UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR

Delo diplomskega seminarja

KRIZA IN NJENO OBVLADOVANJE V POSLOVANJU PODJETJA

A CRISIS AND HER RESTRAINING WITHIN BUSINESS OF COMPANY

Kandidat(ka): Janja Kac Študent(ka) rednega študija Številka indeksa: 81648601 Program: visokošolski strokovni Študijska usmeritev: poslovne finance in bančništvo Mentor: dr. Sebastjan Strašek Študijsko leto: 2008/2009

Maribor, september, 2009

2

PREDGOVOR Diplomski seminar temelji na raziskovalnem delu o krizi in njenem obvladovanju v poslovanju podjetij. Čas hitrih tehnoloških sprememb in globalizacije vedno bolj pospešuje tempo vsakodnevnega življenja ljudi doma, v podjetjih, ter povsod drugje. Ljudje so začeli hrepeneti po vedno več in zdaj smo se znašli v času, kjer se je vse nekoliko ustavilo in se začela velika kriza. Kriza, ki se je začela v ZDA, se je razširila po vsem svetu. Prizadeta so podjetja, banke, zaposleni, potrošniki ter drugi. S tem, ko podjetje zapade v krizo, nastanejo številni novi problemi. Ti problemi so povezani s plačilno sposobnostjo, z dobavitelji, delovno silo in tudi trgom, na katerem podjetje ponuja svoje izdelke in storitve. Banke so zaradi pomanjkanja denarja, zmanjšale ročnost posojil, zvišale obrestne mere in omejile posojila podjetjem, kar povzroča preglavice številnim podjetjem. Zaradi strahu pred izgubo službe so potrošniki zmanjšali svojo potrošnjo, posledično pa imajo podjetja pomanjkanje naročil svojih izdelkov in storitev. Pomanjkanje naročil pomeni, da tudi prihodkov oziroma dobička ni. Zaradi tega so podjetja pripravljena sprejeti razne ukrepe, ki jih bom navedla v diplomskem seminarju. Zaradi prevelike recesije v kateri smo se znašli, pa samo ukrepi podjetij ne bodo zadostovali, ampak se še bodo morali vključiti še številni drugi pomembni dejavniki. Namen diplomskega seminarja je najti čim boljše rešitve za preprečitev ter ublažitev krize, ter se seznaniti zakaj je do nje sploh prišlo.

3

KAZALO 1 UVOD ...................................................................................................................................................... 4

1.1 OPREDELITEV OZ. OPIS PROBLEMA .................................................................................................. 4 1.2 CILJI IN TEZE DELA DIPLOMSKEGA SEMINARJA ................................................................................ 4 1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE DELA ................................................................................................. 5 1.4 PREDVIDENE METODE ..................................................................................................................... 5

2 FINANČNA KRIZA .............................................................................................................................. 6 2.1 OPREDELITEV KRIZE ....................................................................................................................... 6 2.2 NASTANEK ...................................................................................................................................... 7 2.3 POSLEDICE ...................................................................................................................................... 9

3 GOSPODARSKA KRIZA ................................................................................................................... 12 3.1 VZROKI ......................................................................................................................................... 12 3.2 UČINEK KRIZE NA POSLOVANJE PODJETIJ ...................................................................................... 13

4 OBVLADOVANJE KRIZE V POSLOVANJU PODJETJA ........................................................... 16 4.1 VZROKI KRIZE V PODJETJU ............................................................................................................ 16 4.2 PREDNOSTI KRIZE .......................................................................................................................... 17 4.3 ZASTAVLJENI CILJI PODJETIJ V ČASU KRIZE ................................................................................... 18 4.4 KAKO SE KAŽE KRIZA V PODJETJU ................................................................................................. 20 4.5 RAZLIKE V POSLOVANJU PODJETIJ PRED KRIZO GLEDE NA TRENUTNO STANJE PODJETIJ ................ 22 4.6 NAČIN OBVLADOVANJA KRIZE ...................................................................................................... 24 4.7 UKREPI V POSAMEZNIH ODDELKIH PODJETJA ................................................................................ 30

4.7.1 Oddelek nabave ....................................................................................................................... 31 4.7.2 Oddelek prodaje ...................................................................................................................... 32 4.7.3 Proizvodnja .............................................................................................................................. 32 4.7.4 Oddelek za marketing oziroma trženje .................................................................................... 33 4.7.5 Finančni oddelek ..................................................................................................................... 33 4.7.6 Računovodski oddelek ............................................................................................................. 34

5 SKLEP .................................................................................................................................................. 35 6 POVZETEK ......................................................................................................................................... 36 7 LITERATURA ..................................................................................................................................... 38

KAZALO SLIK SLIKA 1: KANALI PRENOSA FINANČNE KRIZE V REALNI SEKTOR ....................................................................... 12 SLIKA 2: BREZPOSELNOST V ZDA .................................................................................................................... 21 SLIKA 3: KRIZA ................................................................................................................................................. 30

KAZALO TABEL TABELA 1: IZGUBE ZARADI FINANČNE KRIZE .................................................................................................... 10 TABELA 2: UČINEK KRIZE NA POSLOVANJE PODJETIJ GLEDE NA VELIKOST ....................................................... 14

4

1 UVOD

1.1 Opredelitev oz. opis problema Za diplomski seminar sem si izbrala temo z naslovom Kriza in njeno obvladovanje v poslovanju podjetja. Za to področje sem se odločila, ker se v zadnjem času z njo srečuje skoraj vso prebivalstvo. To so mišljena predvsem banke, podjetja in potrošniki. Kriza je prizadela tudi nas – študente, saj so podjetja močno strnila delovno silo in je delo preko študentskega servisa zelo omejeno, prav tako pa tudi ostale, ki so že ostali brez službe ali jim to grozi. Kriza izhaja iz težav ameriškega trga in je največja po letu 1929. V diplomskem seminarju bom podrobneje opredelila finančno krizo, njen nastanek, posledice ter njeno preprečitev. Posledica finančne krize je močno prizadela realni sektor gospodarstva po vsem svetu. Osredotočila se bom na to, kaj so vzroki za nastanek recesije, kakšen je učinek krize na poslovanje podjetij ter njihov odziv. Z raziskovalnim delom bom skušala ugotoviti kakšne so razlike v poslovanju podjetja pred krizo ter po njej, ter kako obvladati poslovanje v podjetju. Podjetja se vse bolj srečujejo s težavami pomanjkanja naročil. Ker ni dela proizvodnja poteka moteno. Podjetja so prisiljena odpuščati zaposlene ter izvajati druge ukrepe, kot so na primer skrajšanje delovnika. Potrošniki so prisiljeni k večjemu varčevanju, saj je denarja vedno manj – posledično zaradi izgube službe. Ali je varčevanje potrošnikov ter odpuščanje delovne sile pravilen ukrep, bom opisala v nadaljevanju. Podjetja imajo različne ukrepe za preprečitev krize, saj ima vsako podjetje različne strategije in cilje. To bom tudi podrobneje opredelila. Prav tako bom opisala in skušala raziskati kakšni so ukrepi v posameznem oddelku podjetja, kot je na primer oddelek nabave, prodaje, proizvodnja, računovodski oddelek, finančni oddelek in pa oddelek za marketing oziroma trženje. Vsak izmed zgoraj omenjenih oddelkov ima različno nalogo, zato so tudi ukrepi za preprečitev krize različni. Vsako podjetje se kdaj sooči s krizno situacijo, ki jo je mogoče obvladati z ustreznimi prijemi. Osredotočila se bom kakšni so zastavljeni cilji podjetja v času krize in kakšne naj bi bile predvidene posledice reševanja krize.

1.2 Cilji in teze dela diplomskega seminarja Cilj diplomskega seminarja se je natančneje seznaniti s krizo, ki nas je doletela. Skozi teoretičen način s katerim se bom seznanila, bom skušala z raziskovalnim delom ugotoviti, kakšna je dejanska škoda v podjetjih in proučiti možne načine obvladovanja krize v njem, da bi le-to poslovalo čim uspešnejše in učinkovito. Navedla bom ukrepe tudi po posameznih oddelkih podjetja, kot so oddelek nabave, prodaje, proizvodnja, računovodski oddelek, finančni oddelek ter oddelek za marketing oziroma trženje.

5

Skušala se bom seznaniti z zaposlenimi različnih podjetij in pridobiti čim več informacij o nastali krizi ter zastavljenimi ukrepi za preprečitev le-te, ki si jih je podjetje zastavilo oziroma jih že izvaja. Eden izmed ključnih dejavnikov preprečevanja krize je zaupanje in primerno vedenje zaposlenih. Kakšno vedenje naj bi bilo primerno in kako to vpliva na poslovanje podjetja bom opisala v diplomskem seminarju. Ob začetku pisanja diplomskega seminarja sem zastavila naslednje trditve:

• finančna kriza je močno prizadela realni sektor gospodarstva • posledice krize bodo dolgoročnejše • najbolj prizadeta mala podjetja • kriza izvira iz težav ameriškega trga nepremičninskih posojil • bankam in podjetjem pomaga tudi država • zmanjšanje povpraševanja zaradi manjše dostopnosti kredita • krajša ročnost posojil pomeni, da se podjetja na krizo odzivajo s prelaganjem

naložb v prihodnost • za nekatera podjetja možnost povečanja tržnega deleža

1.3 Predpostavke in omejitve dela Kot predpostavko navajam dejstvo, da je zaradi nastale krize prestrašenih veliko ljudi, kar povzroča še večjo zmedo, saj je povpraševanje vedno manjše, podjetjem pa se kopičijo zaloge. V času krize je potrebno razmišljati preudarno, brez prehitre panike. V diplomskem seminarju bo na praktičen način prikazana najboljša možnost obvladovanja poslovanja podjetja, vendar pa menim, da bom pri raziskovanju mogoče naletela na pomanjkanje informacij ter nepripravljenost sodelovanja zaposlenih v podjetju. Menim tudi, da si vzrok in posledice finančne oziroma gospodarske krize razlaga vsak drugače, tako da je lahko v tej smeri več različnih vzrokov in rešitev. Pri pisanju diplomskega seminarja sem časovno omejena.

1.4 Predvidene metode Pri izdelavi diplomskega seminarja bodo uporabljene najrazličnejše metode raziskovanja s katerimi bom lahko podrobneje predstavila krizo in njeno obvladovanje v poslovanju podjetja. Raziskavo bom opravila s pomočjo sekundarnih virov. To so razne knjige, internet, časopis in najrazličnejši članki. Na podlagi komparativne metode, bo na praktičen način prikazano obvladovanje krize v raznih podjetjih.

6

2 FINANČNA KRIZA

2.1 Opredelitev krize Pojma finančna kriza ne moremo natančno opredeliti, saj ima več pomenov in vsak ga lahko razume po svoje. Finančna kriza se običajno kaže v naraščanju ekonomskih neravnotežij, vključno z napihnjenimi vrednostmi premoženja in nerealnim deviznim tečajem domače valute. Krizo običajno sproži nenadna izguba zaupanja v domačo valuto ali v domač bančni sistem. Običajno vključuje velike padce vrednosti premoženja in propade številnih poslovnih subjektov, tako finančnih kot nefinančnih. Nekateri razumejo pod pojmom finančna kriza valutno krizo, bančno krizo, dolžniško krizo, nekateri pa njihove različne kombinacije. Razdeliti jo je torej mogoče na naslednje tri osnovne tipe:

• valutna kriza Pri valutni krizi gre za krizo, ki zaradi špekulativnega napada na valuto povzroči njeno devalvacijo/depreciacijo in je torej devizni tečaj praviloma vezan na neko tujo valuto ali pa državo prisili, da brani stabilnost deviznega tečaja s financiranjem iz deviznih rezerv ali s povišanjem obrestne mere. Valutna kriza torej nastane zaradi spremembe deviznega tečaja.

• Bančna kriza Dejanski ali potencialni navali na banke in njihova nesposobnost rednega obnavljanja finančnih virov povzročijo nezmožnost bank za poravnavo svojih obveznosti. Povzroči tudi, da država ukrepa v obliki finančne pomoči bankam, s katero želi preprečiti njihovo nelikvidnost ali morda tudi nesolventnost. Bančna kriza v katero je vključeno večje število bank se lahko razvije v krizo celotnega sektorja, v katero so zraven bank vključeni tudi drugi deli tega sektorja, še posebej trgi vrednostnih papirjev.

