1

VIŠJA STROKOVNA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN

TURIZEM BLED

KULTURNA IN NARAVNA

DEDIŠČINA V LESCAH

Simon Kodrič

Predavateljica : Dr. Boţa Grafenauer

2

KAZALO

KAZALO .................................................................................................................................................... 2

UVOD ....................................................................................................................................................... 3

LEGA IN OPIS............................................................................................................................................ 4

KULTURNE ZNAMENITOSTI ..................................................................................................................... 5

Romarska cerkev Marijinega vnebovzetja........................................................................................... 5

Župnišče ............................................................................................................................................... 5

Pomembnejši duhovniki ...................................................................................................................... 6

Legatova in Španova hiša .................................................................................................................... 7

Legatov Tonček .................................................................................................................................... 8

Spomenik padlim delavcem tovarne Veriga ........................................................................................ 9

NARAVNA DEDIŠČINA ............................................................................................................................ 10

Sava Dolinka ...................................................................................................................................... 10

Mokrišče Šobec ................................................................................................................................. 11

Izvir potoka ........................................................................................................................................ 12

DEDIŠČINA VSAKDANJEGA PRIZADEVANJA ........................................................................................... 13

Živinoreja in poljedeljstvo ................................................................................................................. 13

Sadjarstvo .......................................................................................................................................... 13

Konjereja ........................................................................................................................................... 13

Gozdarstvo ........................................................................................................................................ 13

Privatna obrt ...................................................................................................................................... 13

ZNANE OSEBNOSTI ................................................................................................................................ 14

POVZETEK .............................................................................................................................................. 15

LITERATURA IN VIRI ............................................................................................................................... 16

3

UVOD

V okviru predmeta Turistična geografija in kulturna dediščina sem se odločil, da bom v tej

seminarski nalogi kulturno in naravno dediščino v Lescah. Za to temo sem se odločil

predvsem iz tega vidika, ker kot Leščan menim, da v našem kraju veliko premalo delamo na

prepoznavnosti naših naravnih dobrin, kaj šele na področju kulturne dediščine. V sami nalogi

bom najprej predstavil glavne kulturne in naravne značilnosti Lesc, nato bom predtavil

gospodarske dejavnosti, ki so vplivale na razvoj samih Lesc oziroma so bile tesno vpete v

slednjega. V seminarski nalogi ne bom predstavljal nastanitvenih obratov, gostinskih obratov,

ampak se bom izključno osredotočil na zgoraj navedeno. Ker so Lesce manjše naselje, ker

nismo tako prepoznavni, bom za konec predstavil še nekatere osebnosti, ki so bodisi povezani

z Lescami, bodisi rojeni tu.

4

LEGA IN OPIS

Lesce so industrijsko in turistično naselje, ki leţi v osrčju radovljiške kotline, torej na

Gorenjskem, in spada pod občino Radovljica. Samo naselje leţi na 493 metrih nadmorske

višine, in ima okoli 3000 prebivalcev. Velik del pri oblikovanju samih Lesc je imela Sava

Dolinka, nad katero se razprostira 10 teras, na katerih leţi samo naselje. Pod Lesce spadajo še

vasi Hlebce, Hraše in Studenčice. (vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Lesce, 9.3.2012)

Gre za eno najstarejših naselij na Gorenjskem, po nekaterih navedbah naj bi tu ţiveli ţe

Rimljani, o čemer priča arheološka najdba slučajne stavbe v samem centru naselja. Poleg tega

se omenjajo kot najstarejša Marijina boţja pot na Kranjskem, v Sloveniji naj bi bili starejši le

Turnišče v Prekmurju in Sveta gora nad Sotlo. Poleg naštetega se lesce omenjajo tudi ob

imenu briksinških škofov, za katere vemo, da so bili prvi lastniki Blejskega gradu. V Lescah

je zanimivo predvsem staro mestno jedro, kjer stoji romarska cerkev Marijinega vnebovzetja,

in tudi v neposredni bliţina najstarejše hiše v samem naselju. Zanimivo je, da je bilo v Lescah

do leta 1851 le nekaj 10 hiš. Leta 1970 je v Lesce prišla tudi ţeleznica, ki je zelo pripomogla

k razvoju Lesce, saj je v tistem času začel cveteti tudi zdraviliški turizem na Bledu, pod

okriljem Arnolda Riklija. Poleg tega je imela ţeleznica tudi zelo močan vpliv na razvoj

industrije (http://www.radolca.si/lesce/)Leta 1923 pa je bila odprta tovarna Verig, ki je

drastično povečala populacijo v Lescah . (vir: Petek, Lesce – razvoj naselja, Leši zbornik, str.

