Knobleharjevo 2010 - 110 let PGD Škocjan

Številka 138 Letnik 16Mali srpan - julij 2010

Pošt

nina

pla

čana

pri

poš

ti 8

275

Škoc

jan

Naši korakiNaši korakiGlasilo Občine Škocjan

Knobleharjevo 2010 -110 let PGD Škocjan

Naši koraki številka 138 - julij 20102

Knobleharjevo 2010

julij 2010 - številka 138 Naši koraki 3

Županov govor na slavnostni seji

»Spoštovani g. Marko Frelih, spoštovane ob-čanke in občani, svetnice in svetniki, častni občani Občine Škocjan, spoštovane nagra-jenke in nagrajenci ter dobitniki priznanj Občine Škocjan, kolegica županja in kolegi župani, predstavniki države – UE Novo me-sto, policije ter ostalih inštitucij, gospodar-stva ter medijev, dame in gospodje!Lepo vas pozdravljam na slavnostni seji Ob-čine Škocjan v sklopu praznovanja KNO-BLEHARJEVO 2010, ki ga že 16. leto pra-znujemo ob spominu in v čast dr. Ignacija Knobleharja, našega izjemnega rojaka, roje-nega 06. 07. 1819 v Škocjanu.V času od zadnje slavnostne seje do zdaj smo z žalostjo v srcu sprejeli vesti, da sta dokončala svoj zemeljski tek dva častna ob-čana, dobrotnika Občine Škocjan. Preteklo poletje je bil v svojem Veržeju pokopan naš nekdanji župnik Jožef Zrim, ki je velik del življenja in dela posvetil naši dolini ob Ra-dulji in Krki in predvčerajšnjim, ko so za-doneli njegovi zvonovi na pritrkovalskem srečanju, se je gotovo veselil pri Najvišjem te veličastne pesmi.Pretekli mesec pa je iz Venezuele prišla novi-ca v rodno Dobravo, da je umrl Alojz Jerak. Prepričan sem, da mu bo dobri Bog bogat plačnik za vse, kar je dobrega storil za svoje domače kraje. Prosim, da z enominutnim molkom počastimo njun spomin.«»Slava njunemu spominu!«»Res je, kot je dejala povezovalka Tanja, tudi danes v naši občini ne primanjkuje izrednih mož in žena in resnično sem ponosen na Vas, ki ste danes tukaj, da se Vam zahvalimo za Vaše izredno delo, ki pa se zelo dobro pre-pleta tudi z delom občinske uprave in mene. Veliki dosežki so plod dolgotrajnih naporov in prizadevanj, zato je enoletno delo odloč-no premalo, da bi lahko postavili ceno in vrednost doseženega.Poskušal bom strniti delo zadnjega manda-ta. Kot smo dejali, je na vas Jelendol po dol-gotrajnih investicijah in velikih fi nančnih vlaganjih pritekla voda iz javnega vodovoda

in ravno v teh dneh smo zaključili še dela za nekaj zelo dislociranih gospodinjstev, tako da je vodooskrba tudi za njih urejena. Lo-kalna cesta Škocjan–Goriška vas–Zagrad–Klenovik–Velike Poljane–Zbure je tudi izrednega pomena in tudi izredno velika in-vesticija (2,5 milijona €), ki je trajala nekaj let. S preplastitvijo z zaključnim slojem od Klenovika do Sv. Tomaža in čudovitim ron-dojem ob Dolskem potoku pri Zloganju pa je ta investicija lepo uspela.Včasih ugotovim, da zelo hitro pozabimo določene dosežke, za katere smo si skupaj zelo prizadevali kar nekaj let, če ne desetletje. Eden takih dosežkov je izgradnja vzporedne oskrbovalne ceste ob avtocesti, ki z dolžino 4 km in štirimi sodobnimi mostovi preko Mla-ke, Radulje, Martinka in Čolniščka predsta-vlja ogromen fi nančni zalogaj. Tudi saniran plaz v Gornji Stari vasi s pomočjo pridoblje-nih sredstev za škodo po neurju je morda nekoliko dlje od oči javnosti, a ga je bilo po-trebno urediti. Seveda je lokacija te vasi ne-koliko na obrobju in vaščani niso tako glasni, so pa vseeno občani te Občine in za njih je bila investicija izredno pomembna. Tudi bi jo Občina brez pomoči države težko izvedla, ker je bila zahtevna in zato tudi draga. Neko-liko bolj na očeh je asfaltacija ceste Tomažja vas–Ruhna vas, pa kanalizacija in delno vo-dovod ter že postavljena zemeljska instalacija za JR v Dolnji Stari vasi. Pa pomoč pri izgra-dnji novega gasilskega doma v Dolah, ob-nova vodovoda Zagrad–Velike Poljane, ki ga bomo ravno zdaj nadaljevali še v Klenovik in Male Poljane. Dela na OBNOVAH vodovo-dov bomo nadaljevali v Zavinku, Dolnji Sta-ri vasi, Gorenjih in Dolenjih Dolah in Mač-kovcu. Sledi obnova vodovoda v Grmovljah, Dobruški vasi, Hrastuljah, Škocjanu, Goriški gori in NOVOGRADNJA v Segonjah. Gre za triletno investicijo obnov v obsegu skoraj 1,6 milijona €, od katerih smo 940.000,00 € pridobili iz strukturnih sredstev.Zelo pomembno je, da je izdelana doku-mentacija za GTC in VTK, katerih trase

V dvorani Metelkovega doma potekajoča slavnostna seja pomeni skupaj s Knobleharjevo akademijo, ki je letos v župnijski cerkvi potekala na predvečer obletnice Knobleharjevega rojstnega dne, vrhunec občinskega praznika Občine Škocjan. Ob tej priložnosti se ob občinskih svetnikih zberejo tudi številni gostje, častni občani Občine Škocjan in tudi vsakoletni prejemniki občinskih priznanj in nagrade ter prejemniki naziva častni občan. Letos smo se z minuto molka poklonili tudi spominu dveh umrlih častnih občanov, in sicer lani preminulemu g. Jožefu Zrimu in pred kratkim umrlemu g. Alojzu Jeraku. Slavnostni govornik je bil letošnji prejemnik priznanja Občine Škocjan dr. Marko Frelih. V slavnostnem govoru je opisal svoje »srečanje« s Knobleharjem in posvetitev svojega dela temu možu. Povedal je, da je bila pred kratkim v Italiji odprta razstava zgodnjih in kasnejših upodobitev Afrike, ki nikakor ni mogla miniti brez Kno-bleharja, zato je dr. Frelih ob tej priložnosti Občini Škocjan poklonil monografi jo s te razstave, hkrati pa tudi že napovedal, da bo njegovo delo vsaj do leta 2019, ko bo minilo 200 let od Knobleharjevega rojstva, posvečeno predvsem Knobleharju in zato to desetletje že imenuje kar »Knobleharjevo desetletje«. Tudi nas spodbuja, da do takrat namenimo v svojem kraju ustrezen muzejski prostor njemu v čast, kar je nedvo-mno častna, zahtevna, a tudi lepa naloga za vse nas. Župan je izkoristil priložnost in v nagovoru naredil povzetek vsega, kar je bilo skupaj z Občinsko upravo in aktualnimi svetniki v iztekajočem se mandatu postorjenega na območju občine Škocjan. Njegov govor v celoti objavljamo.

magistralnih vodovodov in ponekod tudi kanalizacije se zdaj vnašajo v projekte ho-dnikov za pešce na regionalni cesti do Za-vinka, od Grmovelj skozi Dobruško vas in od GTC-ja do mostu v Dobravi in tudi po LC proti Čučji Mlaki. Zaradi kakovostno izdelanega projekta CČN (Centralne čistilne naprave) v GTC Škocjan in ker smo tudi lastniki več kot 10 ha ze-mljišč v GTC-ju, smo pridobili tudi JZP (javno zasebnega partnerja) za investicijo CČN. Ta je še kako pomembna za ustrezno prodajo zemljišč in prave investicije v GTC-ju. Žal odloka, ki daje JZP ustrezne podlage, večina svetnikov zaenkrat ni potrdila in je zato malo zavrla investicijo.Končani so tudi projekti za hodnike za pe-šce na Bučki, kjer smo v zadnjih letih lepo obnovili podružnično šolo in njeno okolico ter kulturni dom, katerega okolica se bo še urejala. Kupili smo novo gasilsko avtocister-no, prizadevni gasilci pa tudi urejajo okolico gasilskega doma. Na željo Grmoveljčanov bomo v kratkem pridobili tudi gradbeno do-voljenje za širitev in rekonstrukcijo mostu, da bo že skozi večino vasi preplastena cesta lahko tudi na vaškem uvozu zaključena. Ne smemo pozabiti tudi pridobitve škocjanskih gasilcev – novega prizidka in celostne ureditve škocjanskega gasilskega doma, pa nove trgo-vine v Škocjanu, ki izredno uspešno posluje, zaključka oz. ureditve preostalega prostora v pritličju Metelkovega doma, ceste, ki se bo sočasno z obnovo vodovoda rekonstruirala v Škocjanu od regionalke pri cerkvi do šole, pa mostu in izgradnjo hodnikov za pešce od Škocjana in skozi krožišče proti Zloganju.Pozabiti ne gre tudi regijskih projektov, ka-terih pomembni deležniki smo in se morajo ustrezno izvesti tudi v korist naših občanov. Še bi lahko naštevali, vendar naj bo dovolj! MI SMO GARANT, DA BO TO RES TAKO! HVALA LEPA IN VSE DOBRO OB PRAZNIKU NAŠE OBČINE!«

Anton Zupet, župan


Kronološki pregled dogodkov ob Knobleharjevem 2010

Razstava oljnih slik članov likovne sekcije Ambrozzia KD BučkaRazstava oljnih slik članov likovne sekcije Ambrozzia KD BučkaV soboto, 19. junija, smo člani Ambrozzie ob 20.00 uri odprli raz-stavo svojih oljnih slik, ki smo jih naslikali pod mentorstvom g. Ferenca Csernika od letošnjega marca do junija. Kot rezultat nje-govega truda in naših z barvo omočenih čopičev smo obiskovalcem tokrat ponudili obsežen in zanimiv spekter različnih del, ki so za-jemala pokrajino in stavbno dediščino Bučke in njene okolice. Ob tej priložnosti smo izdali tudi brošuro s kratko predstavitvijo članov in njihovih slik, ki jo je oblikovala Bernardka Zorko. Večer smo popestrili tudi s kulturnim programom, ki so ga prijetno zaokrožili učenci Podružnice Bučka in pevke VS Mesečina.

Bernardka Zorko in Metka Prah Zupet, Ambrozzia

Gospod Csernik je ob koncu pripravil posebno presenečenje: javnosti je predstavil svojo upodobitev Frana Serafi na Metelka, ki jo je simbolno predal županu, navzočim pa opisal z naslednjim tekstom:

Fran Serafi n MetelkoO njem je Anton Martin Slomšek zapisal:»TIHEMU POTOKU PODOBEN, KI LEPE SENOŽETI IN RAVNA POLJA ROSI,JE METELKO DO SVOJE SIVE STAROSTI. BIL JE METELKO VES SLOVENEC, PA TUDI DOLENJEC.«

Fran Metelko je bil učitelj, duhovnik, jezikoslovec, pa tudi pre-vajalec šolskih knjig in nabožnih spisov. Razvijal je svojo pisavo danes imenovano »METELČICA«. S svojim delom je ogromno prispeval k lepoti slovenske besede.

O njem smo prebrali veliko po zapisih njegovih tedanjih prijateljev, nihče pa ga do danes ni upodobil, da bi videli izraz na njegovem licu.Našega slikarja, umetnika in dobrega poznavalca zgodovine g. Ferenca Cser-nika je to navdušilo, zato je naslikal portret glede na njegovo biografi jo in zapisano karakteristiko. Na podlagi svojih raziskav je prepričan, da je naslikani portret devetdesetodsto-tno podoben Franu Metelku.Slikar si je v mislih skonstruiral podobo in jo ovekovečil z uteme-ljeno razlago.Glede na to da je bil Fran Metelko zelo inteligenten govornik in učitelj, pomeni, da je imel visoko izbočeno čelo, plešo in polne ustnice. Zaradi svojih fi lozofskih sposobnosti je imel široke in za-megljene oči.Ker ni bil popolnoma prepričan v svoje trditve, je slikar upodobil njegov obraz z izrazom, ki se nagiblje v cinično umetniški čut.Ker »METELČICA« vsebuje preveč zapletenih znakov, po slikar-jevem mnenju dokazuje, da je na njegovem obrazu morala obsta-jati aroganca, kar upodobi z nestabilnim nasmeškom.Bil je znan tudi po tem, da je tvegal kljub svoji neprepričanosti in slepo šel na dobiček, kar mu pripisuje široko viseči obraz.Ker je bil dobrega srca, nežen in blag, mu določi topo, široko bra-do. Zaradi drugačnosti od takrat živečega in mislečega ljudstva je slikar mnenja, da je bil njegov vzornik NAPOLEON.Če trditev drži, potem je bil njegov slogan »TO SEM JAZ«, kar dokazuje, da je bil rad urejen in je nosil čista oblačila, zato ga slikar odene v lepo urejeno podobo.