• Dolžniška kriza Nekateri jo imenujejo tudi fiskalna kriza. To je kriza v kateri država ni več sposobna obnavljati starih kreditov in zagotavljati novih sredstev, zaradi česar je lahko prisiljena v razglasitev moratorija na odplačevanje kreditov tujini ali v reševanje problema s tujimi upniki v obliki prestrukturiranja dolžniških obveznosti. Kljub temu, da se ti trije tipi finančnih kriz med seboj razlikujejo so pogosti primeri, ko je kriza v določeni državi dejansko kombinacija dveh ali celo vseh treh tipov finančne krize. Pogosto se zgodi tako, da se kriza najprej pojavi v obliki enega tipa finančne krize in se kasneje razvije v drugi tip (Mojmir Mrak 2002, 573-574).

7

2.2 Nastanek Globalni finančni trg je v zadnjih treh desetletjih zaznamovala izjemna rast. Hiter tehnološki napredek in liberilizacija trgov sta povzročila, da se je vrednost globalnih finančnih sredstev zelo povečala. Prav tako se je spremenila geografska razporeditev finančnih sredstev, kot je na primer rastoči kapitalski trg Kitajske in vzhodne Evrope. Silovito so se razvijala s premoženjem zavarovane obveznice, hipotekarne obveznice, zadolžnice, ki temeljijo na obveznicah in celi vrsti izvedenih instrumentov. Spremenila se je tudi narava in sestava udeležencev na finančnih trgih, kjer se je povečala vloga zavarovalnic, pokojninskih skladov, pojavili so se tudi novi finančni posredniki, kot so vzajemni skladi, private equty skladi, hedge skladi in drugi. Posledica takšnega razvoja je bila velika globina in fleksibilnost trga. Zraven velikosti se je zelo povečala medsebojna prepletenost regionalnih finančnih trgov. Danes je svet bolj finančno povezan kot prej, saj so tuji investitorji na primer v letu 2006 v lasti imeli vsako tretjo državno obveznico na svetu v primerjavi z vsako deveto v letu 1990. S povečanjem pomena finančnega trga je naraščala nevarnost ekonomskih posledic, ki bi sledile krizi v finančnem sektorju. Tesna medsebojna prepletenost omogoča, da se kriza zelo hitro prenese iz posameznega trga na celotno gospodarstvo. To se je pokazalo v letu 2007 in 2008, ko se je kriza, ki je izbruhnila na ameriškem sekundarnem trgu drugorazrednih posojil razširila v globalno finančno krizo. Globalna finančna kriza izvira iz težav ameriškega trga. Glavni vzrok finančne krize je hitra rast trga drugorazrednih hipotekarnih posojil. To so nestandardna posojila posojilojemalcem z nižjim dohodkom in slabšim kreditnim profitom. Eden izmed pomembnih vzrokov je tudi predvsem neustrezna ocena prisotnega tveganja drugorazrednih posojil. Glavni pomanjkljivosti sta bili njihova povezanost z gibanjem cen nepremičnin in moralni hazard prisoten v izdaji hipotekarnih posojil. Moralni hazard je, če je ena stranka v pogodbenem razmerju popolnoma zavarovana in je druga ne more nadzirati, lahko ta začne izvajati skrite akcije v škodo druge stranke. Glavna prednost pri trženju drugorazrednih hipotekarnih posojil manj kakovostnim strankam, katere so bile manj kreditno sposobne, so bile nizke fiksne začetne obrestne mere in možnost odloga vračanja posojila. Dogajalo se je, da so banke in hranilnice odobravale posojila posameznikom brez zadostnega upoštevanja dodatnih tveganj, ki jih prinašata prehod na prilagodljivo obrestno mero. Banke in hranilnice so v povezavi z nepremičninskimi agenti odobravale posojila celo ljudem brez rednih dohodkov, brez informacij o njihovi kreditni zgodovini ali z neustrezno in nepopolno dokumentacijo. Raziskava je pokazala, da je bilo leta 2005, kar polovica vseh drugorazrednih posojil odobrenih na podlagi pomanjkljivih informacij. Vse od leta 1930 cene nepremičnin v ZDA niso doživele večjega znižanja, ampak so se vedno bolj zviševale, kar je bilo ključno za odobritev drugorazrednih posojil in tudi pri

8

poznejšem ocenjevanju bonitete teh posojil ter iz njih izvedenih finančnih instrumentov. Izdajatelji drugorazrednih posojil niso zadržali v svojem portfelju, temveč so jih prodali na sekundarnem trgu. To je vzrok, da so bili manj učinkoviti pri presoji kakovosti posojil in so namesto kakovosti dajali prednost rasti obsegu poslovanja. Izdajatelji na posojilih temelječih vrednostnih papirjev in drugih izvedenih instrumentov so tveganje prenašali naprej in trg je te vrednostne papirje obravnaval, kot da bi ob trgovanju s tveganji postopoma izginjala. V trendu rasti cen nepremičnin so banke in posojilojemalci menili, da se bodo posojila odplačevala z refinanciranjem zaradi dodatno ustvarjenega nepremičninskega premoženja. Tako je bilo največ posojil namenjenih refinanciranju in le preostali del novim nakupom nepremičnin. To pa se ni več izšlo, ko so cene nepremičnin v ZDA začele vidno padati. V tem primeru se je nato zgodil ravno obraten proces. Vrednost nepremičnine je lahko padla celo pod vrednost posojila in tako posojilojemalci niso več želeli odplačevati dolga, zato so raje odstopali od pogodb. Zaradi predčasnih odstopov od pogodb so dodatno začeli ponujati nepremičnine. To je povzročilo dodaten pritisk na znižanje cen in sprožilo silovit porast zamud in neplačil pri servisiranju posojil. Od sredine julija leta 2006 do 2008 so cene padle za več kot 21 odstotkov. Vzroki, da je do tega prišlo so:

• finančni posredniki so bili naklonjeni upravljanju večjih tveganj kot v preteklosti, • v ameriškem finančnem sistemu je bil zadosten presežek denarja (likvidnosti), ki ga

je bilo treba naložiti, • alternativne tvegane naložbe so bile manj donosne od naložb v drugorazredna

nepremičninska posojila.

Ti trije vzroki so pomemben dejavnik, ki so pripomogli k nastanku krize. Večja naklonjenost finančnih posrednikov upravljanju tveganj pred finančno krizo je posledica deregulacije in konsolidacije finančnih posrednikov na eni strani, ter porasta finančnih inovacij, ki omogočajo večjo razpršitev in strukturiranje tveganj na drugi strani. Kreditna tveganja drugorazrednih posojil so se prenašala prek listinjenja na druge udeležence na trgu, kjer se je ob močni konkurenci želelo usmerjati posojilno aktivnost v bolj tvegane naložbe, vse do takrat, ko so kupci teh finančnih instrumentov prevzeli tveganje (Prašnikar in Cirman 2008, 12-61). Pri listinjenju gre za zbiranje posojil v pakete in njihovo prodajo investitorjem. Podpirali so ga kot način razpršitve tveganj. Listinjenje ali sekuritizacija je odprla novo pot širitve poslovanja bankam, saj niso bile več odvisne od nabiranja depozitov med prebivalstvom in gospodarstvom, temveč so si vire izposojale na finančnem trgu. Povpraševanje kupcev je obstajalo dlje časa, saj je bil precejšen delež vrednostnih papirjev, izdanih na podlagi drugorazrednih nepremičninskih posojil, ocenjen z dokaj visokimi ocenami bonitetnih agencij. Pri listinjenju gre za združevanje denarnih tokov manj likvidnih finančnih instrumentov in njihovo preoblikovanje v nove bolj likvidne izvedene finančne instrumente za prodajo investitorjem. V procesu listinjenja sta najpomembnejši

9

inovaciji strukturiranje in razpršitev tveganja. Listinjenje lahko tudi negativno vpliva na skrben pregled in kasnejši nadzor posojilodajalcev, ki jih opravljajo finančni posredniki (Štiblar 2008, 85-86).

2.3 Posledice Posledice finančne krize se kažejo predvsem v zaostrenih pogojih pridobivanja posojil slovenskih bank na mednarodnem bančnem trgu. Zaradi tega se je upočasnila dinamika dajanja posojil realnemu sektorju v Sloveniji in drugod po svetu, ter se pokazala v zmanjšani investicijski dejavnosti. Na robu preživetja so se znašle številne banke, hranilnice, zavarovalnice, države in centralne banke, katere so po vsem svetu sprejemale do pred kratkim nepredstavljive ukrepe za stabilizacijo finančnih trgov. Ti so vključevali neomejeno zagotavljanje likvidnosti, možnost državnega odkupa slabih finančnih naložb, državne dokapitalizacije in prevzeme institucij, ki jim je grozil propad, državne garancije za posojanje med bankami, neomejene državne garancije za depozite in pa spremembe pravil delovanja trga kot je prepoved kratkih prodaj. Zaradi padca cen nepremičnin v ZDA, se je v letu 2007 rekordno povečal delež neplačil na področju drugorazrednih nepremičninskih posojil, zaradi katerih ni sigurna dejanska vrednost iz njih izvedenih finančnih instrumentov. Težave so se začele kazati s prvimi odpisi izgub zaradi drugorazrednih nepremičninskih posojil, težavami skladov, ki so bili vpleteni v sekundarni trg listinjenja teh posojil in institucionalnih investitorjev, ki so izvedene finančne instrumente kupovali. Nato so začele bonitetne agencije sistematično zniževati ocene izvedenih finančnih instrumentov iz drugorazrednih nepremičninskih posojil, kar je pri institucionalnih investitorjih sprožilo množično prodajo teh instrumentov. Finančna kriza se je resno pokazala, ko so se zaradi nepričakovanih prodaj, v težavah znašli trije skladi, ki jih je banka prenehala izplačevati, pri čemer je kot vzrok navedla težave pri vrednotenju njihovih naložb v ZDA. Zaradi tega so številni izgubili zaupanje v banke, saj bi podobne prikrite težave lahko imele tudi druge banke. Močno se je zmanjšala likvidnost na medbančnem trgu, saj so si banke iz previdnosti v pričakovanju prihodnjih izgub začele oblikovati rezerve likvidnosti. Prav tako banke, ki so imele presežke likvidnosti in bi jih morale v normalnih razmerah naložiti na medbančni trg, zaradi asimetrije informacij niso bile pripravljene posojati denarja. Zato so morale v zaostrene razmere poseči centralne banke, ki so poskušale z dodatno likvidnostjo zagotoviti normalno delovanje medbančnega trga. Banke so zaradi pomanjkanja kapitala in denarja omejile posojila, v nekaterih tržnih segmentih pa jih sploh niso več odobrile, s čimer je finančna kriza direktno prehajala v delovanje realnega gospodarstva. Zaradi tega so se morale v reševanje intenzivno vključiti centralne banke in države sprejeti razne ukrepe, ki jih bom podrobneje opredelila v nadaljevanju.

10

Tabela 1: izgube zaradi finančne krize

MRD USD (tekoče cene) ODPISI IN IZGUBE BANK DOKAPITALIZACIJE BANK

Evropa 227 177 Amerika 339 235 Azija in Bližnji vzhod 24 22 Skupaj 591 434 Vir: (Cirman in Prašnikar 2008, 65) Iz tabele je razvidno, da je bilo največ odpisov predvsem v ameriških in evropskih bankah, medtem, ko je bil delež Azije relativno zanemarljiv. Zanimiv je tudi podatek o dokapitalizacijah bank, iz katerega je mogoče razbrati, da banke pri zbiranju svežega kapitala zaostajajo za odpisi terjatev, kar kaže na slabšanje njihove kapitalske ustreznosti. Nekoliko na boljšem so evropske banke, ki jim je uspelo zbrati kapital v višini 78 % odpisanih terjatev. Do tega zneska sem prišla tako, da sem 177 množila s 100 ter nato delila z 227. Pomagala sem si s križnim računom. Razmerje pri ameriških bankah pa je 69 %. Tudi pri tem izračunu sem si pomagala s križnim računom. 235 sem množila s 100 in nato delila s 339 in dobila rezultat 69 %. Evropska centralna banka meni, da so najbolj prizadeta velika podjetja in malo manj srednja in majhna podjetja. Banka Slovenije je v svojem poročilu zapisala, da je na slovenski realni sektor najbolj vplivala posledica nezaupanja med bankami. Nefinančna podjetja se na zaostrene pogoje zadolževanja prilagodijo s prilagoditvijo denarnega toka, zmanjšanjem naložb v stalna sredstva in zmanjšano proizvodnjo. Zaradi višjih obrestnih mer in zahtev po boljšem zavarovanju kreditov podjetja povečajo obseg likvidnostnih sredstev in se na financiranje prihodnjih naložb pripravijo z notranjimi viri (Cirman in Prašnikar 2008, 15-30). Povpraševanje po proizvodih in storitvah je vedno manjše, kar zniža prihodke in s tem dobiček podjetij. Večja in starejša podjetja, ki imajo višje dividende, lažje pridobijo zunanje financiranje, kot mlajša in manjša podjetja, ki izplačujejo nižje dividende. Velika podjetja imajo dostop tudi do zelo kratkoročnega financiranja in se lažje prilagodijo nižjemu denarnemu toku. Majhna podjetja so se pod vplivom krize prilagodila tako, da so zmanjšala proizvodnjo, saj so odpuščali delavce (Dernovšek 2009). Z zmanjšanjem proizvodnje se je zmanjšal tudi obseg zalog, saj so bili stroški financiranja previsoki. Majhna podjetja zaradi krize vlagajo manj. Podjetja, ki se ukvarjajo z eno samo dejavnostjo, so v času recesije bolj odvisna od bančnega financiranja, kot podjetja, ki se ukvarjajo z več dejavnostmi, saj je njihov denarni tok manj predvidljiv. Zaradi finančne krize se kažejo težave po pridobivanju novih posojil v naložbah - posebej pri malih podjetjih. Srednja podjetja odlagajo investicije, ki niso nujne in se osredotočajo na naložbe v razvoj, ter izboljšanje operativne učinkovitosti. Velika podjetja še vedno

