1

Mednarodno pravo Izbor konvencij

2013 - 2014

Gradivo za uporabo na izpitu

Prof. dr. Matja Tratnik (ur.)

2

3

VSEBINA

1. Ustanovna listina OZN (1945) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5 2. Dunajska konvencija o pravu mednarodnih pogodb (1969) . . . . . . . . . . . . . . . . . 29 3. Dunajska konvencija o diplomatskih odnosih (1961) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47 4. Responsibility of States for Internationally

Wrongful Acts (ILC 2001) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58

4

5

1. USTANOVNA LISTINA ZDRUENIH NARODOV

I. POGLAVJE

CILJI IN NAELA

1. len

Cilji Zdruenih narodov so: 1. varovati mednarodni mir in varnost ter v ta namen: izvajati uinkovite kolektivne ukrepe, da se

prepreijo in odvrnejo gronje miru in da se zatrejo agresivna dejanja ali druge kritve miru, in si prizadevati, da se mednarodni spori ali pa situacije, ki bi utegnile privesti do kritve miru, zgladijo ali uredijo z mirnimi sredstvi in v skladu z naeli pravinosti in mednarodnega prava,

2. razvijati med narodi prijateljske odnose, slonee na spotovanju naela enakopravnosti ljudstev in njihove samoodlobe, ter izvajati tudi ukrepe za utrditev svetovnega miru,

3. uresnievati mednarodno sodelovanje s tem, da se reujejo mednarodni problemi ekonomske, socialne, kulturne ali lovekoljubne narave, kakor tudi s tem, da se razvija in spodbuja spotovanje lovekovih pravic in temeljnih svoboin za vse ljudi, ne glede na raso, spol, jezik ali vero, in

4. biti sredie, kjer naj se usklaja dejavnost narodov za doseganje teh skupnih ciljev.

2. len

Organizacija in njeni lani morajo zato, da se doseejo cilji, navedeni v 1. lenu, delati v skladu s temile

naeli: 1. Organizacija temelji na naelu suverene enakosti vseh svojih lanov. 2. Vsi lani naj vestno in poteno spolnjujejo obveznosti, ki so jih prevzeli v skladu s to Ustanovno listino,

da s tem zagotovijo vsakemu izmed njih pravice in koristi, ki izvirajo iz lanstva. 3. Vsi lani naj reujejo svoje mednarodne spore z mirnimi sredstvi na tak nain, da se mednarodni mir in

varnost in pa pravinost ne spravijo v nevarnost. 4. Vsi lani naj se v svojih mednarodnih odnosih vzdrujejo gronje s silo ali uporabe sile, ki bi bila

naperjena proti teritorialni nedotakljivosti ali politini neodvisnosti katerekoli drave, ali pa ki bi bila kako drugae nezdruljiva s cilji Zdruenih narodov.

5. Vsi lani naj v polni meri pomagajo Zdruenim narodom v sleherni akciji, ki bi jo ti izvajali v skladu s to Ustanovno listino, in naj se vzdrujejo dajanja pomoi katerikoli dravi, proti kateri bi Zdrueni narodi izvajali preventivno ali prisilno akcijo.

6. Organizacija naj zagotovi, da bodo drave, ki niso lanice Zdruenih narodov, delale v skladu s temi naeli, kolikor bi to bilo potrebno za ohranitev mednarodnega miru in varnosti.

7. Nobena doloba te Ustanovne listine ne daje pravice Zdruenim narodom, da bi se vmeavali v zadeve, ki po svojem bistvu sodijo v notranjo pristojnost drave, in tudi ne nalaga lanom dolnosti, da bi take zadeve izroali v reevanje po tej Ustanovni listini, vendar to naelo nikakor ne izkljuuje uporabe prisilnih ukrepov po VII. poglavju.

II. POGLAVJE

LANSTVO

3. len

Prvotne lanice Zdruenih narodov so drave, ki so se udeleile konference Zdruenih narodov za

meddravno organizacijo v San Franciscu ali pa so e poprej podpisale Deklaracijo Zdruenih narodov z dne 1. januarja 1942 in ki podpiejo to Ustanovno listino in jo ratificirajo v skladu s 110. lenom.

4. len

1. Lahko postanejo lanice Zdruenih narodov vse druge miroljubne drave, ki prevzamejo obveznosti,

vsebovane v tej Ustanovni listini, in ki so po presoji Organizacije sposobne in voljne spolnjevati te obveznosti.

6

2. Vsaka takna drava se sprejme za lanico Zdruenih narodov z odlobo Generalne skupine na priporoilo Varnostnega sveta.

5. len

lanu Zdruenih narodov, zoper katerega je Varnostni svet ukrenil preventivno ali prisilno akcijo, sme

Generalna skupina na priporoilo Varnostnega sveta ustaviti uivanje lanskih pravic in privilegijev. Uivanje teh pravic in privilegijev sme vzpostaviti Varnostni svet.

6. len

lana Zdruenih narodov, ki trdovratno kri naela, vsebovana v tej Ustanovni listini, sme Generalna

skupina na priporoilo Varnostnega sveta izkljuiti iz Organizacije.

III. POGLAVJE

ORGANI

7. len

1. Kot poglavitni organi Zdruenih narodov se ustanavljajo: Generalna skupina, Varnostni svet,

Ekonomski in socialni svet, Skrbniki svet, Meddravno sodie in Sekretariat. 2. V skladu s to Ustanovno listino se lahko ustanovijo taki pomoni organi, za katere bi se izkazalo, da so

potrebni.

8. len

Zdrueni narodi ne bodo v niemer omejevali dostopa mokih in ensk ob enakih pogojih na vse poloaje v

svojih poglavitnih in pomonih organih.

IV. POGLAVJE

GENERALNA SKUPINA

Sestava

9. len

1. Generalna skupina je sestavljena iz vseh lanov Zdruenih narodov. 2. Vsak lan ima v Generalni skupini najve pet predstavnikov.

Naloge in pravice

10. len

Generalna skupina sme razpravljati o vseh vpraanjih ali vseh zadevah, ki sodijo v okvir te Ustanovne

listine ali ki se nanaajo na pravice in naloge kateregakoli izmed organov, doloenih v tej Ustanovni listini, in sme z izjemo, ki je predpisana v 12. lenu, glede vseh takih vpraanj ali zadev dajati priporoila lanom Zdruenih narodov ali Varnostnemu svetu ali pa obojim.

11. len

1. Generalna skupina sme preuevati splona naela sodelovanja za ohranitev mednarodnega miru in

varnosti, med drugim tudi naela, ki se nanaajo na razoroitev in na reguliranje oboroevanja, in sme glede takih nael dajati priporoila lanom Zdruenih narodov ali Varnostnemu svetu ali pa obojim.

2. Generalna skupina sme razpravljati o vseh vpraanjih, ki se nanaajo na ohranitev mednarodnega miru in varnosti in ki jih postavi pred njo katerakoli lanica Zdruenih narodov ali Varnostni svet ali pa v

7

skladu z 2. odstavkom 35. lena drava, ki ni lanica Zdruenih narodov, in sme z izjemo, ki je predpisana v 12. lenu, glede vseh takih vpraanj dajati priporoila prizadeti dravi ali prizadetim dravam ali Varnostnemu svetu ali pa dravam in Varnostnemu svetu. Vsako tako vpraanje, glede katerega je potrebna akcija, naj Generalna skupina napoti na Varnostni svet ali pred razpravljanjem ali po njem.

3. Generalna skupina sme opozoriti Varnostni svet na situacije, ki bi utegnile ogroati mednarodni mir in varnost.

4. Pravice Generalne skupine, navedene v tem lenu, ne omejujejo splonega smisla 10. lena.

12. len

1. Dokler Varnostni svet glede kateregakoli spora ali katerekoli situacije opravlja naloge, ki mu jih daje ta

Ustanovna listina, mu Generalna skupina ne sme dajati nobenega priporoila glede tega spora ali te situacije, razen e Varnostni svet to zahteva.

2. Generalni sekretar s privoljenjem Varnostnega sveta obvesti Generalno skupino ob vsakem njenem zasedanju o vseh zadevah, ki se nanaajo na ohranitev mednarodnega miru in varnosti in s katerimi se ukvarja Varnostni svet, in prav tako obvesti Generalno skupino ali, e Generalna skupina ne zaseda, lane Zdruenih narodov, br ko se varnostni svet neha ukvarjati s takimi zadevami.

13. len

1. Generalna skupina pripravlja preuevanja in daje priporoila z namenom: a) da se razvija mednarodno sodelovanje na politinem podroju in da se spodbujata progresivni razvoj

mednarodnega prava in kodifikacija tega prava, b) da se razvija mednarodno sodelovanje na ekonomskem, socialnem, kulturnem, prosvetnem in zdravstvenem

podroju ter da se pomagajo uveljavljati lovekove pravice in temeljne svoboine za vse ljudi, ne glede na raso, spol, jezik ali vero.

2. Druge dolnosti, naloge in pravice Generalne skupine glede zadev, omenjenih v prejnjem odstavku 1b), so navede v IX. In X. poglavju.

14. len

S pridrkom dolob 12. lena sme Generalna skupina priporoiti ukrepe za miroljubno zgladitev

katerekoli situacije, ne glede na izvor, ki bi po njenem mnenju lahko kodovala blaginji ali prijateljskim odnosom med narodi; to velja tudi glede situacij, ki bi nastale zaradi kritve dolob te Ustanovne listine, v katerih se navajajo cilji in naela Zdruenih narodov.

15. len

1. Generalna skupina sprejema in pretresa letna in posebna poroila Varnostnega sveta; v ta poroila

naj se vkljuijo podatki o ukrepih, ki jih je Varnostni svet sklenil izvajati ali izvajal, da bi ohranil mednarodni mir in varnost.

2. Generalna skupina sprejema in pretresa poroila drugih organov Zdruenih narodov.

16. len

Generalna skupina opravlja glede mednarodnega sistema skrbnitva tiste naloge, ki so ji dodeljene v XII.

In XIII. poglavju; med drugim tudi odobrava skrbnike dogovore glede obmoij, ki niso oznaena za strateka.

17. len

1. Generalna skupina pretresa in odobrava proraun Organizacije. 2. Stroke Organizacije nosijo lani tako, kakor jih porazdeli Generalna skupina. 3. Generalna skupina pretresa in odobrava vse finanne in proraunske dogovore s specializiranimi

ustanovami, omenjenimi v 57. lenu, in pregleduje upravne proraune takih specializiranih ustanov z namenom, da daje priporoila ustreznim ustanovam.

8

Glasovanje

18. len

1. Vsak lan Generalne skupine ima po en glas. 2. Sklepi Generalne skupine o pomembnih vpraanjih se sprejemajo z dvetretjinsko veino lanov, ki so

navzoi in ki glasujejo. Med pomembna vpraanja sodijo: priporoila glede ohranitve mednarodnega miru in varnosti, volitev nestalnih lanov Varnostnega sveta, volitev lanov Ekonomskega in socialnega sveta, volitev lanov Skrbnikega sveta v skladu z odstavkom 1c) 86. lena, sprejemanje novih lanov v Zdruene narode, ustavitev uivanja lanskih pravic in privilegijev, izkljuitev lanov, vpraanja, ki se nanaajo na delovanje skrbnikega sistema, in proraunska vpraanja.

3. Sklepi o drugih vpraanjih, vkljuno o doloitvi dodatnih vrst vpraanj, o katerih je treba odloati z dvetretjinsko veino, se sprejemajo z veino lanov, ki so navzoi in ki glasujejo.

19. len

lan Zdruenih narodov, ki je v zaostanku s plaevanjem svojih finannih prispevkov Organizaciji, nima

pravice glasovanja v Generalni skupini, e je znesek njegovih zaostankov enak znesku prispevkov, ki bi jih moral plaati za pretekli polni dve leti, ali veji od njega. Generalna skupina pa sme kljub temu dovoliti takemu lanu, da glasuje, e se prepria, da je ostal dolan zaradi okoliin, ki so nastale neodvisno od njegove volje.

Postopek

20. len

Generalna skupina se sestaja na redna letna zasedanja in na taka posebna zasedanja, ki bi jih zahtevale

okoliine. Posebna zasedanja sklicuje generalni sekretar na zahtevo Varnostnega sveta ali veine lanov Zdruenih narodov.

21. len

Generalna skupina si doloa lastni poslovnik. Voli si predsednika za vsako zasedanje.

22. len

Generalna skupina sme ustanoviti pomone organe, ki se ji zdijo potrebni za opravljanje njenih funkcij.

