Embed Size (px)
DESCRIPTION
27 Izhaja cca vsaka 2 meseca, za ceno pa raje ne sprašujte. Leto V, Izdano : Julij 2004
Citation preview
Siga’čanIzhaja cca vsaka 2 meseca, za ceno pa raje ne sprašujte. Leto V, Izdano : Julij 2004
27
Siga’čan 27
KOLEKTIV SIGA’ČANA:Da Sivi - Wadgawuorn, tehničn, hadabn urednik, mpa wiečn dic.Tirolski Jodlar - Kolumnist mpa jodlarist, ne čest pa damaču.Frnihtan Nejče - Kolumnist wad lih n pičk zgoblenga filozofa.Debeu na Mažganih - Kolumist, ka ma was ris rad.Padplat - Uradnišku pateptan kolumnist, ka ma rad nage nagie.Pina&Toma - Dinamičn kolumnišk duo, poun vseh žaub.Zvita Šnita - Rezidenčna risarka, ka se ji kar suče wad wesejla.Jadranka - Veleumna striparka.Palačinka - Vesela distributorka.IZDELAWA GRBA - ŠraufIZDELAWA STRANI NA PAJČEN - Da Sivi, pamuč - Tirolski Jodlar.
KOMISIJE ZA CENZURA - Wsi prod anmu, adn prod usem.LEKTORIRAJNE - Bi blu fajn, ja.
Cajtnh je tiskan na 110% nere-cikliranmu papirju, prspiwama kot panawad h uničejnu ekosis-tema (Siiikaj siikaj smriiikca!!! Drek u rike!!! Alge u murje!!! Nafta nad tjulne!!!)
ZAHWALA: Kolektiu Siga’čana se iz dna srca zahwaluje za pamuč pr tisku cajtnga Janezu Kobalu. Pa wsem wam še, ka nas prenašate, na dama se, hwala.
Iiiiin zopet se malce beremo, ko je od zadnje številke minilo nekaj časa in ko je po pipah cerkljanskega vodovodnega omrežja preteklo že kar nekaj izdatno
klorirane vode. Iiiin zopet je bil meni naložen uvodnik, za katerega čast pisati se v uredništvu med seboj tepemo, pretepamo, klofamo in grizemo. Iiiin veste kaj? Tre-nutno bi se raje s kakim nemotoriziranim prevoznim sredstvom podil po kolovoznih poteh, nasilno spreminjal gozdno favno in floro in pa kasiral klope na vseh koncih in krajih, namesto da sedim v skoraj popol-noma zatemnjeni sobi pred računalom – prekletstvom modernega človeka (gosja peresa in pergamenti, kje ste???) in pisarim ta sestavek. Navdaja me nenavadno hecen občutek, da mi je pisanje tega uvodnika postalo odveč. Iz ene skrajnosti v drugo boste rekli, vendar si za uho zapišite (opo-zorilo: pri pisanju za uho raje ne upora-bljajte preveč ošiljenega svinčnika), da je svet tako ali tako podvržen hitrim spre-membam (vreme, velikosti silikonskega oprsja, kratkost mini kril … eeeeeee pa vreme, pa…pa prav gotovo je še kaj), vse se torej spreminja, vse teče in prav je tako. Če recimo voda ne teče, potem stoji (menda!). Stoječa voda je klana, polna bakterij in podobne svinjarije. Tako je z vsako stvarjo, ki ni v gibanju, spremembi ali razvoju: Zasvinja se, kaj ne ;). Tako, da se je treba
U
www.sigacan.net 3
Siga’čan 27občasno malce ritobrcniti in poskrbeti, da ne zakrknemo in se zas-mradimo in veste kaj smo sklenili v našem uredništvu? Po dolgem in mukotrpnem pogovarjanju,pregovarjanju, grožnjah, izsiljevanju, zapeljevanju in podkupovanju smo se istočasno soglasno odločili, da nikakor ne bomo pustili, da bi se Siga’čan (zopet) zasmradil … Se tudi v našem kraju kaj spreminja, oziroma vrti? Bojimo se, da samo okrog svoje osi in to je tudi vse. Že dolgo se ve, da zemlja ni več središče vesolja, mogoče bi se še kdo lahko kaj iz tega naučil …
Moj komentar na koncu: prow zaris NKUL!
Vsi na kolo za zdravo
telo!
Siga’čan 27
An ma falauzFestival te MIKKA 2004: Naj bi se odvijal v Murski Soboti in naj bi ponujal pletoro najrazličnejših glasbenih skupin inu zvrsti. Dogodek naj bi našel svoj izpelj 16. in 17. Julija. Organizira ga mladinski in-formativni in kulturni klub murska sobota. Če vas zanima kaj več, se dodatne informacije najdejo na naši strani www.sigacan.net ali kar di-rektno na njihovi domači strani www.temikka.com.
PTIČJA DRUŽINICA: Prostori v dijaškem domu so se v zadnjem času obogatili še za eno družinico, namreč v eni izmed sob se je na lustru ugnezdila ptičja družinica, katerih izleglih članov je 5, novim preb-ivalcem seveda želimo čimsrečnejše življenje in veliko sreče pri aviaci-jskih inštrukcijah. Naj se držijo pravila, da letenje ni nevarno, nevarna so tla.
METAL FEAST: Kovinska pojedina v Cerkljanskih višavjih je uspešno preživela svojo tretjo inkarnacijo. Vsi, ki so ob vibracijah proizvedenih ob srečanju plasike s kovino ter lesa z opno hoteli se naužiti jedače inu pijače so prišli izvrstno na račun. Napokat in naslušat se bomo prišlu zopet naslednje leto. Kdo ve, mogoče bo na voljo tudi že solatni bar.
BITKA MED SUNCAM PA DOŽJEM: Je spiet pršu an tak čudn cajt, de ka be moglu bit garču ko na padkurjen peč, wečkat frlije z neba kaple. In ka člauk če lih an ma dožje, seje sunce kot de blu triba ki spuohat. Lan je blu tak, pa use zglieda de bo litas tud. Zej ki nardit? Jah, se nimaš ki pa damač pawidanu, če seje preweč, se bejš skrit. Če lije preweč se tud bejš skrit. Je tak, de če se dož pa sunce mlatta, boma le mi nastradal. Lah se pa nardi kešnu presenečejne pa umis še ma snig usika de da kontra, zaajnkat se wab tem cajtu še ni umešawau, sam se zdi de slej ka prej bo mogu še kešn u igra stapit. Lahk pa de bo usika kar še ana lediena daba, mrbit bo pal gmah, al pa tud ne. Mrbit bo sam dož, mrbit bo sam sunce, mrbit, ampak sam mrbit, pa nau prou čest neč, bodte fajn pa le paglejte to n tam kaku se garbata pa komu gre buli.
