[KOCJANSKE JAME NA STI^I[^U STARODAVNIH EVROPSKIH …zdjp.si/wp-content/uploads/2015/12/frelih.pdf · La notevole quantità di oggetti votivi ritrovata nel sito rituale della Grotta

ANNALES · Ser. hist. sociol. · 11 · 2001 · 2 (26)

413

izvirni znanstveni ~lanek UDK 903.3(497.4 [kocjanske jame)prejeto: 2000-10-23

[KOCJANSKE JAME NA STIÎ[Û STARODAVNIH EVROPSKIHIN SREDOZEMSKIH KULTUR

Marko FRELIHZnanstveno-raziskovalno sredi{~e Republike Slovenije Koper, SI-6000 Koper, Garibaldijeva 18

e-mail: marko.frelih @amis.net

IZVLEÊK

Prispevek o [kocjanskih jamah prikazuje mo`ne interpretacije posameznih jamskih najdi{~ v kultnem kontekstu.Primerjave z jamskimi sveti{~i v starih sredozemskih kulturah omogo~ajo razli~ne razlage pomena obrednihdejavnosti v jamah. Dosedanje raziskave so pokazale, da lahko celotni kompleks [kocjanskih jam poveèmo spredstavami o dostopu v Hadovo kraljestvo oz. v svet mrtvih. Bogata koli~ina daritvenih predmetov iz obrednegasredi{~a Mu{ja jama kaè na izjemen odmev, ki so ga [kocjanske jame kot sveto mesto imelo med evropskimi insredozemskimi kulturami v pozni bronasti dobi, t. j. okoli leta 1000 pr. Kr. [kocjanske jame so v {ir{i javnosti znanekot prvovrsten naravni spomenik, manj pa se ta naravni fenomen omenja v kulturno-zgodovinskem smislu. [tevilnearheolo{ke najdbe dokumentirajo kontinuirano poselitev od kamene dobe dalje. Njihov zna~aj pa predvsem vbronasti in èlezni dobi kaè na intenzivne obredne dejavnosti, povezane s posmrtnim kultom, s komunikacijo shtoni~nimi boànstvi in duhovi umrlih. Prihodnje interdisciplinarne raziskave lahko {e veliko prispevajo k boljkompleksni podobi kulta mrtvih na obmo~ju [kocjanskih jam.

Klju~ne besede: [kocjanske jame, Mu{ja jama, Istra, Egipt, Italija, Gr~ija, Hrva{ka, Tur~ija, [vedska, Velika Britanija,èlezo, bron, arheologija, jamsko sveti{~e, oro`je, nakit, religija, kult, darovanje, `rtvovanje, bogovi, Homer,

Odiseja, Vergil, Eneida

LE GROTTE DI SAN CANZIANO, PUNTO D'INCONTRO DELLE ANTICHE CULTUREEUROPEE E MEDITERRANEE

SINTESI

Il contributo offre alcune interpretazioni su ritrovamenti inerenti pratiche di culto fatti nelle grotte. Le diverseinterpretazioni sull'importanza di tali attività rituali sono state rese possibili dal paragone con santuari nelle grotte diantiche culture mediterranee. Le ricerche hanno dimostrato che l'intero complesso delle grotte di San Canziano puòessere collegato all'immaginaria rappresentazione dell'entrata nel regno di Ade, vale a dire all'entrata nel regno deimorti. La notevole quantità di oggetti votivi ritrovata nel sito rituale della Grotta delle Mosche, dimostra l'importanzaeccezionale che le grotte di San Canziano ebbero, quale luogo sacro, fra le culture europee e mediterranee nellatarda età del bronzo, cioè attorno all'anno mille a. C. Queste grotte sono conosciute oggi soprattutto come monu-mento naturale, mentre poco si parla della loro importanza culturale e storica. Numerosi ritrovamenti archeologicidocumentano la presenza dell'uomo in questo sito dall'età della pietra in poi. Questi reperti, risalenti soprattuttoall'età del bronzo e del ferro, indicano un'intensa attività rituale collegata al culto dei defunti e alle comunicazionicon gli dei dell'oltretomba e le anime dei morti. Future ricerche interdisciplinari potranno meglio contribuire adoffrire un'immagine ancora più complessa del culto dei defunti nelle Grotte di San Canziano.

Parole chiave: Grotte di San Canziano, Grotta delle Mosche, Istria, Egitto, Italia, Grecia, Croazia, Turchia, Svezia.Gran Bretagna, ferro, bronzo, archeologia, santuario nelle grotte, arma, gioielli, religione, culto, offerte, sacrifici, dei,

Omero, Odissea, Virgilio, Eneide


Marko FRELIH: [KOCJANSKE JAME NA STIÎ[Û STARODAVNIH EVROPSKIH IN SREDOZEMSKIH KULTUR, 413-430

414

Sveta boànstva, ki vladate du{am, in sence mol~ljive,Káos in Flégeton, kraji prostrani, mrakotni in temni,naj vam povedati smem, kar sem sli{al, in zdaj vam

odkritivse, kar se skriva globoko pod zemljo, zavito v temino?

Vergil, VI. Spev Eneida, VI. spev

Stari Grki so verovali, da naj bi bil vhod v podzemnisvet boga Hada dale~ na zahodu, kjer se ob vhodu izlivabu~na reka, nad njo pa se dvigajo skalnate stene.Kraljestvo Hada je omenjal Homer, slikovit opis pa namje zapustil Vergil v slovitem epu Eneida, kjer med dru-gim omenja tudi zunanji dostop v onstranstvo:

Tamkaj bilá je visoka pe~ina z neznansko votlino,strma, obdana z mrakotnimi gaji in jezerom ~rnim;níkdar ~ez njo preleteti ni mogla nobena {e ptica:

Vergil, Eneida, VI. spev

Pesnik ni imel pred o~mi konkretnega kraja, marve~samo splo{no predstavo o bivali{~u ve~nih du{. Sledil jestarej{emu gr{kemu in {e predgr{kemu, mezopotam-skemu opisu kraljestva mrtvih, kjer se omenjajo jame,soteske, divje podzemne reke in jezera.

V iskanju konkretne lokacije skrivnostnega podzem-lja, ki bi ustrezala anti~nim predstavam, se lahko pre-pustimo domi{ljiji, lahko pa se celo pribliàmo resnici,~e bi hoteli videti v Vergilovem zapisu o Hadu aluzijona mogo~ni jamski kompleks pri [kocjanu, v katerempod prepadnimi stenami izginja dero~a reka Reka (sl. 1,2). Misel se mi zdi vabljiva, saj dolga kontinuiteta pra-zgodovinske poselitve v tem prostoru potrjuje, da soljudje poznali ta naravni fenomen è davno pred Ho-merjem in Vergilom.

Sl. 1: Vas [kocjan nad prepadnimi stenami (foto: M.Frelih).Fig. 1: The village of [kocjan above precipitous rockwalls (photo: M. Frelih).

Sl. 2: Skozi [kocjanske jame te~e reka Reka (foto: M.Frelih).Fig. 2: The Reka river flows through Caves of [kocjan(photo: M. Frelih).



415

Na obmo~ju [kocjana se je ~lovek zadrèval è vsrednji kameni dobi (Ro{ka {pilja). Ve~ja intenzitetaposelitve, predvsem pa pokopavanja v jamah zasledimov obdobju bronaste in èlezne dobe.1 Dokazi o ~lo-vekovih obiskih teh jam obstajajo do zgodnjega sred-njega veka (npr. Tomin~eva jama). To so bili ve~inomakratkotrajni obiski z verskim motivom.

Stalna naselitev {kocjanskega prostora je bila v pre-teklosti osredoto~ena na naselbinske komplekse, medkaterimi je predvsem po svoji dominantno-strate{ki legizbujala pozornost naselbina na obmo~ju dana{njega[kocjana. Utrjena je bila z obzidjem, ki je v obsegumerilo skoraj tiso~ metrov, njegovi ostanki pa so vidni {edanes. Obse`na naselbina pa ima nenavadno lastnost:znotraj obzidanega naselja je velika okrogla odprtinabrezna (t. j. Okroglica), katerega strme stene se spu{~ajoproti podzemnemu toku reke Reke. Mogo~ni vertikalnidostop v podzemlje so prazgodovinski prebivalci mordadojemali kot imaginacijo Hadovega kraljestva. "Svetomesto" so obzidali in tako je poselitveni prostor zaìvelkot versko sredi{~e. Tu je bil po mojem mnenju osrednjikultni prostor, vse druge jame pa so pomenile razli~icena dostope v Had in njegove izhode. Ob tem je {eposebej pomembno omeniti najnovej{e raziskave znotrajnaselbine, ki so z odkritjem grobov pokazale dejanskodruga~no vlogo poselitvenega ambienta.

Za razumevanje kultnih relacij do jamskih kom-pleksov se je treba obrniti na starodavne sredozemskecivilizacije, ki so do jamskih ambientov ustvarileposeben odnos, kakr{nega so jim narekovale njihoveverske predstave predvsem o onstranskem svetu. êpravEgipt ni znan po breznih in votlinah, je abstraktni pod-zemni svet imel izjemno vlogo v kreaciji staro-egip~anskih mitov. Odnos do sveta, ki je bil skrit ~lo-ve{kim o~em, se je v najvi{ji obliki manifestiral z gra-ditvijo Ozireiona v Abidu, umetnega podzemlja shodnikom, ki vodi do dvorane, kjer stoji na sredinimonolitni blok. Prostor je bil prvotno napolnjen z vodo,le na sredini se je nad gladino dvigoval podstavek zasarkofag, ki je rabil kot kenotaf faraona Setija I. Tapredstava podzemlja je izhajala iz mitolo{ke razlageOzirisovega groba.