Po slikarjevi besedi zapisala Maja Marjetič

V okviru praznovanja praznika Občine Škocjan KNOBLEHARJEVO 2010 smo člani Društva upokojencev Škocjan orga-nizirali meddruštveno tekmovanje v pika-du in streljanju z zračno puško.V pikadu je tekmovalo devet ženskih ekip, in sicer po ena ekipa DU Otočec, DU Šentjernej, DU Šmarjeta, DU Suhor, DU Gabrje in tri ekipe DU Škocjan. Tekmo-vanje pa je popestrila ekipa mladih usluž-benk Občine Škocjan.Prvo mesto je dosegla ekipa DU Otočec z 2461 točkami, drugo mesto je osvojila ekipa DU Šmarjeta z 2449 točkami, tre-tja pa je bila ekipa DU Šentjernej z 2413 točkami.Med posameznicami je prvo mesto osvoji-la Zvonka Žnidaršič DU Šentjernej s 792 točkami, druga je bila Zlatka Bele DU Otočec s 680 točkami in tretja Cvetka Er-javec DU Gabrje s 676 točkami.

Meddruštveno tekmovanje v streljanju z zračno puško in pikadu

Moških ekip je bilo sedem, in sicer po ena ekipa DU Otočec, DU Šentjernej, DU Šmarjeta, DU Suhor, DU Gabrje in dve ekipi DU Škocjan.Prvo mesto je osvojila prva ekipa DU Škocjan s 3040 točkami, drugo mesto so osvojili tudi domačini z 2597 točkami, tretja pa je bila ekipa DU Gabrje z 2506 točkami.Največ točk je osvojil Franc Šterk DU Škocjan - 887, drugi je bil Ivan Franko DU Gabrje s 760 točkami, tretji pa Drago

Merčnik DU Škocjan s 753 točkami.V streljanju z zračno puško so tekmova-le štiri ekipe, in sicer po ena ekipa DU Šmarjeta in DU Otočec in dve ekipi DU Škocjan.Prvo mesto je dosegla prva ekipa DU Ško-cjan - 468 točk, drugo mesto je osvojila druga ekipa DU Škocjan - 435 točk, tretje mesto DU Otočec – 431 točk, četrta pa je bila ekipa DU Šmarjeta s 400 točkami.

Anton Mojstrovič, DU Škocjan


Knobleharjevo 2010 - prireditve

Zaključek šolskega leta na Podružnici Bučka

Šolsko leto se je poslovilo! Učenci Podružnice so pripravili lepo kulturno prireditev ob dnevu samostojnosti in zaključku šolskega leta. Učiteljice so popestrile program s projekcijo. Povabili smo vodstvo šole, starše otrok, sorodnike in zaposlene. Udeležili so se v velikem številu, kar nam je bilo v veselje. Prvi del prireditve je bil namenjen naši lepi Sloveniji, drugi del pa učencem. Skozi vse šolsko leto so si zaslužili spričevala, pohvale, priznanja, diplome in kolajne. Razredničarke so jim vse to z ve-seljem podelile. Za nekaj besed smo prosili tudi župana Občine Škocjan g. Antona Zupeta in ravnateljico šole go. Ireno Čengija Peterlin. Ob končanem uradnem delu smo lahko poklepetali še v skupnem prostoru šole ob obloženi mizi in se poslovili. Sedaj pa le še voščilo: želimo vam dolge, mirne, vesele, zabavne, od sonca obsijane in od morja slane počitnice.

Urška Rudman, POŠ Bučka

Rekreativni turnir dvojk in trojk v odbojki na mivkiV okviru praznovanja Občinskega praznika Občine Škocjan – Knobleharjevo 2010, je Športno društvo Bučka v soboto, 26. junija, v Športno rekreacijskem centru Dule-Štrit, organiziralo turnir dvojk in trojk v odbojki na mivki. Rekreativnega turnirja dvojic se je udeležilo 6 ekip, popoldanskega dela – rekrea-tivnega turnirja trojic pa 7 ekip. V obeh delih turnirja so bile ekipe razdeljene na A in B skupino, znotraj katerih se je vsaka ekipa pomerila z vsako, nato pa še med skupinama. Ekipe so si nadele izvirna imena, ki so jih navijači s pridom uporabljali za vzpodbujanje. Pokal Občine Škocjan so prejele prve tri ekipe v vsaki kategoriji. Tako so prejele pokal pri dvojicah, ki so jih v večjem delu sestavljali predstavniki močnejšega spola, ekipe Jaka & Nejc iz Šentjerneja za prvo mesto, Bojč & Vuko z Bučke za drugo mesto ter Marčk & Klemčk iz Šentjerneja za tretje mesto. Trojice so sestavljali po dva fanta in

eno dekle. Pokal za prvo mesto je ostal na domačih tleh, saj ga je osvojila ekipa z imenom Bučke. Drugo uvršče-na je bila ekipa Cincarjev in tretje uvrščena ekipa Metka team. Dan je potekal v dobrem vzdušju; ni šlo le za osvojitev po-kalov, pač pa tudi za prijetno druženje v idiličnem okolju ŠRC Dule-Štrit. Igrišče z mivko je bilo v letošnjem letu v celoti prenovljeno, zato vsi še toliko bolj vabljeni, da ga preizkusite.

Nataša Gradišar, ŠD Bučka

Obisk DU Zagojiči in tekmovanje v pikadu23. 06. 2010 so športnike DU Ško-cjan obiskali športniki DU Zagojiči z Dravskega polja. Ob druženju smo se pomerili v igri pikada. Po pogostitvi smo odšli na krajši izlet v Kostanjevico in Pleterje. Zadovoljni in polni lepih vtisov smo se dogovorili, da se kmalu srečamo na Dravskem polju.

Anton Mojstrovič, DU Škocjan

Šolska prireditev ob dnevu držav-nosti in pozdrav počitnicam

Zdaj pa eno za lep konec.Tako pisano, veselo,

da srce vam bo zapelo,ko umolkne šolski zvonec,

ko ta šola se zaprein drugačna se prične.

(Tone Pavček)


Knobleharjevo 2010

Odprtje obnovljenega prostora in razstave – »Mreža regionalnih muzejev na prostem«

V okviru praznovanja praznika Občine Škocjan – KNOBLE-HARJEVO 2010 je v četrtek, 24. junija 2010, v pomožnem pro-storu v pritličju Metelkovega doma v Škocjanu potekalo odprtje obnovljenega prostora in razstave – »Mreža regionalnih muzejev na prostem«. Odprtje smo obeležili s krajšim kulturnim progra-mom in slavnostnim prerezom traku. Ob spremljavi kitare so z recitacijam nastopili učenci Osnovne šole Frana Metelka Škocjan in Pevska skupina Stari prijatelji. G. Simon Udvanc, vodja Skan-sna Pleterje, je v okviru projekta »Mreža regionalnih muzejev na prostem« na ogled postavil makete objektov ljudske dediščine (kozolci, stanovanjske hiše, skednji, hlevi, sušilnice za sadje ...) in profesionalne fotografi je omenjenih objektov ter razstavne pano-je, s pomočjo katerih so obiskovalci razstave spoznali ljudsko de-diščino Dolenjske in Bele krajine. Na ogled so bile tudi oljne slike s to tematiko avtorja Staneta Udvanca. Razstava je bila odprta do srede, 30. junija 2010, ogledali pa so si jo tudi udeleženci kiparske kolonije ter učiteljice Osnovne šole Frana Metelka Škocjan.

Tanja Staniša, OU Občine Škocjan

Šarkeljada 2010 Šarkeljada, ocenjevanje in razstava šarkljev, je potekala med 23. in 25. junijem letos. Izdelke smo članice Društva podeželskih žensk Bučka sprejemale v sredo, 23. 06. 2010, med 20. in 22. uro v Kulturnem domu na Bučki. Našemu povabilu se je od-zvalo 52 posameznikov s 56 šarklji. Posamezni tekmovalec je lahko sodeloval v treh kategorijah, a v posamezni kategoriji le z enim izdelkom.

Prispele šarklje smo razvrstile v naslednje kategorije: kvašeni šarkelj, umešani šarkelj in biskvitni šarkelj. Naslednji dan, v četrtek, 24. 06., je petčlanska strokovna komisija izvedla oce-njevanje. Ocenila je vseh 56 šarkljev. Možno je bilo prejeti 40 točk, a za priznanje je bilo potrebnih vsaj 32. Trinajstim šar-kljem to ni uspelo. Za bronasto priznanje je doseglo dovolj točk 12 šarkljev, za srebrno 23 šarkljev, za zlato pa 8. Zlato priznanje so prejeli: Mirko Homar, Ida Šterk, Sonja Pokleka, Anica Pungeršič, Nataša Pungeršič Kokove, Marija Bozovičar, Marija Jakše in Rozika Kržan. Članice DPŽ Bučka vam česti-tamo in se zahvaljujemo za sodelovanje vsem 52 sodelujočim. Podelitev priznaj in razstavo ocenjenih šarkljev si je bilo možno ogledati v sklopu prireditve Semanji dan na Bučki.

Po nekaj letih premora je bilo na sejmu možno obiskati tudi našo stojnico, kjer ste lahko izbirali med tremi vrstami doma-čega kruha, šarklji različnih velikosti, piškoti, rezanci ter novo-stjo - sveže pečeno pico. Pice so pridišale iz naše nove peči, ki smo jo med prireditvijo tudi krstili. Ob nazdravljanju s šam-panjcem smo si zaželele, da bi s pomočjo peči pripravile mno-go dobrot. Morda se ob kakšni zopet kje kmalu snidemo.

Vida Gros, DPŽ Bučka


Knobleharjevo 2010

Semanji dan na Bučki

25. junij je praznik Krajevne skupnosti Bučka in takrat na Bučki zaživi sejem. Semanji dan na Bučki, kot se prireditev uradno imenuje, se je v sedmih letih iz enodnevnega dogodka razvil v dogajanje celega tedna, vsebinsko vse bogatejši pa je tudi sam Semanji dan, zato se s tega vidi-ka uvršča med večje turistične prireditve v Sloveniji (in v sklop škocjanskega občin-skega praznika KNOBLEHARJEVO - op. ur.). Organizatorji so letos ponudili števil-nim obiskovalcem bogat program, veliko zabave in krasen dan na Bučki. Društva so v sklopu Semanjega dne pripravila likov-no razstavo, že tradicionalno šarkeljado, razstavo in delavnico “Podeželje in pro-sti čas”, predstavitev domačih motoristov Divje buče, rokodelsko tržnico, nepogre-

šljiv kramarski sejem, brez katerega prave-ga sejma ne bi bilo, in pa obilico pestrega dogajanja na odru in ob njem: predstavi-tev domačih skupin: Mesečina, Bučenski ramplači, Ansambel Korak, Harmonikarji Jelinič, mladih bučenskih harmonikarjev (Jernej Čarman, Sašo Plut), zabavni pro-gram s prikazom sejmarjenja, podelitev priznanj za najbolje ocenjene šarklje, lici-tacijo šarklja ter »krst« peči za peko kruha in peciva, ki jo je pridobilo DPŽ Bučka. Poleg naštetega je prireditev popestril še mimohod konjenice Konjerejskega dru-štva Škocjan ter konjički drugačne vrste – jekleni konjički motoristov Divje buče. Semanji dan je bil poln raznovrstnih vse-bin, pisan in obogaten z nekaj novostmi, a še vedno z navdihom domačnosti, spro-

ščenosti in prijetnim druženjem krajanov, občanov in drugih.

Fotografi je na www.bucka.info.

Jelka Tršinar, Turistično društvo Bučka

Zahvala vsem sodelujočimBučklanarji smo znova dokazali, da nam organizacija velikih prireditev ni tuja. Vsako leto se društva in njihovi člani zelo potrudijo, da je obiskovalcem sejma lepo. Kako tudi ne, saj je ta dan, verjeli ali ne, na prireditvi delalo več kot 150 prostovoljcev! Nekaj pa jih je takih, ki so v organizacijo vpeti od začetka marca, ko se pripravlja prijava prireditve na državni razpis in postavlja zasnova programa, pa tja do konca poletja, ko se oddajo vsa potrebna poročila in uredi dokumentacija. Turistično društvo Bučka, ki zadnja leta koordinira organizacijo prireditve Sema-nji dan na Bučki, se vsem in vsakemu posamezniku, ki je kakor koli s svojim delom prispeval k odlično izvedeni prireditvi in podobi Semanjega dne, iskreno zahvaljuje. Hvala tudi vsem donatorjem in sponzorjem, ki ste nam pomagali s svojim pri-spevkom.

Jelka Tršinar, Turistično društvo Bučka

Sodoben računalnik za društva na Bučki - darilo Občine Škocjan

Zdravica ob krstu akumulacijske peči DPŽ Bučka


Knobleharjevo 2010

Razstava konj konjerejskegadruštva Škocjan

Konjerejsko društvo Škocjan, ki deluje že 10 let in mu pred-seduje Niko Oberč, je na Leskovarjem pašniku v bližini prire-ditvenega prostora pred občinsko stavbo organiziralo že drugo razstavo konj; prva je bila pred štirimi leti. Domači rejci (dru-štvo jih združuje 60) in tudi rejci od drugod so pripeljali na ocenjevanje blizu 40 konj, predvsem slovenske hladnokrvne pasme, nekaj pa je bilo tudi kasačev in drugih pasem. Videli smo mnogo lepih živali, za katere so rejci konj lepo po-skrbeli z ustrezno ureditvijo privezov, krmo in vodo. Po stro-kovnem ogledu konj, ki so ga opravili pod vodstvom Jožeta Škulja, predsednika rejske organizacije za hladnokrvne konje, je sledil še sprehod konj v krožni ogradi, kjer smo lahko obču-dovali tudi njihovo vodljivost in gibanje. Vsak rejec je za po-sameznega konja oz. kobilo prejel priznanje za udeležbo. Rejci konj imajo na območju občine Škocjan okrog 200 odraslih konj, povečuje pa se tudi čistokrvna reja, saj imajo kar sedem licenciranih plemenskih žrebcev z rodovnikom.