V. POGLAVJE

VARNOSTNI SVET

Sestava

23. len

1. Varnostni svet je sestavljen iz petnajstih lanov zdruenih narodov.1 Republika Kitajska, Francija, Zveza

sovjetskih socialistinih republik, Zdrueno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske ter Zdruene drave Amerike so stalni lani Varnostnega sveta. Generalna skupina izvoli deset drugih lanov Zdruenih narodov za nestalne lane Varnostnega sveta, pri emer naj posebno upoteva predvsem prispevek lanov Zdruenih narodov k ohranitvi mednarodnega miru in varnosti ter k drugim ciljem Organizacije, kakor tudi pravino geografsko porazdelitev.

2. Nestalni lani varnostnega sveta se izvolijo za dobo dveh let. Pri prvih volitvah nestalnih lanov, opravljenih potem, ko je tevilo Varnostnega sveta bilo poveano od enajst na petnajst, se dva od tirih dodatnih lanov izvolita za dobo enega leta. lan, ki mu je doba potekla, ne sme biti takoj znova izvoljen.

3. Vsak lan Varnostnega sveta ima po enega predstavnika.

1 Prvo spremembo UL je GS sprejela dne 17. 12. 1963 (veljavnost 31. 8. 1965), ko je poveala tevilo lanov VS od 11 na 15.

9

Naloge in pravice

24. len

1. Da bi se zagotovila takojnja in uinkovita akcija Organizacije zdruenih narodov, nalagajo njeni lani

Varnostnemu svetu prvenstveno odgovornost za ohranitev mednarodnega miru in varnosti in so soglasni s tem, da Varnostni svet pri opravljanju svojih dolnosti na temelju te odgovornosti dela v njihovem imenu.

2. Pri opravljanju teh dolnosti dela Varnostni svet v skladu s cilji in naeli Zdruenih narodov. Posebne pravice, ki so Varnostnemu svetu podeljene za opravljanje teh dolnosti, so navedene v VI., VII., VIII. in XII. poglavju.

3. Varnostni svet poilja Generalni skupini v pretres letna poroila in, e je potrebno, posebna poroila.

25. len

lani Zdruenih narodov soglaajo v tem, da sprejemajo in izvrijo odlobe Varnostnega sveta v skladu s to

Ustanovno listino.

26. len

Da bi se ustvaritev in ohranitev mednarodnega miru in varnosti pospeevali tako, da bi se loveke sile in

ekonomski viri sveta im manj razsipavali za oboroevanje, je Varnostni svet odgovoren, da s pomojo Odbora vojakega taba, omenjenega v 47. lenu, izdela narte, ki jih je treba predloiti lanom Zdruenih narodov z namenom, da se ustvari sistem za reguliranje oboroevanja.

Glasovanje

27. len 1. Vsak lan Varnostnega sveta ima po en glas. 2. Sklepi Varnostnega sveta o vpraanjih postopka se tejejo za sprejete, kadar glasuje zanje devet

lanov.2 3. Sklepi Varnostnega sveta o vseh drugih vpraanjih se tejejo za sprejete, kadar glasuje zanje devet

lanov,2 med katerimi pa morajo biti glasovi stalnih lanov, vendar s pridrkom, da se stranka v sporu mora vzdrati glasovanja pri sprejemanju odlob po VI. poglavju in 3. odstavku 52. lena.

Postopek

28. len

1. Varnostni svet se organizira tako, da bo mogel poslovati nepretrgoma. V ta namen je vsak lan

Varnostnega sveta dolan ves as imeti svojega predstavnika na sedeu Organizacije. 2. Varnostni svet ima obasne sestanke, na katerih sme vsakega izmed njegovih lanov, e to eli,

zastopati lan vlade ali kak drug posebej za to doloen predstavnik. 3. Varnostni svet ima lahko sestanke tudi v takih krajih izven sedea Organizacije, ki bi po njegovi presoji

najbolj olajali njegovo delo.

29. len

Varnostni svet sme ustanoviti pomone organe, ki se mu zdijo potrebni za opravljanje njegovih nalog.

30. len

Varnostni svet si doloa lastni poslovnik in v njem tudi nain, kako si izvoli predsednika.

2 Prvo spremembo UL je GS sprejela dne 17. 12. 1963 (veljavnost 31. 8. 1965), ko je poveala tevilo glasov od 7 na 9.

10

31. len

Vsak lan Zdruenih narodov, ki ni lan Varnostnega sveta, se sme brez pravice glasovanja udeleiti

razpravljanja o vsakem vpraanju, predloenem Varnostnemu svetu, kadarkoli slednji meni, da so interesi tega lana posebno prizadeti.

32. len

e je katerakoli lanica Zdruenih narodov, ki ni lanica Varnostnega sveta, ali pa katerakoli drava, ki ni

lanice Zdruenih narodov, stranka v sporu, ki ga obravnava Varnostni svet, se povabi, da se brez pravice glasovanja udelei razpravljanja, ki se nanaa na ta spor. Varnostni svet naj doloi take pogoje, ki se mu zdijo pravini za udelebo drave, ki ni lanica Zdruenih narodov.

VI. POGLAVJE

MIRNO REEVANJE SPOROV

33. len

1. Stranke v vsakem sporu, katerega nadaljevanje bi utegnilo ogroati ohranitev mednarodnega miru in

varnosti, si morajo predvsem prizadevati, da se spor rei s pogajanjem, z anketo, s posredovanje, s spravo, z razsodnitvom, s sodno reitvijo, z obraanjem na regionalne ustanove ali regionalne dogovore, ali pa z drugimi mirnimi sredstvi po njihovi lastni izbiri.

2. Varnostni svet bo v primeru, kadar se mu bo to zdelo potrebno, pozval stranke, naj reujejo svoj spor s takimi sredstvi.

34. len

Varnostni svet sme raziskovati vsak spor ali pa vsako situacijo, ki bi utegnila pripeljati do mednarodnega trenja

ali izzvati spor, da ugotovi, ali bi nadaljevanje tega spora ali te situacije utegnilo ogroati ohranitev mednarodnega miru in varnosti.

35. len

1. Sleherni lan Zdruenih narodov sme opozoriti Varnostni svet ali Generalno skupino na katerikoli

spor ali pa na katerokoli situacijo, katerih narava je navedena v 34. lenu. 2. Drava, ki ni lanica Zdruenih narodov, sme opozoriti Varnostni svet ali Generalno skupino na vsak

spor, v katerem je sama ena izmed strank, e glede tega spora vnaprej prevzame obveznosti o mirnem reevanju, kakor jih doloa ta Ustanovna listina.

3. Pri postopku Generalne skupine v zadevah, na katere je bila ta opozorjena po tem lenu, se uporabljajo dolobe 11. in 12. lena.

36. len

1. Varnostni svet sme v kateremkoli stadiju spora, ki je takne narave, kakor je navedeno v 33. lenu, ali

pa situacije podobne narave, priporoiti primerne postopke ali naine zgladitve. 2. Varnostni svet se mora ozirati na vse postopke za reevanje spora, ki so jih stranke e sprejele. 3. Pri dajanju priporoil po tem lenu je Varnostni svet dolan tudi upotevati, da naj bi stranke

praviloma izroale pravne spore Meddravnemu sodiu v skladu z dolobami Statuta tega Sodia.

37. len

1. e stranke v sporu, ki je take narave, kakor je navedeno v 33. lenu, ne uspejo reiti ga s sredstvi,

navedenimi v omenjenem lenu, ga predloijo Varnostnemu svetu.

11

2. e je Varnostni svet mnenja, da bi nadaljevanje kakega spora dejansko utegnilo ogroati ohranitev mednarodnega miru in varnosti, odloi, ali je treba ukrepati po 36. lenu ali pa priporoiti take pogoje reevanja, ki se mu zde primerni.

38. len

S pridrkom tega, kar je doloeno v 33. do 37. lenu, sme Varnostni svet, e vse stranke v kateremkoli

sporu tako zahtevajo, dati strankam priporoilo za miroljubno reevanje tega spora.

VII. POGLAVJE

AKCIJA V PRIMERU OGROANJA MIRU, KRITVE MIRU IN AGRESIVNIH DEJANJ

39. len

Varnostni svet ugotavlja, ali obstoji kakno ogroanje miru, kritev miru ali agresivno dejanje, in daje

priporoila ali pa odloi, kaj je treba ukreniti v skladu z 41. in 42. lenom, da se ohranita ali vzpostavita mednarodni mir in varnost.

40. len

Da bi se prepreilo poslabanje situacije, sme Varnostni svet, e preden da priporoila ali odloi glede

ukrepov, predvidenih v 39. lenu, pozvati prizadete stranke, naj se podredijo takim zaasnim ukrepom, kakrni se mu zdijo potrebni ali zaeleni. Taki zaasni ukrepi ne smejo biti v kodo pravicam, zahtevkom ali poloaju prizadetih strank. Varnostni svet naj gleda, kakor je treba, na to, e se taki zaasni ukrepi ne bi izvrevali.

41. len

Varnostni svet sme odloiti, katere ukrepe, ki ne vkljuujejo uporabe oboroene sile, je treba izvajati, zato

da bi se izvrile njegove odlobe, in sme pozvati lane Zdruenih narodov, naj izvedejo te ukrepe. Med te ukrepe lahko sodijo popolna ali delna prekinitev ekonomskih odnosov in eleznikih, pomorskih, zranih, potnih, telegrafskih, radijskih in drugih komunikacijskih sredstev ter pretrganje diplomatskih odnosov.

42. len

e bi Varnostni svet menil, da ukrepi, doloeni v 41. lenu, ne bi ustrezali, ali da so se pokazali neustrezni,

sme z zranimi, pomorskimi ali kopenskimi silami izvesti tako akcijo, kakrna bi se mu zdela potrebna za ohranitev ali vzpostavitev mednarodnega miru in varnosti. Taka akcija lahko vkljuuje demonstracije, blokado in druge operacije, ki se izvedejo z zranimi, pomorskimi ali kopenskimi silami lanov Zdruenih narodov.

43. len

1. Da bi pripomogli k ohranitvi mednarodnega miru in varnosti, se vsi lani Zdruenih narodov zaveejo,

da bodo Varnostnemu svetu na njegov poziv v skladu s posebnim dogovorom ali s posebnimi dogovori dali na razpolago za ohranitev mednarodnega miru in varnosti potrebne oboroene sile, pomo in olajave, vtevi pravico do prehoda.

2. Tak dogovor ali taki dogovori doloijo tevilno stanje in vrsto sil, njihovo stopnjo pripravljenosti in splono razvrstitev, kakor tudi naravo olajav in pomoi, ki jih je treba dati.

3. O dogovoru ali dogovorih se bodo br ko mogoe pogajali na pobudo Varnostnega sveta. Dogovori se sklenejo med Varnostnim svetom in lani Zdruenih narodov ali pa med Varnostnim svetom in skupinami lanov Zdruenih narodov ter je treba, da jih drave podpisnice ratificirajo v skladu s svojimi ustavnimi dolobami.

44. len

12

Kadar je varnostni svet odloil uporabiti silo, mora prej, preden pozove lana Zdruenih narodov, ki ni zastopan v njem, naj d na razpolago oboroene sile za izpolnitev obveznosti, prevzetih po 43. lenu, povabiti tega lana, naj sodeluje, e to eli, pri odloanju Varnostnega sveta o uporabi oddelkov oboroenih sil tega lana Zdruenih narodov.

45. len

Da bi Organizacijo zdruenih narodov usposobili za izvajanje nujnih vojakih ukrepov, naj njeni lani

vzdrujejo lastne oddelke zranih sil, ki bi se mogle takoj uporabiti za izvritev zdruene meddravne prisilne akcije. Mo in stopnjo pripravljenosti teh oddelkov ter narte za njihovo zdrueno akcijo doloi Varnostni svet s pomojo Odbora vojakega taba v mejah, doloenih s posebnim dogovorom ali s posebnimi dogovori, omenjenimi v 43. lenu.

46. len

Narte za uporabo oboroene sile izdela Varnostni svet s pomojo Odbora vojakega taba.

47. len

1. Ustanavlja se Odbor vojakega taba z nalogo, da svetuje in pomaga Varnostnemu svetu v vseh

vpraanjih, ki se nanaajo na vojake potrebe Varnostnega sveta za ohranitev mednarodnega miru in varnosti, na uporabo sil, ki so mu dane na razpolago, in na poveljevanje tem silam, na reguliranje oboroevanja in na morebitno razoroitev.

2. Odbor vojakega taba sestavljajo naelniki tabov stalnih lanov Varnostnega sveta ali njihovi zastopniki. Odbor povabi slehernega lana Zdruenih narodov, ki ni v njem stalno zastopan, naj se mu pridrui, br ko uinkovito spolnjevanje Odborovih nalog terja sodelovanje tega lana pri delu Odbora.