Iz anti~nega sveta poznamo znamenito brezno, kisicer ni povezano s podzemnimi boànstvi, vendar nibilo zato ni~ manj priljubljeno za daritvene slovesnosti.V Atenah, v ravnici nedale~ od vzpetine z Akropolo, jeneko~ zijala odprtina brezna, v katero naj bi odteklavoda vesoljnega potopa, s katerim je Zevs kaznoval po-kvarjeno ~love{tvo. Uni~evalni potop sta preìvela samoDeukalion in njegova èna, ki sta potem ustvarila nov~love{ki rod. Po legendi naj bi v bliìni brezna leàl tudiDeukalionov grob, in tako je nastal motiv za graditev

sveti{~a, kamor so v sve~anih sprevodih romali ljudje terv tema~no globino brezna darovali ìto in med. Sveti{~ese je postopoma razvilo v eno najve~jih stavb anti~negasveta in je bilo posve~eno olimpijskemu Zevsu (sl. 3).Zgodba o vesoljnem potopu je zelo raz{irjena med sta-rodavnimi kulturami po svetu. Najbolj je znana sve-topisemska razli~ica v prvi Mojzesovi knjigi (Geneza),kjer je Noetov na~in preìvetja blizu legendi o Deu-kalionu in njegovi èni Piri. Podoben primer, ko vodaizgine v podzemlje, poznamo {e v Hierapoli ob Evfratu.Nad odprtino, kamor se je izlilo vodovje vesoljnegapotopa, so postavili sveti{~e v ~ast boginji Heri.

Jamski kompleksi so bili predvsem v gr{kem svetunajve~krat povezani s predstavami o onstranskem svetu.Jama je pomenila prehod v neznano, v svet mrtvih, kjervladajo boànske sile. Tema~na notranjost jam je vzbu-jala negotovost in strah. Ljudje so prihajali k jamam inprina{ali darove bogovom podzemlja. Najve~krat sodaritveni obredi potekali pred jamo, kjer so bili posebejzato zgrajeni oltarji. Ob jamah, ki so imele bolj izrazitovlogo v kultnem kontekstu, pa so celo postavili sveti{~e.Tak primer je kraj Elevzina, kakih 25 kilometrov od-daljen od Aten. V Elevzini so za obrede, povezane zonstranskim svetom, uporabljali votline in tema~nearhitekturne konstrukcije, kot sveti{~e boga Plutona, kiga ena~imo z bogom Hadom. Prehod iz tostranstva v

Sl. 3: Atene: ostanki sveti{~a, posve~enega olimpijskemuZevsu. Na tem mestu je bilo neko~ brezno, v katero jepo legendi odtekla voda vesoljnega potopa (foto: M.Frelih).Fig. 3: Athens: remains of the Olympia sanctuary con-secrated to Zeus. Here an abyss existed in times past,into which flew, according to the legend, the waters ofthe Flood (photo: M. Frelih).

1 Arheolo{ko pomembne jame: Skeletna jama, Tomin~eva jama, Pe~ina v Sapendolu, Ro{ka {pilja, Jama nad Sokolakom, Luknja vLazu, Czoernigova jama, Korin~eva jama, Jama nad jezerom.



416

��0X^MD�MDPD��6NHOHWQD�MDPD��%H]GDQMDaD

��3RGXPFL

��$WHQH

��+LHUDSROLV

��&HWRQD

��0DQDFFRUD

��(OHY]LQD

FDYH��+HDWKHU\�%XUQ�

Sl. 4: Karta jamskih sveti{~, omenjenih v tekstu.Fig. 4: Map of cave sanctuaries referred to in the text.

svet mrtvih je bil spektakularno zasnovan. Vsako leto jepotekal sve~ani misterij v ~ast Demetri in predvsemnjeni h~eri Persefoni, ki jo je ugrabil bog podzemljaPluton (Had). Demetri je uspelo prisiliti Zevsa, da jeukazal Hadu, naj ji vrne h~er, toda ker je Persefona,imenovana tudi Kore, v kraljestvu mrtvih jedla granatnojabolko, sade` bogov, je morala kljub vsemu del letapreìveti v onstranstvu kot soproga podzemeljskega bo-ga: spomladi in poleti je bila na zemlji, jeseni pa se jeodpravila v podzemlje, kjer je ostala prek cele zime. S~e{~enjem njenega kulta je povezana rodovitnost zem-lje. Sveti{~e je bilo v 4. stol. pr. Kr. zgrajeno v sklopujamskega kompleksa, iz katerega naj bi iz globin pod-zemlja planil Pluton in ugrabil Persefono. Skozi istoodprtino naj bi se Persefona iz onstranstva vra~ala nazemljo, kjer je s svojim prihodom oìvljala naravo invplivala na rodovitnost med poljskimi pridelki. [e danespotekajo v Elevzini vsakoletna romanja, ki so povezanaz Marijinim ~e{~enjem.

Sl. 5: Hierapolis v Mali Aziji: pod temelji sveti{~a jeobokan vhod nad naravnim breznom (foto: M. Frelih).Fig. 5: Hierapolis in Asia Minor: situated under thesanctuary's foundations is a vaulted entrance above thenatural abyss (photo: M. Frelih).



417

Sveti{~e boga Plutona je stalo tudi v helenisti~nemmestu Hierapolis. V anti~ni maloazijski provinci Frigiji jeHierapolis slovel predvsem zaradi bliìne termalnihvrelcev. Znamenito pa je bilo tudi njegovo osrednjesveti{~e Plutonium, saj je bilo ob daritvenem oltarjuznotraj sveti{~a brezno, iz katerega je prihajal na povr{jestrupen plin, zmes `veplovih spojin in ogljikovegadioksida (sl. 5, 6). Kak{en je bil obred, povezan spogubnimi plini, nam ni znano. Zelo verjetno pa so sve-~eniki k vhodu v brezno vodili ìvali ali pa celo ljudi injih prepustili po~asnemu umiranju. Tako so ljudstvu ma-nifestirali pogubljivo mo~ podzemnega sveta, hkrati paso z `rtvami prina{ali daritev bogu Plutonu. Toda vhod vHad ni bil samo eden, in zato ni ni~ nenavadnega, da sonjegovo mesto ozna~ili na razli~nih lokacijah Sredo-zemlja, ki pa so v glavnem povezane z navpi~nimi ste-

Sl. 6: Hierapolis v Mali Aziji: dostop do brezna jeza{~iten, saj je uhajanje strupenih plinov è povzro~ilosmrt med vedoèljnimi turisti (foto: M. Frelih).Fig. 6: Hierapolis in Asia Minor: the access to the abyssis safeguarded, as the poisonous leaking gases havealready caused some deaths among inquisitive tourists(photo: M. Frelih).

nami, votlinami, brezni, tudi z manj{imi razpokami. Po-leg Elevzine je bil eden najbolj znanih vhodov v Had naskrajnem jugu Peloponeza v Tainaronu.

Mitolo{ki junaki, ki so se "sprehajali" skozi kraljestvove~nih senc, so podzemlje zapustili drugje, kot pa sovanj vstopili (primer Herakles). V epu ArgonautikaApolonija Rodo{kega (cca. 295-215 pr. Kr.), ki opisujegeneracijo junakov pred trojansko vojno, imamo primer,ko je Herakles od{el v notranjost Hada in od tam od-peljal Kerbera, troglavega psa, ~uvarja sveta mrtvih. Ko-munikacija s Hadom je najve~krat potekala horizontalnooziroma je bila vezana na jame z markantnim obokanimvhodom in z vodoravnim jamskim kompleksom. Todamed jamami z vertikalnim dostopom, ki naj bi jihpovezali s predstavami o Hadu, je med [kocjanskimijamami najbolj nenavadna Mu{ja jama (sl. 7).

Sl. 7: Mu{ja jama: tloris. Pu{~ica ozna~uje lego vhoda,temnej{i raster pa obseg nasipnega sto`ca.Fig. 7: Mu{ja jama: ground plan, with the arrowdenoting the position of the entrance, and the darkerscreen the detritic mound's dimension.



418

Jeseni leta 1909 se je italijanski jamar Pietro Savinispustil v Mu{jo jamo ({t. 1095) in na povr{ini nasipnegasto`ca odkril bronasto rimsko ~elado. Za~el je izkopavatiin kmalu odkril ve~ bronastih predmetov, ki pa sopripadali kulturi, starej{i od rimske. Savinijeva odkritjaso pomenila motiv za na~rtne arheolo{ke raziskave, kijih je vodil avstrijski arheolog Josef Szombathy (1853-1943). Skromni obseg raziskav obse`nega nasipnegasto`ca je vendarle prinesel na dan ~udovite arheolo{kenajdbe. Ve~ sto bronastih predmetov je sestavljalodragocene primerke voja{ke opreme, nakita in posodja(sl. 8). Najve~ je bilo suli~nih osti, sekir, me~ev, ~elad,posod, okrasnih igel in fibul. Glavnina predmetov jedeformiranih, saj so se nekateri zlomili pri padcu vjamo, najve~ pa jih je po{kodovanih zaradi izpo-stavljenosti veliki vro~ini. Tako koli~ina kot predvsemvsebina inventarja uvr{~ata Mu{jo jamo med najpo-membnej{a arheolo{ka jamska najdi{~a v Evropi iz ob-dobja pozne bronaste dobe (sl. 9, 10).