Metka Prah Zupet

Folklorna skupina Plamen je v soboto, 26. junija 2010, pripra-vila jubilejni koncert ob 10-letnici delovanja skupine. Koncert, ki je po mnogih letih znova potekal na prostem, je na prire-ditveni prostor pod lipami kljub deževnemu vremenu privabil množico gledalcev. Folkloristi smo za jubilejni koncert na oder postavili pet spletov iz različnih slovenskih pokrajin. Tako smo znova obudili šaljivi šta-jerski splet »Pokop pusta«, ki med gledalci vedno požanje odobra-vanje in smeh, nikakor pa nismo pozabili na splet »Ramplanje«, s katerim je skupina v preteklih letih dosegla tudi vidnejši uspeh na državni ravni. S spletom goričkih plesov se je skupina prvič pred-stavila na letnem koncertu pred tremi leti. Vse do tega večera smo folkloristi ta splet plesali v izposojenih nošah. Prav na jubilejnem koncertu pa smo našim gledalcem predstavili novo pridobitev – prekmursko narodno nošo, s katero smo dopolnili in popestrili našo garderobo. Plamen je na jubilejnem koncertu izvedel še eno premierno uprizoritev, in sicer smo prvič odplesali splet bojanskih plesov iz vasi Bojanci v Beli krajini. Koncert je popestrila starejša otroška folklorna skupina Osnovne šole Frana Metelka Škocjan in glasbenik Tomaž Podobnikar, ki nam je zaigral na žago in opre-kelj. Koncert je povezoval Marjan Šarec, humorist, bolj znan po

Jubilejni koncert


Knobleharjevo 2010

ob 10-letnici delovanja Folklorne skupine Plamen

imitacijah slovenskih politikov in vlogi Ivana Serpentinška. Tudi tokrat mu je uspelo do solz nasmejati naše zveste gledalce. Folklora ima v Škocjanu še vedno svojo prihodnost. Dokaz za to je, da smo na koncertu v svoje vrste sprejeli 13 novih članov in članic. Skupini so se pridružili Nika Bratkovič, Vesna Bratkovič, Klemen Žagar, Petra Kic, Anja Cizel, David Kocjan, Jure Jane-žič, Sašo Plut, Klavdija Ogrinec, Barbara Dolenšek, Ana Lucija Hočevar, Matjaž Turk in Franci Bambič. Med nami pa je tudi 10 takih, ki se s v ljubiteljski folklorni dejavnosti udejstvujejo že pet ali deset let; ti so prejeli bronaste in srebrne Maroltove značke. Bronaste Maroltove značke so prejeli Petra Lekše, Jernej Leskovar, Gregor Povše, Marko Vidmar in Simon Rupar. Srebrne Marolto-ve značke pa so prejeli Sonja Povše Krmc, Mateja Robek Zaletelj, Simona Smrekar in Martin Strašek. V desetih letih delovanja skupine smo folkloristi odplesali ne-šteto nastopov, tako doma kot v tujini. Med najvidnejšimi so prav gotovo uvrstitev na državno tekmovanje folklornih skupin

v Beltincih leta 2007, pa nastop na dnevu odprtih vrat Evrop-skega parlamenta v Strasbourgu v Franciji leta 2008 ter nastopi na mednarodnih folklornih festivalih v Italiji, Bosni in Herce-govini in na Hrvaškem. Spomine na prvih deset let Folklorne skupine Plamen smo popisali tudi v zborniku, ki smo ga izdali ob 10-letnici delovanja. Vsa ta leta Folklorna skupina Plamen deluje ob fi nančni in moral-ni podpori Občine Škocjan, številnih organizacij, podjetij in po-sameznikov. Člani Folklorne skupine Plamen se ob tej priložnosti zahvaljujemo vsem sponzorjem in donatorjem, ki ste nam kakor-koli pomagali, da smo z uspešno izvedenim jubilejnim koncer-tom zaokrožili prvo desetletje delovanja naše skupine. Hvala tudi vsem tistim, ki nam vseskozi stojite ob strani, nam pomagate in nas vzpodbujate pri obujanju in ohranjanju starih ljudskih običajev preko plesa in petja.

Maja Vidrih, FS PlamenFoto: Viktor Zaletelj in Petra Kic

Jubilejni koncert ob 10-letnici delovanja Folklorne skupine Plamen so omogočili:


Knobleharjevo 2010

Vse prisotne je z naslednjimi besedami nagovoril tudi župan Občine Škocjan Anton Zupet:

Spoštovane, spoštovani!

Samo folkloristke in folkloristi vedo, kakšna dejavnost folklorna dejavnost je. Mi gledalci največkrat vidimo le lepo izpiljene plesne splete, ki jih izvajajo ponavadi zadovoljni in veseli plesalci.Ne zavedamo se, koliko znoja, koliko vaj, koliko zahtevnega stro-kovnega dela je bilo potrebnega, da je končni izdelek – nastop – tak, kot je. Koliko je raziskovalnega dela entuziastov in priznanih strokovnjakov – tudi akademikov, kot so dr. Bruno Ravnikar, dr. Marija Makarovič, gospod Vasja Samec ter seveda vsi predsedniki in umetniški vodje skupine, ki so z neutrudnim delom skozi de-setletje prispevali k stalni strokovni rasti le-te!Folklorna skupina Plamen pa ima še nekaj, kar te pri skupinah, kjer so vključeni mladi ljudje, navda z zelo prijetnimi občutki. Gre za vrednote, ji jih ti mladi ljudje prenašajo iz generacije na generacijo fantov in deklet. Skrbijo za poštenje, za pozitivne med-osebne odnose, imajo zelo jasen splet pravil, ki bi mu lahko rekli celo kodeks obnašanja, in se ga vsi zelo vestno držijo.Trdno sem prepričan, da bodo tudi bodoče generacije znale vzdr-ževati takšnega duha. Etnološka in kulturna dediščina, ki jo take skupine odkrivajo in negujejo, je neprecenljiva, ohranja našo kul-turno, narodno in celo državno zavest.Izjemno je tudi dejstvo, da Folklorna skupina Plamen deluje na tako visoko profesionalni ravni, obenem pa so njeni člani sami prostovoljci, ki jih ženejo že omenjene vrednote, ob tem pa ustvarjajo tudi tako neprecenljivo javno korist.Devetinšestdeset plesalk in plesalcev je ob druženju, neutrudno-sti na vajah in ob raziskovalnem delu izjemno veliko naredilo za prepoznavnost škocjanske občine, Dolenjske in Slovenije, zato so tudi prejemniki priznanja Občine Škocjan in prejemniki priznanj Zveze kulturnih društev.Veseli me tudi, da se je folklorna dejavnost – zahvaljujoč pobudi in delu članice FS Simone Smrekar, ki je tudi profesorica na OŠ Frana Metelka Škocjan, razvila tudi v osnovni šoli. Kot vidimo, to delo že kaže sadove, saj danes nastopajo že člani nove generacije, za katere pravi predsednica Sonja Povše Krmc, da so se glede na svoje predznanje zelo hitro vključili v vse plese.

Pred sabo imajo tudi že nove ideje. Projekt v teku je izdelava ŠKOCJANSKE KMEČKE NOŠE, ki bo povzeta po freskah po-družnične cerkve v Dolah.To so izjemni projekti in le redki so jih sposobni izpeljati. Mi, hvala Bogu, take ljudi imamo in jih bomo tudi v bodoče moralno in materialno podpirali.Na srečanju Škocjanov v začetku junija 2010 v Škocjanu ob Soči smo se tam predstavili z našo Folklorno skupino Plamen. Tudi domačini so se predstavili s svojo folklorno-etnološko skupino in izvedli lep nastop. Vsi pa so opazili bistveno drugačnost naše folklorne skupine, ki ni otroška in ni upokojenska, ampak je se-stavljena iz mladih mamic in očkov, študentov, dijakov, skratka generacij, ki vstopajo ali so že vstopile v najpomembnejši del ži-vljenja in dela posameznika.Večkrat nas je strah, da v sedanjem skomercializiranem svetu take dejavnosti ne bodo vzdržale. Vsi se zavedamo, da smo ljudje vode-na bitja. Ves čas smo pod stalnim vplivom reklam. Oglaševanje pa ima velik vpliv sploh na mlade ljudi. Zato je izjemno pomembno, da najmlajše uspemo, kolikor je to mogoče, obvarovati pred po-gubnostjo ekranov vseh vrst. Društva in skupine, kot je FS PLA-MEN, del tega poslanstva izjemno dobro uresničujejo.Ko sem v zadnjih dneh prihajal na Občino, me je izredno prese-netilo, koliko oblek, koliko rekvizitov, koliko neutrudnega dela so ti mladi ljudje vložili v svoje plemenito poslanstvo. Tudi oni bi lahko rekli NIMAM ČASA ali TO DELO JE PRENAPORNO ali KDO BO ZBRAL VSA TA SREDSTVA ZA NOVE NOŠE? … A preprosto ne tarnajo, lotijo se dela in ga izpeljejo nad vsemi pričakovanji.Naj tudi v bodoče ta duh, ki je v sedanjem svetu tako redek, ne zamre, da bomo lahko skupaj odkrivali in naslednikom predajali bogastvo naše izjemne SLOVENSKE in DOLENJSKE zgodovine in s tem postavljali vedno trdnejše temelje prihodnjim rodovom.Občani Občine Škocjan in člani KD dr. Ignacija Knobleharja Škocjan bodo lahko tudi v prihodnjih desetletjih ponosni na fol-kloro, ki kulturno udejstvovanje pri nas še bolj popestri in naredi raznoliko.VSE NAJBOLJŠE FOLKLORNI SKUPINI PLAMEN TUDI V PRIHODNJEM DESETLETJU!

Anton Zupet, župan Občine Škocjan


Knobleharjevo 2010

Občinsko praznovanje dneva državnosti na Stopnem

V nedeljo, 27. 06. 2010, je po sv. maši za domovino potekala pred stopensko cerkvijo proslava ob dnevu državnosti. Vezni tekst za pri-reditev je napisala v sodelovanju z Marijo Halas Simona Povše, pro-gram pa so oblikovali povezovalec Matej Krmc, slavnostni govornik dr. Peter Vencelj, Kvartet Stična, ki je uvodoma zapel slovensko hi-mno in kasneje še več drugih pesmi, recitatorka Karmen Janežič z recitacijama Oj, zbogom ti planinski svet! in Slava Slovencem, župan s svojim nagovorom in čestitko ter člani Društva vinogradnikov Ško-cjan skupaj z gospodinjami s Stopnega in Stare Bučke, ki so ob koncu slovesnosti poskrbeli za zdravico z dobro vinsko kapljico ob domačem pecivu in kruhu.

Slavnostni govornik dr. Peter Vencelj je bil rojen v Stražišču pri Kranju. V Ljubljani je diplomiral leta 1963 iz tehnične fi zike. V učiteljske vrste je stopil leta 1968 na oddelku za matematiko in fi -ziko Fakultete za naravoslovje in tehnologijo kot asistent pri prof. dr. Antonu Kuhlju, postal docent in redni profesor.Leta 1985 je prevzel nalogo predsednika Odbora za usmerjeno izobraževanje pri Izobraževalni skupnosti Slovenije in se tako vse do ustavnih sprememb 1989 ukvarjal z nalogami in težavami celotnega izobraževanja v Sloveniji. Tako ni naključje, da je kot dober poznavalec področja leta 1990 postal v prvi slovenski vladi minister za šolstvo in šport. V tem času so se v naš šolski prostor vrnile gimnazije, privatne šole so dobile javna pooblastila. Ves čas je poudarjal dvojno poslanstvo šole: vzgojo in izobraževanje ter pravico staršev, da odločajo o vzgoji svojih otrok. Boril se je za kvalitetno šolo neodvisno od politike in ideologij, katere temelj naj bi bil učitelj.Po padcu Demosove vlade ga ob delu na fakulteti politika ni več zanimala, vendar je leta 1993 sprejel izziv in postal državni se-kretar na Ministrstvu za zunanje zadeve, kjer je bil zadolžen za Slovence izven matične domovine. Na tem področju je uresničil nekaj pomembnih projektov za Slovence po svetu, ki se jih le-ti še danes veselijo. V svojem prizadevanju za vsesplošno izobraževanje je izjemno za-služen za razvoj izobraževanja odraslih v Sloveniji - med drugim za ustanovitev Andragoškega centra Slovenije, prve razvojne in raziskovalne ustanove za izobraževanje odraslih v Sloveniji, leta 1991. Tudi po upokojitvi 1998 njegova podpora izobraževanju

odraslih ni prenehala. Kot predsednik društva Slovenskih katoli-ških izobražencev je začel razvijati izobraževanje odraslih v Social-ni akademiji pod okriljem društva.Dr. Peter Vencelj je aktiven tudi na drugih področjih. Od leta 2007 je predsednik Društva slovensko-avstrijskega prijateljstva, predstojnik Malteškega viteškega reda v Sloveniji, aktiven član ŽPS (Župnijskega pastoralnega sveta) kot tudi DKPS (Društva katoliških pedagogov Slovenije).V svojem slavnostnem govoru je povzel potek osamosvajanja in demokratizacije Slovenije konec osemdesetih in v začetku devet-desetih let 20. stoletja in vsem občanom in občankam čestital tudi ob občinskem prazniku. Posebej je poudaril, da ... »Ne smemo pozabiti, da človek ni le bitje, ki proizvaja, kupuje in troši materialne dobrine, je predvsem bitje razuma in duha, bi-tje kulturnega ustvarjanja in iskalec smisla svojega bivanja. Ni in ne more biti le predmet tržno-potrošniškega ravnanja. To, kar je najdragocenejše v človeškem življenju, niso praviloma materialne dobrine, so vrednote ter spoznanja, doživetja, odnosi in dejanja, ki jih lahko le živimo. Ne dajo se kupiti.« Dejal je še:»Proslavljamo praznik naše domovine, rojstni dan slovenske dr-žave. Ko sem premišljeval ali naj vam spregovorim na koncu mo-jega govora kot prvi šolski minister nekaj o slovenski šoli ali pa kot Slovenec o našem odnosu do nas samih, sem se odločil za to drugo. Rad bi spregovoril nekaj o našem odnosu do domovine, o našem domoljubju kot vrednoti. Pravo domoljubje pomeni ljube-zen do svojega doma, države, domače dežele, kulture in naroda, ki pa ne izključuje prijateljstva in spoštovanja do drugih narodov, kultur in dežel sveta. To je tudi eden od pogojev za zdrav razvoj posameznika, saj človek brez ljubezni do svojega doma, staršev, naroda in domovine praviloma nima pravih korenin, okrnjena pa je lahko tudi njegova moralna in čustvena podoba. Zato tisti ljudje, ki zavračajo domoljubje in domoljubno vzgojo kot nekaj zastarelega in se zavzemajo le za svetovljanstvo, internacionalizem in multikulturo, ne vedo, da človek, ki ni sposoben imeti rad svo-jih najbližjih in domovine, težko razvije pravi odnos tudi do pri-padnikov drugih narodov in kultur. Razvijanje žlahtnih odnosov do sveta se začne pri starših, v družini, v domačem kraju, v svojem narodu in domovini.«


