KROKAR ( Corvus corax ) – interakcija z drobnico¾ivali/ogrožene in zavarovane/Krokar... · Projekt Krokar – interakcija 3 NIB @ 2011 Povzetek Jeseni 2010 in spomladi 2011 smo

KROKAR (Corvus corax) – interakcija z drobnico

(V.: 1.0)

Ljubljana maj 2011

Projekt Krokar – interakcija 1 NIB @ 2011 Projekt: Krokar (Corvus corax) – izvedba raziskave in priprava poročila v zvezi z »interakcijo« krokarja z drobnico (2523-10-100495) Naročnik: ARSO, Vojkova 1/b, 1000 Ljubljana Izvajalca: Nacionalni inštitut za biologijo (NIB), Večna pot 111, 1000 Ljubljana Biotehniška fakulteta (BF), Jamnikarjeva 101 – Oddelek za Zootehniko Vodja projekta: dr. Davorin Tome (NIB) Nacionalni inštitut za Biologijo prof. dr. Tamara Lah Turnšek Avtorji poročila: dr. Davorin Tome (NIB), dr. Urška Koce (NIB), dr. Drago Kompan (BF), mag. Angela Cividini (BF)

2 Projekt Krokar – interakcija NIB @ 2011

STRAN JE NAMENOMA PRAZNA!

Projekt Krokar – interakcija 3 NIB @ 2011

Povzetek

Jeseni 2010 in spomladi 2011 smo raziskovali interakcijo med krokarji in

drobnico. S sistematičnim opazovanjem na ovčjih pašnikih smo želeli dokumentirati napade krokarjev na majhne jagenjčke in ugotoviti razmere, ki do napadov privedejo. Opravili smo 21 sistematičnih, celodnevnih opazovanj iz dobro zamaskiranih opazovališč na treh pašnikih in sedem dni nesistematičnih opazovanj, ki so trajala manj kakor cel dan. V času opazovanj se je skotilo 14 jagenjčkov, nadaljnjih 11 je bilo v času opazovanj mlajših od sedem dni. Na opazovanih pašnikih so se v preteklosti dogajali škodni primeri zaradi krokarja.

V času raziskave smo nad opazovanimi pašniki potrdili prisotnost krokarjev – jeseni jato več kot 100 verjetno neteritorijalnih osebkov, spomladi posamezne pare verjetno teritorijalnih osebkov, ki so v bližini imeli gnezdo. Med raziskavami nismo zabeležili nobenega napada krokarjev na drobnico, niti nismo bili priča nikakršnemu nadlegovanju krokarjev. Zaradi tega objektivno ne moremo zanesljivo potrditi, da krokarji lahko napadejo in ubijejo žive jagenjčke. Nekateri posredni dokazi o napadu krokarjev na jagenjčke, ki smo jih prav tako pridobili v času projekta, pa vseeno dopuščajo možnost, da v določenih primerih krokarji jagenjčke tudi napadejo. Naši rezultati ne omogočajo, da bi lahko opredelili razmere, ki do tega privedejo, zaključimo lahko le, da dogodki verjetno niso pogosti in redni. V nasprotnem bi bili priča napadom tudi v dneh opazovanja. Za objektivne zaključke bo potrebno v bodoče povečati število opazovalnih dni. Predlagamo tudi nekatere druge raziskave, ki bi pripomogle k bolj realnemu pogledu na krokarja, kot velja med rejci drobnice danes.


Kazalo

1. Uvod 5 2. Projektna naloga »Krokar 2« 6 3. Rezultati v letu 2010 10 4. Rezultati v letu 2011 13 5. Statistika rezultatov 18 6. Vpliv opazovalcev na rezultate 18 7. Zaključki 19 8. Predlogi za nadaljevanje raziskave 21 9. Literatura 22


1. Uvod

Krokar (Corvus corax) je ptica pevka, ki jo po prehranskih značilnostih uvrščamo

med omnivore živali in mrhovinarje – prehranjuje se s skoraj vsemi oblikami organske hrane, od rastlinske do živalske. Manjše živali (do velikosti zajcev) lahko tudi pleni, večje uporablja kot vir hrane šele, ko so mrtvi (Cramp in sod. 1985, Ratcliffe 1997). Splošne ugotovitve so, da ob zadostni ponudbi mrhovine živi kot mrhovinar in ne kot plenilec.

V Sloveniji ocenjujemo velikost populacije krokarja na 3400 do 6400 osebkov

(Tome in sod. 2008). Razširjeni so predvsem v hribovitem Alpskem, Predalpskem in Dinarskem območju (Vrezec in sod. 2009). Na podlagi preiskave izbljuvkov krokarjev iz JZ dela Slovenije je bilo ugotovljeno, da večino v prehrani predstavljajo ostanki vretenčarjev, med njimi so bili najpogostejši ostanki domačih ovc. V raziskavi ni bilo mogoče oceniti, ali so bile živali uplenjene ali so jih krokarji uporabili za hrano kot mrhovino (Tome in sod. 2009).

Krokar spada med zavarovane vrste živali (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04 in

84/05), za katere veljajo določena pravila ravnanja, varstveni režimi in smernice za ohranitev habitatov, z namenom ohranitve ugodnega stanja teh vrst.