Josef Szombathy med kratkotrajno arheolo{ko akcijoni mogel raziskati vseh sedimentov in po mojem mnenjuglavnina predmetov {e vedno leì v ogromnem,neprekopanem nasipnem sto`cu (sl. 11). Predmeti, ki sopadli oz. bili vrèni v jamo, so pod jamskim vhodomnajprej prileteli na po{evno steno, od koder so se odbiliv razli~ne smeri (sl. 12).

Sl. 8: Mu{ja jama: izbor bronastih predmetov, ki jih jeizkopal J. Szombathy (risba: M. Frelih).Fig. 8: Mu{ja jama: selection of bronze artefactsexcavated by J. Szombathy (drawing: M. Frelih).

Sl. 9: Mu{ja jama: bronasti predmeti, ki so bili odkriti leta 1975 (risba: M. Frelih).Fig. 9: Mu{ja jama: bronze artefacts discovered in 1975 (drawing: M. Frelih).



419

Sl. 10: Mu{ja jama: bronasti predmeti, ki so bili odkritileta 1975 (foto: M. Frelih).Fig. 10: Mu{ja jama: bronze artefacts discovered in1975 (photo: M. Frelih).

Sl. 11: Mu{ja jama: nasipni stoèc pod vertikalnim vho-dom (foto: A. Mihevc).Fig. 11: Mu{ja jama: detritic mound below the verticalentrance (photo: A. Mihevc).

Sl. 12: Mu{ja jama: prerez vertikalnega vhodnega dela.Fig. 12: Mu{ja jama: cross-section of the vertical en-trance part.

V nasprotju z drugimi {kocjanskimi jamami je vhod vMu{jo jamo precej neopazen in na zunaj ne pritegneposebne pozornosti. Tri razli~no velike odprtine, lo~enemed seboj s prekladnimi sigastimi bloki, so ravno dovolj{iroke, da {e dopu{~ajo nemoten spust v skoraj petdesetmetrov globoki jamski kompleks (sl. 13). Jamski vhod jena polo`nem pobo~ju vzpetine Preval (474 m), ki najugozahodnem obmo~ju [kocjana zapira dolino rekeReke (sl. 14). Iz pozicije vhoda v Mu{jo jamo se odpira~udovit razgled nad Vremsko dolino z zaledjem pra-zgodovinskih in rimskodobnih naselbinskih kompleksov(Valerija, Rodik, [kocjan, Gradi{~e, Naklo). êprav jejamski vhod na prvi pogled neizrazit, pa je bil morda vpreteklosti opazen predvsem od dale~, z meglo, ki se jedvigovala iz jame zaradi me{anja hladnej{ega in toplej-{ega jamskega zraka. Danes je okolica jame pora{~ena,{e v ~asu izkopavanj leta 1911 pa je bilo pobo~je zjamskim vhodom popolnoma golo. ê je bilo tako tudi vpreteklosti, potem je bilo meglo nad jamo mogo~eopaziti è z ve~je razdalje. V posameznih intervalih jebila dvigajo~a se megla opaèna tudi pri obisku jame17. januarja 1999.



420

Sl. 13: Vhod v Mu{jo jamo (foto: M. Frelih).Fig. 13: Entrance to Mu{ja jama (Fly Cave) (photo: M.Frelih).

Sl. 14: Pogled na [kocjan s pobo~ja Prevale (foto: M.Frelih).Fig. 14: View of [kocjan from the Prevala slope (photo:M. Frelih).

Na pobo~ju Prevale je nedale~ od Mu{je jameSkeletna jama, ki je v literaturi znana tudi kot "Okostnajama", "Jama I. na Prevali" in "Prevala I."; nem{ko imezanjo je "Knochenhöhle", v italijanskem jeziku pa se jeuveljavila kot "Grotta degli Scheletri" ali "Grotta delleOssa". Ima prav tako vertikalen dostop, toda njen vhodje na zunaj bolj markanten, saj se nad njim dviga strmastena. @e ime pove, da je to jama, v kateri so bile odkritekosti. V jami so dejansko odkrili skeletne ostanke 11ljudi, ki so pripadali osmim mo{kim in trem ènskam,starih od 18 do 40 let. V jami je bilo dokumentiranihprek 1000 kosti razli~nih ìvalskih vrst. Na podlagipodatkov iz ~asa raziskav naj bi {lo za grobovepokojnikov, ob katerih so leàli razli~ni predmeti, todastratigrafska situacija je precej nejasna, kar je predvsemposledica nesistemati~nih arheolo{kih raziskav. Mednajdbami je najbolj znana bronasta situla spaleovenetskim napisom. Arheolo{ko gradivo naj biSkeletno jamo postavljalo v obdobje mlaj{e èlezne do-be, è Szombathy pa je opozoril na nekaj najdb (npr.suli~ne osti), ki imajo ustrezne analogije med gradivomiz Mu{je jame. [ele prihodnje raziskave z modernimimetodami izkopavanj in z analizami gradiva bodo po-kazale, kak{ne povezave so obstajale med obema ja-mama. Dobili bomo odgovor na ponavljajo~e se vpra-{anje, ali so daritveni obredi pri Mu{ji jami potekali so-~asno s pokopi v Skeletni jami, ali pa so ostaline~love{kih in ìvalskih skeletov v slednji jami zgolj odrazobredja, ki je potekal v obdobju, ko je bil kultni pomenMu{je jame è pozabljen.

Z novimi raziskavami bi prav tako osvetlili problemrazumevanja vseh procesov, ki so potekali ob daritvenihin pogrebnih ritualih ob jami. Za zdaj lahko samosklepamo, da so umrle verjetno spu{~ali po vrveh vnotranjost in jih zakopali v nasipnem sto`cu, ki se jedeponiral pod vhodnim breznom. Tak{en na~in poko-pavanja ni ni~ posebnega, saj so v jami Bezdanja~a vLiki spu{~ali trupla prek sto metrov globoko in jih skupajs pridatki polagali na povr{ino jamskega dna. Podobenprimer je jama Podumci v Dalmaciji, kjer je prav takovertikalen dostop do nasipnega sto`ca pod jamskimvhodom. Pri kopanju sto`ca so odkrili grobove (?) s pri-datki, med drugim tudi ostanke oro`ja, kar lahko po-meni, da imajo pokopi voja{ki zna~aj. Grobove voj-{~akov so odkrili tudi v eni najbolj znanih jam navzhodni obali Apeninskega polotoka. To je jama Ma-naccora na polotoku Gargano. V njej so odkrili ve~grobov iz obdobja srednje in pozne bronaste dobe. Jama"Antro della Noce" v hribovju Cetona v toskanskiprovinci Siena je za nas {e posebej zanimiva, saj so vnjej na{li veliko seìgali{~e, ob katerem je leàlo osem~love{kih lobanj, ostanki skeletov pa so bili parcialnorazporejeni po jami oziroma niso bili v normalnianatomski legi.



421

V Sloveniji je zelo znan primer jamskih pokopov vAjdovski jami pri Kr{kem. Prav tako zanimiv, vendararheolo{ko zelo slabo raziskan na~in pokopavanja vjami pa imamo v Lukenjski jami pri Pre~ni na Do-lenjskem. Skozi ozko horizontalno odprtino so umrlepotegnili v notranjost jame in jih polagali po tleh. Vmanj{i dvorani so bili odkriti skeletni ostanki, ki jih je èprekrivala siga. Radiolo{ka raziskava vzorcev je poka-zala, da je siga stara 2600 let, kar pomeni, da so kostipripadale ljudem èlezne dobe. Danes so sledovi pokoj-nikov zelo skromni, saj je neza{~itena jama dopu{~alanemoten obisk in odna{anje kosti.

V primeru Skeletne jame se mi zastavlja vpra{anje,ali so ljudi zares namensko pokopavali, ali pa so jihpreprosto {e ìve pahnili iz strme navpi~ne stene, ki sedviguje nad jamskim vhodom. K tej misli se nagibampredvsem zaradi podatka, da so v jami skupaj s~love{kimi kostmi na{li {e ostanke konjev, goveda, ovc,svinj in psov. @rtvovanje ìvali v pogrebnem in kultnemobredju je bil v prazgodovini pogost pojav, prav tako paso ponekod rituali zahtevali ~love{ke `rtve. Ob tem se jetreba spomniti na Homerjev opis pogrebnih sve~anostiob smrti gr{kega junaka Patrokla. Pogreb in sve~anetekme v njegov spomin je pesnik opisal zelo podrobno,saj je bilo ob mnoìci padlih Grkov in Trojancev samoPatroklovo truplo pokopano z najvi{jimi ~astmi. Vresnici se v Patroklovem pogrebu zrcalijo obi~aji, ki sobili pri Grkih v navadi ob smrti pomembne osebe.

