebna rešitev:   Če za drugo spremenljivko izberemo 1, dobimoposebno rešitev  (−2, 1).

    Splošna rešitev:   Če za drugo komponento rešitve izberemo  c ,potem je prva komponenta  −2c . Ker v tem primeru lahko prostoizberemo le eno komponento rešitve, druga pa je s tem določena, je splošna rešitev  c (−2, 1).

    Splošna rešitev je linearna kombinacija posebnih rešitev.

    Vrstična stopničasta oblika matrike

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    48/144

    Kadar delamo Gaussovo eliminacijo nad pravokotno matriko  Adimenzije  m × n, ne moremo pričakovati, da bo končna matrika  U zgornje trikotna.

    Matrika je   vrstǐcno stopničaste oblike , kadar se vsaka od njenih

    vrstic začne z vsaj eno ničlo več kot prejšnja.Prvi neničelni element v vsaki vrstici vrstično stopničaste matrike jepivot .

    Stolpci, v katerih so pivoti, so  pivotni  stolpci, ostali stolpci so

    prosti .

    Stopničasta oblika matrike - primer

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    49/144

    Naj bo  A =

    1 1 2 32 2 8 10

    3 3 10 13

    . Spremenimo jo v stopničasto

    obliko. Najprej prvo vrstico×2 odštejmo od druge, nato pa prvovrstico×3 odštejmo od tretje (v okvirjih so pivoti):

    1 1 2 30 0 4 40 0 4 4

      ,

    Potem še drugo od tretje:

    U   := 1 1 2 30 0 4 4

    0 0 0 0

    1. in 3. stolpec sta pivotna, 2. in 4. prosta

    Primer (nadaljevanje)

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    50/144

    2. in 4. spremenljivki (prosti spremenljivki ) lahko poljubnoizberemo vrednost, vrednosti 1. in 3. neznanke potem določata

    prvi dve enačbi.Za proste neznanke je ugodno izbrati vrednosti 0 ali 1:

      če izberemo  x 2 = 1 in  x 4 = 0, dobimo  x 3 = 0 in  x 1 = −1;

      če izberemo  x 2 = 0 in  x 4 = 1, dobimo  x 3 = −1 in  x 1 = −1.

    Ti dve  posebni   rěsitvi rěsita enačbo  U x =  0, torej tudi  Ax =  0.Obe sta v ničelnem prostoru. Vsaka druga rešitev je linearnakombinacija teh dveh posebnih rešitev.Ničelni prostor torej sestavljajo vsi vektorji oblike

    x = x 2

    −1

    100

    + x 4

    −1

    0−1

    1

    =

    −x 2 − x 4

    x 2−x 4

    x 4

    .

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    51/144

    Linearna algebraPosebne in splošna rešitev sistema linearnih enačb

    Bojan OrelFakulteta za računalništvo in informatiko

    25.marec 2014

    Reducirana stopničasta oblika matrike

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    52/144

    Iz stopničaste oblike dobimo  reducirano stopničasto obliko  tako, da

    1.  Vrstice, v katerih je pivot, delimo s pivotom, da so vsi pivotienaki 1;

    2.   Z obratno eliminacijo postavimo ničle v stolpcih nad pivoti.

    Nadaljevanje primera:

    U  =

    1 1 2 30 0 4 4

    0 0 0 0

    −→

    1 1 2 30 0 1 1

    0 0 0 0

    −→

    1 1 0 10 0 1 10 0 0 0

     =  R 

    Stopničasta oblika in rang

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    53/144

    Število vrstic v matriki še ne določa števila enačb v sistemuAx = 0, saj enačbe, kot je 0 = 0 ne moremo šteti.   Če je nekavrstica v matriki linearna kombinacija ostalih vrstic, bomo prieliminaciji dobili stopničasto obliko, ki bo imela v tisti vrstici sameničle. Pravo število neodvisnih enačb nam pove  rang  matrike.

    Definicija: Rang matrike (r ) je število pivotov.

    Matrika ranga 1 ima en sam pivot. Taka matrika ima vse vrstice

    (in vse stolpce) proporcionalne, zato jo lahko vedno zapǐsemo kot

    produkt stolpca in vrstice:   A = xyT .

    Reducirana stopničasta oblika - nadaljevanje

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    54/144

    V reducirani stopničasti matriki  R   imajo pivotni stolpci 1 napivotnem mestu, drugod same 0.

    Vsi pivotni stolpci skupaj sestavljajo  r  × r   enotsko matriko. V

    spodnjih m − n

     vrsticah so same ničle.Noben od pivotnih stolpcev se ne da zapisati kot kombinacijaprejšnjih stolpcev.

    Prosti stolpci so linearna kombinacija pivotnih stolpcev.

    Posebne rešitve

    http://find/http://goback/

  • 8/19/2019 la-pred

    55/144

    Posebne rešitve enačb  Ax =  0   in  R x =  0  bomo izbrali tako, da bo

    vedno ena prosta spremenljivka enaka 1, ostale bodo enake 0.Posebne rešitve dobimo direkto iz reducirana stopničaste oblike.

    Primer: Iščemo splošno rešitev sistema linearnih enačb kjer jematrika že v reducirani stopničasti obliki (proste neznanke in prosti

    stolpci so tiskani debelo)

    R x =

    1   3   0   2   −10   0   1   4   −3

    0   0   0   0 0

     =

    x 1x2x 3

    x4x5

    =

    00

    0

      .

    Nadaljevanje primera

    http://goforward/http://find/http://goback/

  • 8/19/2019 la-pred

    56/144

    Posebne rešitve so:

    1.   če izberemo  x 2 = 1 in  x 4 = x 5 = 0, dobimoz1 = [−3, 1, 0, 0, 0]

    T ;

    2.   če izberemo  x 4 = 1 in  x 2 = x 5 = 0, dobimoz2 = [−2, 0,−4, 1, 0]

    T ;

    3.   če izberemo  x 5 = 1 in  x 2 = x 4 = 0, dobimo  z3 = [1, 0, 3, 0, 1]T 

    Tako smo za vsako  prosto  spremenljivko dobili eno posebno rešitev.

    Ničelni prostor matrike  R  so vse linearne kombinacije vektorjevz1, z2   in  z3.

    Izrek:   Če ima matrika  A  dimenzije  m × n  rang   r , potem imasistem  Ax =  0  r  neodvisnih enačb in zato  n − r  neodvisnih rešitev.

    Posebne rešitve in reducirana stopničasta oblika

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    57/144

    Iz reducirane stopničeste oblike matrike R  zlahka preberemo

    posebne rešitve sistema  R x =  0: Vzemimo, da je prvih  r   stolpcevmatrike R   pivotnih. Potem je reducirana stopničasta oblika

    R  =

      I F 

    0 0

      ,

    kjer je   I   enotska   r  × r   matrika,  F   dimenzije  r  × n − r , nǐcelnimatriki pa imata  m − r   vrstic in  n   in  n − r   stolpcev.Sistem enačbe je torej

      pivotneneznanke

     = −F 

      prosteneznanke

    Posebne in splošna rešitev homogenega sistema

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    58/144

    Posebne rešitve homogenega sistema  Ax = 0  so stolpci matrike

    N  =   −F 

      r  pivotnih neznank

    n−

    r   prostih neznank

      .

    Splošna rešitev homogenega sistema so vse linearne kombinacijeposebnih rešitev, torej stolpčni prostor  C (N ) matrike  N .

    Splošna rešitev sistema  Ax = bPogoj, da rešitev sploh obstaja:   b ∈ C (A).

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    59/144

    Sistem enačb rešimo tako, da matriko  A  razširimo s stolpcem  b.Matrika [A  b] je  razširjena matrika  sistema.

    Nato z Gaussovo eliminacijo razširjeno matriko predelamo nastopničasto obliko.Primer: Sistem enačb

    1 3 0 20 0 1 4

    1 3 1 6

    x 1x 2x 3x 4

    = 16

    7

    ima razširjeno matriko 1 3 0 2   10 0 1 4   6

    1 3 1 6   7

     = [A  b]

    Primer (nadaljevanje)

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    60/144

    Po redukciji dobimo matriko v reducirani stolpčni obliki

    1 3 0 2   10 0 1 4   6

    0 0 0 0   0

     =  R  .

    Rang matrike  A  je 2, prav tako kot rang razširjene matrike.Pivotna stolpca sta prvi in tretji, torej

     pivotni neznanki sta  x 1   in  x 2;

     prosti neznanki sta  x 2   in  x 4.

    Če za prosti neznanki izberemo vrednost  x 2 = 0 in  x 4 = 0, dobimovrednosti pivotnih neznank  x 1 = −1 in  x 3 = −6.