11

investirajo, ker so še sposobna pridobiti potreben obseg sredstev. Te investicije so del njihovih dolgoročnih strategij in finančna kriza nanje nima večjega vpliva. Zaradi finančne krize so srednja in majhna podjetja povečala število dni terjatev do kupcev in dneve vezave obveznosti do dobaviteljev. Povečal se je tudi obseg terjatev in obveznosti. Podjetja skušajo podaljšati plačilne roke dobaviteljem ter skrajšati plačilne roke kupcem, vendar pri tem niso najbolj uspešna, saj imajo premalo pogajalske moči. Prisiljena so k večjemu prilagajanju, kar je posledica slabše plačilne sposobnosti kupcev. Majhna in velika podjetja po izbruhu finančne krize pri upravljanju zalog več časa namenijo analizam. Podjetja skušajo imeti minimalne zaloge. Po izbruhu finančne krize se je spremenilo tudi upravljanje likvidnosti. Tista podjetja, ki brez večjih težav dobijo kratkoročna posojila, raje izkoriščajo popuste. To pa zato, ker so stroški kratkoročnih posojil nižji. Presežna likvidna sredstva, ki so jih podjetja predčasno najemala zaradi morebitnih zapletov po pridobivanju kreditov, nalagajo v obliki posojil kupcem in s tem lahko ustvarijo dobiček, saj so obrestne mere takšnih posojil višje, kot znašajo stroški. Za vsa podjetja se je povečalo obrestno in plačilno tveganje, zato so predvsem majhna in srednja podjetja postala previdnejša. Velika podjetja uporabljajo večinoma gotovinske transakcije, zato plačilnemu tveganju niso preveč izpostavljena. Pričakujejo pa večje tveganje v prihodnosti (Cirman in Prašnikar 2008, 20-66). Finančna kriza je povzročila padec cen delnic in drugih vrednostnih papirjev, hkrati pa se je močno zmanjšalo povpraševanje gospodinjstev. Gospodinjstva so s pojavom finančne krize in s prenosom le-te v gospodarstvo prisiljena zmanjšati svoj življenjski standard. Zaradi zmanjšane potrošnje gospodinjstev se zmanjšujejo naročila v podjetjih. Zaradi tega sledi odpuščanje zaposlenih, saj podjetja tako zmanjšujejo svoje stroške (Cirman 2008).

12

3 GOSPODARSKA KRIZA

3.1 Vzroki V slovenskem gospodarstvu se že kažejo posledice finančne krize. Finančna kriza je pri nas nastala predvsem zaradi zaostrenih pogojev pridobivanja posojil slovenskih bank na mednarodnem bančnem trgu, kar je privedlo do upočasnitve dinamike dajanja posojil realnemu sektorju v Sloveniji. Spremenjeni pogoji financiranja so vidni prek naraščanja obrestnih mer in skrajšanja ročnosti kreditov. Zaradi tega se obetajo spremembe podjetjem. Podjetja se na zaostrene pogoje odzovejo tako, da zmanjšajo naložbe v stalna sredstva, s prilagoditvijo denarnega toka in zmanjšano proizvodnjo. Posledice so najbolj prizadele zaposlene, saj so zaradi pomanjkanja naročil in s tem dela, izgubili službo ali pa jim to grozi. Podjetja kar se le da, zmanjšujejo stroške poslovanja na vseh področjih. Prizadeti so tudi študenti, saj je dela za nje vedno manj (Dernovšek 2009). Finančna kriza se je razširila na realni sektor - gospodarstvo. V nadaljevanju bom opisala kanale prenosa finančne krize v realni sektor. Slika 1: kanali prenosa finančne krize v realni sektor

Vir: (Cirman in Prašnikar 2008, 87) Zmanjša se kreditna sposobnost bank, katera so nato zaostrila možnost najemanja kreditov podjetij. Pri tem je zelo pomemben tudi neposreden vpliv mednarodnega bančnega

Slovenske banke

Mednarodni bančni sistem

Realni sektor

Oteženi pogoji zadolževanja slov. bank v tujini

Naložbe v tujini

Zadolževanje v tujini

Odziv

Zaostreni pogoji financiranja

MAKROEKONOMSKI FAKTORJI (inflacija, stopnja rasti, obrestna mera,..)

13

sistema na slovenska podjetja. Prizadet je realni sektor gospodarstva. Najprej je svet prizadela inflacija (rast cen), nato pa deflacija, kar je povzročilo gospodarsko krizo. Dva glavna kanala, prenosa finančne krize na realni sektor sta:

• tradicionalni kanal • posojilni kanal

Tradicionalni kanal Spremembe v ponudbi denarja vplivajo na naložbene odločitve podjetij prek obrestnih mer. Posojilni kanal Zmanjšanje ponudbe denarja zmanjša obseg kreditov in zaostrijo se pogoji za njihovo pridobitev. Omeniti moram še kanal bilance stanja, kjer padajoče cene proizvodov in storitev povzročijo povečanje realnega dolga podjetij, ter beg h kakovosti. V takšnih razmerah dajejo banke prednost večjim in varnejšim podjetjem pred majhnimi, ki so bolj osredotočena na eno dejavnost. Banke v času krize bolj omejijo posojila novim strankam kot starim, s katerimi imajo dolgotrajnejši odnos. Prav tako banke ponujajo kredite po nižjih obrestnih merah podjetjem, o katerih imajo več poslovno občutljivih informacij in s katerimi poslujejo že dalj časa. Podjetja, ki imajo daljše poslovno razmerje z določeno banko, potrebujejo manj zavarovanj (Cirman in Prašnikar 2008, 85-96).

3.2 Učinek krize na poslovanje podjetij Zaradi finančne krize so nekatera majhna podjetja morala spremeniti strategijo. Spremembe se kažejo v manjšem proizvajanju pod lastno blagovno znamko. Nekatera so diverzificirala proizvodnjo in dosegla bolj stabilno prodajo. Da podjetje diverzificira proizvodnjo pomeni, da ni osredotočeno samo izključno na eno panogo, ampak več. Pri srednjih in velikih podjetjih niso vidnejše večje spremembe v strategiji, saj je ta dolgoročno usmerjena in nima večjega vpliva. V primeru, da se izkaže, da zastavljena strategija ni uspešna in je ne bo mogoče doseči, jo mora podjetje spremeniti. Velika podjetja so zaskrbljena zaradi poslabšanja makroekonomskih pogojev. Makroekonomski pogoji so inflacija, stopnja rasti, obrestna mera, in so posledica finančne krize. Podjetja se srečujejo s problemom upada prodaje, zraven tega pa se znižuje še marža. Pozitivne posledice finančne krize so po mnenju majhnih in srednje velikih podjetij, da bodo določena slabša podjetja v panogah propadla, s čimer se bodo povečale možnosti, da bi ostala podjetja povečala tržni delež.

14 Posledično se z upadom prodaje zmanjšujejo naročila podjetij. Prihaja do kopičenja zalog. Zaradi pomanjkanja naročil je tudi dela v podjetjih vedno manj. Zaradi tega zaposleni nimajo več dela in prihaja do množičnega odpuščanja, saj tako podjetje zmanjša svoje stroške (Cirman in Prašnikar 2008, 90-96). V naslednji tabeli bom prikazala kakšen je učinek krize na poslovanje podjetij glede na njihovo velikost. Tabela 2: učinek krize na poslovanje podjetij glede na velikost

POSTAVKA MAJHNA SREDNJA VELIKA Obrestna mera - kratkoročni krediti

- pribitki, višji za okoli 90 % - višji stroški odobritve in drugi neobrestni stroški

- pribitki, višji za okoli 85 % - višji stroški odobritve in drugi neobrestni stroški

- pribitki, višji za okoli 140 %

Dolg/kapital - še brez sprememb - težnja po zmanjšanju dolga

- še brez sprememb - težnja po zmanjšanju dolga

- dolgoročni trend v povečani zadolženosti, vendar zaradi krize nižja stopnja rasti

Zavarovanje kreditov - veliko večji obseg zavarovanja kreditov

- veliko večji obseg zavarovanja kreditov

- ni sprememb, velikim podjetjem ni treba zavarovati kreditov, ker imajo najboljše kreditne pogoje

Zamrznitev ali opustitev, sprememba obsega

- ni dodatnih posojil za nove investicije - investicije so se zamaknile oziroma zmanjšale

- odlog nenujnih investicij - investiranje v razvoj ter izboljšavo operativne učinkovitosti

- ni bilo sprememb, investicije v načrtovani višini

Financiranje investicij (lastna sredstva/krediti)

- zadolževanje večjega dela dobička za financiranje investicij - povečanje deleža lastnih virov, še vedno prevladuje dolžniški vir financiranja

- ni sprememb, financiranje v skladu z načrtovanim D/E količnikom

- ni sprememb, financiranje v skladu z načrtovanim D/E količnikom

Vir: (Cirman in Prašnikar 2008, 96)

15 Iz tabele je razvidno, da so se stroški odobritve kratkoročnih kreditov in drugih neobrestnih stroškov pri majhnih in srednjih podjetjih zvišali, medtem, ko pri velikih podjetjih ni sprememb. Majhna in srednja velika podjetja stremijo k zmanjšanju dolga, morajo zavarovati veliko večji obseg kreditov in ne dobijo dodatnih posojil za nove investicije, te pa so se tudi zmanjšale oziroma zamaknile. Prav tako majhna in srednje velika podjetja zadržujejo večji del dobička za financiranje investicij in povečujejo delež lastnih virov, prevladuje še vedno tudi dolžniški vir financiranja. Za velika podjetja je še vedno značilen dolgoročni trend v povečani zadolženosti, vendar je zaradi krize nižja stopnja rasti. Velika podjetja imajo prednost pri odobritvi kredita, ker imajo boljše kreditne pogoje in jim zato ni potrebno kreditov zavarovati. Investicij ne opuščajo, ampak jih izvajajo v načrtovani višini. Pri financiranju investicij ni sprememb.

16 4 OBVLADOVANJE KRIZE V POSLOVANJU PODJETJA

4.1 Vzroki krize v podjetju Kriza v realnem sektorju oziroma natančneje v podjetjih je nastala zaradi finančne krize. Nekatere banke so dodeljevale posojila ljudem, ki niso izpolnjevali pogojev, da bi jih lahko vračali. Nekaterim so celo omogočile, da so stanovanja v celoti kupovali na kredit. Nato se je zgodilo, da ljudje niso mogli več odplačevati posojil. Nekateri posojilojemalci so se skušali rešiti s prodajo premičnega premoženja, nekateri med njimi pa so bili brez vsakršnega premoženja. Tako se je tudi začela ameriška finančna kriza, ki se je nato prenesla po vsem svetu. Glavni vzrok krize je padec cen nepremičnin. Po podobnem sistemu kot v Ameriki, so tudi slovenske banke odobravale posojila za menedžerske odkupe družb in prevzeme. Primeri:

• Nova Ljubljanska banka je najela največje sindicirano posojilo na vrhuncu vala menedžerskih prevzemov,

• konglomerat Pivovarne Laško je nastal tako, da so za kredit za nakup podjetja B

zastavili delnice podjetja A, delnice podjetja B pa za nakup podjetja C. Vrednost delnic na podlagi katerih so dobivali kredite je od takrat strmo padla, dobički s katerim so nameravali odplačevati te kredite pa so se zmanjševali,

• podobno kot v Pivovarni Laško se je zgodilo tudi v Istrabenzu, • ukinili so proizvodnjo v Kolinski v Ljubljani, ker so hoteli zaslužiti z zemljiščem,

na katerem stoji tovarna, • na enak način kot v Kolinski, so zaradi mamljive cene zemljišča za gradnjo

stanovanj lastniki likvidirali družbe Gorenjska oblačila, Aquasova, Ibi Kranj in Liko Vrhnika.