3. Odbor vojakega taba je podrejen Varnostnemu svetu in odgovoren za strateko vodstvo vseh oboroenih sil, danih na razpolago Varnostnemu svetu. Vpraanja glede poveljevanja takim silam se uredijo kasneje.

4. Odbor vojakega taba sme z dovoljenjem Varnostnega sveta in po posvetu z ustreznimi regionalnimi ustanovami ustanoviti regionalne pododbore.

48. len

1. Ukrepe, potrebne za izvritev odlob Varnostnega sveta za ohranitev mednarodnega miru in varnosti,

izvajajo vsi lani Zdruenih narodov ali pa nekateri izmed njih, kakor to doloi Varnostni svet. 2. lani Zdruenih narodov izvrijo take odlobe neposredno in s svojo dejavnostjo v ustreznih

mednarodnih ustanovah, katerih lani so.

49. len

lani Zdruenih narodov se zdruujejo, da si vzajemno pomagajo pri izvritvi ukrepov, o katerih je odloil

Varnostni svet.

50. len

e Varnostni svet izvaja preventivne ali prisilne ukrepe zoper kako dravo, ima vsaka druga drava, bodisi

da je lanica Zdruenih narodov ali pa ne, v primeru, e so zaradi kritve teh ukrepov za nje nastale posebne ekonomske teave, pravico, posvetovati se z Varnostnim svetom o reevanju teh teav.

51. len

Nobena doloba te Ustanovne listine ne krati naravne pravice do individualne ali kolektivne samoobrambe v

primeru oboroenega napada na lana Zdruenih narodov, dokler Varnostni svet ne ukrene, kar je potrebno za ohranitev mednarodnega miru in varnosti. Ukrepi, ki so se jih lani Zdruenih narodov lotili, izvrujo to pravico do samoobrambe, naj se takoj sporoijo Varnostnemu svetu in ne smejo v niemer posegati v pravico in dolnost

13

Varnostnega sveta, da na temelju te Ustanovne listine vsak as ukrene, kar se mu zdi potrebno za ohranitev ali vzpostavitev mednarodnega miru in varnosti.

VIII. POGLAVJE

REGIONALNI DOGOVORI

52. len

1. Nobena doloba te Ustanovne listine ne izkljuuje obstoja regionalnih dogovorov ali ustanov,

namenjenih reevanju takih zadev, ki se nanaajo na ohranitev mednarodnega miru in varnosti, a ki so primerni za regionalno akcijo, pod pogojem, da so takni dogovori ali ustanove in njihova dejavnost zdruljivi s cilji in naeli Zdruenih narodov.

2. lani Zdruenih narodov, ki sklenejo take dogovore ali ustanovijo take ustanove, naj napno vse sile, da se dosee mirno reevanje lokalnih sporov s pomojo teh regionalnih dogovorov ali teh regionalnih ustanov, preden jih predloijo Varnostnemu svetu.

3. Varnostni svet naj spodbuja razvoj mirnega reevanja lokalnih sporov s pomojo takih regionalnih dogovorov ali takih regionalnih ustanov, bodisi na pobudo zainteresiranih drav, ali pa po napotilu Varnostnega sveta.

4. Ta len v niemer ne ovira uporabe 34. in 35. lena.

53. len

1. Varnostni svet uporablja, kjer je to primerno, take regionalne dogovore ali ustanove, da bi izvedel

prisilno akcijo pod svojim vodstvom. Toda brez pooblastila Varnostnega sveta se ne sme izvesti nobena prisilna akcija na temelju regionalnih dogovorov ali z regionalnimi ustanovami, razen ukrepov zoper katerokoli sovrano dravo, kakor opredeljena v 2. odstavku tega lena, ki so doloeni na temelju 107. lena ali v regionalnih dogovorih, naperjenih zoper obnovitev agresivne politike katerekoli takne drave, in sicer vse do tedaj, ko bo na pronjo prizadetih vlad Organizacija mogla prevzeti odgovornost, da preprei nadaljnjo agresijo take drave.

2. Izraz sovrana drava, kot se uporablja v 1. odstavku tega lena, se nanaa na vsako dravo, ki je bila med drugo svetovno vojno sovranica katerekoli od drav, ki so podpisale to Ustanovno listino.

54. len

Varnostni svet mora biti vsak as popolnoma obveen o dejavnostih, ki so se za ohranitev mednarodnega

miru in varnosti zaele ali pa se pripravljajo na temelju regionalnih dogovorov ali z regionalnimi ustanovami.

IX. POGLAVJE

MEDNARODNO EKONOMSKO IN SOCIALNO SODELOVANJE

55. len

Da bi se ustvarili pogoji za stalnost in blaginjo, ki sta potrebni za mirne in prijateljske odnose med narodi,

slonee na spotovanju naela enakopravnosti ljudstev in njihove samoodlobe, naj se Zdrueni narodi zavzamejo za:

a) zvianje ivljenjske ravni, polno zaposlitev ter pogoje za ekonomski in socialni napredek in razvoj, b) urejanje mednarodnih ekonomskih, socialnih, zdravstvenih in sorodnih problemov ter mednarodno

sodelovanje na kulturnem in prosvetnem podroju, in c) splono in dejansko spotovanje lovekovih pravic in temeljnih svoboin za vse ljudi, ne glede na raso,

spol, jezik ali vero.

56. len

Vsi lani Organizacije se zaveejo, delati skupaj in posamezno v sodelovanju z Organizacijo, da se doseejo

cilji, navedeni v 55. lenu.

14

57. len

1. Razne specializirane ustanove, ki so bile ustvarjene z medvladnimi dogovori in ki imajo iroke

mednarodne naloge na ekonomskem, socialnem, kulturnem, prosvetnem, zdravstvenem in sorodnem podroju, kakor je doloeno v njihovih temeljnih listinah, se poveejo z Zdruenimi narodi v skladu z dolobami 63. lena.

2. Takne ustanove, ki se na ta nain poveejo z Zdruenimi narodi, se v nadaljnjem besedilu oznaujejo kot specializirane ustanove.

58. len

Organizacija daje priporoila z namenom, da se usklajata politika in dejavnost specializiranih ustanov.

59. len

Kadar je primerno, daje Organizacija pobudo za pogajanja med zainteresiranimi dravami, da se ustvarijo

kakrnekoli nove specializirane ustanove, potrebne za dosego ciljev, navedenih v 55. lenu.

60. len

Odgovornost za izpolnjevanje nalog Organizacije, navedenih v tem poglavju, nosita Generalna skupina in

pod njenim vodstvom Ekonomski in socialni svet, ki ima v ta namen pooblastila, ki so doloena v X. poglavju.

X. POGLAVJE

EKONOMSKI IN SOCIALNI SVET

Sestava

61. len

1. Ekonomski in socialni svet je sestavljen iz tiriinpetdesetih lanov Zdruenih narodov, ki jih izvoli

Generalna skupina.3 2. S pridrkom dolob 3. odstavka se vsako leto izvoli osemnajst lanov Ekonomskega in socialnega sveta

za dobo treh let. lan, ki mu je doba potekla, sme biti takoj znova izvoljen. 3. Pri prvih volitvah, opravljenih potem, ko je tevilo lanov Ekonomskega in socialnega sveta bilo

poveano od sedemindvajset na tiriinpetdeset, se poleg tistih lanov, ki se izvolijo namesto devetih lanov, katerih poslovna doba potee ob koncu tistega leta, izvoli sedemindvajset dodatnih lanov. Poslovna doba devetim od teh sedemindvajsetih dodatnih lanov potee ob koncu enega leta in devetim ob koncu dveh let, kakor to doloi Generalna skupina.

4. Vsak lan Ekonomskega in socialnega sveta ima po enega predstavnika.

Naloge in pravice

62. len

1. Ekonomski in socialni svet sme mednarodne ekonomske, socialne, kulturne, prosvetne, zdravstvene in

sorodne zadeve preuevati ali dajati pobude za njihovo preuevanje in sestavljati o njih poroila ter sme glede vseh takih zadev dajati priporoila Generalni skupini, lanom Zdruenih narodov in zainteresiranim specializiranim ustanovam.

2. Svet sme dajati priporoila z namenom, da se zagotovi dejansko spotovanje lovekovih pravic in temeljnih svoboin za vse ljudi.

3 Prvo spremembo UL je GS sprejela dne 17. 12. 1963 (veljavnost 31. 8. 1965), ko je poveala tevilo lanov od 18 na 27. Drugo

spremembo je sprejela dne 20. 12. 1971 (veljavnost 24. 9. 1973), ko je poveala tevilo lanov od 27 na 54.

15

3. Svet sme o zadevah, spadajoih v njegovo pristojnost, pripravljati narte konvencij, da jih predloi Generalni skupini.

4. Svet sme v skladu s pravili, ki jih predpiejo Zdrueni narodi, sklicevati mednarodne konference o zadevah, spadajoih v njegovo pristojnost.

63. len

1. Ekonomski in socialni svet sme s katerokoli izmed ustanov, omenjenih v 57. lenu, sklepati dogovore, s

katerimi se doloijo pogoji, po katerih bo ta ustanova povezana z Zdruenimi narodi. Taki dogovori se predloijo v potrditev Generalni skupini.

2. Svet sme usklajati dejavnost specializiranih ustanov s tem, da jih konzultira in jim daje priporoila, kakor tudi s tem, da daje priporoila Generalni skupini in lanom Zdruenih narodov.

64. len

1. Ekonomski in socialni svet sme ukreniti vse, kar je primerno, da dobi redna poroila od specializiranih

ustanov. Sme se dogovoriti s lani Zdruenih narodov in s specializiranimi ustanovami, da bi dobil poroila o ukrepih, ki so jih izvedli v izpolnitev tako njegovih lastnih priporoil kakor tudi priporoil, ki jih je o zadevah, spadajoih v njegovo pristojnost, dala Generalna skupina.

2. Svet sme Generalni skupini sporoiti svoje pripombe k tem priporoilom.

65. len

Ekonomski in socialni svet sme dajati obvestila Varnostnemu svetu in mu mora pomagati, kadar ta to

zahteva.

66. len

1. Ekonomski in socialni svet opravlja vse tiste funkcije, ki spadajo v njegovo pristojnost v zvezi z

izvritvijo priporoil Generalne skupine. 2. Svet sme z odobritvijo Generalne skupine opravljati usluge po zaprosilu lanov Zdruenih narodov

in po zaprosilu specializiranih ustanov. 3. Svet opravlja druge funkcije, ki so doloene kjerkoli v tej Ustanovni listini ali ki mu jih lahko dodeli

Generalna skupina.

Glasovanje

67. len

1. Vsak lan Ekonomskega in socialnega sveta ima po en glas. 2. Odlobe Ekonomskega in socialnega sveta se sprejemajo z veino tistih lanov, ki so navzoi in ki

glasujejo.

Postopek

68. len

Ekonomski in socialni svet postavlja komisije na ekonomskem in socialnem podroju in za pospeevanje

lovekovih pravic, kakor tudi druge take komisije, ki bi bile potrebne za opravljanje njegovih funkcij.

69. len

Ekonomski in socialni svet povabi vsakega lana Zdruenih narodov, da se brez pravice glasovanja

udeleuje njegovih razpravljanj o vsaki zadevi, ki se posebno tie tega lana.

70. len

16

Ekonomski in socialni svet sme ukreniti, kar je potrebno, da bi se predstavniki specializiranih ustanov brez pravice glasovanja udeleevali njegovih razpravljanj, kakor tudi razpravljanj komisij, ki jih je ustanovil, in da bi se njegovi lastni predstavniki udeleevali razpravljanj specializiranih ustanov.

71. len

Ekonomski in socialni svet sme ukreniti vse, kar je primerno za posvetovanje z nevladnimi organizacijami,

ki se ukvarjajo z zadevami, spadajoimi v njegovo pristojnost. Takni ukrepi se lahko uporabljajo glede meddravnih organizacij in, kadar bi bilo primerno in po posvetu s prizadetim lanom Zdruenih narodov, tudi glede organizacij v posameznih dravah.

72. len

1. Ekonomski in socialni svet si doloa lastni poslovnik in v njem tudi nain, kako si izvoli predsednika. 2. Ekonomski in socialni svet se sestaja po potrebi v skladu s svojim poslovnikom, v katerem mora biti

tudi doloba o sklicanju sej po zahtevi veine njegovih lanov.

XI. POGLAVJE

DEKLARACIJA GLEDE NESAMOUPRAVNIH OZEMELJ

XII. POGLAVJE

MEDNARODNI SKRBNIKI SISTEM

XIII. POGLAVJE

SKRBNIKI SVET

XIV. POGLAVJE

MEDDRAVNO SODIE

92. len

Meddravno sodie je poglavitni sodni organ Zdruenih narodov. Posluje v skladu s priloenim Statutom,

ki je bil izdelan na podlagi Statuta Stalnega meddravanega sodia in je sestavni del te Ustanovne listine.