    Splošna rešitev sistema  Ax = b (nadaljevanje)

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    61/144

    Splošna rešitev je vsota posebne rešitve  xp   in splošne rešitve  xnhomogene enačbe  Ax = 0.

    V prejšnjem primeru je  xp  = [−1, 0,−6, 0]T , splošna rešitev

    homogene enačbe pa

    xn  = x 2

    −3

    100

    + x 4

    −2

    0−4

    1

    Poseben primer - poln stolpčni rang

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    62/144

    Za vsako matriko, ki ima  poln stolpčni rang n = r , velja tudi

    1.  Vsi stolpci  A  so pivotni stolpci;

    2.   Ni prostih neznank in ni posebnih rešitev;

    3.   Nǐcelni prostor  N (A) vsebuje le ničelni vektor  x = 0;

    4.   Kadar ima sistem enačb  Ax =  b  rešitev (kar ni vedno res!), jerěsitev  ena sama.

    Poseben primer - poln vrstični rang

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    63/144

    Za vsako matrik, ki ima  poln vrstični rang m = r , velja tudi

    1.  vsaka vrstica ima pivot in  R   (reducirana vrstična obika) nimanobene ničelne vrstice);

    2.   enačba  Ax =  b   ima rešitev za vsako desno stran  b;3.   stolpčni prostor je cel prostor  Rm;

    4.   V ničelnem prostoru matrike  A  je  n − r  = n −m  posebnihrešitev.

    Razvrstitev enačb glede na dimenzijo in rang matrike

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    64/144

    Sistem linearnih enačb  Ax =  b  spada v enega od 4 razredov gledena število vrstic in stolpcev ter rang matrike A:

    1   r  = m   in   r  = n   kvadratna, obrnljiva ima natančno 1 rešitev2   r  = m   in   r  

  • 8/19/2019 la-pred

    65/144

    Linearna algebraOrtogonalnost in pravokotne projekcije

    Bojan OrelFakulteta za računalništvo in informatiko

    13.april 2015

    Pitagorov izrek z vektorji

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    66/144

    Trikotnik naj določata vektorja  x   in  y  (dve stranici trikotnika),

    tretja stranica naj bo  x + y.

    Pitagorov izrek:   Če sta  x   in  y  pravokotna, potem je

    |x|2 + |y|2 = |x + y|2.

    Ker je

    |x+y|2 = (x+y)T (x+y) = xT x+2xT y+yT y = |x|2+2xT y+ |y|2 ,

    se to zgodi natanko tedaj, ko je  xT y = 0.

    Definicija: Vektorja  x   in  y  sta  ortogonalna  natanko tedaj, ko jexT y = 0.

    Ortogonalnost podprostorov

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    67/144

    Definicija: Podprostora  U   in  V   vektorskega prostora staortogonalna, če je vsak vektor  u ∈  U  ortogonalen na vsak vektorv ∈ V .

    Primer: Vodoravna ravnina je ortogonalna na navpično premico.

    Primer: Vodoravna in navpična ravnina nista ortogonalni, saj jenjun presek premica. Neničelni vektor, ki določa to premico, pa niortogonalen sam nase!

    V preseku dveh ortogonalnih podprostorov je lahko samo ničelni

    vektor (to je edini vektor, ki je ortogonalen nase.).

    Ortogonalnost osnovnih matričnih podprostorov

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    68/144

    Izrek: Za vsako matriko  A ∈ Rm×n velja:

    1.   Nǐcelni prostor  N (A) in vrstični prostor  C (AT ) staortogonalna podprostora prostora  Rn;

    2.   Levi ničelni prostor  N (AT 

    ) in stolpčni prostor  C (A) staortogonalna podprostora prostora  Rm.

    Prvi del izreka dokažemo z enačbo  Ax = 0, drugi del z enačboAT y = 0.

    Ortogonalni komplement in osnovni izrek LA

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    69/144

    Vrstični in ničelni prostor matrike nista samo ortogonalna. Tudinjuni dimenziji se seštejeta do dimenzije celega prostora. Ravnotako velja za levi ničelni in stolpčni prostor.

    Definicija:   Ortogonalni komplement V ⊥ podprostora  V   vsebujeVSE vektorje, ki so ortogonalni na  V .

    Osnovni izrek linearne algebre:

    1.   Nǐcelni prostor  N (A) je ortogonalni komplement vrstičnegaprostora v  Rn;

    2.   levi ničelni prostor  N (AT ) je ortogonalni komplementstolpčnega prostora v  Rm.

    Projekcija na premico

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    70/144

    Naloga: Dan je vektor  a. Na premici skozi izhodišče v smerivektorja  a   ǐsčemo vektor  p, ki je najbližji vektorju  b.

    Ključ za rešitev naloge je: premica, ki povezuje  b   in  p  mora bitipravokotna na  a.

    Rešitev: Ker sta  a   in  p  kolinearna, pišemo  p = x̂ a.  ˇStevilo x̂ bomo določili tako, da bo vektor  e :=  b − p  pravokoten na  a.

    aT e = aT (b − x̂ a) = 0 torej x̂  = aT b

    aT a  ,

    Rešitev naloge je  p =   aT 

    baT aa

    Projekcija na premico (nadaljevanje)

    http://find/http://goback/

  • 8/19/2019 la-pred

    71/144

    Dva posebna primera:

      Če je  b =   αa, potem je x̂  =   α   in  p =  b.

      Če je  b  pravokoten na  a, potem je x̂  = 0 in  p =  0.

    Poiskali smo  pravokotno projekcijo  vektorja  b  na vektor  a. Rešitevlahko predstavimo kot:

    1.   p = x̂ a, kjer je x̂  =   aT b

    aT a;

    2.   p = P b, kjer je   projekcijska matrika P  =   aaT 

    aT a.

    Premisli: Koliko je rang projekcijske matrike  P .

    Kaj je njen stolpčni prostor  C (P )?Kaj je ničelni prostor  N (P )?

    Projekcija na podprostor

    I li ih d i ih kt j Rm

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    72/144

    Imamo  n   linearnih neodvisnih vektorjev v  Rm.

    Naloga: Iščemo linearno kombinacijo  p =  x 1a1 + · · · + x nan, ki jenajbližje danemu vektorju  b.Z drugimi besedami: iščemo pravokotno projekcijo vektorja  b  napodprostor, ki ga razpenjajo vektorji  a1, . . . an.

    Za  n = 1 je to projekcija na premico, rešitev že poznamo.

    Rešitev: Sestavimo matriko A  s stolpci  a1, . . . , an. Ǐsčemo takolinearno kombinacijo stolpcev  p =  Ax̂  (pravokotno projekcijo), kibo najblǐze  b.To bo takrat, ko bo  vektor napake  e := b − Ax̂  pravokoten na

    podprostor  C (A), torej

    AT (b − Ax̂) = 0 .

    Projekcija na podprostor (nadaljevanje)

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    73/144

    Pravokotna projekcija vektorja  b na  C (A) je  p =  Ax̂, kjer x̂ dobimokot rešitev sistema  AT Ax̂ =  AT b.

    Matrika AT A  je kvadratna dimenzije  n   in simetrična. Ker sostolpci matrike  A  neodvisni, je tudi obrnljiva, zato je rešitev

    p =  Ax̂ =  A(AT A)−1AT b .

    Rešitev lahko zapišemo s projekcijsko matriko:

    p =  P b,   kjer je   P  = A(AT A)−1AT 

    Projekcijske matrike

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    74/144

    Definicija: Matrika  P   je  projekcijska, kadar

      je simetrična:   P T  = P   in

      velja  P 2 = P .

    Vprašanje: Ali matrika na preǰsnji strani ima obe lastnosti

    projekcijskih matrik?Če je  P  projekcijska matrika, ki projecira na podprostor  U , potem je tudi   I  − P  projekcijska matrika, ki projecira na ortogonalnikomplement U ⊥.

    Izziv: Preveri, da je tudi   I  − P   projekcijska matrika, če je  P projekcijska!

    http://find/http://goback/

  • 8/19/2019 la-pred

    75/144

    Linearna algebraNajmanjši kvadrati, Gram-Schmidtovaortogonalizacija in QR razcep

    Bojan OrelFakulteta za računalništvo in informatiko

    20.april 2015

    Najmanǰsi kvadrati

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    76/144

    ˇCe  b ∈ C (A), potem enačba  Ax =  b  nima rešitve. To se pogostodogaja, ker je prisoten šum. Rešitev bi morala biti, pa je ni, ker jeb  ”malo pokvarjen”. Kako vseeno priti blizu rešitvi?