95,1999; Deţman et all, 40 let TD Lesce, Leški zbornik, str.9,1999)

Sam turizem se je začel razvijati šele ob koncu 50. let 20. stoletja, ko so začeli graditi in

urejati kamp Šobec, ki je v naslednjih letih postal gonilna sila turizma v Lescah, v katerih ob

kampu Šobec pri prepoznavnostni veliko pripomoreta športno letališče Lesce ter izredno

dobra prometna povezava, predvsem ţelezniška. (vir: Deţman et all, Šobec, Leški zbornik, str

24,1999)

(vir: Petek, Leški zbornik, 1999)

5

KULTURNE ZNAMENITOSTI

Romarska cerkev Marijinega vnebovzetja

Po mnenju zgodovinarja Janeza Dolničarja, je bila sedanja cerkev v Lescah zgrajena leta

1315. Cerkev je v tistem času imela drugačno obliko, kot jo ima sedaj. Prvotne naj bi bile le

zunanje stene ladij. V sami cerkvi je bila leta 1983 odkrita freska Marije kraljice, sedeče na

prestolu, ob njej pa Jezus. Na tej freski je zelo dobro viden napis: Nicolaus et Stephanus de

Gorizia, kar pomeni, da je freska nastala v 14. stoletju, in velja za najstarejšo podpisano

fresko. Na juţni zunanji steni so našli fresko sv.Krištofu, ki pa je bila uničena ob prezidavi

oken, in se vidi le še nekaj las. Leta 1511 je potres zrušil zvonik, novega so nato zgradili

ločeno od cerkve. Sedanja ura na zvoniku je bila izdelala leta 1798, tedaj so tudi preuredili

zvonik, tako da je dobil baročno obliko. Čeprav cerkev v osnovi velja za gotsko, je pa

potrebno omeniti, da je to v 17. stoletju izpodrinil barok. Podrli so vse tri prezbiterije, ter jim

dali nov, baročni slog. Freska v prezbiteriju prikazuje v sredini Marijo, ki jo angeli ponesejo v

nebesa, kjer jo pričakuje sveta Trojica. To delo velja za eno najlepših Jelovškovih del. V

vznoţju skupina apostolov gleda v prazen grob, druga pa se ozira v nebo za odhajajočo

Marijo. Na drugi strani je naslikan nagrobnik s kronogramom, iz katere razberemo letnico

poslikave. Nad tem je upodobljena postava mlade ţenske v beli obleki, rdečem plašču,

prepasanim z zlatim pasom in cvetličnim vencem na glavi. Ta postava pooseblja krepost

dobrote, tako imenovano bonitas. Leška bonitas je velika posebnost, saj sta v Evropi po letu

1600 znani le dve upodobitvi.

V cerkvi najdemo kar veliko različnih grbov, od Ortenburţanov, Celjanov in Habzburţanov,

do grba Kraljevine Jugoslavije, Federativne Jugoslavije in Slovenije. Zgodovinarji tako

menijo, da je v leški cerkvi pokrita zgodovina od leta 1150 dalje. Pod novo fresko sv. Krištofa

pa najdemo tudi grba Janeza Krstnika Prešerna in de Coppinija, ki je bil beneficijat v sami

cerkvi. Skozi zgodovino so imeli veliko problemov z zvonovi, kar nekajkrat so počili, potem

sta prišli tudi svetovni vojni, po katerih so kar nekaj let imeli bronaste zvone, vendar pa so

člani pritrkovalcev izrazili ţeljo, da bi bili zvonovi ponovno ţelezni, in tako so leta 1997 v

Passau v livarni Rudolfa Pernerja ulili štiri zvonove in navček, ki še danes zvonijo po napevu

Pozdravljena, Kraljica.