93. len

1. Vse lanice Zdruenih narodov so ipso facto pogodbene stranke Statuta Meddravnega sodia. 2. Drava, ki ni lanica Zdruenih narodov, lahko postane pogodbena stranka Statuta Meddravnega

sodia pod pogoji, ki jih v vsakem posameznem primeru doloi Generalna skupina po priporoilu Varnostnega sveta.

94. len

1. Vsak lan Zdruenih narodov se zavee, da se bo podredil odlobi Meddravnega sodia v vsakem

sporu, v katerem bi bil pravdna stranka. 2. e katera stranka v sporu ne spolni obveznosti, ki ji jih nalaga sodba, ki jo je izreklo Meddravno

sodie, se sme druga stranka obrniti na Varnostni svet, ki lahko, e se mu to zdi potrebno, da priporoila ali pa odloi o ukrepih, ki jih je treba storiti, da se sodba izvri.

95. len

17

Nobena doloba te Ustanovne listine ne brani lanom Zdruenih narodov, da ne bi reevanja sporov poverili drugim sodiem na temelju dogovorov, ki e obstoje ali pa bi se sklenili v prihodnje.

96. len

1. Generalna skupina ali Varnostni svet smeta zaprositi Meddravno sodie, da jima da svetovalno

mnenje o vsakem pravnem vpraanju. 2. Drugi organi Zdruenih narodov in specializirane ustanove, ki jih Generalna skupina lahko vsak as

za to pooblasti, smejo tudi zaprositi Meddravno sodie za svetovalno mnenje o pravnih vpraanjih, ki bi nastala v okviru njihove dejavnosti.

XV. POGLAVJE

SEKRETARIAT

XVI. POGLAVJE

RAZNE DOLOBE

102. len

1. Vsaka pogodba in vsak meddravni dogovor, ki jih sklene katerikoli lan Zdruenih narodov potem, ko

ta Ustanovna listina zane veljati, naj se br ko mogoe registrirajo v Sekretariatu in naj jih Sekretariat objavi. 2. Nobena stranka katerekoli take pogodbe ali meddravnega dogovora, ki ne bi bili registrirani v skladu

z dolobami 1. odstavka tega lena, se ne more sklicevati na to pogodbo ali dogovor pred nobenim organom Zdruenih narodov.

103. len

e je navzkrije med obveznostmi lanov Zdruenih narodov po tej Ustanovni listini in med njihovimi

obveznostmi po kateremkoli drugem meddravnem dogovoru, prevladujejo njihove obveznosti po tej Ustanovni listini.

104. len

Organizacija uiva na ozemlju vsakega od svojih lanov tako pravno sposobnost, kakrna ji je potrebna, da

lahko opravlja svoje naloge in dosee svoje cilje.

105. len

1. Organizacija uiva na ozemlju vsakega od svojih lanov take privilegije in imunitete, kakrne so ji

potrebne, da dosee svoje cilje. 2. Predstavniki lanov Zdruenih narodov in uslubenci Organizacije prav tako uivajo take privilegije in

imunitete, kakrne so jim potrebne, da lahko neodvisno opravljajo svoje naloge v zvezi z Organizacijo. 3. Generalna skupina sme dajati priporoila z namenom, da se doloijo podrobnosti za uporabo 1. in 2.

odstavka tega lena, ali pa sme lanom Zdruenih narodov predlagati dogovore v ta namen.

XVII. POGLAVJE

PREHODNE DOLOBE GLEDE VARNOSTI

106. len

107. len

18

XVIII. POGLAVJE

SPREMEMBE

108. len

Spremembe te Ustanovne listine zano veljati za vse lane Zdruenih narodov, kadar jih sprejme

dvetretjinska veina lanov Generalne skupine in kadar jih ratificirata v skladu s svojimi ustavnimi dolobami dve tretjini lanov Zdruenih narodov, vtevi vse stalne lane Varnostnega sveta.

109. len

1. Za revizijo te Ustanovne listine se sme sklicati oba konferenca lanov Zdruenih narodov v asu in v

kraju, ki se doloita z dvetretjinsko veino lanov Generalne skupine in z glasovi katerihkoli devetih lanov Varnostnega sveta.4 Vsak lan Zdruenih narodov bo imel na konferenci po en glas.

2. Vsaka sprememba te Ustanovne listine, ki jo konferenca priporoi z dvetretjinsko veino glasov, zane veljati, ko jo ratificirata v skladu s svojimi ustavnimi dolobami dve tretjini lanov Zdruenih narodov, vtevi vse stalne lane Varnostnega sveta.

3. e taksne konference ne bo pred desetim letnim zasedanjem Generalne skupine, teto od tedaj, ko je ta Ustanovna listina zaela veljati, se bo predlog o sklicevanju takne konference postavil na dnevni red tega zasedanja Generalne skupine in konferenca se bo sklicala, e se tako sklene z veino glasov lanov Generalne skupine in z glasovi katerihkoli sedmih lanov Varnostnega sveta.

XIX. POGLAVJE

RATIFIKACIJA IN PODPIS

110. len

1. Drave podpisnice ratificirajo to Ustanovno listino v skladu s svojimi ustavnimi dolobami. 2. Ratifikacijske listine se morajo deponirati pri vladi Zdruenih drav Amerike, ki o vsakem deponiranju

obvesti vse drave podpisnice, kakor tudi generalnega sekretarja Organizacije, br ko bo imenovan. 3. Ta Ustanovna listina zane veljati potem, ko deponirajo svoje ratifikacijske listine Republika Kitajska,

Francija, Zveza sovjetskih socialistinih republik, Zdrueno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske in Zdruene drave Amerike ter veina drugih drav podpisnic. Vlada Zdruenih drav Amerike nato sestavi zapisnik o deponiranju ratifikacijskih listin in ga v prepisu polje vsem dravam podpisnicam.

4. Drave podpisnice te Ustanovne listine, ki jo ratificirajo potem, ko je zaela veljati, postanejo prvotne lanice Zdruenih narodov z dnem, ko deponirajo svoje ratifikacijske listine.

111. len

Ta Ustanovna listina, katere kitajsko, francosko, rusko, angleko in pansko besedilo je enako avtentino,

ostane shranjena v arhivih vlade Zdruenih drav Amerike. Ta vlada polje pravilno overjene prepise te Ustanovne listine vladam drugih drav podpisnic.

V p o t r d i t e v t e g a so predstavniki vlad Zdruenih narodov podpisali to Ustanovno listino. S e s t a v l j e n o v mestu San Franciscu estindvajsetega junija leta tiso devetsto petintiridesetega.

4 Tretjo spremembo UL je GS sprejela dne 20. 12. 1965 (veljavnost 12. 6. 1968), ko je poveala tevilo glasov od 7 na 9.

19

STATUT MEDDRAVNEGA SODIA

1. len

M e d d r a v n o s o d i e, ustanovljeno z Ustanovno listino Zdruenih narodov kot poglavitni sodni organ

Zdruenih narodov, naj se konstituira in naj posluje v skladu z dolobami tega Statuta.

I. POGLAVJE

ORGANIZACIJA SODIA

2. len

Sodie je zbor neodvisnih sodnikov, izvoljenih ne glede na njihovo dravljanstvo izmed oseb z visokim

moralnim ugledom, ki izpolnjujejo pogoje, kakrni se v njihovih dravah zahtevajo za opravljanje najvijih sodnih slub, ali pa so pravniki, ki so priznani strokovnjaki v mednarodnem pravu.

3. len

1. Sodie je sestavljeno iz petnajstih lanov, od katerih sme biti samo eden dravljan iste drave. 2. Oseba, ki bi se glede lanstva v Sodiu mogla teti za dravljana ve kakor ene drave, se bo tela za

dravljana tiste drave, v kateri redno izvruje svoje dravljanske in politine pravice.

4. len 1. lane Sodia izvolita v skladu z naslednjimi dolobami Generalna skupina in Varnostni svet s

seznama oseb, ki jih predlagajo dravne skupine Stalnega razsodia. 2. Kadar gre za lane Zdruenih narodov, ki niso zastopani v Stalnem razsodiu, predlagajo kandidate

dravne skupine, ki jih v ta namen doloijo njihove vlade pod istimi pogoji, kakor jih za lane Stalnega razsodia predpisuje 44. len Haakega dogovora iz leta 1907 o mirnem reevanju mednarodnih sporov.

3. Generalna skupina po priporoilu Varnostnega sveta doloi, e ni posebnega dogovora, pogoje, pod katerimi sme sodelovati pri volitvah lanov Sodia drava, ki je pogodbena stranka tega Statuta, a ni lanica Zdruenih narodov.

5. len

1. Najmanj tri mesece pred dnevom volitev se generalni sekretar Zdruenih narodov pismeno obrne na

lane Stalnega razsodia, ki pripadajo dravam, ki so pogodbene stranke tega Statuta, kakor tudi na lane dravnih skupin, imenovanih po 2. odstavku 4. lena, s povabilom, naj prek dravnih skupin v predpisanem roku predlagajo osebe, ki bi mogle sprejeti dolnosti lana Sodia.

2. Nobena skupina ne sme predlagati ve kakor tiri osebe, izmed katerih imata najve dve osebi dravljanstvo drave, ki ji pripada skupina. V nobenem primeru ne sme tevilo kandidatov, ki jih predlaga kaka skupina, biti veje kakor dvojno tevilo mest, ki jih je treba zasesti.

6. len

Priporoa se vsaki skupini, naj se v domai dravi prej, preden predloi kandidate, posvetuje z najvijim

sodiem, s pravnimi fakultetami in pravnimi olami, z akademijami in oddelki mednarodnih akademij v domai dravi, ki se ukvarjajo s preuevanjem prava.

7. len

1. Generalni sekretar sestavlja po abecednem redu seznam vseh tako predlaganih oseb. Izvoljene smejo

biti samo te osebe, razen v primeru, predpisanem v 2. odstavku 12. lena. 2. Generalni sekretar sporoa ta seznam Generalni skupini in Varnostnemu svetu.

8. len

20

Generalna skupina in Varnostni svet volita lane Sodia neodvisno drug od drugega.

9. len

Pri vsakih volitvah naj volivci gledajo ne samo na to, da morajo osebe, ki naj jih izvolijo, vsaka posebej

spolnjevati postavljene pogoje, temve tudi na to, da se zagotovi, da bodo v zboru kot celoti zastopane najbolj pomembne oblike civilizacije in poglavitni pravni sistemi sveta.

10. len

1. Za izvoljene se tejejo kandidati, ki dobijo absolutno veino glasov v Generalni skupini in

Varnostnem svetu. 2. Vsa glasovanja v Varnostnem svetu, bodisi za izvolitev sodnikov, bodisi za imenovanje lanov komisije,

doloene dalje v 12. lenu, se opravijo brez kakrnegakoli razlikovanja med stalnimi in nestalnimi lani Varnostnega sveta.

3. V primeru, da dobi ve kakor en dravljan iste drave absolutno veino glasov v Generalni skupini in Varnostnem svetu, se teje za izvoljenega samo najstareji od njih.

11. len

e po prvem volilnem sestanku ostane eno ali ve mest nezasedenih, bo drugi in, e je treba, e tretji volilni

sestanek.

12. len

1. e tudi po tretjem volilnem sestanku ostane e nezasedeno eno ali ve mest, se lahko kadarkoli na

zahtevo bodisi Generalne skupine ali pa Varnostnega sveta sestavi skupna komisija estih lanov, od katerih tri imenuje Generalna skupina in tri Varnostni svet, z nalogo, da z absolutno veino glasov izbere za vsako e nezasedeno mesto po eno ime, ki naj se predloi Generalni skupini in Varnostnemu svetu, da ga vsak zase sprejmeta.

2. e se skupna komisija soglasno sporazume glede katerekoli osebe, ki spolnjuje postavljene pogoje, lahko njeno ime vpie v svoj seznam, tudi e ga prej ni bilo v seznamu predlaganih oseb, omenjenem v 7. lenu.

3. e se skupna komisija prepria, da ji ne bo uspelo zagotoviti izvolitev, tedaj bodo e izvoljeni lani Sodia v roku, ki ga doloi Varnostni svet, popolnili nezasedena mesta na ta nain, da bodo izbrali ostale lane Sodia izmed kandidatov, ki so dobili glasove bodisi v Generalni skupini ali pa v Varnostnem svetu.