Od leta 2005 so v Sloveniji odškodninski zahtevki zaradi škode, ki so jo

povzročili krokarji, strmo naraščali – največ zahtevkov je bilo zaradi ubijanja drobnice. Leta 2008 je Agencija republike Slovenije za okolje financirala raziskavo, s katero naj bi ugotovili razširjenost in številčnost krokarjev v Sloveniji, identificirala naj bi najpomembnejše prehranske vire. Eden izmed namenov raziskave je bil tudi potrditi ali ovreči napade krokarjev na drobnico. Proučena je bila zgodovina odnosa človeka do te vrste.

Kot zelo pomemben vir hrane so bile v raziskavi identificirane večje,

nezavarovane deponije odpadkov. Krokarji so pogosto iskali hrano tudi na pašnikih drobnice. Raziskava pa ni uspela nedvoumno potrditi, da bi krokarji ovce ali koze dejansko tudi napadali in ubijali. Izpostavila je povsem neprimeren način ocenjevanja škode v primeru krokarjev - večina zapisnikov o povzročeni škodi je kot dokaz obravnavala opažanja znakov kljuvanja - ti znaki so lahko vzrok pogina živali, lahko pa nastanejo šele po tem, ko je žival že mrtva. To je bil glavni razlog, da se je ukinilo izplačevanje odškodnin zaradi krokarjev! V raziskavi niso bili proučeni primeri morebitnih napadov krokarjev na komaj skotene mladiče in bolne osebke, ki so potencialno na napade najbolj občutljivi (Tome in sod. 2009).


2. Projektna naloga »Krokar 2«

2.1. Problematika Z novo projektno nalogo v letu 2010 se je Agencija republike Slovenije za okolje

odločila financirati raziskavo, ki bi bila namenjena zgolj ugotavljanju interakcije med krokarji in mladiči drobnice (predvsem jagenjčki do starosti enega tedna). Zastavljen projekt je predvideval 20 dni opazovanj črede ovc, v kateri so novorojeni jagenjčki in sicer le na območjih, na katerih so rejci v preteklosti že zaznali napade krokarjev. Med opazovanjem naj bi beležili vse interakcije med krokarji in drobnico in tudi druge relevantne podatke, s katerimi bi bilo mogoče napade razložiti. Z raziskavo naj bi zbrali podatke o frekvenci napadov krokarjev na drobnico, kot tudi reakcije ovc ob napadu.

Trop na paši

V Sloveniji se, po oceni, letno skoti 150.000 jagenjčkov (Tome in sod. 2009). V

kolikor so napadi krokarjev na mladiče pogosti in redni, bi lahko pričakovali, da bo projekt postregel s podatki o napadih in okoliščinah, ki privedejo do napada in uboja. V kolikor so napadi na mladiče redki in neredni, se verjetnost opazovanja dogodka, glede na tako veliko število možnih lokacij napada, bistveno zmanjša. Opozarjamo pa, da tudi če v času raziskave ne bi bil opažen noben napad krokarjev na ovce, to še ni nedvoumen dokaz, da krokarji mladih jagenjčkov ne napadajo!


Projektna naloga je stekla v jeseni 2010. Predviden zaključek je bil 15. december 2010. Ob izvajanju se je izkazalo, da je pašnikov, ki bi izpolnjevali stroge pogoje za opazovanje jeseni malo. V letu 2010 smo uspeli opazovanja izvesti le na enem. Projekt smo zato v soglasju z naročnikom podaljšali do maja 2011. Prvi del naloge je bil tako opravljen v jeseni 2010 (v poročilu kot »rezultati v letu 2010«), drugi del spomladi 2011 (v poročilu kot »rezultati v letu 2011).

2.2. Izbor lokacij za opazovanje V nalogi smo posvetili veliko pozornost izboru lokacij opazovanj, saj smo

predpostavili, da bi to lahko bil eden izmed ključnih dejavnikov, ki bo vplival na rezultate.

Pri iskanju najprimernejše lokacije za namen opazovanja krokarjev smo

upoštevali več dejavnikov. Čas opazovanja na pašniku mora sovpadati z obdobjem, ko so v tropu jagnjitve. Na izbor lokacije je vplivala informacija rejca ali selekcionista o pogostosti napadov krokarja na območju posamezne lokacije. Iskali smo trop s čim večjim številom ovc, ter čim večjim številom potencialno brejih ovc, ki bodo jagnjile v krajšem obdobju.

Zaradi omejitve trajanja projekta smo bili v prvem projektnem letu omejeni na

jesensko obdobje jagnjitev. Pri večini pasem ovc je mrkanje omejeno na kratko jesensko obdobje, kar pomeni, da je največ jagnjitev v zimskih mesecih ali zgodaj spomladi. Kljub vsemu pa pasmi, kot sta avtohtona jezersko-solčavska in oplemenjena jezersko-solčavska zaradi celoletne poliestričnosti omogočata jagnjitve tudi izven sezonskih mesecev. Jagnjitve pri omenjenih pasmah lahko potekajo skozi celo leto, tudi v poletnih mesecih, ko so ovce na paši. Za namen projekta smo se torej v prvem projektnem obdobju osredotočili na trope z jezersko-solčavsko in oplemenjeno jezersko-solčavsko pasmo. V drugi fazi projekta (podaljšano obdobje) so prišli v poštev tropi, v katerih ovce jagnjijo v poznem zimskem in zgodnjem pomladanskem času.

