KOLEDAR

DRUŠTVO ZA ZDRAVILNE RASTLINE ZASAVJE

2018tete Johance

BRŠLJAN (Hedera helix) smo izbrali za simbol našega društva. Ima mnogo lastnosti, ki jih želimo negovati. Vednozelena ovijalka, vendar ne zajedavka se širi tako v višave kot v svojo okolico in daje zavetje mnogim bitjem. Poznojesenski cvetovi nudijo zadnjo pašo čebelam in drugim žuželkam. Pozimi so listi pomemben vir hrane divjim živalim. Z jagodami, ki so sicer za ljudi strupene, se pozimi in zgodaj spomladi hranijo ptiči. Pri uporabi listov, ki jih nabiramo in sušimo maja in junija, moramo biti previdni. V raziskavah so dokazali protibakterijsko, protivirusno, protiglivično in protivnetno delovanje učinkovin iz listov bršljana. Kot standardizirane pripravke jih uporabljamo pri hudem kašlju otrok. V kozmetiki jih dodajajo različnim negovalnim kremam in pripravkom proti celulitisu.

2018JANUARb bršljan

To je čas za počitek in razmislek. Potem ko smo za novoletna darila razdali skoraj vse svoje zaloge, pogledamo, kaj vse nam je ostalo, če se niso morda naselili molji v naša posušena zelišča. Počistimo vse stare zaloge. To je tudi čas, da pregledamo semena, jih razporedimo glede na to, za kaj jih uporabljamo (listi, korenina, plod). Lahko naredimo kalilni preizkus. Semena uporabimo tudi za vzgojo kalčkov kot obogatitev zimske prehrane.

1Pon.

17 Sre.

2 Tor. 18Čet.

3Sre.

19Pet.

4Čet.

20Sob.

5Pet.

21Ned.

6Sob.

22Pon.

7Ned.

23Tor.

8Pon.

24Sre.

9Tor.

25Čet.

10Sre.

26Pet.

11Čet.

27Sob.

12Pet.

28Ned.

13Sob.

29Pon.

14Ned.

30Tor.

15Pon.

31 Sre.

16Tor.

TROBENTICA (Primula vulgaris) je najbolj razširjen predstavnik iz rodu jegličev pri nas. Njeno latinsko ime je izpeljanka iz besede »primus«, prvi, torej »pomladi prva hči«. Otroci jih na sprehodih po travnikih in obronkih gozdov z veseljem nabirajo, posrkajo sladek nektar iz cvetov, se trudijo na cvet zatrobiti in ga na koncu še pojejo. Mladi listi so bogat vir vitamina C, skupaj s cvetjem jih lahko dodajamo solatam in krasimo še mnoge sladke in slane jedi. Posušene cvetove dodajamo čajnim mešanicam, ki jih uporabljamo pri prehladih in kašlju.

2018FEBRUAR trobentica

Začetek meseca je lahko še zelo zasnežen in mrzel, konec meseca pa že pokukajo trobentice in mogoče celo vijolice, ki jih raje kot za sušenje porabimo sveže. Dodamo še navadno zvezdico (kurja črevca) in tako obogatimo dolgočasno zimsko prehrano. Med prvimi znanilkami pomladi je lapuh, ki požene svoje rumene cvetove takoj, ko skopni sneg.

1 Čet. 17 Sob.

2 Pet.. 18 Ned.

3 Sob. 19 Pon.

4 Ned.. 20 Tor.

5 Pon. 21 Sre.

6 Tor. 22 Čet.

7 Sre. 23 Pet.

8 Čet. 24 Sob.

9 Pet. 25 Ned.

10 Sob. 26 Pon.

11 Ned.. 27 Tor.

12 Pon. 28 Sre.

13 Tor.

14 Sre.

15 Čet.