4. V primeru, da je tevilo glasov med sodniki enako, odloi glas najstarejega sodnika.

13. len

1. lani Sodia se izvolijo za devet let in smejo biti ponovno izvoljeni; vendar glede sodnikov, izvoljenih

pri prvih volitvah, potee slubena doba petim sodnikom ob koncu treh let in drugim petim sodnikom ob koncu estih let.

2. 2. Sodniki, katerih slubena doba potee ob koncu prej omenjenih zaetnih dob treh in estih let, se doloijo z rebanjem, ki ga opravi generalni sekretar takoj po konanih prvih volitvah.

3. lani Sodia opravljajo svoje dolnosti vse dotlej, dokler jih ne nadomestijo drugi. Tudi e so nadomeeni, naj dokonajo vse pravdne zadeve, ki so jih zaeli reevati.

4. e kak lan Sodia odstopi, se izjava o odstopu naslovi na predsednika, da jo ta sporoi generalnemu sekretarju. S tem zadnjim sporoilom postane mesto izpraznjeno.

14. len

Izpraznjena mesta se popolnijo po istem postopku, kakor je predpisan za prve volitve, vendar z

upotevanjem tele dolobe: generalni sekretar v enem mesecu po izpraznitvi mesta razpolje povabila, predpisana v 5. lenu, Varnostni svet pa doloi dan volitev.

15. len

21

lan Sodia, ki je izvoljen, da nadomesti lana, ki mu slubena doba e ni potekla, opravlja slubo do

poteka slubene dobe svojega prednika.

16. len

1. Noben lan Sodia ne sme opravljati nikakrne politine ali upravne funkcije niti ne sme sprejeti

nikakrne druge zaposlitve poklicne narave. 2. V primeru dvoma odloi Sodie.

17. len

1. Noben lan Sodia ne sme v nobeni pravdni zadevi nastopati kot zastopnik strank, svetovalec ali

odvetnik. 2. Noben lan ne sme sodelovati pri odloanju o nobeni zadevi, v kateri je poprej nastopal kot zastopnik,

svetovalec ali odvetnik katere izmed pravdnih strank ali kot lan dravnega ali meddravnega sodia ali kot lan anketne komisije ali v katerikoli drugi lastnosti.

3. V primeru dvoma odloi Sodie.

18. len

1. Noben lan Sodia ne more biti razreen svojih funkcij, razen e je po soglasnem mnenju drugih

lanov prenehal spolnjevati postavljene pogoje. 2. Tajnik Sodia to uradno sporoi generalnemu sekretarju. 3. S tem sporoilom postane mesto izpraznjeno.

19. len

lani Sodia pri opravljanju svoje sodne slube uivajo diplomatske privilegije in imunitete.

20. len

Vsak lan Sodia mora pred nastopom svoje slube na javni seji slovesno izjaviti, da bo opravljal svoje

dolnosti nepristransko in vestno.

21. len

1. Sodie si izvoli predsednika in podpredsednika za tri leta; obadva smeta biti ponovno izvoljena. 2. Sodie imenuje svojega tajnika in sme ukreniti, da se namestijo drugi uslubenci, ki bi bili potrebni.

22. len

1. Sede Sodia je v Haagu. Vendar to Sodie ne ovira, da ne bi zasedalo in opravljalo svojih funkcij

kjerkoli drugje, kadar bi se mu to zdelo zaelno. 2. Predsednik in tajnik Sodia morata prebivati na sedeu Sodia.

23. len 1. Sodie zaseda stalno razen med sodnimi poitnicami, katerih as in trajanje doloi Sodie. 2. lani Sodia imajo pravico do obasnega dopusta, katerega as in trajanje doloi Sodie, upotevaje

razdalje med Haagom in domom vsakega posameznega sodnika. 3. lani Sodia so dolni biti stalno na razpolago Sodiu, razen kadar so na dopustu ali kadar so

zadrani zaradi bolezni ali iz drugih resnih razlogov, s katerimi se morajo, kakor je treba, opraviiti predsedniku.

24. len

22

1. e kaken lan Sodia iz kaknega posebnega razloga meni, da ne bi smel sodelovati pri odloanju o

doloeni zadevi, sporoi to predsedniku. 2. e predsednik meni, da kateri od lanov Sodia iz kaknega posebnega razloga ne bi smel sodelovati

pri obravnavi doloene zadeve, mu to sporoi. 3. e v taknih primerih lan Sodia in predsednik ne soglaata, odloi Sodie.

25. len

1. Sodie zaseda v polni sestavi, razen kadar ta Statut izrecno predpisuje drugae. 2. Poslovnik Sodia lahko doloa, da se v skladu z okoliinami in po vrstnem redu eden ali ve sodnikov

oproste sodelovanja pri obravnavi, pod pogojem, da se s tem tevilo sodnikov, razpololjivih za sestavo Sodia, ne zmanja pod enajst.

3. Za sestavo Sodia zadoa kvorum devetih sodnikov.

26. len

1. Sodie sme po svojem sprevidu kadarkoli ustanoviti enega ali ve senatov, sestavljenih iz treh ali ve

sodnikov, kakor pa Sodie doloi, za odloanje o doloenih vrstah zadev, na primer o delovnih zadevah in zadevah, ki se nanaajo na tranzit in komunikacije.

2. Sodie sme vsak as ustanoviti senat za odloanje o doloeni zadevi. tevilo sodnikov, ki sestavljajo tak senat, doloi Sodie v sporazumu s strankami.

3. Senati, ki so predvideni v tem lenu, obravnavajo zadeve in odloajo o njih, e pravdne stranke to predlagajo.

27. len

Za sodbo, ki jo izree katerikoli izmed senatov, predvidenih v 26. in 29. lenu, velja, kakor da jo je izreklo

Sodie.

28. len

Senati, predvideni v 26. in 29. lenu, smejo v soglasju s pravdnimi strankami zasedati in opravljati svoje

funkcije tudi drugod, ne le v Haagu.

29. len

Za hitreje opravljanje zadev Sodie vsako leto sestavi senat petih sodnikov, ki sme po predlogu pravdnih

strank obravnavati zadeve in odloati o njih po skrajanem postopku. Razen tega se izbereta dva sodnika, da nadomestita sodnike, ki ne bi mogli sodelovati na zasedanju.

30. len

1. Sodie doloi poslovnik, po katerem opravlja svoje funkcije. Sodie zlasti doloi pravila za svoj

postopek. 2. Poslovnik Sodia lahko predvideva prisednike, ki brez pravice glasovanja sodelujejo pri sejah Sodia

ali njegovih senatov.

31. len 1. Sodniki, ki imajo isto dravljanstvo kakor katerakoli izmed pravdnih strank, obdrijo pravico, da

sodelujejo pri obravnavi o zadevi, ki je pred Sodiem. 2. e ima Sodie v svojem zboru sodnika, ki ima dravljanstvo ene od pravdnih strank, sme vsaka druga

pravdna stranka izbrati katerokoli osebo, da sodeluje pri obravnavi kot sodnik. Takna oseba se mora izbrati predvsem izmed tistih, ki so bili predlagani kot kandidati po 4. in 5. lenu.

3. e Sodie v svojem zboru nima nobenega sodnika, ki bi imel dravljanstvo kake pravdne stranke, sme sleherna izmed teh izbrati po enega sodnika na nain, ki je doloen v 2. odstavku tega lena.

23

4. Dolobe tega lena se uporabljajo tudi za primere po 26. in 29. lenu. V taknih primerih bo predsednik naprosil, da eden ali, e je treba, dva izmed lanov Sodia, ki sestavljajo senat, prepustijo svoje mesto lanom Sodia, ki so dravljani prizadetih strank in, e takih ni ali e ne morejo prisostvovati, sodnikom, ki jih pravdne stranke posebej izberejo.

5. e ima ve pravdnih strank isti interes, se glede uporabe prejnjih dolob tejejo samo kot ena pravdna stranka. V primeru dvoma odloi Sodie.

6. Sodniki, ki se izberejo po dolobah 2., 3. in 4. odstavka tega lena, morajo izpolnjevati pogoje, predpisane v 2. lenu, v 2. odstavku 17. lena, v 20. in 24. lenu tega Statuta. Pri odloanju sodelujejo v pogojih popolne enakosti z drugimi lani Sodia.

32. len

1. Vsak lan Sodia dobiva letno plao. 2. Predsednik dobiva poseben letni dodatek. 3. Podpredsednik dobiva poseben dodatek za vsak dan, v katerem nastopa kot predsednik. 4. Sodniki, ki so izbrani po 31. lenu, pa niso lani Sodia, dobivajo povrailo za vsak dan, v katerem

opravljajo svoje funkcije. 5. Te plae, dodatke in povraila doloi Generalna skupina. Ne smejo se zmanjevati, dokler sluba

traja. 6. Plao tajnika Sodia doloi Generalna skupina po predlogu Sodia. 7. Pravilnik, ki ga sprejme Generalna skupina, doloi pogoje, pod katerimi se lanom Sodia in tajniku

Sodia dajejo pokojnine ob prenehanju slube, kakor tudi pogoje, pod katerimi se lanom Sodia in tajniku Sodia povrnejo njihovi potni stroki.

8. Omenjene plae, dodatki in povraila so oproeni vseh davin.

33. len

Stroke Sodia krijejo Zdrueni narodi na nain, kakor to doloi Generalna skupina.

II. POGLAVJE

PRISTOJNOST SODIA

34. len

1. Samo drave smejo biti pravdne stranke v zadevah pred Sodiem. 2. Sodie sme pod pogoji, ki jih predpisuje njegov poslovnik, zahtevati od javnih mednarodnih

organizacij informacije v zvezi z zadevami, ki jih obravnava in sme tudi sprejemati informacije, e mu jih take organizacije predloe po svoji lastni pobudi.

3. Kadar gre v zadevi, predloeni Sodiu, za razlago temeljne listine kakne javne mednarodne organizacije ali kaknega meddravnega dogovora, sklenjenega na podlagi omenjene listine, tajnik Sodia to sporoi prizadeti javni mednarodni organizaciji in ji polje prepise vseh spisov pismenega postopka.

35. len

1. Sodie je dostopno za vse drave, ki so pogodbene stranke tega Statuta. 2. Pogoje, pod katerimi je Sodie dostopno za druge drave, doloi Varnostni svet, upotevajo posebne

dolobe, obseene v veljavnih pogodbah, toda v nobenem primeru ne smejo taki pogoji spravljati pravdnih strank v poloaj neenakosti pred Sodiem.

3. Kadar je drava, ki ni lanica Zdruenih narodov, stranka v kaki pravdni zadevi, doloi Sodie znesek, ki naj ga ta stranka prispeva h kritju strokov Sodia. Ta doloba se ne uporabi, e takna drava e sodeluje pri kritju strokov Sodia.

36. len

1. Pristojnost Sodia se razteza na vse zadeve, ki mu jih stranke predloe, kakor tudi na vse primere, ki

so posebej doloeni v Ustanovni listini Zdruenih narodov ali v veljavnih pogodbah in dogovorih.

24

2. Drave, ki so pogodbene stranke tega Statuta, smejo kadarkoli izjaviti, da v razmerju do vsake druge drave, ki sprejme isto obveznost, pripoznavajo kot obvezno ipso facto in brez posebnega sporazuma pristojnosti Sodia v vseh pravnih sporih, ki se nanaajo na:

a) razlago kakne pogodbe, b) katerokoli vpraanje mednarodnega prava, c) obstoj kaknega dejstva, ki bi pomenilo, e se ugotovi, kritev kakne meddravne obveznosti, d) naravo ali obseg odkodnine, ki se mora dati za kritev kakne mednarodne obveznosti. 3. Prej omenjene izjave se lahko dajo brezpogojno ali pod pogojem vzajemnosti med ve dravami ali

med doloenimi dravami, ali pa za doloen as. 4. Takne izjave se deponirajo pri generalnem sekretarju Zdruenih narodov, ki polje njih prepise

pogodbenim strankam tega Statuta in tajniku Sodia. 5. Izjave, ki so bile dane po 36. lenu Statuta Stalnega meddravnega sodia in so e v veljavi, se med

pogodbenimi strankami tega Statuta tejejo, kot da je z njimi bila sprejeta obvezna pristojnost Meddravnega sodia za preostali as njihove veljavnosti v skladu z njihovimi dolobami.

6. e nastane spor o tem, ali je Sodie pristojno, odloi Sodie.

37. len

e kakna veljavna pogodba ali kaken veljaven dogovor doloa, da se kakna zadeva predloi sodiu, ki

bi ga moralo ustanoviti Drutvo narodov, ali pa Stalnemu meddravnemu sodiu, naj se ta zadeva, kadar gre za pogodbene stranke tega Statuta, predloi Meddravnemu sodiu.

