Kot vropski državljan pravice in priložnosti imam kako dobro jih … · 2019. 7. 29. · Jaz tebi radost - ti meni modrost / [uredila Zdenka Premoša]. - Ljubljana: Zveza prijateljev

Kot evropski državljan pravice in priložnosti imam -kako dobro jih poznam?

Evropsko leto državljanov 2013

natečaj 2012/2013

1

NATEČAJ JE ENA IZMED AKCIJ PARTNERSTVA MED EVROPSKO KOMISIJO, VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN EVROPSKIM PARLAMENTOM PRI

KOMUNICIRANJU EVROPSKIH VSEBIN

Vsebina publikacije ne predstavlja uradnega stališča Evropske komisije ali Vlade Republike Slovenije.

KOORDINATORICA NATEČAJA V SLOVENIJI

RAZPIS ŠTIRINAJSTEGA NATEČAJA »EVROPA V ŠOLI« 2012/2013»KOT EVROPSKI DRŽAVLJAN PRAVICE IN PRILOŽNOSTI IMAM -

KAKO DOBRO JIH POZNAM?«in

PREGLED NAGRAJENK IN NAGRAJENCEV TRINAJSTEGA NATEČAJA»JAZ TEBI RADOST - TI MENI MODROST«

2

EVROPA V ŠOLI

RAZPIS ŠTIRINAJSTEGA NATEČAJA »EVROPA V ŠOLI« 2012/2013»KOT EVROPSKI DRŽAVLJAN PRAVICE IN PRILOŽNOSTI IMAM - KAKO DOBRO JIH POZNAM?«

in

PREGLED NAGRAJENK IN NAGRAJENCEV TRINAJSTEGA NATEČAJA»JAZ TEBI RADOST - TI MENI MODROST«

Izdajatelj: Izdajo publikacije so omogočili:Zveza prijateljev mladine SlovenijeNacionalni odbor Evropa v šoli

Zanj:Karin Elena Sánchez, generalna sekretarka ZPMS

Uredila:Zdenka Premoša

Lektorirala:Karin Elena Sánchez

Oblikovanje in prelom:RM design d.o.o., Ljubljana

Tisk:Tiskarna Rotosi d.o.o.

Naklada: 1500 izvodov

Oktober 2012

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

37.015.31:342.7(082)

EVROPA v šoli : razpis štirinajstega natečaja Evropa v šoli 2012/2013 Kot evropski državljan pravice in priložnosti imam - kako dobro jih poznam? in pregled nagrajenk in nagrajencev trinajstega natečaja Jaz tebi radost - ti meni modrost / [uredila Zdenka Premoša]. - Ljubljana: Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) : Nacionalni odbor Evropa v šoli, 2012

ISBN 978-961-6331-46-3 (ZPMS) 1. Premoša, Zdenka 263837952

EVROPA V ŠOLI

3

Leto 2013 bo Evropsko leto državljanov. 1. novembra 2013 bo preteklo natanko 20 let od začetka veljavnosti Maastrichtske pogodbe, ki je uvedla evropsko državljanstvo. Le-to ne nadomešča nacionalnega, marveč ga dopolnjuje, saj vsem državljanom Evropske unije podeljuje dodatne pravice, ki jih zagotavljajo pogodbe EU in ki so v središču njihovega vsakdanjega življenja. Za razglasitev Evropskega leta državljanov se je Evropska komisija odločila na osnovi ugotovitev, ki kažejo, da skoraj polovica (48 %) Evropejcev meni, da niso dovolj obveščeni o svojih »evropskih« pravicah. Evropsko leto državljanov nam bo to pomagalo spremeniti, saj bo dobra priložnost, da ljudje izvedo, kaj Evropska unija lahko stori zanje.

Na osnovi ugotovitev o vrzelih v poznavanju pravic, ki jih prinaša evropsko državljanstvo, so konkretni cilji evropskega leta 2013 naslednji: 1. povečati ozaveščenost državljanov o njihovih pravicah do

prostega prebivanja v Evropski uniji; 2. povečati ozaveščenost državljanov o tem, kako lahko izkoristijo

pravice in politike EU; 3. spodbuditi njihovo aktivno vključenost v oblikovanje politik

EU; 4. spodbuditi razpravo o učinku in potencialu pravice do

prostega pretoka, zlasti kar zadeva povečanje kohezijske politike in boljše razumevanje med ljudmi.

Evropsko leto državljanov nam bo v razmislek postavljalo predvsem vprašanja, ki se navezujejo na pravico do prostega gibanja in prebivanja v EU. Pravica do gibanja, ki je nujen pogoj in hkrati spodbuda za čezmejno uveljavljanje drugih pravic državljanov EU, zajema še: pravico do socialne varnosti, zdravstvenega varstva, izobraževanja in priznanja poklicnih kvalifikacij, iskanja zaposlitve in dela, aktivne politične udeležbe, pravice državljanov kot potnikov ali turistov ter pravice, ki jih imamo državljani kot potrošniki blaga in storitev.

Otroci in mladostniki so družbena skupina, ki redkeje razmišlja o vseh zgoraj navedenih pravicah in jih morda še redkeje povezuje neposredno s svojim položajem. Večino pravic namreč otroci in mladostniki, še zlasti v Evropi, dojemajo kot samoumevne. Pravica, ki jo želimo posebno nasloviti v natečaju Evropa v šoli 2012/2013, je pravica do izobraževanja.

Listina Evropske unije o temeljnih pravicah navaja, da pravica do izobraževanja ne sme biti odvzeta nikomur. Ta pravica pripada vsem, ne glede na spol, raso, barvo kože, etnično, socialno poreklo, jezik, vero, prepričanje, politično ali katerikoli drugo opredelitev. To pravico ima vsak ne glede na pripadnost narodnostni manjšini, premoženje, rojstvo, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost. Izobrazbi, ki je pomembna za osebni razvoj posameznika in za razvoj celotne družbe, Evropska unija posveča veliko pozornosti. Vsaka država mora v okviru svoje izobraževalne politike spoštovati pravico staršev, da zagotovijo svojim otrokom takšno izobraževanje, ki je v skladu z njihovim lastnim verskim in filozofskim prepričanjem. Seveda pa tako izobraževanje ne sme biti kakorkoli v nasprotju s pravicami otrok samih. Evropska unija na področju izobraževanja spodbuja tudi prehajanje iz ene v drugo državo. Vsak dijak lahko šolanje nadaljuje na katerikoli šoli v Evropi. V ta namen so bili oblikovani naslednji programi:

COMENIUS je namenjen dvigu kakovosti šolskega izobraževanja v Evropi, omogoča spoznavanje in razumevanje evropske kul-tur ne in jezikovne raznolikosti ter mladim omogoča prido-bivanje osnovnih spretnosti in kompetenc, potrebnih za njihov osebni razvoj, za prihodnje zaposlovanje in za aktivno evropsko državljanstvo;

LEONARDO DA VINCI odgovarja na učne potrebe posameznikov in delodajalcev ter bogati ponudbo poklicnega izobraževanja in usposabljanja, podpira povezovanje socialnih partnerjev in razvoj konkurenčnosti z vlaganjem v znanje delovne sile in izvedbo evropskih politik;

MLADI V AKCIJI je program Evropske unije, ki sledi ciljem evropskega sodelovanja na področju mladine. Omogoča finančno podporo projektom neformalnega učenja in mobilnosti mladih, ki prispevajo k ciljem evropskega sodelovanja na področju mladine.

Pri mednarodnem prehajanju iz šole na šolo je zelo pomembno priznavanje spričeval, za kar sta zaradi različnosti šolskih sistemov po Evropi pomembni mreži EURYDICE in ENIC-NARIC, ki z informacijami lajšata postopke priznavanja spričeval.

Pravica do izobraževanja, ki je del pravice do prostega prebivanja in prostega pretoka, se pomembno povezuje s pravico do iskanja zaposlitve in dela; obe pravici pa se povezujeta s socialno politiko oziroma pravico do socialne varnosti in zdravstvenega varstva. Kaj vse je potrebno, da mladi najdejo delo kjerkoli v EU? Je pri tem pomembno znanje, izobrazba, iznajdljivost, znanje tujih jezikov, ambicije? Kako je pri tem z dovoljenjem za bivanje, kako je z zdravstvenim in socialnim varstvom?

S poskusom iskanja odgovorov na vprašanja, ki se nam zastavljajo v okviru evropskega leta 2013, se preko pravice do prostega gibanja in prebivanja v EU, ki je nujen pogoj za številne druge pravice, soočamo tudi z vprašanjem identitete. S selitvijo v druge države EU bodisi zaradi dela staršev ali izobraževanja, prihajajo otroci in mladostniki v stik z novim okoljem. Spoznavajo nove kulture in vanje vnašajo tudi svojo. Pri tem prepletanju je pomembno, kako se vidijo, doživljajo, kako o sebi mislijo in se vrednotijo, kakšen odnos imajo do svoje nacionalne identitete. Hkrati pa je pomembno tudi njihovo razumevanje in doživljanje drugih narodov, da znajo z drugimi sobivati, da priznavajo njihovo kulturo in način mišljenja, da so se pripravljeni dogovarjati in aktivno reševati konflikte. In če naj bi to pričakovali od mladih generacij, bi morali najprej biti tega zmožni odrasli – vsaj tisti, ki se dejavno ukvarjamo z otroki in mladimi. Tudi od našega dojemanja drugih je odvisno naše razumevanje in ravnanje v skupnem evropskem prostoru. Tako se nam zastavlja vprašanje ali nam za občutek povezanosti v skupnost z ostalimi narodi Evrope zadostuje možnost svobodnega potovanja znotraj meja EU in skupna valuta ali pa smo pripravljeni aktivno soustvarjati evropsko zgodbo? Na področju izobraževanja pa se sprašujemo kako dobro poznamo pravice in priložnosti, ki jih imamo kot evropski državljani? Ali nas te priložnosti dovolj spodbujajo pri iskanju poti na področju izobraževanja in poklicnega delovanja na celotnem evropskem območju?

Prepričani smo, da so navedena vprašanja dovolj zanimiva za današnjo generacijo otrok in mladostnikov, ki si lahko svoje

Evropsko leto državljanov

EVROPSKO LETO DRŽAVLJANOV

4

izobraževalne in poklicne poti izbirajo mnogo bolj smelo kot starejše generacije. Tudi zaradi odprtosti, ki jo je prineslo evropsko državljanstvo. In prav zaradi skupnih poti, po katerih bodo v izobraževalnih ustanovah in uspešnih podjetjih po vsej Evropi hodili mladi iz različnih držav, je pomembno tudi vprašanje lastne identitete. Kdo smo in kaj prinašamo v skupni evropski prostor? Na kaj smo lahko ponosni, kaj znamo in kaj prispevamo? Kako živeti in ustvarjati skupaj z drugimi narodi in ob tem ohraniti svojo kulturo in prepoznavnost? Ali smo zmožni ohranjati svojo identiteto in se hkrati srečevati z osebami, ki zavzemajo druge identitetne položaje? Ali znamo spoštovati in sprejemati druge, različne, drugačne?

Natečaj Evropa v šoli prinaša v šolskem letu 2012/2013 mladim avtorjem in njihovim mentorjem precejšen izziv. Iskanje odgovorov na pomembna vprašanja na področju pravic evropskih državljanov deluje skoraj preveč resno, da bi jih postavili pred otroke in mlade – hkrati pa jih močno zadeva, saj so pripadniki generacij, ki bodo soustvarjale evropsko prihodnost.

Da spodbudimo otroke in mladostnike k ustvarjanju na dano temo, naslavljamo natečaj s sloganom »Kot evropski državljan pravice in priložnosti imam - kako dobro jih poznam?« Razmišljanje o pravicah in iz njih izhajajočih priložnostih, ki jih nudi EU, je odlično izhodišče za ustvarjalno delo otrok in mladostnikov. Lahko je tudi razmislek o tem, kakšno Evropo si zamišljajo mladi v svoji prihodnosti. Kaj lahko k njeni želeni podobi prispevajo sami? V čem je njihova moč? Kaj bi svetovali odraslim pri iskanju sožitja in krepitvi pozitivnih evropskih vrednot? Kje vidijo možnosti za dejavno sodelovanje vseh evropskih državljanov pri oblikovanju odločitev na ravni EU in za izražanje mnenj o zadevah, ki vplivajo na kakovost življenja vseh državljanov Evropske unije? In še: Evropa ni isto kot Evropska unija. Kako dobro - kot evropski državljani - poznamo osnovne pojme? Do katerih meja segajo naše državljanske pravice in priložnosti?

Mlajši učenci (prva in druga triada osnovne šole) bodo v okviru letošnjega natečaja razmišljali predvsem o pravici do izobraževanja. Zakaj hodimo v šolo? Kaj se v šoli naučimo? Ali vsi otroci (na svetu, v Evropski uniji, v Evropi …) obiskujejo šolo? Kje vse se učimo? Kako in kaj se učijo učenci v drugih državah članicah EU? Ali lahko učenec iz Slovenije obiskuje pouk v drugi državi v EU? Kako bi se lahko učenci iz različnih držav EU med seboj povezali in se bolje spoznali? Kakšno vlogo ima učenje tujih jezikov? Katera znanja in veščine si lahko že v času šolanja pridobimo izven domovine? To je le nekaj vprašanj, ki bodo pri ustvarjanju usmerjala mlajše učence in njihove mentorje. Najbrž pa med najmlajšimi ne bo odveč tudi pogovor o tem, kako pomembna znanja, spoznanja in izkušnje o življenju v drugih kulturnih okoljih lahko pridobimo tudi izven šole, ko potujemo in izkustveno spoznavamo ljudi v drugih državah.

Starejši učenci (tretja triada osnovne šole in dijaki) bodo tudi razmišljali o pravici do izobraževanja (v povezavi s pravico do prostega prebivanja in prostega pretoka), vendar jo bodo povezovali z drugimi pravicami, še posebno s pravicami do zdravstvenega varstva, socialne varnosti in pravico do aktivne politične udeležbe. Razmišljali bodo o vprašanjih: Kako si mla-di predstavljajo izkušnjo izobraževanja v drugi državi v EU? Kaj lahko pridobijo s šolskimi ali mladinskimi mednarodnimi izmenjavam? Kateri evropski programi izobraževanja so na voljo? Kako in kje do sredstev, če bi radi obiskovali šolo v eni izmed drugih evropskih držav? Kako najti zaposlitev v drugi evropski državi? Kako je s priznavanjem slovenskih spričeval oz. diplom v EU? Kaj je potrebno znati, v čem biti vešč za določen poklic, da lahko suvereno kandidiraš za delo v drugih evropskih državah? Kje vse v Evropi lahko delamo s tem poklicem? Kako je v primeru zaposlitve v različnih evropskih državah poskrbljeno za socialno varnost in zdravstvene storitve? In nenazadnje: Kako lahko mladi sodelujejo pri sooblikovanju evropskih politik? Kako mladi razumejo pojem aktivna politična udeležba? Katere spremembe v politikah EU si želijo mladi?

Izkušeni mentorji bodo kljub zahtevni vsebini znali poiskati različne pristope k spodbujanju ustvarjalnih odzivov na aktualno skupno evropsko temo. Nacionalni odbor natečaja Evropa v šoli vabi vse osnovnošolce in srednješolce, da izrazijo svoje poglede, misli in občutja glede pravice do izobraževanja in z njo povezanih pravic, ki jih imajo kot evropski državljani. Kaj vidijo kot prednosti, kaj pa kot pomanjkljivosti življenja v Evropski uniji in kaj v širšem evropskem prostoru, kaj jih povezuje in kaj loči od drugih evropskih narodov? Zaradi česa bi se preselili v drugo državo v Evropski uniji in zaradi česa ne? V čem je bistvena razlika v pravicah državljanov iz članic Evropske unije in iz vseh ostalih evropskih držav? Možnih vprašanj je še veliko več. Gotovo bodo mentorji in mladi ustvarjalci sami našli tista najbolj prava za svoje ustvarjalno snovanje!

Preden se lotite dela, pa še to: pozorno preglejte razpis natečaja, ki vsebuje nekaj novosti, najbolj ustvarjalnima šolama prvič prinaša znak »Najbolj ustvarjalna osnovna šola v natečaju Evropa v šoli 2012/2013« in »Najbolj ustvarjalna srednja šola v natečaju Evropa v šoli 2012/2013«!

Vse aktualne informacije o natečaju bodo sproti objavljene na spletni strani www.evropavsoli.si, kjer je odprt tudi debatni kotiček. Mladim bo verjetno najbliže natečaj na Facebook strani www.facebook.com/evropavsoli, kjer z veseljem pričakujemo prijatelje, komentatorje in tudi kritične mislece!

Prijazno vabljeni k sodelovanju, dragi mladi evropski državljani!

Nacionalni odbor natečaja Evropa v šoli

EVROPSKO LETO DRŽAVLJANOV

5

Pozivamo osnovnošolke, osnovnošolce, srednješolke in srednješolce ter njihove mentorice in mentorje k

sodelovanju in pripravi literarnih, likovnih, fotografskih in video del, raziskovalnih nalog in projektnih nalog,

spletnih strani ter povezovalnih (multidisciplinarnih) projektov na razpisano temo »Kot evropski državljan

pravice in priložnosti imam - kako dobro jih poznam?« Razpisanih je osem področnih natečajev v štirih

starostnih skupinah. Natančne informacije o natečajih najdete v tabeli na naslednjih dveh straneh.

V pomoč pri pripravi ustvarjalnih del predlagamo nekaj gradiv in spletnih strani:

PORTAL TVOJA EVROPAhttp://europa.eu/youreurope/citizens/index_sl.htm

Na spletni strani portala Tvoja Evropa najdete pomoč in nasvete, ki so namenjeni državljanom EU in njihovim družinskim članom. Napotki se nanašajo na več področij delovanja EU (potovanje, delo in upokojitev, vozila, prebivanje v tujini, izobraževanje in mladi, zdravje, družina, nakupovanje). V pomoč vam bo razdelek »Izobraževanje in mladi«, kjer lahko najdete več informacij o sistemih šolanja v EU, priznavanju izobrazbe, sodelovanju med šolami doma in v tujini, o pridobivanju štipendij, urejanju zdravstvenega varstva v tuji državi in še o drugih področjih, povezanih z izobraževanjem v EU.

PRIROČNIK EU V ŠOLIhttp://www.evropa.gov.si/index.php?id=990

Na zgornjem spletnem naslovu boste našli zelo uporaben priročnik EU v šoli. Priročnik predstavlja posamezna področja življenja in delovanja EU ter hkrati ponuja delovno gradivo za učence in učitelje. Na omenjeni spletni strani najdete tudi informacije o Evropski uniji in njenih državljanih.

IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI ZA MLADE

Na spodaj navedenih povezavah najdete informacije o posameznih programih. Opisani so cilji, namen programov in posamezne dejavnosti znotraj programov. Na posameznih povezavah najdete tudi razpise za spodaj navedene programe.

PROGRAM MLADI V AKCIJI: http://www.mva.si/mladi-v-akciji/info-o-programu/

COMENIUS: http://www.cmepius.si/vzu/comenius.aspx

LEONARDO DA VINCI: http://www.cmepius.si/vzu/leonardo.aspx

Razpis natečaja

RAZPIS NATEČAJA

6

RAZPIS NATEČAJA

NATEČAJ NAVODILA KRITERIJI OcENJEVANJA STAROSTNE SKUPINE

MAKSIMALNO ŠTEVILO SODELUJOČIh UČENcEV

LITERARNI NATEČAJ

• IZBIRA PODNASLOVA, TEME IN LITERARNE ZVRSTI (spis, pesem, strip, pismo, scenarij, grafit, slikopis ...) je lastna ustvarjalcu/ ustvarjalki.

• OBLIKA DELA: napisano (lastnoročno ali natipkano) na največ 2 A4 straneh (prva in druga triada OŠ) oziroma na 4 A4 straneh (tretja triada in srednja šola).

1. Jezikovna spretnost in vešče ubeseden lasten pogled, občutek ali izkušnja.

2. Razvit lasten literarni izraz ob različnih literarnih postopkih, zvrsteh in žanrih, upoštevajoč njihove zakonitosti.

3. Izpričana izvirnost in duhovitost, empatija v osebnem razmišljanju, razvijanju teme in nakazovanju lastnih rešitev.

1. prva triada OŠ (1.-3. razred)2. druga triada OŠ (4.-6. razred)3. tretja triada OŠ (7.-9. razred)4. srednja šola

posameznik (1)

LIKOVNI NATEČAJ

• TEHNIKA: poljubna risarska, slikarska ali grafična.• VELIKOST FORMATA: največ 50 x 70 (B2).• ODDAJA DEL: likovni prispevki naj bodo brez podložnega kartona (paspartu), poslani naj bodo v ovoju, ki jih

bo zavaroval in naj ne bodo zviti v tulcu.

1. Ustvarjalnost (občutek za likovno temo in fleksibilnost).2. Likovni jezik (barvna kompozicija, izvirnost oblikovane predstavitve

teme, ustreznost izbora likovnih elementov).3. Likovni doživljaj (ustrezen vizualni znak za temo, osredotočenost na

temo in likovni motiv, ekspresivnost, ustvarjalna domišljija).4. Likovno znanje (izvedbena likovna tehnika).

1. prva triada OŠ (1.-3. razred)2. druga triada OŠ (4.-6. razred)3. tretja triada OŠ (7.- 9. razred)4. srednja šola

posameznik (1)

FOTOGRAFSKI NATEČAJ

• VELIKOST FOTOGRAFIJ: najmanj 13 x 18 cm.• FOTOGRAFSKA TEHNIKA: klasična črno – bela ali barvna.• STAROST FOTOGRAFIJ: ne smejo biti starejše od dveh let.• ODDAJA FOTOGRAFIJ: na podložnem kartonu (paspartu) ali v ovoju, ki jih zavaruje.

1. Kreativnost.2. Oblikovnost, kompozicija.3. Vizualni učinek.4. Ekspresivnost, osebni pečat avtorja.

1. tretja triada OŠ (7. - 9. razred)2. srednja šola

posameznik (1)

VIDEO NATEČAJ

• DOLŽINA FILMA: do 10 minut.• NOSILCI SLIKE: DVD.• KATEGORIJA/ZVRST: prosto (animacija, dokumentarni film, eksperimentalni film, oglas, igrani film ...)

1. Ideja.2. Izvirnost.3. Režija.4. Montaža.5. Kamera, zvok in kakovost posnetka.


posameznik ali skupina (največ trije učenci/učenke ali dijaki/dijakinje) (1-3)

NATEČAJ PROJEKTNIh NALOG

• VSEBINA PROJEKTNE NALOGE: lahko se nanaša na že izvedeni projekt (ki ni starejši od dveh let) ali projekt v teku (se je že začel).