16 Pet.

DIŠEČA VIJOLICA (Viola odorata) raste divje po živih mejah, gozdnih robovih in bregovih. Privabita nas intenzivno modro vijolična barva cvetov in močan vonj. Vsebuje podobne sestavine kot njene nedišeče sorodnice, ki cvetijo spomladi in divja vijolica (Viola tricolor), ki raste kot plevel na njivah in cveti čez vse leto. Nabiramo celo rastlino. Uporabljamo jo pri suhih vrstah kašlja. Pospešuje tudi izločanje urina in potenje. Listi so blago odvajalo, korenine pa močnejše; z njimi lahko izzovemo bruhanje. S cvetki lahko okrasimo sladice ali zelenjavne krožnike.

2018MARECdišeca vijolica

Tudi če pade sneg, ne zdrži dolgo. Počasi začne dišati po pomladi. Zemlja vabi, da posejemo prve rastline. Marec je čas za sajenje spomladanskega čebulčka in česna. Na njivi odganja drobnjak, ki ga uporabimo za razne namaze, jajčno solato ali kot dodatek juham. Za sušenje nabiramo cvetove lapuha, trobentic, vijolic, marjetic in vršičke pljučnika. Na njivi izkopljemo hrenovo korenino in jo naribamo za osvežilne priloge jedem. Mlado lubje vrbe in hrasta je primerno za luščenje in sušenje. Nabiranje regrata pa je že tako ali tako naš narodni običaj.

1Čet.

17 Sob.

2 Pet. 18Ned.

3Sob.

19Pon.

4Ned.

20Tor.

5Pon.

21Sre. Pomladansko enakonočje

6Tor.

22Čet.

7Sre.

23Pet.

8Čet.

24Sob.

9Pet.

25Ned.

10Sob.

26Pon.

11Ned.

27Tor.

12Pon.

28Sre.

13Tor.

29Čet.

14Sre.

30Pet.

15Čet.

31 Sob.

16Pet.

NAVADNA BREZA (Betula pendula) zraste kot pionirska vrsta na degradiranih področjih ali posekah. Za svojo rast potrebuje veliko svetlobe. Častili so jo stari Slovani in narodi na severu. Značilno belo steblo in rahli listki simbolizirajo žensko lepoto in nežnost. Moški in ženski cvetovi imajo obliko mačic. Cvetni prah lahko pri občutljivih ljudeh sproži alergijsko reakcijo. V zdravilne namene nabiramo lubje, liste in lepljive popke. Spomladi lahko navrtamo drevo in dobimo brezov sok, ki ga uporabljamo kot sladilo ali za nego las. Brezovi listi vsebujejo učinkovine, ki pospešijo izločanje urina. Priporočajo jo pri revmatskih obolenjih in odsvetujejo pri srčnem popuščanju in v času nosečnosti.

2018APRILb navadna breza

Sokovi začno močno krožiti po rastlinah in tudi po našem telesu. Vznemirjenje narašča. Naenkrat bi radi spravili v zemljo vse seme in sadike. Ampak, kot nas večkrat opominja Miša Pušenjak, hitimo počasi! Počakajmo, da se zemlja ogreje! Če imamo to možnost, lahko točimo brezov sok. Še naprej nabiramo cvetove trobentic, vijolic, marjetic, pljučnika, poleg tega pa še poganjke jagod, robidnic in malin. V prehrani lahko uporabimo mlade vršičke kopriv, hmelja, kislice, kozje brade, divjih špargljev. Vlažni gozdovi so polni čemaža. Ko se začno pojavljati smrekovi vršički, jih nabiramo, sušimo ali delamo sirupe.

1Ned

17Tor.

2Pon.

18Sre.

3Tor.

19Čet.

4Sre.

20Pet.

5Čet.

21Sob.

6Pet.

22Ned. Dan zemlje

7Sob.

23Pon.

8Ned.

24Tor

9Pon.

25Sre.

10Tor.

26Čet.

11Sre.

27Pet.

12Čet.

28Sob.

13Pet.

29Ned.

14Sob.

30 Pon.

15Ned.