    V praksi se velikokrat dogaja, da je nek pojav odvisen oddoločenega števila  n  parametrov. Da bi določili vrednost

    parametrov, naredimo veliko meritev, zato je število enačb precejvečje kot število parametrov.

    Recept: Enačbo z leve pomnožimo z  AT , da dobimo

    AT Ax =  AT b, kar je kvadraten sistem, Matrika  AT A  je obrnljiva,

    če so le stolpci matrike  A  linearno neodvisni.

    Projekcija in ostanek

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    77/144

    S projekcijo smo vektor  b  razdelili na dve komponenti:1.   projekcijo  p  v smeri stolpčnega prostora  C (A) in

    2.   ostanek  e = b − p, pravokoten na  C (A), torej v smeri  N (AT ).

    Projekcijo na podprostor  N (AT ) dobimo torej z matriko   I  − P .

    Izziv: Prepričaj se, da matrika   I  − P   res zadošča lastnostim, ki jihmora imeti projekcijska matrika.

    Povzetek: Kadar sistem Ax = b  nima rešitve (kar pomenib ∈ C (A)), rešujemo raje sistem  AT Ax̂ =  AT b, ki nam da

    najmanjši ostanek  e = Ax̂ − b.

    Ortogonalne baze

    Z l i i k ji j ˇ j lik l ǰ K d l i

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    78/144

    Z ortogonalnimi vektorji je računanje veliko lažje. Kadar so stolpcimatrike A  paroma pravokotni, je matrika  AT A  diagonalna.Ta teden imamo dva cilja.

      Ugotoviti, kako nam ortogonalnost pomaga pri računanjuprojekcij in

      Konstrukcijo ortogonalnih vektorjev.

    Definicija: Vektorji  q1, q2, . . . , qn   so   ortonormalni , kadar soortogonalni im imajo vsi dolžino 1, torej

    qT i   q j  =   0 ko je   i  = j pravokotni  vektorji1 ko je   i  = j enotski   vektorji

    Za matriko  Q  = [q1   q2   · · ·   qn] velja  Q T Q  = I .

    Ortogonalne matrike

    D fi i ij M ik Q j l k d j

    http://find/http://goback/

  • 8/19/2019 la-pred

    79/144

    Definicija: Matrika  Q   je  ortogonalna, kadar je

    1.   kvadratna in2.  ima ortonormirane stolpce.

    Za ortogonalno matriko  Q   velja  Q T  = Q −1.

    Primer: Permutacijske matrike (= enotska matrika s preměsanimi

    vrsticami) so ortogonalne.Trditev: Množenje z ortogonalno matriko ohranja dolžino

    vektorjev in kote med njimi:

    ||Q x|| =  ||x||   za vsak vektor  x

    (Q x)T Q y = xT Q T Q y = xT y .

    Projekcija z ortogonalno bazo:   Q  namesto  A

    Č b i kt ji t i i t j j k ij

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    80/144

    Ce so bazni vektorji ortonormirani, potem je projekcija napodprostor enostavna: namesto kanoničnega sistemaAT Ax =  AT b, imamo

    Q T Q ̂x =  I ̂x = x̂ =  Q T b ,

    torej kar eksplicitno izraženo rešitev.

    Če je  q1, . . . , qn  ortonormirana baza celotnega prostora, potem jeb = QQ T b, zato lahko vsak vektor  b  enostavno razvijemo poortogormirani bazi:

    b = q1(qT 1 b) + q2(q

    T 2 b) + · · · + qn(q

    T n b)

    To je osnova   Fourierovih vrst  (Pridejo na vrsto kasneje).

    Gram-Schmidtov postopekKako iz poljubne baze narediti ortonormirano bazo?Začnimo s tremi linearno neodvisnimi (ne ortogonalnimi) vektorji

    http://find/http://goback/

  • 8/19/2019 la-pred

    81/144

    ( g ) ja, b   in  c. Za smer prvega baznega vektorja sprejmemo  x := a.

    Druga smer mora biti pravokotna na  x, zato od  b  odštejemonjegovo projekcijo na na  x:

    y = b − xT b

    xT xx .

    Tretja smer mora biti pravokotna na prvi dve, zato od  c  odštejemonjegovi projekciji na  x   in  y:

    z = c − xT c

    xT 

    x

    x − yT c

    yT 

    y

    y .

    Nazadnje vektorje še delimo z njihovo dolžino:

    q1 = x/||x||,   q2 = y/||y||,   q3 = z/||z||

    Gram-Schmidtov postopek (nadaljevanje)

    http://find/http://goback/

  • 8/19/2019 la-pred

    82/144

    Ideja Gram-Schmidtovega procesa je torej preprosta:

    od vsakega novega vektorja odštejemo njegove projekcije na žedoločene smeri. Na koncu (ali pa že sproti) vsakega od vektorjevdelimo z njegovo dolžino.

    Tako dobljeni vektorji so ortonormalni.

    Naloga: Imamo vektorje a = [1,−1, 0]T ,  b = [2, 0, −2] in

    c = [3,−3, 3]. Z Gram-Schmidtovim postopkom izračunaj ustrezneortonormirane vektorje.

    QR   razcep matrike

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    83/144

    Imamo matriko  A  (n  vrstic) in trije stolpci  a,  b   in  c. Ko na

    stolpcih naredimo Gram-Schmidtov postopek, dobimo matriko  Q (n  vrstic) z ortonormiranimi stolpci  q1,  q2   in  q3. Kako sta ti dvematriki povezani?

    Ker so vsi trije vektorji  q  linearne kombinacije stolpcev matrike  A,

    obstaja taka matrika R 

    , da je A

     = QR 

    . Kaksna je matrika R 

    ?Ker je

    1.   q1  v smeri  a,

    2.   q2  v ravnini, ki jo določata  a   in  b   in

    3.   q3  v podprostoru, ki ga razpenjajo  a,  b   in  c, je matrika  R   trikotna.

    QR  razcep matrike - nadaljevanje

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    84/144

    Kaj so elementi zgornje trikotne matrike  R ?Enačbo  A =  QR   z leve pomnožimo z  Q T . Ker ima  Q  ortogonalnestolpce, je  Q T Q  = I , zato je  Q T A = R , kar pomeni, da enačbaA = QR   izgleda kot

    ...  ...

      ...a b c...

      ...  ...

    =

    ...  ...

      ...q1   q2   q3...

      ...  ...

    q

    T 1

     a qT 1

     b qT 1

     c

    qT 2

     b qT 3

     c

    qT 3

     c

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    85/144

    Linearna algebraFourierove vrsteDeterminante

    Bojan OrelFakulteta za računalništvo in informatiko

    4.maj 2015

    Neskončno dimenzionalni prostori

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    86/144

    Neskončno dimenzionalni prostori se zelo razlikujejo od končnodimenzionalnih, ki smo jih spoznavali do sedaj, vendar nekaterekoncepte lahko, nekoliko spremenjene, še vedno s pridomuporabimo.

    Kako lahko opišemo vektor v neskončno dimenzionalnem prostoru?Imamo dve možnosti:

    1.   Vektorji neskončna zaporedja   x = (x 1, x 2, . . .). Na primer(1, 1/2, 1/6, . . . , 1/(n!), . . .).

    2.  Vlogo vektorjev prevzamejo funkcije. Na primer  f   (x ) = sin x .

    Skalarni produkt za neskončna zaporedja

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    87/144

    Naravna posplošitev skalarnega produkta dveh neskončnihvektorjev   v = (v 1, v 1, . . .) in   u = (u 1, u 2, . . .) na neskončnazaporedja je neskončni produkt   u · v = u 1v 1 + u 2v 2 + · · · . Problemnastane, če vrsta ne konvergira. Zato se omejimo na vektorje   u,katerih dolžina

     ||u

    || je končna:

    ||u||2 =  u · u =  u 21  + u 22 + · · · < ∞ .

    Za tako definiran skalarni produkt velja   Schwartzova neenačba

    |u

    ·v

    |

  • 8/19/2019 la-pred

    88/144

    Za funkcije na intervalu (a, b ) je naravna posplošitev vektorskegaprodukta

    (f   , g ) =

       b 

    a

    f   (x )g (x ) dx 

    in naravna posplošitev dolžine vektorja norma

    ||f  || =  

      b 

    a

    (f   (x ))2 dx  .