www.sigacan.net 5
Siga’čan 27
P i e t r č i , k a j e z a n e h p a n u c n a g r i w aTa prej se mrma zmenit, kiera griwa medruj mislema. A una griwa, ka je ima člauk ga na wrh glawe, če negowi lasje že an cajt nisa bli widl frizerja, a una ka je pa ne tak fajn se kataluckat, ka letiš prou hitra dal u dalina?Grema se zmenit, de je ta buli una griwa, ka se lahk pa ne zawališ u kešn jark, če ti je slučajnu kuot na puot, pa de na mrš mimu nega.Fajn je, če je imaš wakul bajte dast, zatu, ka pride panucna za marskešna rič. Ta prwa rič, ka lahk griwa za nuo panucaš je sadawnak. Nasadiš lpu čišpe, japka, kešna hruška, zej ka wreme ratuje bel garku boš hmal lahk tud kešne pamaranče pa lemuone sadiu, tud kešna čišne pride prou, de imaš pal kuse pred bajta usaku jutre, ka pajeje zadawuolnu, ka sa se bli naidl tajih zrilih čišn. Drewiesa u gri sadit je dabru zatu, ka pal ih sam patrieseš, pa se use sadje, pa zelenawa, če boda zej začiel dilat genetsku zmanipulierana, de bo rasla na kešnih drewiesih, zwali dal u dalina, dal pa sam naštimaš kaše, pa beračke, pa se use skatali u neh. Edin problem je, ka bi mogu prit uštimat kešnu taku sita, de bi ti prebralu sadje pa zelenawa, de ti na bi blu triba pal usega prebierat. Sam s cajtam boda tud ki tačga pagruntal.Druga rič, ka je za nuo dabra griwa, je, de če ti teče wada u grla, pa de se je nateče tuk, de ti ma gre že skuz uha wn, se ti ni za bat, de bi te zalilu, se gre wada pa gri dal, pa zalije une u lukn, ti pa ris, de na wastaneš suh, sam še zmieri ti ni triba plawat, ka mrje ta druj plawat zarad taje naumnast. Trejta rič je, de sunce na usak stran griwe seje le pou dnie, razn če nimaš take smale, pa si na južn al pa na siwrn stran griwe, sam kdu bi silu na ta južna stran kešne weliče griwe. Zej, če rad paležuješ se daš na zahodna stran griwe, de sunce čim bel kosna paseje u taju wakna, pa pršparaš za puolkne, ka ih na nucaš. Če pa padwečier rad greš zguda spat, si umisleš bajta na ta wzhodnmu brigu, de te zjutre zguda wabu-di, zwečier pa hitra rata toma. Zej, če si pa na wasaj, imaš pa smala, al pa tud ne, če ti paše bel hladnu. Če si pa bel pr ta garčih pejt pa na ta
Siga’čan 27južna stran, pa ti bo sunce pržigwalu ciu dan u glawa. Pa še u solarij ti na bo triba jet, ka te bo že na pumlad wakurilu fajn.Četrta rič, ka bi se lahk griwa za nuo panucalu je, ka grabeš. Čeprou ka-sit ni tuk fajn kot pal grabst pa wabračet, ka use sam lpu dal zwališ, pa se ti ni triba neč matzrat, sam wahtat mrš, de še sam sebe na pagrabeš preweč u dalina, ka pal se je triba matrat nazaj gar u klanc hadit. Sam ma rekreacije tud na škuodje. Pa sma pr ta pet rič, ka je griwa za nuo panucna. Tu je za športnu ude-jstwajne kot se reče pa ta najm šwicajnu za prazn neč. Lpu se pa ret stiš pa ne dal, pa pa pruobaš čim hitrejš prit gar na wrh. Tu panawleš dukr lahk, pa kukr ti paše, sam na smiš pazabit pit, ka lahk dehidrieraš, al kot bi se pa damaču djalu wadwadeniš, čeprou še nkul nism tega slišau rečt. Praije, de je pa zla nawarnu, ka člauk kar wab anm skop pade.
Frnihtan Nejče
www.sigacan.net 7
Siga’čan 27
KAKU TA CNEJŠ PRIT NA JAPONSKU?
Za potwajne nucate:- an par sušic- dast štreka- anga al pa dwa douga kala- lahk tud ki za paist, de na boste lih umrl wad lakate- za wabličt je dast ana majca pa ane hlače- za wabut pa sploh ni triba neč uzjet, ka itak na boste prou zla hadil
No, in ki zej nardit s temi rčmi? Jah, ki nejč … Najprej uzamete sušice pa štrek pa nardite splau, ga nesete u Zapuoška, se usjedete gar pa wadplujete najprej pa Zapuošk, pal pa Cierknc, Idrc, Suoč u Jadransku murje. Pal pridete u Sredozem-sku murje in mrte jet skuz Sueški prekop u Rdejču murje, pal pa prek Indijskga oceana u Tihi ocean in pal ste hmal že n a Japonskm!
Ki bi blu lpu, če bi blu use tak lahnu u žulejnu, a?
JULKA BREZWABSTAJNKA
Siga’čan 27
C E L O W Š K E K R E M Š N I T E Blu j anga čudnga dnie – ejnkat i blu suhu, čez ana ura pa čest makru – u koliščarskmu naselju, ka je Padplatu m pa Frnihtanmu Nejčetu not u glawa stapila ana ideje, ka ima wrjetnu zla za waprajt z našm predni-ki nomadi, tu se praj, de b je pihlna ga na Blid na kremšnite. Lih pridn je Padplat wabrnu kluč wad sajga stroje na šterih kaliesih, ka sliš na imie Katarina oz. katrca pa damače, sm se jest prpelew mimu z bicik-lam m pa uprašaw puba kam gresta. Ka sta m razkrila saje načrte m pa ka sm widew (videl), de imata u awtu še prastuora, sm jih uprašaw, če se jema lahk prdružm. Odgowor je bi pritrdiln, tak de sm na hitra paspraju »saju« kalu m pa se usiedu not u tist peklensk stroj.Pridn sma se zaris wadprajl prot na garejnsku, sma se ustajl še u an betul, katiere imie mi j uteklu s spomina, de bi pabral oz. de b se nam prdružla še ana, kot se j kasnej skazalu, fajn dekle, ka ji bom rieku kar Želuca (Želvica, za nepismene). Za tam sm wapazu, de se zbiera kar preci crklajnske m pa idrske mladine, s katiera sma se zapledl u pogowor wa ki jest wim kom. Ka j pa napuoču ta praj cajt, sma se mi štierje , wabaraženi z mrielam, wadprajl prač won s tega betuona najm dogodiwščinam m pa naumnastm napruot. Takoj ka j Padplat s sajm padplatam stapu na gas m pa walan zamataw u smier prot welikm bilm wršacem, se j u majmu srcu naseli-lu wesejle – wesejle zarad tega, ka se m je zgadilu oz. dagajelu niki, kar tist dan sploh nism prčakowaw in ka j bla s tem razbita neka mono-tuonast u tistmu popowdniewu m pa majmu žulejnu nasploh…. De na gawarim, de sa awto z mana delil sami energični m pa wesiel ldie, za katiere sm že unaprej widew (vedel), de mi z nem naw douhčes. Tist griči pred wetrobranska šipa sa z minute v minuta ratwal wejč, bile črte na sred ciste sat tut kar letile mimu nas, mi pa sma se sam pagawarjel m pa pagawarjel. Sewide brez naumnast ni šlu, kar pa je u sigadsk band že čest niki običnga. Ka sma že prewazil niki kilometraw (bli sma že mimu Krajna), sma na naš disn zagliedal ana ris zla lipa mawrica, ka se j razprostiera nad ana, z raznuraznmi pridelki pasjana njiwa. Ta mawrica j bla kot čarownije, ka j začara naša, pa awantur hrepeneče srčke, tak de sma u