16 Pon.

LIPA (Tilia plathyphyllos) in LIPOVEC ( Tilia cordata) sta po zdravilnih učinkovinah enakovredni vrsti. Lipovec cveti teden ali dva pozneje kot lipa. Mogočno drevo z opojno dišečimi cvetovi je bilo cenjeno že v antiki. Pri starih Slovanih so se pod njo zbirali modreci. Simbolizira prijateljstvo in pravičnost. V zdravilne namene nabiramo cvetove z ovršnimi listi. Poparek pospešuje znojenje in pomirja. Uporabljamo ga pri prehladnih obolenjih. Oglje iz lipovega lesa ponekod še danes uporabljajo pri črevesnih in kožnih obolenjih.

2018MAJlipa in lipovec

Za nekatere je to najlepši mesec, brez dvoma pa je to mesec, v katerem moramo že krepko zavihati rokave. Nabiramo zdravilne rastline, tako tiste naštete v mesecu marcu kot tiste, ki začnejo cveteti v maju in pocvetajo še celo poletje. Na nekatere moramo prav paziti, da nam ne »pobegnejo«, npr. bezgovo cvetje. Nabiramo mlade brezove liste, liste in cvetove ozkolistnega trpotca in cvetove regrata, po možnosti še preden jih obiščejo čebele. Cveteti začneta ranjak in rman, katerega cvetove režemo s škarjami, da ne izpulimo korenin. Konec meseca opojno zadiši lipa.

1Tor.

17Čet.

2Sre.

18Pet.

3Čet.

19Sob.

4Pet.

20Ned.

5Sob.

21Pon.

6Ned.

22Tor.

7Pon.

23Sre.

8Tor.

24Čet

9Sre.

25Pet.

10Čet.

26Sob.

11Pet.

27Ned.

12Sob.

28Pon.

13Ned.

29 Tor.

14Pon.

30Sre.

15 Tor. 31Čet.

16Sre.

OZKOLISTNI TRPOTEC (Plantago lanceolata) je trajna zel, ki zraste med travo po vsaki košnji na novo. Vedenje o zdravilnih učinkih trpotca je že zelo staro in se je ohranilo do današnjih dni. Že kot otroci smo si delali zelene povoje ob manjših ranah in pikih žuželk. Starši so nam ob hudem kašlju ponujali okusen trpotčev sirup. Liste lahko tudi posušimo in uporabimo za čaj. Posušiti jih moramo na hitro, da ne postanejo temni, taki so neuporabni. Mlade sveže trpotčeve liste dajemo v zelenjavne juhe in smutije. Za spodbujanje prebave priporočajo svež sok iz mladih listov. Cvetke lahko na hitro prepražimo in uporabimo kot »zelene ocvirke«.

2018JUNIJozkolistni trpotec

Veliko je rastlin, ki cvetijo junija. To so drobnocvetni vrbovec, rman, močvirski oslad, prava lakota. Po planinah cvete arnika. Nabiramo le venčne liste v majhnih količinah. Takoj jih damo v alkohol ali olje. Cvetove šentjanževke lahko posušimo ali damo v olje, najbolje že med nabiranjem. Na vrtovih nabiramo meto, meliso, žajbelj, vrtni timijan. Na svojih potepanjih po hribih dobimo cvetočo plahtico in materino dušico, ob morju pa žajbelj in rumeni smilj. Še pred začetkom šolskih počitnic začno zoreti borovnice in gozdne jagode. Ne pozabimo nekaj borovničevih jagod tudi posušiti. Prav nam bodo prišle pri driskah. Če konec maja ne moremo nabrati zalog lipovega cvetja za zimo, imamo še vedno možnost čez teden ali dva, ko zacveti lipovec. Še preden pokosijo travnike, lahko naberemo divjo kumino.

1Pet.

17Ned.

2Sob.

18Pon.

3Ned.

19Tor.

4Pon.

20Sre.

5Tor.

21Čet. Poletni solsticij

6Sre.

22Pet.

7Čet.

23Sob.

8Pet.

24Ned.

9Sob.

25Pon.

10Ned.

26Tor.

11Pon.

27Sre.

12Tor.