Ko je bila lesena grmada postavljena, so nanjopoloìli Patrokla in Ahil ga je premazal z ma{~obo ovacin goved ter truplo obloìl z razkosanim mesovjem. Kumrlemu so priloìli {e vr~e, napoljene z medom inoljem, na vrh grmade pa so zvlekli {e trupla {tirih konj indveh psov. Toda Ahilov srd ob smrti prijatelja se {e niumiril in ukazal je pobiti dvanajst zajetih Trojancev.Skupaj s Patroklovim truplom naj bi zgoreli na grmadi.Toda grmada ni hotela zagoreti. [ele Ahilova molitev inobredno zlivanje daritvenega vina iz zlate ~a{e je pre-pri~alo vetrove, da raznetijo ogenj med debli grmade.

V sklopu [kocjanskih jam moramo omeniti, da so vCzoernigovi jami na pobo~ju, ki se spu{~a proti pod-zemeljskemu toku Reke, odkrili dve lobanjski kostiotroka iz starej{e èlezne dobe. Iz 5. in 4. stol. pr. Kr. so~love{ki ostanki, najdeni v Tomin~evi jami. Deset ske-letov naj bi pripadalo mlaj{im osebam. Okostja najmanjdesetih ljudi v ni{i vzhodnega rova pa naj bi pripadalaprebivalcem iz bakrene dobe. ^love{ki ostanki v [koc-janskih jamah so torej bili dokumentirani, vendar po-manjkljive arheolo{ke raziskave ne dopu{~ajo dokon~neinterpretacije njihovega pomena. V ospredju so verjetnonamenski pokopi, ni pa izklju~eno obredno `rtvovanje.

Medtem ko so zgoraj omenjena jamska najdi{~a vItaliji in na Hrva{kem povezana z Mu{jo ali s Skeletnojamo predvsem zaradi kultnih obredov, ki so zaradirazli~nih vzrokov potekali v podzemnem kompleksu, paje glede arheolo{ke zapu{~ine manj sorodnih elementov.

Zato v tem kontekstu pritegne posebno pozornostjamsko najdi{~e Heathery Burn Cave v severnem deluAnglije, v bliìni mesta Durham. V jami so bili odkriti{tevilni ostanki bronastega oro`ja, nakita, tesarskegaorodja in posod. Predmeti so bili najdeni skupaj ssledovi kuri{~a, poleg so bile razbite in o`gane ìvalskekosti ter celo ~love{ki skelet! Iz dosedaj znanih raziskavlahko sklepamo, da je v jami Heathery Burn Cave vobdobju med 9. in 8. stol. pr. Kr. potekal obred po-kopavanja, verjetno skupaj z darovanjem dragocenihpredmetov v ~ast podzemnemu boànstvu. [e posebejso zanimivi fragmenti bronastih posod, ki kaèjo na po-vezavo z ostanki posodja iz Mu{je jame, {e o`ja ana-logija pa ponazarja bronasto vedro iz najdi{~a Nannau vWelsu. êprav je geografska oddaljenost med najdi{~izelo velika, nam ravno sorodnosti v daritvenem posodjudokazujejo, da so bile razdalje premagljive s komuni-kacijami, ki so {irile izmenjavo materialnega in duhov-nega sveta.

Bogata arheolo{ka zapu{~ina Mu{je jame nam omo-go~a vpogled v zelo privla~no poglavje poznobro-nastodobne (12.-9. stol. pr. Kr.) poselitve jugovzhodno-alpskega prostora. Toda za la`je razumevanje pomenasame jame je treba poudariti osnovne potezezgodovinskega ozadja obdobja, v katero sodi omenjeniarheolo{ki inventar. To je bil ~as, ko se je drugotiso~letje bliàlo zadnjemu tiso~letju pred Kristusom. Naobrobju in v zaledju sredozemskega bazena so potekalemigracije ljudstev v senci voja{kih operacij, ki so meddrugim povzro~ile uni~enje starodavnega hetitskegakraljestva. Faraon Ramzes III. je okoli leta 1170 pr. Kr. zveliko teàvo branil Egipt pred pritiski t. i. zveze po-morskih ljudstev, velike civilizacije so se za~ele raz-krajati, nastajali so manj{i kulturni krogi z mo~notendenco po medsebojnih vplivih, ki so jih pogojevalipredvsem intenzivnej{i trgovski stiki med obalnimi mestiv Gr~iji, v Mali Aziji, Cipru, Levantu, na Kreti, Siciliji inna jugozahodni obali apeninskega polotoka.

Po zaslugi Feni~anov je razvoj ladijske tehnologijeprispeval k pove~anju pomorskega prometa. Odpirale sose trgovske poti, ob katerih so nastajale nove naselbine.Tudi vodne poti vzhodnega dela Jadranskega morja sopostajale vedno bolj aktualne za plovbo, ~eprav jearheolo{ko evidentiranje poselitve otokov in obalevzhodnega Jadrana med koncem 12. stoletja inza~etkom 10. stoletja zelo skromno, {e bolj redki pa somaterialni dokazi, ki bi kazali na povezavo z egejskimsvetom. Zato je v tem kontekstu zelo pomembnodejstvo, da je med inventarjem Mu{je jame gradivo, kidokazuje (pomorsko) komunikacijo med Jadranom inEgejo.

Mu{ja jama slovi predvsem po najdbah, ki sodijomed najstarej{e znane èlezne izdelke v jugovzhodnoalpskem prostoru. Konec 12. stoletja in v teku 11. stol.pr. Kr. so èlezni izdelki za~eli vedno pogosteje nado-me{~ati bronaste predmete. Hetiti so v sredini 2.



422

tiso~letja è poznali pridobivanje in predelavo èleza.Produkcija èleza je prevladovala na obmo~ju osrednjeAnatolije in Levanta. Izdelki iz èleza in kovine, sorodnejeklu, pa so bili s trgovskimi vezami razprostranjeni pocelem Sredozemlju (sl. 16). To se zelo o~itno kaè tudi vprodukciji me~ev, kjer se je tipolo{ka forma obdràla,zamenjala pa se je kovina. Tak{no preobrazbo vmaterialu, ne pa v formi, zasledimo tudi pri èleznemme~u iz Mu{je jame (sl. 15). Kvalitetno izdelani in vdobrem stanju ohranjeni 59 cm dolgi me~ je zeloverjetno nastal v egejskem prostoru. Med èleznepredmete sodi prav tako deset primerkov suli~nih osti. Zevidentiranjem èleznih najdb v Mu{ji jami se odpirahipoteza, da je è okoli leta 1000 pr. Kr. pri{lo do stikamed gr{kim in jugovzhodnoalpskim svetom, ko so vospredje pri{le pomorske povezave. Iz obdobja 11.,predvsem pa iz 10. stoletja poznamo na gr{kih tleh nekajlokacij, kjer so bili odkriti kakovostni primerki èleznihjezi~astoro~ajnih me~ev. Najbolj znani sta grobi{~i vAtenah, Kerameikos in Agora. Ve~ èleznih me~ev soodkrili tudi v najdi{~u Lefkandi na Evbeji. V gr{kiMakedoniji je mesto Vergina, kjer so nedale~ stran odslovite grobnice Filipa Makedonskega odkrili ve~ grobovs kvalitetno ohranjenimi me~i.

Obmo~je severnega Jadrana je postalo è sredidrugega tiso~letja zelo aktualno zaradi osrednje vlogepri trgovini z jantarjem. Od ju`ne obale Baltika je po-tekala kopenska pot prek srednje Evrope proti vzhodnimAlpam in naprej proti obali. Trgovanje z jantarjem prekdana{njega ozemlja Slovenije je bilo aktivno vse dorimske dobe. Morda ni naklju~je, da eno najbogatej{ihodkritij jantarskih izdelkov poznamo ravno iz obmo~ja[kocjana. V konstrukciji obzidja naselbine v [kocjanu soleta 1908 odkrili kar 1170 razli~nih predmetov. Polegizdelkov iz brona in stekla je bilo izkopanih tudi 497jantarnih jagod. Najdbe so datirane v prvo polovico 4.stol. pr. Kr., toda nekaj pridatkov je zagotovo starej{egadatuma. Najdbe jantarja v [kocjanu dopu{~ajo mo nost,da je bila tu ena izmed pomembnej{ih postaj trgovine zjantarjem med Baltikom in Jadranom. To pomembnovlogo verjetno lahko poveèmo s tradicijo darovanja vjamskih sveti{~ih na tem prostoru. Po jantarni poti jeverjetno pri{lo do stikov s panonskim prostorom, odkoder izhaja nekaj predmetov, odkritih v Mu{ji jami.

Jantarno pot lahko razumemo kot mo`no relacijoMu{je jame z osrednjim in severnim delom Evrope,lahko pa jo razumemo tudi kot vezni ~len z zaledjemvzhodne jadranske obale, z Apeninskim polotokom, in zegejskim prostorom. Iz teh obmo~ij navsezadnje izhajaglavnina najdb, ki so jih do sedaj odkrili v jami. Kultnomesto Mu{ja jama je bilo po vsebini in po darovanihpredmetih orientirano proti Mediteranu. Z ladijskim pro-metom, ki je bil è v bronasti dobi razvit med dalma-tinsko obalo, Italijo in Egejo, so bili v zaledje severnegaJadrana oziroma do Mu{je jame transportirani tudi è-lezni izdelki, v obratni smeri pa je potekala trgovina z

jantarjem.Podobno kot za bronaste najdbe se tudi za èlezne

zastavlja vpra{anje, ali so jih v jamo darovali ljude, ki sopri{li tja od drugod prav posebej zaradi jamskega kulta,ali pa so jih v jamo vrgli avtohtoni prebivalci kot bojniplen. Ker arheolo{ki inventar Mu{je jame zajema gradivoiz razli~nih kulturnih krogov, se bolj nagibam kzaklju~ku, da so ljudje z Apeninskega polotoka, dalma-tinske obale, osrednjega Balkana, iz panonske niìne inverjetno celo iz egejskega prostora namenoma prihajalik jami ter darovali svoje dragocenosti v ~ast podzem-nemu boànstvu.