• STRUKTURA PROJEKTNE NALOGE: projektna naloga naj vključuje opredelitev problema, opis ideje rešitve, projektne cilje, akcijski načrt – opis aktivnosti za dosego ciljev ter poročilo o uresničitvi oziroma doseženih rezultatih ter kratek povzetek z vsemi glavnimi informacijami.

• OBSEG PROJEKTNE NALOGE: največ 20 A4 strani. • ODDAJA PROJEKTNE NALOGE: v pisni in elektronski obliki (na priloženi zgoščenki). Oddana naloga mora biti

identična oddani nalogi v tiskani obliki.

1. Izvirnost rešitev.2. Struktura projektne naloge.3. Cilji projekta.4. Rezultati projekta.5. Možnost nadaljnjega razvoja projekta.6. Vpliv na okolje.

1. tretja triada OŠ (7. - 9. razred) posameznik ali skupina (največ trije učenci/učenke) (1-3)

NATEČAJ RAZISKO-VALNIh NALOG

• STRUKTURA RAZISKOVALNE NALOGE: utemeljitev izbrane teme, načrt in metode raziskovalnega dela, potek raziskave in posamezni rezultati dela, skupne ugotovitve in sklep, priloge, seznami (posebej uporabljene li te-rature in virov, kazalo ter povzetek). V raziskovalni nalogi naj bo citiranje – navajanje virov in literature enotno.

• OBSEG RAZISKOVALNE NALOGE: naj ne presega 20 A4 strani.• ODDAJA RAZISKOVALNE NALOGE: v pisni in elektronski obliki (na priloženi zgoščenki).

1. Vsebina raziskovalne naloge.2. Upoštevanje literature o izbrani temi ter citiranje literature in virov.3. Metode dela.4. Sklep in povzetek.5. Jezikovna neoporečnost.

1. srednja šola posameznik ali skupno delo dveh dijakov/dijakinj (1-2)

INTERNETNI NATEČAJ

• NAMEN NATEČAJA: izdelava in vzpostavitev spletne strani na svetovnem spletu.• IZDELAVA SPLETNE STRANI: pred začetkom izdelave najkasneje do 18.1.2013 se mora skupina prijaviti na

[email protected]. Na tem naslovu udeleženci tudi prejmejo vse informacije. Sodelujoči učenci/dijaki bodo prejeli uporabniško ime in geslo za oblikovanje spletne strani na strežniku Evropa v šoli. Spletno stran bodo lahko oblikovali na enem od svetovnih CMS orodij (content management system): Joomla ali Wordpress.

V času natečaja jim bo za pojasnila na voljo koordinator internetnega natečaja.• SPLETNA STRAN JE LAHKO NAMENJENA:

- predstavitvi aktivnosti, ki bodo potekale v šoli v okviru Evropskega leta državljanov,- predstavitvi pogleda skupine na dano tematiko Evropskega leta državljanov,- predstavitvi skupnega projekta, ki ga bo izvedla skupina učencev ali dijakov,- predstavitvi učencev in njihovih del, ki bodo sodelovali na šolski ravni natečaja,- predstavitvi drugih primernih vsebin, povezanih s temo natečaja.

• ZVRSTI SPOROČANJA NA SPLETNI STRANI: vključene naj bodo različne zvrsti sporočanja (besedilo, foto, video).

1. Zasnova.2. Vsebina.3. Izdelava spletne strani.4. Vključenost mladih in vključenost okolice.5. Vpliv na mlade in vpliv na okolico.


skupina treh učencev/učenk ali dijakov/dijakinj (3)

POVEZOVALNI NATEČAJ (MULTI DIScI-PLINARNI NATEČAJ)

• Povezovanje osnovne in srednje šole ali šole in dijaškega doma, ki skupaj pripravita in izvedeta aktivnost ali projekt na temo natečaja.

• Obe sodelujoči šoli za izvedbo aktivnosti ali projekta uporabita različne izrazne možnosti. Lahko povezujejo področne natečaje (najmanj tri) ali druge zvrsti ustvarjanja (umetniško, tehniško, inovativno… področje).

• Sodelujoči šoli oddata skupno pisno poročilo, iz katerega je razvidno upoštevanje kriterijev tega natečaja. Priložena morajo biti vsa dokazila v najbolj ustrezni obliki (v fizični ali elektronski obliki).

1. Izvirnost.2. Odstotek aktivno sodelujočih učencev glede na število učencev na šoli. 3. Multidisciplinarnost (združevanje več področij in metod ustvarjanja).4. Rezultati (trajnost, vpliv na okolico).5. Aktivnost na tematski strani Evropa v šoli na Facebook-u (objava

novic, slik, poročanje o natečaju, komentarji itd).

1. OŠ in srednja šola Ni določeno

7

RAZPIS NATEČAJA

NATEČAJ NAVODILA KRITERIJI OcENJEVANJA STAROSTNE SKUPINE

MAKSIMALNO ŠTEVILO SODELUJOČIh UČENcEV

LITERARNI NATEČAJ

• IZBIRA PODNASLOVA, TEME IN LITERARNE ZVRSTI (spis, pesem, strip, pismo, scenarij, grafit, slikopis ...) je lastna ustvarjalcu/ ustvarjalki.

• OBLIKA DELA: napisano (lastnoročno ali natipkano) na največ 2 A4 straneh (prva in druga triada OŠ) oziroma na 4 A4 straneh (tretja triada in srednja šola).

1. Jezikovna spretnost in vešče ubeseden lasten pogled, občutek ali izkušnja.

2. Razvit lasten literarni izraz ob različnih literarnih postopkih, zvrsteh in žanrih, upoštevajoč njihove zakonitosti.

3. Izpričana izvirnost in duhovitost, empatija v osebnem razmišljanju, razvijanju teme in nakazovanju lastnih rešitev.

1. prva triada OŠ (1.-3. razred)2. druga triada OŠ (4.-6. razred)3. tretja triada OŠ (7.-9. razred)4. srednja šola

posameznik (1)

LIKOVNI NATEČAJ

• TEHNIKA: poljubna risarska, slikarska ali grafična.• VELIKOST FORMATA: največ 50 x 70 (B2).• ODDAJA DEL: likovni prispevki naj bodo brez podložnega kartona (paspartu), poslani naj bodo v ovoju, ki jih

bo zavaroval in naj ne bodo zviti v tulcu.

1. Ustvarjalnost (občutek za likovno temo in fleksibilnost).2. Likovni jezik (barvna kompozicija, izvirnost oblikovane predstavitve

teme, ustreznost izbora likovnih elementov).3. Likovni doživljaj (ustrezen vizualni znak za temo, osredotočenost na

temo in likovni motiv, ekspresivnost, ustvarjalna domišljija).4. Likovno znanje (izvedbena likovna tehnika).

1. prva triada OŠ (1.-3. razred)2. druga triada OŠ (4.-6. razred)3. tretja triada OŠ (7.- 9. razred)4. srednja šola

posameznik (1)


• VELIKOST FOTOGRAFIJ: najmanj 13 x 18 cm.• FOTOGRAFSKA TEHNIKA: klasična črno – bela ali barvna.• STAROST FOTOGRAFIJ: ne smejo biti starejše od dveh let.• ODDAJA FOTOGRAFIJ: na podložnem kartonu (paspartu) ali v ovoju, ki jih zavaruje.

1. Kreativnost.2. Oblikovnost, kompozicija.3. Vizualni učinek.4. Ekspresivnost, osebni pečat avtorja.


posameznik (1)

VIDEO NATEČAJ

• DOLŽINA FILMA: do 10 minut.• NOSILCI SLIKE: DVD.• KATEGORIJA/ZVRST: prosto (animacija, dokumentarni film, eksperimentalni film, oglas, igrani film ...)

1. Ideja.2. Izvirnost.3. Režija.4. Montaža.5. Kamera, zvok in kakovost posnetka.


posameznik ali skupina (največ trije učenci/učenke ali dijaki/dijakinje) (1-3)

NATEČAJ PROJEKTNIh NALOG

• VSEBINA PROJEKTNE NALOGE: lahko se nanaša na že izvedeni projekt (ki ni starejši od dveh let) ali projekt v teku (se je že začel).

• STRUKTURA PROJEKTNE NALOGE: projektna naloga naj vključuje opredelitev problema, opis ideje rešitve, projektne cilje, akcijski načrt – opis aktivnosti za dosego ciljev ter poročilo o uresničitvi oziroma doseženih rezultatih ter kratek povzetek z vsemi glavnimi informacijami.

• OBSEG PROJEKTNE NALOGE: največ 20 A4 strani. • ODDAJA PROJEKTNE NALOGE: v pisni in elektronski obliki (na priloženi zgoščenki). Oddana naloga mora biti

identična oddani nalogi v tiskani obliki.

1. Izvirnost rešitev.2. Struktura projektne naloge.3. Cilji projekta.4. Rezultati projekta.5. Možnost nadaljnjega razvoja projekta.6. Vpliv na okolje.

1. tretja triada OŠ (7. - 9. razred) posameznik ali skupina (največ trije učenci/učenke) (1-3)

NATEČAJ RAZISKO-VALNIh NALOG

• STRUKTURA RAZISKOVALNE NALOGE: utemeljitev izbrane teme, načrt in metode raziskovalnega dela, potek raziskave in posamezni rezultati dela, skupne ugotovitve in sklep, priloge, seznami (posebej uporabljene li te-rature in virov, kazalo ter povzetek). V raziskovalni nalogi naj bo citiranje – navajanje virov in literature enotno.

• OBSEG RAZISKOVALNE NALOGE: naj ne presega 20 A4 strani.• ODDAJA RAZISKOVALNE NALOGE: v pisni in elektronski obliki (na priloženi zgoščenki).

1. Vsebina raziskovalne naloge.2. Upoštevanje literature o izbrani temi ter citiranje literature in virov.3. Metode dela.4. Sklep in povzetek.5. Jezikovna neoporečnost.

1. srednja šola posameznik ali skupno delo dveh dijakov/dijakinj (1-2)

INTERNETNI NATEČAJ

• NAMEN NATEČAJA: izdelava in vzpostavitev spletne strani na svetovnem spletu.• IZDELAVA SPLETNE STRANI: pred začetkom izdelave najkasneje do 18.1.2013 se mora skupina prijaviti na

[email protected]. Na tem naslovu udeleženci tudi prejmejo vse informacije. Sodelujoči učenci/dijaki bodo prejeli uporabniško ime in geslo za oblikovanje spletne strani na strežniku Evropa v šoli. Spletno stran bodo lahko oblikovali na enem od svetovnih CMS orodij (content management system): Joomla ali Wordpress.

V času natečaja jim bo za pojasnila na voljo koordinator internetnega natečaja.• SPLETNA STRAN JE LAHKO NAMENJENA:

- predstavitvi aktivnosti, ki bodo potekale v šoli v okviru Evropskega leta državljanov,- predstavitvi pogleda skupine na dano tematiko Evropskega leta državljanov,- predstavitvi skupnega projekta, ki ga bo izvedla skupina učencev ali dijakov,- predstavitvi učencev in njihovih del, ki bodo sodelovali na šolski ravni natečaja,- predstavitvi drugih primernih vsebin, povezanih s temo natečaja.

• ZVRSTI SPOROČANJA NA SPLETNI STRANI: vključene naj bodo različne zvrsti sporočanja (besedilo, foto, video).

1. Zasnova.2. Vsebina.3. Izdelava spletne strani.4. Vključenost mladih in vključenost okolice.5. Vpliv na mlade in vpliv na okolico.


skupina treh učencev/učenk ali dijakov/dijakinj (3)

POVEZOVALNI NATEČAJ (MULTI DIScI-PLINARNI NATEČAJ)

• Povezovanje osnovne in srednje šole ali šole in dijaškega doma, ki skupaj pripravita in izvedeta aktivnost ali projekt na temo natečaja.

• Obe sodelujoči šoli za izvedbo aktivnosti ali projekta uporabita različne izrazne možnosti. Lahko povezujejo področne natečaje (najmanj tri) ali druge zvrsti ustvarjanja (umetniško, tehniško, inovativno… področje).

• Sodelujoči šoli oddata skupno pisno poročilo, iz katerega je razvidno upoštevanje kriterijev tega natečaja. Priložena morajo biti vsa dokazila v najbolj ustrezni obliki (v fizični ali elektronski obliki).

1. Izvirnost.2. Odstotek aktivno sodelujočih učencev glede na število učencev na šoli. 3. Multidisciplinarnost (združevanje več področij in metod ustvarjanja).4. Rezultati (trajnost, vpliv na okolico).5. Aktivnost na tematski strani Evropa v šoli na Facebook-u (objava

novic, slik, poročanje o natečaju, komentarji itd).

1. OŠ in srednja šola Ni določeno

8

Pravila natečaja »Evropa v šoli« v šolskem letu 2012/2013

1. SODELOVANJE NA NATEČAJU

KDO LAhKO SODELUJE IN NA KATEREM NATEČAJU?• Na natečaju lahko sodelujejo učenke in učenci osnovnih in

srednjih šol ter dijaških domov v Republiki Sloveniji in šol s slovenskim učnim jezikom v tujini.

• Učenec/učenka, dijak/dijakinja lahko sodeluje na vseh področnih natečajih. - LITERARNI, LIKOVNI, VIDEO NATEČAJ, NATE ČAJ RAZISKO-

VAL NIH NALOG, NATEČAJ PROJEKTNIH NALOG: učenec/učenka, dijak/dijakinja lahko sodeluje le z enim delom, v FOTOGRAFSKEM NATEČAJU pa lahko sodeluje z več deli (opus, ki je smiselna celota).

- INTERNETNI NATEČAJ: sodelujejo lahko samo skupine, ki šte je jo tri člane.

- POVEZOVALNI NATEČAJ: sodelujejo lahko le skupine, v katerih sodelujejo učenci/učenke dveh šol - osnovne in srednje šole ali šole in dijaškega doma.

USTREZNOST ODDAJE IN OPREMLJENOSTI DEL• Rok za oddajo vseh del (literarnih, likovnih, fotografskih,

video del ter projektnih nalog in raziskovalnih nalog) na naslov regijskih koordinatorjev (razen del internetnega natečaja in povezovalnega natečaja) je 18. februar 2013. Spletne strani v okviru internetnega natečaja morajo biti zaključene do 29. marca 2013. Dela povezovalnega natečaja morajo prispeti na naslov nacionalnega koordinatorja do 29. marca 2013.

• Za vsa dela, ki bodo ustvarjena v okviru natečaja, velja, da morajo biti opremljena s spremnim listom in podpisanim soglasjem staršev. Oba obrazca morata biti priložena tako, da bosta prispela (v primeru uvrstitve na državno raven) do nacionalnega koordinatorja, ZPMS. Obrazca najdete na zadnjih straneh te publikacije in na spletni strani www.evropavsoli.si. Dela, ki ne bodo opremljena z zahtevanimi prilogami, bodo izločena iz izbora.

• Iz spremnega lista, ki velja kot prijavnica na natečaj, morajo biti jasno razvidni avtor/avtorji, mentor, šola/šoli, naslov dela in kontaktni podatki mentorja. V primeru oddaje fotografskih del, morata biti na spremnem listu zapisana tudi število in opis del v opusu.

• Vsa oddana dela morajo ustrezati vsebini natečaja »Kot evropski državljan pravice in priložnosti imam – kako dobro jih poznam?« Znotraj te teme lahko učenke in učenci ter dijakinje in dijaki poljubno izberejo naslov svojega dela.

• Organizator natečaja ne prevzema odgovornosti za morebitne poškodbe del, nastalih pred prejemom.

• Organizator natečaja si pridržuje pravico do reprodukcije, razstavljanja in objavljanja vseh del, prispelih na natečaj. Del ne bo vračal.

2. POTEK NATEČAJANatečaj opredeljuje tri ravni ustvarjanja in ocenjevanja. Poteka na ravni: - šole,- regije in - države.

ŠOLSKA RAVEN NATEČAJANa šolah poteka ustvarjalno delo učencev, ki ga vodijo mentorji. Šole izbrana najboljša ustvarjalna dela ocenijo glede na podane kriterije iz razpisa natečaja. Šola lahko pošlje na regijski izbor največ pet izbranih likovnih del, pet izbranih literarnih del, pet izbranih video del, pet izbranih del projektnih nalog in pet izbranih raziskovalnih nalog za posamezno starostno skupino.

Na fotografski natečaj lahko šola pošlje največ deset fotografij enega ali več avtorjev/avtoric za posamezno starostno skupino.

Šole pošljejo dela na naslov regijskega koordinatorja natečaja najkasneje do ponedeljka, 18. februarja 2013.

Posredovana dela morajo biti opremljena s spremnim listom in podpisanim soglasjem staršev. Posredovanim delom mora biti priložen tudi zbirni obrazec za šole, ki je objavljen na strani 62 v publikaciji in na spletni strani www.evropavsoli.si. Po zaključenem natečaju, po 9. maju 2013, mentorji izpolnijo evalvacijski vprašalnik, ki je objavljen na strani 63 v publikaciji in na spletni strani www.evropavsoli.si. Evalvacijski vprašalnik lahko mentorji izpolnijo preko spletne strani ali ga posredujejo Zvezi prijateljev mladine Slovenije po navadni pošti ali skenirano po elektronski pošti na naslov: [email protected]

Letos je prvič razpisan tudi povezovalni natečaj, ki zahteva sodelovanje ene osnovne in ene srednje šole ali šole in dijaškega doma. Šola, ki se odloči za sodelovanje na tem natečaju, mora torej poiskati drugo šolo, s katero delo načrtujeta skupaj in se dogovorita, kako in v kakšni obliki bosta sodelovali na natečaju.

REGIJSKA RAVEN NATEČAJARegijski koordinatorji natečaja sestavijo ocenjevalne komisije (za literarna, likovna, fotografska, video dela, raziskovalne naloge in projektne naloge), ki ocenijo prispela dela in naredijo izbor.

Regijski koordinatorji pošljejo izbrana dela skupaj s spremnimi obrazci in soglasji staršev državnim ocenjevalnim komisijam najkasneje do 25. marca 2013. Hkrati posredujejo na iste naslove sezname avtorjev, naslove del in imena mentorjev. Iz vsake od treh osnovnošolskih starostnih skupin lahko pošljejo največ toliko del, kolikor bo sodelujočih osnovnih šol v posamezni starostni skupini (npr. če bo likovna dela v starostni skupini druge triade poslalo na regijsko raven deset osnovnih šol, bo regijska ocenjevalna komisija med prispelimi deli za to starostno skupino izbrala največ deset likovnih del za državno raven).

V srednješolski starostni skupini lahko komisije izberejo in poš-ljejo dvakrat toliko del, kolikor je sodelujočih srednjih šol v regiji.

Regijski koordinatorji do 25. marca 2013 posredujejo koordi-natorici natečaja, ZPMS, informacijo o številu na regijski ravni sodelujočih šol (osnovnih in srednjih šol ter dijaških domov), število sodelujočih učencev in mentorjev (OŠ, SŠ, DD). Obrazec najdete na str. 64 v tej publikaciji in na spletni strani www.evropavsoli.si.

Regijski koordinatorji bodo s strani Nacionalnega odbora, naj-kasneje do 26. aprila 2013 obveščeni o nagrajencih na nacionalni ravni. Regijski koordinatorji bodo obvestili nagrajenke in nagra-jence ter njihove mentorice/mentorje, jih povabili na zaključno prireditev s podelitvijo nagrad ter zanje organizirali prevoz.

Regijski koordinator, ki bo izbran na razpisu (ki izide decembra 2012) za pripravo državne zaključne prireditve, pripravi zaključno prireditev.

Regijski koordinatorji, ki bodo izbrani na razpisu (ki izide decembra 2012) za pripravo regijske prireditve, pripravijo regijske prireditve s podelitvijo priznanj za sodelovanje vsem učencem, katerih dela so prispela na naslove regijskih koordinatorjev, vsem mentorjem in drugim, ki so prispevali k izvedbi natečaja.

PRAVILA NATEČAJA

9

DRŽAVNA RAVEN NATEČAJAVsa likovna, literarna, fotografska, video dela, projektne naloge in raziskovalne naloge, ki so poslane na državno raven (državnim ocenjevalnim komisijam), morajo predhodno skozi šolski in regijski izbor.

Internetni in povezovalni natečaj bosta ocenjevali le državni ocenjevalni komisiji.

Državne ocenjevalne komisije, ki jih imenuje Nacionalni odbor, najkasneje do 19. aprila 2013 ocenijo vsa prispela dela in izberejo nagrajence. Svojo odločitev posredujejo Nacionalnemu odboru Evropa v šoli, ki deluje v okviru Zveze prijateljev mladine Slovenije.

Nacionalni odbor najkasneje do 26. aprila 2013 obvesti regijske koordinatorje o rezultatih natečaja.

Nacionalni odbor v tednu Evrope, predvidoma 9. maja 2013, pripravi zaključno prireditev s predstavitvijo najboljših del ter podelitvijo prve, druge in tretje nagrade na nacionalni ravni na vsakem področnem natečaju (razen na povezovalnem natečaju) in v vsaki starostni skupini.

3. NAGRADE NA DRŽAVNI RAVNIVsi nagrajenci prejmejo diplome Nacionalnega odbora.

Za najboljša dela, izbrana na državni ravni, bo Nacionalni odbor nagrajencem podelil nagrade.Dobitniki prvih nagrad (osnovna šola) bodo prejeli aktivne počit nice v enem od Centrov šolskih in obšolskih dejavnosti ali aktivne počitnice v enem izmed domov Zveze prijateljev mladine Slovenije, dobitniki prvih nagrad v starostni kategoriji srednja šola pa izlet z ogledom evropskih institucij v tujini. Drugo in tretje nagrajenim bodo podeljene knjižne in druge praktične nagrade.

Za nagrado povezovalnega natečaja bo Nacionalni odbor za najboljše delo nagrajenima šolama podelil znak »Najbolj ustvarjalna osnovna šola v natečaju Evropa v šoli 2012/2013« in »Najbolj ustvarjalna srednja šola v natečaju Evropa v šoli 2012/2013«.

Nacionalni odbor si pridržuje pravico do odločitve, katere nagra-de, koliko nagrad in kateremu nagrajencu/nagrajenki bo podelil posamično nagrado.