Pojavi se vprašanje, kaj bo z velikimi načrti za gradnjo stanovanj na zemljiščih, kjer stojijo te tovarne, jih bo sploh lahko kdo kupil, če so tista, ki so že dograjena in vseljena ljudje podobno kot v ZDA začeli prodajati na dražbah, saj ne morejo vračati posojila. V ZDA so zaradi takšnih dražb, cene nepremičnin močno padle in nepremičninski trg se je sesul. Če imajo banke težave, trpi tudi industrija, ker ima težave pri pridobivanju denarja za financiranje proizvodnje in naložb v razvoj. Če podjetja nimajo dovolj denarja za proizvodnjo, lahko prevzamejo tudi manj naročil in morajo odpuščati zaposlene. Že zaradi zmanjšanja naročil od partnerjev v tujini, so prve družbe napovedale, da bodo morale zmanjšati število zaposlenih (http://razgledi.net/).

17 Finančna kriza se najmočneje prenaša v realni sektor gospodarstva prek:

● posojilnega krča – posojil skoraj ni več, če pa so, so pa kratkoročna in postajajo vedno dražja. Ker ni posojilne podpore bank, gospodarski osebki s podaljševanjem plačevanja financirajo lastno proizvodnjo in trgovino,

● zmanjšanje izvoza zaradi recesije v tujini, zato padata proizvodnja in investicije v

podjetjih, ● zmanjšanje plač ali celo zaposlitve in negotova prihodnost zmanjšuje potrošnjo –

potrošniki se obnašajo bolj racionalno, saj zmanjšujejo nakup luksuznih dobrin, trajnih dobrin in tudi pri normalnih se količine nakupov zmanjšujejo (Štiblar 2008, 167).

Krizo v podjetjih dodatno še povečuje nezaupanje gospodinjstev. Porabniki oziroma potrošniki, sedaj manj povprašujejo po izdelkih in storitvah, kar je posledica strahu pred krizo. Ljudje tako varčujejo in zmanjšujejo potrošnjo, saj jih je strah pred izgubo službe, posledično pa imajo zato podjetja manj naročil. Tako so trgovci in ostala podjetja prisiljeni cene nekoliko znižati, kar pa kaže na slabši gospodarski položaj podjetij v primerjavi s prejšnjimi leti. Nezaupanje gospodinjstev so še dodatno povzročili mediji, ki so vso zgodbo še bolj napihnili (Usenik 2008, 5). Podjetja premalo pozornosti namenjajo valutnemu tveganju, še posebej, če so izpostavljena v več tujih valutah. Valutno tveganje je tveganje spremembe deviznega tečaja. V recesiji in veliki negotovosti je zaščita pred valutnim tveganjem zelo pomembna za podjetje. Veliko slovenskih podjetij se je pretekla leta (posebej leta 2008) zadolževala v švicarskih frankih. Nato se je frank močno okrepil, posojilo pa je bilo treba vseeno vračati. Podjetja so se začela srečevati s težavami. Zaradi velikih tečajnih razlik so podjetja dosegala izgubo tudi do 8 odstotkov vrednosti celotnega posojila. Podjetje se lahko pred valutnim tveganjem ščiti z izvedenimi finančnimi instrumenti. V Sloveniji podjetja najpogosteje uporabljajo enostavne instrumente, kot je terminski posel. Terminski posel je zavezujoč dogovor med banko in stranko o nakupu oziroma prodaji dogovorjenega zneska določene valute po dogovorjenem tečaju z datumom izvršitve, ki je daljši od dveh delovnih dni. Terminski tečaj se izračuna na podlagi razlik v obrestnih merah obeh valut in trenutnega tržnega tečaja (Ledenik 2009, 21).

4.2 Prednosti krize Kljub vsem slabostim, ki jih prinaša kriza ima vendarle tudi nekaj pozitivnega. Zaradi gospodarske krize so se izpusti toplogrednih plinov zmanjšali za 6 odstotkov. Torej je kriza v korist našemu planetu. Recesija vodi do zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov v ozračje, hkrati pa se zmanjšuje industrijska proizvodnja in povpraševanje po električni energiji. Zmanjšanje izpustov v proizvodnji električne energije je delno rezultat visoke cene (v letu 2008) za izpuste toplogrednih plinov.

18 Iz lanske raziskave je razvidno, da je največji upad izpustov ogljikovega dioksida bilo mogoče opaziti v cementni in steklarski industriji in to kar za devet odstotkov (http://www.zurnal24.si).

Zaželjeno oziroma dobro za podjetja je, da v času krize inovirajo ter proizvajajo izdelke prijazne okolju ter privlačne kupcem. Na tak način si lahko pridobijo konkurenčno prednost. Podjetja, ki izvajajo kataloško prodajo porabijo veliko papirja, kar je škodljivo okolju. Zato je primerneje, če takšno podjetje zmanjša kataloško prodajo in se preusmeri na internetno prodajo ter tiska recikliran papir. Tako bi podjetje privarčevalo transportne in druge stroške in s tem kar nekaj privarčevalo. Pri tem podjetje tvega, saj ne ve kakšen bo odziv potrošnikov. Načeloma je to prednost podjetja, saj se ljudje vedno bolj zavedajo onesnaženosti okolja in se pogosteje odločajo za takšne izdelke. Okolju primerno se gradijo stavbe tako, da porabijo manj energije za ogrevanje in osvetlitev (Žagar 2008).

4.3 Zastavljeni cilji podjetij v času krize Vsako podjetje, če hoče biti uspešno mora imeti zastavljeno vizijo, poslanstvo smotre ter cilje. Cilji podjetja opredeljujejo tiste prihodnje pojave, katerih doseganje je potrebno za uresničitev poslanstva in smotrov podjetja, s tem pa tudi za zadovoljitev interesov njegovih udeležencev. Poznamo razvojne temeljne in tekoče temeljne cilje. Bistven je nadaljnji razvoj in obstoj podjetja. Končni cilj podjetja je njegova moč, ki mu omogoča obstoj in razvoj ter njegovo delovanje. Potrebni so še vmesni in izhodiščni cilji. Vmesne cilje sestavljajo cilji delovanja in ravnanja podjetja, cilji učinkov in izidov ter cilji razporejanja učinkov in deleža v izidih. Izhodiščni cilji pripravljenosti podjetja opredeljujejo urejenost in skladnost podjetniških potencialov, potrebnih za dosego končnih in vmesnih ciljev (Belak 2002, 82-83). V času krize je potrebno ravnati zelo preudarno. To velja za posameznike/potrošnike kot za podjetja. Potrošnik v času krize razmišlja bolj racionalno. Na primer svojega priletnega avtomobila še ne bo menjal, saj še ta vedno gre brez okvar. Tako tudi na primer potrošnik ne bo menjal pralnega stroja zaradi malo rje, saj pere še vedno dobro. Varčevanje potrošnikov pa vpliva na podjetja, saj se zmanjšuje povpraševanje. V času krize se pokaže katero podjetje je gradilo na zdravih, trdnih temeljih. Pokaže se katero podjetje se ni brezglavo zadolževalo, pretirano špekuliralo in se posvečalo predvsem osnovni dejavnosti in le-to tudi razvijalo. Ta podjetja se lahko prebijejo skozi krizo in jo morda izkoristijo kot priložnost, saj marsikateri konkurenti izgubljajo trg. Na teh „pametnih“ podjetjih temelji gospodarstvo v času krize in tudi v okrevanju. Nakupovalne navade ljudi in podjetij se v času krize spreminjajo. Glavni vzrok tega je, strah pred izgubo službo in manjši prihodki. Krizo bodo preživela tista podjetja, ki se bodo prilagodila spremenjenim razmeram. Zato si mora podjetje zastaviti primerno strategijo in cilje, ki se lahko precej razlikuje od prejšnjih.

19 Primeri:

• živilska panoga naj dela poleg običajnih tudi cenejše artikle. Podjetja morajo širiti svojo ponudbo. Tako bo tudi Žito pri testeninah prodajalo cenejše testenine iz običajne moke in ne samo iz dražje

• gostilničarji morajo prilagoditi ponudbo in znižati cene, če želijo obdržati vsaj

stranke, ki hodijo na poslovna kosila. Marsikdo si v času krize raje skuha doma. To pa lahko pomaga prebroditi krizo tistim živilcem, ki proizvajajo že pripravljeno hrano

• marsikdo raje telovadi doma namesto, da gre v fitnes, aerobiko ali pilates. To

pomeni, da lahko zdaj krizo lažje prebrodijo prodajalci in izdelovalci DVD in priročnikov z vajami za telovadbo doma

Podjetje mora za prebroditev krize poiskati notranje rezerve, se odločiti za cenejšo proizvodnjo in izdelke prodajati po nižjih cenah. Tako bo blagovna znamka podjetij ostala nepozabljena. To je pomembno za podjetje dolgoročno, ko bo lahko spet prodajalo dražje izdelke. Če podjetja ne bodo prodajala pametno oziroma ugodno, v tem času sploh ne bodo prodajala. V primeru, da podjetja sedaj ne bodo znižala cen in jim bo kljub temu uspelo preživeti, bodo pozabljena v boljših časih, ko bi pa lahko prodajala dražje (Smrekar 2009, 2). Praviloma v času recesije podjetja zmanjšujejo investicije in vlaganja v razvoj. Eden izmed ciljev podjetij je lahko prav večje vlaganje v razvoj in posodabljanje proizvodnje, kamor sodi tudi vlaganje v avtomatizacijo in robotizacijo, saj lahko v tem kritičnem času ujamejo najboljše. Če bi se to izkazalo kot pravilna odločitev, bo vidno šele dolgoročno – z njihovo konkurenčnostjo. Podjetja bi se morala zavedati priložnosti, da lahko prav v tem kritičnem času z razvojem ujamejo najuspešnejša podjetja. Po mnenju poznavalcev, avtomatizacija podjetij prinaša pomembne konkurenčne prednosti, kot so boljša izkoriščenost opreme in človeških virov, manjšo porabo energije na enoto proizvoda, večjo učinkovitost proizvodnje in višjo kakovost izdelkov. To se lahko doseže samo s pametnim vlaganjem v avtomatizacijo. Po eni strani so naložbe podjetij povezane s potrošnjo, ki se sedaj zmanjšuje, po drugi strani pa so podjetja prav v teh kriznih razmerah prisiljena vedno bolj intenzivno razmišljati o optimatizaciji procesov in zniževanju stroškov. To bo zelo pomembno ob vnovični gospodarski rasti. To bodo podjetja lahko izvajala le pod pogojem, da bodo dobila želene finančne vire. Seveda ni rečeno, da bodo vsa podjetja, če bodo vlagala v avtomatizacijo uspela. Zato si je potrebno zastaviti kot sem že omenila vizijo, poslanstvo, strategijo in cilje. Podjetja morajo na podlagi investicijskega načrta ugotoviti ali se jim to splača ali ne (Gaspari 2008, 22). V del poslovne strategije podjetij mora biti vključena, če hoče biti podjetje uspešno, družbena odgovornost. Družbena odgovornost je del kakovostnega poslovanja podjetja. Rešitev podjetij pred krizo ni v krčenju izdatkov, ki niso vezani na ekonomski del poslovanja. S tem mislim na ukinitev dobrodelnih akcij ter ignoriranje zaposlenih ter drugih. V kriznih časih so največji potencial podjetij zaposleni.

20 Za razvoj podjetja je pomemben kakovosten kader. Po izbruhu krize so se nekatera podjetja odločila za pridobitev certifikata družini prijazno podjetje. To pomeni, da si ta podjetja prizadevajo, da zaposlenim omogočijo lažje usklajevanje poklica in družine. Kljub vsemu pa je premalo poudarjati samo družbeno odgovornost podjetij, ampak je potrebno tudi zahtevati družbeno odgovorno vedenje od drugih pridobitnih in nepridobitnih vladnih in nevladnih organizacij ter stanovskih skupin, zaposlenih, izobraževalnih ustanov in raziskovalnih institucij. V družbeno odgovornost bodo vlagala podjetja, ki bodo razmišljala dolgoročno in ne samo kako bodo prebrodila krizo (Drlja 2008, 24). Posledice finančne krize so hude za realni sektor. Podjetja zato višajo cene, prosijo za državno pomoč, skrajšujejo delovnik, odpuščajo, nižajo plače zaposlenim in izvajajo še druge ukrepe za ublažitev krize. Temeljni cilj podjetij je dobiček, za katerega se v krizi podjetja še posebej borijo. Raziskava v katerih je bilo vprašanih 70 podjetij je pokazala, da se kljub krizi v kateri se nahajamo, podjetja oziroma njihovi vodilni nočejo odpovedati delu svoje vodstvene plače in se ne strinjajo s tem, da se nadzornikom ne izplača nagrada ali pa je le-ta nižja. Obstajajo le redke izjeme, kot na primer Luka Koper, Slovenska industrija jekla ter druge, ostale pa o tem še razmišljajo. Plače so tako znižali v Heliosu, Alpini, Kolektorju in IUV. V teh podjetjih so mnenja, da plače znižujejo zaradi motivacije zaposlenih, da bi v teh težkih časih dali vse od sebe. V ostalih podjetjih, ki pa se ne strinjajo s tem, so mnenja (droga Kolinska), da mora menedžment v kriznih razmerah dati še več od sebe in si zaslužijo še večje plače in ne manjše. Nekatera podjetja krize še ne čutijo, ostala so mnenja, da plač in nagrad ne bo treba zmanjševat, ker so le-te že tako minimalne (Matejčič in drugi 2008, 6-7).