Pri iskanju lokacije smo si pomagali s seznamom rejcev ovc, ki so vključeni v

kontrolo porekla in proizvodnje oz. sodelujejo v rejskem programu za drobnico, ki ga vodi Priznana organizacija pri reji drobnice (Zveza društev rejcev drobnice Slovenije) v sodelovanju z Drugimi priznanimi organizacijami pri reji drobnice (Biotehniška fakulteta, Oddelek za Zootehniko; KGZS, Veterinarska fakulteta). Za omenjene rejce se vodi baza podatkov o poreklu in proizvodnih podatkih njihovih ovc na Biotehniški fakulteti, Oddelku za Zootehniko v Domžalah. Podatki se zbirajo vsako leto za namen vodenja selekcije pri drobnici.

S pomočjo računalniškega programa SQL smo izpisali seznam potencialnih rej s

predvidenimi obdobji jagnjitev v jesenskem in pomladanskem času. Osnovni izbor smo nato pregledali še ročno in potrdili ali ovrgli potencialne lokacije za opazovanje krokarja. Na ta način smo dobili osnovni seznam lokacij za opazovanje. Ovrgli smo lokacije, kjer je bilo število predvidenih jagnjitev premajhno ali pa lokacija ni zadostovala drugim pogojem. V dobljeni širši izbor so prišle tri lokacije na Koroškem, dve lokaciji na Zgornjem Gorenjskem, štiri lokacije na območju Krasa in dve na Savinjskem območju. Izbrane so bile tudi nekatere lokacije na območju Bele krajine, kjer pa rejci niso bili pripravljeni sodelovati. Glede na seznam smo o vsaki lokaciji pridobili še dodatne informacije o lokaciji pašnika, številu dni na paši, videvanju


krokarja v tekočem in predhodnih letih, številu morebitnih napadov krokarja in sicer na podlagi telefonskega pogovora in kasneje ogleda na terenu. Ob ogledu smo preverjali tudi povsem praktične stvari pomembne za kvalitetno opazovanje, kot na primer možnosti postavitve opazovalnice, oddaljenost ter preglednost (zaraščenost, valovitost terena, višina trave, število dreves, …) posameznih predelov v čredinki. Kot neprimerne so bile določene tudi čredinke, na katerih je bilo premalo krme, da bi ovce na njih lahko ostale vsaj teden dni. Po ogledu in zbranih informacijah so bile izbrane konkretne lokacije za izvajanje opazovanj.

Točne datume opazovanj na lokacijah smo določili s telefonskimi pogovori z

rejci, ki so nas obvestili o obdobjih, ko pričakujejo večje število jagnjitev. Na ta način smo skušali opazovalne dni določiti kar najbolj učinkovito.

2.3. Protokol opazovanja Potencialne napade krokarjev smo opazovali skriti v maskirani opazovalnici v

bližini pašnika. Vsa sistematična opazovanja so trajala od jutranjega do večernega mraka. To je včasih pomenilo tudi več kot 12 ur opazovanj na dan. Ker v tako dolgem obdobju koncentracija pri opazovalcu lahko upade, sta bila v ekipi vedno dva opazovalca, ki sta se izmenjevala. V primeru napada krokarja na drobnico bi oba opazovalca sodelovala – eden bi z močnim teleskopom nepretrgano opazoval dogajanje, drugi bi opažanja kronološko zapisoval. Pripravljeno smo imeli tudi video kamero, s katero bi dogajanje dokumentirali.

Opazovalnica na robu strnjenega borovega gozda

Opazovalnico smo vedno postavili v naravnem kritju (v strnjenem gozdu ali pod

košatim drevesom) in jo maskirali pretežno z naravnimi materiali. Da bi se izognili

Projekt Krokar – interakcija 9 NIB @ 2011 vplivu neofobije pri krokarjih (izogibanje novih struktur v pokrajini) smo opazovalnice vedno postavili najmanj en teden pred začetkom opazovanj.

V primerih, ko je bila najprimernejša točka za opazovanje od pašnika oddaljena

več kot 200 m, opazovalnice nismo dodatno maskirali. V začetku projekta smo razmišljali tudi o avtomatskem nadzoru pašnikov s

samodejnimi kamerami. Po preučitvi možnosti smo to zamisel opustili. Pomembno se nam je zdelo, da se ovce, ki so v poizkusu, v istem pašniku zadržujejo vsaj teden dni ali več, da se s tem krokarji navadijo na njihovo prisotnost. Zato so pašniki morali biti nekoliko večji, da je na njih bilo dovolj hrane za celotno obdobje. Velike pašnike pa je nemogoče zadovoljivo pokriti s fiksnimi kamerami. Pri kameri, ki bi z zornim kotom pokrivala celotno površino pašnika, bi bili objekti (ovce in krokarji) zelo majhni, tako da se pravega dogajanja na pašniku v resnici ne bi videlo, čeprav bi bil posnet. Če bi uporabljali kamere z ozkim zornim kotom, bi hitro naleteli na problem mrtvega kota (nepokrito območje), ali pa bi za snemanje potrebovali več deset kamer, kar bi bil velik logističen problem, saj se pašniki nahajajo daleč od virov elektrike.


3. Rezultati v letu 2010

Z raziskavo smo začeli konec poletja. V sodelovanju s strokovnjaki BF, Oddelka

za Zootehniko, smo izbrali šest pašnikov, na katerih so bile predvidene jagnjitve, rejci pa so bili pripravljeni sodelovati pri raziskavi:

-Plavški rovt (Gorenjska) -Stara Pokljuka (Gorenjska) -Podkraj (Koroška) -Zg. Razbor (Koroška) -Volovja reber (Primorska) -Jelšane (Primorska) Po obisku vseh potencialnih lokacij smo se odločili za obe primorski. Pašniki na

ostalih so bili slabo pregledni, ali pa so imeli nizko frekvenco napadov krokarjev (en do dva napada v zadnjih nekaj letih!).