    Primer

    Za trigonometrične funkcije cos x ,   cos2x , . . .  ter sin x ,   sin2x , jeprimeren interval [−π π] Norma funkcije f (x) = sin x ne tem

    http://find/http://goback/

  • 8/19/2019 la-pred

    89/144

    primeren interval [ π, π]. Norma funkcije  f   (x ) = sin x  ne temintervalu je

    ||f  || = 

    (f   , f   ) =

        π

    −π

    (sin x )2 dx  =√ 

    π .

    Skalarni produkt  f   (x ) in  g (x ) = cos x  pa je

    (f   , g ) =

       π

    −π

    sin x  cos x dx  = 1

    2

       π

    −π

    sin2x dx  = 0 ,

    torej sta sin x   in cos x  ortogonalni na [−π, π].Še več: vse funkcije zaporedja1 = cos 0x ,  cos x ,  sin x ,  cos 2x ,  sin 2x ,  cos 3x ,  sin 3x , . . .  so medseboj ortogonalne.

    Trigonometrične Fourierove vrste

    Če je funkcija  f   (x ) odsekoma zvezna na intervalu [−π, π), jo lahkora ijemo po sin sih in kosin sih

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    90/144

    razvijemo po sinusih in kosinusih:

    f   (x ) = a0 + a1 cos x  + b 1 sin x  + a2 cos 2x  + b 2 sin 2x  + · · ·  .

    Ker razvijamo po funkcijah, ki so ortogonalne na [−π, π), lahkokoeficiente izračunamo kot

    a0  = (1, f   )(1, 1)

     =  12π

       π

    −π

    f   (x ) dx  ,

    ak  =  (cos kx , f   )

    (cos kx , cos kx ) =

      1

    π    π

    −π

    f   (x )cos kx dx ,   k  = 1, 2, . . . ,

    b k  =  (sin kx , f   )

    (sin kx , sin kx ) =

      1

    π

       π

    −π

    f   (x )sin kx dx ,   k  = 1, 2, . . . ,

    Primer: Fourierova vrsta za stopničasto funkcijoPo trigonometričnih funkcijah želimo razviti odsekoma konstantno

    funkcijo f (x) =  1 0 

  • 8/19/2019 la-pred

    91/144

    funkcijo  f   (x )

    0   −π

     ≤x 

     ≤0

    Najprej izračunamo koeficiente

    a0   =  12π

     π

    0   dx    = 1

    2

    ak    =

      1π π0   cos kx dx    =

      1

    k π sin kx |π

    0   = 0

    b k    =  1π

     π

    0   sin kx dx    = −1

    k π cos kx |π0   =

     1 − (−1)k k π

      .

    Zato je  b 2k  = 0 in  b 2k −1  =  2(2k −1)π . Končno lahko zapišemo razvoj

    f   (x ) = 1

    2 +

    ∞k =1

    2

    (2k − 1)π sin (2k − 1)x  .

    Trigonometrične Fourierove vrste na intervalu [−a, a]S transformacijo t  →   πx 

    a  iz funkcije  f   (x ), definirane na [−a, a]

    dobimo funkcijo  f   (x ) = g (πx a

     ) = g (t ), definirano na [−π, π]. Zato

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    92/144

    j ( ) g (a

    ) g ( ), [ , ]f    lahko zapišemo kot vsoto Fourierove vrste

    f   (x ) = a0 +∞k =1

    ak  cos

     k πx 

    a  + b k  sin

     k πx 

    a

     ,

    kjer koeficiente izračunamo kot

    a0   =  1

    2a

       a

    −a

    f   (x ) dx 

    ak    =  1

    a   a

    −a

    f   (x )cos k πx 

    a

      dx 

    b k    =  1

    a

       a

    −a

    f   (x )sin k πx 

    a  dx 

    Legendreovi polinomiNa intervalu [−1, 1] so ortogonalni  Legendreovi polinomi .Izračunamo jih lahko iz   Rodriguesove formule 

    http://find/http://goback/

  • 8/19/2019 la-pred

    93/144

    P n(x ) =  1

    2nn!

    d n

    dx n (x 2 − 1)n

    ali s pomočjo rekurzije

    (n + 1)P n+1(x ) = (2n + 1)xP n(x )

    −nP n−1(x ) .

    Prvih nekaj Lagrangeovih polinomov je

    P 0(x ) = 1

    P 1(x ) =   x 

    P 2(x ) =  1

    2(3x 2 − 1)

    P 3(x ) =  1

    2(5x 3 − 3x )

    Determinante

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    94/144

    Determinanta je število, ki pripada vsaki kvadratni matriki.

    Pogled naprej Determinanto lahko izračunamo

    1.   z množenjem pivotov -  pivotna  formula

    2.   s seštevanjem  n! produktov -  velika  formula

    3.   s seštevanjem  n  manjših determinant -  kofaktorska  formulaNamesto z običajno (precej zapleteno) formulo, bomodeterminanto definirali z njenimi osnovnimi lastnostmi.

    Determinanto kvadratne matrike  A  bomo zapisali kot

     |A

    | ali

    det(A).

    Osnovne lastnosti determinant

    Osnovne lastnosti popolnoma določajo determinante. ostalelastnosti determinant so posledica osnovnih lastnosti

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    95/144

    lastnosti determinant so posledica osnovnih lastnosti.

    1.   det(I ) = 1 determinanta enotske matrike je enaka 1.2.  Ko v matriki zamenjamo dve vrstici, determinanta spremeni

    predznak.

    a b 

    c d  = − c d 

    a b  3.  Determinanta je linearna funkcija vsake vrstice posebej.

    ta tb  

    c d 

    = t 

    c d 

    a b 

    a + a b  + b c d 

    = a b c d 

    + a b c d 

    Lastnosti determinant

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    96/144

    4.  Matrika z dvema enakima vrsticama ima determinanto 0.Posledica lastnosti 2.

    5.   Če v matriki od poljubne vrstice odštejem mnogokratnik nekedruge vrstice, se determinanta ne spremeni.Posledica lastnosti lastnosti 3 in 4.

    Posledica: Pri Gaussovi eliminaciji se determinanta matrikeohranja (ali kvečjemu spremeni predznak, če menjavamovrstice).

    6.   Matrika, ki ima eno vrstico samih ničel, je enaka 0.

    Posledica lastnosti 3.

    Lastnosti determinant (nadaljevanje)

    7.  Determinanta trikotne (spodnje ali zgornje) matrike jed kt di l ih l t

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    97/144

    produkt diagonalnih elementov.

    Če so vsi diagonalni elementi različni od 0, lahko z običajnimivrstičnimi operacijami (Gauss ali Jordan) eliminiramo vsezunajdiagonalne elemente. Potem uporabimo lastnost 3.Če je vsaj eden izmed diagonalnih elementov enak 0, zeliminacijo dobimo vsaj eno ničelno vrstico in je (zaradilastnosti 6) determinanta enaka 0.

    8.   Če je  A  singularna, potem je det(A) = 0.  Če je  A  obrnljiva,potem je det(A) = 0.Pri singularni matriki z eliminacijo pridelamo vsaj eno ničelno

    vrstico, uporabimo lastnost 6.Obrnljivo matriko z eliminacijo predelamo v zgornje trikotno,uporabimo lastnost 7.

    Lastnosti determinant (nadaljevanje)

    9.   det(AB ) = det(A)det(B ).Če je B singularna, je det(B) = 0 (lastnost 8), pa tudi AB

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    98/144

    Ce je  B  singularna, je det(B ) 0 (lastnost 8), pa tudi  AB 

    singularna in det(AB ) = 0.Če je  B  obrnljiva, potem det(B ) = 0 in pogledamo kakšnelastnosti ima razmerje  D (A) := det(AB )/ det(B ):

    9.1  (Determinanta enotske matrike)  D (I ) = det(B )/ det(B ) = 1;9.2  (Zamenjava dveh vrstic)  Če v  A  zamenjamo dve vrstici, se

    zamenjata isti dve vrstici v  AB . Zato det(AB ) zamenjapredznak, prav tako tudi  D (A);

    9.3   (Linearnost)  Če 1. vrstico matrike  A pomnožimo s  t , se tudi 1.vrstica  AB  pomnoži s  t , prav tako razmerje  D (A).Prvi vrstici matrike  A prǐstejmo prvo vrstico matrike  A, Potemse tudi prvi vrstici matrike  AB  prišteje prva vrstica matrikeAB   in se zaradi lastnosti 3 determinanti seštejeta. Pracv takose seštejeta razmerji, če delimo z det(B ).

    Ker ima  D (A) lastnosti 1–3 determinant, je  D (A) = det(A).