4.4 Kako se kaže kriza v podjetju Recesija je prizadela vse ljudi. Podjetja se srečujejo s podobnimi težavami. Nekatera jih premagujejo bolj uspešno od drugih. To je odvisno od zastavljene strategije, ciljev, vodilnih v podjetju ter drugih dejavnikov in ukrepov. Znaki krize so:

• počasnejša gospodarska rast v svetu, • počasnejša rast svetovne trgovine, • padec cen surovin, • posojilna suša in obrnjeni tokovi kapitala (od revnih k bogatim državam), • padec indeksa transportnih cen, • padec pomoči najrevnejšim državam (bogati odnašajo svoj kapital v svoje zavetje

in likvidnost), • padec indeksa potrošniške klime, • padec prodaje avtomobilov (največ v ZDA, Japonskem, manj v EU, posebno v

Nemčiji) (Štiblar 2008, 106).

Mednarodna organizacija za delo (ILO) je ocenila, da bi finančna kriza lahko vodila do rekordne brezposelnosti. Do konca leta 2009 bi se lahko število brezposelnih z lanskih 190 milijonov povečalo na 210 milijonov. Vodja mednarodne organizacije za delo je celo

21 opozoril, da bi lahko ob koncu prihodnjega leta število brezposelnih preseglo 210 milijonov. Finančna kriza in upočasnjevanje svetovnega gospodarstva je prizadela marsikatero družbo. Družbe morajo ali so že morale svoje tovarne zapreti, zaradi česar so številni izgubili delo (http://www.delo.si). Slika 2: brezposelnost v ZDA

Vir: (Rosner 2009) Graf prikazuje brezposelnost v ZDA. Gibanje brezposelnosti je prikazano od leta 1990 do danes. Iz grafa je razvidno, da se je brezposelnost do leta 2001 precej znižala, nato pa po pojavu krize v letu 2008 samo še strmo narašča. Pomanjkanje posojil, padec cen nepremičnin in padanje borznih tečajev povzročajo zmanjševanje zaupanja potrošnikov, potrošnje in naložb. Gospodinjstva so pod resničnim pritiskom. Naročila podjetij so upadla. Dejavnosti, ki so odvisne od potrošniških posojil, na primer dejavnost zasebnih gradbenih podjetij in avtomobilska industrija, so v številnih državah doživele močno poslabšanje razmer na trgih (Rosner 2009). Gospodarske razmere so vedno slabše:

• razmere na finančnih trgih ostajajo nestabilne,

• zaupanje gospodinjstev in podjetij je upadlo precej bolj, kot je bilo pričakovano, kar pa so še dodatno povzročili mediji,

• upočasnitev se je razširila na rastoča gospodarstva, kar negativno vpliva na evropski izvoz.

22 Podjetja zaradi recesije krčijo poslovne načrte in proizvodnjo, zmanjšujejo inovacije, prihaja do upadanja povpraševanja in posledično do odloga pri naložbah, odrekajo se investicijam in razvojno-raziskovalni dejavnosti, ki znižuje število delovnih mest (http://www.evropa.gov.si/index.php?id=193). Kot sem že omenila, neugodne posledice s finančno krizo poglobljeno recesijo v realnem sektorju povzroča pomanjkanje bančne posojilne podpore gospodarstvu, hkrati pa se slabšajo tudi drugi pogoji gospodarjenja. Pada povpraševanje po produktih in storitvah v tujini in doma. Zato je potrebno izvesti močne ukrepe v oporo gospodarstvu. Samo monetarni ukrepi niso dovolj, ampak je potrebna tudi fiskalna spodbuda. Lahko pride tudi do pretiravanja, ki lahko povzroči nestabilnost z inflacijo. Kriza ima za trdna podjetja, ki vlagajo v razvoj lahko tudi pozitivne učinke, saj tako prehiti konkurenco. Najbolj so prizadeta mala in mlada podjetja, saj pri bankah težje dobijo posojila. Pogoji za odobritev posojila so vedno zahtevnejši. Banke za mlada podjetja zahtevajo tudi zavarovanja v obliki osebnih poroštev. V podjetjih s strojno industrijo so naročila upadla od 20 do 30 odstotkov. To pa ni največja težava. Največja težava je neplačevanje računov oziroma vedno daljši plačilni roki. Če podjetju naročniki ne plačajo računov le-ta ne morejo plačati materiala svojim dobaviteljem in izplačati plač. Posebej je prizadeta strojna industrija, saj so ta podjetja neposredno odvisna od naročil iz tujine in ker v času krize najprej pomislijo na zmanjšanje sredstev za investicije. Med investicije se uvrščata nakup in posodabljanje strojne opreme (Pust 2009, 22).

4.5 Razlike v poslovanju podjetij pred krizo glede na trenutno stanje podjetij

Poslovanje podjetij pred krizo Obrestna mera (kratkoročni krediti)

• EURIBOR je znašal v začetku leta 2007 4 % • pribitki so bili v višini 0,3 odstotne točke navzgor

Ročnost

• okoli eno leto pri kratkoročnih kreditih • dolgoročni krediti po potrebah podjetij

Birokratske ovire/čas pridobitve kredita

• malo birokratskih ovir • hiter čas prilagoditve • brez natančnejših analiz

23 Upravljanje denarja, denarnih ekvivalentov in presežne likvidnosti

• malo najetih kratkoročnih posojil za predčasna plačila obveznosti, povezana z izkoriščanjem popustov

• upravljanju denarja ni bila namenjena posebna pozornost Upravljanje terjatev in obveznosti

• dnevi vezave terjatev in obveznosti do dobaviteljev niso bili kritični Upravljanje zalog

• upravljanju zalog ni bila namenjena večja pozornost (Cirman in Prašnikar 2008, 97) Trenutno stanje podjetij Obrestna mera (kratkoročni krediti)

• EURIBOR znaša 1,45 % (najnižje v zgodovini) • pribitki so v višini 3 odstotne točke

(Nidorfer 2009) Ročnost

• krajša od enega leta pri kratkoročnih kreditih • dolgoročne kredite je potrebno vsako leto znova obnoviti

Birokratske ovire/čas pridobitve kredita

• več birokratskih ovir • natančnejša analiza • sestajanje kreditnih odborov • daljši čas pridobitve • zahteva po ustrezni kapitalski strukturi

Upravljanje denarja, denarnih ekvivalentov in presežne likvidnosti

• več najetih kratkoročnih posojil za predčasna plačila obveznosti, povezana z izkoriščanjem popustov

• zaostreno upravljanje denarja in posledično večja učinkovitost in boljši nadzor Upravljanje terjatev in obveznosti

• večje število dni vezave terjatev in obveznosti do dobaviteljev

24 • večje spremembe so pri tistih z večjo pogajalsko močjo • večji obseg kompenzacij • pričakovane precej večje težave kupcev pri plačevanju v prihodnosti

Upravljanje zalog

• večja pozornost namenjena zalogam • več časa namenjenega analizam upravljanja • držanje zalog pri dobaviteljih • špekuliranje z zalogami surovin • minimiziranje zalog končnih proizvodov (Cirman in Prašnikar 2008, 97).

Podjetja vse težje dobijo posojila. Obresti so v letu 2008 močno zrasle in se gibljejo nekje med 9 in 12 odstotki. To pomeni, da podjetja vse težje prihajajo do denarja. Ta je vedno dražji, zato se zmanjšujejo investicije in posledično zaposlovanje. Podjetja imajo manjši dobiček. Ukrep, ki je sledil s strani centralne banke, je zmanjšanje obrestne mere. Kljub temu pa večina podjetij ni pripravljena vzeti posojila v takšnih negotovih razmerah, saj ne ve, če ga bo lahko odplačalo (Velikonja 2008).

4.6 Način obvladovanja krize Ko je leta 2008 na svetovnih finančnih trgih prišlo do krize, je EU takoj sprejela evropski načrt za oživitev gospodarstva. Njen najpomembnejši cilj, ki si ga je zadala, je obnovitev zaupanja na finančnih trgih in omejitev posledic finančne krize v gospodarstvu. Oblikovala je ukrepe v podporo aktivnostim držav članic. Evropski načrt za oživitev gospodarstva ima dva ključna stebra in eno temeljno načelo:

• Prvi steber je obsežna injekcija kupne moči v gospodarstvo za spodbuditev povpraševanja in povečanje zaupanja. Komisija je predlagala, da se države članice in EU dogovorijo o proračunski spodbudi, katera bi pospešila povpraševanje.

• Drugi steber izvira iz potrebe po neposrednih kratkoročnih ukrepih za dolgoročno

okrepitev konkurenčnosti Evrope. V načrtu je predstavljen celovit program neposrednih ukrepov v obliki pametnih naložb kot so jih imenovali. Pametne naložbe so v bistvu naložbe v prava znanja, ki jih bomo potrebovali »jutri«. Mišljene so naložbe v energetsko učinkovitost za ustvarjanje delovnih mest in varčevanje z energijo, naložbe v čiste tehnologije za spodbujanje dejavnosti, kot sta gradbeništvo in avtomobilska industrija ter naložbe v infrastrukturo in povezave za spodbujanje učinkovitosti in inovacij.

• Temeljno načelo načrta je solidarnost in socialna pravičnost. Ukrepanje mora biti v

težkih časih namenjeno predvsem tistim, ki so najbolj prizadeti. S prilagoditvijo prispevkov za socialno varnost si moramo prizadevati za ohranitev delovnih mest. Potrebni so ukrepi za izboljšanje dolgoročnih možnosti zaposlovanja ljudi, ki so

25 izgubili delo. S ciljno naravnanimi ukrepi za energetsko učinkovitost je treba znižati stroške energentov za ogrožene skupine prebivalstva.

Strateški cilji načrta za oživitev gospodarstva so:

• Spodbujanje povpraševanja in povečanje zaupanja potrošnikov.

• Zmanjšanje cene upada gospodarstva za posameznike in njegov učinek na najbolj ogrožene dele prebivalstva. Številni delavci in njihove družine so že ali pa še bodo prizadeti zaradi krize. Ustrezni ukrepi lahko zaustavijo izgubo delovnih mest in nato pomagajo ljudem, da se hitro spet vključijo na trg dela in ne postanejo dolgotrajno brezposelni.

• Pomoč Evropi, da se ustrezno pripravi in bo lahko izkoristila čas, ko bo evropsko gospodarstvo spet začelo rasti, tako, da se bo lahko ustrezno odzvalo na zahteve konkurenčnosti in potrebe prihodnosti. To pomeni izvajanje potrebnih strukturnih reform, podpiranje inovacij in dodatnega znanja v gospodarstvo.

• Pospešiti prehod na nizkoogljično gospodarstvo. Evropa bo imela tako dobre možnosti za izvajanje svoje strategije omejevanja podnebnih sprememb in spodbujanja varne oskrbe z energijo.

Vloga Evropske centralne banke in drugih centralnih bank

Monetarna politika ima v sedanjih razmerah ključno vlogo. Glede na nižja inflacijska pričakovanja je Evropska centralna banka (ECB) že znižala obrestne mere v evrskem območju. Enako so storile tudi druge centralne banke v EU. Evropska centralna banka je s tem nakazala, da so možna nadaljnja znižanja obrestnih mer. ECB je že pokazala, kako pomembna je njena vloga pri stabilizaciji trgov, in sicer s posojanjem denarja bankam in prispevanjem k likvidnosti. Vloga bank Problemi v realnem gospodarstvu izvirajo iz nestabilnosti finančnih trgov. Trden in učinkovit finančni sektor je pogoj za zdravo in rastoče gospodarstvo. Zato je stabilizacija finančnega sistema prvi korak k zaustavitvi poslabšanja in spodbujanju hitrega in učinkovitega okrevanja. EU mora ohraniti ta skupni razvoj za ponovno vzpostavitev stabilnosti in zaupanja v še vedno nestabilnem finančnem sektorju ter zagotovitev pogojev za vzdržno okrevanje gospodarstva. Banke morajo ponovno prevzeti svojo običajno vlogo in začeti zagotavljati likvidnost ter tako podpirati naložbe v realno gospodarstvo. Države članice bi morale obsežno finančno pomoč, ki je bila zagotovljena bančnemu sektorju, uporabiti za spodbujanje vračanja bank k običajnim dejavnostim kreditiranja in zagotoviti, da se znižanja obrestnih mer prenesejo na posojilojemalce.