3. 1. Volovja reber Rejec je imel na območju Volovje rebri okoli 1000 glavo čredo ovc, ki so bile

razporejene v več pašnikov. Pri ovcah je imel pogoste škode zaradi medveda in volka. Na območju se je dnevno zadrževalo več kot 100 krokarjev, ki so, po izjavah rejca, tudi napadali ovce. Ker je velika čreda ovc slabo pregledna za opazovanje, je rejec na območju Klobuka (cca 1-2 km od Volovje rebri) na našo pobudo ogradil pašnik (čredinko), ki je ustrezal pogojem opazovanja. Velik je bil cca. 200 x 200m. Na V je imel manjšo depresijo z nekaj drevesi, kjer so se ovce lahko skrile pred močnim soncem, sicer je bil pregleden. V pašnik je teden dni po tem, ko smo postavili maskirano opazovalnico, pripeljal 29 ovc. Sedemnajst jih je že imelo jagenjčke (po oceni pastirja so bili prvega dne opazovanja stari od dveh dni do dveh tednov, najmanj pet je bilo mlajših od enega tedna, najstarejša dva sta imela okoli mesec dni). Ostale ovce so bile še breje. Opazovalnico smo postavili globoko v borovem gozdu, ki smo jo pred krokarji dobro skrili z naravnimi materiali. Od najbližjega dela ograje pašnika je bila oddaljena 10 m od območja, kjer so se ovce zadrževale večino časa več kot 100 m!

Del jate krokarjev nad grebenom Volovje rebri


V času od 15.9.2010 do 24.9.2010 (obdobje opazovanja) smo na pašniku opravili šest dni opazovanj (15.9., 16.9., 19.9., 20.9., 21.9. in 22.9). V ostalih dneh nismo opazovali zaradi deževnega vremena. V deset dnevnem obdobju opazovanja so se na pašniku skotili štirje novi jagenjčki. Vsi so se skotili ponoči, tako da dejanskega kotenja nismo opazovali. Pašnik je v dneh opazovanja vsako jutro preletela jata več kot 100 krokarjev. Prileteli so s smeri Jelšan, leteli so proti pašnikom na Volovji rebri. Prav v času naših opazovanj so na teh pašnikih vsako noč medved ali volkovi pobili eno ali več ovc. Predvidevamo, da se je tako velika jata krokarjev tam preko dneva hranila z ostanki razmesarjenih trupel, ki jih rejec ni našel.

Prvi dan opazovanj so se na drevesa ob pašniku preko celega dne usedli trije

krokarji, v skupnem času 3 minut. Ovcam se niso približali na manj kot 100 m. Zanimanja za ovce niso kazali. Naslednji dan se je na podoben način ustavil samo en krokar. V obeh dneh je po jutranjem preletu jate krokarjev pašnik v celem dnevu preletelo na veliki višini največ 10 krokarjev, ki se na pašniku ali v njegovi bližini niso ustavili. Ocenjujemo, da ovce, kljub temu, da so bili med njimi do teden dni stari jagenjčki, krokarjev niso pritegnile kot potencialen vir hrane.

Vse naslednje dni opazovanja smo krokarje v bližino pašnika skušali privabiti s

truplom ovce (mrhovina). Namestili smo ga ob opazovanem pašniku, na dobro pregledno mesto. Po treh dneh smo prvo truplo zamenjali s svežim truplom koze. Obe živali sta poginili zaradi napada volkov ali medveda na enem izmed oddaljenih pašnikov.

Nastavljena mrhovina na pašniku, s katero smo privabljali krokarje

Po tem, ko smo nastavili mrhovino, je zjutraj, ob prvem svitu pašnik vsak dan še

vedno preletela jata več kot 100 krokarjev. Med 10 in 20 jih je tokrat vsakič ostalo pri pašniku. Krožili so nad truplom, se oglašali in se občasno usedali po vejah dreves v


okolici. Po eni do dveh urah so pašnik zapustili. Prek dneva so se potem nad pašnikom neredno pojavljale manjše jate 3 do 10 krokarjev. Pojavljale so se vsakih 30 do 90 minut. Običajno so krokarji nad truplom krožili nekaj minut na višini 10 do 30 m, občasno so se za nekaj minut usedli na veje dreves, med drugim tudi na drevo, pod katerim je bila opazovalnica, in se oglašali. Truplu se ni približal noben, prav tako se niso niti enkrat približali čredi ovc z mladiči. Ovce so se ves čas nemoteno pasle ali pa so počivale. Če je bil skupen čas zadrževanja krokarjev v okolici pašnikov v prvih dveh dneh okoli 10 minut, se je čas zadrževanja po nastavitvi mrhovine povečal za vsaj 20-krat. Natančnih primerjav ni mogoče podati, ker iz skrivališča v borovem gozdu ni bil dober razgled po drevesih okoli pašnika, tako da časa zadrževanja krokarjev okoli pašnika nismo mogli meriti povsem objektivno.