Sl. 15: Mu{ja jama: ro~ajna plo{~a èleznega me~a(fototeka Naravoslovnega muzeja na Dunaju) in skicame~a (risba: M. Frelih).Fig. 15: Hilt plate of iron sword (phototeca of theNatural History Museum in Vienna) and drawing of thesword (drawing: M. Frelih).



423

Sl. 16: Skica prikazuje {irjenje poznavanja èleza v jugovzhodnoalpski prostor.Fig. 16: Sketch indicating how the knowledge of iron spread into the southeastern Alpine region.

@elezni izdelki iz Mu{je jame tako kaèjo na o`jopovezavo z gr{kim svetom med 11. in 10. stoletjem. Zizjemo arheolo{kega inventarja iz Mu{je jame na ob-mo~ju dana{nje Slovenije nimamo evidentiranih nobe-nih drugih elementov, zna~ilnih za mediteranski prostorv tem ~asu, kljub temu pa lahko dopu{~amo mo`nost,da je to ozemlje zaradi izjemnih naravnih razmer imelopomembno vlogo v formiranju komunikacijskega siste-ma, ki je povezoval tako kopne kot tudi vodne poti medsevernim Jadranom in srednjo Evropo.

Stiki med Gr~ijo in Jadranom so se ohranili v staro-davnih legendah, ki skozi zamegljeno podobo odsevajoresni~no ozadje motiva, iz katerega se je razvila zgodba.Znamenita je mitolo{ka pripoved o Argonavtih, ki naj bijih bilo iskanje zlatega runa po Donavi in Savi pripeljalocelo do na{ih krajev. V Istri naj bi bili ustanovili Pulo, poJadranu pa naj bi se bili nato vrnili na Peloponez.

Epski junak Antenor je iz opusto{ene Troje odplulproti zahodu, pri{el do (ilirske) obale Jadrana, se ustavilna Korkiri - Kor~uli in nadaljeval pot proti zahodu, kjer

je v obalnem zaledju postavil naselbino, iz katere se jerazvila dana{nja Padova.

Glej, skozi vojsko Ahivcev je mogel uiti Antenor,priti v Ilirski zaliv in v sredo kraljestva Liburnovmimo izvira Timáva, kateri iz `rel se devetihv morje izliva tako, da kar gora hrumi in se morjeglasno bu~e~e razliva po poljih... 2

Vergil, Eneida, I. spev

Iz osrednje Gr~ije, mimo Ohridskega in Lihnidskegajezera naprej proti severozahodu, je do obale Jadranapotekala t. i. Kadmejska pot. Ime izhaja po legendarniosebi Kadmu, ki je s soprogo Harmonijo pri{el na obaloJadrana, se spremenil v ka~o, po smrti pa so ga ~astili vsveti{~ih. Med anti~nimi avtorji je ohranjenih ve~ legendo Kadmu in v glavnem je zaznati osnovno idejo, kiizhaja iz tradicije o prazgodovinskih gr{kih stikih z

2 Ahivci, t. j. Ahajci, oziroma Grki, so pod poveljstvom Agamemnona napadli in po desetih letih obleganja uni~ili Trojo. Liburni so biliprazgodovinsko ljudstvo, ki je naseljevalo vzhodno jadransko obalo.



424

jugovzhodno obalo Jadrana. V nekaterih legendah jeomenjen tudi severni Jadran, kjer naj bi v anti~ni Poli(Pula) leàl grob Harmonije. Legenda o Kadmu imazametke v obdobju velikih migracij, ki so zajele Sredo-zemlje v teku 13. stol. pr. Kr. Tudi v kasnej{em hele-nisti~nem in rimskem obdobju je bila popularna oblika~e{~enja gr{kih boànstev. Diomedov kult je obstajal naotoku Palagruà, saj so tam odkrili ostanke keramike zimenom tega boànstva. V mitolo{kem ozadju razli~nihlegend in epov lahko vsekakor razpoznamo starodavnepovezave severnega Jadrana s civilizacijami Sredo-zemlja.

Predmeti, ki so bili odkriti v Mu{ji jami, so del kul-tnega obredja in sodijo v obdobje, ko se je v Sredo-zemlju pozna bronasta doba è postopoma umikalaèlezni dobi. To je ~as 11. stoletja pr. Kr., samo nekajdesetletij po znamenitih spopadih med Ahajci in Tro-janci za prevlado nad mestom Troja v Mali Aziji. Gr{kipesnik Homer, ki nam je zapustil dramati~ne opisedesetletne vojne, je iz poru{ene Troje popeljal glavnegajunaka Odiseja proti domu. Toda pot domov je bila zaOdiseja {e dalj{a od obdobja, ki ga je preìvel predTrojo. Vrnitev proti doma~i Itaki se spreobrne v pravopustolov{~ino in splet okoli{~in prisili Odiseja celo vpotovanje proti kraju, kjer leì vhod v kraljestvo mrtvih,v tema~ni Had.

Kadar po dolgi bo{ vo`nji prerezal vódo Okeána,kjer ob nizki obali leìjo Perséfone gaji,v njih pa visoki topoli rastó in jalove vrbe:tam pripahni ob breg vrtin~nih tokóv Okeána,sam pa pojdi naprej, proti Hadesu dvorom trohne~im.Tik ob vhodu izliva se Aheron Reka ognjena,z njo obenem Kokítos, ki sam iztok je iz Stiksa,dva bobne~a slapova, na stéku pa rtasta skala.

Homer, Odiseja, 10

Po nasvetu boginje Kirke si je Odisej dostop v Hadodprl tako, da je z me~em izgrebel manj{o jamo invanjo zlil pitno daritev iz mleka, medu, sladkega vina invode. Vrh vsega je natresel {e je~menovo moko, nato paje z noèm zarezal v vrat dveh ovac in njuno kri spu{~alv odprtino. Nenadoma se je pred njim odprl vhod vpodzemlje in du{e umrlih so se zgrnile okoli njega.

Vzel sem ovci pod no` in zarezal ju ravno nad jamo;~rna se ulila je kri; in glej, odprè se podzemlje,v gostih vr{elih prihajajo du{e umrlih pokojnih.

Homer, Odiseja, 11, 35-37

Odisej se je ustra{il mnoìce du{, ki so prihajale izpodzemlja. Spremljevalcema je ukazal, naj hitro data izkoè ovci in ju se`gó v ~ast bogu Hadu in njegovisoprogi Persefoni, sam pa je z me~em odganjal sencepokojnikov, ki so hoteli piti sveò daritveno kri. Napo-sled je pri{la iz onstranstva tudi du{a Tejrézia, slepegavedeèvalca iz Teb. Odiseju je podrobno razkril teàve,ki ga {e ~akajo pred uspe{no vrnitvijo v domovino.

V primeru Odiseje je pomemben podatek, da jemoral glavni junak najprej zarezati z me~em po povr{inizemlje in {ele nato se mu je odprl podzemni svet. Taopis kaè na mo`nost, da je avtor imel v mislih vhod zvertikalnim dostopom v podzemlje. Ozki vhod Mu{jejame se zelo slikovito ujema z umetni{ko vizijo dostopado podzemnega kraljestva! Ob tem je {e treba poudariti,da je Odisej ostal zunaj Hada in du{e so prihajale knjemu, ne on k njim.3

V zvezi z Mu{jo jamo je zelo pomemben podatek, daje veliko najdb deformiranih zaradi izpostavljenostivisoki temperaturi. Prav tako so med izkopavanji v jamiopazili plasti oglja. To opaànje nas vodi do hipote-ti~nega razmi{ljanja o grmadi, ki so jo pri daritvenihobredih zanetili v bliìni jamskega vhoda ali pa celoneposredno nad njim. Naravna izoblikovanost vhoda stremi odprtinami med velikimi sigastimi bloki dopu{~amo`nost za postavitev lesene konstrukcije daritvenegrmade.

Primeri iz Aten, Elevzine in iz Hierapole nam kaèjomogo~ne arhitekturne komplekse, ki so bili postavljeninad naravnimi brezni. Nekaj tak{nega pri Mu{ji jami nepri~akujem, ne izklju~ujem pa verjetnosti obstoja darit-venega oltarja. V bliìni jamskega vhoda ali celo nadnjim je zagotovo stalo obredno seìgali{~e, konstrukcijaoltarja pa tudi ni bila dale~ pro~. Ob tej hipotezi najnavedem slikovit primer, ki ni iz oddaljenega egejskegasveta, ampak izhaja iz legende o nastanku cerkve sv.Fran~i{ka na Mirni gori nad Semi~em. Na gori naj bi veni izmed votlin ìvel zmaj, ki je s hudournimi oblaki,polnimi to~e, uni~eval trto in ìto v Beli krajini in naHrva{kem.