Natečaj poteka v Evropi že od leta 1953. V Sloveniji natečaj organizira Nacionalni odbor natečaja, ki deluje v okviru Zveze prijateljev mladine Slovenije. V njem sodelujejo nevladne in vladne organizacije, ki delujejo na področju mednarodnega so-de lovanja, izobraževanja, evropskih povezav, mladine ter učitelji iz osnovnih in srednjih šol ter predstavniki organizacij, ki so prevzele regijsko koordinacijo natečaja. V večini primerov so to zveze in društva prijateljev mladine ter Evropska hiša v Mariboru za štajersko regijo. Nacio nalno koordinacijo natečaja je leta 2005 prevzela Zveza prijateljev mladine Slovenije, pred tem pa je koordinacijo vodil Informacijsko dokumentacijski center Sveta Evrope v Ljubljani. Bil je pobudnik vseslovenskega nacionalnega projekta, ki ga je pred tem v manjšem številu šol vodila Evropska hiša Maribor. V natečaju sodelujejo učenci in učenke osnovnih in srednjih šol, di jaških domov in šol s prilagojenim programom ter slovenskih šol v zamejstvu. Na natečaju vsako leto sodeluje več kot 10.000 mladih.

cilji natečaja:Zamisel o združeni Evropi, Evropi miru in blaginje je nastala med drugim tudi zato, da ne bi nikoli več prišlo do strahotnih dogodkov, ki smo jim bili priča v zgodovini. Le če si bomo posamezniki, narodi in države prizadevali ohraniti mir, povečati blaginjo, krepiti medsebojno solidarnost in sožitje ter razvijati demokratično ureditev s spoštovanjem človekovih pravic vsakogar, bomo presegli stoletne konflikte in sprejeli izzive prihodnosti. Razvoj naše celine je odvisen predvsem od nas, prebivalcev Evrope, zlasti od mladih. Razvoj bodo namreč sooblikovali predvsem tisti, ki danes sedijo v šolskih klopeh. Zato je še toliko pomembneje, da mladi razumejo bistvo evropske ideje in razvijejo zavest o tem, da so tudi prebivalci Evrope. Sprejeli naj bi jo kot del svojega kulturnega in civilizacijskega okolja. Pri tem ostaja temeljnega pomena zavest o pripadnosti lastni kulturni tradiciji, da bi bili mladi sposobni spoštovati in ceniti kulturno, jezikovno in civilizacijsko raznolikost Evrope.

Temeljni cilj natečaja je učenkam in učencem osnovnih šol ter dijakinjam in dijakom srednjih šol posredovati temeljna znanja in védenja o nekaterih vprašanjih, ki so pomembna za lokalno

okolje in hkrati za vse Evropejce. Omogočiti jim želimo možnosti raznovrstnih oblik izražanja njihovega osebnega odnosa do teh vprašanj v skladu z njihovimi sposobnostmi, starostjo in ravnjo razumevanja družbenih procesov. Natečaj naj bi prispeval k ustvarjalnemu soočenju z družbenimi problemi, s katerimi se spopadamo doma, v Evropi in v svetu, ter krepitvi medsebojnega razumevanja, strpnosti in solidarnosti med ljudmi, narodi, etničnimi in jezikovnimi skupinami ter verskimi skupnostmi. S pridobivanjem novih znanj in védenj ter spodbujanjem kritičnega odnosa do dogajanj v ožjem in širšem okolju si želimo v okviru natečaja prispevati k razvijanju ustvarjalnosti, zmožnosti samostojnega, kritičnega mišljenja in presojanja mladih. Poleg tega je cilj natečaja tudi spodbujanje doživljanja in izražanja na vseh področjih umetnostnih zvrsti, zlasti na jezikovnem, likovnem, fotografskem in video področju. S pripravo spletnih strani na temo natečaja pa mladi pridobivajo nova znanja in spretnosti na področju ustvarjalnega in sodobnega načina komuniciranja in znanja, kako s pomočjo sodobne tehnologije predstaviti svoje delo, komunicirati z drugimi in drugačnimi ter kako priti do podatkov, ki jih za delo potrebujejo.

Natečaj »Evropa v šoli« predstavlja dodatno možnost doseganja ciljev formalnega in namernega izobraževalnega procesa ter nudi drugačen in predvsem zanimiv način spod bujanja otrok in mladih, da razmišljajo o nekaterih aktualnih vprašanjih, o smiselnosti sodelovanja med posamezniki in narodi. Na zanimiv in starostni stopnji otrok in mladostnikov primeren način skuša širiti evropsko zavest.

Natečaj »Evropa v šoli« predstavlja svojevrstno obliko participacije mladih v sodobni družbi, kajti mladim daje možnost, da nam odraslim v umetniški in ustvarjalni govorici povedo, kar čutijo, razmišljajo, ocenjujejo ali predlagajo.

Z vključevanjem aktualnih evropskih tem v šolske programe prispeva natečaj k razvijanju osebnih in družbenih spretnosti in znanj, kompetenc, s katerimi se bodo lahko mladi odzivali na izzive modernih družb v razširjeni Evropi.

PREDSTAVITEV EVROPSKEGA IN SLOVENSKEGA NATEČAJA

Predstavitev evropskega in slovenskega natečaja

10

Izbor vsakoletne teme natečaja

Članice in člani nacionalnega odbora Evropa v šoli

Vsakoletno temo natečaja izbere Nacionalni odbor natečaja Evropa v šoli. V zadnjih letih se odbor pridružuje odločitvi EU, ki razglasi temo evropskega leta in temi prilagodi vsebinsko naravnanost in slogan natečaja.

Dosedanje teme natečaja Evropa v šoli za slovenske šolarje so bile:

1999/2000: Združeni Evropi naproti: izziv zame, državljana 21. stoletja

2000/2001: Lepše okolje – lepša Evropa

2001/2002: Naša zgodovina – naša evropska prihodnost

2002/2003: Različni in enaki živimo skupaj v Evropi in na planetu zemlja

2003/2004: Evropa skozi kulturo in šport v Evropskem letu Izobraževanje skozi šport

2004/2005: Sem državljanka – sem državljan v spreminjajoči se Evropi v Evropskem letu izobraževanja za demokratično državljanstvo

2005/2006: Sodelovanje v Evropi različnosti v Evropskem letu državljanske kulture in evropskem letu državljanstva skozi izobraževanje

2006/2007: Enake možnosti za vse – enakost spolov v Evropskem letu enakih možnosti

2007/2008: Medkulturni dialog – druge kulture me bogatijo v Evropskem letu medkulturnega dialoga

2008/2009: Imam idejo v Evropskem letu ustvarjalnosti in inovativnosti

2009/2010: Poiščimo nove priložnosti v Evropskem letu boja proti revščini in socialni izključenosti

2010/2011: Prostovoljstvo – voljan pomagati v Evropskem letu prostovoljstva

2011/2012: Jaz tebi radost – ti meni modrost v Evropskem letu aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti

1. Nevenka Alja Gerl – predsednica Nacionalnega odbora natečaja Evropa v šoli

2. Liana Kalčina – podpredsednica Nacionalnega odbora

3. Branko Jelen – podpredsednik Nacionalnega odbora, Evropska hiša Nova Gorica

4. Karin Elena Sánchez – Zveza prijateljev mladine Slovenije – nacionalna koordinatorica projekta

5. Polona Gradišek – Zveza prijateljev mladine Slovenije

6. Marko Koprivc – Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport

7. Eva Jurman – Zavod Republike Slovenije za šolstvo

8. Barbara Zupan – Urad RS za mladino

9. Mito Žnidarko – Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji

10. Mateja Trupej – Evropski parlament – Informacijska pisarna za Slovenijo

11. Lidija Herek – Urad vlade za komuniciranje

12. Jože Gornik – Društvo Mladinski ceh

13. Uroš Brezovšek, Zveza prijateljev mladine Krško, koordinator za Posavje

14. Iva Devetak – Medobčinsko društvo prijateljev mladine za Goriško, koordinatorica za Severno Primorsko

15. Patricija Frlan – Društvo prijateljev mladine Cerknica, koordinatorica za Notranjsko

16. Simona Grabner – Društvo prijateljev mladine Koroške, koordinatorica za Koroško

17. Barbara Kobale – Evropska hiša Maribor, koordinatorica za Štajersko

18. Kristina Kovač – Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje, koordinatorica za Savinjsko - Šaleško območje

19. Irena Morgan – Društvo prijateljev mladine Koper, koordinatorica za Južno Primorsko

20. Lilijana Oplotnik – Občinska zveza prijateljev mladine Hrastnik, koordinatorica za Zasavje

21. Janez Pavlin – Društvo prijateljev mladine Mojca Novo mesto, koordinator za Dolenjsko

22. Tanja Povšič – Mestna Zveza prijateljev mladine Ljubljana, koordinatorica za Ljubljano z okolico

23. Dragica Poznič – Društvo prijateljev mladine Celje, koordinatorica za celjsko regijo

24. Boštjan Smukavec – Zveza prijateljev mladine Jesenice, koordinator za Gorenjsko

25. Jurij Šarman – Center interesnih dejavnosti Ptuj, koordinator za Spodnje Podravje

26. Vladka Škof – Društvo prijateljev mladine Metlika, koordinatorica za Belo Krajino

27. Cvetka Temlin – Društvo prijateljev mladine Murska Sobota, koordinatorica za Pomurje

IZBOR VSAKOLETNE TEME NATEČAJA | ČLANIcE IN ČLANI NAcIONALNEGA ODBORA EVROPA V ŠOLI

11

Regijski koordinatorji

REGIJSKO OBMOČJE KOORDINATOR Tel./Faks/E-pošta OBČINE

SEVERNA PRIMORSKAMDPM za GoriškoBazoviška 45000 NOVA GORICA

JUŽNA PRIMORSKADPM KoperCesta Zore Perello Godina 36000 KOPER

NOTRANJSKADPM NotranjskaCesta 4. maja1380 CERKNICA

GORENJSKAZDPM JesenicePod gozdom 24270 JESENICE

ZASAVJEOZPM HrastnikLog 31430 HRASTNIK

DOLENJSKADPM Mojca Novo mestoRozmanova ulica 108000 NOVO MESTO

BELA KRAJINADPM MetlikaCBE 238330 METLIKA

POSAVJEZPM KrškoCesta krških žrtev 578270 KRŠKO

SAVINJSKO-ŠALEŠKO OBMOČJE MZPM VelenjeCesta Borisa Kraigherja 53320 VELENJE

Iva Devetak

Irena Morgan

Patricija Frlan

Boštjan Smukavec

Lilijana Oplotnik

Janez Pavlin

Vladka Škof

Uroš Brezovšek

Kristina Kovač

tel.: 05 333 46 80mob.: 041 650 691e-pošta: [email protected]

tel.: 05 627 11 56mob.: 031 377 378telefaks: 05 627 11 56e-pošta: [email protected]

tel.: 01 709 60 06mob.: 040 900 434e-pošta: [email protected]

tel.: 04 583 10 94e-pošta: [email protected]

tel.: 03 564 23 78telefaks: 03 564 23 73e-pošta: [email protected]


tel.: 07 306 03 60e-pošta:[email protected]@gmail.com

tel.: 07 488 03 60telefaks: 07 488 03 69e-pošta:[email protected] [email protected]


REGIJSKI KOORDINATORJI

Bovec, Kobarid, Tolmin, Cerkno,Kanal, Brda, Idrija, Nova Gorica,Šempeter-Vrtojba, Ajdovščina,Miren-Kostanjevica, Vipava,Renče-Vogrsko

Komen, Sežana, Divača,Hrpelje-Kozina, Koper, Izola, Piran

Vrhnika, Logatec, Postojna,Cerknica, Bloke, Pivka,Loška dolina, Ilirska Bistrica

Kranjska Gora, Jesenice, Bled, Žirovnica, Radovljica, Bohinj, Tržič, Jezersko, Preddvor, Naklo, Šenčur,Železniki, Cerklje na Gorenjskem, Kranj, Škofja Loka, Gorenja vas – Poljane, Žiri

Trbovlje, Zagorje ob Savi, Hrastnik, Litija

Novo mesto, Mirna Peč, Šmarješke Toplice, Škocjan, Šentjernej, Žužemberk, Straža, Dolenjske Toplice, Kočevje, Kostel, Loški Potok, Ribnica, Sodražica, Ivančna Gorica, Trebnje, Šentrupert, Mokronog, Mirna

Črnomelj, Metlika, Semič

Radeče, Sevnica, Krško, Brežice,Kostanjevica

Solčava, Luče, Ljubno, Gornji Grad, Nazarje, Rečica ob Savinji, Mozirje, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Velenje, Vransko, Braslovče, Polzela,Tabor, Prebold, Žalec

12

KOROŠKADPM KoroškeOŠ Prežihovega VorancaGozdarska pot 112390 RAVNE NA KOROŠKEM

cELJSKA REGIJAMDPM CeljeKidričeva 33000 CELJE

ŠTAJERSKAEvropska hiša MariborGospejna 102000 MARIBOR

POMURJE ZPM Murska SobotaTrg zmage 49000 MURSKA SOBOTA

SPODNJE PODRAVJECenter interesnihdejavnosti PtujOsojnikova cesta 92250 PTUJ

LJUBLJANA Z OKOLIcOMestna zveza prijateljev mladine LjubljanaLinhartova 131000 LJUBLJANA

REGIJSKI KOORDINATORJI

Simona Grabner

Dragica Poznič

Barbara Kobale

Cvetka Temlin

Jurij Šarman

Tanja Povšič


tel.: 03 490 91 80mob.: 041 710 810telefaks: 059 22 47 13e-pošta:[email protected]

tel.: 02 250 74 91telefaks: 02 252 75 58e-pošta:[email protected]

tel.: 02 534 58 72 mob.: 031 329 730 e-pošta: [email protected]@siol.net


tel.: 01 230 29 31tel.: 01 434 03 24e-pošta: [email protected]

Muta, Radlje ob Dravi,Dravograd, Ravne na Koroškem,Prevalje, Mežica, Črna na Koroškem, Slovenj Gradec,Mislinja, Vuzenica, Podvelka,Ribnica na Pohorju

Vitanje, Dobrna, Zreče,Vojnik, Celje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Štore, Dobje, Laško, Podčetrtek, Bistrica ob Sotli,Kozje, Šmarje pri Jelšah,Rogaška Slatina, Rogatec

Kungota, Šentilj, Pesnica,Maribor, Selnica ob Dravi,Lovrenc na Pohorju, Ruše,Oplotnica, Slovenska Bistrica, Hoče-Slivnica, Duplek, Rače-Fram, Starše,Miklavž na Dravskem polju

Kuzma, Šalovci, Grad, Rogaševci,Cankova, Hodoš, Gornji Petrovci, Puconci, Moravske toplice, Murska Sobota, Kobilje, Dobrovnik, Beltinci, Turnišče, Lendava, Odranci, Velika Polana,Črenšovci, Sveti Jurij, Veržej, Križevci, Razkrižje, Ljutomer, Gornja Radgona, Tišina, Radenci

Mestna občina Ptuj,Benedikt, Cerkvenjak,Cirkulane, Destrnik, Dornava,Gorišnica, Hajdina,Juršinci, Kidričevo, Lenart,Majšperk, Markovci, Ormož,Podlehnik, Središče ob Dravi,Sv. Andraž v Slovenskih goricah,Sv. Ana, Sv. Tomaž, Trnovska vas,Videm pri Ptuju, Zavrč, Žetale

Kamnik, Komenda, Vodice,Mengeš, Lukovica, Moravče, Trzin, Domžale, Medvode, Ljubljana, Dol pri Ljubljani,Dobrova-Polhov Gradec,Horjul, Škofljica, Brezovica, Ig,Borovnica, Grosuplje, Velike Lašče

REGIJSKO OBMOČJE KOORDINATOR Tel./Faks/E-pošta OBČINE

13

NOSILcI NATEČAJEV NA DRŽAVNI RAVNI

Nosilci natečajev na državni ravni

Nosilka literarnega natečaja:Knjižnica Otona Župančiča, enota Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo

Kersnikova 2, 1000 Ljubljanaoseba za stike: Lili Ozim


spletna stran: http://www.mklj.si/index.php/enote-center

Nosilka likovnega, fotografskega in video natečaja:Evropska hiša Maribor

Gospejna 10, 2000 Mariboroseba za stike: Barbara Kobale

tel: 02 250 74 91faks: 02 252 75 58

e-pošta: [email protected] spletna stran: http://www.evropskahisa-maribor.si/

Nosilka natečaja projektnih nalog in raziskovalnih nalog ter povezovalnega natečaja:Zveza prijateljev mladine Slovenije

Miklošičeva 16, 1000 Ljubljanaoseba za stike: Zdenka Premoša

tel.: 01 239 67 10faks: 01 239 67 22

e-pošta: [email protected] spletna stran: http://www.zpms.si/

Nosilec internetnega natečaja:Društvo mladinski ceh

Rakovniška 6, 1000 Ljubljanaoseba za stike: Jože Gornik

tel: 01 427 71 40faks: 01 427 30 40

e-pošta: [email protected] spletna stran: http://www.evropavsoli.si

Informacije o natečaju lahko dobite- na spletni strani natečaja http://www.evropavsoli.si (razpis natečaja v elektronski obliki)

- na naslovih regijskih koordinatorjev, - na naslovu koordinatorice natečaja:

Zveza prijateljev mladine SlovenijeMiklošičeva 16, 1000 Ljubljana

oseba za stike: Zdenka Premošatel.: 01 239 67 10faks: 01 239 67 22

e-pošta: [email protected] stran: http://www.zpms.si/

Facebook stran natečaja: www.facebook.com/evropavsoli

14

NAcIONALNI ODBOR NATEČAJA

Nacionalni odbor natečaja

razglaša

DOBITNIKE NAGRADLITERARNEGA, LIKOVNEGA, FOTOGRAFSKEGA, INTERNETNEGA IN VIDEO NATEČAJA TER NATEČAJA PROJEKTNIh ALI RAZISKOVALNIh NALOG

pod skupnim naslovom

»JAZ TEBI RADOST - TI MENI MODROST« EVROPSKO LETO AKTIVNEGA STARANJA IN MEDGENERAcIJSKE SOLIDARNOSTI 2012

Nagrade so bile podeljene 9. maja 2012 na zaključni prireditvi Evropa v šoli 2011/2012 v Cankarjevem domu v Ljubljani.

V imenu Nacionalnega odbora: Nevenka Alja Gerl, predsednica

Dela so ocenjevale državne komisije v naslednji sestavi:

NOSILKA LITERARNEGA NATEČAJA: Knjižnica Otona Župančiča, enota – Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo, Ljubljana

Literarna komisija:Lilijana Ozim, novinarka in knjižničarkaIda Mlakar, pisateljica in pravljičarkaJagoda Vobič, profesorica in knjižničarka

NOSILKA LIKOVNEGA NATEČAJA: Evropska hiša Maribor

Likovna komisija:dr. Matjaž Duh, Pedagoška fakulteta Maribordr. Tomaž Zupančič, Pedagoška fakulteta MariborJerneja Herzog, Pedagoška fakulteta MariborJanja Tomažič, prof. lik. ped., OŠ Franca Rozmana – Staneta MariborStanko Rijavec, Srednja šola za oblikovanje Maribor

NOSILKA FOTOGRAFSKEGA NATEČAJA: Evropska hiša Maribor

Fotografska komisija:Bogomir Čerin, Foto klub MariborMaja Šivic, Foto klub MariborBranko Koniček, Fotoklub Maribor

NOSILKA VIDEO NATEČAJA:Evropska hiša Maribor

Video komisija: Franc Kopič, Jožica Jakl, Ervin Kralj, Božidar Kunstelj, Gorazd Lozar, Ivan Mati, Verica Matvoz, Herman Novak, Srečko Preložnik, Alojz Tovornik.Vsi člani Film in Video kluba Maribor.

NOSILKA NATEČAJA RAZISKOVALNIh ALI PROJEKTNIh NALOG: Zveza prijateljev mladine Slovenije

Komisija za oceno raziskovalnih ali projektnih nalog:Liana Kalčina, prof. pedagogikePolona Gradišek, univ. dipl. psihologinjaKarin Elena Sánchez, univ. dipl. ekonomistka

NOSILEc INTERNETNEGA NATEČAJA:Društvo mladinski ceh, Ljubljana

Internetna komisija:Jože Gornik – društvo Mladinski ceh, predsednik strokovne komisijeVeronika Vodlan – CNVOSStaša Barbič – portal talentiran.siPeter Alešnik – strokovnjak za spletne strani

15

PRVA NAGRADA

Donator: Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport.

EVA KOCJAN2. razred, Osnovna šola Center, Novo mesto

Mentorica: Helena Dugonjić

Nagrada:• diploma Nacionalnega odbora natečaja,• petdnevne aktivne počitnice v enem od domov Centra šolskih in obšolskih dejavnosti.

JAZ BABICI RADOST, ONA MENI MODROST

Moji babici je ime Vida. Ko je bila še majhna punčka, je imela rjave kitke, zdaj pa ima sive lase. Živi v isti hiši kot jaz. Naša

družina stanuje v zgornjem nadstropju, babi pa v spodnjem. Živi sama, ker je dedi Lojze umrl, še preden sem se jaz rodila.

Rada grem na obisk k njej, da ji ni dolgčas. Z njo je vedno zabavno. Igrava se človek, ne jezi se in domine. Skupaj pečeva piškote. Poleti ji pomagam zalivati rože in zelenjavo, še najbolj pa je vesela, kadar moj oči okopa vrt.

Preden grem v šolo, pozvonim pri njenih vratih, potem pa se skrijem za grm in mijavkam. Babi misli, da se je naš maček naučil zvoniti. Zato je začudena, ko skočim izza grma jaz, ne pa muc Miki. Nato mi da za popotnico sladkarijo, preveri, če imam kapo potegnjeno čez ušesa in mi pomaha.

Ko pridem iz šole, spet pozvonim pri njej. Če peče palačinke, prihrani kakšno tudi zame in za moja bratranca Nejca in Uroša.

Moja babi pa je tudi planinka. Čeprav ima že več kot 70 let, je bila lani spet na vrhu Triglava, pa je noge niso več bolele. Ko se vrne z izleta, ji z mamico v njeno kuhinjo prineseva lonec zelenjavne juhe, da si z njo pogreje želodček.

Lansko jesen ji je na poti v mesto lopov ukradel torbico in zbežal. Babi Vida se ni nič ustrašila in je stekla za njim. Policisti so ga ujeli in ga odpeljali v zapor, ona pa je dobila nazaj denar in očala. Ta lopov si bo verjetno zapomnil, da se krasti ne sme in da moja babi dobro teče!

Babico imam zelo rada, in če kam odpotuje, sem žalostna. Ko bom velika, bom imela kmetijo in babi Vida bo živela z menoj. Čuvala bo moje živali, da bom lahko šla na dopust, jaz pa ji bom kuhala kosilo. Skupaj nama bo lepo.

Literarni natečajOSNOVNA ŠOLA - PRVA TRIADA

16

Donator: RTV Slovenija.

Donator: Društvo Bralna značka Slovenije - ZPMS.

OSNOVNA ŠOLA - PRVA TRIADA

DEDEK IN VNUČEKBABI IN JAZMoja babi mi ponudi vse mogoče lepe stvari.Z mano se v gozd odpravi in me marsikaj nauči.

Svojo modrost mi podari in ljubezen z mano deli,me tolaži v hudi stiski in mi zmeraj ob strani stoji.

Z mano rada se igra, tudi ko sem žalostna.Zelo rada me ima in nikomur me ne da.

Z njo sem doživela že veliko lepega,saj vedno, ko pridem k njej, se zelo, zelo zabavava.Greva na sprehod in živali hraniva, se smejiva, klepetava in skupaj ustvarjava.