Ţupnišče

Ţupnišče je ena najstarejših stavb v Lescah. Na začetku je v njej prebival beneficijat, ki je

sluţboval tu. Zidano je bilo v dveh obdobjih, romanskem in gotskem. Ko so ukinili boţjo pot,

je začelo razpadati, tako da so morali leta 1787 podreti za eno nadstropje ter ga urediti

oziroma usposobiti za ţupnišče. Leta 1990 so prizidali prizidek za veroučna izobraţevanja.

Od leta 1988 so se v sosednjo stavo naselile sestre Frančiškanke Marijine misijonarke, čigar

red je bil ustanovljen leta 1877, ustanovila ga je Francozinja Helene de Chapotin. Vrhovno

vodstvo reda je v Rimu, spadajo pa v provinco ki jo sestavljajo skupnosti iz Nemčije,

Avstrije, Slovenije in Madţarske.

(vir: Babič, Leški zbornik, Cerkev v Lescah, 1999)

6

Pomembnejši duhovniki

Janez Krstnik Prešeren je najpomembnejša osebnost, ki je delovala v leški ţupniji. Rodil se je

leta 1656 v Hrašah, proslavil pa se je z ustanovitvijo Filharmoničnega društva Academia

Operosorum, v Ljubljani pa je osnoval osnovno knjiţnico Bibliotheco maior.

Joţe Balant – Waland je bil nadzornik šol na Kranjskem, v času Ilirskih provinc pa je bil

rektor univerze v Ljubljani, kjer je predaval dosledno v slovenščini. Balant se je trudil za

finančno neodvisnost učiteljev od cerkvene sluţbe. Leta 1819 je postal goriški nadškof, 1930.

Leta pa kot prvi metropolit novo nastale ilirske cerkvene pokrajine.

Dr. Andrej Snoj se je sicer rodil v Ljubljani, vendar je mladost preţivel v Lescah, in se je tudi

sami imel za Leščana. Bil je profesor na teološki fakulteti v Ljubljani, prevajal je sveto pismo

iz izvirnika ter veliko pisal iz bibličnega področja.

Jurij Golmayer je bil ljubljanski stolni prošt in naboţni pisatelj.

(vir: Babič, Leški zbornik, str. 210)

7

Legatova in Španova hiša

V samem jedru naselja, nasproti cerkve stoji Legatova hiša, ki je bila v preteklosti, natančneje

v 17. stoletju pravi kmečki dvorec v Lescah, ki se je po navedbah domačinov ţe v tistem času

ukvarjal z oblikami pogostite. Lastniki domačijo hišo prodajajo, saj drţava ne sofinancira

vzdrţevanja stavbe, ki jo je sama razglasila za kulturno dediščino, s samim turizmom in

gostinstvom pa ne zasluţijo dovolj. (vir:

http://www.finance.si/168557/Doma_ija_v_Lescah_se_prodaja_za_2_5_milijona_evrov, 8.3. 2012)

Slika 1: Legatova hiša, vir:lasten

Še en primerek kmečke arhitekture je Španova hiša, ki je tipičen primer domovanja

premoţnih kmetov. Na enem od vogalov jo krasi majhen vogalni stolpič. Stavba je bila v

zadnjih letih povsem prenovljena, vendar so ohranili tako pomembno fresko, kot tudi vse

vredne predmete v notranjosti.

(vir: http://www.radolca.si/lesce/, 10.3.2012)

Slika2: Španova hiša, vir: lasten

8

Legatov Tonček

Legatov Tonček je ena izmed legend v Lescah. Mnogi ste že slišali zanj, mnogi pa ne. Dejstvo je, da je

Legatovov Tonček stanoval v Lescah, natančneje v kot Legatovi hiši. Bil je poznan po številnih

zanimivih dogodivščinah. Tonček je rad globoko pogledal v kozarec. Nekega dne je k njemu pristopil

neki pijanček in ga prosil, da mu da denar za deciliter vina. Tonček je odgovoril, da ja, vendar le pod

pogojem če ga lahko obesi. Pijanček je seveda privolil, in Tonček ga je pred gostilno za pete obesil,

medtem ko so ostali naprej popivali v gostilni. Nato je v gostilno prišel naključni obiskovalec, ki je

takoj obvestil vse, da se je pred gostilno nekdo obesil. Tonček je le zamahnil, in dejal da se ni sam, ter

da ga je on. Pijančka so komaj rešili.