Naslednje besede povezovalca so se vseh še posebej dotaknile in naj zaključimo v razmislek s pesmijo Slava Slovencem:

»Na besedilo Jožefa Virka, ki je nastalo pred letom 1863, so pesem SLAVA SLOVENCEM uglasbili kar trije slovenski skladatelji: An-ton Foerster, Anton Hajdrih in Gregor Rihar. Zanimivo ob tem je, da je to pesem skoraj nemogoče najti v slovenskih pesmaricah. Kljub temu, bi po vsebini in moči besedila gotovo sodila med pesmi, ki bi se jih naj učili v osnovni šoli. Očitno je bilo njeno sporočilo, ki je razvidno že iz naslova, preveč slovensko in zato uradni politiki ni ustrezalo, ne v avstroogrski in tudi ne v jugoslovanski dobi. Ampak mi smo vendarle že 19 let v dobi samostojne Slovenije, pa je pesem prav tako nepoznana. Da nekoliko popravimo to, smo povabljeni, da prisluhnemo temu besedilu danes, kolikor je mogoče s srcem.«

Slava Slovencem

Naj viharja moč razsaja, hraste cepi, skale taja,pahe zemlje naj zdrobi;vendar kakor siva skala,sred viharjev trdna stala, večna bo Slovencev čast!

Naj se ves svet zoperstavi,narodu pravice davi,in kovati ga želi;Slave zora bo svetila,zlob verige razdrobila,večna bo Slovencev čast!

Naj mrtvaški strup jezika,nas srdito v srce pika,naj le slabo govori;vzeti nam ne more slave,ne utajiti bistre glave,večna bo Slovencev čast!

Kadar bliska meč morije,v boju kri junaška lije,kakor hrast Sloven stoji,za očestvo se daruje,vso nevarnost zaničuje,večna je Slovencev čast!

Zato mi Slovenije sini,zvesti svoji domovini,eno srce bodimo!Če nam je ljubezen matiino sloga nas pobrati,večna bo Slovencev čast!

(vir: http://www.hervardi.com/himna.php)

Iz veznega teksta in govora dr. Petra Venclja izbrala

odlomke Metka Prah Zupet

Knobleharjev pohodPohoda po Knobleharjevi poti se je letos 27. junija udeleži-lo blizu 20 udeležencev. Spremljala jih je dobra volja in lepo vreme. Po pohodu so se okrepčali in večinoma udeležili še sv. maše za domovino, po njej pa tudi proslave v čast dneva dr-žavnosti.

Metka Prah Zupet

Kmečke igre v Škocjanu

V nedeljo, 27. 06. 2010, so se pri gasilskem domu v Škocjanu s pričetkom ob 14.00 uri odvijale že 13. tradicionalne kmečke igre. V igrah je sodelovalo 6 ekip iz bližnje okolice Škocjana. Ekipe so se pomerile v 4 dokaj zahtevnih igrah, in sicer v se-stavljanju lojtrnika, prenosu bal, skakanju v jumbo vrečah in prenosu vode. Po končnem seštevku vseh točk je zmagala ekipa Prijateljev iz Zagrada. Turistični društvo Škocjan na Dolenj-skem se zahvaljuje vsem ekipam za sodelovanje na igrah.Zahvaljujemo se tudi našim profesionalnim sodnikom Jožetu Zupančiču, Jožetu Korenetu in Slavku Gorencu, ki so ves čas budno spremljali ekipe. Zahvale pa pošiljamo tudi Prostovoljnemu gasilskemu društvu Škocjan za prostor; obenem pa jim čestitamo ob 110-letnici delovanja društva ter obnovitvi gasilskega doma; Petru Bla-tniku za povezovanje, Društvu podeželskih žena Škocjan ter Strojnemu krožku.

Janja Rupar, TD Škocjan

Knobleharjevo 2010


Knobleharjevo 2010

Leto 2010 je tudi leto visokega jubileja gasilstva v Občini ŠkocjanV letošnjem letu praznuje Prostovoljno gasilsko društvo Ško-cjan 110 let svojega obstoja in delovanja. Prireditve, ki so bile posvečene počastitvi tega visokega jubileja, smo pripravili v času praznovanja Občine Škocjan KNOBLEHARJEVO.V sredo, 30. junija, je bila v farni cerkvi sv. maša v zahvalo ob visokem gasilskem jubileju.

Slavnostna seja PGD Škocjan

V petek, 02. julija, je bila ob 19.00 uri v prostorih gasilskega doma v Škocjanu slavnostna seja, ki so se je udeležili naši člani, nekateri donatorji ter povabljeni visoki gostje.Ob tej priložnosti smo članicam in članom Prostovoljnega ga-silskega društva Škocjan, ki so na kakršen koli način prispevali k napredku in razvoju društva v preteklem desetletju, podelili priznanja in zahvale. Po končani slavnostni seji so se udeležen-ci zadržali še na zakuski in nazdravili s kozarcem domačega cvička.

Jože Zupančič, PGD Škocjan

Prireditve ob 110-letnici PGD Škocjan

Sprejem učenih glav Občine ŠkocjanŽupan je tako kot pretekla leta ob praznovanju občinskega prazni-ka v petek, 2. julija 2010, na sprejem povabil Zoisove štipendiste Občine Škocjan. Letos so se jim na sprejemu pridružili tudi učen-ci vpisani v zlato knjigo Osnovne šole Frana Metelka Škocjan.



Knobleharjevo 2010

Letošnja prireditev Škocjan poje in igra, na kateri se predstavijo pevske in glasbe-ne skupine, ki delujejo na območju naše občine, je tokrat potekala v dvorani Me-telkovega doma. V sklopu prireditve so se tako kot že nekaj preteklih let podelila tudi priznanja krvodajalcem za jubilejnokrat darovano kri.

Uvod v prireditev so ob zvokih harmonike in ljubkih dekliških glasov naredili Harmo-nikarji Jelinič, kjer največ nastopata – igra-ta in pojeta sestri Kaja in Nika. Skupina Jelinič se je predstavila s Slakovima pesmi-ma: Glas harmonike in Šmentano dekle.

Z igranjem na rogove so nato nadaljevali Lovski rogisti, ki so se predstavili s sklad-bama Pozdrav rogistov in z Lovsko korač-nico. Lovski rogisti delujejo od leta 1992, štejejo 5 članov, vodi pa jih g. Bojan Jer-man.

V nadaljevanju so se z ljudskimi pesmimi: Kako bom ljubila in Urca sedem je odbi-la predstavili Stari prijatelji iz Dobrave, ki skupaj prepevajo od leta 2008. S svojimi glasovi so prireditev popestrile tudi leto-

Škocjan poje in igra

Otroški živ žavŽe tradicionalna prireditev OTROŠKI ŽIV ŽAV vsako leto popestri dogajanje prve-ga tedna v mesecu juliju ob občinskem prazniku Občine Škocjan na prireditvenem prostoru pred občinsko stavbo. Malčkom in njihovim staršem prireditev ponuja obilo zabave, smeha in ustvarjalnih delavnic.Živ žav so popestrili otroci iz vrtca in učenci prve triade OŠ Frana Matelka Škocjan s petjem in plesom. Pester kulturni program pa so zaključile mažorete Mažoretnega klu-ba Takt iz Novega mesta s svojim edinstvenim nastopom. Celotni program pa sta po-vezovala prijetna napovedovalca Peter Pristov in Nuša Povše. Nato so se otroci razdelili v sedem delavnic. Dve delavnici sta se navezovali na odkritje spominskega obeležja v obliki odprte knjige pred OŠ Frana Metelka, katere napis je zapisan v metelčici in latinici. Otroci so zato oblikovali iz das mase črke ali pa pisali s tušem in kaligrafskim peresom črke v metelčici in latinici. V ostalih delavnicah pa so otroci lahko risali z voščenkami na panojih, izdelovali na-kit, oblikovali iz gline ali pa barvali s suhimi barvicami morske motive in risali s kre-dami po asfaltu. OTROŠKEGA ŽIV ŽAVA se veselimo prav vsi in že komaj čakamo naslednje KNOBLEHARJEVO, ko bo zopet tu.

Tea Kump, POŠ Bučka


Knobleharjevo 2010

šnje dobitnice občinskega priznanja, člani-ce Vokalne skupine Mesečina.

Dekleta skupaj prepevajo že od leta 2000 in so spomladi praznovala jubilejno, 10. obletnico delovanja skupine. Na prireditvi Škocjan poje in igra so se prvič predstavile z novo zborovodkinjo, go. Ano Češnjevar. Zapele so pesem � e rose, skladateljice Amande McBroom, ki jo je priredil Kirby Shaw ter pesem z naslovom Si vox est canta v priredbi Damjana Močnika.

Pesem pa povezuje tudi člane Cerkvenega mešanega pevskega zbora Dobrava, ki pod vodstvom ge. Fanike Martinčič deluje že od leta 1993. Letos so se nam predstavili z ljudsko pesmijo v priredbi Franca Cigana, Ko dan se zaznava ter Dajte mi zlatih strun Franza Xaverja Engelharta.

Po dobri polovici predstavitve skupin je sledil prvi sklop podelitve priznanj krvo-dajalcem, ki so ga s svojim nastopom po-pestrile Stare grče. Skupina šteje 6 članov, ki se družijo že od leta 2007. Vsi člani te skupine so tudi člani bolnikov s cerebralno vaskularno boleznijo in največkrat nasto-

Škocjan poje in igrapajo na srečanjih bolnikov, ki okrevajo po možganski kapi. Predstavili so se z dvema ljudskima pesmima: Domača hiša in Tam v štajerski deželi. V drugem delu so bila podeljena priznanja za 20, 25, 30, 35 in 40-krat darovano kri.

Sledil je nastop ljudskih pevcev Fantov z vasi, ki so se predstavili s skladbama Odpi-raj dekle kamrico in Prstan. Fantje z vasi se lahko pohvalijo s številno zbirko ljudskih pesmi, ki so jih zbrali v pesmarici, na 3 vi-deokasetah in tudi 6 zgoščenkah. V tretjem sklopu podelitve priznanj krvo-dajalcem pa so bila podeljena priznanja za 45, 50 in 70-krat darovano kri. Sledilo je skupinsko fotografi ranje vseh krvodajalcev jubilantov, ki so se udeležili prireditve.

Za piko na i pa so se na prireditvi predstavi-li tudi Bučenski ramplači, ki skupaj »ram-plajo« že od leta 2002 in se tudi lahko po-hvalijo že z dvema izdanima zgoščenkama. Na prireditvi smo jim prisluhnili v instru-mentalni skladbi Ervina Liberšarja Spre-hod po Slemenu in v pesmi Moj sin, katere avtor besedila je Marjan Roblek – Matevž. Seveda pa takšna prireditev nima pravega zaključka, če ob koncu ne zadoni skupna pesem. In letošnja je bila prav posebna, saj so se pevci prav za ta namen naučili Ven-ček ljudskih, ki so ga zapeli pod vodstvom ge. Sonje Povše. Pevcem se je v zaključni

skupni pesmi pridružil tudi župan Anton Zupet, ki je tako pevce kot krvodajalce na-govoril že med samo prireditvijo.

Seveda pa s tem veselo druženje pevk, pev-cev in glasbenikov ni bilo končano, saj je sledil veseli večer z ansamblom Pogum na prireditvenem prostoru pred občinsko stavbo v Škocjanu. Pod šotorom so se vsem zbranim predstavile še glasbene skupine in s svojim nastopom popestrile že tako pe-stro dogajanje pod šotorom.

Na odru so se predstavili harmonikarji - učenci Janeza Lekšeta. Vsem zbranim so zaigrali dve skladbi: Glas harmonike av-torja Lojzeta Slaka in Divja kri avtorja Jo-žeta Umeka. V nadaljevanju smo si lahko ogledali tudi nastop Plesne skupine Twist. Dekleta, ki jih vodi Edita Skušek, se skupaj družijo od leta 2009. V novih prekmurskih nošah pa so se z odrsko postavitvijo Gorički splet predstavili še člani Folklorne skupine Plamen, ki je v sklopu praznovanja občin-skega praznika obeležila 10. obletnico delo-vanja skupine.