Po desetih dneh smo opazovanja prekinili, ker je bila trava v čredinki popasena. V

šestih dneh celodnevnih opazovanj nismo zabeležili nobenega poizkusa napada krokarja na ovce. Nedotaknjena je ostala tudi mrhovina!

3.2. Jelšane Pašnik pri Jelšanah je bil primeren za opazovanje konflikta med ovcami in

krokarji. Rejec je potrdil, da so v preteklosti krokarji že ubijali mlade ovce, čeprav v letošnjem letu tovrstne škode še ni imel. Pašnik se nahaja v neposredni bližini deponije odpadkov, kjer se krokarji zadržujejo dnevno, 10 do 15 ovc v čredi petdesetih je bilo brejih. Opazovalnico smo postavili 50 m stran od pašnika pod vejami košatega bora. Do 10. decembra kotitev v čredi še ni bilo, po tem dnevu je rejec zaradi slabega vremena prestavil ovce v hlev, kjer so ostale celo zimo. Na pašniku opazovanj nismo opravili.


4. Rezultati v letu 2011

Z raziskavo smo začeli konec zime. V sodelovanju s strokovnjaki BF, Oddelka za

Zootehniko, smo v ožji izbor uvrstili štiri pašnike, na katerih so bile predvidene jagnjitve, rejci pa so bili pripravljeni sodelovati pri raziskavi:

-Ilirska Bistrica (Primorska) -Šmartno ob Paki (Savinjska dolina) -Črni vrh pri Vranskem (Savinjska dolina) -Senadole (Primorska) Po dodatnih preverjanjih na terenu smo se odločili za primorsko lokacijo in

lokacijo Črni vrh v Savinjski dolini. Na lokaciji pri Šmartnem ob Paki je bil v tem letu občasno prisoten le en krokar, dve leti tudi že ni bilo napadov. Na lokaciji Senadole se je izkazalo, da rejec breje ovce do jagnjitve zadržuje v hlevu, zato ni bila primerna za opazovanje.

Naknadno smo izbrali še en pašnik pri vasi Vrbica ob Ilirski Bistrici (Primorska),

kjer pa zaradi izteka projekta opazovanja niso bila intenzivna. 4.1. Ilirska Bistrica Pašnik se je nahajal na pobočju nad Ilirsko Bistrico. Rejec je vse ovce, ki so

jagnjile, še isti dan odpeljal v dolino v hlev, tako da težav s krokarji ni imel. Lansko leto, ko je mladiče puščal na pašniku, so mu krokarji po njegovih besedah ubili več deset jagenjčkov. Dogovorili smo se, da samic z novo skotenimi jagenjčki v času naših opazovanj ne bo odvažal, temveč jih bo pustil na pašniku.

Pašnik je meril cca. 150 x 100 m, v njem je bilo okoli 150 ovc, med katerimi je bila večina še brejih. Med ovcami je bil tudi pes ovčar. 21.2. smo ob pašniku pod košatim borom postavili maskirano opazovalnico in opravili en dan opazovanj, da smo ugotovili aktivnost krokarjev v razmerah, ko na pašniku ni mladih jagenjčkov. Z opazovanjem smo začeli 7.3. in opazovali do vključno 14.3. V tem obdobju so se skotili 4 jagenjčki. Pastir je drugi dan opazovanja, po dogovoru, z drugega pašnika pripelje še tri samice z ravno skotenimi mladiči.


Novo rojeni jagenjček

Eden od skotenih mladičev je poginil nenasilne smrti nekaj ur po kotenju, tako da

je na pašniku večino časa bilo šest mladih jagenjčkov. Po dogovoru s pastirjem smo poginulega jagenjčka pustili ves čas opazovanja na pašniku, kot vabo za krokarje.

Kadaver jagenjčka, s katerim smo privabljali krokarje

Na območju smo vsak dan opazovanja lahko potrdili prisotnost enega para

krokarjev, ki sta se običajno vsako ali vsako drugo uro za kratek čas pojavila v preletu nad opazovanim pašnikom. Dva do trikrat dnevno sta se za 1-3 minute usedla na vrhove dreves ob pašniku. Večkrat smo ju opazovali pri počivanju na drevesih ali skalah

Projekt Krokar – interakcija 15 NIB @ 2011 oddaljenih od pašnika 500 m ali več! Frekvenca pojavljanja v času prisotnosti jagenjčkov je bila podobna frekvenci pojavljanja prvega dne opazovanja, ko so bile na pašniku samo ovce. V štirih dneh, ko je bil na pašniku prisotno truplo mladega jagenjčka, sta se mu približala trikrat. Enkrat se je eden usedel tik ob truplu, a ga je z območja pregnal ovčarski pes. Dvakrat sta truplo nizko preletela. Krokarja se nista prehranjevala s placentami, ki po kotitvi obležijo na travniku.

V devetih dneh celodnevnih opazovanj nismo zabeležili nobenega napada

krokarja na ovce. Po zaključku naših opazovanj je do 11.4. na območju jagnjilo še 20 ovc, težav s

krokarji ni bilo. Rejec je vse novo skotene jagenjčke še isti ali najkasneje naslednji dan odpeljal v hlev.