    Lastnosti determinant (nadaljevanje)

    10.   Transponirana matrika  AT  ima isto determinanto kot  AK j A i l j i l di AT i b i

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    99/144

    Ko je  A  singularna, je singularna tudi  AT  in obe imatadeterminanto 0.Ko je  A  obrnljiva, naredimo  LU -razcep  PA =  LU . Obe stranitransponiramo  AT P T  = U T LT  in uporabimo lastnost 9 zadeterminanto produkta.

    Posledica: Vsaka lastnost, ki velja za vrstice determinante, veljatudi za njene stolpce.

      Determinanta spremeni predznak, če med seboj zamenjamodva stolpca;

      Determinanta je enaka 0, če sta dva stolpca enaka;   Determinanta je enaka 0, če so v vsaj enem stolpcu same

    ničle.

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    100/144

    Determinante in njihova uporaba

    Bojan Orel

    Fakulteta za računalništvo in informatiko

    11.maj 2015

    Determinanta 3 × 3Podobno kot determinanto matrike 2 × 2 lahko izračunamodeterminanto matrike 3 × 3

    a11 a12 a13

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    101/144

    D  = a11   a12   a13

    a21   a22   a23a31   a32   a33

    Vsako vrstico razčlenimo v 3 enostavnejše vrstice (npr. [a11  0 0]) spomočjo lastnosti 3b. Tako dobimo 27 enostavnih determinant.

    Ko spustimo tiste, ki imajo vsaj eno ničelno vrstico ali stolpec, namostane 6 determinant brez neničelnih vrstic in stolpcev

    D    =

    a11   0 00   a22   0

    0 0   a33

    +

    0   a12   00 0   a23

    a31   0 0

    +

    0 0   a13a21   0 0

    0   a32   0

    +

    a11   0 00 0   a230   a32   0

    +

    0   a12   0a21   0 0

    0 0   a33

    +

    0 0   a130   a22   0

    a31   0 0

    Detrerminanta 3 × 3 (nadaljevanje)Z upoštevanjem lastnosti 3b lahko zapišemo

    |A|

    1 0 00 1 0

    +

    0 1 00 0 1

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    102/144

    |A|   =   a11a22a33 0 1 00 0 1 + a12a23a31 0 0 11 0 0

    +   a13a21a32

    0 0 11 0 00 1 0

    + a11a23a32

    1 0 00 0 10 1 0

    +   a12a21a33

    0 1 01 0 00 0 1

    + a13a22a31

    0 0 10 1 01 0 0

    Za vsako determinanto še prěstejemo, s koliko menjavami vrstic

    dobimo enotsko matriko in končno

    |A|   =   a11a22a33 + a12a23a31 + a13a21a32

    −   a11a23a32 − a12a21a33 − a13a22a31

    Velika formula za determinanto

    http://find/http://goback/

  • 8/19/2019 la-pred

    103/144

    Podobno za  n × n. Iz vsake vrstice in iz vsakega stolpca izberemopo en element, izračunamo njihov produkt, ga opremimo s pravimpredznakom, vse to seštejemo in pridemo do formule

    |A| =

    det(P )a1αa2β · · · anω,

    kjer seštevamo po vseh n! permutacijah stolpcev P  = (α,β , . . . , ω).

    Kofaktorji

    Determinanto 3 × 3 lahko zapǐsemo tudi kot

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    104/144

    |A| =  a11(a22a33−a23a32)+a12(a23a31−a21a33)+a13(a21a32−a22a31) .

    V tej formuli so  faktorji a1 j   pomnoženi s  kofaktorji C 1 j , ki so, dopredznaka natančno, determinante  A1 j  dimenzije 2 × 2, ki jihdobimo, ko v prvotni determinanti izpustimo vrstico in stolpec, v

    katerih se nahaja  a1 j .Kofaktorji elementov   i te vrstice so  C ij  = (−1)

    i + j Aij . Razvojdeterminante po kofaktorjih je

    det(A) = ai 1C i 1 + ai 2C i 2 + · · · + ainC in .

    Razvoj po kofaktorjih je uporaben predvsem takrat, ko ima matrikaveliko elementov enakih 0.

    Uporaba determinant

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    105/144

    Ogledali si bomo nekaj problemov, pri katerih lahko pridemo dorešitve z uporabo determinante:

      Cramerjevo pravilo za reševanje sistemov linearnih enačb;

      Formulo za izračun inverzne matrike;

      Izračun ploščine romboida in prostornine paralelepipeda.

    Nato se bomo spoznali z lastnimi vrednostmi in lastnimi vektorjimatrike, kjer tudi potrebujemo determinante.

    Cramerjevo pravilo

    S Cramerjevim pravilom zapišemo rešitev sistema enačb  Ax =  b.

    Preprosta ideja nas pripelje do prve komponente vektorja x: če prvi

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    106/144

    Preprosta ideja nas pripelje do prve komponente vektorja  x: ce prvistolpec enotske matrike nadomestimo z  x, dobimo matriko zdeterminanto  x 1. To matriko z leve pomnožimo z  A. Prvi stolpectako dobljene matrike je  Ax, torej  b, ostali stolpci so isti kot v  A:

      A x 1   0 0x 2   1 0x 3   0 1

     = b 1   a12   a13b 2   a22   a23b 3   a32   a33

     =: B 1Iz determinant teh treh matrik dobimo

    det(A)x 1 = det(B 1) torej   x 1 = det(B 1)det(A)

      .

    Cramerjevo pravilo (nadaljevanje)

    Cramerjevo pravilo:   Če je matrika  A  nesingularna  n × n, potemlahko rešitev sistema  Ax =  b  zapišemo s pomočjo determinant:

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    107/144

    x 1 =  B 1

    det(A),   x 2 =

      B 2

    det(A),   · · ·   x n  =

      B n

    det(A) ,

    kjer je vsaka od matrik  B  j  dobljena tako, da v matriki  Azamenjamo   j -ti stolpec z vektorjem  b.

    Za rešitev sistema  n  enačb z  n  neznankami s Cramerjevim,moramo izračunati  n + 1 determinanto reda  n.   Čeprav za izračundeterminante uporabimo najučinkoviteǰso metodo, t.j. Gaussovoeliminacijo, je to veliko dela. Kot vemo, je za rešitev sistema enačb

    dovolj ena sama Gaussova eliminacija.Opozorilo: Cramerjevo pravilo je za reševanje sistemov z več kot

    3 neznankami popolnoma neprimerno!

    Inverzna matrika

    S Cramerjevim pravilom poiščimo inverz matrike 2 × 2 kot rešitevenačbe  AX   = I :

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    108/144

      a b 

    c d 

      x 11x 21

     =

      01

    ,

      a b 

    c d 

      x 12x 22

     =

      10

    Za izračun elementov matrike  X  potrebujemo pet determinant

    a b c d  in

    1   b 0   d 

    a   1c    0

    0   b 1   d 

    a   0c    1

    Zadnje štiri so  kofaktorji d ,   −c ,   −b ,   a, zato je

    A−1 =   1ad  − bc 

      d    −b −c a

    Splošna formula za inverzno matriko

    Izrek: Inverzna matrika A−1 matrike  A  je transponirana matrika

    http://find/http://goback/

  • 8/19/2019 la-pred

    109/144

    j p

    kofaktorjev, deljena z determinanto  |A|:

    A−1 =  C T 

    det(A) .

    Ideja dokaza: Matriko  A  pomnožimo s  C T :

    a11   a12   a13a21   a22   a23a31   a32   a33

    C 11   C 21   C 31C 12   C 22   C 32C 13   C 23   C 33

     =

    det(A) 0 00 det(A) 00 0 det(A)

    Ploščine in prostornine

    Ploščina paralelograma, ki ga določata vektorja  a   in  b  v  R2  je

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    110/144

    absolutna vrednost determinante   |a b|. Ploščina trikotnika jepolovica ploščine paralelepipeda.

    Ploš̌cina trikotnika z oglǐšci (x 1, y 1), (x 2, y 2) in (x 3, y 3) je

    ploščina trikotnika = 12

    x 1   y 1   1

    x 2   y 2   1x 3   y 3   1

    Prostornina paralelepipeda, ki ga določajo vektorji  a,  b  in  c  v  R3  jeabsolutna vrednost determinante   |a b c|. Prostornina tetraedra je16

      prostornine paralelepipeda.

    Vektorski produkt

    Vektorski produkt  je posebna operacija, ki je definirana samo v  R3.