26 Proračunska politika Ponovna vzpostavitev zaupanja bo odvisna od sposobnosti Evrope, da spodbudi povpraševanje, za kar mora uporabiti proračunsko politiko. Proračunska politika je zelo pomembna za stabilizacijo gospodarstev in ohranjanje povpraševanja (http://www.evropa.gov.si/index.php?id=193). Ukrepi fiskalne spodbude (država):

● zniževanje davčnih stopenj in drugih prispevkov ● povečanje javnih izdatkov

Vlaganja v infrastrukturo učinkujejo šele na daljši rok. Že v sami izgradnji povečujejo zaposlitev in dohodke. Povrnitve davkov se lahko takoj pretvorijo v potrošnjo, če ljudje ne bi varčevali v strahu, da bo recesija še večja. Znižanja davkov podjetjem prinašajo razbremenitve. Če veljajo za financiranje investicij iz dobičkov, lahko povečajo tudi zasebno naložbeno aktivnost. Kot avtomatični stabilizator Keynesijanskega tipa deluje socialna pomoč brezposelnim in v recesiji osiromašenim ljudem. Ukrepi v podporo posameznikom, bankam in drugim finančnim ustanovam ter predlagani ukrepi za razbremenitev podjetij:

1) pomoč posameznikom Neomejena garancija države za hranilne vloge in sprememba bančnega zakona

2) pomoč finančnemu sektorju oziroma bankam Pomoč poteka v treh korakih, pri čemer je vsak korak močnejši, če prejšnji ne deluje:

a) državna poroštva bankam za njihovo zadolževanje posojil v tujini

Državno pomoč je treba razširiti tudi na podjetja. Del poroštev bi lahko porabili za reševanje podjetij, saj izvoz zelo šepa (odkup vrednostnih papirjev, ki bi ga opravila država). S kakovostnejšimi državnimi papirji bi si tudi lažje pridobili bančno posojilo. Vse pa ima tudi svojo ceno, zato je potrebno določiti ceno za pomoč države s poroštvom. Jamstvo ne sme biti nepovratno posojilo, ki ga nikoli ni potrebno vrniti. Zato je potrebno z zakonom urediti unovčenje poroštva, ko se mora terjatev spremeniti v lastniški delež države v podjetju ali v banki. Prav tako je treba preprečiti zviševanje obrestnih mer v obdobju, ko velja neomejeno državno jamstvo za depozite.

3) pomoč podjetjem Dosedanja vlada je predlagala le davčne olajšave podjetjem. To je:

● zvišanje investicijske olajšave

27 ● zvišanje davčne olajšave za vlaganja ● postopno znižanje splošne davčne stopnje za obdavčitev dohodkov pravnih oseb

(Štiblar 2008, 121-152) V okviru nacionalnih proračunov, naj bi proračunska spodbuda imela velik pozitiven in hiter učinek na evropsko gospodarstvo in zaposlenost. Zraven tega bo učinkovala kot avtomatski stabilizator. Ta proračunska spodbuda mora biti začasna. Države članice se morajo zavezati k zaustavitvi proračunskega poslabšanja in ponovnemu izpolnjevanju srednjeročnih ciljev. Da bi bil učinek proračunske spodbude čim večji, mora spodbuda upoštevati izhodiščni položaj vsake države članice. Ta ni v vseh državah članicah enak. Države, ki so v dobrih časih izkoristile prednost in dosegle vzdržnejši javnofinančni položaj ter izboljšale svoj konkurenčni položaj, imajo zdaj večjo prednost. V državah članicah, zlasti zunaj evrskega območja, ki se soočajo z velikimi zunanjimi in notranjimi neravnovesji, pa mora biti proračunska politika namenjena predvsem odpravljanju teh neravnovesij. Proračunska spodbuda mora biti:

• pravočasna, • začasna, • ciljno usmerjena, • usklajena

(http://www.evropa.gov.si/). Prava spodbuda poveča kratkoročno proračunski primanjkljaj, vendar bi podaljšana recesija še bolj znižala dolgoročno proračunske prihodke in s tem primanjkljaj. Izbor instrumenta je odvisen od stanja, v katerem je narodno gospodarstvo. V primeru, da ima velik zunanji primanjkljaj, bo težko pridobilo dodatni tuj kapital. Učinkovita fiskalna spodbuda pomeni, da se denar potroši in da se ga ne hrani. Ta spodbuda mora biti začasna, da se gospodarstvo ne „pregreje“ hkrati pa zagotavlja dolgoročno izravnavo proračuna. Sistematični pristopi za reševanje krize:

1) finančno krizo je treba obravnavati kot sistemsko napako in ne reagirati na posamezne težave

2) potrebno je izbrati pravilno zaporedje ukrepov, da je problem lahko rešen v pravem

času

3) potrebno je konstruirati svetovni finančni sistem, da bi se izognili podobnim problemom v prihodnosti

28 V uporabi so trije načini reševanja finančnih ustanov, ki so v finančni krizi postale nelikvidne in nesolventne:

● dokapitaliziranje bank ● prevzemi izvzetih solventnih delov bankrotiranih ustanov s strani konkurentov,

ostalo pa gre v stečaj ● državne garancije za vse depozite občanov, da ne pride do navala na banke

Zraven fiskalnih in monetarnih ukrepov za reševanje krize, so zelo pomembni tudi lastni ukrepi podjetij. Lastni ukrepi podjetij so dveh vrst:

a. notranje povečanje učinkovitosti za rast dobičkov in konkurenčnost b. iskanje novih trgov in novih produktov

Uspeh podjetja je odvisen od zastavljene strategije. Strategija za preživetje podjetja v krizi se glasi:

• kratkoročno v rasti učinkovitosti in racionalizaciji, dolgoročno v novih programih in tržiščih

Notranje povečanje učinkovitosti za rast dobičkov in konkurenčnost Najprej mora podjetje znižati stroške. Če to ne zadostuje, potem sledi odpuščanje, ki ga vsaj delno lahko prepreči prožnejši trg dela (na primer skrajšani delovni čas). Ukrepi gospodarskih enot samih zase v recesijskih časih so:

• organizacijska racionalizacija • omejitev investicij • stroškovna racionalizacija

Stroškovna racionalizacija pomeni, da podjetja zaposlujejo le visoko izobražene, pogodb o delu za določen čas ne podaljšujejo, ukinjeno oziroma zmanjšano je delo preko študentskega servisa in skrajšan je delovni teden s 40 na 36 ur. Iskanje novih trgov in novih produktov Podjetja si morajo prizadevati, da najdejo nove trge, nove proizvode, s katerimi bodo lahko čim bolj ublažila padec izvoza, ki ga povzroča recesija pri izvoznih partnerjih. Novi trgi naj bi bili primerni tisti, ki imajo predvideno nadpovprečno rast in so geografsko blizu.

Eden izmed ukrepov proti recesiji je tudi delovna zakonodaja. Na področju delovne zakonodaje je potreben prožnejši trg delovne sile.

29 To pomeni:

• možnost zmanjšanja delovnika s 40 na 36 ur • ohranitev ravni minimalnih plač v sedanji krizi • lažje zaposlovanje in odpuščanje • sistemske spodbude za zaposlovanje mladih v smislu delne razbremenitve

delodajalcev iz naslova prispevkov in dajatev za prvi dve ali tri leta zaposlitve le-teh (Štiblar, 2008, 122-168)

Vodilni in tudi drugi zaposleni morajo v času krize ohraniti mirno kri in zbrati pogum zase, za sodelavce in podjetje. V tem času je zelo dobro poznati svoje lastno podjetje, njegove resurse in si postaviti oziroma vedeti kakšni so začrtani cilji. Potrebno je spremljati dogodke v okolju ter dobro poznati ekonomsko znanje ter poznati kupčeve potrebe. V času krize je zelo pomembna medsebojna komunikacija. Komunicirati je potrebno znotraj podjetja in iz sodelavcev potegniti čim več. Poznavanje trga in odzivnost posameznih prostorov sta pomembna, ko se pogovarjamo z vodji trgov, inovativnost, ko se pogovarjamo z oddelkom razvoja in iznajdljivost ter potrpežljivost pri proizvodnji. Vloga trženja v podjetjih je povezovalna, kar se današnji čas pozablja. Povezovanje med podjetjem in trgom je enako pomembno kot povezovanje med posameznimi oddelki in motiviranjem posameznikov za skupne tržne cilje. Na trgu je vedno tako, da nekdo pridobi drugi pa izgubi (Petrov 2008, 18-19). Kot sem že omenila je v krizi najbolj dragocena neposredna komunikacija. Podjetja se morajo v kriznih časih, ko so prisiljena varčevati ali pa morajo sprejemati težke poslovne odločitve še najbolj obrniti na svoje zaposlene. Notranji komunikatorji jim pomagajo, da upravljajo svoj ugled. Če zaposleni ne vedo, kaj se v podjetju dogaja, se bo zmanjšala storilnost. Dobri notranji komunikatorji poskrbijo za to, da zaposleni dobivajo točna in dosledna navodila oziroma sporočila iz vseh delov organizacije. Pomembna sta predvsem dva elementa:

• opaznost vodstvenih kadrov • neposredno komuniciranje z ljudmi

Komunikatorji morajo v podjetjih svojo pozornost nameniti vsem. Vodstvo podjetja želi v podjetju ohraniti visoko stopnjo zanosa, dobavitelji želijo vedeti ali jim bodo plačali, zaposleni pa ali še imajo službo. Menedžerji želijo veljati za verodostojne in želijo imeti visoko učinkovite zaposlene. Zaposleni zelo težko opravljajo svoje delo, če jih vodilni ne obveščajo o dogajanju. Eden izmed bistvenih dejavnikov je odnos z dobavitelji. V primeru, da dobavitelj meni, da bo podjetje kateremu dobavlja blago propadlo se lahko odloči, da temu podjetju ne bo več dobavljalo. Zato je treba dobavitelje pomiriti in jim zagotoviti, da njihova pogodba o dobavi ni ogrožena in da bodo dobili vse plačano. Zaposleni morajo imeti dostop do informacij. Zato morajo biti vodstveni delavci dosegljivi ter si morajo vzeti čas za neposreden in iskren pogovor z zaposlenimi. Pošiljanje sporočil prek elektronske pošte ali opomnikov ne zbuja velikega zaupanja.

30 Mala podjetja z manj kot 50 zaposlenimi ne potrebujejo komunikatorja, razen za kakšne posebne projekte ali odnose z mediji, medtem, ko velika podjetja komunikatorje definitivno potrebujejo. Potrebujejo predvsem njihovo taktično in strateško podporo. Kot sem že omenila je v težkih gospodarskih časih najprimernejše neposredno komuniciranje. To pomeni, da gredo menedžerji iz pisarn in se pogovarjajo z zaposlenimi, izvedejo sestanke z nižjimi in srednje zaposlenimi. Zaposlenim je treba sporočiti dejstva in jim ne prikrivati resnice (Petrov 2009, 18).

4.7 Ukrepi v posameznih oddelkih podjetja Podjetja so si med seboj zelo raznolika. Od vsakega podjetja posebej je odvisno katere oddelke ima in kakšni so njihovi ukrepi. To je predvsem odvisno od velikosti podjetja in njihove sposobnosti. V nadaljevanju bom opisala kako podjetja ukrepajo znotraj posameznih oddelkov. Podjetje ima načeloma oddelek nabave, prodaje, proizvodnjo, oddelek za marketing, finančni ter računovodski oddelek. Slika 3: kriza

Vir: (How stuff work 2008) Slika prikazuje izhod iz krize. Podjetja in gospodarstvo morajo ponovno biti naravnano tako, da bodo kupci znova zaupali gospodarstvu in tako več trošili. Če bodo kupci več trošili se bo tudi ponudba podjetij povečala. Podjetja bodo vedno več proizvajala in tako rabila vedno več materiala. Posledično bo podjetje, če se bo zvišala ponudba potrebovalo več zaposlenih, s čimer se bo zmanjšala brezposelnost. Investitorji bodo tako več vlagali in zviševali zaloge. Če bo povpraševanje, bodo podjetja imela več denarja in bodo lahko proizvajala še v večjih količinah (Harris 2008).