Ovce z novo rojenimi jagenjčki v hlevu

4.2. Črni vrh Rejec je imel prek zime do 10. 4. ko smo se dogovorili za opazovanja, 30 ovc v

hlevu, kjer so nekatere že skotile mladiče. Pašnik se je nahajal na strmem pobočju in je bil dobro pregleden s cca. 400 m oddaljenega griča. Zaradi velike razdalje med pašnikom in opazovališčem skrivališča nismo maskirali. Opazovalnico smo imeli pod veliko brezo. Od 15.4. do 6.5. smo opravili šest dni opazovanj: 15.4., 18.4., 19.4., 4.5., 5.5. in 6.5. Prvi dan opazovanj so bili v čredi trije jagenjčki mlajši od pet dni, v času opazovanj so se skotili še trije. V enem primeru sta bila dvojčka. Vse kotitve so se zgodile preko noči v hlevu, kamor je rejec še vedno zapiral ovce preko noči. Preko dneva so bile vse ovce na pašniku.

Na območju smo potrdili prisotnost enega para krokarjev, ki sta enkrat do štirikrat

na dan območje preletela na veliki višini. Le prvi dan opazovanj, 15.4. se je eden izmed obeh krokarjev za 2 minuti usedel na drevo nad pašnikom. Zadnji dan opazovanj je


rejec dejal, da tudi v dneh, ko nismo opazovali ni zaznal povečane prisotnosti ali napadov krokarjev.

V šestih dneh celodnevnega opazovanja nismo opazili nobenega napada krokarjev

na ovce. 4.3. Vrbica V četrtek 12.5., tri dni pred zaključkom projekta, nas je poklical rejec z Ilirske

Bistrice in sporočil, da so mu v zadnjih dveh dneh krokarji ubili pet sveže skotenih jagenjčkov. Naslednji dan, 13.5. smo si območje ogledali in opravili še 6 ur opazovanj. Ker ubiti jagenjčki niso bili sveži, jih nismo dali v analizo v veterinarski laboratorij, kjer bi ugotavljali vzrok pogina. Opazovali smo iz avtomobila. V okolici pašnika je bila povečana aktivnost ljudi, ki so v tem času kosili travo, kar je verjetno imelo vpliv na aktivnost krokarjev v bližini. V naslednjih dneh zaradi izteka projektnega časa opazovanj nismo imeli. Območje tudi ni bilo primerno za opazovanja, saj se zaradi visoke trave ležečih jagenjčkov z razdalje ni videlo.

Sledovi kljuvanja na truplih novo rojenih jagenjčkov

Po besedah rejca je škodo povzročilo pet krokarjev v jati. Pri samem dejanju jih ni

opazoval, ob njegovem prihodu so bili prisotni v okolici. Mrtvi jagenjčki so imeli značilne znake kljuvanja. Eden je bil še živ, a tako poškodovan, da rešitve zanj ni bilo. Dva jagenjčka sta bila od dvojčkov. Za njiju je rejec dejal, da obstaja tudi možnost, da sta bila ob rojstvu slabo razvita. Ostali trije so bili enojčki in po besedah rejca na pogled normalno razviti.


Na dan ogleda (dan po napadu krokarjev) so bili v pašniku še trije novo skoteni jagenjčki. Med njimi je bil eden zaradi prezgodnjega rojstva že skoraj mrtev. Med opazovanjem je pašnik en krokar le preletel, drugih aktivnosti nismo zaznali.

V poldnevnem opazovanju nismo opazili napada krokarjev na ovce.


5. Statistika rezultatov

Intenzivna opazovanja smo opravili na treh pašnikih, od tega sta bila dva na

Primorskem in en v Savinjski dolini. Priložnostno smo opazovali še na treh drugih pašnikih.

V času projekta smo ovce z novo skotenimi jagenjčki opazovali skupaj 21 dni in

pol. V času opazovanj se je skotilo 14 jagenjčkov, nadaljnjih 11 je bilo v času opazovanj starih med 2 in 7 dni.

Opravili smo še sedem dni priložnostnih opazovanj, predvsem v dneh, ko smo na

območju postavljali maskirane opazovalnice. Ta opazovanja niso bila celodnevna in so trajala med 2 in 6 ur po postavitvi objekta.

V času jesenskih opazovanj smo opazovali prisotnost večjih in velikih jat

krokarjev, tudi več kot 100 osebkov. Strnjene jate so imele po nekaj deset osebkov, večje so bile razvlečene. Ocenjujemo, da so bili to večinoma neteritorialni, nesparjeni osebki, ki se klatijo po območju med iskanjem hrane. Spomladi krokarji okoli pašnikov niso bili v jatah, potrdili smo le prisotnost posameznih parov. Ocenjujemo, da so bili to lokalni pari, ki so nekje v bližini gnezdili.

V času opazovanj nismo zabeležili nobenega napada ali poizkusa napada

krokarjev na ovce, nismo zasledili tudi nobenega nadlegovanja ovc. 6. Vpliv opazovalcev na rezultate

Krokarji sodijo med bolj previdne ptice (Ratcliffe 1997). Opazovalnice smo zato

postavljali vsaj teden dni pred začetkom opazovanj, več kot 100 m od kraja, kjer se zadržujejo ovce. Bile so dobro maskirane in v njih smo med opazovanji večino časa mirovali. Ocenjujemo, da je možnost, da bi bili rezultati opazovanj posledica previdnosti krokarjev zaradi naše prisotnosti zelo majhna. Na pašniku pri Volovji rebri in na Črnem vrhu nismo opazovali v zaporednih dneh. Med dnevi, ko smo opazovali, je bilo tudi nekaj dni, ko pašnikov nismo opazovali. Takrat v opazovalnici ni bilo nikogar. Pričakovali bi, v kolikor bi krokarje motila naša prisotnost, da bi se ovcam približali vsaj takrat. A tudi v teh dneh na pašnikih ni bilo škodnih dogodkov. Tudi kosi mrhovine, ki smo jo nastavili, so v teh dneh ostali nedotaknjeni.