    Definicija: Vektorski produkt vektorjev  a = [a1, a2, a3]T  in

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    111/144

    b = [b 1, b 2, b 3]T   je vektor

    a×b =

    i j k

    a1   a2   a3b 1   b 2   b 3

    = (a2b 3−a3b 2)i−(a1b 3−a3b 1) j+(a1b 2−a2b 1)k

    Lastnosti vektorskega produkta:

      Antikomutativnost:   b × a =  −a × b;

      a × b  je pravokoten na  a   in  b;

      a × a = 0   ||a × b|| =  ||a||||b|| sin ϕ, kjer je  ϕ  kot, ki ga oklepata vektorja

    a   in  b.

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    112/144

    Lastne vrednosti in lastni vektorji matrike

    Bojan OrelFakulteta za računalništvo in informatiko

    18.maj 2015

    Lastne vrednosti in lastni vektorji kvadratne matrike

    Produkt matrike  A  in vektorja  x  je vektor  Ax, ki največkrat nikolinearen z  x. Nekateri posebni vektorji pa pri množenju z matriko

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    113/144

    p j p p j

    ohranjajo smer. To so   lastni vektorji . Pri množenju z matriko  A  sesamo pomnožijo s številom  λ.

    Definicija: Vektor  x, za katerega je  Ax =  λx  je  lastni vektor .

    Število  λ  je  lastna vrednost .

    Opomba: Izraz   lastni vektor   je lahko zavajajoč, saj pomeni samo

    smer (enodimenzionalni podprostor). Vsak vektor v tej smeri jelastni vektor z isto lastno vrednostjo. Lastna vrednost pomeni, zakoliko se pri množenju z  A  vektorji v smeri  x  podaljšajo ali skrčijo.

    Primer: Za enotsko matriko   I   je vsak vektor lastni vektor, lastnavrednost je enaka 1, saj je vedno   I x = 1x.

    Lastne vrednosti in lastni vektorji - primeri za posebnematrike

    Za projekcijsko matriko   P  je ena lastna vrednost 1, lastni vektor

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    114/144

     je katerikoli vektor iz stolpčnega podprostora  C (P ) (lastnipodprostor). Druga lastna vrednost je 0, lastni vektor je katerikolivektor iz ničelnega prostora  N (P ) (spet lastni podprostor).

    Permutacijska matrika   P  =   0 1

    1 0   ima lastno vrednost 1 z

    lastnim vektorjem [1 1]T  in lastno vrednost  −1 z lastnim vektorjem[1   − 1]T .

    Trditev:   Če ima  A lastno vrednost  λ  in lastni vektor  x, potem imaA2 lastno vrednost  λ2 in isti lastni vektor  x.

    če je  Ax = λx  potem je  A2x =  A(Ax) = A(λx) = λAx =  λ2x .

    Računanje lastnih vrednosti in lastnih vektorjev

    Enačbo za lastne vrednosti in lastne vektorje Ax = λx   lahkozapišemo tudi kot (A − λI )x = 0. Da bi ta enačba imela rešitev,

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    115/144

    p ( λ ) ,mora biti matrika  A − λI   singularna. Lastne vrednosti so torejrěsitve enačbe

    det(A − λI ) = 0 .

    Ta  karakteristǐcna enačba   je algebrajska enačbe stopnje  n

    (det(A = λI  je polinom stopnje  n), zato ima  n  korenov, nekaterikoreni so večkratni, kompleksni koreni nastopajo vedno kot parkonjugiranih števil.

    Za vsako lastno vrednost  λ   lastne vektorje izračunamo kot ničelni

    podprostor matrike  A − λI . Za vsako  k -kratno lastno vrednost jedimenzija ničelnega prostora največ  k .

    Primer:Poǐsčimo lastne vrednosti in lastne vektorje matrike

    A =

      1   −1−6 2

    .

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    116/144

    Iz karakteristǐcne enačbe 1 − λ   −1−6 2 − λ = (1 − λ)(2 − λ) − 6 = λ2 − 3λ − 4 = 0 .

    Izračunamo lastne vrednosti  λ1 = −1 in  λ2 = 4.

    Za prvo lastno vrednost  λ1 = −1 dobimo sistem  2   −1−6 3

    x =  0 ,  katerega rešitev je prvi lastni vektor

    x1 = [1,   2]T .

    Za drugo lastno vrednost  λ1 = 4 dobimo sistem  −3   −1−6   −2

    x =  0 ,  katerega rešitev je drugi lastni vektor

    x2 = [−1,   3]T .

    Povzetek dejstev:

      Ax =  λx  pomeni, da lastni vektor  x  pri množenju z  A  ne

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    117/144

    spremeni smeri.

      Iz (A = λI )x = 0  ugotovimo, da lastne vrednosti  λ  zadoščajoenačbi det(A − λI ) = 0.

      Če je  λ  lastna vrednost matrike  A, ima  A2 lastno vrednost  λ2

    in  A−1 lastno vrednost 1/λ.

     Vsota vseh lastnih vrednosti  A  je sled(A)(= a11 + a22 + · · · + ann), produkt lastnih vrednosti je det(A).

     Singularna matrika ima vsaj eno lastno vrednost enako 0.

    Trikotne matrike imajo lastne vrednosti na diagonali.

    Diagonalizacija matrike

    Izrek: Denimo, da ima matrika  A n  linearno neodvisnih lastnihvektorjev x1, x2, . . . , xn.   Če jih zložimo kot stolpce v matriko S 

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    118/144

    S  = [x1  x2   · · ·   xn] ,

    potem je Λ =: S −1AS  diagonalna matrika z lastnimi vrednostmi nadiagonali

    S −1AS  = Λ =

    λ1 . . .λn

    .

    Opomba: Kadar so lastne vrednosti matrike med seboj vse

    različne, so lastni vektorji neodvisni. Vsako matriko, pri kateri senobena lastna vrednost ne ponovi, lahko diagonaliziramo po temizreku.

    Diagonalizacija - primer

    Naj bo  A =

      1   −1−6 2

    .

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    119/144

    Najprej iz karakteristične enačbe det(A −λI ) = 0 izračunamo lastnivrednosti  λ1 = −1 in  λ2 = 4, potem lastna vektorja kot rešitevsistemov (A =  λi I )x = 0. Dobimo  x1 = [1 2]

    T  in  x2 = [−1 3]T .

    Sestavimo matriko  S   in izračunamo njen inverz  S −1

    S  =

      1   −12 3

    ;   S −1 = 1

    5

      3 1−2 1

    Končno izračunajmo  S −1AS  =

      −1 0

    0 4

     = Λ.

    Opomba: Lastni vektorji v matriki  S  so v istem vrstnem redu kotlastne vrednosti v matriki Λ.

    Potence matrike

    Opozorilo: Vse trditve o uporabi diagonalizacije veljajo le, če imamatrika dovolj linearno neodvisnih lastnih vektorjev.

    1 1

    http://find/http://goback/

  • 8/19/2019 la-pred

    120/144

    Enačbo  S −

    AS  = Λ lahko napišemo tudi kot  A = S ΛS −

    ali pakot AS  = S Λ.

    Trditev:   Če je  A =  S ΛS −1, potem je  A2 = S Λ2S −1 inAk  = S Λk S −1.

    Potence diagonalne matrike izračunamo preprosto:

    Λk  =

    λk 1   · · ·   0...

      . . .  ...

    0   · · ·   λk n

    ,

    zato lahko preprosto izračunamo tudi potence poljubnediagonalizabilne matrike.

    Uporaba potenc matrike

    Naj bo  A  matrika dimenzije  n × n   in  y0 ∈ Rn.   A naj ima  n  linearno

    neodvisnih vektorjev. Zanima nas, kako se obnaša zaporedje

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    121/144

    vektorjev, definirano kot  yk +1 = Ayk . Posebej nas zanima, ali tozaporedje konvergira in kaj je limitni vektor.

    Obnašanje zaporedja  yk   je predvsem odvisno od lastnih vrednostimatrike A.

    Najprej y0  razvijemo po bazi lastnih vektorjev

    y0 = c 1x1 + c 2x2 + · · · + c nxn

    in pomnožimo z  A

    Ay0 = c 1λ1x1 + c 2λ2x2 + · · · + c nλnxn .

    Uporaba potenc matrike (nadaljevanje)

    Prav tako je

    http://find/http://goback/

  • 8/19/2019 la-pred

    122/144

    Ak y0 = c 1λk 

    1x1 + c 2λk 

    2x2 + · · · + c nλk 

    nxn .

    Vidimo, da je rezultat odvisen od velikosti lastnih vrednosti:

      Če je za vsaj eno lastno vrednost  |λi | >  1, potem zaporedje  yk 

    neomejeno narašča.   Če so vse lastne vrednosti   |λ| 

  • 8/19/2019 la-pred

    123/144

    1, 2, 3, 5, 8, 13, . . ..