38. len

1. Sodie, katerega naloga je odloati v skladu z mednarodnim pravom v sporih, ki se mu predloijo, naj

uporablja: a) meddravne dogovore, bodisi splone bodisi posebne, s katerimi so postavljena pravila, ki jih drave v

sporu izreno pripoznavajo, b) mednarodni obiaj kot dokaz obe prakse, ki je sprejeta kot pravo, c) oba pravna naela, ki jih pripoznavajo civilizirani narodi, d) sodne odlobe, s pridrkom dolobe 59. lena, in nauk najbolj kvalificiranih pravnih strokovnjakov

razlinih narodov, kot pomono sredstvo za ugotavljanje pravnih pravil. 2. Ta doloba ne omejuje pravice Sodia, da odloa o zadevi ex aequo et bono, e se pravdne stranke o

tem sporazumejo.

III. POGLAVJE

POSTOPEK

39. len

1. Uradna jezika Sodia sta francoina in angleina. e se stranke sporazumejo, da se ves postopek

vodi v francoini, se sodba izree v francoini. e se stranke sporazumejo, da se ves postopek vodi v angleini, se sodba izree v angleini.

2. e ni sporazuma o tem, kateri jezik naj se uporablja, sme vsaka stranka v svojih izvajanjih pred Sodiem uporabljati jezik, ki mu daje prednost; sodba Sodia se izda v francoini in angleini. V tem primeru Sodie hkrati doloi, katero od obeh besedil velja za avtentino.

3. Sodie sme po predlogu katerekoli stranke dovoliti tej stranki, da uporablja kaken drug jezik in ne francoino ali angleino.

40. len 1. Zadeve se predloijo Sodiu, kakor pa narekuje posamezen primer, bodisi s sporoilom posebnega

sporazuma o njegovi pristojnosti ali pa s pismeno vlogo, ki sta naslovljena na tajnika Sodia. V obeh primerih je treba navesti predmet spora in pravdne stranke.

2. Tajnik Sodia takoj obvesti o vlogi vse, ki so prizadeti.

25

3. Tajnik Sodia obvesti o tem tudi lane Zdruenih narodov prek generalnega sekretarja, kakor tudi vse drave, ki imajo pravico nastopati pred Sodiem.

41. len

1. Sodie sme, e meni, da okoliine tako zahtevajo, naznaiti kakrnekoli zaasne ukrepe, ki bi jih bilo

treba izvesti, da se zavarujejo pravice sleherne izmed pravdnih strank. 2. Dokler ni dokonne odlobe, se o predlaganih ukrepih takoj obvestijo pravdne stranke in Varnostni

svet.

42. len

1. Pravdne stranke predstavljajo njihovi predstojniki. 2. Pravdnim strankam smejo pred Sodiem pomagati svetovalci ali pa odvetniki. 3. Zastopniki, svetovalci in odvetniki strank pred Sodiem uivajo privilegije in imunitete, ki so jim

potrebne za neodvisno opravljanje njihovih dolnosti.

43. len

1. Postopek ima dva dela: pismeni in ustni. 2. Pismeni postopek je v tem, da se Sodiu poljejo in pravdnim stranka vroijo vloge, odgovori nanje in

po potrebi replike, prav tako pa tudi vsi dokazni spisi in listine. 3. Te vroitve oskrbi tajnik Sodia po vrsti in v rokih, kakor doloi Sodie. 4. Vsaka listina, ki jo je predloila ena od pravdnih strank, se mora vroiti drugi pravdni stranki v

overjenem prepisu. 5. Ustni postopek je v tem, da Sodie zasliuje prie in izvedence ter poslua zastopnike strank,

svetovalce in odvetnike.

44. len

1. Za vroitev vseh sporoil drugim osebam, razen zastopnikom strank, svetovalcem in odvetnikom, se

Sodie obraa neposredno na vlado tiste drave, na katere ozemlju je treba sporoilo vroiti. 2. Ista doloba se uporablja, kadar gre za to, da se priskrbijo dokazna sredstva na kraju samem.

45. len

Obravnave vodi predsednik ali, e ta ne more predsedovati, podpredsednik; e pa sta oba zadrana,

predseduje najstareji izmed navzoih sodnikov.

46. len Obravnave pred Sodiem so javne, razen e Sodie odloi drugae ali pa e obe pravdni stranki

zahtevata, naj se obinstvo ne pripusti.

47. len

1. Na vsaki obravnavi se vodi zapisnik, ki ga podpieta tajnik Sodia in predsednik. 2. Sam ta zapisnik je avtentien.

48. len

Sodie izdaja odredbe, ki se nanaajo na vodstvo postopka, doloa obliko in roke, v katerih mora vsaka

pravdna stranka podati svoje zakljune predloge, in ukrepa vse, kar je v zvezi z izvedbo dokazov.

49. len

26

Sodie sme, cel pred prietkom obravnave, zahtevati od zastopnikov strank, naj predloe kakrnekoli listine ali dajo kakrnakoli pojasnila. Vsaka odklonitev se d na zapisnik.

50. len

Sodie sme vsak as poveriti kateremukoli posamezniku, kolegiju, uradu, komisiji ali drugemu organu po

svoji izbiri nalogo, da opravi izvedbe ali d izvedensko mnenje.

51. len

Med obravnavo je treba priam in izvedencem postavljati vsa potrebna vpraanja pod pogoji, ki jih

predpie Sodie v pravilih za postopek, omenjenih v 30. lenu.

52. len

Ko je Sodie prejelo dokaze in prievanja v rokih, ki jih je doloilo v ta namen, sme zavrniti vse nadaljnje

izpovedbe ali dokazne listine, ki bi mu jih ena od pravdnih strank hotela predloiti brez pristanka druge pravdne stranke.

53. len

1. Kadarkoli ena od pravdnih strank ne pride pred Sodie ali opusti obrambo svoje zadeve, sme

nasprotna pravdna stranka predlagati Sodiu, naj odloi v korist njenega zahtevka. 2. Preden Sodie tako odloi, se mora prepriati ne samo o tem, da je pristojno po dolobah 36. in 37.

lena, temve tudi o tem, da je zahtevek dejansko in pravno utemeljen.

54. len

1. Ko so zastopniki strank, svetovalci in odvetniki pod vodstvom Sodia konali svoja izvajanja o zadevi,

predsednik razglasi, da je obravnava konana. 2. Sodie se umakne k posvetovanju. 3. Posvetovanja Sodia so v tajnem zasedanju in ostanejo tajna.

55. len

1. O vseh vpraanjih se odloa z veino glasov navzoih sodnikov. 2. Pri enakem tevilu glasov ima odloilen glas predsednik ali pa sodnik, ki ga nadomea.

56. len

1. Sodba mora biti obrazloena. 2. V sodbi se navedejo imena sodnikov, ki so sodelovali pri odloanju.

57. len

e sodba, v celoti ali deloma, ne izraa soglasnega mnenja sodnikov, ima vsak sodnik pravico, dodati ji

svoje loeno mnenje.

58. len

Sodbo podpieta predsednik in tajnik Sodia. Prebere se na javni seji, potem ko so bili zastopniki strank

obveeni, tako kakor je treba.

59. len

Odloba Sodia je obvezna sam za pravdne stranke in edinole glede tistega posebnega primera.

27

60. len

Sodba je dokonna in zoper njo ni pritobe. e nastane spor o smislu ali dosegu sodbe, jo Sodie razloi, e

katera od pravdnih strank to zahteva.

61. len

1. Predlog za revizijo sodbe se sme vloiti le, e je utemeljen z odkritjem kakega dejstva, ki je take narave,

da bi moglo biti odloilno, ki pa pri izrekanju sodbe ni bilo znano Sodiu in tudi ne pravdni stranki, ki predlaga revizijo, vendar vselej pod pogojem, da tako neznanje ni bilo posledica malomarnosti.

2. Postopek za revizijo se zane z odlobo Sodia, v kateri Sodie izreno ugotovi obstoj novega dejstva, prizna temu tak znaaj, da je z njim zadeva godna za revizijo, in izjavlja da je predlog na tej podlagi sprejemljiv.

3. Sodie sme zahtevati, da se sodba prej izvri, preden dovoli prietek postopka za revizijo. 4. Predlog za revizijo je treba vloiti najkasneje v estih mesecih po odkritju novega dejstva. 5. Po preteku desetih let od dneva sodbe se ne more staviti noben predlog za revizijo.

62. len

1. e je kakna drava mnenja, da bi s sodbo v kaknem sporu mogel biti prizadet kak njen interes pravne

narave, sme predlagati Sodiu, da ji dovoli intervenirati v postopku. 2. O taknem predlogu odloi Sodie.

63. len

1. Kadarkoli gre za razlago kaknega dogovora, pri katerem so pogodbene stranke tudi druge drave

razen pravdnih strank, tajnik Sodia to takoj sporoi vsem tem dravam. 2. Vsaka drava, ki dobi takno sporoilo, ima pravico intervenirati v postopku, toda e uporabi to

pravico, je razlaga, izreena v sodbi, enako obvezna tudi zanjo.

64. len

e Sodie ne odloi drugae, nosi vsaka pravdna stranka svoje stroke postopka.

IV. POGLAVJE

SVETOVALNA MNENJA

65. len

1. Sodie sme dati svetovalno mnenje o vsakem pravnem vpraanju po predlogu kateregakoli organa ali

ustanove, ki bi bila po Ustanovni listini Zdruenih narodov ali pa v skladu z njenimi dolobami upraviena dati tak predlog.

2. Vpraanja, glede katerih je Sodie zaproeno za svetovalno mnenje, se predloijo Sodiu s pismeno vlogo, v kateri se z vso natannostjo razloi vpraanje, o katerem je Sodie zaproeno za mnenje; tej vlogi se priloijo vse listine, s pomojo katerih bi se vpraanje moglo razjasniti.

66. len

1. Tajnik Sodia takoj obvesti o vlogi, s katero se prosi za svetovalno mnenje, vse drave, ki imajo

pravico nastopati pred Sodiem. 2. Razen tega polje tajnik Sodia vsaki dravi, ki ima pravico nastopati pred Sodiem, kakor tudi vsaki

meddravni organizaciji, o kateri Sodie ali, e to ne zaseda, njegov predsednik meni, da bi mogla dati podatke o vpraanju, posebno in neposredno sporoilo, da je Sodie pripravljeno sprejeti pismena izvajanja v roku, ki ga doloi predsednik, ali pa na javni seji, sklicani v ta namen, posluati ustna izvajanja glede tega vpraanja.

28

3. e kaka taka drava, ki ima pravico nastopati pred Sodiem, ne bi dobila posebnega sporoila, omenjenega v 2. odstavku tega lena, sme izraziti eljo, da predloi pismena izvajanja ali da jo Sodie zaslii; o tem odloi Sodie.

4. Drave in organizacije, ki so dale pismena ali ustna izvajanja ali pa oboje, smejo dati svoje pripombe k izvajanjem, ki so jih dale druge drave ali organizacije, v obliki, obsegu in rokih, ki jih v vsakem posameznem primeru doloi Sodie ali, e to ne zaseda, njegov predsednik. V ta namen tajnik Sodia o pravem asu sporoi vsa taka pismena izvajanja dravam in organizacijam, ki so same predloile svoja izvajanja.

67. len

Sodie razglasi svoja svetovalna mnenja na javni seji, o kateri so bili poprej obveeni generalni sekretar

in predstavniki neposredno prizadetih lanov Zdruenih narodov, drugih drav in meddravnih organizacij.

68. len

Pri opravljanju svojih svetovalnih funkcij se bo Sodie ravnalo tudi po tistih dolobah tega Statuta, ki se

uporabljajo za pravdne zadeve, in to v obsegu, v katerem se po njegovi presoji lahko uporabljajo.

V. POGLAVJE

SPREMEMBE

69. len

Spremembe tega Statuta se sprejemajo po istem postopku, kakor je doloen v Ustanovni listini Zdruenih

narodov za spremembe te Ustanovne listine, vendar z upotevanjem vseh dolob, ki bi jih sprejela Generalna skupina po priporoilu Varnostnega sveta glede sodelovanja tistih drav, ki so pogodbene stranke tega Statuta, a niso lanice Zdruenih narodov.

70. len

Sodie sme s pismenimi sporoili generalnemu sekretarju predlagati spremembe tega Statuta, ki se mu

zdijo potrebne, da bi se preuile v skladu z dolobami 69. lena.

29

2. Dunajska konvencija o pravu mednarodnih pogodb

I. DEL UVOD 1. len

Podroje uporabe te konvencije Ta konvencija se uporablja za mednarodne pogodbe med dravami.