Še bolj znan pa je prigoda, ko je etiopski cesar obiskal Bohinj. To je legenda, ki še danes boli Bohinjce.

Torej Tonček je naznanil, da bo Bohinj obiskal sam etiopski cesar. Seveda Bohinjci, ki niso šli dlje kot

do soteske, so verjeli, da bo temu res tako, zato so zagrabili vabo. Tonček se je namazal s šmirom, ter

se oblekel v bele obleke, torej z drugimi besedami, videti je kot etiopski cesar. Bohinjci so mu

pripravili veličasten sprejem, vse je potekalo zelo gladko, dokler ga ni neka natakarica prepoznala, ki

je delala v gostilni v Lescah. Tonček in klapa so jo kaj hitro pobrisali, in pravi se, da jih Tonček za to

potegavščino nikoli ni dobil. Če vprašamo Bohinjce, bodo vsi rekli, da so za potegavščino vedeli,

vendar je najbrž to samo tolažba.

(vir: Dežman, Leški zbornik,str. 179)

9

Spomenik padlim delavcem tovarne Veriga

Spomenik leţi pred bivšim glavnim vhodom v tovarno veriga, in je posvečen v spomin padlim

delavcem tovarne Veriga, ki so padli v 2. Svetovni vojni med letoma 1941 do 1945. Vse

skupaj je padlo 19 delavcev.

(vir: napis na spomeniku)

Slika 3: Spomenik padlim delavcem Verige, vir: lasten

10

NARAVNA DEDIŠČINA

Sava Dolinka

Sava Dolinka je imela skozi zgodovino izjemno pomembno vlogo pri samem geografskem in

turističnem razvoju tega območja, kjer je ustvarila 10 teras na katerih se danes razprostira

naselje Lesce. Tik ob sami reki pa stoji avtokamp Šobec, ki je glavni ustvarjalec nočitev v

Lescah. Prav zaradi kampa Šobec, so morali samo reko v 60. Letih prejšnjega stoletja malo

preusmeriti, zato da ni zalivala površin kjer se lahko kampira. Zaradi izjemnega meandra

reke, čudovite lege, se turisti zelo radi odločijo za dopustovanje v samem avtokampu Šobec.

Reka je sicer zelo mirna, vendar se sem in tja se najdejo kakšne brzice, kar pomeni da je

skoraj idealna za športe na vodi. Razvit je predvsem rafing. Sam štart raftinga je na koncu

avtokampa, pri mostu, od koder potem raftarji zaplujejo do Globokega, kjer je avanture

konec. Sama reka je primerna tudi za kopanje, saj je ob reki kar nekaj plaţ, je pa potrebno

omeniti da voda redkokdaj preseţe 18 °C. Poleg tega so ob sami reki urejene sprehajalne poti.

Zelo razvit je na tem področju tudi ribolov, vendar pa je potrebno omeniti, da ribe ne izvirajo

iz same reke, temveč jih ribiško društvo Jesenice nekajkrat letno spusti v reko.

(vir: Ravnikar – Bizjak, Leški zbornik, str. 99)

Slika 4: Sava Dolinka ob kampu Šobec, vir: lasten

11

Mokrišče Šobec

Nastanek mokrišča je tesno povezan z odloţitvijo ledeniških moren, umikom ledenikov in

jezerskimi sedimenti v mlajšem obdobju ledene dobe ter kasnejšimi jezerskimi in rečnimi

naplavinami. Površino tal na tem področju pokriva barjanska glina, ki je nepropustna, in

skupaj z morenskim nasipom preprečuje odtekanje vode.

Na mokrišču Šobec se na majhnem prostoru v groben izmenjujejo 4 habitatni tipi in odprta

vodna površina. V večji meri je to bazično nizko barje. Za tak tip barja je značilno, da je talna

voda, ki se zadrţuje tik pod površino ali na njej bogata s karbonati in revna z drugimi hranili.