    Vprašanje: Kako hitro naraščajo Fibonaccijeva števila? Koliko jeF 2010?

    F 2010  sicer lahko izračunamo s pomočjo rekurzije

    F k +2 = F k +1 + F k , vendar bi predolgo trajalo :) .

    Fibonaccijevo zaporedje (dvočlenska skalarna rekurzija) lahkozapišemo kot enočlensko vektorsku rekurzijo  xk +1 = Axk , ki jo žeobvladamo. Naj bo  xk  = [F k +1   F k ]

    T . Potem pravilo

    F k +2=F k +1   +   F k F k +1=F k +1

    lahko zapišemo v matrični obliki

    xk +1 =

      1 11 0

    xk 

    Primer: Fibonaccijeva števila (nadaljevanje)

    Izračunamo lastne vrednosti in lastne vektorje te matrike:

    det(A =  λI ) = λ2 − λ − 1 = 0 ,

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    124/144

    torej  λ1 =  1+

    √ 5

    2  ≈ 1.618 in  λ2 =

      1−√ 5

    2  ≈ −0.618. Ustrezna lastna

    vektorja sta  x1 = [λ1  1]T  in  x2 = [λ2  1]

    T . Začetni vektorx0 = [0 1]

    T  izrazimo kot kombinacijo lastnih vektorjev

      10

     =   1

    λ1 − λ2

      λ1

    1

    −  λ2

    1

      ali   x0 =   x

    1 − x2λ1 − λ2

    .

    Od tod

    x2010 = λ20101   x1 − λ

    20102

      x2

    λ1 − λ2

    Tako je  F 2010 =  1√ 5

    1+

    √ 5

    2

    2010−1−

    √ 5

    2

    2010 ≈ 5.3 · 10419.

    L d i i l i k ji ik

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    125/144

    Lastne vrednosti in lastni vektorji matrike

    Bojan OrelFakulteta za računalništvo in informatiko

    25. maj 2015

    Primer: Fibonaccijeva številaDefinicija: Zaporedje Fibonaccijevih števil  F k   zadošča rekurziji

    F k +2 = F k +1 + F k .

    Če izberemo  F 0 = 0 in  F 1 = 1, so naslednja Fibonaccijeva števila

    1 2 3 5 8 13

    http://find/http://goback/

  • 8/19/2019 la-pred

    126/144

    1, 2, 3, 5, 8, 13, . . ..

    Vprašanje: Kako hitro naraščajo Fibonaccijeva števila? Koliko jeF 2010?

    F 2010  sicer lahko izračunamo s pomočjo rekurzije

    F k +2 = F k +1 + F k , vendar bi predolgo trajalo :) .

    Fibonaccijevo zaporedje (dvočlenska skalarna rekurzija) lahkozapišemo kot enočlensko vektorsku rekurzijo  xk +1 = Axk , ki jo žeobvladamo. Naj bo  xk  = [F k +1   F k ]

    T . Potem pravilo

    F k +2=F k +1   +   F k F k +1=F k +1

    lahko zapišemo v matrični obliki

    xk +1 =

      1 11 0

    xk 

    Primer: Fibonaccijeva števila (nadaljevanje)

    Izračunamo lastne vrednosti in lastne vektorje te matrike:

    det(A − λI ) = λ2 − λ − 1 = 0 ,

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    127/144

    torej  λ1 =  1+

    √ 5

    2  ≈ 1.618 in  λ2 =

      1−√ 5

    2  ≈ −0.618. Ustrezna lastna

    vektorja sta  x1 = [λ1  1]T  in  x2 = [λ2  1]

    T . Začetni vektorx0 = [0 1]

    T  izrazimo kot kombinacijo lastnih vektorjev

      10

     =   1

    λ1 − λ2

      λ1

    1

      λ21

      ali   x0 =   x

    1 − x2λ1 − λ2

    .

    Od tod

    x2010 =  λ20101   x1 − λ

    20102   x2

    λ1 − λ2

    Tako je  F 2010 =  1√ 5

    1+

    √ 5

    2

    2010−1−

    √ 5

    2

    2010≈ 5.3 · 10419.

    Lastne vrednosti in diferencialne enačbe

    Linearna diferencialna enačba 1. reda  y   = ay   ima splošno rešitevy  = C  exp(ax ). To znanje želimo uporabiti pri sistemu linearnihdiferencialnih enačb s konstantnimi koeficienti  y = Ay  (A  je

    t ik × i R→ Rn)

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    128/144

    matrika n × n   in  y   : R→ Rn).

    Če ima  A  poln sistem lastnih vektorjev, si lahko pomagamo zdiagonalizacijo:   A = S ΛS −1, torej imamo sistem enačby  = S ΛS −1y. Z novo spremenljivko  u =  S −1y  sistem enačb

    razpade na  n  nepovezanih enačb  u  = Λu  oz.

    u 1 = λ1u 1,   u 2 = λ2u 2, . . . u 

    n  = λnu n ,

    katerih rešitve so

    u 1 = c 1 exp(λ1x ),   u 2 = c 2 exp(λ2x ), . . . u n  = c n exp(λnx )

    To bi radi zapisali z matrikami.

    Lastne vrednosti in diferencialne enačbe (nadaljevanje)Rěsitev  u(x ) želimo napisati v obliki exp(Ax )u(0). Kaj pomenieksponentna funkcija matrike?

    Eksponentna funkcija  e x  (ali exp(x )) je za realen  x  definirana kot

    neskončna rsta 1 + x +  x 

    2

    2! +  x 

    3

    3! + Za matričen arg ment Ax

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    129/144

    neskoncna vrsta 1 + x  + 2!   + 3!  + · · · . Za matricen argument  Ax  jo definiramo podobno

    exp(Ax ) = I  + Ax  + x 2

    2!A2 +

     t 3

    3!A3 + · · ·

    Pri računanju exp(Ax ) si lahko pomagamo z diagonalizacijo: če  Aima  n  neodvisnih vektorjev, je  A =  S ΛS −1. vstavimo v vrsto

    exp Ax  = I  + S ΛS −1 +  1

    2!(S ΛS −1x )(S ΛS −1x ) + . . . .

    Produkt  S   in  S −1 v sredini je   I ,  S   na začetku in  S −1 in dobimo

    exp(Ax ) = S (I  + Λx  + x 2

    2!Λ2 +

     x 3

    3!Λ3 + · · · )S −1 = S  exp(Λx )S −1 .

    Primer:

    Poǐsčimo tisto rešitev sistema diferencialnih enačb

    y    =   y  − z  6 2

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    130/144

    z    =   −6y  + 2z  ,

    ki zadošča začetnima pogojema  y (0) = 2 in  z (0) = −1.

    Najprej obe skalarni funkciji  y   in  z   združimo v eno vektorsko

    u = [y z ]T 

    , pa lahko sistem enačb zapišemo v matrični obliki

    u  = Au, kjer je matrika  A =

      1   −1−6 2

    . Njene lastne vrednosti

    in lastne vektorje že poznamo (glej zgoraj):   λ1 = −1 z  x1 = [1 2]T 

    ter  λ2 = 4 z  x2 = [−1 3]T .

    Začetno vrednost  u(0) = [2   − 1]T  izrazimo z lastnima vektorjema:u(0) = x1 − x2.

    Primer (nadaljevanje)Iskana rešitev je  u(x ) = exp Ax u(0), torej

    u(x ) = S  exp(Λx )S −1(x1 − x2)

    −x 0

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    131/144

    Ker je  S −1(x1 − x2) = [1   − 1]T  in exp(Λx ) =

      e −x  0

    0   e 4x 

    ,

    končno rešitev zapǐsemo kot

    u(x ) = e −x    1

    2− e 

    4x   −13

      ,

    oziroma s prvotnimi spremenljivkami

    y (x ) =   e −x  + e 4x 

    z (x ) = 2e −x − 3e 4x  .

    Preveri, če je to res rešitev zastavljene naloge!

    Simetrične matrike

    Kakšne so lastne vrednosti in lastni vektorji simetričnih matrik?

    Izrek: Vse lastne vrednosti realne simetrične matrike so realne

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    132/144

    Izrek: Vse lastne vrednosti realne simetricne matrike so realne.Ideja dokaza Enačbo  Ax = λx  konjugiramo:   Ax̄ = λ̄x̄   in

    transponiramo:   x̄T A = λ̄x̄T  ter pomnožimo z  x  z desne

    x̄T Ax =

     λ̄x̄T x .

    Ker je x̄T Ax  enako x̄T (λx) in ker je x̄T x  > 0 za  x = 0, je  λ̄ =  λ,torej realen.