2. len Pomen izrazov

1. V tej konvenciji: a) mednarodna pogodba pomeni mednarodni sporazum, ki ga drave sklenejo pisno in ga ureja mednarodno pravo, sestavljen v obliki ene same listine ali dveh ali ve povezanih listin, ne glede na njegovo posebno poimenovanje; b) ratifikacija, sprejetje, odobritev in pristop pomenijo, odvisno od primera, mednarodno dejanje, s katerim drava privoli, da jo mednarodna pogodba zavezuje na mednarodni ravni; c) pooblastilo pomeni listino, ki jo izda pristojni organ drave in s katero se doloi ena ali ve oseb, da predstavljajo dravo pri pogajanjih o besedilu mednarodne pogodbe, njegovem sprejetju ali potrditvi njegove verodostojnosti, izrazijo privolitev drave, da jo mednarodna pogodba zavezuje, ali da opravijo katero koli drugo dejanje v zvezi z mednarodno pogodbo; d) pridrek pomeni enostransko izjavo ne glede na to, kako je sestavljena ali poimenovana, ki jo da drava ob podpisu, ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi mednarodne pogodbe ali ob pristopu k njej in s katero eli izkljuiti ali spremeniti pravni uinek posameznih dolob mednarodne pogodbe pri njihovi uporabi zanjo; e) drava pogajalka pomeni dravo, ki je sodelovala pri pripravi in sprejemanju besedila mednarodne pogodbe; f) drava skleniteljica pomeni dravo, ki je privolila, da jo mednarodna pogodba zavezuje ne glede na to, ali je zaela veljati; g) pogodbenica pomeni dravo, ki je privolila, da jo mednarodna pogodba zavezuje, in za katero ta velja; h) tretja drava pomeni dravo, ki ni pogodbenica mednarodne pogodbe; i) mednarodna organizacija pomeni medvladno organizacijo.

2. Dolobe prejnjega odstavka o pomenu izrazov v tej konvenciji ne vplivajo na uporabo teh izrazov in njihov morebitni pomen v notranjem pravu drave.

3. len Mednarodni sporazumi, ki jih ta konvencija ne zajema

Dejstvo, da se ta konvencija ne uporablja za mednarodne sporazume, sklenjene med dravami in drugimi subjekti mednarodnega prava ali med temi drugimi subjekti mednarodnega prava, in mednarodne sporazume, ki niso sklenjeni pisno, ne vpliva na:

a) pravno veljavnost teh sporazumov; b) uporabo vseh v tej konvenciji navedenih pravil, ki bi za te sporazume veljala v skladu z mednarodnim pravom ne glede na to konvencijo; c) uporabo konvencije v odnosih med dravami, ki jih urejajo mednarodni sporazumi, katerih pogodbenice so tudi drugi subjekti mednarodnega prava.

4. len Neveljavnost te konvencije za nazaj

Ne da bi to vplivalo na uporabo pravil iz te konvencije, ki bi ne glede na to konvencijo po mednarodnem pravu veljala za mednarodne pogodbe, se ta konvencija uporablja samo za mednarodne pogodbe, ki jih drave sklenejo po zaetku veljavnosti te konvencije zanje.

5. len Mednarodne pogodbe, s katerimi se ustanavljajo mednarodne organizacije, in mednarodne pogodbe, ki jih

sprejme mednarodna organizacija Ta konvencija se uporablja za vsako mednarodno pogodbo, ki je ustanovna listina mednarodne organizacije, in

vsako mednarodno pogodbo, ki jo sprejme mednarodna organizacija, ne da bi to vplivalo na katero koli ustrezno pravilo organizacije.

30

II. DEL SKLEPANJE IN ZAETEK VELJAVNOSTI MEDNARODNIH POGODB 1. ODDELEK SKLEPANJE MEDNARODNIH POGODB

6. len Sposobnost drav za sklepanje mednarodnih pogodb

Mednarodne pogodbe je sposobna sklepati vsaka drava

7. len Pooblastilo

1. Osebo je mogoe teti za predstavnika drave z namenom, da sprejme besedilo mednarodne pogodbe ali potrdi njegovo verodostojnost ali izrazi privolitev drave, da jo mednarodna pogodba zavezuje, e:

a) predloi ustrezno pooblastilo ali b) iz prakse zadevnih drav ali drugih okoliin izhaja, da je bil njihov namen teti jo za predstavnika drave v tem smislu, ne da bi bilo treba predloiti pooblastilo.

2. Na podlagi svoje funkcije in ne da bi bilo treba predloiti pooblastilo, se za predstavnike drave tejejo: a) voditelji drav, vodje vlad in ministri za zunanje zadeve za vsa dejanja, ki se nanaajo na sklenitev mednarodne pogodbe; b) vodje diplomatskih predstavnitev za sprejem besedila mednarodne pogodbe med dravo, ki jih je akreditirala, in dravo, v kateri so akreditirani; c) predstavniki drav, akreditirani na mednarodni konferenci ali pri mednarodni organizaciji ali enem od njenih organov, za sprejem besedila mednarodne pogodbe na tej konferenci, pri tej organizaciji ali organu.

8. len Pozneja potrditev dejanja, opravljenega brez pooblastila

Dejanje, ki ga v zvezi s sklenitvijo mednarodne pogodbe opravi oseba, za katero po 7. lenu ni mogoe teti, da je pooblaena, da predstavlja dravo za ta namen, nima pravnega uinka, razen e ga ta drava pozneje ne potrdi.

9. len Sprejem besedila

1. Besedilo mednarodne pogodbe se sprejme s privolitvijo vseh drav, ki so sodelovale pri njegovi pripravi, razen v primeru iz drugega odstavka. 2. Besedilo mednarodne pogodbe se sprejme na mednarodni konferenci z dvotretjinsko veino drav, ki so prisotne in glasujejo, razen e z enako veino ne sklenejo, da se uporabi kakno drugo pravilo.

10. len Potrditev verodostojnosti besedila

Besedilo mednarodne pogodbe postane verodostojno in dokonno: a) po postopku, ki je lahko doloen s tem besedilom ali o katerem so se dogovorile drave, ki so sodelovale pri njegovi pripravi, ali b) e takega postopka ni, s podpisom predstavnikov teh drav, njihovim podpisom ad referendum ali njihovim parafiranjem besedila mednarodne pogodbe ali sklepne listine konference, ki vsebuje to besedilo.

11. len Naini privolitve drave, da jo mednarodna pogodba zavezuje

Privolitev drave, da jo mednarodna pogodba zavezuje, se lahko izrazi s podpisom, izmenjavo listin, ki sestavljajo mednarodno pogodbo, ratifikacijo, sprejetjem, odobritvijo ali pristopom ali na kateri koli drug dogovorjen nain.

12. len Privolitev drave, da jo mednarodna pogodba zavezuje, izraena s podpisom

1. Privolitev drave, da jo mednarodna pogodba zavezuje, se izrazi s podpisom njenega predstavnika, kadar: a) mednarodna pogodba doloa, da ima podpis ta uinek; b) se sicer ugotovi, da so se drave pogajalke, dogovorile, da ima podpis ta uinek, ali c) namen drave dati podpisu ta uinek izhaja iz pooblastila njenega predstavnika ali je bil izraen med pogajanji.

2. Za namene prejnjega odstavka: a) parafiranje besedila pomeni podpis mednarodne pogodbe, e se ugotovi, da so se drave pogajalke tako dogo-vorile;

31

b) podpis mednarodne pogodbe ad referendum, ki ga opravi predstavnik drave, pomeni dokonni podpis mednarodne pogodbe, e ta drava to potrdi.

13. len Privolitev drave, da jo mednarodna pogodba zavezuje, izraena z izmenjavo listin, ki sestavljajo mednarodno

pogodbo Privolitev drav, da jih mednarodna pogodba, ki jo sestavljajo izmenjane listine, zavezuje, se s to izmenjavo

izrazi, kadar: a) listine doloajo, da ima njihova izmenjava ta uinek, ali b) se sicer ugotovi, da so se drave dogovorile, da ima izmenjava listin ta uinek.

14. len Privolitev drave, da jo mednarodna pogodba zavezuje, izraena z ratifikacijo, sprejetjem ali odobritvijo

1. Privolitev drave, da jo mednarodna pogodba zavezuje, se izrazi z ratifikacijo, kadar: a) mednarodna pogodba doloa, da se privolitev izrazi z ratifikacijo; b) se sicer ugotovi, da so se drave pogajalke dogovorile, da je ratifikacija potrebna; c) njen predstavnik podpie mednarodno pogodbo s pridrkom ratifikacije ali d) namen drave, da podpie mednarodno pogodbo s pridrkom ratifikacije, izhaja iz pooblastila njenega predstavnika ali je bil izraen med pogajanji.

2. Privolitev drave, da jo mednarodna pogodba zavezuje, se izrazi s sprejetjem ali odobritvijo pod podobnimi pogoji, kot veljajo za ratifikacijo.

15. len Privolitev drave, da jo mednarodna pogodba zavezuje, izraena s pristopom

Privolitev drave, da jo mednarodna pogodba zavezuje, se izrazi s pristopom, kadar: a) mednarodna pogodba doloa, da lahko drava privolitev izrazi s pristopom; b) se sicer ugotovi, da so se drave pogajalke dogovorile, da lahko drava privolitev izrazi s pristopom, ali c) se vse pogodbenice pozneje dogovorijo, da lahko drava privolitev izrazi s pristopom.

16. len Izmenjava ali deponiranje listin o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu

Razen e mednarodna pogodba ne doloa drugae, listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu pomenijo privolitev drave, da jo mednarodna pogodba zavezuje:

a) z njihovo izmenjavo med dravami skleniteljicami; b) z njihovim deponiranjem pri depozitarju ali c) z uradnim obvestilom dravam skleniteljicam ali depozitarju, e je tako dogovorjeno.

17. len Privolitev drave, da jo mednarodna pogodba zavezuje deloma, in izbira med razlinimi dolobami

1. Ne glede na 19. do 23. len ima privolitev drave, da jo mednarodna pogodba zavezuje deloma, uinek samo, e to dovoljuje mednarodna pogodba ali e se druge drave skleniteljice tako dogovorijo. 2. Privolitev drave, da jo zavezuje mednarodna pogodba, ki omogoa izbiro med razlinimi dolobami, ima uinek samo, e je jasno, na katere dolobe se nanaa privolitev.

18. len Obveznost, da se ne izniita predmet in namen mednarodne pogodbe pred njeno uveljavitvijo

Drava se mora vzdrati dejanj, zaradi katerih bi se lahko izniila predmet in namen mednarodne pogodbe, e je: a) podpisala mednarodno pogodbo ali izmenjala listine, ki sestavljajo mednarodno pogodbo, s pridrkom ratifikacije, sprejetja ali odobritve, dokler jasno ne izrazi namena, da ne bo postala pogodbenica mednarodne pogodbe, ali b) izrazila privolitev, da jo mednarodna pogodba zavezuje, e pred njeno uveljavitvijo in pod pogojem, da se uveljavitev ne odlaa neupravieno.

2. ODDELEK PRIDRKI 19. len

Izraanje pridrkov Drava lahko ob podpisu, ratifikaciji, sprejetju, odobritvi mednarodne pogodbe ali pristopu k njej izrazi pridrek, razen e:

a) ga mednarodna pogodba ne prepoveduje;

32

b) mednarodna pogodba ne doloa, da se lahko izrazijo samo doloeni pridrki, med katerimi ni tega pridrka, ali c) v primerih, ki niso navedeni v tokah a in b, pridrek ni zdruljiv s predmetom in namenom mednarodne pogodbe.

20. len Sprejetje pridrkov in ugovori zoper pridrke

1. Pridrka, ki ga mednarodna pogodba izrecno dovoljuje, druge drave skleniteljice niso dolne sprejeti pozneje, razen e tega to doloa mednarodna pogodba. 2. e iz omejenega tevila drav pogajalk ter predmeta in namena mednarodne pogodbe izhaja, da je uporaba med-narodne pogodbe v celoti med vsemi pogodbenicami bistven pogoj za privolitev vsake od njih, da jo mednarodna pogodba zavezuje, morajo pridrek sprejeti vse pogodbenice. 3. e je mednarodna pogodba ustanovna listina mednarodne organizacije in ne doloa drugae, mora pridrek sprejeti njen pristojni organ. 4. V primerih, ki niso navedeni v prejnjih odstavkih, in razen e mednarodna pogodba ne doloa drugae:

a) s tem ko druga drava skleniteljica sprejme pridrek, drava, ki izrazi pridrek, postane pogodbenica mednarodne pogodbe v odnosu do te drave, e ali ko mednarodna pogodba zane veljati za dravo, ki pridrek izrazi, in dravo, ki ga sprejme; b) ugovor druge drave skleniteljice zoper pridrek ne prepreuje uveljavitve mednarodne pogodbe med dravo, ki mu je ugovarjala, in dravo, ki ga je izrazila, razen e ni drava, ki mu je ugovarjala, jasno izrazila nasprotnega namena; c) dejanje, s katerim drava izrazi privolitev, da jo mednarodna pogodba zavezuje, in vsebuje pridrek, ima uinek, takoj ko vsaj ena druga drava skleniteljica sprejme pridrek.