Mateja Robek Zaletelj, OU Občine Škocjan


Knobleharjevo 2010

Podelitev priznanj krvodajalcem

Na prireditvi Škocjan poje in igra ter podelitvi priznanj krvodajal-cem, ki je potekala v sklopu praznika Občine Škocjan KNOBLE-HARJEVO 2010, so se v petek, 02. julija ob 19.30 v Metelkovem domu zbrali krvodajalci. Različne pevske skupine škocjanske ob-čine so se predstavile z ljudskimi pesmimi. Voščilo občanom ob prazniku ter pozdrav vsem je namenila sekretarka Območnega združenja Rdečega Križa Novo mesto ga. Barbara Ozimek, ki je poudarila pomembnost krvodajalstva, kot tudi župan Občine g. Anton Zupet. Oba sta podelila vsem prisotnim jubilantom pri-znanja ter se jim zahvalila za njihovo plemenito humanost, ki jo izkazujejo z darovanjem prepotrebne krvi. Od 27. junija 2009 do 24. junija je kri darovalo 33 jubilantov, ki so navedeni v prilože-nem seznamu.Svečanost so strnile z venčkom ljudskih pesmi vse skupine, ki so v zahvalo od ge. Sonje Povše Krmc, predsednice KD, prejele šopke cvetja. Povezovalka programa ga. Tanja Luštek pa je le še dodala: … »Nihče ni tako reven, da ne bi imel ničesar, kar lahko podari. Prav tako bi gorski potoki lahko rekli, da morju nimajo česa dati, ker pač niso reke. Darovati moramo tisto, kar imamo, sočloveku je morda tisto vredno več, kot si upamo misliti. Tako nekateri da-rujejo svojo kri, drugi se razdajate s pesmijo, mnogi zmorete obo-je. Če pa smo nocoj še koga izmed vas navdušili, da se pridruži poleg svojega poslanstva še krvodajalstvu, naj se vpiše v članstvo še danes, da mu jutri pogum ne bo upadel ...« Druženje se je nadaljevalo pod šotorom ob zvokih ansambla Po-gum, folkloristov, harmonikarjev, plesalcev … Pa seveda ob pogo-stitvi, ki so si jo zaslužili tako krvodajalci kot vsi nastopajoči.

Tanja Hočevar, KORK Škocjan

Z. Š. PRIIMEK IME NASLOV

5-KRAT DAROVANA KRI

1. MARJETIČ ANICA GORIŠKA GORA2. CSERNIK VIKTORIJA DOLENJE RADULJE 3. HOČEVAR MATEJA BUČKA 4. MARKOVIČ SIMON ZAGRAD 5. KORENE JOŽE SEGONJE 6. BREGAR MOJCA STARA BUČKA 7. KRMC MATEJ DOBRAVA

10- KRAT DAROVANA KRI

1. ANDREJČIČ STANISLAV KLENOVIK 2. KOMLJANEC ZDENKA JERMAN VRH 3. POVŠE ANDREJ VELIKE POLJANE 4. ANDERLIČ FRANCI STOPNO 5. ŠKULJ JOŽICA DOLENJE DOLE

15-KRAT DAROVANA KRI

1. KRNC MATEJ ZLOGANJE 2. ŽUPAN ŽUGIČ JERNEJKA DOBRAVA 3. POGAČIĆ JOSIP KLENOVIK 4. ZABUKOVEC BOŠTJAN KLENOVIK 5. OBERČ JANEZ GRMOVLJE


1. POVŠE ROZALIJA KLENOVIK 25-KRAT DAROVANA KRI

1. OBERČ MARJAN GRMOVLJE 2. KOLENC ANICA ZALOG PRI ŠKOCJANU3. TRAMTE MARJETA ŠKOCJAN


1. ČELESNIK MIRAN STARA BUČKA35-KRAT DAROVANA KRI

1. VENE ALOJZ DULE2. TRAMTE ANTON ZLOGANE


1. HOČEVAR FRANC STARA VAS 45-KRAT DAROVANA KRI

1. HOČEVAR JOŽE DOLENJE DOLE 2. ZUPANČIČ MATJAŽ TOMAŽJA VAS 3. VDOVČ MARJAN OSREČJE 4. KNAFELJ MATJAŽ GRMOVLJE 5. OBERČ MARJAN GRMOVLJE


1. KOLENC JOŽE ZALOG PRI ŠKOCJANU2. GORNIK CVETKA HRASTULJE 3. ANČIMER ROMAN DOBRUŠKA VAS


1. ROBEK ZDRAVKO DOBRUŠKA VAS


Letos smo se v Društvu podeželskih žena Škocjan odločile, da v sklopu KNOBLEHARJEVEGA 2010 pripravimo razstavo z etnološko vsebino. Stojnico na temo »PROSENA KAŠA«, smo uredile na prireditve-nem prostoru v petek, 02. julija 2010.Proso – žito naših prednikov – se danes težko najde na polju. Sta-rejši ljudje pa znajo povedati, da so ga včasih sejali pri vsaki hiši in ga pogosto uporabljali v svoji prehrani. Nekaj teh pričevanj, ki so nam jih podali ga. Trbanc iz Stare vasi, ga. Ana Ponikvar iz Dobrave in g. Alojz Tršinar iz Gorenjih Dol, smo zapisale. Vsem trem se zahvaljujemo, da so nas obogatili s svojimi izkušnjami.Za razstavo smo poleg zapiskov o prosu članice DPŽ Škocjan pri-pravile še stare jedi iz prosa, in sicer: pečeno kašo v latvici, bujto repo s krvavico, kašo s sadjem, kuhano kašo s slivami, proseno so-lato, proseni zavitek ter proseni kruh. Da so jedi iz prosa res oku-sna hrana, so se obiskovalci lahko prepričali tudi sami, saj so lahko pečeno kašo, zavitek iz prosa in proseni kruh tudi poizkusili.Upamo, da se bo proso zaradi njegovega zdravilnega in hranil-nega učinka ponovno vrnilo na naše njive in mize. Proso namreč pospešuje odvajanje vode iz telesa, koristi zobni sklenini, trdnosti nohtov in čvrstosti las, je primerno živilo za občutljive želodce, izboljšuje vid, je izjemno učinkovito naravno zdravilo pri kožnih težavah in s tem povezanimi alergijami, zavira kopičenje holeste-rola in tvorbo žolčnih kamnov ter zdravi črevesne bolezni.Da boste lahko poizkusili najljubšo otroško jed iz petdesetih let še vi, vam podajamo še recept za MLEČNO KAŠO S SLIVAMI.Sestavine: 1 l mleka, 20 dkg prosene kaše, malo soli, 1 dcl sladke smetane, 2 jajci, sladkor po okusu ter suhe slive brez koščic.

Proso zopet med nami

Priprava: Zavremo mleko z malo soli in vmešamo oprano proseno kašo. Po cca 20 minutah kuhanja na blagem ognju odstavimo in pustimo, da se malo ohladi. Medtem namastimo pekač, naredimo sneg iz dveh beljakov in stepemo sladko smetano. V ohlajeno kašo vmešamo dva rumenjaka, sladkor po okusu, sneg iz beljakov in stepeno smetano. Maso vlijemo v pekač, nato pa po njej razpore-dimo še suhe slive. Pečemo približno 45 minut pri 2000 Celzija. Kašo lahko ponudimo tako toplo kot hladno.Proso je bilo v starih časih ena glavnih jedi. To nam pove tudi pregovor:“Mlečna kaša, mati naša in otročja sladka paša.”

Mojca Ponikvar, UO DPŽ Škocjan

V petek, 2. julija 2010, po prireditvi Škocjan poje in igra, nas je na prireditvenem prostoru pred občinsko stavbo v Škocjanu pozno v noč zabaval domači ansambel Pogum. Potekala je tudi razglasitev rezultatov fotografskega natečaja Občine Škocjan in

Knobleharjevo 2010

podelitev nagrad za 1., 2. in 3. mesto ter predstavitev stojnice Društva podeželskih žena Škocjan, Društva podeželskih žensk Bučka in stojnica Čebelarskega društva Šmarjeta – Škocjan. Po-deželske žene iz Škocjana so se na stojnici predstavile z jedmi iz prosene kaše, podeželske ženske iz Bučka pa z mlečnimi jedmi. Čebelarsko društvo Šmarjeta – Škocjan je na odru predstavil njihov član g. Gorenc, ki je na ogled in možen nakup postavil svoje medene izdelke.


Večer z ansamblom Pogum


Knobleharjevo 2010

Občina Škocjan je ob praznovanju občinskega paznika KNO-BLEHARJEVO 2010 objavila fotografski natečaj na temo: »Na-ravna in kulturna dediščina Občine Škocjan«.Ideja natečaja je bila poskušati s svojimi fotoaparati ujeti v večnost in zapisati trenutke, motive, razglede in druge zanimivosti, značil-nosti in lepote naravne in kulturne dediščine Občine Škocjan.Fotografski natečaj je bil odprt od začetka maja do 11. junija 2010, objavljen je bil v občinskem glasilu Naši koraki, na sple-tni strani Občine Škocjan ter promoviran preko spletnih obvestil TIC-a Škocjan.Fotografi je je petčlanska komisija ocenjevala glede na tehnično dovršenost, izvirnost in vsebinsko povezanost s temo natečaja. Razglasitev rezultatov Fotografskega natečaja je potekala v petek, 2. julija 2010, na prireditvenem prostoru pred občinsko stavbo v Škocjanu.Utemeljitev za podelitev nagrad na fotografskem natečaju Občine Škocjan 2010 na temo »Naravna in kulturna dediščina Občine Škocjan« je sledeča:Komisija za pregled in oceno prispelih fotografi j se je sestala v ponedeljek, 14. junija 2010, v sejni sobi Občine Škocjan. Z ude-ležbo na fotografskem natečaju, na katerem je vsak avtor lahko sodeloval z največ petimi barvnimi ali črno-belimi fotografi jami, so bili člani komisije zadovoljni in so ugotovili naslednje:Med prispelimi fotografi jami, ki so vse ustrezale temi natečaja, so kompozicijsko, predvsem pa po tehnični dovršenosti izstopale vse fotografi je enega avtorja, zato smo se odločili, da ga izpostavimo, ker bi sicer drugi udeleženci ne bili deležni nagrad in s tem tudi potrebne spodbude za delo naprej.Komisija v sestavi: predsednika Petra Giodanija – amaterskega fotografa in pozna-valca izvedb fotografskih natečajev, članov: Metke Prah Zupet – arhitektke, Ferenca Csernika – umetnika, Andreja Herakoviča – amaterskega fotografa in sodelavca Občinske uprave ter Mateje Robek Zaletelj – sodelavke Občinske uprave Občine Škocjan se je tako odločila, da prejme:

prvo nagrado v vrednosti 300 EUR za serijo slik Slavko Jalovec, pri čemer je bila komisija mnenja, da je zmagovalna fotografi ja fotografi ja Jezero Štrit, ki nas je navdušila s svojo preprostostjo in čistostjo kompozicije, izostrenostjo in lepoto samega motiva. Občudovanja vredne pa so tudi fotografi je z drugimi zgodbami: Novo leto, na kateri je avtor enkratno ujel neponovljiv trenutek novoletne noči na Bučki, Cerkev sv. Kancijana, kjer vidimo ne-verjetno svetlobo cerkvenega korpusa, svetlobo sveč in cerkveni odsev v modrini večera. Fotografi ja Cerkev sv. Matija na Bučki

Fotografski natečaj Občine Škocjan 2010je svojevrstno dokumentiranje tega sakralnega objekta, saj avtor uspe izostriti vse fronte, zanimiva in tehnično zahtevna pa je tudi nočna fotografi ja Geoss-a.

Drugo nagrado v vrednosti 150 EUR se je komisija odločila po-deliti avtorju Gregorju Povšetu za sliko Križ na veliki ponedeljek, na kateri tvori križ skupaj z neponovljivo svetlobo sončnih žarkov izza oblaka zanimivo kompozicijo in simboliko.

Tretjo nagrado v vrednosti 50 EUR pa je prejela Petra Kic, in sicer za fotografi jo Leteča štorklja. Fotografi ja predstavlja zanimiv in za fotografi ranje težak motiv, saj je avtorici uspelo »ujeti« štorkljo v letu precej od blizu. Tehnično je slika nekoliko šibkejša, vendar smo ob enkratnosti motiva upoštevali, da vsi fotografi nimajo vr-hunske fotografske opreme.Izmed vseh fotografi j sodelujočih avtorjev je komisija naredila tudi širši izbor in predstavila vse najboljše izdelke, ki si jih je možno ogledati tudi v novo obnovljenem prostoru Metelkovega doma. Nagrajene fotografi je pa si lahko ogledate v barvah na predzadnji strani Naših korakov. Avtorji izbranih fotografi j, ki so objavljene na razstavi, so prejeli praktično nagrado, in sicer:Petra Lekše za fotografi ji z naslovom Lastovka razpeta med ne-bom in zemljo in Sončni zahod nad Vinjim vrhom, Sandra Mur-gelj za fotografi jo z naslovom Načenjanje časa in Helena Murgelj za fotografi jo z naslovom Lepota škocjanske noči.Vsem sodelujočim se zahvaljujemo za sodelovanje in za možnost, da z njihovimi deli razpolagamo za promocijske namene Občine Škocjan. Že zdaj pa vse, posebej pa že udeležene, vabimo k po-novnem sodelovanju tudi v prihodnosti.