www.sigacan.net 9
Siga’čan 27ta prejmu križišču zawil disnu (čeprow se j kasnej skazalu, de b mogl jet kar naglih), z naminam, de b je pasniel s kamera (Padplat m pa Nejče je baje na usaku taku patwajne uzameta s saba), čepraw te lpate m pa wabčutkaw, ka jih takat začutiš – usaj kar se mene tiče – na morš zaprit not u ana taka mičkena škatlca, de b je patl jemu za zmieri u saj last. Niki cajta sma lutal tam pa an was, dukr nisma, upoštewajoč (napačne) naswete Frnihtanga Nejčeta, znajdl pred ana gozdna puot. Tu j bi prow lip dokaz, de sma sigurnu zalutal, tak de sma se wabrnil in se wadpelal u smier prot zahodu. Sewide ni triba gawarit, de ka sma se wazil pa kao nekih bližncah da glawne ciste, spiet čest zalutal in se wazil skuz ane nam nepaznane wasi. Kuk sma zalutal, pawi tut tu, de ka sma anga mladeniče s posam (wrjetnu damačin) uprašal kuot se pride na Blid, nam tip tega ni znaw pawidat. Istu j blu z ana žejnska srejdnih lit, ka nam je le na prbližnu pawida za ta prawa smier. No, in tak sma lutal naprej. Hmal sma se pelal mimu ane table,
Siga’čan 27kuodr je pisalu, de sma le še ane par kilometraw prač wad Austrije. Ka nam ni blu prow neč jasnu kuot bi lahk bli oz. kuot se nahajema, zatu pa še mejn kuot se gre na Blid, sma se wadlačil, de ma šli pa kar u Austrije – tak de wad tega trenutka naprej nisma weč brezciljnu bledl če wakul, ampak sma točnu widl (vedeli) kam pa ta najm čema jet. Cista i nas pela pa an grap, patl se j pa prow hmal začie strmu uzigat n se zwiwat kot na kača – prbližnu tak kot če b šow ga u Labne, sam de j bla lih ma bel hujš m pa de j bi grič lih ma bel wosak. Ka sma sikal tiste wawiwnke (uf, kaku lipa besida!) če gar won prot wrhu, sma se pelal tut mimu ane padružnce nacističnga koncentracijskga taborišča Mathausen. Hja, takat sma že šli mimu Podljubelja in sma se uspejnel na Ljubelj. Katrca je z usa mačjuo, ka je je še premogla, le prsapiha ga na wrh. Ta prwu ka sma zagliedal, ka sma pršl čega na wrh, je bla držawna meje oz. tiste čajbe – ani jem praije tut akwariji – kuodr se pa ta najm namis carinikaw zej skriwaje ta plawi. Pridn sma prestapil ta meje, je tew Nejče jet zmejnet še ma dnarje, de b si lahk prwašil še ki za ist m pa za pit. Stapil sma not u betula (al je bla restawracije?), ka j bla lih tam zrawn, sam tam Nejčetu dnarje nisa til zmejnet. Dekle, ka j tam dila, i dja, de u tu mogu waprajt le da u Austrij, pa še tam de se menjalnice zapreje čez piet menut. Pa prejetju teh kukr tuk koristnih informacij, sta Nejče pa Želuca šla čie, kamr baje še cesar gre sam, medwa s Padplatam pa swa niki trebezla če wakul, dukr niswa na teras te betule wadkrila ane čudna rič, zla padubne rešpetinu, sam de j bla na kowance. Sam tut če j bla na kowance, se j skuz nuo še zmieri dalu fajn gliedat. Ka sta se nama prdružla še tadruje dwa, sma ratal kar ma žalastn, ka ni blu lih ki prida wreme in se zarad tega ni prow deleč widlu. Namis maguočnih m pa špičestih wršacew, i blu muč widet le ana siwa m pa žalastna dalina, nad nuo pa an kop wablakaw mogle, ka sa prow na niežnu wabjemal tu gorowje. S pozitiwnim wabčutkam, de bo drugič lipš wreme, sm siedu na zadn zic not u katra, Padplatu daw saje osebna izkaznca, kar sta nrdila tut ta druje dwa in se za kratk cajt, ka j trajew le ane par metraw če da meje, skaču u muj swit, kuodr je use lpu m pa tut use muožnu. Policaji not u akwariju sa pagliedal naše osebne, skuz zarašene šipe našga awta pa sa til widet še, če se slike na tistmu kuosu plastike
www.sigacan.net 11
Siga’čan 27ujemaje z našm frisam. Tu weč al mejn ni blu muožnu, tak de sa nas stil naprej skuz tunel, ka se j kot nu wagromnu grla, ka pažiera awto-mobile, wadpieraw pred nam. Na ta druj stran sma se mogl ustajt še pred akwarijem nehnih awstrijskih kolegaw, patl pa sma je pihln da prot u dalina. An cajt sma se wazil da pa tistih wawiwnkih, patl pa swa z Nejčetam – waba swa sedi na disn stran awta – pagrunta kuot se prow-zaprow wuozma in tu spaznajne j blu, raka na srcie, kar srhljiwu: na disn stran se j takoj pad cista wadpiera ana grapa, ka ji s ciste ni blu widet dna. Bla j parašena z različnm driwjem, sam prewladwa i pa sm-rika, prow ris ta wejč diw pa je prekriwalu samu kamne. No, ta grapa se j patl še kar niki cajta razkazwa da pad nam, sam je pa tut ratwa zmieri majnš, ka sma se mi zmieri bel spušal da u dalina. Hmal patl se j pred nam wadprow kukr tuk welk kuos zelene rawnine, kar je blu zla lpu za widet, še pasiebi pa za nas, ka sma wajen le griwe pa neč drujga. Pa še sunce je s saje skuštrana glawa pagliedalu skuz wablake. Tu j