    Izrek: Lastni vektorji realne simetrične matrike, ki pripadajo

    različnim lastnim vrednostim, so pravokotni.

    Spektralni izrek za simetrične matrike

    Ker so lastni vektorji simetrične matrike ortogonalni, velja

    Izrek: Vsako realno simetrično matriko A lahko razcepimo v

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    133/144

    Izrek: Vsako realno simetricno matriko A   lahko razcepimo vA = Q ΛQ T , kjer je  Q  ortogonalna matrika.

    Posledica: Vsako realno simetrično matriko lahko zapišem kotlinearno kombinacijo

    A = λ1q1qT 

    1   + λ2q2qT 

    2   + . . . + λnqnqT 

    n   ,

    kjer so  qi   stolpci matrike  Q  (torej lastni vektorji matrike  A).

    Matrike qi qT 

    i   so projekcijske matrike na lastni podprostor, ki ga  q1

    določa.

    Pozitivno definitne simetrične matrike

    Definicija: Kvadratna matrika je  pozitivno definitna, kadar so vse

    njene lastne vrednosti pozitivne

    http://find/http://goback/

  • 8/19/2019 la-pred

    134/144

    njene lastne vrednosti pozitivne.Posledica: Kvadratna matrika reda 2 je pozitivno definitna

    natanko tedaj, kadar sta pozitivni njena determinanta in sled.

    Izrek: Simetrična matrika  A  reda  n   je pozitivno definitna natanko

    tedaj, ko je za vsak vektor  x = 0 ∈ Rn

    xT Ax  > 0.

    Posledica:   Če sta matriki  A   in  B  pozitivno definitni, je pozitivno

    definitna tudi njuna vsota  A + B .

    Pozitivno definitne matrike

    I k M t ik j iti d fi it t k t d j k d

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    135/144

    Izrek: Matrika je pozitivno definitna natanko tedaj, kadar so vsenjene vodilne glavne poddeterminante pozitivne.

    Izrek:   Če so stolpci matrike  R   linearno neodvisni, je matrikaA = R T R  pozitivno definitna.

    Izrek: Za vsako simetrično, pozitivno definitno matriko obstajazgornjetrikotna matrika  R , da je  A =  R T R 

    Pozitivno definitne matrike - povzetek

    Izrek: Simetričan matrika reda n ki ima eno od spodaj naštetih

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    136/144

    Izrek: Simetrican matrika reda  n, ki ima eno od spodaj nastetihlastnosti, ima tudi vse ostale:

    1.   Vseh  n  pivotov je pozitivnih;

    2.   Vseh  n  vodilnih glavnih determinant je pozitivnih;

    3.   Vseh  n   lastnih vrednosti je pozitivnih;4.   Za vsak  x = 0  je  xT Ax > 0;

    5.   A =  R T R  za neko matriko  R  z linearno neodvisnimi stolpci.

    Razcep singularnih vrednosti

    http://find/http://goback/

  • 8/19/2019 la-pred

    137/144

    Razcep singularnih vrednosti

    Bojan OrelFakulteta za računalništvo in informatiko

    1. junij 2015

    Motivacija

    Za simetrično matriko  A  vemo, da obstaja razcep  A = Q ΛQ T , kjer je  Q  ortogonalna matrika lastnih vektorjev in Λ diagonalna matrika

    lastnih vrednosti.

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    138/144

    lastnih vrednosti.Za poljubno matriko  A ∈ Rm×n so z diagonalizacijo  A =  S ΛS −1hude težave:

      če  A  ni kvadratna, potem enačba  Ax =  λx  sploh nima smisla.

    Lastne vrednosti in lastni vektorji pravokotnim matrikam ”nepripadajo”.

      Tudi če je  A  kvadratna, nima nujno dovolj neodvisnih lastnihvektorjev.

      Tudi če ima  A  dovolj lastnih vektorjev, navadno med sebojniso pravokotni.

    Razcep singularnih vrednosti

    Dobra novica: Vsako matriko (tudi pravokotno) lahko zapišemo

    kot produkt  A =  U ΣV 

    , kjer je matrika  U  ortogonalna  m × m, Σdiagonalna m × n z singularnimi vrednostmi σi na diagonali in V

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    139/144

    p , j j g ,diagonalna  m × n  z   singularnimi vrednostmi  σi  na diagonali in  V ortogonalna n × n.Cena, ki jo moramo plačati za diagonalizacijo splošne matrike vprimerjavi s simetrično, sta dve različni ortogonalni matriki

    namesto ene same.

    Problem: Kako določiti matriki  U   in  V , oziroma ortonormiranobazo   levih singularnih vektorjev  prostora  Rm in ortonormirano bazodesnih singularnih vektorjev  prostora  Rn?

    Kaj so singularne vrednosti  σi 

    Razcep singularnih vrednosti (nadaljevanje)m  levih singularnih vektorjev   vi  moramo poiskati tako, da bodo

    1.   ortonormirani (to ni težko)

    2.   vektorji  Avi   tudi ortogonalni (to je malo težji problem).

    Končno za desne singularne vektorje u vzamemo u σ Av kjer

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    140/144

    Koncno za desne singularne vektorje   ui   vzamemo   ui   = σi Avi , kjer je  σi   =

      1

    ||Avi ||.

    Če je  A = U ΣV T , potem je

    AT A =  V ΣT UTU ΣV T  = V ΣT ΣV T  ,

    kar je spektralni razcep simetrične matrike  AT A, saj je Σdiagonalna matrika, tako kot tudi ΣT Σ. Prav tako tudi

    AAT  = U ΣV T V ΣT U  = U ΣΣT U T  ,

    kar je spektralni razcep simetrične matrike  AAT .

    Razcep singularnih vrednosti (nadaljevanje)

    Tako so levi singularni vektorji lastni vektorji simetrične matrikeAAT in iz njih sestavimo ortogonalno matriko U Desni singularni

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    141/144

    g j jAAT  in iz njih sestavimo ortogonalno matriko  U . Desni singularnivektorji so lastni vektorji simetrične matrike AT A  in iz njihsestavimo ortogonalno matriko  V .

    Singularne vrednosti so koreni lastnih vrednosti matrike  AT A  (patudi  AAT ), ki so vse realne in nenegativne. Iz njih sestavimodiagonalno matriko Σ. Navadno singularne vrednosti uredimopadajoče  σ1 ≥ σ2 ≥ · · · ≥ σr  > 0.

    PrimerIzračunajmo SVD razcep matrike  A =

      4 34   −3

    .

    Najprej izračunamo matriko  AT A =

      32 0

    0 18

    , ki ima lastno

    vrednost  λ1 = 32 z lastnim vektorjem   x1 = [1 0]T  in lastno

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    142/144

    j [ ]vrednost  λ2 = 18 z lastnim vektorjem   x + 2 = [0 1]

    T . Ortogonalnamatrika V   in diagonalna Σ sta tako

    V   =   1 0

    0 1,   Σ =

    √ 

    32 0

    0 √ 18

    Matrika AAT  =

      25 7

    7 25

      ima isti lastni vrednosti kot  AT A,

    λ1 = 32 z lastnim vektorjem   x1 = [1 1]T  in  λ2 = 18 z lastnim

    vektorjem   x2 = [1 − 1]T . Tako dobimo še

    U  =  1√ 

    2

      1 11   −1   .

    SVD in 4 osnovni prostori matrike

    Matriki  U   in  V   vsebujeta ortonormirana baza štirih osnovniht t ik A

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    143/144

    prostorov matrike  A:

    1.   prvih  r   stolpcev  V   je baza vrstičnega prostora  C (AT );

    2.   zadnjih  n − r   stolpcev  V   je baza ničelnega prostora  N (A);3.   prvih  r   stolpcev  U   je baza stolpčnega prostora  C (A);4.   zadnjih  m − r   stolpcev  U   je baza levega ničelnega prostora

    N (AT ).

    Uporaba razcepa singularnih vrednosti

    Podobno kot pri spektralnem izreku za simetrične matrike, namtudi SVD razcep omogoca, da matriko napǐsemo kot linearno

    http://find/

  • 8/19/2019 la-pred

    144/144

    p g pkombinacijo matrik ranga 1: če je  A =  U ΣV T  matrika ranga  r ,potem je

    A =  σ1u1vT 

    1  + σ2u2v

    2  + · · ·σr ur vT r    .

    Ta enačba je osnova  analize glavnih komponent   (angl. PrincipalComponent Analysis - PCA), metode ki so jo najprej uporabljali vstatistiki, danes pa je nepogrešljiva med drugim v računalniškemvidu in kompresiji podatkov.

    http://find/