28 Čet.

13 Sre. 29Pet.

14Čet.

30Sob.

15Pet.

16Sob.

PLAVICA ALI MODRI GLAVINEC (Centaurea cyanus) je skoraj izginil iz naših žitnih polj. Danes lahko kupimo seme plavic najrazličnejših barv, vendar v zdravilne namene uporabljamo le modro plavico. Čez poletje nabiramo cvetne glavice, obtrgamo koške in sušimo v temnem prostoru, da ohranimo izrazito modrino, ki daje čajnim mešanicam opazno barvo. Za zdravilne namene uporabljamo njen diuretičen učinek. Cvet plavice vsebuje veliko snovi, ki vpijajo vodo, zato kreme narejene iz nje, delujejo vlažilno in jih priporočajo za nego suhe kože, posebno okoli oči. Tudi hidrolat iz plavice lahko uporabimo v kozmetiki kot tonik za nego kože.

2018JULIJplavica

1Ned.

17Tor.

2Pon.

18Sre.

3Tor.

19Čet.

4Sre.

20Pet.

5Čet.

21Sob

6Pet.

22Ned.

7Sob.

23Pon.

8Ned.

24Tor.

9Pon.

25Sre.

10Tor.

26Čet.

11Sre.

27 Pet.

12Čet.

28Sob.

13 Pet. 29Ned.

14Sob.

30Pon.

15Ned.

31Tor.

16Pon.

Julij je najtoplejši mesec, dnevi so dolgi, rastline se odlično sušijo, zato ne pozabimo narezati listov peteršilja, zelene in luštreka in jih na hitro posušiti v temnem prostoru. Julijsko vročino izkoristimo za sušenje trpotca. Po vrtovih porežemo ožepek, majaron, timijan in baziliko. Po travnikih pa nabiramo rman, jetičnik, drobnocvetni vrbovec in tavžentrožo. Še naprej nabiramo po medu dišečo pravo lakoto. Vsak dan, ko se rosa osuši, na vrtu poberemo cvetove sleza, slezenovca, lučnika, ognjiča, divje mačehe in plavice. Narežemo zgornjo tretjino ameriškega slamnika in ga namočimo v alkohol. Še naprej nabiramo vrbovec in oslad. Porežemo cvetoče vejice sivke. Če smo posejali oves in ajdo, ju porežemo še v času cvetenja. Njivska preslica ima v tem času največ učinkovin. Suhe in tople dni izkoristimo za nabiranje islandskega lišaja po obronkih gorskih travnikov in pašnikov. Zorijo glavice pegastega badlja, ki jih porežemo in spravimo do takrat, ko bomo imeli več časa za zamudno luščenje.

DROBNOCVETNI VRBOVEC (Epilobium parviflorum) je drobna nekaj cm visoka, skoraj neopazna rastlina, ki raste ob vlažnih gozdnih poteh, bregovih potokov, v kotanjah planinskih pašnikov, gozdnih posekah, povsod, kjer je dovolj vlažnega humusa. Listi spominjajo na vrbove, cvetki so drobni, nežno rožnati, semena imajo dlačice, s pomočjo katerih jih veter zanese daleč naokoli. Cvete od junija do septembra. Takrat nabiramo zgornjo polovico rastline. Iz posušene zeli kuhamo čaj, ki ga priporočajo predvsem moškim z benigno povečano prostato. Čajna mešanica DZRZ, s pomenljivim imenom Korenjak, poleg drobnocvetnega vrbovca vsebuje še njivsko preslico, črno koprivo, poprovo meto, zlato rozgo in liste breze.