mene nafilelu z energija, lih tak kot de bi unmu roznmu zajcu pr an reklam ut5aknu tiste baterie not u ret. Ta cajt sma že pršl da anga kruožnga križišča – mistne srajce mu praije tut rondo -, kuodr sma se mogl wadlačit kam ma sploh šli: u Celowc al u Borowlje. Wadlačil sma se za ta zadnu, sam tam ni blu prow neč pametnga za widet (videti). Edinu kar je blu pametnga i blu tu, de j Nejče dabiw won z bankomata (alias serikeša) tiste saje ewre, katiere i tak hadu tew imit. Zatu sma se wadlačil, de je ma pihln lih čie wad kuodr sma pršl in de boma tam u tistmu kruožnmu križišču zawil prot Celowcu. Med usem tem dagajajnem pa sma na an radijsk postaj paslušal ane watruoške pism (usaj zdi se mi, de sa ble watruoške, no – weč wa tem bi widla pawidat Želuca, kaj ane pism tut pazna), kar nam je bla kar lipa papuotnca. Na puot u Celowc sma se palal čez an must, ka j pawezowam bregowa nam neznane rike, widl an grad ga na griču m pa še tadrugič mawrica, kaj blat ut zla lipa. Aja, pazabu sm še pawidat, de sma se pred tem wrjetnu pelal tut mimu Gosposwetska pulja, sam bedn wad nas u tu ni lih ki preweč sigurn. Pač nisma lih ki prida zgodowinarji m pa geografi. U Celowcu sta nam izrekle dobrodošlca brez kanca douh wrst
Siga’čan 27drewies, ka sta z nam tekle na wabeh stranih ciste. Morm rečt, de j bi tut tu zla lip pagled, ni ki. An cajt sma z awtam lutal če pa centru mis-ta, skuz wetrobranske šipe pa sma gliedal parke pouhne raznuraznih drewies m pa jeskal plac, kuodr bi lahk ta naš peklensk stroj parkieral. Wazil sma se pa tistih celowških gasah, ka frej parkier placa ni blu prow nkuodr za widet – kot de se b nam skriwaw. No, pa an par menu-tah iskajne pa sma tam pad anm driwjem le zagliedal pouhnu placa, kuodr bi lahk stil awto m pa šli ma bluzit peš. An cajt sma hadil tam wakiul m pa si wagledwal wakulca, patl pa sma zagliedal ana betula, ka se ji pa damače reče »Pr’ Elfiju«. Wadlačil sma se, de grema čie zapucat ma Nejčewga ta najga dnarje, tu se praj, de grema na kafe. Sam ka sma won zuni widl cenik, sma se hmal wabrnil m pa šli nazaj, se j Elfi za anu nawadnu kafe zahtiwaw kar cile tri ewre. Tuk pa spet nisma patratn, de b tam pil kafe za taka cina, madonca ja! No, in tak tut s kafietam ni blu neč. Žalastn zarad tuk wesakih cin, sma se wabrnil m pa šli nazaj da awta, z awtam pa nazaj wad kuodr sma pršl, tu se praj u Jeblana. Usi sma bli wad te wažne tut že ma zmatran, tak de j bla tu ris še ta buli wadlačitu. Želuca j umis še skari ma zakinka, sam patl je wad ki jest wim kout spet dabila preci ane energije, kar se j pakazalu tut tak, de j ti de bi usi ukop zapil kešna pism. No, tut j tut nas dice sprajlu pakanc, čeprow sm bi jest tist cajt z mislim čest drguod. Že pred tem je mimu nas spet plu tist grad ga na giču, pa rika, pa kao Gosposwetsku pulje, spet sma se uzpejnel ga na Ljubelj, kuodr sa nam spet pregliedal osebne in tak naprej in tak naprej. Wakul desete zwečier sma se prcjazl da u Jeblana, kuodr sma patl pred spajnem šli še na ana pjača. Tam sma patl še ma gawaril m pa se zajebawal druj z drujga, nakar sma šli prot dumu: Želuca u sajga (pa ne u oklep�), mi trije pa spet u sajga na čest drujmu kancu Jeblane. No, in tak se j naše patwajne na Blid kančalu, čeprow ga sploh nisma niti pawuohal. Damow nisma prnesl bene kremšnite, ka sa nam jeh naračil še pridn sma sploh šli. Pršl sma nikam kamr sprowa sploh nisma imil namina jet. Prowzaprow na tu sploh nisma pamisln, ampak se j sam zgadilu. Sam je blu pa useglih lpu in tu j tistu ka šteje.
Debeu na Mažganih
www.sigacan.net 13
Siga’čan 27
O!Kaku ki?Ma kis tulk sitn!
Sem zicnu, pa dej gmah s ta sit-nastje taje, ka zlgiedaš kot deb te bok wacobau.Pal si wacoban al ki?Jak, če si lihkrar djau!Ja si! S djau dej useglih kas ajnkat wacoban.Šiumfajna je pa ja zmieri ma!
Čak, a pal ti prajš dej maje baba balkuonska baba?Pal tud taje? Čes pa djau de sa use.
Pal sa al nisa?Ki si pa dilau pal, de se bajiš de sa falauze wad tebe nawakul?Če pa cwikaš tole, de se gawari wa teb!Tu sn sam tak ma na splošnu pawidau.A si me sam zatu zraun pawa-bu, de seuš krigau nad mana?Če pa neč nejčeš pawidat!
O!Ki pa tebe tu briga!A s sam zatu pršu de meuš zaslišowau tole al se mislš zicnt?Bok, pos, kuokle, kaštruon, wasu al pa žejnščna, prou useglih je, kas wacoban s wacoban.Ki pa tebe tu briga?Neč nisn djau!In ki ma tu wieze z mana? A spiet kešne falauze wakul frlije?Wad balkuona da balkuona balkuonske babe blekaje blesawe falauze! Še dabru dej ma gričeu med bloki, če ne bi use kar drle z anga kanca na drujga.Nisn djau de lih taje, sn sam djau pač de sa.Maje pa kar pr mest pust! Tu sn sam tak ma nasplošnu paw-idauSa mpa nisa!
Ki pa tebe tu briga?A prajš, de sn bajiečka?
A si sam zatu pršu to zraun mene sedit, de meuš še ti waprauleu?
Če pa tače won miečeš!Ki de ne? Se nonstop gawarim, sam ti kar niki prašuješ pal kot de si ma zbluojen!
Dwa D i c a n a a n k l u p c
Siga’čan 27Ka usieraš tole pa pawiš lih use drugu kot tu kar te jest prašam!Ja, si djau, de ki me briga.Tu se pa ja ne spaduob.
Finga?
Ka sn te prašeu kaku si?Dabru.Jest tud, pa fajn bod, lpu je blu ma gawarit s taba.
Še zmieri sn wadgawaru!Ja, a ni ris?Lej ga tole, zej seuš pa finga dilau al ki?Ka mi tole z bontuonam se pastauleš ko peteln pred pouhnm kurnkam.
Dabru… pa ti?Lpu, lpu. Neč, grem jest, drž se, se widma.