Mateja Robek Zaletelj, OU Občine Škocjan in Metka Prah ZupetFoto: Tanja Staniša OU Občine Škocjan


Knobleharjevo 2010 - šport

Nogometni turnir Občine ŠkocjanŠportno društvo Škocjan (NK Jurij in NK Grmovlje) je za praznik Občine Škocjan v soboto, 03. 07. 2010, organiziralo nogometni turnir na igrišču v Grmovljah. Sodelovalo je le 5 ekip, a dobrih tekem v duhu fair playa kljub temu ni manjka-lo. Sodelovali sta domači ekipi iz Grmovelj, NK Jurij in NK Grmovlje, ŠD Bučka, Bučka veterani ter ekipa ŠD Asi Bramac 90-Instalacije Dulc.Vse ekipe so igrale z vsako in po napetih ter izenačenih tekmah je največje število točk osvojila ekipa ŠD Asi Bramac 90-Insta-lacije Dulc, ki so tudi obranili lanskoletni naslov. Drugo mesto je osvojila ekipa NK Grmovlje, tretje pa ekipa NK Jurij. Vse tri ekipe so prejele pokale, prvouvrščena ekipa pa še Prehodni pokal Občine Škocjan.Vsem udeležencem se zahvaljujemo za sodelovanje in dobro družbo!

Boris Cvelbar, ŠD Škocjan

Ribiško tekmovanje za pokal Občine Škocjan V soboto, 03. julija 2010, smo ribiči pod pokroviteljstvom Občine Škocjan organizirali že 13. tekmovanje v lovu rib, ki je potekalo na Radulji. Zbrali smo se ob 7.00 uri na bencinski črpalki v Dolnji Stari vasi, kjer smo opravili žrebanje lovnih mest in bili deležni kratkega pozdravnega nagovora župan Ob-čine Škocjan g. Antona Zupeta. Tekmovanja se je udeležilo 21 tekmovalcev, samo tekmovanje pa je trajalo od 8.30 ure do 11.30 ure. Po končanem tekmovanju smo opravili tehtanje ulova, nato pa smo se vsi odpravili na prireditveni prostor pod šotorom, kjer smo dobili malico. Ob 13.30 uri je sledila še raz-glasitev rezultatov; pokale najboljšim sta podelila župan Obči-ne Škocjan g. Anton Zupet in predsednik pododbora Kronovo RD NM g. Franc Liberšar. Prehodni pokal Občine Škocjan je tako letos osvojil Robert Metež. Po razglasitvi najboljših pa smo ob hladni pijači nadaljevali druženje.

1. mesto – Robert Metež (4700 gramov),2. mesto – Rafko Teropšič, ml. (1970 gramov),3. mesto – Anton Mojstrovič (400 gramov).

Franc Liberšar, predsednik pododbora Kronovo RD NMFoto: Tanja Staniša OU Občine Škocjan

Srečanje rokometašic

V okviru občinskega praznika »Knobleharjevo 2010« je Rokome-tni klub Škocjan pripravil in izpeljal aktivno športno srečanje ro-kometašic – članic kluba. Na igrišču Osnovne šole Frana Metelka Škocjan se je v sobotnem dopoldnevu zbralo preko dvajset igralk iz selekcij, ki so za RK Škocjan nastopale v tekmovalnih sezonah od leta 1996 do leta 2006. Ker večina ni več tekmovalno aktivna, so v medsebojnem merjenju ekip mešanih generacij obudile pri-tajeni tekmovalni duh ter izkazale, da še vedno dobro obvladajo rokometna znanja in tehniko.V ekipnem duhu je športnim aktivnostim sledilo popoldansko druženje, ki je omogočilo medsebojno spoznavanje, bolje rečeno obujanje nekdanjih skupnih ciljev in želja na športni poti, ki se pri nekaterih že prepleta z družinskim življenjem in materinstvom. Druženje je dalo tudi podlago za dogovore o nadaljnjem delo-vanju Rokometnega kluba Škocjan, ki je v petnajstem letu od formalne ustanovitve na prelomnici v smislu oblikovanja nove igralske baze, kar pomeni delo z mladimi. To pa je področje, kjer udeleženke srečanja lahko v veliki meri mladim podajo svoje zna-nje in izkušnje.

Stane Čelesnik, RK Škocjan


koledar prireditev

NAZIV PRIREDITVE DATUM IN URA

KRAJ IZVAJANJA ORGANIZATOR INFORMACIJE OPIS PRIREDITVE

PRIKAZ ORANJA S KONJI NA STAR NAČIN

julij 2010 Osrečje Konjerejsko društvo Škocjan

Nikolaj Oberč: 040 200 706

Prikaz oranja z več pari konj.

KRVODAJALSKA AKCIJA

četrtek, 22. 07. 2010, od 8.00 do 12.00 ure

telovadnica OŠ Frana Metelka Škocjan

Območno združenje Rdečega križa Novo mesto - KORK Škocjan

PRVI NOGOMETNI TURNIR ZA POKAL KS BUČKA

sobota, 31. 07. 2010, ob 8.00 uri

igrišče na Štritu ŠD Bučka Bojan Arh: 040 530 370

GASILSKA VESELICA sobota, 31. 07. 2010,ob 20.00 uri

igrišče pri gasilskem domu v Dobravi

PGD Dobrava Vinko Gradišar: 041 392 341

Vrtna veselica z dobro glasbo in hrano, ansambel Rubin.

MLAČEV ŽITA sobota, 07. 08. 2010, ob 7.00 uri

Zagrad, park Zagraški log

Turistično društvo Zagrad

Franci Kocjan:031 658 114

Etnološka kulturna prireditev, tradicionalni način mlačenja žita.

POHOD S KONJI NA GORJANCE

sobota, 14. 08. 2010

Škocjan - Trdinov vrh

Konjerejsko društvo Škocjan

Franci Zupančič: 031 575 161

Pohod s konji.

ORG

ANIZ

ATO

RJI S

I PRI

DRU

ŽUJE

JO P

RAVI

CO

DO

SPR

EMEM

BE.

Koledar prireditev in dogodkov v OBČINI ŠKOCJANza JULIJ in AVGUST 2010

OSNOVNA ŠOLA FRANA METELKA ŠKOCJAN

OBVEŠČA VSE UČENCE

DA SE BO POUK PRIČEL

v sredo, 01. 09. 2010, ob 8.00 uri.

Prvošolci začnejo s poukom ob 10.00 uri.

Učenci vozači se pripeljejo v šolo z drugimi vožnjami šolskega avtobusa, ki bo vozil po enakem voznem redu kot preteklo šolsko leto.

Prvi šolski dan bo pouk trajal do 11.25 ure. Podaljšanega bivanja ta dan ne bo.

Učiteljice in ostali delavci Podružničneosnovne šole Bučka

OSNOVNA ŠOLA FRANA METELKA ŠKOCJAN PODRUŽNICA BUČKA

OBVEŠČA VSE UČENCE2., 3., 4. in 5. razreda,

DA SE BO POUK NA PODRUŽNIČNI OŠ BUČKA PRIČEL

v sredo, 01. 09. 2010, ob 7.30 uri.

Prvošolci začnejo s poukom ob 9.00 uri.

Učenci vozači se pripeljejo v šolo z drugimi vožnjami šolskega avtobusa, ki bo vozil po enakem voznem redu kot preteklo šolsko leto. S seboj prinesite šolske copate.

Prvi šolski dan bo pouk trajal do 11.25 ure. Podaljšanega bivanja ta dan ne bo.

Učiteljice in ostali delavci Podružničneosnovne šole Bučka


ZahvalaZahvaljujemo se sponzorjem in vsem, ki ste sodelovali pri organizaciji prireditev v okviru praznika Občine Ško-cjan – KNOBLEHARJEVO 2010. Vsem, ki ste nastopali, delali, organizirali in pomagali pri izvedbi številnih kul-turnih, športnih in zabavnih prireditev, se zahvaljujemo za vaš čas, trud in angažiranost. Dobra udeležba občank in občanov Občine Škocjan na prireditvah je potrdila, da so prireditve ob prazniku Občine Škocjan lepo uspele.

Župan in Občinska uprava Občine Škocjan

Praznovanje praznika Občine Škocjan KNOBLEHARJEVO 2010 so poleg Občine Škocjan omogočili: • OSNOVNA ŠOLA FRANA METELKA ŠKOCJAN, Škocjan 51

• INVEST BIRO, Novo mesto, d. o. o., • AVTOPREVOZNIŠTVO ŠRAJ FRANC, s. p., • M OZAIK IVAN AVGUŠTIN, s. p., • REKLAMNA AGENCIJA NOUA, d. o. o., • IKA-UM, Kamnoseštvo, Franc Kocjan, s. p.,

• EMJ, Elektroinštalacije, d. o. o.,• VRTNARSTVO IN CVETLIČARSTVO Irena Zupančič Cemič, s. p.,• VEOLIA TRANSPORT SLOVENIJA,• TISKARNA JORDAN, Krško,• ANNI d. o. o.,• LESTRA STRAŽA, d. o. o.

Izvedbo Kiparske kolonije Škocjan 2010 je omogočila Občina Škocjan

in sponzorji

Knobleharjevo 2010


V soboto, 3. julija, je v krožišču Goriška vas – Zloganje – Ško-cjan potekalo odprtje prvega rondoja v Občini Škocjan. Odprtje smo obeležili s krajšim kulturnim programom, blagoslovom in slavnostnim prerezom traku. Kulturni program so poleg učencev Osnovne šole Frana Metelka Škocjan, ki so se predstavili z reci-tacijami, popestrili tudi harmonikarji Glasbenih storitev TINA. Občini Škocjan je uspelo evropska sredstva sofi nanciranja prene-sti v leto 2010, tako je bila omogočena izgradnja krožišča v okviru projekta Rekonstrukcije ceste v Goriško vas–Zagrad–Velike Polja-ne–Zbure. Izvajalec Jakl, d. o. o., je z deli po projektu BTI Roga-ška Slatina pričel 02. 04. 2010 in končal 20. 05. 2010. Velikost celotne investicija je 93.000,00 €.

Odprtje rondoja je bilo še dodatno kulturno obarvano, saj smo na kamnitem masivu ob krožišču odkrili v masiv vklesani relief, na katerem so upodobljeni konji slovenske hladnokrvne pasme. Relief je plod dela udeležencev letošnje Kiparske kolonije Škocjan 2010. Po odprtem in blagoslovljenem krožišču so se prvi zapeljali v družbi zapravljivčka in konjske vprege župan, udeleženci kiparske kolonije in gostje, ki so se udeležili odprtja krožišča.


Knobleharjevo 2010

Natečaj Kiparske kolonije Škocjan 2010Občina Škocjan je ob praznovanju občinskega praznika KNO-BLEHARJEVO 2010 v sklopu izvedbe Kiparske kolonije Ško-cjan 2010 razpisala kiparski natečaj na temo: »Ukles reliefa s krajevno tematiko za krožišče Goriška vas – Zloganje – Ško-cjan«.Ideja natečaja kiparske kolonije je bila poiskati krajevno tema-tiko za ukles le-te v kamen pri krožišču Goriška vas – Zloganje – Škocjan.Natečaj je bil objavljen v občinskem časopisu Naši koraki in na spletni strani Občine Škocjan ter promoviran preko spletnim obvestil TIC-a Škocjan.

Obrazložitev komisije za izbor motiva za reliefob krožišču:Komisija v sestavi Francija Kocjana, Ferenca Csernika in Metke Prah Zupet je do 21. junija 2010 prejela dva predloga in še enega po preteku roka, vse predlagateljice (Maja Tramte, Metka Prah Zupet in Vida Andrejčič) pa so za ukles predlagale različne mo-tive s konji, za poživitev pa ga. Vida tudi ptice. Ker na kamnito steno, kot se nahaja v naravi, noben motiv ne bi bilo možno glede na napake v kamnitem masivu neposredno umestiti ali pa sama risba motiva ni bila tehnično zadostno izpiljena in dode-lana, se je komisija odločila, da se z ustrezno risbo avtohtonih konj slovenske hladnokrvne pasme le-te primerno predstavi zna-čajsko in tudi glede na telesne značilnosti. Za ustreznost izrisa večkrat predlaganega motiva je prevzela odgovornost komisija in po predlogah Ferenca Csernika in Metke Prah Zupet izdelala osnutek z motivi konj. Le-tega se je prerisalo na prosojnico in s pomočjo grafoskopa na predvečer začetka Kiparske kolonije Škocjan 2010 preneslo na kamniti masiv ob krožišču. Nagrada, ki je bila razpisana, se zato ni podelila, so pa udeleženke natečaja v zahvalo za udeležbo prejele praktično nagrado.

Mateja Robek Zaletelj, OU Občine Škocjan in Metka Prah Zupet

Odprtje prvega rondoja v Občini in odkritje reliefa


Knobleharjevo 2010 - kultura

Kiparska kolonija Škocjan 2010

Ob praznovanju občinskega praznika smo v Občini prvič v ta-kšnem obsegu organizirali in tudi uspešno izvedli kiparsko ko-lonijo, ki smo jo poimenovali Kiparska kolonija Škocjan 2010. Na pobudo Turističnega društva Zagrad in njihovega predsednika Francija Kocjana, ki je že nekaj preteklih let organiziralo kamno-seško-kiparsko delavnico, se je letos porodila ideja, da se izvede kiparska kolonija, v okviru katere se naredijo izdelki, ki bodo ostali v lasti Občine Škocjan. Tako je bila v času od torka, 29. junija 2010, do sobote, 3. julija 2010, v sodelovanju s Turističnim društvom Zagrad in OŠ Frana Metelka Škocjan izvedena kiparska kolonija. Teme kolonije so bile:- spominsko obeležje Franu Metelku (kamen),- ukles reliefa s krajevno tematiko v krožišču Goriška vas – Zloganje – Škocjan (kamen) in- hribovski garač (les – oreh).

