Upload
marjan-cerinsek
View
221
Download
0
Embed Size (px)
DESCRIPTION
Velika modna številka Naše poti
Citation preview
2
VSEBINA
prva beseda
KVAČ & KVAČ
iz kvač kvač pogovorov
kvačkajo babice, mame, otroci …
kvačkamo vsi
KVAČ & KVAČ
kvačkanje besed
iz kvač kvač pogovorov
3
BESEDA POSEBNI IZDAJI NA POT
Biti Moderen, Biti Samosvoj, Biti Jaz … so pogoste besede iz besednjaka modnih ustvarjalcev, ki zbujajo navdušenje v
modnih revijah in oddajah »s stilom«. Če pa ti kaj ni všeč, si sam kriv. Pač nisi in.
Pa še kako si lahko in, samosvoj, unikaten in pač tak, kot si želiš biti! Pa še zelo
preprosto je!
V lanskem šolskem letu smo tako obudili krožek, ki je nekoč že navduševal
dekleta, in sicer kvačkanje. Kaj je lepšega, kot če znaš sam narediti unikatno
torbico, kapo, šal ali preproste kose oblačilc, recimo poletno krilce in majico.
Občutek, ko si nadeneš svojo lastno kreacijo, je čudovit. Ni ga človeka, ki bi imel
kaj tako lepega! V današnjem svetu mode, ko se cene takih posebnih dodatkov
ali oblačil dvigujejo v nebo, je še posebej dobro obvladati to preprosto veščino.
Kvačkanje v skupini pa ima še poseben čar. Kvačkanje besed je ravno tako
sproščujoče kot kvačkanje niti! Tri ure minejo kot bi mignil. Potem se veseliš
naslednjega srečanja, naslednjih novih idej, naslednjih novih centimetrov
svojega šala.
To je vsa modrost. Začni s šalom! Tako se možgani počasi, ampak res počasi,
uklonijo rokam, da te same nitkajo, nitkajo. Sprva kvačka noče in noče ubogati,
potem pa se vse spremeni. Po dveh do treh srečanjih, da ne bo pomote.
Kvačkanje niti in kvačkanje besed se ujameta v krasno sožitje!
Toliko v pogum vsem novim kvačkvačkaricam in kvačkvačkarjem.
Dodajamo tudi katalog s slikami teh drobnih dodatkov. Fotografije so bile
posnete v zgodnji jeseni, ko so že prevladovali toplejši kosi oblačil; ampak
torbica bi bila ravno tako učinkovita na poletni obleki!
Počitnice so pred vrati in ni lepšega kot kvačka v roki v topli sobi!
Imejte se lepo in veliko kvačkajte … predvsem pogovore.
Urednica
5
IZ KVAČ KVAČ POGOVOROV
Kako naj majhna debeluška skrije odvečne kilograme ter postane navidezno
vitkejša in višja?
Kako naj se obleče visoka, suhljata deklica?
S kakšnimi oblačili lahko prikrijemo nesorazmerno širino bokov?
Če želimo biti estetsko oblečeni, nam temeljit razmislek o tem, kaj nam pristaja
in kaj ne, zagotovo ne bo škodil. Zato potrebujemo precej samokritičnosti pa
tudi likovnega znanja.
Zakaj likovnega?
Pa si poglejmo nekaj najpomembnejših skrivnosti likovnih učinkov, ki navidezno
čarobno spremenijo naše telo, ga polepšajo in približajo idealni obliki.
TOČKASTI ELEMENTI (gumbi, žepi, okrasni detajli, nakit) privlačijo naš pogled,
zato je pomembno, kje so. Če so pravilno postavljeni, odvrnejo pogled s
problematičnih delov postave.
LINIJE (kot vzorec, šiv ali rob oblačila) vodijo naš pogled v smeri, kamor tečejo.
Tako usmerjajo našo pozornost!
Prečne linije (črte) telo navidezno skrajšajo in razširijo, pokončne pa naredijo
telo vitkejše in višje.
Svetle površine oblačil naredijo telo navidezno večje (širše), temne pa manjše
oziroma vitkejše.
Z oprijetimi oblačili poudarimo naravno obliko telesa, z ohlapnimi pa jo
skrijemo.
Obliko telesa pa lahko tudi spreminjamo s podlaganjem, nabiranjem ali
nalaganjem blaga.
7
Babica Angelca
Moja babica Angelca je stara 83 let in živi v bloku v Šentjerneju. Zelo rada hodi.