Da Sivi
www.sigacan.net 15
Siga’čan 27
P a l i e n t a p a ž u p a U žulejnu sta dwi muožnast, al de prplawaš pa žup, al pa de se pregrebeš skuz palienta. Se na bom djau, de ni tud ta trejče, ka je lih nejč umis, tu je de se matraš jet skuz gris na mliku, sam je spet wadwisnu kuk guostga nardiš.Grema uziet, de uzameš za saju žulejnsku wadila tu, de boš plawau pa žup. Tu pamin, de boš use dilau pa linij ta majnšga upora. Kar pamin, če ti bo adn djau, de se pejt u ret cobat, se boš šou, sam tega na boš dilau na wim kuk zawzietu, se boš nariedu, kar ti je djau. Zej, djal sa ti, de se pejt cobat, kar pamin, de se mrš cobnt weč kot ajnkat, se praj, de se boš cobnu u ret dwakat, pa če boš jemu lih fajn dan, pa boš na wuol, se boš cobnu še ta trejtič, na boš pa dilau wn s tega kešne hude znanast.Lahk se wadluočiš, de boš pa use nariedu tak temelitu kot ti ukažeje, se praj, de boš zawzieu koncept grebatorja pa palient, ka boš use nariedu tak kot je triba, že prou ma preweč zawzietu, ka nkul na boš z bena rčjuo dast zadawuoln, ka boš zmieri widu, de je lahk še buli, pa če na boš jemu nabene muožnast weč, pa se boš zgarau, de za sebe na boš widu. Zej, če ti bo kadu djau, de se pejt scobat, pa de ti bo tu utemeljiu, de je dabru za taje prhuodnast, boš tu wapraju tuk dabru, de se boš tuk precobau, de boš wabležeu, pa te boda pal mogl hospilatizierat, pa še boš cobau, tud če te boda čest imobilizieral, de si ja na boš še ki nariedu. Kukr boš ma wazdraju se boš spiet začieu cobat, razn, če na bo kuot pršu kier pa ti utemeljiu, de tu ni lih najbulš, pa ti bo dau kešn druj smisu žulejna, ka ga boš spet lahk tak zawzietu spounowau.Na začietku sm djau, de je mrbit tud ta trejče muožnast, zej se wid, de sigurnu mre bit, ka ta prej dwi nista na wim kaku panucn. Ta bulš je pa tak, de si sam kuhaš gris, pa si ga nardiš tuk guostga kot ti paše, se praj, de se sam wadluočaš zaki se boš bel zawzieu, komu boš bel wrjeu, pa se na boš lih wazierau na tu, ki ti bo kdu druj praju. Če ti bo wab an cajt pasalu ma grebst za kešna rič, ka bi je rad nariedu, boš dau u gris čest ma mlika, če ti bo pasalu pa bel palahnu jet, bo pa čest ma grisa. Wadwisnu wad situacije, pa wad tajga pačutje.
Frnihtan Nejče
Siga’čan 27
Park je resnično lahko strašen kraj, ne toliko zaradi svojega izgleda, ki mestnim srajcam nudi vpogled v strašni okoliš narave in njene skrivnosti, kjer, za razliko od ostalih normalnih krajev, mleka ne dobiš v tetrapaku, proto-zrezek pred tabo najprej še beži, jagode je treba na-birati, ker se narava ni spomnila uporabljati celofana in sploh se doga-jajo muke, ki so skoraj primerljive s čakanjem v vrsti v veleblagovnici. Ne, parki so strašni zato, ker se v njih ravno perfektno združita oba aspekta narave in mest. Tu so zelene zaplate, tako kot v naravi, a be-tonski bloki, kot v mestih. Zrezki ponavadi ne bežijo sami od sebe, ampak jim pri tem iz osebnega zadovoljstva pomaga kak dvonožni os-ebek sumljivega porekla. So grmički in so prazne steklenice, pijančki in klopice. Namesto razjarjenega kmeta z vilami je tu policaj z beležko. Namesto bikov besne babice z dežniki ter hordo golobov, ki jih hrani-jo z očitnim namenom, da jih podredijo svoji volji in nato spustijo nad kogarkoli, ki bi se drznil ugovarjati njihovi volji. Le ti ga veselo zbom-bardirajo z svojimi iztrebki, za katere obilico zaloge je poskrbela njiho-va krma z strani besnih babic. Namesto smrdljivih gob imamo v parku študente, ki veselo poležavajo po zelenih zaplatah, ne da bi se prej vprašali, čemu je ravno tu malo nazaj čepel majhen psiček, ki je nato očitno zadovoljen nad kotičkom ter rahlo olajšan in vesel odtroben-cljal za lastnikom. Parki so strašni kraji in ravno v tako kraljestvo teme je vkorakal Tone. Še vedno vesel ter voden od sonca mu ni sploh prišlo na pamet, kaj se vse dogaja tu okoli, ali maček še vedno ni zapustil vseh možganskih predelov ali so se le ti na nekem resnično primarnem nivoju sončili v klorofilu in se zato niso ozirali naokoli. Kakorkoli že, Tone je vstopil in poti nazaj ni več bilo. Globoko je vdihnil in nato takoj zakašljal, osebek s čikom v ustih je zdolgočaseno pogledal proti viru kašlja, vanj brezobzirno puhnil še en oblak dima in se premaknil drugam. Če ne drugega je ta puh dima Toneta spravil na realnejša tla. Zavedel se je svoje trenutne lokacije in tudi dejstva, da se naokoli sprehaja množica deklet. Očitno je sonček zelo zaposlen in je ven zvlekel tudi številne
Ljubezni Iskanja
www.sigacan.net 17
Siga’čan 27
predstavnike privlačnejšega spola in jim z ustrezno dozo toplote zago-tovil manjek odvečnih oblačil. Tak prelepi pogled je že marsikaterega moškega premamil v neumna dejanja in kljub temu, da je izraz »moški« za Toneta dokaj radodarna oznaka in oznaka »neumna« za njegova de-janja izredno podcenjujoč, ga lahko vseeno mirno uvrstimo v skupino slednjih. Očitno imamo ljudje, še posebej moška skoraj polovica preb-ivalstva, še veliko starih plenilskih občutkov in namenov, hkrati pa imamo očitno ohranjenih tudi veliko pradavnih krdelskih nagonov, še posebno lepša več kot polovica, prebivalstva. Vsi ti nagoni pa nam nekje globoko iz podaljšane hrbtenjače pošiljajo sublimirana sporočila, ki nam tako veselo vrtinčijo po glavi ko je najmanj potrebno. Seveda dobimo z prednostmi tudi vse slabost. Tako se seveda lepši predstavni-ki človeške združujejo v manjša krdela, kar je vsekakor prednost in tako zmedejo plenilce, ki se kar ne morejo odločiti kam bi zavili in če njihove sposobnosti še nekako zaležejo pri eni sami razsodnici nji-hovega manifesta, je to veliko težje, če je kritikov njih zagovora več. Zato je toliko truda vloženega v osamitvijo oziroma izločitev iz krdela. Kako lažje je bilo to včasih potarna podaljšana hrbtenjača Tonetu, ki se ob množici pogleda vrednih individuumov vrti v krogu skoraj kot vrtavka. Poanta je bila samo v tem, da si bil hitrejši, tarna še naprej, če si se zaletel v gručo z dovolj hitrosti, se je sigurno razbežalo in potem si samo