5. Razen e mednarodna pogodba ne doloa drugae, se za namene iz drugega in etrtega odstavka teje, da drava pridrek sprejme, e mu ne ugovarja do poteka dvanajstih mesecev od prejema uradnega obvestila o tem ali do dneva, ko je izrazila privolitev, da jo mednarodna pogodba zavezuje, e je to pozneje.

21. len Pravni uinek pridrkov in ugovorov zoper pridrke

1. Pridrek, ki se v skladu z 19., 20. in 23. lenom nanaa na drugo pogodbenico: a) spreminja dolobe mednarodne pogodbe, na katere se nanaa, v odnosih med dravo, ki izrazi pridrek, in

drugo pogodbenico v taki meri, kot je to predvideno v pridrku, in pogodbenico v njenih odnosih do drave, ki izrazi pridrek.

2. Pridrek ne spreminja dolob mednarodne pogodbe za druge pogodbenice v njihovih medsebojnih odnosih. 3. e drava, ki ugovarja pridrku, ne nasprotuje uveljavitvi mednarodne pogodbe med njo in dravo, ki izrazi

pridrek, se dolobe, na katere se pridrek nanaa, med njima ne uporabljajo v taki meri, kot je to predvideno v pridrku.

22. len Umik pridrkov in ugovorov zoper pridrke

1. Razen e mednarodna pogodba ne doloa drugae, se lahko pridrek kadar koli umakne brez privolitve drave, ki ga je sprejela.

2. Razen e mednarodna pogodba ne doloa drugae, se lahko ugovor zoper pridrek kadar koli umakne. 3. Razen e mednarodna pogodba ne doloa drugae ali ni dogovorjeno drugae:

a) umik pridrka za drugo dravo skleniteljico uinkuje ele, ko je o tem uradno obveena; b) umik ugovora zoper pridrek uinkuje ele, ko je drava, ki je izrazila pridrek, o tem uradno obveena.

23. len Postopek v zvezi s pridrki

1. Pridrek, izrecno sprejetje pridrka in ugovor zoper pridrek je treba izraziti pisno ter sporoiti dravam skleniteljicam in drugim dravam, ki lahko postanejo pogodbenice.

2. e je pridrek izraen ob podpisu mednarodne pogodbe s pridrkom ratifikacije, sprejetja ali odobritve, ga mora drava, ki ga izrazi, uradno potrditi, ko izrazi svojo privolitev, da jo mednarodna pogodba zavezuje. V tem primeru se teje, da je pridrek izraen na dan njegove potrditve.

3. Izrecnega sprejetja pridrka ali ugovora zoper pridrek ni treba posebej potrditi, e je bil pridrek sprejet oziroma ugovor izraen pred potrditvijo pridrka.

4. Umik pridrka ali ugovora zoper pridrek mora biti pisen.

3. ODDELEK ZAETEK VELJAVNOSTI MEDNARODNIH POGODB IN ZAASNA UPORABA 24. len

33

Zaetek veljavnosti 1. Mednarodna pogodba zane veljati na nain in z dnem, kot je to doloeno v njej ali kot se dogovorijo drave

pogajalke. 2. e takih dolob ali dogovora ni, mednarodna pogodba zane veljati takoj, ko vse drave pogajalke izrazijo

privolitev, da jih mednarodna pogodba zavezuje. 3. e drava izrazi privolitev, da jo mednarodna pogodba zavezuje, po zaetku njene veljavnosti, zane

mednarodna pogodba zanjo veljati z dnem privolitve, razen e mednarodna pogodba ne doloa drugae. 4. Dolobe mednarodne pogodbe, ki urejajo potrditev verodostojnosti besedila, privolitev drav, da jih

mednarodna pogodba zavezuje, nain ali datum zaetka veljavnosti, pridrke, naloge depozitarja ter druga vpraanja, ki se nujno pojavijo e pred zaetkom veljavnosti mednarodne pogodbe, se zanejo uporabljati takoj, ko je njeno besedilo sprejeto.

25. len Zaasna uporaba

1. Mednarodna pogodba ali njen del se uporablja zaasno do njene uveljavitve, e: a) je tako doloeno v sami mednarodni pogodbi ali b) so se drave pogajalke o tem kako drugae dogovorile.

2. Razen e mednarodna pogodba ne doloa drugae ali e se drave pogajalke ne dogovorijo drugae, zaasna uporaba mednarodne pogodbe ali njenega dela v odnosu do drave preneha, e ta drava uradno obvesti druge drave, za katere se mednarodna pogodba zaasno uporablja, da ne namerava postati pogodbenica.

III. DEL SPOTOVANJE, UPORABA IN RAZLAGA MEDNARODNIH POGODB 1. ODDELEK SPOTOVANJE MEDNARODNIH POGODB

26. len Pacta sunt servanda

Vsaka veljavna mednarodna pogodba zavezuje pogodbenice in te jo morajo izvajati v dobri veri.

27. len Notranje pravo in spotovanje mednarodnih pogodb

Pogodbenica se ne more sklicevati na svoje notranje pravo, da bi upraviila neizvajanje mednarodne pogodbe. To pravilo ne vpliva na 46. len.

2. ODDELEK UPORABA MEDNARODNIH POGODB 28. len

Neveljavnost mednarodnih pogodb za nazaj Razen e iz mednarodne pogodbe ne izhaja drugaen namen ali se sicer ne ugotovi drugae, mednarodna pogodba ne zavezuje pogodbenice glede dejanja ali dejstva pred dnem njene uveljavitve ali glede stanja, ki se je konalo z dnem uveljavitve mednarodne pogodbe za to pogodbenico.

29. len Ozemeljska veljavnost mednarodnih pogodb

Razen e iz mednarodne pogodbe ne izhaja drugaen namen ali se sicer ne ugotovi drugae, mednarodna pogodba zavezuje vsako dravo pogodbenico na njenem celotnem ozemlju.

30. len Uporaba nadaljnjih mednarodnih pogodb o istem predmetu

1. Ob upotevanju 103. lena Ustanovne listine Zdruenih narodov se pravice in obveznosti drav pogodbenic iz nadaljnjih mednarodnih pogodb o istem predmetu doloajo v skladu z naslednjimi odstavki. 2. e mednarodna pogodba doloa, da je vezana na prejnjo ali poznejo mednarodno pogodbo ali da se zanjo ne teje, da ni v skladu s prejnjo ali poznejo mednarodno pogodbo, dolobe te druge prevladajo. 3. e so vse pogodbenice prejnje mednarodne pogodbe tudi pogodbenice pozneje mednarodne pogodbe in prejnja mednarodna pogodba ni prenehala veljati ali se zaasno prenehala uporabljati v skladu z 59. lenom, se prejnja mednarodna pogodba uporablja le, e so njene dolobe v skladu z dolobami pozneje mednarodne pogodbe. 4. e pogodbenice prejnje mednarodne pogodbe niso vse tudi pogodbenice pozneje mednarodne pogodbe:

a) se v odnosih med dravami pogodbenicami, ki so pogodbenice obeh mednarodnih pogodb, uporablja pravilo iz prejnjega odstavka; b) vzajemne pravice in obveznosti v odnosih med pogodbenico obeh mednarodnih pogodb in pogodbenico ene same mednarodne pogodbe ureja mednarodna pogodba, katere pogodbenici sta obe.

34

5. Prejnji odstavek ne vpliva na 41. len ali na katero koli vpraanje o prenehanju veljavnosti mednarodne pogodbe ali zaasnem prenehanju njene uporabe v skladu s 60. lenom nastane s sklenitvijo ali uporabo mednarodne pogodbe, katere dolobe niso v skladu z njenimi obveznostmi do druge drave na podlagi druge mednarodne pogodbe.

3. ODDELEK RAZLAGA MEDNARODNIH POGODB 31. len

Splono pravilo o razlagi 1. Mednarodna pogodba se razlaga v dobri veri v skladu z obiajnim pomenom izrazov v mednarodni pogodbi v

njihovem kontekstu ter glede na njen predmet in namen. 2. Za razlago mednarodne pogodbe kontekst poleg besedila, vkljuno z uvodom in prilogami, zajema:

a) vsak dogovor v zvezi z mednarodno pogodbo, ki ga ob njeni sklenitvi doseejo vse pogodbenice; b) vsako listino, ki jo sestavi ena ali ve pogodbenic ob sklenitvi mednarodne pogodbe in jo druge

pogodbenice sprejmejo kot listino, ki se nanaa na mednarodno pogodbo. 3. Skupaj s kontekstom se upotevajo:

a) vsak pozneji dogovor med pogodbenicami glede razlage mednarodne pogodbe ali uporabe njenih dolob; b) vsaka pozneja dejanska uporaba mednarodne pogodbe, na podlagi katere nastane dogovor pogodbenic v

zvezi z razlago mednarodne pogodbe; c) vsako ustrezno pravilo mednarodnega prava, ki se lahko uporablja v odnosih med pogodbenicami.

4. Izraz se lahko razlaga drugae, e se ugotovi, da je bil tak namen pogodbenic.

32. len Dodatna sredstva za razlago

Za razlago se lahko uporabijo dodatna sredstva, predvsem pripravljalno delo in okoliine, v katerih je bila med-narodna pogodba sklenjena, da se potrdi pomen, ki izhaja iz uporabe 31. lena, ali doloi pomen, kadar je razlaga v skladu z 31. lenom:

a) dvoumna ali nejasna ali b) privede do rezultata, ki je oitno nesmiseln ali nerazumen.

33. len Razlaga mednarodnih pogodb, katerih verodostojnost besedila je potrjena v dveh ali ve jezikih

1. e je verodostojnost besedila mednarodne pogodbe potrjena v dveh ali ve jezikih, je njeno besedilo verodostojno v vsakem od teh jezikov, razen e ni v mednarodni pogodbi doloeno ali e se pogodbenice ne dogovorijo, da ob neskladnosti prevlada doloeno besedilo.

2. Besedilo mednarodne pogodbe v drugem jeziku, ki ni jezik, v katerem je bila verodostojnost besedila potrjena, se teje kot verodostojno le, e tako doloa mednarodna pogodba ali so se pogodbenice tako dogovorile.

3. Za izraze v mednarodni pogodbi se domneva, da imajo enak pomen v vsakem verodostojnem besedilu. 4. e se pri primerjavi verodostojnih besedil ugotovi razlika v pomenu, ki je z uporabo 31. in 32. lena ni

mogoe odpraviti, obvelja pomen, ki je glede na predmet in namen mednarodne pogodbe najblije vsem besedilom, razen kadar na podlagi prvega odstavka doloeno besedilo prevlada.

4. ODDELEK MEDNARODNE POGODBE IN TRETJE DRAVE

34. len Splono pravilo v zvezi s tretjimi dravami

Mednarodna pogodba tretji dravi brez njene privolitve ne nalaga obveznosti niti ji ne daje pravic.

35. len Mednarodne pogodbe, ki doloajo obveznosti za tretje drave

Za tretjo dravo nastane obveznost na podlagi dolobe mednarodne pogodbe, e pogodbenice s to dolobo namerava-jo naloiti obveznost in jo tretja drava izrecno pisno sprejme.

36. len Mednarodne pogodbe, ki doloajo pravice za tretje drave

1. Za tretjo dravo nastane pravica na podlagi dolobe mednarodne pogodbe, e pogodbenice s to dolobo namera-vajo dati to pravico tretji dravi ali skupini drav, ki ji ta pripada, ali vsem dravam in e tretja drava v to privoli. teje se, da je privolitev dana, dokler se ne izkae nasprotno, razen e mednarodna pogodba ne doloa drugae. 2. Drava, ki uresniuje pravico v skladu s prejnjim odstavkom, mora spotovati pogoje njenega uresnievanja, predvidene v mednarodni pogodbi ali doloene v skladu z njo.

35

37. len Preklic ali sprememba obveznosti ali pravic tretjih drav

1. Obveznost, ki za tretjo dravo nastane v skladu s 35. lenom, se lahko preklie ali spremeni samo s privolitvijo po-godbenic mednarodne pogodbe in tretje drave, razen e se ne ugotovi, da so se dogovorile drugae. 2. Pravice, ki za tretjo dravo nastane v skladu s 36. lenom, pogodbe