Tako so kamnoseki in kiparji ustvarili na podlagi ideje ge. Kristi-ne Resnik, grafi čnih predlog Vide Cizel in načrta Francija Kocja-na spominsko obeležje Franu Metelku v obliki odprte knjige, na kamniti masiv ob rondoju izklesali relief z motivom avtohtonih konj po izdelani predlogi Ferenca Csernika in Metke Prah Zupet, kipar Alojz Rak pa je iz oreha ustvaril kip Hribovskega garača,

Rudi Škof pa njegovo družico, razpelo … Garač in njegova ženica bosta dobila ustrezno mesto v etnološkem parku Zagraški log.Ob tej priložnosti je izšla tudi brošura z istoimenskim naslovom Ki-parska kolonija Škocjan 2010, v kateri so zajeti vsi podatki o ko-loniji, navedeni udeleženci kolonije in sponzorji. Podane pa so tudi zelo zanimive ocene del, ki jih je naredil umetnostni zgodovinar in muzejski svetovalec Dolenjskega muzeja g. Jožef Matijevič in so ob-javljene v nadaljevanju ter nagovora ravnateljice OŠ Frana Metelka Škocjan Irene Č. Peterlin in župana Antona Zupeta, ki je zapisal:

»Spoštovane, spoštovani!

Pri gradnji šole v letu 2005 smo predvidevali spomenik Franu Metelku, vendar smo naleteli na navidez nepremostljivo oviro, saj takrat in vse do zdaj še ni bila odkrita kakršnakoli njegova upodobitev. Kljub temu smo že pri zunanji ureditvi okolice šole predvideli in uredili temeljni podstavek za njegovo obeležje.Letos, ko teče 150 let od Metelkove smrti, pa so bile na videz nepremostljive ovire premagane, samo dva prava vrelca idej sta se morala »pojaviti«. Prvi je g. Franci Kocjan, ki je že nekaj let pri-rejal kamnoseške delavnice ob občinskem prazniku – KNOBLE-HARJEVEM. V njem je namreč dozorela ideja, da bi kamnoseške delavnice lahko prerasle v kiparsko kolonijo, v okviru katere bi


Knobleharjevo 2010

umetniki in kamnoseki upodobili odprto knjigo z vklesano zna-čilno Metelkovo mislijo (po ideji ge. Kristine Resnik). Izbrano je bilo njegovo življenjsko vodilo oz. izrek: »VSE ZA LJUBO SLO-VENŠČINO«, in sicer zapisano v metelčici in latinici. Drugi vrelec idej je g. Ferenc Csernik, ki je kot slikar in pozna-valec človeške duše in značajev na podlagi opisov in zapisov o Metelku naslikal njegov portret, sedaj pa ima veliko željo, da bi iztesal tudi njegov spomenik iz posušenega kostanja, ki še sto-ji pred Metelkovim domom. Njegovo snovanje z navdušenjem spremljam in podpiram.Včasih smo ujetniki svojih predstav, da je samo določena pot mo-žna, ko pa vstopimo v svet umetnosti, je možnosti bistveno več, ker je umetnost bližje Bogu. Gospod Csernik je zelo enostavno pojasnil, da tudi Jezusa ni nihče upodobil za časa življenja, a pri vseh upodobitvah vsakdo ve, kdo je upodobljen. V krožišču cest so se za ukles v kamen v vseh poslanih predlogih pojavili motivi konj in samoumevno je postalo, da bo reliefna upodobitev predstavljala konje, ki nekako skrivnostno povezuje-jo Zloganje s Tičnico, dolino ob Dolskem potoku ter cerkvico v Goriški vasi, kjer vsako leto na Štefanovo blagoslavljamo konje ... Ko se je iskala rešitev za upodobitev konj, kar ni lahka naloga, je s svojimi predlogi prav tako pomagal g. Csernik. Nenadoma je postalo jasno, da moramo upodobiti avtohtono slovensko hla-dnokrvno pasmo in kar se da dobro pokazati telesne značilnosti in značaj tega konja: delavnost, krotkost, razum, ljubeznivost … Spoštovani in spoštovane, naj vam bodo omenjena dela v veselje in spodbudo, da tudi mi včasih prestopimo magično mejo, ko začutimo, da smo ujetniki materialnega in znanega.«

Anton Zupet, župan

ZahvalaUpravni odbor TD Zagrad se ob priložnosti izvedbe Kiparske kolonije Škocjan 2010 zahvaljuje vsem, ki ste sodelovali ali ka-korkoli pomagali, da je ta projekt uspel. Prisrčna hvala.

Franci Kocjan, predsednik TD Zagrad,

Za uspešno izvedbo kiparske kolonije Škocjan 2010 gre posebna zahvala Franciju Kocjanu, duši in motorju kiparske kolonije, ki je tokrat pustila Občini Škocjan poseben in trajen pečat. Ob za-ključku Kiparske kolonije Škocjan 2010, ki smo jo obeležili na prireditvenem prostoru pred občinsko stavbo v Škocjanu v sobo-to, 3. julija 2010, smo se s skromno pozornostjo zahvalili vsem udeležencem kolonije, ki se jim za njihov trud in vztrajnost ter vzdržljivost (sonce je namreč v tistih dneh zelo pripekalo) zahva-ljujemo tudi na tem mestu. Da so izdelki dobili končne podobe, gre zahvala mentorjema Franciju Kocjanu in Danilu Rovanu. Reliefno upodobitev konj ob krožišču so ustvarili: Marjan Brodar, Franci Kocjan, Slavko Likar, Ivan Lozej, Verena Novak, Jože Pe-ljhan, Marjan Rovtar in Kristina Rožman. Pri izdelavi spominskega obeležja pri šoli v čast Franu Metelku pa so sodelovali: Majda Bajc, Zorana Baša, Rado Čepič, Simon Črmelj, Božena Grželj, Franci Kocjan in Danilo Rovan. Za kip Hribovskega garača je idejo in samo izdelavo izvedel Alojz Rak v sodelovanju z Rudijem Škofom, ki je dopolnil kip garača z upodobitvijo zgarane ženice.Za sodelovanje se zahvaljujemo tudi ravnateljici OŠ Frana Metel-ka Škocjan ge. Ireni Čengija Peterlin ter šolski kuhinji, ki je poleg TD Zagrad poskrbela za prehrano udeležencev kolonije. Za podporo pri izvedbi kolonije pa se zahvaljujemo tudi sponzor-jem: Kamnoseštvu IKA-UM, Franc Kocjan, s. p., Kamnoseštvu Jenič Janez, s. p., Instalacijam Dulc, d. o. o., Optiki Poljšak in Ekološki kmetiji Kastelic.

Mateja Robek Zaletelj, OU Občine Škocjanin Metka Prah Zupet

Foto: Jožica Škof in Franci Kocjan


Knobleharjevo 2010

Umetnostne ocene kiparskih stvaritev g. Jožefa MatijevičaČlovek je že od pradavnine krasil svoja bivališča in v njihovi ne-posredni bližini postavljal znamenja z namenom, da bi se naravi zahvalil za njene darove, ki so mu omogočili preživetje in da bi pomiril silovitost njenih štirih osnovnih elementov: vode, ognja, zemlje in zraka, ki so ga nenehno ogrožali. Ko si je sprva z lovom in kasneje s poljedelstvom zagotavljal svoj obstoj, so tudi vsakdanji uporabni predmeti začeli dobivati okrasne prvine, kar je naše pred-nike vzpodbudilo k umetniškemu ustvarjanju kot najvišji vrednoti človekovega duševnega razvoja. Najbrž vsi soglašamo, da so za napredek lokalne skupnosti potrebne naprave in objekti, ki omogočajo njeno gospodarsko dejavnost, ven-dar pa njeni udje ne potrebujejo le trgovin in prometnih povezav, šol, sakralnih objektov, upravnih in zdravstvenih ustanov in teleko-munikacij. Res je, da je vse to neobhodno potrebno za udobno in človeka dostojno življenje, ki pa bi bilo brez umetniško-ustvarjalnih pobud plehko in prazno. In ravno takšno praznino lahko zapolnijo kulturne prireditve, kot je letošnja kiparska kolonija, ki sovpada s praznovanjem škocjanskega občinskega praznika. V vrtoglavem rit-mu vsakdanjega življenja preveč lahkotno pozabljamo na duhovne vrednote, na srečo pa so med nami tudi takšni posamezniki, ki teh vrednot ne prezrejo, zato je prav in se spodobi, da sta v tem prilo-žnostnem besedilu posebej omenjena župan Občine Škocjan Anton Zupet ter gonilna sila celotnega projekta gospod Franci Kocjan.Kiparska kolonija je po vsebinski zasnovi zajemala tri ločene pro-jekte, ki so jih tokrat uresničili izključno samouki kiparji in klesarji. Njihove dolgoletne strokovne izkušnje in pridobljeno znanje se je uspešno odrazilo v monumentalnem fi guralnem reliefu z upodo-bitvijo skupine konj, ki je bila po obsegu del in po številu izvajal-cev najobsežnejši del zastavljene naloge, kiparsko klesarski izdelek v obliki knjige je posvečen Franu Metelku in bo imel častno mesto na platoju Osnovne šole Frana Metelka Škocjan, ki nosi njegovo ime, tretji del vsebinske zasnove pa dopolnjuje podoba »garača«, brezimnega kmečkega proletarca, ki že stoletja simbolizira delovne in moralne vrednote podeželskega človeka.Delovno vzdušje na koloniji je bilo izjemno, ustvarjalni nemir je bilo čutiti že pri sami pripravi, ko so ustvarjalci postavljali oder in senčnike (sonce je namreč neusmiljeno pripekalo) in se vneto dogovarjali o strategiji izdelave reliefa, ki je v svoji končni podobi izžareval duh kolektivne ustvarjalnosti in naglašal tisto raven, kjer se delo posameznika zlije v estetsko celoto. Litotaminjski apnenec, usedlinska kamenina miocenskega morja, je na svojo površino spre-jel podobo plemenitih živali, ki v tem prostoru tukajšnjim ljudem že stoletja pomenijo ponos, oporo in blagostanje. Prej omenjena infrastruktura je v elementu cestne povezave na škocjanskem kro-žišču tako ob svoji praktičnosti in funkcionalnosti dobila še trajno estetsko podobo, ki jo v skupinski upodobitvi konj ponazarja pre-tehtana in likovno dognana kompozicija.Simbolni pomen konja je široko razvejan in večplasten, kajti ta iz-jemna žival ni primerljiva z nobeno drugo, saj je obenem jezdna žival, vozilo in ladja in zato neločljivo in usodno povezan s člove-kom. Med njima se je skozi tisočletja razvijal poseben odnos, ki je temeljil na specifi čni medsebojni odvisnosti. Konji so odigrali izjemno vlogo v človeškem razvoju in obstoju tako v miru kot v vojnih spopadih, krojili so usodo tako malih plemenskih skupnosti

kot tudi velikih svetovnih imperijev, zato so jih z enako mero čislali in spoštovali preprosti ljudje in nič manj tudi kronane glave. Konji pomembnih vladarjev in slavnih vojskovodij so se zaradi svojih izje-mnih lastnosti trajno vpisali v človeško zgodovino. Arhetipski konj je kot pravzor predstavljal potomca noči in skrivnosti, odločal je o življenju in smrti, kar ga povezuje z ognjem, ki uničuje in ob enem predstavlja bleščeč uspeh ter z vodo, ki hkrati hrani in duši. Silovi-tost njegovega galopa ga pripravi do tega, da slepo dirja sredi belega dne, medtem ko konjenik budno pazi, da ga pripelje do želenega cilja. Toda ponoči, ko konjenik postane slep, prevzame konj vlogo vidca in vodnika: tedaj neodvisno poveljuje, saj edino on zmore prestopiti prag skrivnosti, ki je nedostopna našemu razumu. Če se konj in jezdec spreta, se dirka sprevrže v norost in pogubi oba, v harmoničnem odnosu pa se njuna pot zaključi z zmagoslavjem. Drugi del zastavljenega projekta je potekal v senci Kocjanovega ko-zolca v Zagradu, kjer se je skupina ustvarjalcev lotila spominskega obeležja Franu Metelku v obliki masivne knjige, izdelane iz kredne-ga apnenca, kakovostne avtohtone dolenjske kamenine. Na ta način so hoteli simbolično ponazoriti njegov velik doprinos razvoju in iz-popolnjevanju slovenskega jezika. Ta izjemni domoljub, humanist in poliglot je bil med drugim tudi pobudnik novega črkopisa, zato so se avtorji odločili, da spomin nanj ovekovečijo z njegovim znanim izrekom »VSE ZA LUBO SLOVENŠČINO« vklesanim na straneh odprte knjige, ki je na eni strani napisan v metelčici, na drugi pa v aktualnem slovenskem črkopisu; obema stranema pa so dodali še okras v obliki lipovega lista, ki izraža Metelkovo neizmerno ljubezen do slovenskega jezika in brezpogojno pripadnost svojemu narodu. Iz orehovega debla, ki se je že leta sušil ob kozolcu, pa je pod spre-tnimi rokami kiparja Alojza Raka nastala skulptura »garača«, celo-postavna ekspresivna podoba kmečkega človeka, ki že čuti težo let, vendar jim vztrajno in trmasto kljubuje. Oprtan z nahrbtnikom in opremljen z orodjem se odpravlja po vsakodnevnih opravkih, ki jih je vajen že od rane mladosti. Podoba na preprost in zgovoren način v sebi združuje karakteristični značaj dolenjskega kmeta, ki v potu svojega obraza že stoletja obdeluje zemljo in si z garanjem in odre-kanjem iz dneva v dan pribori kos kruha zase in za svojo družino. Dopolnilo k tej podobi pa je dodal Rudi Škof, ki je iz istega mate-riala predstavil razbrazdan obraz kmečke starke. Obe leseni skulp-turi bosta na vhodu v krajinski park vsaka na svoj način obogatili pripoved o življenju in delu dolenjskega kmeta, ki ga obiskovalcem parka ponuja etnografsko naglašena vsebina.Udeleženci letošnje kiparske kolonije v Škocjanu so brez dvoma uspešno opravili svoje poslanstvo, saj so v praktičnem uresničeva-nju svojih zamisli našli rešitve v obliki estetskega likovnega izraža-nja, rezultati njihovega dela pa ohranjajo trajno vrednost.