odbral najpočasnejšo in podurhal za njo, lop po betici in si jo zvlekel v jamo, kaj hočeš boljšega. Po par kratkih impulzih nadaljuje malce manj gotovo, seveda je bil problem potem, ko je enkrat dobila v roke tvoj buzdovan, še posebej če je bila močnejša. Tudi hrano je bilo pametneje dati prej poizkusiti psu. Ampak vseeno ne pa tole sedaj, ure in ure govora, ličenja, sprenevedanja samo za to, da moraš čez nekaj let spet naskrivaj dajat poizkušati psu. Je bilo to vredno, te vprašam Tone? Je za tole človeštvo razvilo vse te možgane? Včasih samo pzzzp, en impulzek od mene pa so tekli, v eni roki težki buzdovan v drugi zlati smeh. Tone? Tooone? Grrr včasih se mi zdi, da so možgani tu samo za to da me utišajo… nesnaga nehvaležna…Seveda Tone ni slišal nič od tega, le kako bi? Vse kar je občutil je bilo nekako drezanje nekje v ozadju možganov. Raje se je še naprej počasi vrtel, ko so mimo njega stopicale najrazličnejše lepotica, od katerih mu ni niti ena naklonila kakega prijaznega pogleda, pogledi so bili, a
Siga’čan 27
vsekakor ne prijazni. Ko se mu je počasi že začelo vrteti se komaj nekako ustavi in ne-gotovo odmaja do klopice, da bi oči sedaj pasel z nekoliko manj direktne a vsekakor manj naporne pozicije. Šele ko se mu svet malce umiri opazi da poleg njega s ed i še en izgovor za besedo moški in z do-besedno izbuljenimi očmi opazu- je okolico, usta ima odprta in v levem kotičku ust se mu je že začela nabirati bela slina. Tone- ta je pojava prestrašila in že je hotel odvihrati stran, ko mu, ne da bi možakar odvrnil pogleda od okolice, z roko zagrabi ramo, jo stisne in poteg- ne Toneta bližje in mu suhih ost reče: »Poglej tole tu, samo poglej tole tu…« Tone poskuša sl-editi srepemu pogledu možakarja in ugotovi, da se mu je ustavil na zelo lepi predstavnici ženskega spola, ki je korakala mimo, možakar kar nad-aljuje: »Kar ne moreš verjet, današnja moda nam je resnično pisana na kožo… poglej obline.« »Ehhh, ja je lepa ja…« » Lepa? Lepa? Čudovita! Kakšno telo!« »Zagotovo mora biti zelo prijazna in pametna…« izjavi Tone in možakar končno pomežikne z očmi, oblizne suhe ustnice in pogleda Toneta, kot da ga prvič zares vidi. »Me ti zajebavaš?« »Eh? Kaj? Ne, zakaj?« presenečno odvrne Tone na ta nepričakovani napad. »Ti meni nakladaš o pameti in prijaznosti, ko bi očitno rabila orožni list za tiste stvari.« »Eeee, nisem vedel, da je policistka.« »Policistka?« bruhne ven možakar. »Kaj se ti resnično norca delaš…« kar naenkrat se mu čez obraz razleze nasmešek, spusti Tonetovo ramo in ga dregne v rame ter pri tem namigujoče pomežikne. »He he, sem te pogruntal sedaj, policistka ja, bi rad da te pregleda, kaj?« »Mislim, no, saj nisem storil nič takega…« se brani Tone.« »A pa bi rad kaj? Zdaj bi bil pravi mali kriminalček kaj? Samo, da bi te dobila v roke a?« možakar še kar naprej dreza v Tonetova rebra in mežika že tako urno, da je Tone me-
www.sigacan.net 19
Siga’čan 27
nil, da mu je v oko priletelo kaj majhnega in migetajočega. Kolikor je tale pogovor očitno tekel na dveh čisto različnih ravneh, saj se med seboj nista prav nič razumela oziroma sta se razumela napačno. Sta nekje globoko v ozadju njuni podaljšani hrbtenjači čisto lahko spora-zumevali. Lej tisto tam! Kaj tisto? Uuuu lepa izbira. Kje so dobri stari časi in težki buzdovani. Eh moj je ne bi ujel pa če bi mu dala pet minut prednosti in skiro. Kaj pa moj? Ves čas samo poseda in gnije, buli že in se hvali naokoli, sposoben je pa ravno toliko kot leming brez pečine. Hkrati na drugi ravni nadaljujeta pogovor Tone in Možakar. »Če bi imel malce več časa, bi brž šel za njo in bi bila instant moja.« »No čisto možno, zakaj pa ne greš za njo?« »Eh kaj bi šel za njo, kaj pa bi bilo če bi za vsako skakal.« »Mogoče bi manj posedal po teh klopcah.« »Me spet zajebavaš? Saj tudi ti sediš tukaj!« »Prej sem stal sploh pa sem ravnokar prišel, ti pa si očitno tu že ure!« in nekje drugje… . Moj je to-talna mevža, ni sposoben nič. Tvoj ni nič sposoben? Moj bi gledal kako dirka proti njemu tovornjak in si ne bi izvolil umakniti ker je to preveč naporno. Moj se ne bi upal udariti z buzdovanom ženske po glavi pa če mu sama ponudi. Moj ni sposoben buzdovana sploh vzdigniti. »No, ne vidim ravno množice deklet okoli tebe, lepo prosim.« »Hja, tudi zate se očitno ne tepejo ravno preveč.« »Od kdaj bi se pa morale tepsti zame? Sem na voljo vsem.« »Ha! Pa nobena te noče.« »Kdo to pravi?« »Jaz! Jaz lahko dobim katerokoli hočem!« »Jaz pa hočem samo takšno, ki bo resnično v redu.« »Lej ga važiča, zdaj se pa na intelektualno raven spušča, da opravičuje da nobene lepe ne dobi.« »Pa saj sploh nič ne veš o meni!« »Ne vidim te v družbi nobene lepotice.« »Tebe tudi ne!« »Ker trenutno počivam, lahko bi dobil katerokoli hočem!« »In zakaj si potem na tej klopci?« »Saj ti si tudi!« »Pa saj sem ravnokar prisedel…« Nič od niča ti pravim, koliko možnosti je imel pa vedno zasral, mislim, saj beg ni nič slabega, heh, eden najpomembnejših impulzov, ampak kar je preveč je preveč. Beg, hah vsaj počne kaj, tale pa samo bla ,bla, kako sem lep, kako sem dober, ko pa je treba kaj narediti se zgovarja na vratna vretenca in verjemi mi, z njimi ni nič narobe. »Butl!« »Važič!« »Zguba!« »Mona!« … in kdo ve koliko časa bi se prepir še nadaljeval, če ne bi na klopico na nasprotni strani promenade ravnokar prisedla čudovita ženska… (se nadaljuje) Da Sivi
Siga’čan 27
Hribawska LbieznTaje lasie tak zla lpu dešije,
De me pr srcu prow zaris zwije.Wuonj maje pa ruožcah tam u traj,Kot de b imi ciw trawnk ga na glaj.
Tuj nusk je tut zla lušn,Mi praj: »Dej me kušn.
Če se me pa usaj datakn s sajm,A me slišiš, ki ti prajm?«
M pa te taje lipe šuobeSa fine kot ga u mej guobe.Se wiš, tiste ka tak rad im,
Tuk dabre sa, tu wim.
Najlipš pa sa, sewide, taje wači,Mi na daje meru pa cile nači.
Lipe wakruogle sa, pouhne miline,De mi dilaje, dilaje same skamine.
Ris si lipa won wad zuni,Sam še lipš s pa not u duš.
Tuj smih, ka prleti won zuniČest use zidowe u men paruš.