Tedaj so Belokranjci in Hrvatje sezidali nad eno tehvotlin cerkev v ~ast sv. Fran~i{ku. Ravno nad jamo je stalveliki altar. Votline `relo je bilo pod menzo velikegaaltarja. Ker so ljudje vedno nosili kamenje in se hoteliosebno prepri~ati o njeni globokosti, so pri temonesnaìli altar. Vsled tega je dal svoj ~as planinskiùpnik to odprtino zazidati (Podlogar, 1909).

Pri razumevanju kultnih dejavnosti v zvezi z Mu{jojamo je {e posebej pomembno odkritje posameznihkosov stopljenega brona, med katerimi so razpoznavniostanki o`ganih kosti. So ~love{ke ali ìvalske? To ostajanerazre{eno vpra{anje, ki v prihodnjih raziskavah {e

3 Ena izmed aktualnih lokacij vhoda v Had, kot ga omenja Odis eja, je postavljena v zahodnogr{ki Epir, ju`no od kraja Parga.



425

~aka na odgovor. Da fragmenti kosti lahko pripadajoljudem, ni izklju~eno, saj s pomo~jo Homerjevega opisaseìganja Patroklovega trupla na grmadi vidimo, da jeAhil ukazal, naj se ob pokojniku poleg ìvali pobije in`rtvuje tudi dvanajst mladih trojanskih voj{~akov. Nagrmado poloèni dragoceni predmeti, ob njih daritveneìvali ali celo `rtvovani ljudje manifestirajo predstavoposmrtnega darovanja, ki ga pozna homerski svet.

... ~etvero {e konj lepovranih,vrè (Ahil) na oder urno, te`ko se mu trgajo vzdihi.Psov devet je imel gospodar, navajenih mize,tudi od teh zakolje jih dvoje in dene na sklado;mladcev odli~nih dvanajst, sinov juna{kih Trojancev,z me~em zaklanih prida, z mrakotnimi mislimi v srcu.Vtakne v grmado nato mo~ ognja, neugasnosproì se vzdih mu globok, ko druga pokli~e z imenom:Patrokle, bodi vesel, ~etudi si v Hadovem domu ...

Homer, Iliada, 23, 171-179

Toda bolj verjetno se mi zdi, da je v primeru Mu{jejame {lo prej za `rtvovanje ìvali kot ljudi. Obrednoubijanje ljudi bi lahko morda prej navezali na dokazanekostne ostanke v Skeletni jami. K razmi{ljanju o kultnemozadju Mu{je in hkrati tudi Skeletne jame je treba dodati{e epsko izro~ilo iz homerske dobe. Zgoraj omenjenoAhilovo te`ko odlo~itev, da za daritev na grmadi pobijedva od svojih devetih psov, je zanimivo zdruìti spodatkom, da so v Skeletni jami dejansko odkrili tudikosti psov.

@rtvovanje psov pomeni, da je ritual potekal vkontekstu predstav o Hadovem kraljestvu. ^rni psi so bilinamre~ daritvena ìval, ki so jo v Mali Aziji prina{ali vdar boginji Hekati, vladarici podzemlja (!). V Egiptu jeAnubis, boànstvo v pasji oz. {akalovi podobi,ponazarjal ~uvaja nekropol, varoval je umrle v onstran-skem svetu. Sve~eniki so pri obredu mumificiranja nosilimasko v obliki Anubisove glave, v grobnice so prina{alenjegove kipe in tako simboli~no zavarovali pokoj-

Sl. 17: Avtor s kopijo bronastega obrednega {~ita iz {vedskega najdi{~aFröslunda ob jezeru Vänern (foto: E. Kobal).

Fig. 17: The author with a copy of a bronze ceremonial shield fromthe Swedish site of Fröslund at Lake Vänern (photo: E. Kobal).



426

nika.4 Pes ali volk sta pri starodavnih ljudstvih pomenilasti~no to~ko med dnevom in no~jo, med ìvljenjem insmrtjo. Njuno mesto je pri vhodu v podzemlje, sta~uvaja posameznih grobnic ali pa pokopali{kih kom-pleksov.

V zvezi z obredi, ki so potekali ob vhodu v Mu{jo indruge jame, je mo`nih veliko razlag. [tevilne okrogleplo{~ice in raznovrstni obeski me spominjajo na okrasjeobla~il {amanov. Njihova obredna garderoba vsebujebogat izbor kovinskih obeskov, ki poleg dekorativnevloge opravljajo tudi zvo~no kuliso {amanskemu plesu.Prepri~an sem, da bi nam {tudij no{e in kultnih re-kvizitov, ki jih {amani {e vedno uporabljajo npr. v Afriki,Sibiriji in v Nepalu, pripomogel k razumevanju pomenaposameznih predmetov.

Pred leti sem si v Naravoslovnem muzeju na Dunajuogledal ve~ sto kosov bronaste plo~evine iz Mu{je jame.Med fragmenti sem opazil nekaj primerkov s tol~enim invrezanim okrasom. Zaradi slabe ohranjenosti je te`korazpoznati, kateremu predmetu pripadajo. Morda bilahko nekatere ko{~ke plo~evine povezali z okroglimi{~iti, ki jih zaradi izdelave iz tanke plo~evine niso upo-rabljali v voja{ko-obrambne namene. Uporabljali so jihnamre~ med posebnimi obrednimi plesi in pri temudarjali s {~iti drug ob drugega. Tak{ni ritualni {~iti sobili okrogli in izdelani iz tanke bronaste plo~evine. Nji-hova raz{irjenost je bila v Evropi zelo velika, najbolj vobdobju med 1200 in 800 pr. Kr. Zelo znani so izjemnodobro ohranjeni primeri {~itov s {vedskega najdi{~aFröslunda ob jezeru Vänern.5 Leta 1985 je bilo na-klju~no odkritih {estnajstih okroglih {~itov t. i. tipaHerzsprung. S povpre~nim premerom okoli en meter sobili izdelani iz bronaste plo~evine, ki ni presegla de-beline 0,5 milimetra. Sprednja stran {~ita je bila obi-~ajno dekorirana, najve~krat z izbo~enimi bun~icami,na zadnji strani pa je bil na sredini pritrjen ro~aj (sl. 17).@e kmalu po kon~anih arheolo{kih raziskavah je bilojasno, da so {~iti povezani s kultnim ozadjem. Funkcijo{~itov so arheologi pojasnili s pomo~jo anti~nega mito-lo{kega izro~ila. Zelo verjetno so jih uporabljali ob po-sebnem obrednem plesu, kjer so plesalci s {~iti udarjalidrug ob drugega in tako ustvarjali ritem. Tak{en na~inplesa je poznala tudi stara Gr~ija. V kraju Dragmos naKreti so v minojskem templju, ki je bil posve~en Dik-tejskemu Zevsu, odkrili tekst obredne pesnitve znaslovom "Himna v ~ast Diktejskemu Zevsu". Besediloomenja Zevsa, ki je s Kureti vsako leto obiskal goroDikte na Kreti, in pobo`no ljudstvo se je nanj obra~alo spro{njo, naj jim prina{a sre~o, njihovi deèli veliko

rodovitnosti, vojsko in mornarico pa naj varuje prednajhuj{im. Himno so prepevali ali recitirali goli mla-deni~i, ki so med plesom v rokah dràli {~ite.

Ob povezavah Mu{je in drugih jam na obmo~ju[kocjana z mitolo{ko interpretacijo Hada je treba upo-{tevati, da skrivnostno podzemlje ni pomenilo samotema~ne podobe onstranstva, marve~ je hkrati pona-zarjalo tudi pot v Elizij, v bivali{~e blaènih. To je bilapo Homerjevi razlagi rajska deèla na skrajnem robusveta.

Tebi pa sojeno ni, bogorodni junak Meneláos,v Argosu, konjem redniku, umreti po volji usode,pa~ pa nesmrtni bogovi po{ljó te v Elizijsko polje,tja na kraj zemljé � (Radamantis je tam plavolasi,mirno in blaèno tam ljudem poteka ìvljenje;ni snega ne de`ja, ne sile pozimskih viharjev,ve~no pihljajo onod iz Okéana sapice rahle,sladki zefirov {elèst ljudi hladi in oìvlja) �kajti, kot Hélenin mo` si zet jim Kroníona Zeusa.

Homer, Odiseja, IV, 561-569

Vergil pa opisuje, kako so se poti v podzemnemHadu razcepile v smeri proti stra{nemu Tartarju in protinebe{kemu Eliziju. Zanimivo je anti~no religiozno iz-ro~ilo, da je bila pot do Elizejskih poljan speljana poSevernem Jadranu: Jadransko morje se je po nekaterihvirih imenovalo Kronovo morje ali Rejin zaliv, obeboànstvi pa sta vladali nad du{ami umrlih v Eliziju.Morda ni naklu~je, da je legenda o Kadmu vezana naJadran ravno v kontekstu preobrazbe v ve~no ìvljenje.In [kocjanske jame, kot potencialni vhod v Had oz. vElizij, so samo slabih dvajset kilometrov pro~ odjadranske obale. Vergil med drugim navaja, da so vEliziju junaki tudi skrbno pazili na oro`je in na konje kotv ~asu svojega ìvljenja. S tem se morda odpira novadimenzija daritvenega pomena dragocenih kosov oro`jain konjske opreme iz Mu{je jame. Prav tako je treba vposmrtnem kontekstu razumeti ostanke konjskih okostij,ki so jih odkrili v Skeletni jami.