Če naštevala bi vse, kar skupaj sva počeli, naštevala bi minute, uro ali dve.

Uh! Sem povedala že vse? Ah, kje pa! Še veliko drugih je stvari.Te pa naj ostanejo, za drugič, naj bo presenečenje …

Moj dedek je star in bolan,jaz mu razveselim dan.

Ko pridem k njemu,mu nasmeh podarimin kot včasih on mene,ga pesem naučim:

Ti dedek, včasih mladi si bil,mene na sprehode si vodil,prve korake s teboj sem shodila,ptice hraniti si me naučil,v odraščanju veliko znanja si mi vlil.

Namesto palice te jaz držim,v dom ostarelih ti ne pustim,ob tebi odrasti si želimin sporočam ti: »Dragi dedi, ti moja si modrost,jaz pa tebi tvoja sem radost.«

DRUGA NAGRADA TRETJA NAGRADA

ENJA GRAD3. razred, Osnovna šola Rodica

Mentorica: Metka Pečevnik

VESNA MALNARIČ3. razred, Osnovna šola Belokranjskega odreda Semič

Mentorica: Biserka Stanković

Nagrada:• diploma Nacionalnega odbora natečaja,• ogled oddaje Moja Slovenija v živo na RTV Slovenija.

Nagrada:• diploma Nacionalnega odbora natečaja,• knjižna nagrada Društva Bralna značka Slovenije - ZPMS.

17

PRVA NAGRADA


LANA PIRC5. razred, Osnovna šola Raka

Mentorica: Jadranka Kržan


DEDI MEDI

Sem Lana od mojega dedka. Dedek pravi, da sem njegova Lanči, jaz pa mu rečem, da je on moj dedi Medi.

Živim na Dolgi Raki in na našem zemljišču imamo kar dve hiši. Eno, v kateri živim, in drugo, v kateri je živela moja prababica in njena družina. Ta hiša je velika, lesena in videti kot iz pravljice o Janku in Metki.

Pred nekaj leti se je tako moj dedek odločil, da bo hišo obnovil in jaz bom njegova pomočnica. Hiša je spomeniško zaščitena, zato je morala obnova potekati po navodilih Zavoda za ohranitev kulturne dediščine. Dedek mi je pokazal načrte za obnovo hiše in mi povedal, da bo hiša obnovljena tako, da bo njen izgled enak kot nekoč.

Pri obnovi je sodelovalo veliko različnih obrtnikov. Dedek mi je za vse povedal, kaj je njihova naloga. Najbolj zanimivo mi je bilo, ko sva z dedkom obiskala restavratorja, ki je kasneje tudi obnovil kar nekaj predmetov iz hiše. Dedek mi je povedal, da je restavrator strokovnjak za obnavljanje starih predmetov in umetnin. Njegovo delo mi je bilo všeč in vsakič sem se veselila njegovega obiska.

Dedek je veliko pohištva obnovil tudi sam, jaz pa sem ga gledala in skrbela za dobro vzdušje v prostoru. Pri vsakem postopku dela mi je razložil, kako kaj dela in zakaj. Dajal mi je nasvete o čiščenju in vzdrževanju starega pohištva. Kadar sem imela dober dan, sem mu s krpo pomagala čistiti omare. Včasih pa sem pozabila, da sem njegova pomočnica, in sem se v hiši raje igrala. Dedek mi je celo dovolil, da sem v veži postavila šotor. In potem sem postavila še drugega in tretjega, dokler ni zmanjkalo prostora. Potem pa je bilo dediju šotorov dovolj in sem jih morala preseliti. Čeprav sem bila takrat kar malo jezna nanj, sem tudi sama ugotovila, da res ne sodijo v hišo.

Ko sem dedija opazovala pri delu, ki je zelo zamudno, sem ga spraševala, ali ne bi bilo lepše in hitreje, da kupimo novo pohištvo. Razložil mi je, da je zelo pomembno, da se zapuščina starih prednikov ohrani. Nisem razumela, zato sem ga vprašala, kaj je to zapuščina. Razložil mi je, da je to vse, kar so nam prababice in pradedki zapustili. Naša naloga pa je, da te stvari ohranimo, da bodo naši nasledniki vedeli, kako se je nekoč živelo. In to je zelo pomembna naloga.

Z dedkom sva spremljala, kako so krovci menjali streho, mizarji obnavljali tla, pečarji popravljali krušno peč. Vsak postopek dela mi je razložil in jaz sem se pri tem počutila zelo pomembno. Ob zaključku dela pa sva skupaj zopet vse pregledala in drug drugemu povedala, kaj misliva o opravljenem delu.

Po dokončanju del, je hiša skoraj taka kot pred davnimi dvestotimi leti. Z dedkom vsak dan obhodiva vse prostore, najbolj pa je nama všeč soba, v kateri stoji zibelka poleg velike postelje. Dedek mi tako rad reče: »Veš, Lana, od zibelke do groba najlepša je otroka doba«. Jaz pa se mu takrat vedno nasmejim in mu rečem: »Ja, ja, dedi Medi«. Potem mi dedi pripoveduje zgodbe iz svojega otroštva. Nato odpreva polkne, v katerih so izrezana srca. To je bila moja ideja in dedek je mojstrom naročil, naj jih naredijo. Dedku je bila moja ideja zelo všeč, jaz pa sem se spet počutila tako pomembno. Potem me dedek dvigne, da pogledam skozi majhna okna na sosedovo dvorišče, mimogrede še zalijem cvetje na oknih. Po stenah sob so obešene slike mojih prednikov. Čeprav jih ne poznam, vem veliko o njih. Dedek mi znova in znova pripoveduje o njih zgodbe, o njihovem življenju, delu. Rada ga poslušam in velikokrat ga vprašam, kako to vse ve. Pa mi odgovori, da so tudi njemu enako pripovedovali in zdaj to govori meni, da bom tudi jaz nekoč mojim naslednikom. In potem mi pove: »Vidiš, to je zapuščina«.

Vsak večer z dedkom zakleneva velika vrata hiše. Dedek me uči, kako zakleniti, pa mi ne gre najbolje. Ključ je velik in drugačen od današnjih. Ampak midva veva, da se bom tudi tega naučila.

Če je potrebno, še kaj počistiva. To mi ni najbolj všeč, vendar dedek pravi, da če bo to nekoč moja hiša, morava skrbeti, da bo čista in lepa.

Domov se odpraviva mimo razpela pri hiši. Tudi to je obnovljeno, dedek pa je naredil še poličko, na kateri gori svečka v spomin na vse moje prednike.

Na poti do naše hiše držim dedka za roke in skupaj delava načrte za naslednji dan. Veliko imam idej in dedek me skrbno posluša. Nad nekaterimi je zelo navdušen, drugim se le smeji. Takrat ga vprašam: »Kaj je dedi Medi?« In on se mi spet nasmeji in mi odgovori: »Lanči, Lanči«.

Literarni natečaj

OSNOVNA ŠOLA - DRUGA TRIADA

18


DRUGA NAGRADA

JAŠA BOJNEC5. razred, Osnovna šola Olge Meglič Ptuj

Mentorica: Marjeta Kosi


KAJ SO NAM DALI PREDNIKI?

Moji sorodniki mi dostikrat govorijo, da je v vsakem od nas nekaj preteklega življenja in da vso moč, ki

jo imamo v sebi črpamo iz korenin naših prednikov. Moji babici in dedka velikokrat pripovedujejo o prednikih in zavedanju korenin. Sorodniki so mi povedali, da predniki predstavljajo most, povezavo med preteklostjo in sedanjostjo ter ustvarjajo prihodnost. Meni te modrosti še niso čisto jasne, a z zanimanjem sledim pogovorom in zgodbam mojih pred nikov. Bolj se umikamo iz sedanjega časa v preteklost, bolj skrivnostno, bolj zanimivo in veličastno je. Do sedaj smo spoznali najlepše slovenske pripovedi. Zgodba o Petru Klepcu in Martinu Krpanu nam govori o tem, kakšno je bilo življenje navadnega Slovenca v preteklosti in kako so bili Slovenci trdoživi. Zgodba o Kralju Matjažu pa o tem, da smo si Slovenci zmeraj želeli imeti svojega kralja. Naši predniki so nam zapustili lep delček zemlje – pod Triglavom s sinjim morjem, lepoto zelenih dolin, šumenje mogočnih gozdov, prostranost skalnih vršacev, zrcaljenje gorskih jezer, igrivost slapov, bistre potoke ter reke, čudovite kapnike v naših jamah, rodovitna polja, griče in hribe, obrasle z vinsko trto, cerkvice, kapelice, križe in kozolce kot simbol slovenskega podeželja, da o številnih mestih sploh ne govorimo. To je zemlja, na kateri smo se rodili, jo obvarovali, nato pa na njej zgradili svoje domove. To je naša domovina Slovenija. Korenine mojih prednikov segajo od Prekmurja preko Obreža pri Središču ob Dravi, Ptuja, Šoštanja do Goriških Brd. Vedno, ko potujem po tej naši čudoviti Sloveniji, mi v ušesih odzvanjajo babičine besede, da smo vsi delček te lepote. Slovenci smo narod z najdaljšo zgodovino v srednjeevropskem prostoru. Na vzhodu je že več kot tisoč let pred Kristusovim rojstvom prebivalo ljudstvo, ki so ga imenovali Veneti oz. Sloveniti. To ljudstvo danes poznamo po bogati kulturi, žarnih grobiščih in poljih ter pričevanjih, ki dokazujejo, da smo prav Slovenci njihovi najbližji potomci. V 7. stoletju je kralj Samo ustanovil državo Karantanijo, kasneje pa knez Kocelj svojo kneževino. Takrat smo živeli pod svobodnim soncem, nato pa več tisoč let pod tujci. Svobodo so nam vzeli kruto z mečem in bojem. V 9. stoletju smo s pokristjanjevanjem postali del evropske kulture in branili zahodno stran in krščanstvo pred vdori in napadi aziatskih narodov. Skozi tri stoletja so po naši deželi plenili Turki in vzgajali naše fante za janičarje. Sledili so

kmečki upori, industrijska požrešnost, vse mogoče vojske, ki so našo domovino osiromašile do bede in lakote …

Primoža Trubarja imamo zapisanega kot začetnika slo ven-ske književnosti, saj je bil prepričan, da se mora slovenski narod naučiti pisati in brati. Tako smo dobili prvi slovenski knjigi Abecednik, ki je učil osnove pisanja in branja v slovenskem jeziku, in Katekizem, ki ga je Primož Trubar napisal kot protestantski duhovnik in je bil priročnik protestantske vere.

Drugi presežek je naš največji slovenski pesnik France Prešeren, ki se je s Poezijami, zapisal med evropske in svetovne velikane. Pisana beseda je Slovence spodbujala, da niso popustili tujcem. Slišal sem, da je bilo naše prvotno ozemlje tri krat večje od sedanjega, kos za kosom so si ga skozi stoletja prilaščali tujci. Skozi boje in izgubljanje ozemlja se je oblikoval slovenski značaj. O njem sem bral v knjigah ter slišal govoriti starše ter babici in dedka. Bral sem, da smo vse skozi bili pridni, delavni, pošteni, zamišljeni, vase zaprti, da pišemo žalostne pesmi, vendar so mnoge naše narodne pesmi vesele, tako tudi naša slovenska himna Prešernova Zdravljica. Naši in moji predniki so bili ponosni ljudje in časten narod, ki je skozi zgodovino dokazoval svoj pogum in svojo junaško upornost. V Kobariškem muzeju sem se seznanil z junaštvi borcev na Soški fronti. Babica mi je povedala, da so mojemu pra-pradedku Leopoldu, ki je živel v Bovcu Avstro-Ogrski, vojaki požgali hišo in uničili polja. V istem času je na drugem koncu Slovenije v borbi za mejo z Avstrijo sodeloval moj pra-pradedek Martin, ki je bil Maistrov borec in se je udeležil bitke za Severno mejo.Usoda je nagnala v svet številne Slovence. S trebuhom za kruhom med obema vojnama sta hodila pra-prababica Justina in pra-pradedek Angel, ki sta bila ponosna goriška kmeta. Družino sta preživljala tako, da sta s svojo konjsko vprego prodajala svoje pridelke in sadje vse od Trsta do Dunaja. Moj pra-pradedek Štefan je šel v Ameriko, da bi si zaslužil denar za svojo kmetijo. Poročil se je s pra-prababico Jožefo, ki si je prislužila denar v Egiptu kot Aleksandrinka – varuška bogatih otrok. V času svetovne krize je odšla drugič v Egipt, da je rešila kmetijo pred bankrotom. Pra–pradedek Mirko je bil borec Briško-Benskega odreda. V njegovem domu, prigaranem v Egiptu, so Nemci med


19

Literarni natečaj

2. svetovno vojno požgali vaščane, njegovo mamo, sestro, nečaka in nečakinjo. Moja pra-prababica Dora je bila med vojno internirana v nemškem taborišču smrti v Ravensbruechu. Po osvoboditvi se je hudo bolna vrnila v domovino. Pra-pradedek Martin, ki sem ga že omenjal, je bil med 2. svetovno vojno zaprt na Borlu pri Ptuju. Njegov sin Franc, moj pradedek, je bil ujetnik v Liverpoolu v Angliji, nato pa borec Pete prekomorske brigade.

Domovino so zapustili zaradi preživetja, ker doma ni bilo kruha za vse. V tujini so trdo garali in hrepeneli po vrnitvi domov in ustvarjanju lastnega doma. V vojnah so bili pripravljeni žrtvovati svoja življenja za domovino in dom. Bili so skromni, a veliki. Domov so se vračali kot ptice selivke in odhajali, ko je bilo spet potrebno.

Tudi sedaj so zaradi recesije prišli takšni časi, ko morajo številni ljudje iti s trebuhom za kruhom zaradi boljšega zaslužka ali pa zato, ker ne dobijo službe.

Slovenski jezik je bil z muko ohranjen. Ali ga bomo znali tudi mi očuvati v vsej svoji lepoti? Bojim se, da ne, saj imamo v našem mestu čudne napise, kot: Qulandia, Novi York, New York … Le kaj bi si mislili naši predniki o tem? Tisti, ki so se jim utrle solze, ko niso smeli v šoli govoriti slovensko. Tisti, ki so se jokali od sreče, ko so v tujini dobili

pismo v domačem jeziku. Tisti, ki so slišali peti slovenske pesmi v tujini in domovini, ko je bilo to prepovedano. Tisti, ki znajo čuvati slovenski jezik kot puščico v svojem očesu rekoč: »Tujega nočemo, svojega ne damo.«Zgodovina nas uči, da smo bili Slovenci 1000 let nesa-mostojni. Vedno smo živeli z nekom: v Avstro-Ogrski monarhiji, v SFRJ z drugimi jugoslovanskimi narodi. To je gotovo pustilo v nas neke sledove prilagodljivosti in ponižnosti. Kljub temu smo ostali trdoživi. Želja po samostojnosti je ostala potlačena, a je vse bolj gorela. Premagali smo Nemce, Italijane in Madžare, zgradili državico znotraj velike države SFRJ in si končno z upor-nostjo naše slovenske vojske pridobili samostojno Slove-nijo. Prišlo je tisočletno pričakovano rojstvo države na Triglavu – simbolu slovenstva je zaplapolala slovenska zastava. Pred nami je hodilo mnogo prednikov, mnogo sejalcev, sedaj so sejalci naši očetje, matere in strici. Kakšna bodo njihova semena, njihovi plodovi? Še velja ljudski rek: »To kar seješ, to boš žel.« Kot pred mnogimi leti tudi sedaj spet govorijo o recesiji, ki še nekaj let ne bo minila. Mineva 20 let v svobodni, samostojni Sloveniji. Po televiziji poslušam, da so ljudje razdvojeni, brez dela, potrti in otožni. Ali bo se spet ponovilo vse zapisano, vse slišano, ali pa bo krenilo na boljše? Dobro si je zapomniti, da nikoli ne smemo pozabiti prednikov, tistih največjih in tistih najmanjših, družinskih.


20



TRETJA NAGRADA

NADJA SUHOREPEC6. razred, Osnovna šola Loka Črnomelj

Mentorica: Darinka Krušič


NAJLEPŠI CVET

Če človek umre naravne smrti (ne v nesreči), preživi štiri življenjska obdobja: otroštvo, mladost, odraslost in

starost. Pri tem sta si dve zelo podobni, in sicer otroštvo in starost. Dojenčki in ostareli imajo skoraj enake potrebe. Dojenček ne more živeti sam, saj potrebuje nekoga, da ga hrani, umije, obleče … Prav tako starejši ljudje, še posebno, če so bolni. Nekateri seveda lahko živijo sami, vendar jih je veliko, ki ne morejo morda zaradi bolezni, operacije ali česa drugega. Takrat jim pomagajo njihovi partnerji, če so še pri moči, ali pa jim pomagamo mi. Torej mladostniki in odrasli. Če pa se zgodi, da tudi mi ne moremo, jih damo v dom za starejše občane. Takrat pa za njih poskrbijo medicinske sestre, zdravniki, fizioterapevti in ostali.

Tudi meni se je zgodilo nekaj podobnega. Moja babica in dedek sta šla na operacijo in ker sta že kar nekaj stara, je bilo to težko. Še posebno za dedka, ki je v petih letih prestal pet operacij na nogi. Ko sta iz bolnišnice prišla domov, je šla babica za dva tedna v toplice, a dedek ni bil sposoben biti sam doma. Tako smo morali pomagati mi. Ker imata babica in dedek štiri hčere (med njimi tudi mojo mami), a ni nobena ostala doma pri starših, so se morale menjavati. Vsak teden je šla ena. Tudi po tem, ko je bila babica že doma. Tudi jaz in sestrica sva pomagali. Prinesli sva drva za zakurit, saj se je to dogajalo ravno okoli novega leta. Ko sta bila babica in dedek že boljša, sta lahko ostala sama. Še vedno pa grem vsak teden k njima enkrat ali večkrat, tako da nista osamljena. Imam ju zelo rada in vem, da imata tudi onadva mene.

Ko sem jaz potrebovala njuno pomoč, sta mi zelo rada pomagala. Za nalogo pri naravoslovju sta mi zbrala nekaj vrst semen, kar mi je prišlo zelo prav. Bila sem zelo vesela, saj me je učiteljica pohvalila pred celim razredom.

Imam še babico in dedka po očetovi strani in na žalost sta tudi onadva bolj šibkega zdravja, imata namreč težave s

srcem. Moja družina živi v isti hiši kot onadva in jima lahko pomagam kadar koli. Tudi njiju imam rada in tudi onadva imata mene.

Ko sem bila sama še dojenček, tako mi je pripovedovala mami, sta babici pomagali moji mami, saj me je rodila s carskim rezom in ni ji bilo lahko, še posebno prve dni po porodu ne. Ker pa ima dojenček zelo velike potrebe, je bila pomoč res potrebna.

V ljudski pripovedi Najlepši cvet je veljal zakon, da morajo starejše ljudi ubiti. A mladenič ni hotel, da njegovega očeta ubijejo, zato ga je skrival v sodu. Nekega dne je dal kralj razpis za tekmovanje za najpametnejšega fanta. Zmagovalec naj bi dobil kraljevo hčer za ženo. Tudi ta mla-denič se ga je udeležil. Za prvo nalogo so morali fantje priti ne obuti in ne bosi. Mladenič ni imel pojma, kaj naj naredi. Zato je vprašal očeta, ta pa mu je rekel, da naj iz čevljev iztrga podplate in tako ne bo ne bos ne obut. Mladenič je to storil in zmagal. A kralj mu vseeno ni dal hčere za ženo, ampak je dal fantom drugo nalogo. Morali so prinesti najlepši cvet, kar jih je. Mladenič zopet ni vedel, kaj naj naredi. Le kateri cvet se zdi kralju najlepši? Šel je k očetu, ki mu je svetoval, naj odtrga pšenični klas. Mladeniču najprej ni bilo jasno, kako je lahko pšenica najlepši cvet, vendar je očeta ubogal. Ko je kralj videl, da je mladenič prinesel pšenični klas, mu je rekel: »Dragi moj fant. Le kako si tako pameten?« In mladenič je s strahom povedal za očeta in njegove nasvete. Kralj ga je poslušal in na koncu rekel: »V tem trenutku preklicujem zakon o pobijanju starejših ljudi, saj vidim, da nam lahko dajo veliko modrosti.«

In tako kot je v tej pripovedki, je tudi v resničnosti. Starejši ljudje nam lahko dajo veliko modrosti, mi pa jim lahko poplačamo z radostjo, pomočjo in še s čim drugim. Starejše ljudi je treba spoštovati in jim pomagati, saj bodo tudi oni pomagali nam, ko jim bomo mi potrebovali.

21

PRVA NAGRADA


KATJA RAKOVEC9. razred, Osnovna šola Antona Tomaža Linharta Radovljica

Mentorica: Suzana Adžič


JAZ TEBI RADOST - TI MENI MODROST

Tistega dne se je pouk v šoli neznansko vlekel. Verjetno tudi zato, ker je bil ponedeljek. Predvsem pa zato, ker sem se sprla

s prijateljico in ker se moja simpatija ne zmeni preveč zame. Za povrh pa sem pri matematiki dobila še dvojko. Vse je šlo narobe. Hodila sem proti domu. Moj korak je bil počasen in težek. Ledeno mrzel veter me je rezal v obraz, otroci na igrišču so se drli vse povprek in zdelo se mi je, da hodim na mestu, dom se sploh ni in ni hotel približati. Med hojo sem premišljevala, kaj naj storim. Naj stečem v sobo in svojo blazino prepojim s solzami jeze in žalosti? (Saj je znano, da ženske solze malo stanejo, zaležejo pa veliko). Naj se začnem učiti matematiko, da popravim oceno? (To je bilo slišati dobro, a kaj ko je bila snov tako težka). Možnost pod številko tri pa je bila, da se zavalim na udoben kavč in si pogledam kakšen dober film ter poskusim pozabiti na ta grozen dan! (Ta je bila še najbolj verjetna).

Ko sem prišla domov, sem ugotovila, da nič od tega ne bo prišlo v poštev, ker je imela mami za tisti dan že temeljito pripravljen načrt, kje bom preživela naslednjih nekaj ur. Napotila me je k babici! Menda je zbolela in težko opravljala določena gospodinjska dela, ker je sama v hiši. Mami je za babico pripravila še sveže pečeno potico in zraven dodala svoj zeliščni pripravek. Vse skupaj me je skrbno zavito že čakalo v košari na veži. »Super!« sem si mislila. Samo še rdečo čepico si poveznem na glavo in počakam, da me požre prvi volk, ki bo prišel mimo! Dan bo popoln! Nekaj časa sem se upirala, češ da sem zelo utrujena in žalostna zaradi slabe ocene. Dvojka pri matematiki pa je mami še dodatno razjezila in moja pogajalska izhodišča so bila enaka številu nič. Premosorazmerno z jezo se je povečala tudi mamina odločenost, da moram k babici. (In kadar se moja mami nekaj odloči, jo je zelo težko prepričati …)

Obula sem čevlje, spet navlekla svoj črn plašč in za seboj zaprla vhodna vrata. Zdelo se mi je, da mi je ta dan cel svet obrnil hrbet. Vse bolj sem začela doumevati stavek, ki ga tako zelo rada izgovori moja črnogleda soseda: »Zajokala sem, ko sem prišla na svet, in vsak dan mi je bolj jasno, zakaj.« Tudi danes bi najraje zajokala, a sem se bala, da mi bodo solze na tem mrazu zmrznile že v očeh, pa sem se raje zadržala.