Rad te imam, tu že wiš,Bel kot drugu, prow zaris,Rad paslušam kar pawišMed A pa Ž use umis.
www.sigacan.net 21
Siga’čan 27
Sierkauc je bi tam na anmu drewiesu zataknen, pa tu ni blu čest na-wadnu drewu, tu je bla wrba. Če wiste ki praije za wrba se na boste neč čudil temu, kar bom wamdrujm jest zej pawidau, ki se je blu Sierkaucu nardilu, al ki je bi widu tam. Bla se je nardila nuč, pa blu je tak na pumlad že uliklu use skop. Kar se naajnkat wn z wade pakažeje ane take lipe deklieta, ka ih ni bi še nkul widu. Ble sa take swetle, skari bile, prou blide kot mlika, bi se lahk djalu. Imile sa lipe douge lasie, ka sa ble douge lih ma da pad ret. Wablečene sa ble pa u wablike, ka se je blu skuz neh lih tuk widlu, de te je, če si ih widu, lih fajn pagrilu dal pr srcu. Te wablike sa ble stkane iz nit, ka sa ble spredene iz jutrajne rase. Za jutrajna rasa prest pa nucaš an tak pasebn kalowrat, ka ga ni lih palahn najt. Praije, de sta sam ane dwa taka na climu switu. Te deklieta sa se ble pačas wzigwalwe wn s patuokajga dna, pa sa pršle pliesat pa gladin. Pa še luna je tak lpu sutila skuz weje, de je dila tak lipe since, de se je blu widet, kot de se ta deklieta igraje s kom drujm, ne pa z našm Sierkaucam. Sierkauc je bi pačas začieu napejnet tiste saje wači, de bi si tu čuda wad dekliet ma bel wad blizu wagliedau, stegowau je wrat tak deleč ukrej, de je bi hmal widet tak kot kešna žirafa, ka se muje, de dabi kešnu zelejne s tistih wesačih drewies, ka raseje tam dal, čier žwije. Kar naa-jnkat je bi Sierkauc začutu, de ni nabene weje weč dal pad nem, pa se je wadlaču, de bo ma zaplawau, pa je štrbujnknu dal u wada. Ni bla ki preweč garka, sam se še wad paudn ni ki zla wasušu, tak de ni blu kešne hude razlike, a bi še an cajt mejeu ga na wej, a bi se sam še ma bel pamaču. Ka je bi žlafu dal u wada, je blu tak na mač puočlu, de sa se ble deklieta uriedu waplašila, pa sa letile ukrej.Sam ka sa se ble skrile ga u drewu, pa an cajt prou waplašenu gliedale dal, ki ih je blu zmatilu pr nehnmu wsakanačnmu pliesu, pa sa ble widle u wadsewu lune našga bujga Sierkauca, ka je tak premilenu pa pamulenu gliedau wakul sebe, de bi se ga še ta bel trd kamn usmilu, pa ga stisnu ma h seb, de bi ga ma wagreu. Ka sa widle, kuk je bugi, sa se
Sierkauc
Siga’čan 27ble stile dal, pa ga s saje pism zaguncale u spajne, de se še wawidu ni, ka sa ga wačiedle, pa mu nardile nawa wablika, ka ta stara wad mal-narje je bla čest preperita, de je lih še na anih dweh štrekih meja ga na nemu. Ta nawa wablika je bla pa narjena iz ta bel trpiežnga lanu, de se si lahk u ne pa cile dniewe pa ret pajsau, pa je nis tuk spajsau, de bi se ti strga. Prewablečenga pa wačiedenga sa ga ble palažile na trawnk. Še prej wamdrujm mrm razlažit, de ta deklieta na mrje lih useruot jet na trawnk, lahk greje na brig sam, če se wzpneje čez wrba, pa pa ka pride-je na brig, pa tam čier se nehna niežna naga datakne tla, zraseje take lipe ruošce, pa zemle tak dabru radi, de wn z anga krampierje zrase stu drugih. Sam Sierkauc tega ni bi widu.Palažile sa ga ble na tla, de je bi ležau tam u ruošcah, pa sa mu zapile še ana pismca, de se zasigurnu na bi wabudu, mu dale ma špieze u an cekar, pal pa šle nazaj u wada, pa ka se je sunce lih začielu wzpejnet ga pa niebu, sa se ble patapile na dna wade, de sa se šle ma naspat, ka druj dan boda spet plesale.Sierkauc pa je ležeu tam na trawnku, same ruošce wakul nega, pa tak lpu je sejneu, de se mu je na wabrazu widlu, de mu prou neč na ma-jnka. Sierkauc je bi zaspau u ruošcah, se ne ta prejkat, pa tud ta zadnk-rat ne. Frnihtan Nejče
www.sigacan.net 23
Siga’čan 27
Urad za razvoj Kraljevine Sigade No pa sma spiet to, se mrbit že lih nma mdima sam sej wiste kaku je, je triba use ma bel palahn jemat de se člauk preweč na zmatra.No tud ta cajt, ka se nisma waglasil se je to pr nam blezu prou pridnu dilalu, sej ne de bi bli usi z usem zadawolni sam dilalu se pa je.Kot tanartabel wesela nawica za prebiwalce Sigad je werjetnu de se D´Škarpa weselu dila se naprej, tud če se je bla med zima blezu ma bajta pasula, pa neč zatu, wažnu je de je najprej škarpa, pal pa šele de je tedrugu uredu.Kot sma že takat ka se je začielu, djal de dukr nabo škarpa usaka usaj piet metrau naboma nahal. No se zdej bo hmal tak usaka, palm a pa še tist kanc bajte ma padprl, se ne zarad drujga, sem se bajima de bi se nam use dal na škarpa zwalilu in bi se nam pal zdej ka je še fršuolnga lahka use padrlu.No sej je blu dast de sma mogl že skar cila zima čakat na tu de sma lahka začiel spiet ma zidat oz. pawišuwat škarpa.No kot drugu bi waminu de Sigadčani že an lip cajt čakama de bo nar-jena tanartabelfrišnunawa bencinska to u teh naših kancih. Kot sma widl se je an cajt kr nikam hitra useskop pastaulalu, tak d sa mogl prot kancu ma se ustajt de nabi hudier zmieri use da roka nardil.No tak sa usi čakal pa čakal kdaj boda le wadprl tanawa bencinska, pa se je pačas le začielu niki nabierat not na nienih palicah, pa sma hadil usak dan fierbcat a boje wadprl al ne.No pa pa le grem an dan mimu ti glej ga hudiče ane bencinska sa končnu wadprl, sm se spounu de mam ma puhle gume, pa sm reku ajt jih grem napumpat, ka sm že lih to.No pa pridn sm dabiu tistu za gume pumpat je tud ztrajelu, sa prou tak fajn skril de mre člauk prou uredu pagliedat, če če ki widet.Stopm wns awta, pa gliedam, ki hudier nejk majnka???Ja naboste pagruntal če niste imil istga problema kot jest…šlaufa za gume pumpat ni blu!!!Ja ki zdej sm si reku najbulš de pridem jutr, ka danc sa šele wadprl pa