7. Zaključki

Kljub dokaj intenzivnim in obsežnim opazovanjem ovc na pašnikih v času

jagnjitev, neposrednih dokazov o napadu krokarjev na žive ovce ali jagenjčke nismo pridobili, pač pa nekaj posrednih. Objektivno tako ne moremo z zanesljivostjo zaključiti, da krokarji mlade jagenjčke napadajo. Po drugi strani ne moremo zaključiti niti, da jih ne napadajo, saj nekateri posredni dokazi, ki smo jih zbrali dopuščajo možnost, da do škodnih primerov zaradi krokarjev prihaja.

Glede na vse izkušnje, ki smo jih pridobili v času projekta z opazovanji in s

pogovori z rejci ocenjujemo, da obstoja verjetnost, da krokarji občasno napadejo novo skotene jagenjčke. Po besedah rejcev so ogroženi predvsem mladiči stari med 1 in 14 dnevi. Število napadov ne more biti veliko in ne dogajajo se redno, saj bi se v tem primeru vsaj kakšen zgodil tudi v času naših opazovanj - priložnosti je bilo dovolj. Kot kaže samo prisotnost krokarjev in mladih jagenjčkov za napad ni dovolj – ocenjujemo, da morajo biti izpolnjeni še nekateri dodatni pogoji.

Točnega opisa razmer, ki morajo biti izpolnjene, da do napada pride, ne moremo

podati, saj nam zbrani podatki tega ne omogočajo. Glede na naše izkušnje, pridobljene s tem projektom, glede na pogovore z nekaterimi rejci in glede na literaturne podatke (Ratcliffe 1997) lahko podamo le nekaj predvidevanj, ki bi napade lahko razložili:

a.) V napade so vpletene jate neteritorialnih krokarjev in ne gnezdeči pari v

svojem teritoriju (Ratcliffe 1997). Ker se neteritorijalni krokarji premikajo po širšem območju lahko več dni na pašniku niso prisotni. Pari krokarjev se običajno zadržujejo na enem teritoriju, tam tudi iščejo hrano, ob pašnikih jih lahko registriramo dnevno, če je njihov teritorij v bližini.

b.) Sama prisotnost jate krokarjev na pašniku ni dovolj zanesljiv pokazatelj, da bo do napadov prišlo. V času med 15.9. in 24.9.2010 do napada ni prišlo, čeprav je pašnik z mladimi jagenjčki dnevno preletela velika jata neteritorijalnih krokarjev. Za čredo ovc se niso niti zmenili, dokler jih nismo na območju zadržali z nastavljeno mrhovino. Pa tudi to ni bil dovolj močan impulz, da bi območje sprejeli kot prehranjevališče.

c.) Trenutna ponudba hrane v okolju - v kolikor krokarji v okolici najdejo dovolj druge hrane, niso motivirani, da bi se prehranjevali kot plenilci.

d.) Zdravstveno stanje mladih jagenjčkov –v času naših opazovanj sta se skotila dva jagenjčka, ki sta poginila zaradi nenasilnih vzrokov – enega mati ni sprejela, drug je bil skoten nedonošen. Čeprav sta oba po rojstvu še živela nekaj ur, sta kasneje poginila. Kljub temu, da se v našem primeru krokarji niso hranili niti s poginulim jagenjčkom, ocenjujemo, da bi do tega morda lahko prišlo, v kolikor na pašniku ne bi bilo psa, saj sta krokarja pokazala nekaj zanimanja za truplo. Rejec, ki bi prišel kakšno uro kasneje bi lahko krokarje zalotil, na jagenjčku pa potrdil znake kljuvanja, čeprav krokarji ne bi bili vzrok pogina!

Glede na veliko število pogojev (zgoraj je verjetno naštetih le nekaj), ki morajo

biti izpolnjeni ocenjujemo, da do napada lahko pride le po spletu določenih okoliščin. Eden izmed možnih spletov okoliščin, ki bi privedli do plenjenja jagenjčkov je opisan v literaturi (liffe, 1997) in vključuje postopno habituacijo krokarjev na živo hrano. Opozarjamo pa, da nedvoumnih dokazov za tak scenarij ni, je zgolj ugibanje, kako bi morda do napadov lahko prišlo. Krokarji se ob pašnikih zadržujejo. Ovčji iztrebki privabljajo nevretenčarje, ki jih krokarji iščejo za hrano, ker je trava popasena, je


preglednost nad plenom dobra. V času jagnjitev se krokarji začnejo hraniti tudi s placentami, ki ostanejo na pašniku po jagnjitvi. Če se v tem obdobju skoti jagenjček, ki ga mati zavrže ali nedonošen jagenjček, ki je precej oslabljen, preidejo na hranjenje s poginjenimi ali že skoraj mrtvimi jagenjčki. V tem procesu se postopoma naučijo napadanja tudi bolj ranljivih jagenjčkov, ki bi sicer preživeli.