31 4.7.1 Oddelek nabave Nabava je poleg prodaje edina, ki ima neposreden stik z zunanjim okoljem. Okolje v katerih delujejo podjetja, se v sedanjih časih neprestano in zelo hitro spreminjajo. Če hoče podjetje delovati in dolgoročno obstajati, se mora takšnim dinamičnim okoljem neprestano prilagajati. Za podjetje je pomembno uspešno delovanje nabavne funkcije, saj je od tega odvisno poslovanje celotnega podjetja. Naloga nabave ni samo naročanje, prevzem, skladiščenje materiala, ampak se mora ukvarjati s preučevanjem nabavnega trga, planiranjem nabave, odločitvami glede nabavnega poslovanja, odločitvami glede izbire dobaviteljev in komuniciranja z njimi. Uspešno in kakovostno delovanje nabavne službe je lahko podjetju tudi konkurenčna prednost ali pa vsaj določen vir znižanja stroškov oziroma povečanja prihrankov. V nabavi je zaposleno osebje, ki ima primerno tehnično znanje, občutek za komercialni vidik procesa nabave, pozna pa tudi osnove logistike in ima zadovoljivo računalniško znanje. Temeljni cilj nabave je, da nabavi primerno količino materiala, ustrezne kakovosti, po primerni ceni in da je material pravočasno na zalogi. Pridobiti si mora čim več informacij o najrazličnejših dobaviteljih. Te informacije se nanašajo na zanesljivost, ceno, kakovost materiala, odgovornost dobavitelja ter o možni količini, ki jo lahko dobavlja. Na podlagi teh informacij se podjetje odloči za najbolj primernega dobavitelja. Podjetja in druge gospodarske organizacije so v času krize kot je sedaj soočena s številnimi strateškimi izzivi. Pri večini podjetij so v ospredju upad naročil, potrebe po hitrem zniževanju stroškov, krizno upravljanje z denarnim tokom ter drugi ukrepi. Nabava je tesno vpletena v vse te ukrepe. Podjetja dandanes kupijo večji del svoje realizacije od svojih dobaviteljev in to ne več le samo material, vedno bolj prevladujejo storitve in znanje. Vpletenost nabave v vrednostno verigo vsakega podjetja skupaj s specifičnimi izzivi, ki jih prinaša kriza, kot so zniževanja količin in težavnost poslovnega načrtovanja, tveganja povezana z obstojem dobaviteljev, likvidnostni problemi, danes pred nabavo postavlja bistveno večje naloge in izzive, v primerjavi s preteklimi obdobji. Zato so ukrepi nabave usmerjeni v zniževanje stroškov na vseh ravneh. Največje pritiske doživljajo dobavitelji, saj si podjetja izbirajo najcenejše in kakovostno še vedno sprejemljive dobavitelje. Kljub vsemu pa zmanjševanje stroškov samo na strani dobaviteljev za podjetja to ne bo dovolj. Nabavljati je potrebno na trgih, ki so najcenejši. Na tak način bo podjetje konkurenčno. Tradicionalne metode zniževanja stroškov se kombinirajo z inovacijami, upravljanjem tveganja, vzdržnostjo in s strukturo vrednostne verige. Tako so vodilna globalna podjetja v zadnjih dveh letih uspela znižati stroške neposrednega materiala do pet odstotkov, stroške posrednega materiala, storitev in investicijske opreme pa na ravni šest odstotkov in več. V procesu zniževanja stroškov kot sem že omenila igrajo pomembno vlogo tudi nakupi v nizko stroškovnih državah, kot so Kitajska, Indija, države vzhodne Evrope. Tako nabava pridobiva vse večjo organizacijsko pomembnost in fleksibilnost. Ker vsak drugi direktor nabave poroča neposredno predsedniku uprave, je nabavna funkcija tudi vse bolj centralizirana. Ključnega pomena pri nabavi je tudi ukrep pridobivanja inovacij iz zunanjega okolja, ki lahko izboljša inovacijski proces. Poudarek je tudi na upravljanju zaposlenih, saj podjetja v nabavi uporabljajo vse sile v boju za pridobitev najbolj nadarjenih kadrov. Še posebej pa izstopata dve področji. Prvo je upravljanje s tveganji, ki

32 je danes še posebej aktualno. Več kot 80 odstotkov vodilnih podjetij ima v svoje nabavne strategije vgrajene ukrepe za doseganje nepretrganosti dobav, kar merijo preko modelov uspešnosti. Pri upravljanju s tveganji v nabavi uporabljajo tehnike, kot so sistemi jamstev, načrtovanja v primeru katastrof in uporaba mega trendov. Drugo področje je povezano z družbeno odgovornostjo. Več kot 90 odstotkov vodilnih podjetij ima v svojih ciljih zapisane vrednote družbene odgovornosti. (Žibret 2008, 48-49).

4.7.2 Oddelek prodaje Prodaja je zelo pomembna za podjetje. S prodajo podjetje pokriva svoje stroške, ki so nastali pri nabavi materiala, proizvodnji in druge stroške. S prodajo podjetje želi doseči čim večji prihodek oziroma dobiček, ki podjetju omogoča nemoteno poslovanje. Prodajo je treba skrbno načrtovati. Temeljni cilj prodaje je, da se proda čim več izdelkov dobre kakovosti, ob pravem času, na pravem kraju in se pri tem dobi zaslužen dobiček. V času krize je še potrebno posebej paziti, da podjetje ne zamuja z dobavo, ter da so izdelki primerne kakovosti. Eden izmed ukrepov prodaje je tudi, da se preveri kakšno je stanje na trgu (konkurenca). Na podlagi tega se tudi določi končna cena, ki bo tako za podjetje kot tudi za kupce najbolj primerna in se tako doseže čim večji dobiček. S kakovostnimi in vizualno lepimi izdelki podjetje osvoji tržišče. S pomočjo katalogov, popestreno spletno stranjo, raznimi popusti na izdelke ter posebnimi popusti za zaposlene, reklamami na televiziji, radiu še lahko poveča prodajo. Podjetja se morajo potruditi, da se proda čim več domačih izdelkov in ne izdelkov tujih proizvajalcev. Zato morajo biti pripravljena še bolj znižati cene, kar se lahko obrestuje v prihodnosti. V oddelku prodaje je potrebno zaposliti komunikativne, prijazne, odgovorne in sposobne prodajalce, ki so pripravljeni strankam svetovati. Podjetje bo doseglo uspeh, če bo prodajalo različne izdelke in ne bo osredotočeno samo na eno panogo. Zato je potrebno še dodatno popestriti ponudbo. Za uspešnost prodaje je potreben tudi dobro izveden prodajni načrt. Z njim lahko podjetje spremlja vse aktivnosti prodajalcev in ne samo rezultatov. V času krize je to še posebej pomembno. Načrt mora biti sestavljen tako, da je dejansko izvedljiv in terminsko določen. Tako vsak prodajalec ve kaj mora delati, saj pozna ambicije in cilje podjetja. V pripravo poslovnega načrta mora biti vključeno vodstvo podjetja. Vodstvo mora zbrati določene zunanje informacije kot so kakšni so tržni trendi, kaj se dogaja na trgu, kdo so konkurenti, kaj pričakujejo kupci ter notranje informacije kot so kakšna je ponudba podjetja, kakšni so ljudje in drugi viri (Pahor 2009, 44-45).

4.7.3 Proizvodnja V krizi, v kateri smo se znašli, je še posebej pomembno, da ima podjetje sposobne, odgovorne in zanesljive ljudi, ki bodo delali kakovostne izdelke, da bodo svoje delo opravili pravi čas in bodo kupci zadovoljni. Zato mora podjetje preveriti ali ima res takšen zaposlen kader. Vodilni v podjetju morajo dati zaposlenim točna in pravočasna navodila tako, da vsak ve kaj je njegovo delo in kaj se od njega pričakuje. Med vodilnimi in zaposlenimi v proizvodnji mora v času krize biti še posebej odprta komunikacija, brez prikrivanja. Delavci ne smejo imeti občutka manj vrednosti, saj se v tem primeru tudi kakovost dela zmanjša. Zaposleni morajo biti odgovorni, zanesljivi, natančni in iznajdljivi.

33 Delo mora biti primerno njihovim sposobnostim in znati jih treba motivirati. Dobiti morajo primerno in redno plačo. Za uspešno opravljeno delo morajo biti dodatno nagrajeni. Delavce, ki nočejo delati je potrebno odpustiti. V času krize in velikih globalnih podnebnih sprememb so v prednosti podjetja, ki delajo ekološke izdelke, saj le-tem v večji meri s subvencijo pomaga tudi država. Zato je priporočljivo, če se tudi ostala podjetja osredotočijo na ekološke izdelke s katerimi bodo lahko zmanjšala svoje stroške (npr. zmanjšanje kataloške prodaje in tako varčevanje s papirjem). Ker se naročila podjetij zmanjšujejo se kopičijo zaloge, prav tako pa je tudi zaposlenih preveč, saj ni več toliko dela. To se lahko ublaži s skrajšanim delovnikom na 36 ur, v skrajnem primeru pa z odpuščanjem. Pri izdelovanju izdelkov je še posebej potrebno paziti, da se po nepotrebnem ne troši električna energija ter da se material uporablja v primernih količinah. Spremljati je potrebno zaloge materiala in ažurno obveščati oddelek nabave o potrebah v proizvodnji.

4.7.4 Oddelek za marketing oziroma trženje V času recesije je potrebno proučiti in poiskati nove trge, ki bi ustrezali podjetjem za prodajo svojih izdelkov. Seznaniti se morajo s potrebami in navadami kupcem. Podjetja morajo povečati oglaševanje, predvsem oglaševanje preko spleta in tako pospešiti prodajo. Z učinkovitim oglaševanjem bo tudi posel podjetij cvetel. Predvsem je potrebno iskati nove inovativne načine, ki bodo povečali prihodke. Večina podjetij je za trženje uporabljala tiskane verzije oglaševanja kot so tiskanje katalogov ali tiskanje letakov. To povzroča podjetjem velike stroške, hkrati pa ni ekološko naravnano. Zato je priporočljivo za uspeh podjetij, da se osredotočijo na ciljno skupino potrošnikov, poiščejo poseben ciljni trg in se osredotočijo nanj. Vse to pa se lahko doseže z oglaševanjem na spletu, ki je najhitrejši rastoči oglaševalski trg na svetu. Ena izmed možnosti za povečanje prodaje bi lahko bil tudi mobilni marketing, saj mobilni telefon uporablja dandanes vsak in je najhitrejša pot za prenos informacij (http://adwords-google-oglasevanje.com).

4.7.5 Finančni oddelek V finančnem oddelku pripravljajo operativne finančne načrte, spremljajo likvidnost podjetja, vodijo evidence zadolževanja in vezave finančnih sredstev, vršijo izterjavo, svetujejo načine zavarovanja terjatev in sodelujejo pri pripravi letnih finančnih načrtov. Finančno računovodska funkcija je v večina podjetjih združena, saj je njuna vloga med seboj tesno povezna. Podjetja, ki so se pred krizo preveč zadolžila imajo sedaj velike težave ali pa so celo že propadla. Pred najemom posojila morajo v podjetju preveriti svojo plačilno sposobnost, da bo posojilo podjetje sposobno odplačevati. Podjetja, ki so preveč zadolžena bodo morala v času krize zmanjšati druge stroške, na primer odpustiti zaposlene, zmanjšati materialne stroške ali pa prositi za pomoč državo. Skrbno bo potrebno spremljati izdane in prejete račune ter jih voditi ažurno. Spremljati se morajo prilivi in odlivi in se nato vsak konec meseca sestavi poročilo. Prav tako se bodo zaostrili plačilni pogoji plačevanja tako z ene kot z druge strani podjetij. Znotraj oddelka mora potekati odprta komunikacija in zaupanje, saj to je ključ do uspeha.