Trstišče in rezikovje sta na pravi pogled enolična, vendar v sebi skrivata navadna rezika.

Nizko barje s črnikastim sitovcem je ţe na prvi pogled bolj pisano. Barje obdaja gozd, na

juţnem delu pa najdemo lehnjakotvorne izvire.

Mokrišča so bila vedno teţko prehoden svet. Z razvojem tehnologij se je človeštvo odločilo,

da jih bo spremenila v obdelovalne površine, kar pa najbrţ ni bila najbolj pametna odločitev.

Mokrišča imajo izredno vrednost in pomen, saj nas kot zadrţevalniki vode varujejo pred

poplavami. Znana so po izjemnem bogastvu ţivega sveta, saj v mokriščih najdemo mnoge

rastline in ţivali, ki bogatijo naravo širšega območja.

(vir: table ob Mokrišču)

Slika 5: Mokrišče Šobec, vir: lasten

12

Izvir potoka

Pod Kavčevo plano, na kateri je v preteklosti stala 40 metrska smučarska skakalnica izvira

potoki, katerega ime je neznan. Potoček je poseben zato, ker je sama voda izklesala svojo

strugo skozi pleistocenski prod Sam potok je dolg le nekaj 100 metrov, saj se potem izliva v

Šobčev bajer.

(vir: Deţman et all, Leški zbornik, str. 94)

Slika 6: Izvir potoka pod Kavčevo plano, vir: lasten

13

DEDIŠČINA VSAKDANJEGA PRIZADEVANJA

Ţe v 19. Stoletju so v Lescah in okolici začeli gojiti pšenico, rţ, ajdo, ječmen, proso, krompir

in deteljico. Poleg naštetega so za domačo porabo gojili koruzo, repo, fiţol, bob in lan.

Ţivinoreja in poljedelstvo

To sta obrti, ki sta bili zelo potrebni za preţivljanje prebivalcev Lesc. Govedo so gojili zaradi

mlečnih izdelkov in mesa. Redili so tudi drobnice in ovce, vendar je poljedelstvo prevladalo

nad ţivinorejo. Zaradi potreb poljedelstva, je imela vsaka kmetija v povprečju vsaj 2 konja. V

jedru Lesc so se dvakrat na leto odvijali sejmi, kjer so kmetje prodajali in kupovali govedo in

prodajali pridelane poljske pridelke.

Sadjarstvo

Za dodatni vir zasluţka, so se kmetje ukvarjali tudi s sadjarstvom. Prvi, ki se je začel ukvarjati

s pridelavo sadja je bil Legatov Franc, ki je prideloval tepke, hruške, jabolka, orehe in slive.

Ţal se skozi zgodovino ni ohranil skoraj nobeden sadovnjak, razen tisti, ki je v lasti OŠ Frana

Saleškega Finţgarja Lesce. V današnjem času nastajajo novi sadovnjaki, ki pa po večini gojijo

je jabolka.

Konjereja

Konjereja je bila v Lescah zelo razvita in številčna. Konje so uporabljali za poljedelstvo, v

rudnikih, gozdovih, za poštne kočije in vozove. Po prvi svetovni vojni se je število konj

začelo drastično zmanjševati, predvsem zaradi avtomobilov in traktorjev. Nato se je začelo

širiti predvsem kasaštvo in jahaštvo.

Gozdarstvo

Zaradi velike površine gozdov se je dobro razvilo tudi gozdarstvo. Naši predniki so zelo

dobro upravljali z gozdnimi površinami. Prevladuje predvsem mešani gozd (smreka, bukev,

hrast, jelka).

Privatna obrt

Lesce imajo veliko privatnih obrti. Med temi najbolj prednjačijo steklarstvo, kiparstvo,

zlatarstvo, frizerstvo, gostinstvo in mizarstvo.