V situaciji, ko se odškodnine za škodo po krokarju ne izplačujejo več, so nekateri

rejci prilagodili način reje, ki se je, po njihovih besedah izkazal kot učinkovit ukrep za zmanjšanje škode. Vsak dan sproti odpeljejo vse ovce z novo rojenimi jagenjčki v hlev, kjer jih imajo na za krokarje (kot tudi nekatere plenilce, kot npr. lisice) nedostopnem mestu najmanj 14 dni. Ukrep je izvedljiv, kjer so pašniki relativno blizu hlevov in pri pašnikih, ki jih rejci lahko kontrolirajo dnevno. Niso pa raziskani drugi učinki posega, kot na primer vpliv na ekonomiko reje ipd. Kljub temu ocenjujemo, da je tak način paše lahko tudi del rešitve problema.


8. Predlogi za nadaljevanje raziskave

Glede na to, da na podlagi zbranih podatkov ne moremo nedvoumno potrditi ne

ovreči hipoteze, da krokarji občasno ubijajo mlade jagenjčke, predlagamo, da se z raziskavami nadaljuje. Z dosedanjim delom smo že izločili nekatere možne scenarije (napadi na zdrave odrasle ovce, na večje mladiče, redni in pogosti napadi na mlade jagenjčke). Za iskanje učinkovitih rešitev konflikta med krokarji in rejci drobnice se nam zdi zelo pomembno, da bi z opazovanji lahko ugotovili, v kakšnih razmerah krokarji lahko postanejo napadalni. Le v tem primeru lahko pričakujemo, da bomo lahko predlagali tudi učinkovite rešitve, ki bodo varovale lastnino rejcev in bodo ob enem tudi z vidika varovanja biodiverzitete. Glede na to, da je za takšno ugotovitev potrebno imeti vsaj nekaj trdnih, dokumentiranih, neposrednih dokazov o napadu je potrebno povečati število dni opazovanj, predvsem spomladi, od februarja do aprila, kar se je v tej raziskavi izkazalo za najugodnejši čas in morda tudi povečati število ekip, ki bi v tem obdobju opazovale na različnih pašnikih. Nekateri rejci so nam zatrjevali, da so v nekaterih primerih krokarji napadli jagenjčke vpričo njih. Na mestu bi bil tudi poziv, da takšne dogodke rejci posnamejo tudi sami. V kolikor se napad dogaja na razdalji 10 m je za snemanje uporabna tudi kamera v telefonskem aparatu. Seveda bi v tem primeru morali imeti zagotovilo, da se jim bo škoda, ki je zaradi snemanja niso mogli preprečiti, povrnila.

Med raziskavo so nam rejci večkrat zatrdili, da so opazovali, kako so posamezni

krokarji odnesli še živega jagenjčka, ali, da so krokarji v manj kot pol dneva povsem pospravili ubitega jagenjčka. Glede na poznavanje krokarja ocenjujemo, da ne eno, ne drugo ni mogoče, res pa je, da tovrstnih izkušenj ni. Zato predlagamo, da se s serijo poizkusov povsem objektivno ugotovi kakšni so največji kosi, ki jih lahko krokarji odnesejo in kako velikost jate krokarjev, ki se hranijo z mrhovino, vpliva na čas prisotnosti trupla na območju. S tem bi vsaj v nekaterih primerih lažje pojasnili, ali je sploh mogoče, da so škodo naredili krokarji. Na ta način bi morebitne bodoče odškodninske zahtevke rejcev lahko bistveno bolj objektivizirali in izločili tiste, pri katerih je verjetnost, da je prišlo do škodnega dogodka zaradi krokarja majhna ali nična.


9. Literatura

CRAMP in sod. 1985: Birds of Western Palearctic. OUP. RATCLIFFE, D 1997. The Raven. T A & D Poyser TOME, Davorin, DENAC, Damijan, KOCE, Urša, VREZEC, Al 2008. Ocena

velikosti populacije neteritorialnih krokarjev Corvus corax v Sloveniji = Estimated population number of non-territorial ravens Corvus corax in Slovenia Slovenia). Acrocephalus, letn. 29, št. 138/139, str. 137-142.

TOME, Davorin, DENAC, Damijan, KOCE, Urša, VREZEC, Al, KOMPAN, Drago. Krokar (Corvus corax) : krokar v Sloveniji in konflikti z drobnico : zaključno

poročilo. Ljubljana: Nacionalni inštitut za biologijo, 2009. iv, 150 str., ilustr., graf.prikazi, tabele.

TOME, Davorin, KROFEL, Miha, MIHELIČ, Tomaž 2009. The diet of the raven Corvus corax in south-west Slovenia = Dieta del corvo imperiale Corvus corax in Slovenia sud-occidentale = Prehrana krokarja Corvus corax v jugozahodni Sloveniji. Ann, Ser. hist. nat., vol. 19, no. 2, str. 161-166.

VREZEC, Al, DENAC, Damijan, TOME, Davorin 2009. Krokar Corvus corax na ozemlju Slovenije in bližnje okolice: analiza pojavljanja od pleistocena do danes ter odnos človeka do vrste = The Common Raven Corvus corax within the territory of Slovenia and its neighbouring countries: an analysis of the species occurrence from the Pleistocene to the present time and human's relationship with this bird species. Scopolia št. 66, str. 1-63, ilustr.

Documents

KROKAR ( Corvus corax ) – interakcija z drobnico¾ivali/ogrožene in zavarovane/Krokar... · Projekt Krokar – interakcija 3 NIB @ 2011 Povzetek Jeseni 2010 in spomladi 2011 smo