2018AVGUSTdrobnocvetni vrbovec

Avgust je v začetku še zelo topel, nevihte v drugi polovici pa lahko zelo otežijo sušenje zdravilnih rastlin. V avgustu nabiramo rastline, ki smo jih našteli v juliju. V polnem cvetu je dobra misel, ki si

jo naberemo za vse svoje potrebe. Poberemo grmičke šetraja; nekaj pa ga pustimo semeniti na njivi. Poleg tega poberemo storžke gojenega hmelja, obiranje njegovega divjerastočega sorodnika se lahko zavleče v september. Če smo ugotovili, da imamo premalo kopriv, je še vedno čas, da si zagotovimo dovolj velike zaloge. Na pašnikih lahko dobimo še dovolj rmana, ker ga govedo ne mara. To je čas, ko cveti zlata rozga, ki jo nabiramo, ko se začno odpirati prvi cvetki. Na ekstenzivnih travnikih nabiramo cvetove detelj.

1Sre.

17Pet.

2Čet.

18Sob.

3Pet.

19Ned.

4Sob.

20Pon.

5Ned.

21Tor.

6Pon.

22Sre.

7Tor.

23Čet.

8Sre.

24Pet.

9Čet.

25Sob.

10Pet.

26 Ned.

11 Sob. 27Pon.

12Ned.

28Tor.

13Pon.

29Sre.

14Tor.

30Čet.

15Sre.

31Pet.

16Čet.

DIVJI KOSTANJ (Aesculus hippocastanum) je mogočno drevo, ki raste največkrat kot okrasno. Nekoč razširjen po vsej Evropi se je po zadnji ledeni dobi ohranil le še na Balkanskem polotoku, od koder so ga prinesli k nam. V zdravilne namene so uporabni listi, lubje,cvetovi in semena). Cvet dodajajo znamenitemu »domačemu jegermajstru«. V knjigi Dobrote tete Johance je recept za pripravo pod imenom Pijača naše Johance. Lubje so včasih uporabljali namesto kinina pri malariji. V novejšem času največ uporabljamo seme divjega kostanja zaradi ugodnega vpliva pri kroničnem venskem popuščanju in sploh pri preprečevanju nastajanja oteklin. Za to je odgovoren saponinski kompleks escin.

2018SEPTEMBERb divji kostanj

Narava se začne pripravljati na prihodnost. Po njivi lahko poberemo že različna semena, kot na primer peteršilja in zelene. Zelene dele rastlin in cvetove (slez, slezenovec, njivska preslica, kopriva, rman, meta, melisa, ognjič) nabiramo le, če je ozračje dovolj suho. To je tudi čas za nabiranje sladkega pelina. Če so nam ptiči pustili kaj jagod črnega bezga, jih lahko naberemo in posušimo ali iz njih skuhamo zdravilni sirup ali marmelado.

1Sob.

17Pon.

2Ned.

18Tor.

3Pon.

19Sre.

4Tor.

20Čet.

5Sre.

21Pet. Jesensko enakonočje

6Čet.

22Sob.

7Pet.

23Ned.

8Sob.

24Pon.

9 Ned. 25 Tor.

10Pon.

26Sre.

11Tor.

27Čet.

12Sre.

28Pet.

13Čet.

29Sob.

14Pet.

30Ned.

15Sob.

16Ned.

ŠIPEK (Rosa canina) in njemu podobne divje vrste so pramame vseh vzgojenih vrtnic. Rastlini so nekdaj pripisovali čudežno moč pri zdravljenju pasje stekline, od tod tudi ime »kanina«, pasja. Maja nabiramo cvetove, ki dajejo lepo barvo in vonj čajnim mešanicam, kremam in napitkom. Jeseni obiramo živo rdeče plodove, jih narežemo, očistimo belkastih laskov in posušimo za čaj, ki ga lahko pijemo skozi daljši čas; priporočljiv je pri vnetju mehurja in ledvic, posebno pri ljudeh, ki so nagnjeni k nastanku peska v sečilih. Šipek je pomemben vir vitamina C. V DZRZ delamo čajno mešanico iz narezanih zgornjih delov ajde in šipkovih plodov za utrjevanje celične stene žil.