.(vir:http://os-gorje.s5.net/projekti/Nasi_kraji/Lesce/Glavno/geografske_znacilnosti_kraja_3.htm, 12.3 2012)

14

ZNANE OSEBNOSTI

Franci Petek se je rodil 15.6.1971 na Jesenicah. Gre za nekdanjega smučarskega skakalca, ki

je leta 1991 v Predazzu postal svetovni prvak v smučarskih skokih, in bil istega leta tudi

izbran za športnika leta v Sloveniji. Po koncu športne kariere se je posvetil študiju geografije,

diplomiral je tudi iz diplomske naloge z naslovom Tovarna Veriga in njen vpliv na razvoj

Lesc. Kasneje smo ga lahko videvali tudi kot voditelja športne oddaje na komercialni

televiziji, vsa ta leta pa je tudi tesno povezan s smučarskimi skoki, na zvezi deluje kot

funkcionar.

Anton Čop se je rodil 19.6.1786 v Lescah. Bil je pravnik in sodnik, ki je v svoji karieri

sluţboval kot apelacijski sodnik v Ljubljani, kot sodnik notranjeavstrijskega in primorskega

apelacijskega sodišča v Celovcu in kot svetnik deţelnega nadsodišča v Gradcu. Med bivanjem

v naši prestolnici se je veliko druţil s Francetom Prešernom, Matijo Čopom in drugimi

slovenskimi kulturnimi delavci. Bil je eden najodločnejših podpornikov društva Slovenija.

Murko Kunčič je bil otroški in mladinski pisatelj, ki se je rodil 11.12.1899 v Lescah. Urejal je

mladinsko prilogo in otroški kotiček v Slovencu in objavljal mladinsko leposlovje v drugih

časopisih. Med drugo svetovno vojno je bil tiskovni referent na Magistratu v Ljubljani.

Njegovi najbolj znani pravljici sta Triglavske pravljice in Triglavska roţa.

Anton Deţman – Tonček se je rodil 12.6. 1920 v Lescah. Bil je vojak, ki svojo vojaško pot

začel kot aprilske vojne in prvoborec Jelovške čete. Bil je mitraljezec Cankarjevega bataljona

in komandir oddelka v Draţgoški bitki, komandant Jelovškega, kasneje 7. Bataljona

Gorenjskega odreda, od jeseni 1943 pa je deloval kot poveljnik VOS in VDV. Po osvoboditvi

je bil Titov gardist in komandant odreda posebnih enot. Svojo kariero je zaključil kot

generalmajor JLA.

(vir: Sinobad, Leški zbornik, str. 164)

15

POVZETEK

Torej, seminarska naloga je napisana, vidimo lahko, da v bistvu vse napete kulturne in

naravne dobrine ostajajo nekako neizkoriščene, se jih ne trţi, in tisto kar je najbolj ţalostno,

ljudi v Lescah turizem ne zanima. Ali je to povezano z gorenjsko mentaliteto ali ne, je sedaj

vprašanje, je pa dejstvo, da smo dokaj neprijazni do tujcev, in je mogoče tudi tu dobiti del

odgovora na to problematiko. Po mojem mnenju je v Lescah veliko neizkoriščenega

potenciala, ki bi se ga uspešno dalo vpeti v turizem, a brez sodelovanja lokalnega prebivalstva

to ţal skoraj ni izvedljivo.

16

LITERATURA IN VIRI

Literatura

Petek, Lesce – razvoj naselja, Leški zbornik, str. 95,1999; Deţman et all, 40 let TD Lesce,

Leški zbornik, str. 9,1999

Deţman et all, Šobec, Leški zbornik, str 24,1999

Babič, Leški zbornik, Cerkev v Lescah, 1999

Babič, Leški zbornik, str. 210

Dežman, Leški zbornik,str. 179

Ravnikar – Bizjak, Leški zbornik, str. 99

Deţman et all, Leški zbornik, str. 94

Sinobad, Leški zbornik, str. 164

Drugi viri

http://sl.wikipedia.org/wiki/Lesce

http://www.radolca.si/lesce/

http://www.finance.si/168557/Doma_ija_v_Lescah_se_prodaja_za_2_5_milijona_evrov

http://www.radolca.si/lesce/

http://os-gorje.s5.net/projekti/Nasi_kraji/Lesce/Glavno/geografske_znacilnosti_kraja_3.htm

table ob Mokrišču

napis na spomeniku