Tako, kot so ìvi ljubilisvoje oro`je in konje, jih pasli in skrbno redilitudi v podzemlju so z isto ljubeznijo zanje skrbeli.

Vergil, Eneida, VI. spev

4 Znameniti kip Anubisa je bil odkrit v Tutankamonovi grobnici.5 Za {tevilne podatke v zvezi z najdi{~em Fröslunda dolgujem zahvalo arheologu dr. Ulfu Eriku Hagbergu, ki je v za~etku leta 2001 o

tem fenomenalnem odkritju predaval tudi v Ljubljani. Maja istega leta me je g. Hagberg sprejel v Stocholmu in me podrobnoseznanil z okoli{~inami odkritja bronastih {~itov.



427

V zvezi s konji je treba omeniti {e legendo o gr{kemjunaku Diomedu, ki ga je izpred Troje pot pripeljala vTrà{ki zaliv in tam se je izkrcal na kraju s sedmimire~nimi izviri. Nastal je kraj z imenom Timav, pokaterem {e danes nosi reka ime. Junak Diomed je bil posmrti deleèn herojskih ~asti in ob posebnih prilo`nostihso mu v spomin `rtvovali belega konja, tako da so gapognali prek skalnih pe~in. Beli konji, znameniti kra{kilipicanci, {e vedno ìvijo na obmo~ju, kjer je bil vdavnini raz{irjen Diomedov kult. Ostanki konjskih kostiv Skeletni jami so na prvi pogled lahko zdru`ljivi s temmitolo{kim izro~ilom, toda njihov pravi pomen bodorazkrile {ele nove raziskave in podrobnej{e analizeosteolo{kega gradiva.

Vhod v neznani podzemni svet mogo~nih [koc-janskih jam je bil za prazgodovinskega ~loveka lahkotudi dostop v kraljestvo blaènih. Impozantni vhodi,tema~ni jamski rovi in globoka brezna so v preteklostipomenili abstraktni dromos, hodnik v grobnicah, ki jepovezoval zunanji svet z grobno komoro. Tak{en prehodje v simboli~nem smislu zdruèval konec ìvljenja zonstranskim svetom. Tema~ni koridor, skozi kateregapotuje du{a umrlega, je stalnica v orientalnih religijah,saj nastopa kot nujna oblika preobrazbe in preizku{nje.Je pogoj za za~etek novega ìvljenja v rajskem svetuElizija, kjer se hkrati dokon~no manifestira univerzalnozmagoslavje svetlobe nad temo. [kocjanske jame s

prepadnimi stenami in dero~o reko, ki pod mogo~nimijamskimi vhodi izginja v tema~no podzemlje, ustrezascenografiji starodavnih mitolo{kih predstav o vhodu vonstranski svet.6 V Mu{ji jami odkriti materialni dokazi ostiku z gr{ko civilizacijo podpirajo hipotezo, da je vjugovzhodnoalpski prostor prodrl tudi duhovni vpliv èpredhomerskega sveta. To nam potrjujejo tudi ostankikosti ljudi in ìvali iz Skeletne jame, ki so zgovornisledovi ritualnega `rtvovanja v ~ast podzemnimbogovom. Mnoìca predmetov, ki je bila z verskimmotivom vrèna v jamo, pa kaè pripadnost razli~nimkulturnim krogom, kar potrjuje, da je sloves{kocjanskega prostora segal zelo dale~.

Lokaliziranje

Hada v obmo~je [kocjanskih jam odpira nove dimenzijev ovrednotenju tega svojevrstnega naravnega fenomena.[tudij kultnih obredov bo v prihodnje prispeval k {ir{impogledom na jamska najdi{~a v tem delu Evrope inaktualiziranje pojavov kulta bo {e bolj izpostavilodominantno vlogo [kocjanskih jam. Mu{ja jama zbogatim arheolo{kim inventarjem je imenitno izhodi{~eza preu~evanje rekonstrukcije starodavnega obredja, kije povezano tako z darovanjem kot tudi z `rtvovanjem.Interdisciplinarni pristop k raziskavam Mu{je jame jesvojevrsten izziv za slovenske raziskovalce, saj je toedini na~in, da se po treh tiso~letjih jamsko sveti{~eizpostavi kot eno najpomembnej{ih kultnih sredi{~ nasti~i{~u starodavnih kultur Evrope in Sredozemlja.

6 Naravni ambient je bil primarni motiv za nastanek kultnih dejavnosti na obmo~ju [kocjanskih jam. Impresivno podobo prostora paso zelo verjetno nadgradili {e razli~ni pojavi, podobni tistim, ki so {e nedavno presene~ali prebivalstvo [kocjana in okolice.Svojevrsten dogodek je bila vsekakor velika poplava jeseni 1965, ko poìralniki niso mogli sproti poìrati ogromnih koli~in vode.Voda se je za~ela hitro dvigovati in pod seboj poplavljati obse`ne jamske komplekse. Ve~je poplave so bile dokumentirane tudi v19. stoletju, ko se je voda nad prvotno strugo Reke dvignila tudi za ve~ kot 20 metrov.



428

THE CAVES OF [KOCJAN � AT THE CROSSROADS OF ANCIENT EUROPEANAND MEDITERRANEAN CULTURES

Marko FRELIHScience and Research Centre of the Republic of Slovenia Koper, SI-6000 Koper, Garibaldijeva 18

e-mail: marko.frelih @amis.net

SUMMARY

With their precipitous walls and gushing river, which under the mighty cave entrances disappears into the darkunderground, the cave system of [kocjanske jame correspond to the scenography of ancient mythologicalconceptions about the entrance into the other world. Natural environment was the primary motif for the origin ofsacred activities in the area of the Caves of [kocjan. The impressive image of the area was most probablysuperstructed by various phenomena similar to those that during the last century often surprised the inhabitants of[kocjan and its vicinity. One of the very special events was certainly the great flood in the autumn of 1965, when thekarst sinks could no longer swallow the huge amounts of water. The latter began to rise quickly and inundated theextensive cave complexes under it. Even greater floods were documented in the 19th century, when water rose abovethe original bed of the Reka river by more than 20 metres.

The material evidence, which was found in the cave Mu{ja jama and speaks of contacts with Greek civilisation,supports the hypothesis that the southeastern Alpine region had been reached by the spiritual influence of the pre-Homeric world. This has also been confirmed by the remains of human and animal bones from the cave Skeletnajama-, which are certainly eloquent traces of ritual sacrifice in the honour of underworld gods. The multitude ofartefacts thrown with a religious motif into the cave indicates, however, an affiliation to different cultural circles,which in turn confirms that that the fame of the [kocjan area travelled very far indeed. The author of the paper linksthe cultic significance of the cave with the potential entrance to Hades, and also wishes to point out at the interestingaffinity with the description of the entrance to Hades in Homer's Odyssey, where the main protagonist was first of allcompelled to dig a trench with his sword, before the netherworld opened up for him (Odyssey, 10., 23-50). Thisdescription indicates a possibility that Homer had an entrance with vertical access into the Underworld in his mind.The narrow entrance of the Mu{ja jama very picturesquely fits into the artistic vision of the access into theunderworld kingdom! Placing of Hades into the [kocjan area is opening up some new dimensions in the evaluationof this unique natural phenomenon. In future, a study of cultic rituals will no doubt contribute towards a widerconsideration of cave sites in this part of Europe, and an actualisation of cult phenomena will even further highlightthe dominant role of the cave system of [kocjanske jame. With its rich archaeological inventory, the Mu{ja jama is anexcellent background for the study of ancient rituals associated with offering as well as sacrifice. An interdisciplinaryapproach to the research of the Mu{ja jama is a unique challenge for Slovene researchers, for it is the only way forthe cave sanctuary to be set out, after three millennia, as one of the most important cultic centres at the intersectionof ancient cultures of Europe and the Mediterranean.

Key words: Caves of [kocjan, Mu{ja jama, Istria, Egypt, Italy, Greece, Croatia, Turkey, Sweden, Great Britain, iron,bronze, archaeology, cave sanctuary, arms, jewellery, religion, cult, offering, sacrifice, gods, Homer, Odyssey, Virgil,

Aeneid



429

KRATICE

ANRW - Austieg und Niedergang der römischen Welt.Geschichte und Kultur Roms im Spiegel der neuerenForschung. Berlin - New York.AV - Arheolo{ki vestnik. Ljubljana.RAC - Reallexikon für Antike und Christentum. Stuttgart.RE - Paulys Realencyclopädie der classischen Altertums-wissenschaft. Stuttgart.VAMZ - Vjesnik Arheolo{kog muzeja u Zagrebu. Zagreb.