A hodila sem naprej, s sklonjeno glavo in sključenimi rameni. Ko sem prišla v gozd, v katerem živi babica, sem se resnično začela počutiti kot Rdeča kapica, le še volk mi je manjkal. A ga nisem želela srečati, zato sem stopila hitreje. In kmalu sem v daljavi zagledala babičino hiško. Bila je lepa stara lovska koča. Vsa je bila okrašena z rožami, palčki in velikim snežakom, ki ga je naredila

moja mlajša sestrica, da babice ne bi bilo strah same, sredi zimskega gozda. Potrkala sem in zaslišala nežen, star babičin glasek, ki je rekel nekaj podobnega besedi: »vstopi!« Počasi sem odprla škripajoča, lesena vrata in vstopila v topel majhen prostor. V kotu je bila postelja in v njej je ležala do vratu pokrita babica. Najprej sem stopila k njej, da preverim, če je oseba v postelji res ona. Za trenutek sem se zdrznila ob misli, da je v postelji kakšen volk. Pregledala sem oči-modre, kakor moje, ušesa-s starimi uhani, roke-vse zgubane in zgarane, usta-v njih pa je mirno počivala bela, zobna proteza. Šele zdaj sem se upala usesti poleg nje na posteljo. Nekaj časa sva se gledali in samo molčali. Prva je spregovorila ona: »Kako si zrasla, od zadnjič, ko sem te videla.« Pomislila sem, da se je pa ona kar precej postarala, a to ne bi bilo primerno reči. Zato sem se nasmehnila in ji prikimala. »No, mami me je poslala k tebi, ker si menda bolna. Pošilja ti svežo potico in njen zeliščni zvarek. Tisti, po katerem si v trenutku zdrav ali pa »te pobere«. No, pri čem naj ti pomagam?« sem jo vprašala nejevoljno. Očitno je uvidela, da sem slabe volje in me je hotela potolažiti. S svojimi uvelimi rokami je prijela moje in jih podržala pred obrazom.

»Kaj pa si danes tako slabe volje? Tvoja mami je rekla, da te bo poslala k meni, da mi boš delala družbo, ker sem tako sama v tem gozdu. Nikogar nimam. Ne prijateljev, saj jih večina že leži pod zemljo, ne televizije, ker ni signala, in ne živali, ker je mrzla zima. Ti imaš polno prijateljev, ljubeče starše, televizijo, mobilni telefon in še psa. Kaj je lahko tako grozno, da se ves čas kislo držiš?« Seveda se mi ni dalo razlagati svojih najstniških problemov starki, ki res, da je bila nekdaj mlada, ampak tega je bilo že davno. Sodobnega sveta sploh ne razume več, sploh pa ne nesrečno zaljubljenih najstnic, ki se skregajo s prijateljicami in dobivajo slabe ocene! Raje bi se pogovarjala o čem drugem. »Saj ni nič hudega, babi! Bom že sama uredila. Nočem te moriti še s svojimi problemi«, sem poskušala zaključiti to temo. Vstala sem in se sprehodila do okna. Zunaj je začel naletavati sneg in začelo se je temniti. V daljavi se je zaslišalo prijetno tuljenje volka.

»Se spomniš«, je z vedrim glasom poskušala rešiti trenutno moreče vzdušje v izbi »kako si se včasih igrala Rdečo kapico z lutkami, ki sem ti jih sešila?« Prikimala sem in se obrnila k skrinji z igračami, ki je še vedno stala v kotu, kot da jo je zamrznil čas. Odprla sem lesen škripajoč pokrov in zagledala ročne lutke: babico, Rdečo kapico, volka in lovca. Nič se niso postarali, še vedno so nosili tiste vedre obraze. Vzela sem jih v roke in za trenutek pozabila na žalost. Usedla sem s k babici na posteljo in se z licem naslonila na njene prekrižane roke. Pobožala me je po

Literarni natečaj

OSNOVNA ŠOLA - TRETJA TRIADA

22


laseh z besedami: »Veš, žalost je nadloga, ki srce topi. Zato ne pusti, da ti ga preveč stopi in mi povej, kaj te teži. Res, da sem stara, ampak saj veš, leta vedo več kot knjige.« No, s tem stavkom pa me je prepričala. Potožila sem ji, zakaj ne žarim ravno od sreče in kar malo mi je odleglo. A ko je babica slišala, kakšni so moji problemi, je zamahnila z roko, češ da to sploh ni nič hudega. »Tole bova pa hitro rešili. Veš, če te fant ne opazi, ali ti morda samo tega ne pokaže, še ni konec sveta. Pravijo, da ima ljubezen četvere oči, pa je vendar slepa. Lahko, da je le slep in te ne opazi«. V roke sem vzela lutke in naredila t.i. »lutkarski poklon«, finto, ki sva jo z babico izumili za zaključek najinih predstav. Počasi sem čutila, da se mi v žile spet vrača življenjska energija. Babica se je ozrla v moje oči. »No, saj ta moja stara babica sploh ni tako staromodna. Malo pa se še spominja svoje mladosti, čeprav si jo jaz težko predstavljam mlado in zapeljivo. V roke je vzela lutko volka in si jo nataknila na dlan: »Vas kaj muči, mlada dama? Ne bojte se, da bi ostala sama!« Čas se je zasukal za deset let nazaj, lutke na najinih rokah so kar naenkrat oživele. Na najinih obrazih se je zarisala razigranost in druga drugi sva se začeli smejati. Bili sva spet obe mladi, brezskrbni in polni igrive domišljije. Zunaj so se videli samo še obrisi dreves in zavijanje volka se vedno bolj približevalo.

»Kaj pa naj naredim, da bi se s prijateljico spet spoprijateljili?« Babica je za trenutek pomislila, nato pa je rekla: »Če je bila prijateljica res iskrena prijateljica, mi verjemi, da se bosta kmalu spet pobotali. Če pa to prijateljstvo ni bilo pravo, si raje poišči drugo prijateljico. Zavedaj pa se, da popolne prijateljice gotovo ne boš nikoli našla. Kdor išče prijatelja brez napak, ostane sam. Je pa res tudi to, draga moja, da prijatelja spoznamo šele takrat, ko ga izgubimo. Verjetno si to spoznala tudi ti prav zdaj. Zdaj pa pojdi po potico, da poskusiva, kaj nama je mami pripravila.«Stopila sem v kuhinjo, odprla staro babičino kredenco in pri-pravila lepe porcelanaste krožnike, ki jih je skrbno hranila le za posebne priložnosti. In danes je poseben dan. Danes sem zopet našla svojo babico, za katero v zadnjem času nisem imela dovolj časa. Dobila sem občutek, kot da sem spet majhna, igriva in kot da se spet lovim okrog babičine koče in vmes nabiram borovnice. V nosnicah sem spet začutila vonj po svežem malinovem čaju, ki ga je babica sladkala z gozdnim medom. Zavrela sem vodo, natresla malinov listov in svež malinov čaj je spet zadišal po stari kočici sredi gozda. Z igrivim korakom sem se vrnila izbo k postelji. Babica je ležala z zaprtimi očmi. Usedla sem se na rob postelje in zazvončkljala s skodelicami.

Babica se je blaženo nasmehnila. »Veš, je tiho spregovorila, kar se pa tiče tvoje dvojke v šoli, pa nič ne skrbi. Dovolj si pametna, da boš oceno zlahka popravila. Boš od zdaj vsaj vedela, da se moraš na kontrolne naloge bolje pripraviti. Na napakah se učimo. Pri

pouku sprašuj, dokler ti ne bo vse jasno. Kdor vpraša je neumen pet minut, kdor ne vpraša, ostane neumen vse življenje. Kaj bi raje?«

Oh, ta moja babica. Še pred eno uro so se mi vse težave zdele tako velike, zdaj pa jih kar naenkrat ne občutim več kot breme, temveč kot izziv. »Draga moja«, je nadaljevala »veš, koliko mi je pomenil ta tvoj obisk. Večkrat pridi na klepet. Počutim se deset let mlajša. Nič več me ne boli.« Zasmejala sem se: »Veš, babica, tudi mene ne boli več – srce.«

Mladost in starost, vseeno je; razlika je le v številki, vsaka prinese svoje radosti in sladkosti. Pomemben je le naš odnos do njiju. Uživati v mladosti in se ne sekirati zaradi malenkosti, saj je življenje za to prekratko. Babica se je zasmejala: »Oh, če bi se jaz v življenju sekirala za vsako kosilo, ki sem ga zažgala, me danes verjetno ne bi bilo več tu, ampak bi bila že na pokopališču s svojimi prijatelji. Eh, mi vsaj ne bi bilo dolgčas«. Z odprtimi usti sem jo gledala in si v svoje možgančke zapisala vsako besedo, ki jo je izrekla.

Takrat je potrkalo na vrata. Zdrznili sva se. Oglasil se je moški glas. Bil je sosed lovec, ki je šel ravno nasipat svežega zrna za srne. Vstopil je, da bi pozdravil staro ženičko in jo povprašal po zdravju.Po sobi se je čez čas razlegal glasen smeh, prepojen z vonjem sladkega malinovega čaja in sveže pečene potice. Smejali sva se in klepetali dolgo v večer. Vse je bilo spet kot nekoč, v starih dobrih časih, kot v časih pravljic, ko vse dobro premaga zlo. Tuljenje volka je utihnilo, težave, ki so bile težke kot svinec, so se spremenile v peresce. Počutila sem se kot Rdeča kapica, ki je premagala vse hudo in se na koncu pravljice usedla z babico in lovcem k skupni mizi.

Pogledala sem na uro in ojoj! Kazalca sta kazala, da je ura že osem. Zunaj je bilo zelo temno. Skozi gozd pa me je bilo strah iti sama v temi. Ampak tokrat nisem več čutila teme. V meni je bila le še svetloba, veliko svetlobe, ki sem jo izžarevala tudi navzven. Vedela sem, da mi bo babica postregla še s kakšnim modrim, dobrim nasvetom: »Ljubica na razmišljaj preveč o tem, da si sama sredi temačnega gozda. Razmišljaj o tem, kar sem ti danes povedala in vedi, da sem ti neznansko hvaležna, ker si si vzela toliko časa in mi prišla delat družbo. To zelo cenim. Zato sem ti v zameno poskusila povedati kaj pametnega, kar nosim v sebi. Nočem, da gre vse z menoj v grob. Mladost, ki jo je učenje napravilo modro, je več vredna kot modra starost.« Še enkrat sem stopila do njene postelje in jo objela, ona pa me je stisnila tako močno, da sem komaj dihala. »Veš, starejši kot je kozel, tem trši rog ima.« To pa res! In to zna moja babica odlično pokazati.

23

DRUGA NAGRADA

AJDA LAH8. razred, Osnovna šola Cirkovce

Mentorica: Jerneja Kuraj


MOJA BABICA - MOJ SVET

Zardela sem. Slišala kako se mi vsi smejijo. Hotela sem vzravnati glavo. Ni mi uspelo. Zaprla sem oči, ter si

predstavljala da sem nekje drugje. Nekje daleč. Nato pa spet glasni zvoki smeha. Nisem več vzdržala. Stekla sem iz učilnice na stranišče, se zaklenila in pustila solze, da so mi stekle čez obraz. Jokala sem in jokala.

Hotela sem se izogniti neprijetnim vprašanjem, zato sem hitro zavila v sobo. Torbo sem vrgla pred mizo ter se ulegla na posteljo. Tišina. Končno tišina, čeprav mi je smeh še vedno odmeval v glavi.

»No, kako je šla predstavitev?« je radovedno vprašala babica. Seveda, sem vedela, da bo vprašanje slej ko prej prišlo na dan. Sklonila sem glavo ter se zazrla v krožnik. Odkimala sem. »Ljubica saj ne misliš, da berem tvoje misli? Bi mi lahko povedala kaj razmišljaš, prosim?!« Glasno sem siknila ter še enkrat odkimala z glavo. Babica je žalostno vzdihnila, ter vstala. Tišina. Smeh. Mir. Ne zmorem več. Dovolj mi je. Stol sem odrinila od sebe. Potrpi. Stara je že. Ne bo vzdržala. Vseeno mi je. Moram ji povedati. Ne zmorem več. »TI! TI! TI!« kričala sem. Daj si duška. Kasneje bo čas za obžalovanje. »Kdo sploh si? Kaj imaš sploh z mano? Zame si le navadna babica! Pojma nimaš, kako mi je težko živeti s tabo. Vsi drugi imajo mame. Vsi drugi imajo očeta. Kaj pa imam jaz? BABICO! Jaz imam babico, ker je moja mama odšla! Odšla je, jaz pa sploh ne vem kako izgleda, ta moja mama. In moj oče? Seveda, moja mama ti je pač pozabila povedati, kdo sploh je oče. Super, res super. Jaz pa sem tukaj s tabo. S starko, ki jo imam za junakinjo. V šoli dobimo nalogo, da naredimo govorni nastop o svojih junakih. In koga si izberem? Svojo babico! Le kaj sem si vendar mislila? Izpadla sem kot največja tepka. Pojma nimaš, kako so se mi vsi smejali. Kakšna sramota zame.« Dovolj bo. Zlomila se bo. Prevelik pritisk nanjo. Ne zmore več. Tudi jaz ne zmorem. Preveč sem navezana nanjo. »Vsega si ti kriva. Ti si bila tista, ki si točila solze sreče, ko sem ti predstavila plakat. Samo zaradi tebe sem to naredila. SOVRAŽIM TE!«

Tišina. Sama v sebi. Nenehno prikazovanje babičinega obraza. Zvok njenega plitvega joka iz kuhinje. Slan okus solze na ustnicah. Grozen občutek. Pošast sem. Zdaj sem užalila edinega človeka, ki ga imam resnično rada. Sovražim

se. Resnično bi morala začeti bolje kontrolirati svojo jezo. Še vedno se nisem pripravljena opravičiti. Babičin jok. Kje pa sta tišina in mir? Razburjenost. Sanje.

Tlačila me je nočna mora, zato sem po prstih, da ne bi zbudila babice, odšla do kuhinje. Prižgala sem luč ter ugotovila, da je zaspala kar na stolu. Natočila sem si kozarec vode, se usedla na stol zraven nje, ter jo opazovala. Bele lase, ki so ji segali do ramen, je imela malce skuštrane. Obraz star, zguban. Tudi pri zaprtih vekah sem lahko videla njeno žalost in izmučenost. Kljub starosti je bila zame lepa. Izžarevala je dobrosrčnost. Njene roke so prosto visele ob telesu. Dihala je globoko in močno. Na sebi je imela oblečen pulover, ki sem ji ga pred leti kupila za njen 50 rojstni dan. Prijela sem jo za roko. Vedno kadar sem bila jezna, mi je njen stisk roke pomagal. Njena roka je bila topla ter mehka, kot vedno. Glavo sem položila na ramo ter zaspala. Smeh. Babičin jok. Stisk roke. Tišina. Sanje.

Znova sem stala pred razredom. Tokrat sem se držala pokonci in samozavestno. Nisem pustila, da me smeh, ter posmehljivi pogledi zmotijo. Osredotočila sem se na babico. To je zanjo. Zdaj bo lahko resnično ponosna name. Smeh. Zberi se, odmisli smeh. Pomisli na tišino. Tišina. Vse bo še ve redu. Zajela sem sapo ter začela: »Moja babica je moj svet. Moja babica je moje srce. Babi je moja mami in oče. Neskončno jo imam rada. Naučila me je vsega, kar znam. Nekoč, ko sem bila še majhna, sem jo vprašala, če imajo tudi drugi otroci super babico. Smehljaje me je pogledala ter odkimala: »Nekoč boš razumela,« je rekla. Zdaj razumem. Ona je edinstvena. Vedno je zame hotela le dobro, mi dajala nasvete, ter mi govorila, kaj lahko in kaj ne. Včasih je nisem hotela poslušati. Želela sem si, da bi tudi jaz imela mamo tako kot drugi otroci. Zdaj vem, da je ne potrebujem. Babi me je namreč naučila več, kot bi me kdorkoli drug. Vedno me je pekla vest, če je nisem ubogala. Zato sem se ji opravičila. Opravičila me je naučila ona. Vedno mi je rekla, da to človeku pomaga, da mu je potem lažje pri srcu. Njeni nauki me spremljajo skozi vse življenje, skozi vse ovire. Preskakujeva jih skupaj z roko v roki. Babica je namreč moja najboljša prijateljica. Kljub temu se tudi midve večkrat skregava, po navadi sem jaz jezna nanjo, ona pa mi le reče: »Nikoli ne skrbi, to je le ena ura tvojega

Literarni natečaj



24

TRETJA NAGRADA

LUCIJA IVANUŠA7. razred, Osnovna šola Ormož

Mentorica: Irena Kandrič Koval


ONI

Vedo, kaj je volnain kaj pomaga, ko sem bolna.Ne zanima jih spletno iskanje,saj je vse v knjigah, če se le poglobimo vanje.

Poznajo mrtve jezikein znajo prijeti za motike.Prisegajo na domačo zelenjavo,vedo, da zdravilo ni več zdravo.

Radi bi nam povedali, kaj z žajbljem in z znanjemo sivki, rožmarinu in klinčkih.

Spominjajo se tistih dni,ko hribi še zeleni so bili.In včasih se mi zdi, da kdo utaplja se v spominih.

Želijo nam predati tisočletno znanje,v zameno pa želijo mladostno radost,utrinek našega življenja,otroške sreče in veselega mišljenja.


življenja. Jeza bo minila, čeprav boš naslednjo uro morda jokala. Prišle pa bodo tudi ure, ko boš spet vesela, ter ne boš več jezna name. Takrat bo vse spet v redu. Vendar zapomni si le eno stvar! Nikoli pa ne bo minila niti ena ura, da te jaz ne bi imela rada in ti ne bi imela rada mene. In konec koncev je to edino pomembno.« Moja babica se nikoli ni bala staranja. Niti smrti. Rekla mi je, da dokler je še na Zemlji, mora uživati vsak trenutek, ki ga preživi z mano, tako kot bo tam gori uživala vsak trenutek, ki ga bo

preživela z mojim dedkom. Edino kar skrbi mene je to, kako se bom jaz znašla brez nje. Mislim, da se ne bom. Mislim, da se jima bom z dedkom kar pridružila. Saj vem, verjetno mislite, da sem nora. Ampak babica je resnično moje Vse.« Tišina. Presenečeni pogledi. Samo, da bo konec, da stečem domov k babici v naročje. Da me nauči nekaj novega in mi oprosti za tisto včeraj. Morda pa je že pozabila. Babi, rada te imam. Oprosti mi za vse.


25

PRVA NAGRADA

RONJA RAJH3. letnik, Gimnazija Ptuj

Mentorica: Marija Mir Milošič

Nagrada:• diploma Nacionalnega odbora natečaja,• 5-dnevni izlet Toskana in Elba.

JAZ TEBI RADOST - TI MENI MODROST

»Da,« sem rekla in si prikimala, »veter brije.«Ptica se je prestopila. Dvignila sem gubasto roko

in jo pobožala po sivorjavem perju. »Tudi ti si že stara, kajne? Tvoje perje je izgubilo sijaj in tvoj kljun ostrino, tvoja krila so izgubila prožnost in tvoje oči svetlobo. A si vendarle prav zdaj veličastnejša kot kdajkoli prej. Le kje si potovala?« Veter je znova zavil in Ptica se je naščeperila. »Videla si daljne obale in puhaste oblake visoko tam zgoraj, s streh si opazovala ljudi in z vej otroke pri igri. Le kaj si si mislila o nas, ljudeh?« Nasmeh mi je počasi spolzel po licu. In potem se je znova zgodilo. Nenaden preblisk svetlobe. Svetloba se je z neskončno delci razletela pred menoj, ves svet je postal ena sama vrtinčasta kepa svetlobe, svetloba je rasla in rasla in se razpočila v svet, ki se mi je zavrtel pred očmi. Tema. Luč je ugasnila in iz teme je privršala postava z belim ogrinjalom. Belina, kot sneg. Ozirala sem se za Ptico, pa je odletela. Vrnila se je in me oplazila s perutjo. »Tu sem …« Naredila je obrat v zraku in odletela. »Ne pozabi … tu sem …« Skozi špranje beline je prilezlo rdeče. Rdečina, kit vrtnice. Vse se je treslo. Nekje v daljavi je bučalo. »Tu …« In potem je minilo. Bila sem nazaj.

»Gospa R., ste z nami?« Nadme so se nagibala ogromna očala na beli halji. »Ja, doktor, tu sem,« sem šibko rekla. Doktor H. se mi je nasmehnil in mi stisnil roko. Nasmehnila sem se nazaj. »Prav,« je rekel, »potem vas bom pustil, da si oddahnete. Saj že sami veste, kako je. Če želite, lahko ...« A nisem ga več poslušala. Odplavala sem nazaj na svoj travnik, na zidano okno sredi niča, s Ptico, ki je čepela na polici. Zaprhutala je v pozdrav. Pokimala sem ji, iztegnila roko in ona je sedla nanjo. Zmeraj je bilo tako, razumeli sva se brez besed. Vedela je, kaj hočem, ne da bi mi bilo potrebno prositi. Staknili sva glavi in mehkoba njenega sinjega perja me je zazibala v sen.

Ko sem se zbudila, je deževalo, kot da bi kdo zlival oceane z neba. Dežne kaplje so škropotale po bolnišničnih oknih, se zbirale v tanke vijuge in polzele vzdolž okenskih okvirjev. Ustvarjale so vzorce, ki so nenehno spreminjali obliko in se izgubljali sami med seboj. Kapljice so se na cestah zbirale v luže, potovale po robnikih in slednjič izginile v temnih kanalih.

Slonela sem ob oknu svoje snežno bele sterilne sobe in gledala na tlakovano ulico. Take dneve sem oboževala.

Vse je bilo mokro, zunaj je bilo mrzlo za ta letni čas in pred pisanimi hišami, ki jim je dež spral sivino, se je dvigovala meglica. Vso ozračje je prevzemala pravljičnost in sredi nje sem se počutila domačno.