Da pa se ji ne bi zgodila, da bi si kdaj vendarle zaželela samo posedati ob kavi,
se je odločila, da bo … raznašala časopise. Tako noben izgovor ne pride v
poštev. Sama rada pripomni, kako je prijetno združila s koristnim. Ljudi ima res
rada. Vse po vrsti. Pomaga jim pri izpolnjevanju obrazcev za pridobitev otroških
dodatkov, štipendij, sestavljanju prošenj. Veliko se ukvarja tudi z ročnimi deli.
Že ko je hodila v osnovno šolo v Petrovčah pri Celju, jih je učiteljica ga. Pavla
Godicel v 3. razredu naučila kvačkati. Najprej so se učili preprostejših vzorcev,
potem so prišli na vrsto šibični. Sicer pa so imeli uro ročnih del lepo zapisano v
urniku in so se vsi naučili določenih spretnosti. Kvačkala je šale, kape, prešla na
rokavice in prte. Njen najljubši izdelek je mehki modri šal, ki je postal že njen
zaščitni znak. Nas, vnuke, za praznike in rojstne dneve rada obdari s svojimi
mojstrskimi izdelki iz volne. V albumu pa imam vse zabeleženo. Moj 4. rojstni
dan mi je polepšala modra kapica s črno mašnico. Tudi šal, ki sem ga dobila za
svoj 5. rojstni dan, je še vedno moj najljubši.
Prvo kvačko so ji torej kupili že pred desetletji in danes sem jaz njena ponosna
lastnica. Naučila me je kvačkati kar tako mimogrede. Kvačka pa je tudi v mojih
rokah ostala spretna in zelo hitra. Babica me je prepričala, da je kvačkanje
veliko bolj enostavno kot pletenje. »Kvačkaš z eno kvačko, pleteš pa z dvema
pletilkama, ali ni to dober razlog za izbiro,« se rada pošali.
Po babičinih nasvetih za hitro učenje kvačkanja sem tudi sama učila moje
prijateljice pri krožku.
Jana Žabkar, 8. a
9
Začetki, Začetki …
Krožki v osnovni šoli so vedno nekaj posebnega, saj nas, mlade ljudi, poleg
učenja zanima tisoč in ena stvar. Sama sem navdušena nogometašica, pojem
pri pevskem zboru, zelo rada in tudi veliko pa tudi pišem. Potem sem na
začetku šolskega leta videla, da se lahko po pouku srečujem s prijateljicami in
kvačkam z njimi pri krožku. Če to ni super! Sama obvladam to veščino že kar
dolgo. A ko sem prijateljice vprašala, če znajo kvačkati, so me samo gledale. »To
delajo upokojenci!« Potem sem se preizkusila še v prepričevanju … in odkrila še
eno stvar, v kateri sem dobra. Malo šale ni odveč.
Kvačkati me je naučila moja babica Antonija Sintič. Sama pravi, da se niti dobro
ne spomni, kdaj se je »zapletla« v vseh vrst niti. Veselje do ročnih del je kazala
res že od otroštva. Toda kvačkanja jo je naučila, ne boste verjeli, njena tašča
Terezija. Tašča je delala prelepe prtičke iz garna, ki so vsak prostor tako zelo
polepšali, da je tudi ona želela narediti kaj podobnega. Potem sta si tudi s
kvačko postali dobri. Prizna pa, da veliko raje plete. Toda v svoji kvačkarski
karieri ji je uspelo narediti prelepe prte in prevleke za vzglavnike.
Njene vzorčke sem prinesla tudi k prvi uri krožka in mislim, da so v veliki meri
pripomogli k temu, da je zrasla vnema. »Kaj tako lepega bi imela tudi jaz,« so
vzdihovale moje prijateljice. Z učiteljico sva jih učile prvih zank. Joj, koliko
potrpljenja moraš imeti pri takem učenju! Ne moreš si misliti, da so roke tako
trde, da prsti samo nemočno štrlijo v zrak, da je kvačka večkrat pod mizo kot v
roki. Ampak vse se je počasi umirilo. Bom babico vprašala, če sem bila tudi jaz
sprva tako nebogljena!
Počasi se je prepričanje, da kvačkajo samo starejši ljudje, umaknilo prepričanju,
da smo tudi mladi kot nalašč za to. Pa še splača se. Urica ali dve prostega časa
in dva klobčiča volne - pa že imaš čisto tako kapo, kot si jo želiš.
Kvačkanje smo osvojili vsi. Tudi naša fanta Tone in Luka.
Babica nas je zelo pohvalila, češ, resnično lepo je, da so še na svetu mladi ljudje,
ki jih zanima kvačkanje.