2018OKTOBERšipek

Zdravilne učinkovine se selijo v plodove in korenine. Zato je to čas, ko poiščemo korenine baldrijana, gabeza, sleza (ajbiša), cikorije, regrata, ameriškega slamnika, koprive, srčne moči ter ščetice, jih očistimo in posušimo. Nekatere uporabljamo kot hladni namok (slez) ali v tinkturah (ameriški slamnik). Divji kostanj pada na tla in lahko ga olupimo, narežemo in zmeljemo v prah. Do prvih zmrzali nabiramo plodove šipka za sušenje ali marmelado. Nabiramo tudi plodove jerebike. Zrele plodove želoda olupimo, narežemo, spražimo, zmeljemo in tako dobimo okusno surovino za pripravo kave.

1Pon.

17Sre.

2Tor.

18Čet.

3Sre.

19Pet.

4Čet.

20Sob.

5Pet.

21Ned.

6Sob.

22Pon.

7Ned.

23Tor.

8Pon.

24 Sre.

9 Tor. 25Čet.

10Sre.

26Pet.

11Čet.

27Sob.

12Pet.

28Ned.

13Sob.

29Pon.

14Ned.

30Tor.

15Pon.

31Sre.

16Tor.

HRAST (Quercus) v slovenskem prostoru predstavlja več dreves: graden (Quercus petraea) in dob (Quercus robur), ki sta najpogostejša v celinskem delu ter cer (Quercus cerris) in puhasti hrast (Quercus pubescens), ki ju najdemo v toplejših predelih. To mogočno drevo, ki je že v preteklosti imelo močan simbolni pomen pri mnogih narodih, lahko doseže izjemno velikost in starost. V zdravilne namene izkoriščamo čreslovine v skorji mladih vejic. Pri blagih vnetjih genitalnega in analnega predela delamo sedežne kopeli. Prevretek lahko uporabimo za grgranje, izpiranje manjših ran in pri driskah. Droge nikoli ne uporabljamo dlje kot 2 tedna. Mleti želodi so odličen nadomestek kave.

2018NOVEMBERb hrast

Še naprej lahko izkopavamo korenine različnih rastlin. Narava se vsako leto z različno hitrostjo pripravlja na počitek. Spremljamo vreme in presodimo, ali lahko naberemo še kakšno rastlino za našo domačo zeliščno lekarno. Dan se krajša, zato se preselimo v notranjost in urejamo naše zaloge. Izdelujemo tinkture iz suhih zelišč, ki jih bomo rabili ob zimskih težavah. (npr.:tinktura timijana je odlično sredstvo za razkuževanje ustne votline). Zdaj imamo končno čas za luščenje in čiščenje fižola in soje ter bodečih suhih glavic pegastega badlja.

1Čet.

17Sob.

2Pet.

18Ned.

3Sob.

19Pon.

4Ned.

20Tor.

5Pon.

21Sre.

6Tor.

22Čet.

7 Sre. 23 Pet.

8Čet.

24Sob.

9Pet.

25Ned.

10Sob.

26Pon.

11Ned.

27Tor.

12Pon.

28Sre.

13Tor.

29Čet.

14Sre.

30Pet.

15Čet.

16Pet.

BELA OMELA (Viscun album) je polzajedavec na gozdnih in sadnih drevesih. Nekoč sveta rastlina ima še danes za mnoge mističen pomen, posebno v božičnem času. Ljudsko poimenovanje »ptičji lim« se nanaša na lepljive jagode, ki so jih uporabljali za lovljenje ptičev. Kot zdravilna rastlina je primerna tista, ki raste na sadnem drevju. Spomladi in jeseni nabiramo listke in cvetke. Vse polno je razlag o njenih zdravilnih učinkih pri visokem krvnem tlaku, boleznih ščitnice, aterosklerotičnih spremembah srca in ožilja, različnih krčih, vendar se je pred uporabo potrebno posvetovati z zdravnikom. V novejšem času se zanjo zanima znanstvena medicina v povezavi z zdravljenjem raka.