»Živjo, gospa R.« V sobo je neopazno vstopila sestra Margareta, ki bi ji prisodila kvečjemu kakšnih dvajset let, v brezhibni beli opravi in s pladnjem v rokah. Bila je ena tistih predstavnikov bolnišničnega osebja, prijaznih in skrbnih, ki bi storili vse za tvoje dobro počutje, ki jim je resnično mar zate in ne pozabijo nate v trenutku, ko zapustijo sobo.»No, kako je danes?« je zažgolela. Ni mi ušlo, da je poškilila na tablico ob vznožju postelje. »Danes ste spet prišli na svoj račun, kajneda, ko tako lepo dežuje?« Nasmehnila sem se.Ni bila narejeno prijazna in prijateljska, temveč ena tistih, ki si dejansko zapomnijo posebnosti vsakega posameznika in ki se zavedajo, da bolečine včasih ni mogoče pregnati z antibiotiki ali kirurškim nožem. Bila je zadolžena zame že vse od začetka in sčasoma sva postali prijateljici. Poznala je mojo bolezen, bolezen, ki kljuva globoko v notranjosti in se včasih skrije, in ko že misliš, da je izginila, te napade med najlepšimi sanjami. Spoznala me je kot osamljeno in nesrečno, me kot tako sprejela in mi počasi in previdno in nevsiljivo pokazala, kaj je Možnost.

Nasmehnila sem se sama sebi. To je bilo že tako dolgo nazaj, da sem včasih pozabila, kako je bilo prej. Prav Margareta je bila tista, ki mi je nekoč mimogrede omenila, da lahko, če želim, sprejemam obiske. Takrat sem jo, še preden je dokončala stavek, grobo prekinila, kakšne obiske neki, saj vendar nikomur ni mar zame. In ko mi je potem dejala, da bi me rada spoznala bratova hči, ki je zelo prijetno dekle in da mi to zagotovo ne bi škodovalo, sem se razburila. »Ne potrebujem nobenega usmiljenja, nobene družbe. Ne potrebujem prav nikogar …« Prav dobro se spomnim svojih besed. Margareta se ni zmedla. »Saj ne govorim o vaši samostojnosti,« je mehko rekla. »Morda je to priložnost, da spet najdete veselje. Sama sem govorila z njo in že dolgo si vas je želela spoznati, pa je bila premajhna. Sami veste, da se je včasih lažje odpreti nekomu, ki ga prej nismo poznali. Priložnosti je več, ko si mislimo, ampak včasih zaradi gozda ne vidimo dreves. Ampak popolnoma razumem, če tega morda ne bi želeli.«

In potem sem na lastno presenečenje privolila.

Literarni natečaj

SREDNJA ŠOLA

Donator: Evropska centralna banka in Banka Slovenije.

26

SREDNJA ŠOLA

»Samo risalni papir mi prinesite, prosim,« sem rekla Margareti in čutila veselo vznemirjenje v lastnem glasu.»Danes pride nečakinja.«»Takoj, dragica,« je rekla. Čez trenutek se je vrnila in mi podala papir ter svinčnik. Še zadnjič se mi je nasmehnila in potiho odšla iz sobe.Pobožala sem Ptico in pričela risati.Trikrat je potrkalo, nato potihnilo in nato spet trikrat potrkalo. »Nazaj ali naprej, paluba je počiščena!« sem zavpila polna energije, nenadoma čudovite volje. Odvrgla sem blok in razširila roke v pozdrav.

»Hojla, tetka!« je zavpila, me objela in se vrgla na kavč. »Dežuje, kot da angelčki praznijo olimpijski bazen. Kaj takega je lahko všeč samo tebi,« je zagodrnjala in si sezula mokre čevlje. »No, dež vsaj ne smrdi,« sem se zasmejala, »kar za tvoja stopala niti ne bi mogli trditi.«

Zavila je z očmi in me dregnila pod rebra. »Tetka Vseveda, kaj bi rekli, kje bi lahko tičal razlog?« Povohala je svoje nogavice. »No, malo je boljše kot zadnjič, se ti ne zdi? Mislim, da se izboljšuješ, morda bodo čez leto dni iz mojega potu na nogah proizvajali nove parfume, kaj rečeš?« Smehljaj mi kar ni hotel izginiti z ustnic.

Tako je bilo zmeraj, ko sva bili skupaj. Bila mi je všeč od prvega trenutka dalje, bila je tako podobna mojemu bratu, a hkrati tako povsem drugačna.

»No, kako je torej s tabo, tetka?« je rekla in se zresnila. »Kdaj si imela nazadnje napad?«

»Eh, kaj bi o tem. Glavno, da si ti tukaj in da je pri tebi vse v redu. Ne morem ti povedati, kako vesela sem vsakič, ko prideš. Kakšno veselje mi pripraviš že samo s svojo prisotnostjo. Razveseljuješ me vsak dan znova. Oprosti,« sem dejala in jo pobožala po laseh, »danes sem nekam sentimentalna.«

Odsotno se je nasmehnila. Nato je udarila po naslonjalu.»Jaz sem pa danes imela povsem zanič dan. V šoli smo pisali pesem. In to za oceno! Potem smo jih glasno brali pred tablo in profesorju moja pesem sploh ni bila všeč. Rekel je, da to sploh ni takšna pesem, ki jo je hotel od nas, ker nima niti rime in je nasploh zelo nejasno napisana. Rekel je, da sploh nimam občutka za poezijo in potem je še rekel, da mu je zelo žal, ampak mi pozitivne ocene za tale zmazek ne more dati. Očitno sploh ne znam, …«»No, daj jo sem, da vidim.«Podala mi je list.

nevidno odzvanjajoč pojočti človečki hiteč in iluzija?

ostane človekpogum in pomoč

te mravlje drobencljajoč in list

množina ni vse če radost v bistvuampak zakaj smisel?

tisočtistočtisočtisočtisočlepih misli okupira svet

modrost izkušnja bivanje časti človečki hiteč in iluzija?

JAZnevidno odzvanjajoč pojoč

radost pogum in pomoč »Draga moja,« sem rekla in še naprej strmela v pesem. »Nikoli še nisem osebno srečala tvojega učitelja, ampak če misli, da je pesem samo pesem, ki se rima na lonec in konec …« Še naprej sem proučevala pesem.»Četudi morda nikoli ne boš velika pesnica, so stvari v življenju, ki se jih ne da ubesediti s stavki, stvari, ki presegajo moč našega razumevanja lastnega sosledja in takšna občutja lahko izrazimo zgolj s posameznimi besedami. Mislim, da vem, kaj si hotela povedati,« sem šepnila, »in veliko mi pomeni.«

»Ti res?« je rekla in me gledala z velikimi očmi. »Sem jo tudi napisala zate, da boš vedela, da si mi zelo pomembna. Nikoli si nisem mislila, da je lahko tako super s tabo ... starim človekom in …« Ustavila se je. »No, hočem reči, saj nisi tako zelo stara, pač …« Spet se je ustavila in obe sva se začeli smejati. »Zame si storila več, kot si sploh lahko predstavljaš. Zaradi tebe sem spoznala, kako čudoviti so lahko ljudje in da je dojemanje naše okolice zgolj odsev nas samih. Zaradi tebe sem se otresla pasivnosti.«

»Da, prav si povedala, stara sem že, ampak kaj pa to sploh pomeni? Da sem že veliko doživela, mnogo preživela, storila veliko napak in jih mnogo poskusila popraviti. Mladi ljudje ste polni idej in ste kot svež veter, poln semen in kali, ki zaveje čez prašnate bukve modrosti in starejši imamo modrost, ki jo lahko prinesejo le čas in izkušnje, učenje in napake. Zaradi tebe sem pričela znova živeti. Pogovarjam se z osebjem, z drugimi bolniki, z ljudmi okrog sebe. Videla sem, da ima vsak svojo zgodbo in da nisem sama. Še vedno mi je včasih težko, a nikoli več ne tavam v temi. Postala sem znova dejaven član skupnosti, in čeprav sem le eno zrnce, sem vendarle nekdo.«

Nasmeh je zaplaval čez prostor in enkrat kasneje sem zadremala.

Sem na svojem travniku, pri zidanem oknu, s Ptico, ki čepi na polici. Zaprhuta v pozdrav. Pokimam ji, iztegnem roko in ona sede nanjo. Nasloni se mi na lice, nato pa se obrne proti vetru in vzdigne krila.

Pogledam na uro, sobota je in čas da vstanem, če hočem priti do bolnišnice, še preden se izteče čas za obiske. Vzamem torbo in pesem. Odločila sem se, da jo teti podarim. Preden se odpravim, pogladim sivorjavo perje Ptice.

27

DRUGA NAGRADA

MAŠA MLINARIČ1. letnik,Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje

Mentorica: Aleksandra Jurman


OKNA S POGLEDOM NA SVET

NAJSTNIŠKO OKNO S POGLEDOM NA SVET

DEDKOVO OKNO S POGLEDOM NA SVET

Temno nebo, prekinjeno s svetlimi pikicami, in skrivnostna tišina, ki se vije okoli vogalov visokih hiš. Samotna podoba

svetskega smoga in nemih oblik, ujetih med sence spečega mesta, katerega prebivalci so se poskrili za debele zidove in barvne fasade, ki se ponoči spremenijo v barvo čarobnega meseca in zvezdnih utrinkov. Tako spokojna, umirjena, zaspana uličica, prislonjena ob star mestni park, ki tiho odmeva zvoke ptic, čričkov, veveric in drugih živali, ki so

Matic se je z roko živčno gladil po potnem čelu in poskušal zravnati dolge gube, ki so se očitno odločile,

da mu po današnjem groznem dnevu preprosto za vedno uokvirijo obraz. Poenotene s težkimi mislimi, ki so ostale po dogodkih, prehitro in brez reda, še pomembneje, brez opozorila, nanizanih na platno njegovega mladega, najstniškega vendar, življenja. Tudi te so ukleščile njegovo sicer atletsko postavo, pa vendar na prvi pogled tako majhno in šibko.

»Sam proti svetu!« si je zamrmral v brado. »Sam skozi prekletstvo! Sam skozi mrtvo območje! Pa še ta prekleta vročina!«

Na široko je odprl okno in pustil, da mu je hladen veter razmršil lase. Z obema rokama se je prijel za okensko polico in pljunil.

»Ha! Kaj mi boš pa zdaj! Pha!« je razjarjeno zavpil in poskušal sprostiti bes, ki se je nabiral v njem. Prav prijetno se je bilo dreti na svet. Staršev danes tako in tako ni doma.

zatočišče poiskale med zelenicami in drevjem, ušesom tako prijetna melodija, pa vendar ozračje nenehno prestreljujejo nemirni pogledi. Nad klopicami, krošnjami in še višje, nad cesto, se za oknom, obdanim s polmrakom, riše postava. Morda se za stenami bele hiše, za čistim oknom in rožami na okenski polici, za vso to namišljeno, umetno ustvarjeno resničnostjo skriva tudi pogled; žive oči, ki preiskujejo svet in želijo najti izhod iz vrtinca situacij. Oči najstnika.

S pogledom je za vsak slučaj prečesal okolico. Oči so pomotoma zatavale do vogala hiše naproti. Na skrajnem delu pročelja je visel napis, ime ulice in hišna številka. Številka 1, ki se mu je bedasto posmehovala.

Pred očmi se mu je ponovno stemnilo in v glavi zavrtelo – pričelo se je podoživljanje dogodkov. Močneje se je prijel za rob, oklenil se ga je, kakor da bi ga lahko veter življenja odtrgal s sveta. »Ena?« je zavpil. » A se ti hecaš? Svet svetski, svetniški, svetovljanski s…«. Zmajal je z glavo. »Ena točka do dve, eno bedno nenapovedano spraševanje, ena, majhna nepomembna osebica, ki me je kar tako, za hec, obvestila, da je našla drugega in me zapušča, en, samo en, samcat dan, ovit v prekletstvo, samo en moment nepazljivosti, pa je šlo vse v franže?! Resno? Pa kaj je s tabo?« so se mu misli druga za drugo vrtinčile po glavi. Park ni več odmeval nežnih zvokov, pač pa njegovo rjovenje, ulica kar naenkrat ni bila več spokojna, pač pa zlohotna in prepojena s sivino. Matičevo življenje je postalo droben prah, ki se ga ni dalo ujeti v dlan in sestaviti v vzdržno normalnost.

Gospod Kranjc ni slišal krikov – Matičevih izpadov besa, niti ni videl sivega napisa, ki je vzbudil spomine njegovega soseda. Stal je v majhni kuhinji in se trudil s plastično vrečko in z njeno vsebino, živili. Iz odprtega hladilnika se je širil mraz. Ta je že dolgo predstavljal dolgega najemnika tudi v njegovem telesu; starih kosti se enostavno ni dalo

segreti na normalno telesno temperaturo, sedaj pa se je zdelo, kakor da bi še ta padla pod njegovo novo definicijo normalnosti.

Mleko kar ni hotelo iz vrečke, kar naprej se je zapletalo za ročaj in ostale paketke, plastenke, vrečice in folije. Tresoče

Literarni natečaj

SREDNJA ŠOLA


28

SREDNJA ŠOLA

roke so počasi popuščale prijem in umetno maso, ki je neprijetno šumela in se zvijala, preprosto spustila na tla. Pa tudi, če bi mu na rokah visel alpinist, ni važno, tudi če bi šlo za življenje ali smrt, tudi sekunde več ni vzdržal. Bil je star in osamljen, psiha se je že davno tega soočila z dejstvi, fizična moč se je počasi približevala, kaj drugega mu je sploh še ostalo?»Pa naj bo tako.« Zaloputnil je vrata hladilnika in se s težavo premaknil do okna. Naslonil se je na polico in poskušal umirjeno dihati. Bolečina je bila še vedno prisotna, kajti vedno je bila nekje tam. Tam, v levem kolenu in obeh komolcih, pa tudi v oddaljenem delu možganov, v centru za spomin.

Pogledal je proti parku, med krošnjami se je svetlikala potka, ob njej pa je z očmi ujel drobno pravokotno liso – najbrž klopico. Videl tako že dolgo ni preveč dobro, spomini pa so se mu še vedno prikazovali v intenzivnosti barv. Bili so edina svetla točka dnevov in noči. Razlike med njima tako ni bilo več, izginila je že davno tega, kakor je izginila njegova ljubezen.

Včasih sta sedela na klopici in tkala najlepše trenutke, ki so se začeli iztekati v leta, sedaj pa so vsa ta leta postala tako grenki spomini. Njegovo celotno življenje je postalo pokopališče spominov! Vsakodnevno bojevanje z obleko, s pripravo zajtrka, z njegovo hrbtenico, koleni, komolci, s trgovino, z obtožujočimi pogledi, ki so ga zadevali med počasnim stopicanjem nazaj domov. Bitka s stopnicami in tista najhujša, s preteklimi trenutki! Ostala je slika, njuna poročna fotografija ter nekaj starih oblek, preljubih, da bi jih lahko vrgel v smeti, drugo pa je postalo kruta resničnost.Odmaknil je pogled. Klopica se je zopet ovila v nočno čarobnost in samoto, njegovo strto, staro srce pa se je v samoto ovijalo že kar precej let. Ah, njegovo življenje se je spreminjalo v kapljice sivine, ki se jih ni dalo ujeti v dlan in sestaviti v normalno vzdržnost!

Okna. Okna, ki se zdijo tako snažna, lepa in spokojno navadna, okna prestižnih stavb visoke arhitekture, delčki tako urejene zunanjosti, pa vendar obstaja možnost, da se za njimi skrivajo osamljena srca, ki jih zaklepajo bolečina in tegobe, pa čeprav so še tako nenavadna. Stekla, za katerimi se skrivajo tihe postave, mladi avtorji in tisti, z dolgimi življenjskimi zgodbami. Avtorji česa? Avtorji tistih občutkov, solza sreče, soustvarjalci zgodovine, so radost in mladost, takrat pa, ko jih utrgamo od vsega poznanega, takrat solze postanejo samo še kapljice. Žalost, modrost se pogrezne v otožnost in radost postane samo še stara znanka iz preteklosti.

In zato, ker je tudi eno osamljeno srce eno več kot je potreb-no, ker je vsaka solza samo nepotrebno spodkopavanje

kvalitete življenja in poveličevanje šibkih členov, zato je včasih potrebno dve okni povezati in ju odpreti, da lahko vsrkavata radosti in modrosti drug drugega.

Medgeneracijski odnosi so vezi, ki jih predstavniki dveh generacij spletejo med seboj. Sta dva različna pogleda na svet, dve vzporedni galaksiji znanja, spominov, želja, ciljev, dosežkov, trenutkov, dve strani resničnosti, ki ju prekrijemo in iz njiju poskušamo potegniti najboljše, kar se potegniti da. To pa je točka, kjer se pokaže problem.

Dve takšni različnosti bi bilo menda neumno spojiti. Zakaj? Zakaj bi se trudili z drugimi, tako drugačnimi ljudmi, ko pa je za razumevanje potrebno toliko časa in potrpljenja?

Alpinist George Mallory je na vprašanje, zakaj bi plezal na Mount Everest, odgovoril: »Zato, ker je tam.« Zakaj bi se torej mladi želeli povezati s svojimi dedki in babicami? Ne samo zato, ker so tam, samo zaradi njih, ker so to njihova družina, pač pa tudi zato, ker predstavljajo zakladnico spominov, potopljenih v znanje in iskrice zgodb. Zato! Ker smo sposobni nekomu polepšati dan, ker smo sposobni nekomu pomagati in mu na obraz narisati nasmeh, ker je to način, da se iz navadne številke, iz enega izmed mnogih, spremenimo v človeka s srcem, ki je sposobno čustev, vrednot.

Kajti takrat, ko stare starše odvzame življenje, takrat je konec. Ni več zavetja, ni več dotikov sveta pravljic, samo še neskončna tišina, ki ostane za vedno. Nepremična zamenjava. In tako bi dal vse svoje materialne dobrine, samo da bi jih lahko še enkrat pogledal in jim zaupal skrbi, dobil nasvet, ampak takrat je prepozno. Prepozno, da bi razvil in negoval posebne vezi, trenutke, ki ti jih ne more nihče vzeti.

Vrednote, ki se razvijejo ob stikih s starejšo generacijo, lahko pomagajo premostiti težave in postati boljši človek. Denar, spol, vera, barva kože, nič od naštetega ne pomeni ovire pri spoprijateljevanju s starimi starši. Premostiti je potrebno samo moralna vprašanja naših src.

Tiste torej, ki so pripravljeni zgraditi boljši in tesneje povezan svet, ki so se pripravljeni boriti za vrednote in nasmehe, tiste, ki se ne bojijo pomagati in odpreti srca, tiste, ki so zmožni deliti nasmehe in tkati socialne vezi človeštva, tiste vabim, da vstopijo v novo dobo in obrnejo nov list. Morda sami ne moremo odkriti zdravila za HIV, lahko pa pozdravimo zlomljene ostanke nesrečnih življenj.

29

TRETJA NAGRADA

AMADEA KOVIČ3. letnik, Srednja vzgojiteljska šola in gimnazija Ljubljana

Mentorica: Anka Dušej Blatnik


KAJ BI JAZ BREZ TEBE?

Ležala je na klopci v parku, sama. Ležala je zavita v topel plašč, njene noge so bile skrite v debelih belih

gamašah iz surove volne in toplih gležnjarjih z debelimi plastičnimi črnimi podplati, na katere se je lepila umazanija mesta. Če bi si odpela plašč, bi se pod njim prikazala debel zelen pulover in kavbojke. A nič, nič od tega je ni moglo obvarovati pred mrazom, ki ni prihajal od zunaj, ampak od znotraj, iz njenega srca, razširjal se je po njenih žilah in kapilarah, se razlival po mladi duši in nežnem telesu. Bila je premlada za take vrste bolečino, premlada, da bi jo lahko razumela in se spopadla z njo, premlada, da bi si znala pomagati. In tako je ležala na klopci, nezmožna ignorirati rano, ki je nevidno krvavela sredi njenih prsi.

Dan je menjaval svoje ure, premikal kazalce na zapestnih in stopnih urah in odšteval digitalne številke, spretno je pošiljal oblake in avione nad njeno glavo po svojih poteh, ljudje so hodili mimo, vse sorte ljudi, ljudje z nakupovalnimi vrečkami, ljudje, ki so se prepirali, ljudje, ki se jim je mudilo, ljudje, ki so kričali, se smejali, dihali, ljudje, ki so živeli. Vsi so imeli nek svoj cilj, namen. Nihče ni opazil mladega dekleta, ki je zvito ležalo na klopci v parku kot kakšen pozabljen, odvržen predmet. Zakaj bi jo opazili? Niso je hoteli opaziti.Tako je ležala in čakala, čakala, da se dan konča, da jo bolečina v prsih odplavi.Dokler ni nekdo sedel k njej.Najprej ga ni videla. Začutila ga je. Začutila je njegov pogled, ki se je ustavil na njej. Obrnila je glavo in ga pogledala.Bil je starejši gospod, ki je sedel na klopci poleg nje. Imel je košate sive obrvi, pod katerimi so tičale bistre sive oči. Pod nosom so mu tičale drobne brčice, na glavi pa mu je tičal črn klobuk. Bil je toplo oblečen v debel plašč.»Oh,« je zavzdihnilo dekle in zakopala glavo nazaj v ovratnik plašča. »Kako si vedel, da bom tu?«Starejši gospod se je le bistro nasmehnil.»Se mi je pač zdelo tako,« je rekel. »Včasih sva veliko hodila v ta park. Zmeraj si me moledovala, da greva sem. Potem pa še ...«»... na grad in v slaščičarno,« je deklica hitro dokončala stavek. »Vem, vem. Ampak to je bilo pred mnogimi leti.«»Kaj hočeš povedati?« se je namrščil dedek.»Da nisem več majhna punčka.«»Zakaj si potem tukaj?«

Dekle je naveličano skomignilo z drobnimi rameni in se ni potrudilo odgovoriti.»Skrbelo me je že,« je rekel dedek blago.»Tudi prav,« je dekle zamomljalo in trmasto nagubalo bledo čelo.

Dedek se je samo nasmehnil. »Tako mlada si še. Nekoč boš razumela, ko boš sama imela otroke in vnuke. Zame si ti radost mojega življenja. Moraš razumeti ljubezen, ki jo starejši čutimo do mlajših ... radi bi vam prihranili napake, ki smo jih storili sami. Radi bi vas obvarovali. Če se vam kaj zgodi, se počutimo krive. Ti si edina radost mojega življenja, Simona, in vse, kar si želim je, da bi bila srečna. Živel sem dolgo in polno življenje, ljubil sem, delal sem, hodil po svetu, videl sem Firence in Rim in New York in Amsterdam in vse te kraje, ki jih boš ti še obiskala, delal sem napake in jih popravljal in počel sem tisoč stvari, in zdaj, ko sem star, si želim samo še to, da bi te videl, kako se spet smejiš.«»Dedi,« je začelo dekle s solzami v očeh.

Starejši moški je zamahnil z roko, častitljivo popisano z zemljevidom desetletij, ki so se nabrala v gubah in starostnih pegah.