LITERATURA

Alderink, L. J. (1986): The Eleusinian Mysteries inRoman Imperial Times. ANRW, II. 18/2, 1457-1498.Ayliffe, R., Dubin, M. & J. Gawthrop (1997): Turkey(The Rough Guide). London.Benac, A. (1993-1994): Napomene uz problematikuprahistorijske nekropole u Bezdanja}i. VAMZ, 26-27,21-24.Brodar, S. (1960-1961): Najdbe kostnih ostankov lede-nodobnega ~loveka na slovenskih tleh. AV, 11-12, 5-14.Colpe, C. (1994-1995): Jenseitsfahrt II. (Unterwelts- oderHöllenfahrt). RAC, 17, coll. 466-489.Colpe, C., Dassmann, E., Engemann, J., Habermehl, P. &K. Hoheisel (1994-1995): Jenseits (Jenseitsvorstellungen).RAC, 17, coll. 246-407.Colpe, C., Habermehl, P. (1994-1995): Jenseitsreise.RAC, 17, coll. 490-543.Cuscito, G., Halupca, E., Foscan, L., Ur{i~, B., Ur{i~,M., Forti, F., Habe, F., Dolce, S., Stoch, F. & F. Leben(1990): Reka � Timav: Podobe, zgodovina in ekologijakra{ke reke. Ljubljana.ê~uk, B., Drechsler-Biì}, R. (1984): Pregled arheo-lo{kih ustraìvanja u spiljama na podru~ju SR Hrvatske.Deveti jugoslavenski speleolo{ki kongres-Karlovac,1984. Karlovav, 185-198.êr~e, P., [inkovec, I. (1995): Katalog depojev pozne inbronaste dobe. Depojske in posamezne kovinske najdbebakrene in bronaste dobe na Slovenskem, Katalogi inmonografije, 29. Ljubljana, 129-232.Eliade, M. (1996): Zgodovina religioznih verovanj in idejI.: Od kamene dobe do elevzinskih misterijev. Ljubljana.Frazer, J. G. (1913): Pausanias's Description of GreeceII. London.Frelih, M. (1987-1991): La grotta delle Mosche (Mu{jajama) presso [kocjan (San Canziano) sul Carso ed il suoruolo di ambiente di culto quale punto d'incontro delleculture del tardo bronzo dell'Italia peninsulare, deiBalcani, dell'Europa centrale e dell' area Egea. Atti dellaSocietà per la Preistoria e Protostoria della regione Friuli- Venezia Giulia, 6. Venezia, 73 - 104.Frelih, M. (1996): Mu{ja jama. Zgodovinski ~asovni trak(CD ROM). Ljubljana.Frelih, M. (1997): The Prehistoric Cave Sanctuary Mu{jajama in Slovenia: An Entrance to the Reign of Hades?

Ljubljana.Frelih, M. (1998): [kocjanske jame in miti~ni vhod vHadovo kraljestvo. Na{e jame, 40. Ljubljana, 81-108.Gabrovec, S. (1983): Jugoisto~noalpska regija. Praistorijajugoslavenskih zemalja, 4. Sarajevo, 21-96.Gantz, T. (1996): Early Greek Myth: A Guide to Literaryand Artistic Sources. Baltimore � London.Girometta, U. (1935): [piljski nalazi u srednoj Dal-maciji. Hrvatski planinar, 31/11. Zagreb, 323-330.Green, P. (1987): A Concise History of Ancient Greeceto the Close of the Classical Era. London.Habe, F. (1966): Katastrofalne poplave pred na{imituristi~nimi jamami. Na{e jame, 8. Ljubljana, 45-54.Hagberg, U. E. (1989): Die Bronzeschilde von Frös-lunda: ein neuentdeckter Hort von Herzsprungschildenaus Schweden. Jahresschrift Halle, 72. Halle, 39-42.Hagberg, U. E. (1998): Die westschwedischen Bronze-schilde von Fröslunda � eine große Gabe an die Götter.V: Hänsel, B. (ed.): Mensch und Umwelt in der Bronze-zeit Europas / Man and Environment in European BronzeAge. Kiel, 507.Hänsel, B. (ed.) (1998): Mensch und Umwelt in derBronzezeit Europas / Man and Environment in EuropeanBronze Age. Kiel.Hawkes, C. F. C., Smith, M. A. (1957): On some bucketsand cauldrons of the Bronze and early Iron Ages: TheNannau, Whigsborough, and Heathery Burn bronzebuckets and the Colchester and London cauldrons. TheAntiquaries Journal, 37/3-4. London, 131-198.Horvat, M. (1989): Ajdovska jama pri Nem{ki vasi.Ljubljana.Homer (1982a): Iliada. Prevod Anton Sovrè. Ljubljana.Homer (1982b): Odiseja. Prevod Anton Sovrè. Ljub-ljana.Kastelic, J. (1998a): Herakles v Hadu. Zbornik ob~inGrosuplje, Ivan~na Gorica, Dobrepolje, 20. Grosup-lje,169-181.Kastelic, J. (1998b): Simbolika mitov na rimskih nagrob-nih spomenikih: [empeter v Savinjski dolini. Ljubljana.Kati~i}, R. (1995): Illyricum Mythologicum. Zagreb.Kirigin, B. (1995): Otok dviju obala: pro{lost Palagruè.Magazin More, 1/3. Zagreb, 50-55.Kozli~i}, M. (1990): Historijska geografija isto~nogJadrana u starom vijeku. Split.Kroll, J. (1953): Elysium. Arbeitsgemeinschaft für For-schung des Landes Nordrhein-Westfalen, 1953. Köln-Opladen, 7-35.Kusch, H., Kusch, I. (2001): Kulthöhlen in Europa:Götter, Geister und Dämonen. Graz.Leben, F. (1974): Jamska arheologija mati~nega krasa.Acta Carsologica, 6/17. Ljubljana, 243-256.Leben, F. (1975a): Dane pri Diva~i � Jama I. na Prevalu /Jama II. na Prevalu. Arheolo{ka najdi{~a Slovenije.Ljubljana, 130.Leben, F. (1975b): [kocjan � [kocjanske jame. Arhe-olo{ka najdi{~a Slovenije. Ljubljana, 132-134.



430

Lisi~ar, P. (1953): Legenda o Kadmu i veze Lihnida sEgejom i Jadranom. @iva antika 3/1-2. Skopje, 245-261.Luce, J. V. (1975): Archäologie auf den Spuren Homers.Bergisch Gladbach.Lund, C. S., Hagberg, U. E. (1993): "Undergroundmusic!": An Archaeomusicological Introduction to theBronze Shields (ca. 700 B. C.) found at Fröslunda inSweden. Actes du XIIe Congrès International desSciences Préhistoriques et Protohistoriquesm, Bratislava1991. Bratislava.Lurker, M. (1969): Hund und Wolf in ihrer Beziehungzum Tode. Antaios, 10. Stuttgart, 199-216.Mader, B. (1997): Der Fall Savini � Die archäologischenAusgrabungen des k. k. Naturhistorischen Hofmuseumsin der Fliegen- und der Knochenhöhle bei Dane unterder Leitung von Josef Szombathy (1910-1911) und dasgerichtliche Nachspiel zwischen Wien und Triest (1911-1914). Annales, 10. Koper, 59-72.Meyer, E. (1975): Tainaron. Der Kleine Pauly, 5.München, coll. 498-499.Mihevc, A. (1998): Brezstropna jama pri Povirju indenudirane jame v okolici Diva~e. Geografski obzornik,2. Ljubljana, 12-17.Moser, M. (1968): Schachthöhlen als Kult- und Opfer-stätten. Höhle-Zeitschrift für Karst- und Höhlenkunde, 1.Wien, 6-20.Osole, F. (1983): Epigravitien iz Lukenjske jame priPre~ni. Poro~ila o raziskovanju paleolita, neolita ineneolita v Sloveniji, 11. Ljubljana, 7-25.

Pauli, L. (1986): Einheimische Götter und Opferbräucheim Alpenraum. ANRW, 2/18, 1, 816-871.Podlogar, L. (1909): Bo`ja pot pri sv. Fran~i{ku nad Pla-nino v Beli Krajini. Izvestja Muzejskega dru{tva zaKranjsko, 16. Ljubljana, 135-139.Rohde, E. (1921): Psyche: Seelenkult und Unster-blichkeitsglaube der Griechen. Tübingen.Ruge, W. (1913): Hierapolis, Hieropolis. RE, 8/2, coll.1404-1405.Ruge, W. (1937): Nysa. RE, 17/2, coll. 1631-1640.Schmidt, J. (1951): Plutonion. RE, 21/1, col. 1027.Szombathy, J. (1913): Altertumsfunde aus Höhlen bei St.Kanzian im österreichischen Küstenlande. Mitteilungender Prähistorischen Kommission, 2/2. Wien, 17-190.[a{el Kos, M. (1993): Cadmus and Harmonia in Illyria.AV, 44, 113-136.Teràn, B. (1984): O jantarju z Debelega vrha nadPredgradom. AV, 35, 110-118.Teràn, B. (1990): Polmese~aste fibule: o kulturnih po-vezavah med Egejo in Caput Adriae. AV, 41, 49-88.Turk, P. (1990): Depo iz Mu{je jame pri [kocjanu:uvodni pregled in obdelava suli~nih osti. Diplomska na-loga. Ljubljana.Turk, P. (1994): Depo iz Mu{je jame pri [kocjanu.Magistrska naloga. Ljubljana.Turk, P. (1998): [kocjan-Gambo~eva doma~ija. Varstvospomenikov, 37. Ljubljana, 120-121.Tümpel (1905): Deukalion. RE, 5, coll. 261-276.Vergil (1962): Eneida. Prevod Fran Brada~. Ljubljana.Zaninovi}, J. (1994): Istraìvanja u poduma~koj Jami.Obavijesti, 2. Zagreb, 49-51.

Documents

[KOCJANSKE JAME NA STI^I[^U STARODAVNIH EVROPSKIH …zdjp.si/wp-content/uploads/2015/12/frelih.pdf · La notevole quantità di oggetti votivi ritrovata nel sito rituale della Grotta