Siga’čan 27gwišna nisa mil lih ki zla cajta de bi use paštimal.No se druj dan wadprajm de bom le napumpau tiste gume, k asa ble že lih nprou puhle, pridem da bencinske in lej ga hudiča ŠLAUF je BIU! Am-paki pridem blizu pa piše NE DELA!!! AAAAAAAAAAAAAA…..No probam wabržet mierne žiuce in grem damom, sm si mislu sam pr seb no sej danc je že šlauf, sam na dila boda že da jutr paštimal. Pa grem damom pa gume napumpam na raka, prežwim preostank dniewa tak nalahn.No naslejdn dan se PONOVNO wadprajm na bencinska spiet gume pumpat ane, sm si mislu danc mi pa ja rata… No grem dal parkieram zrawn kompresorja in glej ga hudiča, danc pa ni pisalu de na dila ha sm si mislu zdej pa bo, no pa pa uredu pagliedam ggggggggggrrrrrrrrrrrrrrrrrr SPIET niblu šlaufna za pumpat gume.No tole sa pa maji mierni žiuci papustil in sm šou lpu damou sm si mislu zatoknte si nikam ta tanartabeltanawa bencinska sej na ne še gum namrš napumpat.Se ris de se dila sam če se dila nej se dila palahn, mpa de se use nardi ne pa le niki napou.Dast za danc fajn se mejte …
PaDPlaT
www.sigacan.net 25
Siga’čan 27
Tako kot večina zgodb tudi ta potrebuje kraj dogajanja, v tem primeru je to precej gorata pokrajina, napol poraščen z gozdički, ki prekrivajo posamezne dele pobočja kot najstnikova brada, se pravi par kocin tu in tam. V tejle pokrajini, natančneje v nekem previsu, ki si to ime zasluži les težka, saj se je le za las izognil nazivu strmo pobočje, je švigala miš. Načeloma bi ji lahko rekli miš kot miš, majhno sivo, hitrošvigajoče bitjece, ki zelo rado okuša radosti shramb in uporablja moko in po-dobne snovi kot priročni wc. To, kar je ločilo tole miš od preostale množice malih kosmatih glodalcev, je bilo odkritje zanjo povsem novega športa. To pa se je zgodilo povsem po naključju. Ko je ta miš nekega dne, kot pravzaprav vsaki dan, iskala hrano (miši imajo nas-ploh zelo preprosto verigo ukazov, večina jih pomeni beg in/ali hran-jenje, nekje vmes seveda zelo prednjači delanje novih miši), opazi, da izpod neke skale visi par vejic, na koncu katerih so se v soncu naslajali sočni slastni listi. In ker ta miš seveda kot čisto prava miš sledi verigi ukazov in ker očitno vejice niso ponujale možnosti delanja novih miši, je prišlo na vrsto hranjenje. Tako se počasi (samo v smislu splošne hitrosti miši, čemur lahko potrdi vsakdo, ki je male barabine videl v akciji) približa vejicami in ker listkov ne more doseči iz tal, se odloči splezati po vejici.Miš je sicer načeloma zelo lahna stvarca, res pa po drugi strani tiste vejice kakega hudega upora niso mogle izvesti in so se pod miškino, sicer ničevo težo, upognile. Vsaka stvar pa se lahko upogne le de neke mere preden ali poči ali švigne nazaj in ker miškina teža ni zadostovala za vejice zlom, le ta švigne nazaj. Spet pa vejica ni mogla delovati kot katapult in miš odstreliti tam, kamor bi po njenem mnenju ta miš morala (sonce tam ne sije). Tako se je miš znašla v situaciji nihanja oz
Basn o guncajoči
miši
Siga’čan 27guganja. Vendar je to ni prestrašilo, nasprotno, pravzaprav je v tem kar uživala. Ker je nekako pogruntala zahteve za takšno guganje, pri-tisne z vso težo navzdol in poveča lok nihanja. »Jeaaaaaaaaaaaaaaaahu-uuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuu!!! Tooooooooooooooo!!!« Miš je v temu že prav nesramno uživala, z iztegnjenim jeziku je švigala na majhni vejici po zraku in za sabo puščala tanko sled sline. »Še še! Guncaj se ti bedni izgovor za porabo klorofila!« »Temu praviš guncanje, ti ne-doraslo rastlinovje pankrtovskega izvora!« Seveda to vejicam ni bilo všeč, a kakega hudega protesta niso mogle izvesti. So pa klele nazaj, rastlinovje zna sicer zelo dobro kleti, še dobro da jih ne razumemo, ker bi v nasprotnem primeru kaj neradi šli v gozd, največ kar imamo od tega je občasen storž na bučo. Miš seveda ni nič prizadelo, nič ji ni bilo dovolj, splezala je dol, se povzpela malce višje in z zaletom pristala na vejici, ki se je seveda še bolj upognila: »Jaaaaaaaaaaaaaaaaa, dajmo še bolj, še še! Aaaaa, bedni skalovni izrastek je to vse kar zmoreš!?!« Ja res je, nič ji ni bilo dovolj, miš se je kmalu naveličala male vejice in se začela razgledovati za kaj primernejšega. Vejica jo je še poslednjič preklela s posebno hudo kletvico, ki jo sicer drevesa prihranijo za najhujše nasprotnike in sovražnike, prevedeno v naš jezik bi zvenelo približno takole, čeprav ne zadosti sočnosti in škodoželjnosti vdelane vanjo: »Naj te predelajo v wc-papir D-kvalitete!«. Miš je našla večjo vejico, pravzaprav je bil že grm, iz njega je še posebej štrlela oguljena veja, ki je obljubljala nihajna nebesa. Miš je pohotno ogledovala vejico in si zamišljala drvenje skozi zrak na njej, kmalu opazi še skalo ki je bila nastanjena nad grmom in je predstavljala odlično odskočišče za vejo. Brž švigne na njo, še enk-rat pogleda proti veji, si pomane roke, premeri razdaljo, vzame zal-et in skoči. Skok je bil dobro ocenjen in miš poleti naravnost proti veji in jo zagrabi, veja se seveda upogne in švigne nazaj. Kar pa je miš malce preslabo preverila je bilo stanje veje, kajti veja je bila posušena in ko je nazaj grede udarila ob skalo je jadrno počila. Zaradi vložene sile je miš v zraku, še vedno oklepajoč se veje, storila dvo-jno pirueto in oddrvela proti globini. Nesreča je hotela, da je bil grm stacioniran direktno nad razlogom, zakaj je to previs in ne pobočje. Miš je drvela v veliki hitrosti proti dnu, polna užitka kot še nikoli: OOOOOOOOOO JAAAAAAAAAAAAAAA TOOOOOOOOOO
www.sigacan.net 27
Siga’čan 27
Da Sivi
JEEEEEEEEEEEEEEEEE PRAAAAVAAAAAAAAAAAAA HITROOOOOOOOOO….« in previs je napolnila tišina.
Nauk: Fizikalnih zakonov je več, niso vsi niti koristni niti zdravi.
Wic :)
In vedite... opazujemo vas...
C E R K N O
DOSTAVA NA DOMOdslej naprej je mogoče do Siga’čana priti tudi drugače. Pišite nam na e-mail naslov: [email protected], sporočite vaš naslov in obvestili
vas bomo, kam lahko pridete iskat najnovejšo številko Siga’čana. Pričakujemo, da nam boste ob obisku na taisti naslov dostavili še
ocvirkajco (ne šparat pri ocvirkih).
Pride kmet u waštarije pa naruoč pier. Prnese kielnar pir, nastaj padstajk pa
da gar pier. Kmet spije pier pa naruoč še anga, pa spiet prnese kielnar pier pa zamirka de ni pad-stajka, da najga pa da gar pier. Čez an cajt naruoč kmet še an pier, pa kielnar spiet zamierka de majnka padstajk, pa se wadluoč de ga nau weč dau. Gre stran pa se zadere za
nem kmet: “Ej! Čij muj piškot!”
Supercitat:
Crklan wos pjan tam u Lublan