»Minil je komaj mesec dni. To ni dovolj, da bi pozabila in pravzaprav ni stvar v tem, da bi pozabila, da tvojih staršev ni več, ampak v tem, da bi sprejela. Oprosti, če postanem takole čustven ... ampak odkar tvoje mame ni več ... Simona, edina družina si, ki mi je še ostala in morda sem včasih preveč zaščitniški. Odpusti mi, a želim ti samo srečo. To je vse. Morda si samo domišljam, da te lahko obvarujem pred napakami, kajti vsak dela po svoje in za različne ljudi so prave različne poti. Ampak čeprav nisem modrejši od tebe, ki si zelo bistro dekle, sem vseeno izkušenejši. Zato ti lahko dam modrost, ki je ti še nimaš ... če jo hočeš sprejeti, seveda.«

Dekletu so se v očeh bleščale solze in sonce, ki se plazilo mimo oblakov, je svoje žarke odložilo v teh človeških biserih, rojenih iz bolečine in sramu.

»Takrat bi morala biti v avtu z njima,« je rekla tiho. »Ne zdi se pošteno. Zakaj sem jaz živa, onadva pa ne?«

Literarni natečaj

SREDNJA ŠOLA


30

SREDNJA ŠOLA

Dedek je žalostno zavzdihnil. »Ne vem. Nihče ne ve takih stvari. Podarjeno ti je bilo življenje. Ne zavračaj ga. Nehaj takole bežati in izginjati za cele dneve. To je že tretjič! Prav naporno te je loviti po celem mestu.«»O-oprosti,« je zajecljala.Dedek se je samo nasmehnil in vnukinjo stisnil v trden objem.»Brez skrbi,« je rekel in jo pobožal po gostih, temnih kodrih. »Razumem te. Razumem te, povsem. Saj je bila tudi moja hči, ne le tvoja mama ... Edina družina si, ki mi je še ostala, Simona. Le kaj bi jaz brez tebe?«

***

Bil je prvi poletni dan, listje na drevju je zlato žarelo v soncu, lahen veter je šumel med vejami, ljudje so imeli na obrazih nasmehe, dekleta so prvič obula superge, sandale in balerinke namesto škornjev in gležnjarjev, po ulicah je odmeval smeh, pomešan z verzi popevk, ki so odmevale iz odprtih oken in počasi plazečih se avtomobilskih kač, ki so se valile po mestih ulicah.

Mlado dekle v lahki črni obleki, s spuščenimi lasmi, ki so ji prosto padali na ramena, je pod roko držalo starejšega gospoda, ki si je pri hoji pomagal s sprehajalno palico. Bila sta dokaj nenavaden par, ki je po dolgem drevoredu napredoval dokaj počasi. Ker je bilo dekle tako zalo in mlado, sta marsikdaj pritegnila poglede mimoidočih, a zdelo se je, da tega sploh ne opazita. Nista veliko govorila, saj sta bila oba zatopljena vsak v svoje misli.

Tako sta počasi napredovala mimo vseh srečnih družinic z majhnimi otroki, ki so jokali in se smejali, vseh zaljubljenih parčkov, sprehajalcev psov, osamljenih, tekačev v tesnih pajkicah, ki so v svojih supergah samo oddrveli mimo njiju, otrok na rolerjih in rolkah ... ljudje in živali so hodili mimo njiju in onadva sta hodila po svoji poti, ki je bila pomembna samo za njiju in nikogar drugega, hodila sta po tračnici, ki je vodila do njunega končnega cilja in na svoji poti nista opazila nikogar razen drug drugega. Vsake toliko čase je eden izmed njiju prijel dlan drugega in jo stisnil za pogum, a rekla si nista niti besede, kot bi se bala prekiniti slovesno tišino, in nato je dekle spet prijelo dedka pod roko in tiho sta nadaljevala pot.

Sčasoma sta le prispela na svoj cilj. Stopila sta skozi veliki beli marmorni obok in nadaljevala pot med mnogimi zadnjimi počivališči ljudi. Mnogi ljudje ne marajo pokopališč, a Simona je v njih videla neko posebno, žalostno lepoto. Ni se bala smrti, vedela je da je del življenja. A vendar se ji je zdela kruta in nepravična, kajti v življenju ji je že pred

leti vzela to, kar ji je bilo najdražje. Cvetje, ikebane, rdeči nageljni in bele lilije, sveče najrazličnejših oblik, ki so jih žalujoči skrbno razpostavili po robovih, v tem je videla neko prekrito obliko ironije. Kot da je mrtvim mar za rože in tleči stenj! A vendar tudi sama v roki nosi dve beli orhideji ... Mamini najljubši roži. Nikoli ni vedela, kakšne rože je imel rad njen oče, zato je tudi zanj vzela orhidejo. Sploh pa je dvomila, da se je kdajkoli sploh ukvarjal s tem. Ni bil človek, ki bi posedal naokrog in duhal cvetlice. Mama je bila drugačna, ure in ure je lahko brskala po umazani zemlji, zalivala nežne koreninice in presajala čebulice.Zatopljena v te spomine je Simona hodila po makadamski stezici med grobovi. Še opazila ni, da je dedek zaostal za njo.

»Simona!«Ozrla se je in počakala njegovo mogočno postavo.»Mala moja, nisem več mlad kot ti, ne morem tako hitro,« je rekel hudomušno. Simona se je nasmehnila in ga spet prijela pod roko. Zadnjih sto metrov sta zopet prehodila v istem tempu.

Tako sta slednjič prišla do dveh grobov, ki sta se drug ob drugem vzpenjala pod veliko cipreso. Bila sta bela in še dobro ohranjena, na njih pa so se veličastno bleščale vklesane pozlačene črke. Simona je v grlu nenadoma začutila velik cmok in močneje je stisnila dedkovo dlan.»Dedi ...« je šepnila.

Dedek jo je nerodno, a pomirjujoče potrepljal po hrbtu in iz žepa potegnil starinski vžigalnik. Potem je iz plastične vrečke, ki jo je nosil s sabo, potegnil dve veliki beli sveči.

»Boš ti?« je ponudil dekletu vžigalnik in preprijel sveči.Dekletu so se tresle roke in komaj je prižgala vžigalnik. Prižgala je prvo svečo in jo položila na očetov grob. V tistem trenutku se ji je utrnila solza in kapnila na zglajen kamen. Obrisala si jo je in se spet vzravnala, da bi prižgala še drugo svečo. A ni šlo, kajti veter je v tistem začel nenadoma močneje pihati. Simoni je privzdignil krilo in okrog obraza so ji zaplesali temni lasje. Jezno si jih je zataknila za ušesa in skušala ignorirati solze, ki so ji zdaj kapljale že precej na gosto.

Tedaj ji je na pomoč priskočil dedek. Njegova še vedno močna roka je dala zavetje majhnemu plamenčku. Sveča je bila prižgana. Simona jo je slovesno položila na mamin grob.

Tako sta obstala, dedek in vnukinja, starost in mladost, in veter je še vedno šumel v mogočni cipresi.

31

TRETJA NAGRADA

ANŽE VENE2. letnik, Gimnazija Krško

Mentorica: Martina Orožen


S SONETOM Z ROKO V ROKI

Poet tvoj nov mladosti pesem piše,Opeva moč, pozablja čas bridkosti,Mineva leto, hitro uro briše,A mlada moč čarobna je mladost. Gojimo mladi včasih prazne sanje,A starost kruto briše vse, kar šteje.Je človek mlad – viharjev lutka zanje,Da smeši nas, se nam usoda smeje. Rajši učimo se spet spoštovati(Usoda se igra in smeje).Gojimo upanje v mladosti zlati. Enako starost – to obdobje zrelo!Mladost znala bo veliko dati,Užijmo dan, življenje naše celo.

SREDNJA ŠOLA

Literarni natečaj


32


PRVA NAGRADA


ROBERTINA DJAČKAJ 3. razred, Osnovna šola Križevci

»Jaz in moja zlata babi«Mentorica: Mateja Kozar


33

Likovni natečajOSNOVNA ŠOLA - PRVA TRIADA

MAŠA LESKOVAR 1. razred, Podružnična šola Blagovna Šentjur

»Babica me uči plesti«Mentorica: Petra Artnak


DRUGA NAGRADA


34


TILEN TRBOVEC 2. razred, OŠ Tržišče

»Z dedijem igrava šah«Mentorica: Magda Flajs


TRETJA NAGRADA


35


Likovni natečaj

PRVA NAGRADA


PATRIK PASARIČ 5. razred, Osnovna šola Mihe Pintarja Toleda Velenje

»Ker sodelujemo, smo močni«Mentor: Robert Klančnik


36


EVA ZEMLJIČ OŠ Franca Rozmana Staneta, Maribor

»Vzornica«Mentorica: Janja Tomažič


DRUGA NAGRADA


37


Likovni natečaj

NIKA DREU 5. razred, OŠ Šoštanj

brez naslovaMentorica: Mija Žagar


TRETJA NAGRADA


38


PRVA NAGRADA


MIA KOŽELJ 7. razred, OŠ Vojka Šmuc, Izola

»Na tribune«Mentorica: Urška Harej Čoha


39


Likovni natečaj

GAŠPER ZORKO 7. razred, OŠ Podbočje

»Staranje«Mentorica: Damjana Stopar Štrovs


DRUGA NAGRADA


40


SIMONA PETRETIČ 8. razred, OŠ Podbočje

»Skupaj smo stari 115 let«Mentorica: Damjana Stopar Štrovs


TRETJA NAGRADA


41


Likovni natečaj

ŽANA MAKOVEC 7. razred, Osnovna šola s prilagojenim programom Milke Šobar – Nataše, Črnomelj

»Družina mi pomeni vse«Mentorica: Alenka Vrlinič


POSEBNA NAGRADA


42

SREDNJA ŠOLA

PRVA NAGRADA

TEA ŠTAMPALIJA3. letnik, SŠ Metlika

»Simbioza«Mentorica: Aleksandra Matjašič



43

SREDNJA ŠOLA

Likovni natečaj

HELENA KORUZA SŠ Veno Pilon

»Moja nona in jaz«Mentorici: Ana Maraž, Damjana Plešnar


DRUGA NAGRADA


44

SREDNJA ŠOLA

JAN NOVAK 3. letnik, Gimnazija Jesenice

»Radost in modrost«Mentorica: Milena Gerbec


TRETJA NAGRADA


45

Fotografski natečajOSNOVNA ŠOLA - TRETJA TRIADA

PRVA NAGRADA


MANCA ČRNIČ 8. razred, OŠ Mirana Jarca Črnomelj

»V radosti spomina vtkana mladost«Mentorica: Sonja Malnarič


46

AJDA OMAHEN 7. razred, OŠ III Murska Sobota

»Skrivnost«Mentorica: Tina Kur


DRUGA NAGRADA



47

Fotografski natečaj


ANDRAŽ MORAVEC 9. razred, OŠ Cerkno

»Pri ličkanju«Mentorica: Anica Svetik


TRETJA NAGRADA


48

SREDNJA ŠOLA

PRVA NAGRADA

BARBARA PAJK Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica

»Učenje prve besede«Mentorica: Mojca Saje Kušar



49

Fotografski natečaj

SREDNJA ŠOLA

ANJA DANIJELIČ 2. letnik, SGTŠ Radovljica, Dijaški dom Bled

»Sankača s pogonom«Mentor: Janko Zupan


DRUGA NAGRADA


50

SREDNJA ŠOLA

JOŽEFA FINK 1. letnik, SŠ Metlika

»Starejši modrost – otroci radost«Mentorica: Aleksandra Matjašič


TRETJA NAGRADA


51

Natečaj raziskovalnih ali projektnih nalog OSNOVNA ŠOLA - TRETJA TRIADA

NI POMEMBNA STAROST, AMPAK SODELOVANJE

Medgeneracijsko sodelovanje je pomembno za vse nas in se odvija tudi na naši šoli. Že vrsto let učenci

obiskujejo dom starejših občanov in za oskrbovance pripravljajo razne glasbene, plesne in pevske točke, skupaj z njimi urijo svoje ročne spretnosti ter jim krepijo spomin z raznimi družabnimi igrami. Prav tako našo šolo obiskujejo upokojeni dedki in babice, ki našim učencem v delavnicah predstavijo svoje znanje in spretnosti.

Medgeneracijsko sodelovanje je ena izmed dobrih stvari, h kateri naj bi vsak človek v vsakdanjem življenju nekaj prispeval. Da bi to razširile, smo se odločile, da bomo izvedle nov projekt Ni pomembna starost, ampak sodelovanje, s katerim smo se projektantke začele ukvarjati decembra 2011. Povezale smo se z našimi dedki in babicami ter z domom starejših občanov.

Na začetku izvajanja projekta smo dedkom in babicam naših učencev razdelile ankete, ki smo jih kasneje analizirale. Hotele smo raziskati dejansko stanje povezovanja starejših in mlajših. Kot drugo dejanje smo organizirale računalniški tečaj, ki smo ga vodile projektantke. Prisotne dedke in babice smo naučile osnov računalništva. Na podlagi rezultatov decembrske ankete smo na šolo povabile dedka in babico, ki sta nam z veseljem pokazala svoj talent. Učencem sta predstavila ljudske običaje, kot so:

kvačkanje, preja s kolovratom, točenje medu, kuhanje voska. Kot naslednje dejanje smo učenci obiskali Dom starejših občanov Črnomelj in starostnikom priredili kulturno prireditev ter jim popestrili vsakdanjik z raznimi družabnimi igrami in pogovorom. V projektno nalogo smo vključile tudi obisk Britancev Dennis in Gill Wraight, ki sta nam priredila zabavno tujejezično delavnico zgodovine, pri kateri so sodelovali vsi učenci naše šole.

Dosegle smo cilj projekta in sicer starejši so bili aktivnejši in so se počutili koristnejše, mlajši pa so od njih pridobili nova znanja in spretnosti. Ko se starejši aktivno starajo, so posledično bolj zadovoljni z življenjem, čutijo se povezani z družbo in dobijo občutek, da je nekomu mar zanje. Mlajši pa vzpostavijo spoštljiv odnos do tradicije in kulturnih vrednot starejših, spoznajo način življenja svojih dedkov in babic ter pridobijo na samostojnosti.

Mlajši in starejši smo spoznali, da je medgeneracijsko sodelovanje prijetno ter da je izmenjavanje izkušenj lahko poučno, koristno in predvsem zabavno.

Ker je projekt prinesel pozitivne rezultate, smo se odločile, da ga bomo še naprej izvajale ter poskušale pritegniti še več starejših k sodelovanju.

PRVA NAGRADA


KAJA METEŽ, ANA ŠTAJDOHAR, NINA HELENA BASARAC7. in 9. razred, Osnovna šola Komandanta Staneta Dragatuš

Mentorici: Nataša Podhostnik in Mojca Valenčak


52


DRUGA NAGRADA

TINA RIZMAN HERGA,EVA ŠANTIČ ZADRAVEC7. razred, OŠ Ormož

Mentorica: Brigita Brajković


IZ BABIČINE LEKARNE

Med projektnim delom sva spoznali, da je starejšim ljudem zelo všeč medgeneracijsko sodelovanje,

vendar menijo, da ga je premalo. Ugotovili sva tudi, da poznajo naše babice polno zdravilnih receptov in si z domačo lekarno znajo zelo dobro pomagati. Starejši kot so ljudje, raje se obračajo na domačo lekarno. Radi delijo recepte mlajšim generacijam in jih s tem veliko naučijo. Tudi vsem sodelujočim učencem v projektu je medgeneracijsko sodelovanje všeč, veseli so bili, da so s svojim obiskom popestrili dolgočasne zimske urice in da so se od starejših tudi nekaj naučili.

Z opisom našega dela v obliki projektne naloge se naše delo ne zaključuje. V mesecu marcu bomo učenci 7.

razredov imeli tehniški dan z naslovom Stare obrti. Tehniški dan bomo izvajali v Centru starejših občanov Ormož. Vsi sodelujoči učenci v projektu so že izdelali predstavitve svojih obiskov, ki jih bomo predstavili na spletni strani. Prav tako bomo izdelali knjižico z zbranimi recepti. Da ne bi recepti ostali samo zapisani na papirju, bomo v mesecu marcu organizirali čajanko skupaj s starejšimi občani. Čaka nas še veliko prijetnih uric in veliko druženja s starejšimi, kar nas zelo veseli. Tudi sodelovanje s Centrom starejšim občanov smo nadgradili z mednarodnim projektom, v katerega smo vključeni šola, knjižnica in občina ter prej omenjeni center.

OSTALE NAGRADE

Ostale nagrade niso bile podeljene.


53

Internetni natečajOSNOVNA ŠOLA - TRETJA TRIADA

PRVA NAGRADA


GREGA SAKSIDA, BLAŽ SKOČIR, JAN HAREJ, IRIS ŠINIGOJ, LAURA ZORNOsnovna šola Dornberk

Naslov spletne strani:

http://evropavsoli.info/dornberk/Mentorici: Irena Humar Kobal, Jasmina Štolfa


DRUGA NAGRADA

IVA PUHOV, SOČA KODRIČ, MAJ DOLŠAK FABRIS, ARMIN MAŠIČOsnovna šola Antona Ukmarja Koper


http://www.evropavsoli.info/OS13/Mentorji: Alenka Veselica, Aleš Ušeničnik, Peter Grbec


TRETJA NAGRADA

ROK LUŽNIK, GAŠPER ANDERLE, DOMEN ARNE JELOVČAN, EVA POKLUKAR, NINA ČUKOsnovna šola Žirovnica


http://www.evropavsoli.info/OS01/index.php/domovMentor: Iztok Pungaršek




54

SREDNJA ŠOLA

PRVA NAGRADA

PIA BOLČINA, LARA KLINAR, SANDRA KLINAR, MAJA GRIČARGimnazija Jesenice


http://www.evropavsoli.info/SSjesenice/ Mentorica: Milena Gerbec


DRUGA NAGRADA

TIMOTEJ KOS, MATIC FERJAN, TINKA REŠEK, TJAŠA GERDEJ, JAKA ZORGimnazija Jesenice


http://evropavsoli.info/SS04/Mentorica: Renata Knap


TRETJA NAGRADA

DAMIR ZVER, ALJAŽ TIŠLER, ROK FAJFAR, MARKO SRAKA, ROK ŠENDLINGERGimnazija Franca Miklošiča Ljutomer


http://evropavsoli.net63.net/Mentor: Damjan Erhatič





55

SREDNJA ŠOLA

Video natečaj

PRVA NAGRADA PRVA NAGRADA

DRUGA NAGRADA

DRUGA NAGRADA

TRETJA NAGRADA

DOMEN GUZELJ8. razred, OŠ Lenart

Dedek in vnuki ohranjajo kmetijoMentorja: Srečko Kebrič, Simona Peserl

ANA SIMŠIČ, URŠA ŠEPEC, DANIJELA COLEŠolski center Postojna

Jaz tebi radost - ti meni modrostMentorica: Tadeja Pecman Penko

ZALA ŠART8. razred, OŠ Gorica Velenje

Pomoč starejšimMentorja: Zvonko Kramaršek, Andreja Vintar

LORENA BUKOVEC1. letnik, ŠC Novo mesto, SŠ Metlika

Utrinki dela, radosti in spominovMentorica: dr. Lorena Mihelač

ŽIGA ŠIRCELJ, URBAN OMANOŠ Cvetka Golarja

Jaz tebi radost - ti meni modrostMentor: Andrej Novljan





Nagrada:• diploma Nacionalnega odbora natečaja,• knjižna nagrada Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS.



Donator: RTV Slovenija

Donator: RTV Slovenija

Donator: Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS.

Spletni naslov nagrajenega filma:http://www.youtube.com/watch?v=t9n6NMlVXmw

Spletni naslov nagrajenega filma: http://www.youtube.com/watch?v=GjC1mkLZ4jk

Spletni naslov nagrajenega filma:http://www.youtube.com/watch?v=q_7CkDtjlpI

Spletni naslov nagrajenega filma:http://www.youtube.com/watch?v=jazgyH_Qmrk

Spletni naslov nagrajenega filma:http://www.youtube.com/watch?v=vZKfAs3SZes

TRETJA NAGRADA

Nagrada ni bila podeljena.


56

Regijske prireditve Evropa v šoli

Celjska regijaZaključna regijska prireditev»Evropa v šoli 2012« je bila v sredo, 9. maja, ob 10.00 uri v dvorani MČ Gaberje. Po recitalu dedka (pesnika, pisatelja in pisca aforizmov) Blaža Šafariča Za mojo vnukinjo Lariso smo razglasili učence in učenke, ki so sodelovali v natečaju in jim izročili priznanja, vse regijske nagrajence in mentorje pa smo tudi nagradili (knjižna darila, promocijski material, pisala …).

V prostorih MDPM Celje so pripravili razstavo likovnih, foto-grafskih in literarnih del. V dvorani je mlade pričakala tudi stojnica z materiali Informacijskega centra Sveta Evrope, Urada za informiranje in Europe direct. Izdali so tudi zbornik informacij in prispevkov, ki so se uvrstili na regijski nivo. Že od vsega začetka pripravljamo zbornik z izdelki regijskih nagrajencev in vsemi pomembnimi informacijami. Dobile so ga vse sodelujoče in ostale šole, občine, mentorji in regijski nagrajenci ter udeleženci svečane prireditve. Bilten pa smo po elektronski pošti poslali kot spletno glasilo.

Prireditve se je udeležilo 105 regijskih nagrajencev, ostalih sode-lujočih, mentorjev, staršev, predstavnikov občin. Vse udeležence smo tudi pogostili s sendviči, sadjem, pecivom in sokovi .

Dragica Poznič, MDPM Celje

Savinjsko-Šaleško območjeZaključno regijsko prireditev 13. natečaja Evropa v šoli z naslovom »Jaz tebi radost, ti meni modrost«, smo izvedli v Velenju, v Vili Mojca, 7. junija 2012.V ta namen smo pripravili lep program, ki ga je s svojim igrivim nastopom popestril naš prostovoljec in akrobat Tom. Vse prisotne je popeljal v svet smeha, čarovnije in s svojimi spretnimi rokami tudi v svet ustvarjalnosti. Sledila je video projekcija letoš-

njega nagrajenega filma, avtorice Zale Šart, z naslovom »Pomoč starejšim,« ki nas je s svojo srčnostjo in humanostjo vse zelo ganil.Po programu smo vsem sodelujočim ustvarjalcem in njihovim mentorjem podelili zaslužena priznanja in priložnostna darila.Polni lepih vtisov smo prireditev zaključili še s sladko-sadno pogostitvijo, ravno pravšnjo za lep poletni dan.