2018DECEMBERb bela omela

Pripravljamo se na novoletne praznike. Lepo je dati, lepo je dobiti drobno darilce, narejeno iz domačih surovin: vrečka čajne mešanice, zeliščna sol, lonček marmelade, vrečka lanenega semena, slika iz suhega cvetja, dišeč šopek, mogoče celo krema za obraz in telo, milo ali mazilo za ustnice … z mislijo na ljubljeno osebo, z lepimi željami za srečen konec in hkrati uspešen začetek.

1Sob.

17Pon.

2Ned.

18Tor.

3Pon.

19Sre.

4Tor.

20Čet.

5Sre.

21Pet. Zimski solsticij

6Čet.

22 Sob.

7 Pet. 23Ned.

8Sob.

24Pon.

9Ned.

25Tor.

10Pon.

26Sre.

11Tor.

27Čet.

12Sre.

28Pet.

13Čet.

29Sob.

14Pet.

30Ned.

15Sob.

31Pon.

16Ned.

Društvo za zdravilne rastline Zasavje DZRZKidričeva 11a, 1410 Zagorje ob Savi

Tel.: 040 625513E mail: drustvo.dzrz@siol.comDavčna številka: 54251095TRR pri Delavski hranilnici Zagorje: SI 56 -6100-0000- 5586-674 Predsednica društva: Cvetka Drnovšek

KOLEDAR2018

DRUŠTVO ZA ZDRAVILNE RASTLINE ZASAVJE

Društvo zasavskih klekljaric »Srčevke« Mestni trg 4, 1420 Trbovlje

E mail: drustvo.srcevke@gmail.comwww.facebook.com/Društvo-zasavskih-klekljaric-SrčevkePredsednica društva: Jana Klinc Češnovar

www.zdravjeizrastlin.si

tete Johance

Avtorji fotografij:

Avtorica risb: Avtorica besedila:

Lektoriranje:

Viri:

Avtorice vzorcev čipk:

Klekljarice:

Gregor Gobovc (bršljan)Nina Pokorn (trobentica, vijolica)Nataša Volčanjk (navadna breza, šipek)Vesna Črnivec (lipa)Sašo Taškar (ozkolistni trpotec)Žiga Pokorn (plavica)Amadej Trnkoczky (drobnocvetni vrbovec)Alenka Pokorn (divji kostanj)Vesna Babič (hrast)Veronika Kukenberg (bela omela)

Mili UranAlenka PokornBarbara Slivnik

Brus, R.: Drevesne vrste na Slovenskem, 2. dopolnjena izdaja, 2012, Cortese, D.: Nekaj divjega, 2011Kreft, S. et al: Sodobna fitoterapija, 2.dopolnjena izdaja, 2013,Mastnak, M.: Cvetoča pomlad, 2012,https://www.wikipedia.org, Toplak-Galle, K.: Zdravilne rastline na Slovenskem, 2015, http://www.zdravilnerastline.si, https://www.gozd-les.com, http://www.gorenjske-lekarne.si, http://mojpogled.com, https://www.bodieko.si

Irmgard Schneider (bršljan, vijolica, navadna breza, lipa, ozkolistni tropotec, divji kostanj, šipek, hrast, bela omela)Margareta Zupanc (trobentica)Martine Bruggeman (plavica)Milči Eremijaševa (drobnocvetni vrbovec)

Jerneja Kralj (bršljan)Irena Jančič (trobentica, ozkolistni tropotec, plavica)Marija Majcen (vijolica)Tina Kuder Veldin (navadna breza, šipek, hrast)Emilija Šašek (lipa, divji kostanj)Jana Klinc Češnovar (drobnocvetni vrbovec, bela omela)

Vodja projekta: Oblikovanje:

Tisk:Izdalo in založilo

Naklada:

Za pomoč se zahvaljujemo:

Alenka PokornNataša Gala, GalaS d.o.o.

Društvo za zdravilne rastline Zasavje

DRUŠTVO ZA ZDRAVILNE RASTLINE ZASAVJE

»Z dlanjo pobozam pregrinjalo soncnih trav,le roze govorijo z mano v samoti.

Zelenje poje, zdravi in nebo zveni,srce se na stezaj odpre lepoti.«