34 4.7.6 Računovodski oddelek V računovodskem oddelku se zbirajo, urejajo, obdelujejo, prikazujejo in shranjujejo podatki ter informacije iz preteklosti ter za prihodnost. Računovodstvo spremlja vse poslovne dogodke, ki kakorkoli vplivajo na sredstva, obveznosti do njihovih virov, stroške, odhodke, prihodke in poslovni izid. Na podlagi tega se točno vidi kaj podjetju prinaša dobiček in kaj izgubo. Torej tako lahko podjetje prouči v kaj se mu splača bolj vlagati in v kaj manj. To je tudi eden izmed ukrepov kako prebroditi krizo. Edino računovodstvo lahko pokaže, kako je dejansko bila uspešna organizacija pri doseganju svojih gospodarskih, finančnih in drugih ciljev. Cilj računovodstva je, da oblikuje informacije za potrebe odločanja in izvajanja v okviru poslovne celote ter za potrebe zunanjih uporabnikov, da bi ekonomsko čim bolj smotrno poslovali ter ohranjali in povečevali kapital. Računovodstvo podaja informacije v obliki računovodskih poročil, med katerimi so najpomembnejši računovodski izkazi podjetja. V podjetjih morajo v času krize še pogosteje organizirati sestanke na katerih se predstavi poslovanje podjetja in na katerem se lahko udeleženi posvetujejo glede izboljšanja bilance stanja. Večkrat je potrebno izvesti tudi revizijo poslovanja, da se preveri pravilnost poslovanja, saj so se kar pri večjem številu podjetij odkrile nepravilnosti poslovanja. Potrebna je boljša komunikacija znotraj podjetja, saj so oddelki med seboj povezani. Le tako bo podjetje doseglo uspešen rezultat ter bo konkurenčno. V računovodstvu morajo prav tako sproti spremljati zakonodajo ter spreminjanje davkov, ki se zaradi krize vse pogosteje pojavlja. Če so stroški materiala, plač ali česa drugega preveliki, je to razvidno iz bilance stanja, na podlagi katere se lahko podjetje, če se mu zdi primerno, odloči za zmanjšanje teh stroškov.

35

5 SKLEP Trg je vse do nastanka krize spremljal velik tehnološki napredek, inovacije in globalizacija. Postajal je vedno bolj fleksibilen in povezan. Globalna finančna kriza izvira iz težav ameriškega trga. Glavni vzrok finančne krize je hitra rast trga drugorazrednih hipotekarnih posojil. Eden izmed pomembnih vzrokov je tudi predvsem neustrezna ocena prisotnega tveganja drugorazrednih posojil. V ZDA so se od leta 1930 cene nepremičnin samo zviševale, nato pa so nepričakovano po letu 2007 začele padati. Znižale so se toliko, da se posojilojemalcem ni splačalo več posojil odplačevati in so raje odstopili od pogodbe. Nepremičnine so se začele prodajati na dražbah, kar pa je še dodatno povzročilo padec cen. Tako se je kriza v bistvu začela in se nato iz ZDA razširila po vsem svetu. Banke so zaradi pomanjkanja kapitala in denarja omejile posojila, s čimer je finančna kriza prehajala v delovanje realnega gospodarstva. Spremenjeni pogoji financiranja so vidni prek naraščanja obrestnih mer in skrajšanja ročnosti kreditov. Zaradi tega se obetajo spremembe podjetjem. Podjetja se na zaostrene pogoje odzovejo tako, da zmanjšajo naložbe v stalna sredstva, s prilagoditvijo denarnega toka in zmanjšano proizvodnjo. Krizo v podjetjih dodatno povečuje nezaupanje gospodinjstev. Porabniki oziroma potrošniki sedaj manj povprašujejo po izdelkih in storitvah, kar je posledica strahu pred krizo. Ljudje tako varčujejo in zmanjšujejo potrošnjo, saj jih je strah pred izgubo službe, posledično pa imajo zato podjetja manj naročil. Vso zadevo so dodatno napihnili še mediji. Posledice so najbolj prizadele zaposlene, saj so zaradi pomanjkanja naročil in s tem dela izgubili službo ali pa jim to grozi. Podjetja zmanjšujejo stroške poslovanja na vseh področjih. Prizadeti so tudi študenti, saj je dela za le-te vedno manj. Da ne bi prišlo do popolnega zloma gospodarstva, ter da se kriza pomiri, je potrebno sprejeti ukrepe tako s strani Evropske centralne banke, bank, države in tudi znotraj podjetij. Evropska centralna banka (ECB) je že znižala obrestne mere v evrskem območju, banke so znižale obrestne mere posojilojemalcem – po drugi strani so se znižale tudi obrestne mere za depozite, država pa spodbuja gospodarstvo s pomočjo zniževanja davčnih stopenj in drugih prispevkov ter s povečanjem javnih izdatkov. Ljudem, ki so ostali brez služb je treba pomagati s socialno pomočjo. Podjetja izvajajo ukrepe tako, da zaposlujejo le visoko izobražene, pogodb o delu za določen čas ne podaljšujejo, ukinjeno oziroma zmanjšano je delo preko študentskega servisa in skrajšan je delovni teden s 40 na 36 ur. Iz raziskave sem ugotovila, da je v teh časih zelo pomembno notranje komuniciranje zaposlenih. Podjetja morajo kljub vsem težavam s katerimi se srečujejo vlagati v razvoj – seveda pod pogojem, da jim to dopuščajo banke. Preživelo bo podjetje, ki bo imelo najboljše ter realno zastavljene cilje in strategijo. Prav tako sem ugotovila, da je do krize vodil tudi pohlep vodilnih in zaposlenih v podjetjih, prav tako tudi bank. Iz anket nekaterih podjetij je razvidno, da kljub krizi v kateri smo, vodilni še vedno vztrajajo pri svojem izjemno visokem zaslužku in nočejo niti slišati o zmanjšanju le-tega.

36 6 POVZETEK V diplomskem seminarju sem predstavila aktualno krizo in njeno obvladovanje v poslovanju podjetja. Diplomski seminar sem začela s krajšim uvodom v katerem sem nakazala tematiko, problem ter cilje diplomskega seminarja. Namen diplomskega seminarja je predstaviti aktualno krizo, njen vzrok, nastanek in posledice. Finančna kriza se je prenesla v realno gospodarstvo. Začela se je v ZDA in se razširila po vsem svetu. Z njo se srečujemo vsi. Banke so omejila posojila, cene delnic in nepremičnin padajo, gospodinjstva omejujejo svojo potrošnjo, vse skupaj pa dodatno napihujejo še mediji. Posledica tega je pomanjkanje naročil v podjetjih. Zaradi tega se zvišuje število nezaposlenih. Za preprečitev krize so podjetja, države, posamezniki in banke izvedli različne ukrepe. Evropska centralna banka je znižala obrestne mere v evrskem območju, banke so znižale obrestne mere posojilojemalcem, država pa spodbuja gospodarstvo s pomočjo zniževanja davčnih stopenj ter s povečanjem javnih izdatkov. Brezposelnim se pomaga s socialno pomočjo. Podjetja izvajajo ukrepe tako, da pogodb o delu za določen čas ne podaljšujejo, odpuščajo, ukinjeno oziroma zmanjšano je delo preko študentskega servisa in skrajšan je delovni teden s 40 na 36 ur. Podrobneje sem opredelila, kako se podjetja soočajo s krizo v posameznih oddelkih. V času krize je še posebej pomembno zaupanje znotraj podjetja. Ugotovila sem, da ima kriza kljub vsem negativnim posledicam vendarle tudi prednosti. To je zmanjšanje onesnaževanje okolja. Ključne besede: preprečevanje krize, finančna kriza, globalna recesija, brezposelnost, inflacija, tveganje, zaupanje

37 ABSTRACT In the diploma seminar I presented the current crisis and how to deal with it. The diploma seminar begins with a short introduction, describing it´s theme, it´s problems and it´s goals. The purpose of this seminar is to present the contemporary crisis, the cause of its beginning and the consequences. The financial crisis had made the transition into real economy. It started in the USA and has spread all over the world. We all have to confront with the crisis. Banks have limitated their loans, prices of shares and real estates are falling, housekeepings are limiting their consumption and additionally the media is blowing it all up. Consequence of this is the lack of orders within the companies and that is why the number of unemployed population is rising. Companies, governments, individuals and banks have made several actions in order to prevent the crisis. The European Centarl Bank lowered interest rates within euro area, banks have reduced the credits interest rates and the government has been encouraging economy with the help of reducing of tax rates and with increasing public expentitures. The unemployed are getting social assistance. Companies are doing measures so, that they aren´t extending contract times, they are firing, removing or reducing work by student employement service and the week is shortened from 40 to 36 hours. I have defined how companies confront with the crisis within individual departments in detail. Trust inside companies is even more important in the time of crisis. I found that in spite of all negative consequences the crisis also has some advantages, such as a decrease of pollution of environment.

Key words: preventing the crisis, financial crisis, global recession, unemployment, inflation, risk, trust

38

7 LITERATURA • Belak, Janko. 2002. Politika podjetja in strateški managment. Maribor: Založba MER. • Drlja. Katarina. 2008. V kriznih časih si podjetja ne morejo privoščiti družbene

neodgovornosti. Finance 236/2880, 24. • Gaspari, Maja. 2008. Kako v krizi ujeti vlak z najboljšimi. Finance 221/2865, 22. • Ledinek, Uroš. 2009. Ali se podjetja res zavedajo valutnega tveganja. Finance

27/2932, 21. • Matejčič, Katarina in drugi. 2008. Kriza je, nižje nagrade in plače pa večinoma ne.

Finance 229/2873, 6-7. • Matejčič, Katarina in drugi. 2009. S čim je mogoče v recesiji zaslužiti. Finance

86/2981, 2-3. • Mojmir, Mrak. 2002. Mednarodne finance. Ljubljana: GV Založba. • Petrov, Sabina. 2009. V krizi je najbolj dragocena neposredna komunikacija. Finance

90, 18. • Petrov, Sabina. 2008. Ohraniti mirno kri in zbrati pogum. Finance 243/2887, 18-19. • Prašnikar, Janez, in Andreja Cirman. 2008. Globalna finančna kriza in eko strategije

podjetij: dopolnjevanje ali nasprotovanje. Ljubljana: Časnik Finance. • Pust, Borut. 2009. Najbolj ranljiva so mala podjetja. Finance 73/2668, 22. • Smrekar, Tanja. 2009. Kako pametno skozi krizo. Finance 86/2981, 2. • Štiblar, Franjo. 2008. Svetovna kriza in Slovenci. Kako jo preživeti? Ljubljana:

Založba ZRC. • Usenik, Boštjan. 2008. Porabniki stisnili denarnice in udarili po poslih. Finance

227/2871, 5.

VIRI

• Cirman, Primož (13.10. 2008). Dnevnikovi anketiranci: Finančna kriza bo prizadela gospodinjstva, a razloga za paniko (še) ni. URL: http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042213835, [6. 8. 2009].

• Delo (20.10.2008). Finančna kriza se širi in poglablja. URL: http://www.delo.si/clanek/69482, [15. 5. 2009].

• Dernovšek, Igor (3. 1. 2009). Finančna kriza prihaja: Leto 2009 ne bo prav nič rožnato. URL: http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042233647, [6. 8. 2009].

• Google oglaševanje (15. 5. 2009). Oglaševanje v času gospodarske krize. URL: http://adwords-google-oglasevanje.com/oglasevanje-v-casu-gospodarske-krize, [15. 5. 2009].

• Harris, Tom (15. 5. 2008). How Recessions Work URL: http://www.howstuffworks.com/recession.htm, [15. 5. 2008].

• Nidorfer, Matjaž (27. 7. 2009). Pasti nizkih obrestnih mer. URL: http://www.mojevro.si/253605, [6. 8. 2009].

• Pahor; Nives (31. 1. 2009). Imate izdelan prodajni načrt. URL: http://www.mercuri.net/NR/rdonlyres/2F6150E7-E58A-4B83-8EB1-078407628904/0/a_Imate_izdelan_prodajni_nacrt_POD.pdf, [15. 5. 2009].

39 • Poslovna akademija Finance (20.10.2008). Finančna kriza predstavlja turbopospešek v

recesijo. URL: http://www.finance-akademija.si/?go=article&artid=227072, [15. 5. 2009].

• Razgledi (30. 9. 2008). Finančna kriza tudi že v Sloveniji. URL: http://razgledi.net/blog/2008/09/30/financna-kriza-tudi-ze-v-sloveniji/˙, [15. 5.2009].

• Republika Slovenija (15. 5. 2008). Finančno gospodarska kriza. URL: http://www.evropa.gov.si/index.php?id=193, [15. 5. 2008].

• Rosner, Jake (7. 7. 2009). Long-Term Unemployment: The Recession’s Hidden Threat.URL:http://www.ppionline.org/ppi_ci.cfm?knlgAreaID=450021&subsecID=900211&contentID=255047, [1. 7. 2009].

• Velikonja, Primož (20.11.2008). Finančna kriza in globalne spremembe. URL: http://beta.siol.net/Gospodarstvo/Financna_kriza/Novice/2008/11/Financna_kriza_in_globalne_spremembe.aspx, [15.5.2008].

• Žibret, Branko (15. 5. 2008). Nabava: vse manj se izdeluje, vse več se sestavlja. URL: http://www.zdruzenje-manager.si/storage/5188/14_Nabava_vse_manj_se_izdeluje.pdf, [15. 5. 2008].

• Žurnal24 (4. 4. 2009). Kriza koristi planetu. URL: http://www.zurnal24.si/cms/novice/gospodarstvo/index.html?id=102883, [15. 5. 2009].