Kristina Kovač, MZPM Velenje

Bela krajinaKoordinator natečaja Evropa v šoli je za Belo krajino že od samega začetka Društvo prijateljev mladine Metlika, ki je letos prejelo skupaj 192 del z likovnega, literarnega, fotografskega, video in s področja projektnih nalog. Ustvarilo jih je 194 učenk, učencev ter dijakinj in dijakov. Z njimi je delalo 58 mentorjev iz vseh belokranjskih osnovnih in obeh srednjih šol ter Dijaškega doma Črnomelj. Izražali so svoj pogled na generacijo starejših in svoja razmišljanja o novih medgeneracijskih priložnostih, ki jih lahko uresničujejo vsak v svojem okolju.Komisije za izbor del iz regijskega na državni nivo pri DPM Metlika so izbrale 56 del in sicer: 31 likovnih, 18 literarnih in 5 fotografskih, 1 projektno nalogo in 1 video.

Belokranjska regijska zaključna prireditev z razstavo likovnih in literarnih del je bila v Kulturnem domu Metlika, ki je bil napol-njen do zadnjega kotička. V kulturnem programu so se predstavile vse belokranjske šole z izvirnim programom, ki ga je povezovala naša prostovoljka, univ. diplomirana novinarka, Vesna Žist. Zaključili smo ga v skladu s temo natečaja - medgeneracijsko - z belokranjskimi plesi folklornega krožka OŠ Metlika ob spremljavi upokojenskega ženskega pevskega zbora Metlika.Regijska priznanja in promocijska gradiva so vsem sodelujočim podelili namestnica koordinatorja evropskega leta aktivnega sta-

Zaključna prireditev - pogovor z mentorji

Utrinki s prireditev

57

ranja in medgeneracijske solidarnosti, sekretarka MDDSZ Magda Zupančič, podpredsednica NO natečaja EVŠ Liana Kalčina, župan občine Metlika Darko Zevnik in predsednica DPM Vladka Škof.Avtorji 56 najboljših izbranih del in mentorji so prejeli priznanje za sodelovanje na državnem nivoju in se udeležili državne zaključne prireditve Evropa v šoli v Cankarjevem domu v Ljubljani. Ponosni smo na tri dosežena prva mesta, eno drugo, tri tretja in eno posebno nagrado na državnem nivoju, ki so jih prejeli naši udeleženci natečaja iz Bele krajine. Želimo si le, da bi bila razmišljanja mladih ter s toplino in ljubeznijo opisani primeri nov kamenček v mozaiku prizadevanj za medgeneracijsko sožitje v našem ožjem in širšem okolju.

Avtorica: Vladka Škof, koordinatorica EVŠ za Belo krajino

Primorska V torek, 17. aprila 2012, ob 10. uri, je v avli Primorskih novic (palača Tarsia, Ulica OF 12 Koper) potekala regijska zaključna prireditev z otvoritvijo razstave del osnovnošolcev in dijakov, ki so sodelovali na natečaju Evropa v šoli. Uvodoma sta navzoče pozdravili gospa Irena Urbič, kot predstavnica časopisne hiše Primorske novice, v vlogi gostiteljice razstave in Irena Morgan, sekretarka DPM Koper, v vlogi regijske koordinatorice natečaja. V programu, ki ga je vodila dolgoletna članica DPM Koper Metka Kovač, so se nam predstavili:• dijakinja Veronika Vižintin iz Glasbene šole Koper nam je

zaigrala na harmoniko;• učenci OŠ Dušana Bordona Semedela so obiskali Center dnev-

nih aktivnosti za starejše občane Koper in spoznali življenje v njem. Svoj spis o obisku nam je prebrala Zana Sabadin;

• Pija Kocjančič iz OŠ Sečovlje nam je zapela pesem an besedilo Toneta Pavčka - Kako raste mama;

• Zana Sabadin nam je zaigrala na flavto One old italian song;• učenka Alma Murtić iz OŠ Antona Šibelja - Stjenka Komen nam

je prebrala del svojega spisa z naslovom »Jaz tebi radost, ti meni modrost«;

• za konec pa smo bili deležni plesa iz baleta Hrestač skladatelja Čajkovskega, ki sta nam ga odplesali Zana Sabadin in Zala Brlec iz OŠ Dušana Bordona.

Prireditev se je zaključila z imenovanjem in s podelitvijo nagrad in priznanj nagrajencem in ostalim sodelujočim na natečaju.

Irena Morgan, sekretarka DPM Koper

Zaključna prireditev Evropa v šoli je potekala, 9. maja 2012, v Cankarjevem domu. Prireditev, z naslovom Jaz tebi radost – ti meni modrost, je bila izpeljana ob Dnevu Evrope in je predstavljala zaključek ustvarjalnega natečaja Evropa v šoli. Natečaj je letos potekal na temo Evropskega leta aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti in je v šolskem letu 2011/2012 bil izveden 13. leto zapored.V nabito polni Linhartovi dvorani Cankarjevega doma so najboljšim mladim ustvarjalcem likovnih, literarnih, fotografskih in video del, projektnih nalog ter avtorjem spletnih strani posamezni podeljevalci podelili priznanja in nagrade, katere so prispevali Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport; Evropska centralna banka, Banka Slovenije, RTV Slovenija, Društvo Bralna značka Slovenije, Pošta Slovenije, Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije in Zveza prijateljev mladine Slovenije. Med donatorji velja omeniti tudi Poslovni sistem Mercator, ki je za vse udeležence – tekmovalce in njihove mentorje ter nastopajoče prispeval bogate Lunch pakete.

V preddverju dvorane so si obiskovalci lahko ogledali razstavo izbranih del natečaja, na katerem se otroci in mladi ustvarjali in razmišljali o medgeneracijskem sodelovanju in solidarnosti. Na prireditvi so kot uvodni govorci nastopili Darja Groznik, predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije, mag. Anže Logar, v.d. direktorja Urada Vlade RS za komuniciranje, in Andrej Beloglavec, namestnik vodje Predstavništva Evropske komisije v Republiki Sloveniji. Za pester plesno-glasbeni program so poskrbeli Rok Trkaj, Otroški pevski zbor OŠ Ketteja in Murna, Muzikalki Tanja in Maša, plesalci plesne šole Minimundo in harmonikarski orkester Pustotnik. Na natečaju, ki je ena izmed akcij partnerstva med Evropsko komisijo, Vlado Republike Slovenije in Evropskim parlamentom pri komuniciranju evropskih vsebin, njegov nosilec pa je Zveza prijateljev mladine Slovenije, je letos sodelovalo skoraj 12.000 mladih ustvarjalcev iz vse Slovenije, ki so na natečaj poslali 11.000 del, ustvarjali pa pod vodstvom 1.280 mentorjev.

Karin Elena Sánchez, generalna sekretarka ZPMS

Zaključna prireditev Evropa v šoli

58

Nepozabno potovanje v Toskano in na Elbo

Živijo,popeljala vas bom v različne kraje, ki vsak zase predstavljajo bogato preteklost in sedanjost te romantične pokrajine. To je bilo nagradno potovanje natečaja Evropa v šoli 2011/12 z naslovom JAZ TEBI RADOST - TI MENI MODROST, ki ga za Belo krajino koordinira Društvo prijateljev mladine Metlika. Za sodelovanje me je navdušila moja profesorica Aleksandra Matjašič, ki me je spremljala tudi na zaključno prireditev v Cankarjev dom, kjer sem za svoje delo, na moje veliko presenečenje, prejela prvo nagrado na likovnem področju za srednje šole.

Ker je bilo to zame nekaj enkratnega, bom svoje dogodivščine delila tudi z vami.

Doživela sem nepozabne dneve, eni so bili nori, drugi malo manj. Na 4-dnevnem potovanju sem si ogledala Firenze, Sieno, srednjeveški San Gimignano, Piso pa tudi otoček Elbo, kjer je nekaj svojih dni preživel tudi Napoleon.Začeli smo s sprehodom po srednjeveškem mestecu, ki mu pravimo »italijanski Manhattan« z znamenitim hudičevim stol-pom. Imeli smo tudi tipično kosilo v oštariji in ogled Siene, prečudovitega mesteca, kjer menda govorijo najbolj knjižno italijanščino ter prodajajo najboljši sladoled.

ne mislijo ukvar jati profesionalno, je natečaj čudovita izkušnja, priložnost za spoznavanje novih ljudi in možnost, da se osebnostno in umetniško izrazijo. Za tiste, ki pa smo si izbrali, da bomo v življenju nadaljevali po tej poti, pa je natečaj spodbuda, potrdilo, da smo dobri v tem, kar delamo.

Letošnja zaključna prireditev je bila vsebinsko kvalitetna in hkrati zabavna, tako da se nihče ni dolgočasil. Navajena sem, da je prireditev v Mariboru in da sem se morala voziti, tokrat pa se je vse skupaj odvijalo v prestolnici, v mojem mestu torej, kar mi je bilo še posebno všeč. Prireditev je bila zanimiva, zabavali smo se in se imeli dobro in trdno verjamem, da nas je veliko ‘povratnikov’, se pravi takih, ki jih natečaj vsako leto privabi k sodelovanju.

Amadea Kovič, SVŠGL

Na Facebooku smo vsak dan spremljali stran Evropa v šoli, če so rezultati že znani. Napočil je dan, ko so bili rezultati znani. Nismo zmagali, vendar je bilo vseeno super sodelovati na tem natečaju, ena izkušnja več seveda! Bližala se je tudi zaključna prireditev v Cankarjevem domu, lahko rečem samo, da je bila ena najboljših prireditev, katerih sem se udeležil. Najbolj všeč mi je bila točka s Trkajem in njegovo najboljšo skladbo Sam. Bilo je super in vem, da se bom, oziroma se bomo tega natečaja udeležili tudi prihodnje leto - finger up! Čestitke zmagovalcem!

Mnenja o natečaju

Evropa v šoli: moj pogled na natečaj

Vtisi sodelujočega učenca

Na natečaj se vsako leto vrnem, ker me nanj vežejo prijetni spomini. Mislim, da je to krasna možnost za mlade vseh starosti, od osnovnošolcev, ki komaj vstopajo v šolski sistem, do tistih, ki jih do odraslosti loči le še korak, da si nekaj zaslužimo s svojim delom in kreativnostjo. Natečaji, kot je Evropa v šoli, nam omogočijo, da se v današnjem svetu, ko so ljudje pogosto prisiljeni, da se odpovejo svojim sanjam in za vsakdanji kruh delajo stvari, ki jih dolgočasijo in ne izpolnjujejo, posvetimo nam samim, razvijamo svojo individualnost in ustvarjalnost ter talente. Ta občutek, ko vložiš svoje delo in energijo v izdelek, na katerega si zares ponosen in dobiš nazaj povratni odgo vor – ja, dobro je bilo, trudi se še dalje, ja, obvladaš! –, je izjemno pomemben. Za tiste, ki se z umetnostjo, pisanjem, snemanjem, fotografiranjem, risanjem, slikanjem in še marsičem ustvarjalnim

Roberto Kolobarič, učenec OŠ Trbovlje in naš zvesti Facebook fan, je takole strnil svoje vtise o sodelovanju na natečaju:

Že decembra 2011 smo na šoli izvajali lokalni projekt med-generacijskega druženja, katerega smo predstavili na inter-netnem natečaju. Že sama ideja natečaja Evropa v šoli se nam je zdela enkratna, zato smo zgrabili priložnost in ponovno izvedli naš projekt. Tudi naše udeležence smo seznanili s natečajem in so nas prav lepo poslušali. Našo spletno stran, ki smo jo izdelali za-ra di natečaja, so tudi pridno pokomentirali ter jo raziskali v celoti.

59

POTOVANJE V TOSKANO IN NA ELBO

Naslednji dan smo se vkrcali na trajekt in odpluli na Elbo. Sam otok Elba je precej drugačen, kot si ga večina predstavlja. Ljudje, ki živijo tam, so zelo prijazni in odprti. Naredila sem intervju z Italijanom ter posnela nekaj njihovih značilnih plesov. Celodnevno potepanje po »Napoleonovi« Elbi, ki je poseben svet in čar Toskane, smo dopolnili še z ogledom Napoleonove vile v dolini San Martino. Z vlakcem smo se popeljali v rudnik mineralov v mestecu Porto Azzuro in hkrati videli, kako le-te predelajo v nakit. Proti večeru smo se odločili za kopanje in sprehod po najdaljši plaži Marine di Campo.

Tretji dan smo se odpravili do pristanišča, od koder smo se odpeljali s trajektom. Sledila je vožnja ob Ligurskem morju in Pisanski nižini do Pise, enega najlepših toskanskih mest ob reki Arno. V Pisi je začel svoj študij in znanstveno delo Galileo Gallilei. Ogledali smo si tudi Piazzo dei Miracoli (Trg treh čudes). Nato je sledil ogled Lucce ter najlepše med cerkvami San Michele in Foro, katere notranjost krasi najbolj zapleteno pročelje v Italiji, polno navdihov. Zelo mučno je bilo sprehajanje po vročem soncu, saj je termometer kazal kar 40° C. Ohladila nas je samo mrzla voda, ki je bila vedno na voljo, saj so za njo skrbeli naši vodiči.

Zadnji dan pa smo imeli ogled mesta Firenze, ki veljajo za biser italijanske renesanse. Ogledali smo si Michelangelov trg in krasen pogled nad mestom. Verjetno se sprašujete, kaj sem pridobila s tem potovanjem. Pri-do bila sem veliko novih izkušenj in spoznala kup novih prijateljev iz vseh krajev Slovenije, s katerimi imamo stike še sedaj. Tako lepega potovanja za nagrado še nisem dobila.

Tea Štampalija3. letnik Srednje šole Metlika,

ŠC Novo mesto

60

SPREMNI LIST

KOT EVROPSKI DRŽAVLJAN PRAVICE IN PRILOŽNOSTI IMAM – KAKO DOBRO JIH POZNAM?2013 – Evropsko leto državljanov

S P R E M N I L I S Tk ustvarjalnemu delu

(ustrezno označite)

literarni natečaj likovni natečaj fotografski natečaj video natečaj internetni natečaj

natečaj projektnih nalog natečaj raziskovalnih nalog povezovalni natečaj

Ime in priimek:(avtorice/avtorja – s tiskani črkami)

Naslov dela:

Leto rojstva in spol: M Ž

Razred in šola:

Naslov šole:

Starostna skupina (obkrožite):

1. prva triada;2. druga triada;3. tretja triada;4. srednja šola.

Ali avtor/avtorica na natečaju sodeluje prvič (obkrožite)? DA NE

Mentor/mentorica:

E-pošta mentorja/mentorice:

Telefon mentorja/mentorice:

Kraj in datum:

Spremni list priložite vsakemu delu.

NATEČAJ 2012/2013

61

SOGLASJE ZA SODELOVANJE

SOGLASJE ZA SODELOVANJE OTROKA V NATEČAJU EVROPA V ŠOLI 2012/2013

1. Dovolim, da moj otrok sodeluje v natečaju Evropa v šoli 2012/2013 (sodeluje lahko v osmih področnih natečajih: literarni, likovni, foto, video natečaj, natečaj projektnih nalog, natečaj raziskovalnih nalog, natečaj spletnih strani in povezovalni natečaj).

2. Dovolim objavo dela mojega otroka na razstavi in reprodukcijo dela (v publikacijah, na spletnih straneh ipd.).

3. Zavedam se, da koordinatorica natečaja, Zveza prijateljev mladine Slovenije, del ne vrača.

4. V primeru, da bo moj otrok vabljen na zaključno državno prireditev, mu dovolim, da se je udeleži.

S podpisom jamčim, da sem izjavo prebral/-a in da sem dobil/-a priložnost za postavitev vprašanj v zvezi z natečajem (na e-naslovu [email protected] ali po telefonu 01 239 67 10).Potrjujem svojo privolitev Zvezi prijateljev mladine Slovenije za sodelovanje mojega otroka v natečaju Evropa v šoli.

Ime in priimek otroka:

Ime, priimek in podpis skrbnika: Datum:

Ime, priimek in podpis mentorja: Datum:

62

ZBIRNI OBRAZEC ZA ŠOLE Zbirni obrazec je obvezna priloga k oddaji del regijskim koordinatorjem. Vsaka šola odda samo en obrazec na naslov regijskega koordinatoja najkasneje do 18. februarja 2013. Izpolniti je potrebno vse rubrike v tabeli.

ZBIRNI OBRAZEc ZA OSNOVNE ŠOLE Tabela 1. Podatki o številu sodelujočih učencev, njihovih del in mentorjev na šolski ravni.

Triada

Število vseh učencev, ki so ustvarjali na šolski ravni

Število vseh mentorjev, ki so vodili ustvarjalni proces

Število vseh del, ki so nastala na šolski ravni

1. 2. 3. 1. 2. 3. 1. 2. 3.

LITERARNI NATEČAJ

LIKOVNI NATEČAJ


VIDEO NATEČAJ

NATEČAJ PROJEKTNIH NALOG

NATEČAJ RAZISKOVALNIH NALOG

INTERNETNI NATEČAJ (če je znano)

POVEZOVALNI NATEČAJ

Tabela 2. Podatki o številu sodelujočih učencev, mentorjev in del učencev, ki so bila poslana na regijsko raven.

Triada

Število vseh učencev, ki so ustvarjali na šolski ravni

Število vseh mentorjev, ki so vodili ustvarjalni proces

Število vseh del, ki so nastala na šolski ravni

1. 2. 3. 1. 2. 3. 1. 2. 3.

LITERARNI NATEČAJ

LIKOVNI NATEČAJ


VIDEO NATEČAJ





Žig in podpis odgovorne osebe:

ZBIRNI OBRAZEc ZA SREDNJE ŠOLE IN DIJAŠKE DOMOVE Tabela 1. Podatki o številu sodelujočih dijakov, njihovih del in mentorjev na šolski ravni ter tistih, ki so se uvrstili naregijsko raven.

ŠOLSKA RAVEN UVRŠČENI NA REGIJSKO RAVEN

Triada

Številosodelujočih

dijakov

Številosodelujočihmentorjev

Število delna šolski

ravniŠtevilodijakov

Številomentorjev

Številodel

LITERARNI NATEČAJ

LIKOVNI NATEČAJ


VIDEO NATEČAJ





Žig in podpis odgovorne osebe:

63

EVALVACIJSKI VPRAŠALNIK – NATEČAJ EVROPA V ŠOLI 2012/2013

KOT EVROPSKI DRŽAVLJAN PRAVICE IN PRILOŽNOSTI IMAM – KAKO DOBRO JIH POZNAM?

Spoštovana mentorica, spoštovani mentor!Prosimo vas, da odgovorite na nekaj vprašanj. Vprašalnik je anonimen, vaše ocene pa bodo uporabljene kot pomembno merilo pri nadaljnji organizaciji in izvedbi natečaja Evropa v šoli.

PUBLIKAcIJA NATEČAJA (V ustrezno polje označite, v kolikšni meri se strinjate z navedenimi trditvami.)

Popolnoma Precej Nekoliko Sploh ne

Publikacija ima ustrezno vsebino.

Publikacija je dovolj informativna.

Publikacija je primernega formata.

Publikacija je ustrezno oblikovana.

ZAKLJUČNA PRIREDITEV NATEČAJA (V ustrezno polje označite, v kolikšni meri se strinjate z navedenimi trditvami.)


Zaključna prireditev je bila ob primernem času.

Lokacijo prireditve ocenjujem kot ustrezno.

Program je bil primeren.

Nastopajoči so bili primerni.

Dolžina zaključne prireditve je bila ustrezna.

Podelitev priznanj je bila primerna.

Vtisi otrok so… odlični dobri zadovoljivi slabi

KOMUNIKAcIJA Z IZVAJALcEM (V ustrezno polje označite, v kolikšni meri se strinjate z navedenima trditvama.)


Obveščanje o natečaju s strani izvajalca (ZPMS in regijski koordinator) je bilo ustrezno.

Prejemali smo uporabne informacije v zvezi z natečajem.

Regijski koordinator je bil dosegljiv za naša vprašanja.

SPLETNA STRAN NATEČAJA www.evropavsoli.siSpletno stran obiskujem: nikoli redko po potrebi pogosto (obkrožite)

Spletna stran je Popolnoma Precej Nekoliko Sploh ne

- pregledna

- enostavna za uporabo

- informativna

- aktualna (ažurna)

- vizualno privlačna

- interaktivna

- vsebine so ustrezne

TEMATSKA STRAN NATEČAJA NA FAcEBOOKU www.facebook.com/evropavsoli Ali ste že kdaj obiskali tematsko spletno stran na Facebooku? DA NE (obkrožite)

Ali boste postali »fan« Facebook strani Evropa v šoli? DA NE NE UPORABLJAM FACEBOOKA (obkrožite)


Informacije na Facebook strani so uporabne?

Odzivnost skrbnika tematske strani je ustrezna.

Informacije na Facebook strani so ažurne.

VAŠE SPOROČILO IZVAJALcU: (Če želite, lahko napišete, kaj vam je bilo še posebej všeč, kaj ste pogrešali, ipd.)

Hvala za vaše mnenje! Zveza prijateljev mladine Slovenije – koordinatorica natečaja

64

KVANTITATIVNA EVALVACIJA NATEČAJA EVROPA V ŠOLI 2012/2013

KOT EVROPSKI DRŽAVLJAN PRAVICE IN PRILOŽNOSTI IMAM – KAKO DOBRO JIH POZNAM?

PODATKE ZBIRAJO REGIJSKI KOORDINATORJI

REGIJA:

ZBIRNI OBRAZEc ZA OSNOVNE ŠOLE

NATEČAJI ŠOLSKI NIVO REGIJSKI NIVO NACIONALNI NIVO

Številosodelu-jočih šol

Številosodelu-

jočihučencev

Številosodelu-

jočihmentorjev

Številosodelu-

jočih del

Število prispelih

del

Število učencev

Število mentorjev

Število poslanih

del na nacio-

nalni nivo

Število učencev

Število mentorjev

LITERARNI

LIKOVNI

FOTOGRAFSKI

RAZISKOVALNI

PROJEKTNI

VIDEO

INTERNETNI

POVEZOVALNI

ZBIRNI OBRAZEc ZA SREDNJE ŠOLE

NATEČAJI ŠOLSKI NIVO REGIJSKI NIVO NACIONALNI NIVO

Številosodelu-jočih šol

Številosodelu-

jočihdijakov

Številosodelu-

jočihmentorjev

Številosodelu-

jočih del

Število prispelih

del

Število dijakov

Število mentorjev

Število poslanih

del na nacio-

nalni nivo

Število dijakov

Število mentorjev

LITERARNI

LIKOVNI

FOTOGRAFSKI

RAZISKOVALNI

PROJEKTNI

VIDEO

INTERNETNI

POVEZOVALNI


Evropsko leto državljanov 2013Evropa v šoli - natečaj 2012/2013


facebook.com/evropavsoli

www.evropavsoli.si

natečaj 2012/2013

Documents

Kot vropski državljan pravice in priložnosti imam kako dobro jih … · 2019. 7. 29. · Jaz tebi radost - ti meni modrost / [uredila Zdenka Premoša]. - Ljubljana: Zveza prijateljev