Neža Sintič, 8. a
11
Dolgčas Dela Čudeže
»Zimski popoldnevi so bili za otroke prava nadloga,« se spominja mamica.
»Starejši so se lotili ročnih del, se obiskovali, mlajši pa smo potrpežljivo čakali
na pravljice. Te so prišle šele proti večeru. Posedali smo na peči in se jezili, da
so zimski dnevi tako kratki. Mračiti se je začelo že ob treh in potem smo morali
ostati doma. Brati še nisem znala, zato sem na peči prodajala dolgčas. Začela
sem opazovati teto pri nenavadnem delu. Mahala je z neko krevljico in opletala
z volno, nastajal pa je vedno daljši šal. Morda bo zame, sem večkrat pomislila.
Potem je teta uganila moje misli in mi rekla, da bi se tudi jaz lahko lotila dela.
Da sploh ni težko. Pa je bilo vse strašno zapleteno. Dobesedno. Prve ure učenja
kvačkanja so bile polne smeha, letele so opazke, kako sem nerodna. A upornost
je obrodila sadove. Zjutraj se mi ni mudilo na sani in k sosedom. S kvačko sem
obsedela za pečjo. Mama se je čudila, da sem tako vztrajna. Ker vaja dela
mojstra, sem hitro napredovala. Popoldne se nisem hotela pridružiti teti pri
kvačkanju, imela sem druge načrte. Naučila se bom tako dobro, da me bodo vsi
samo debelo gledali. Po nekaj dneh sem prisedla k teti, vzela kvačko, ovila
volno na prst in kvačkal hitro, kot da sem največja mojstrica. Z mamo sva se
spogledali in vem, da je bila ponosna name. Sama sem bila ponosna na vsak
svoj izdelek. Leta pa sem nosila svojo prvo rdečo kapo. Ni bila najbolje
oblikovana, a kaj bi to. Bila je moja. Bila je moja!
Oče mi je potem rad dal denar za volno, ko je videl, kako uspešna sem. Teti pa
sem še sedaj hvaležna, da je imela z menoj potrpljenje pri učenju,« je zaključila
mamica.
Kvačkanje pa je zasvojilo tudi mene. Obe sva bili veseli mojega prvega šala.
Tadeja Pavlin, 8. a
13
Mojstri O Svojem Delu
Vedno sem si rada ogledovala izdelke iz volne - eni so bili kvačkani, drugi
pleteni. Na začetku letošnjega šolskega leta sem se zato odločila, da bom začela
obiskovati krožek KVAČ KVAČ. Prvič je šlo zelo zelo počasi. Bilo je res zelo težko
uskladiti prste, volno in kvačko. Volna mi je neprestano drsela, kvačka pa je bila
toga. Z učiteljičino pomočjo mi je počasi le uspevalo. Potem sem se odločila, da
ne bom držala rok križem. Soboto in nedeljo sem posvetila vajam. Bila sem
odločena, da izboljšam svojo spretnost. Na naslednjem srečanju sem že lepo
sukala kvačko in naredila 10 centimetrov dolg pravokotnik, zametek mojega
prvega kvačkanega šala. Bila sem vesela, da bi kar zavriskala. Doma me je
pohvalila tudi mami.
Vsak teden sem napredovala in zdaj sem že prava kvačkarica. Najraje imam
volno Bravo. Ta povsem ustreza kvački številka 2,5. Moji izdelki so navadno
enobarvni. Najraje imam belo, rumeno in vijoličasto barvo.
Naj se malo pohvalim. Skvačkala sem že tri šale, dve torbici, tri trakove za lase,
tri ovratnike in etui za telefon. Ponosna sem nase, da sem se sploh naučila
kvačkati in da imam toliko volje za delo. Prijateljice vedno rada naučim te
spretnosti.
Simona Pirnar,8. a
15
Važička
Maja me je kupila prejšnji teden. V petek sem bila prvič na krožku. Opazovala
sem druge in ugotovila, da imam najlepšo barvo. Marelično. Moja lastnica se na
začetku ni najbolje znašla. Mislila sem, da se mi bodo polomila vsa rebra.
Dvakrat sem se zakotalila pod mizo in tam bežno srečala Tadejino kvačko.
Kakšne zoprne barve je. Zelena. Najbrž od zavisti, ker smo druge kvačke
uspešnejše.
Majine sobotne večere zapolni tudi gledanje televizije. Takoj, ko se je naučila
kvačkati, je hotela delati oboje: gledati film in kvačkati. Sama sem se odločila,
da bom naredila torbico. Tako z velikim gumbom in vseh mavričnih barv.
Naredila sem že prvo vrsto, drugo, tretjo in vedno več. Torbica je dobivala svojo
obliko. Do naslednje ure kvačkanja sem se že lahko zapela z velikim lesenim
gumbom. Maja bi morala narediti le še ročaj. Tudi brez njega sem bila na krožku
velika zvezda. Druga dekleta so imela le šale. Dvignila sem nos in se začela
norčevati iz drugih. Takrat sem zaslišala Majo: »Ne delaj mi tega. Kdor sam sebe
povišuje, prazno glavo oznanjuje.« »Saj sem najlepša modna torbica pod
soncem. Zakaj se ne bi smela pohvaliti. S tem hvalim tudi tebe.« Maja se je
zasmejala: »To ni samo hvala, ti se važiš in ponižuješ druge. Počakaj na hvalo
tudi iz drugih ust.«
Kmalu sem jo dočakala in z Majo sva nadaljevali z delom. Dolga vrvica me je
spremenila v popolno torbico. Maja je bila ponosna name.
Maja Vovko, 8. a
18
Črna Volna In Njene Črne Misli
»Dekleta prinašajo vedno nove in nove klobčiče volne živih barv. Jaz sem črna.
Tiho ležim med ostalimi in poslušam.
Rdeča se ves čas hvali, kako modna je in izzivalna. Dekle menda ne more brez
rdečega šala, če hoče pritegniti pozornost!
Modra ves čas modruje. Ostalim deli nasvete, kako preživeti pod nespretnimi
prsti novih kvačkaric. Čakam, kdaj se me bo lotila. Pravi, da sem mila jera, ker
nikoli ničesar ne rečem, da sem neumna kot noč, da jo vedno napade žalost, ko
me pogleda. Morala bi biti rumena, oranžna ali travnato zelena. To so barve
življenja! Vsi jih imajo radi. No, saj imajo radi tudi mene. Uporabijo me za
obrobe, iz mene je Anja skvačkala prekrasen šal, ki je neskončno olepšal njeno
belo bluzo. Anja je bila ponosna name, ker sem bila tako moderna. Sedaj mi ne
preostane drugega, kot da čakam, da me bodo dekleta izbrala za svoje izdelke.
Ko bi me vsaj izbrala Neža za svojo torbico! Nič hudega, če bo name pripela
pisane rože. Veselim se oditi v širni svet.«
Anja Rumpret, 8. a
Kvačka Je Rekla Kvački
o Poglej se, kako stara si in počasna. Čudno, da sploh še lahko opletaš z
volno.
Sem pa že raje stara in počasna, kot pa da bi bila ošabna in nespoštljiva.
Ti kar bodi mlada, jaz pa bom raje izkušena.
o Saj te nisem hotela užaliti! Rada bi se s teboj učila novih stvari. Če mi boš
pomagala, bom tudi jaz kmalu napredovala.
Jana Žabkar, 8. a
20
IZ KVAČ KVAČ POGOVOROV
Barve, Oblačila In Moda
Kako sproščujoče je zaplavati v osvežujoče hladni modri morski vodi … in
prijetno dremati v ozračju zelene sobe! Prav nasprotno pa se v rdeči svetlobi
žarometov v disku razživimo in vznemirimo. Rumeno barvo reklamnih znakov
ali močeradove rumene pege hitro opazimo, rdečo pa si dobro zapomnimo.
Barve namreč vplivajo na reakcije našega telesa. Nekatere nas pomirjajo in
uspavajo (modra, zelena), druge vznemirjajo in aktivirajo (oranžna, rdeča).
Vplivajo tudi na naše občutke in čustva.
Katere nam ustrezajo in kako jih doživljamo, je odvisno od našega značaja, pa
tudi od izkušenj, ki jih imamo v zvezi z določenimi barvami.
Modro občutimo kot hladno, oranžno in rdečo kot tople. Svetle in živahne
barve nas razveselijo, temačne in sivkaste pa zamorijo.
S kulturnim razvojem so si barve pridobile tudi globlje, simbolične pomene. Če
omenimo le nekaj najpogostejših: rdeča simbolizira ljubezen, modra žalost,
rumena ljubosumje, bela nedolžnost …
Danes o modi, modnih zapovedih za posamezne letne čase in priložnosti in o
načinu oblačenja lahko berete skorajda že v vsakem časopisu, časniku, reviji –
od Pila do Jane! Mi smo listali tudi po številnih prilogah sicer resnih časopisov.
Berite torej in preizkusite na sebi, toda preden pokažete na ulici svojo
novotarijo, naj vam pomaga izdelek oceniti najboljša prijateljica, prijatelj ali tudi
mama!