Jožef Matijevič, umetnostni zgodovinar in muzejski svetovalec Dolenjskega muzeja


Knobleharjevo 2010

Odkritje spominskega obeležja Franu MetelkuSpominsko obeležje Franu Metelku je nastalo v okviru Kiparske kolonije Škocjan 2010. Da pa se je ta dogodek odvijal prav le-tos, ni naključje. Kot je v svojem uvodnem pozdravu predstavi-la povezovalka prireditve ga. Tanja Luštek, se bomo v letošnjem decembru, natančneje 27. decembra, spominjali 150. obletnice smrti škocjanskega rojaka, duhovnika, jezikoslovca, profesorja, raziskovalca in prevajalca Franca Serafi na Metelka, 14. julija pa smo praznovali obletnico njegovega rojstva.

Na domači OŠ, ki ponosno nosi Metelkovo ime, so preteklo šolsko leto razglasili Metelkovo leto. Tako so bile mnoge dejav-nosti zaznamovane z Metelkovim pečatom; učenci so pripravili tudi raziskovalno nalogo o Metelku v okviru projekta Turizmu pomaga lastna glava; ob dnevu šole, ki se tradicionalno imenuje Metelkov dan, pa so se odvijale različne delavnice, ki so vsaka na svoj način predstavljale Metelka, njegovo življenje in delo. Tako so se trudili, da bi učenci začutili pomen velikega rojaka, ga spo-znali ter se še naprej s ponosom in zavedanjem imenovali metel-karji. Slovesno odkritje spominskega obeležja Franu Metelku, ki predstavlja masivno knjigo izdelano iz krednega apnenca, kako-vostne avtohtone dolenjske kamenine, je potekala v soboto, 03. julija 2010, ob 12.00 uri pred OŠ Frana Metelka Škocjan. Poleg udeležencev kiparske kolonije so se odkritja udeležili tudi delavci osnovne šole. S svojim nastopom so odkritje spomenika kulturno obogatili: Erika, Katja, Anja, Lea in Jernej s prirejenim besedilom dramske predstave, ki je bila uprizorjena ob kulturnem prazniku ter Katja Ponikvar na fl avti.

Mateja Robek Zaletelj, OU Občine Škocjan

Zahvala OŠ Frana Metelka ŠkocjanOsnovna šola Frana Metelka Škocjan se zahvaljuje vsem, ki ste pomagali pod vodstvom kamnoseka Francija Kocjana, dona-torja avtohtonega dolenjskega kamna, pri postavitvi spomin-skega obeležja Franu Metelku pred šolo. Prav tako se zahvaljuje tudi Kamnoseštvu Jenič, ki je sponzoriralo material in izdelavo granitnega napisa OSNOVNA ŠOLA FRANA METELKA ŠKOCJAN na šolskem pročelju.

Irena Čengija Peterlin, ravnateljica

Prihod starodobnikov

Ob KNOBLEHARJEVEM so v soboto, 03. julija, na ogled postavili svoja vozila člani Kluba ljubiteljev starodobnih vozil Mirnske doline »HRAST – TRŽIŠČE«, ki so se predstavili s starodobnimi motorji, avtomobili in vojaškimi vozili ter člani »VW kluba Dolenjske in Bele krajine« s starodobnimi hrošči. Po ogledu starodobnih vozil so se udeleženci odpravili s svo-jimi vozili na panoramsko vožnjo po občini. S »fi čkom« je na čelu kolone vozil župan Anton Zupet, ki se mu je pridružil župan Občine Straža Alojz Knafelj. Peljali so se po trasi: Ško-cjan–Grmovlje–Štrit–Dule–Bučka–Stara Bučka–Zagrad–Kle-novik–Velike Poljane–Zbure–Zalog–Škocjan. Med potjo so se ustavili na Dulah, kjer so jih s pijačo in pecivom postregli člani Krajevne skupnosti Bučka in članice Društva podeželskih žena Bučka ter v Zagradu, kjer so jih pogostili člani Turističnega društva Zagrad.



Knobleharjevo 2010 - gasilstvo

Prireditve ob 110-letnici PGD Škocjan

Gasilska povorkain osrednja slovesnostOsrednja prireditev se je odvijala v soboto, 03. julija, na priredi-tvenem prostoru pri dograjenem in obnovljenem gasilskem domu v Škocjanu s pričetkom ob 17.00 uri, ko je izpred občinske stavbe skozi Škocjan proti gasilskemu domu krenila svečana povorka, v kateri so sodelovali uniformirani gasilci ter gasilska vozila.Za usklajen korak gasilcev v povorki je poskrbela godba na pihala iz Šentruperta.V sklopu proslave in praznovanja visokega jubileja gasilstva v Ob-čini Škocjan, smo svojemu namenu predali tudi težko pričakova-ne in prepotrebne nove prostore gasilskega doma, ki so namenjeni predvsem operativnemu delu. S svojo prisotnostjo so PGD Ško-cjan na dan osrednje prireditve počastili tudi nekateri visoki gosti. Med njimi gospod župan Občine Škocjan, namestnik poveljnika Gasilske zveze Slovenije tovariš Jože Berlec, poslanec državnega zbora g. Ivan Grill ter gospod Stanislav Hočevar, beograjski nad-škof in metropolit, ki je v spremstvu domačega g. župnika novo zgrajene prostore tudi blagoslovil. Tako smo v novih prostorih pridobili prostor za gasilska vozila in gasilsko opremo. Prostor, v katerem so bila do sedaj vozila, vsa gasilska oprema ter osebna in skupna zaščitna oprema naših operativnih gasilcev, bomo opremili z garderobnimi in drugimi omarami, v katerih bo nameščena vsa osebna in skupna zaščitna oprema naše operativne enote. Kot osrednje gasilsko društvo v občini se zavedamo, da moramo biti ob vsakem času in vremenu pripravljeni v najkrajšem možnem času nuditi pomoč pomoči po-trebnim na celotnem območju občine Škocjan. Ob predaji novozgrajenih prostorov v uporabo se velja zahvaliti vsem donatorjem, ki so na kakršen koli način pomagali pri gra-dnji. Posebna zahvala tudi članom PGD Škocjan, ki so pri gradnji prizidka opravili preko pet tisoč prostovoljnih delovnih ur. V za-hvalo smo na proslavi donatorjem in članom gasilskega društva, ki so se s svojim prostovoljnim delom in pomočjo še posebno izkazali, izročili tudi plakete. Po končani proslavi pa smo prazno-vali še pozno v noč na tradicionalni gasilski veselici z ansamblom Vrisk.

Jože Zupančič, PGD ŠkocjanFoto: Petra Kic


Knobleharjevo 2010

Na slovesnosti ob 110-letnici PGD Škocjan in odprtju prizidane-ga in obnovljenega gasilskega doma je prisotne nagovoril predsednik PGD Škocjan Franci Smrekar. Objavljamo povzetek govora po nje-govem izboru.

Z velikim ponosom in zadovoljstvom smo dočakali to visoko obletnico. Prostovoljno gasilstvo, ki je prehodilo pot človeko-ljubnosti, humanitarnosti, pot, ki je bila prepletena z neštetimi požari, naravnimi katastrofami, vojnimi vihrami in je tudi v dana-šnjem času zadržala osnovni in glavni moto našega organiziranja, zasluži vse čestitke. V tem času je bilo nešteto intervencij, nudenja pomoči potrebnim, veselih dogodkov ob naših druženjih, snide-njih in delovnih akcijah. Vse to in še mnogo več sestavlja spomine na naša skupna doživetja. V enajstih desetletjih se je zvrstilo kar nekaj generacij v vrstah članov PGD Škocjan. Vsak je prispeval kamenček v ta žlahtni mozaik. Za vse storjeno, za vse delo, aktiv-nosti, udeležbe na intervencijah, tekmovanjih, vso pripravljenost za sodelovanje in pomoč iskrena hvala. Leta 1980, ob 80-letnici smo slavili pomembno zmago. Zgradili smo gasilski dom in se preselili iz starega gasilskega doma, ki je domoval pri pokopališču, na novo lokacijo v nov gasilski dom, na prostor, ki nam omogoča usposabljanje naših enot, organiza-cijo tekmovanj in drugih prireditev. Čas hitro teče in vedno bolj smo čutili potrebo po dograditvi obstoječega doma. Nove naloge in obveznosti s področja zaščite in reševanja nam nalagajo boljšo tehnično opremljenost, popolnejšo in bolj funkcionalno razpore-ditev prostorov in tehnike v domu. Pred leti smo sprejeli sklep o gradnji prizidka, ki naj bi vse to omogočal. 5. avgusta bo preteklo tri leta, ko smo pričeli z gradnjo temeljev. Vsa gradnja, od temeljev do strehe, je potekala prosto-voljno, z združenimi močmi, v lastni režiji. Vgrajenih je bilo pre-ko 5500 delovnih ur, preko 370 strojnih ur, ogromno prevoznih storitev, obrtniških storitev, podarjenih gradbenih materialov. Pomemben je prispevek Občine Škocjan, ki je imela posluh za potrebe prostovoljnega gasilstva pri zagotavljanju požarnega var-stva v Občini. Vsi skupaj smo imeli ves čas pred seboj zastavljeni cilj, to je dograditev in obnova doma. Gasilskega doma, ki bo v celoti prostorsko zagotavljal vse pogoje za hitro posredovanje ob alarmu. Lahko rečem, da je bila ekipa s predsednikom gradbene-ga odbora na čelu zelo učinkovita, dosledna in strokovna. Kljub težki gospodarski in splošni situaciji, ko je borba za normalno preživetje težka in neizprosna, ko nam vsem zmanjkuje časa in

gre vse samo še skozi denar, je bilo pri naši gradnji čutiti pripa-dnost, medsebojno povezanost in zaupanje. Kadarkoli in kjerko-li smo poprosili obrtnike, podjetnike, podjetja ali posameznike, smo vedno srečali ljudi, ki so bili pripravljeni pomagati, oziroma prispevati. Silna je bila ta moč, ta energija, ki nas je povezovala in krepila. Vsem skupaj velika in iskrena hvala. Hvala drage članice in člani, hvala spoštovani sponzorji. Gasilski dom dograjen in obnovljen naj služi svojemu osnovnemu name-nu – zagotavljanju hitre in visoko strokovne zaščite in reševanju našega premoženja in občanov. Naše enote, naše tekmovalne desetine nam s svojim usposablja-njem in doseganjem lepih rezultatov na tekmovanjih zagotavljajo primerne razvojne dosežke tudi v prihodnje.110 let delovanja in trdega dela je za nami, pred nami pa novo ob-dobje prostovoljnega gasilstva v Škocjanu. Želim in verjamem, da bo s svojim znanjem, organiziranostjo in tehnično opremljenostjo zagotavljalo našim krajanom, našim občanom hitro in učinkovito intervencijo v različnih nesrečah.Duh prostovoljnega gasilstva v našem škocjanskem prostoru naj bo prisoten tudi v prihodnje. Z gasilskim pozdravom Na pomoč!

Franci Smrekar, predsednik PGD Škocjan

Praznovanje ob 110. obletnici PGD Škocjan


Knobleharjevo 2010 - prireditve

Sodelovanje Občine Škocjan ob 110-letnici PGD ŠkocjanVeseli nas, da se je v sklopu KNOBLEHARJEVEGA 2010 odvi-jalo tudi praznovanje 110. obletnice PGD Škocjan. PGD Škocjan je v soboto, 03. julija 2010, ob 17.00 uri organiziralo veliko ga-silsko povorko s številnimi uniformiranimi člani in velikim gasil-skim voznim parkom gasilskih društev naše občine in gasilskih društev sosednjih občin ter prijateljskih gasilskih društev. Parada je potekala ob zvokih šentrupertske pihalne godbe izpred občinske stavbe proti obnovljenemu in dograjenemu škocjanske-mu gasilskemu domu, kjer so udeleženci povorke in vsi gledalci spremljali tudi program ob podelitvi zahval številnim sponzorjem ter priznanj in odlikovanj GZS zaslužnim članom PGD Škocjan. Ob tej priložnosti je Občina Škocjan društvu podarila sodoben računalnik, ki bo PGD Škocjan olajšal delo. Sledilo je še odprtje in blagoslov dozidanega in obnovljenega Gasilskega doma v Škocja-nu. K prerezu traku je predsednik društva Franci Smrekar povabil še predsednika Gradbenega odbora Staneta Čelesnika in župana,

blagoslov objekta pa je ob odprtju opravil msgr. beograjski nadškof Stanislav Hočevar. Občina Škocjan se PGD Škocjan zahvaljuje za prejem posebnega priznanje za fi nančno pomoč, ki jo je zagotovila Občina za dograditev in obnovo škocjanskega gasilskega doma.

Anton Zupet, župan

Dragocenosti življenja so trenutki, ki dajejo zadovoljstvo vsem tistim starejšim občanom, ki so prišli kot vsako leto tudi letos v nedeljo, 04. 07. 2010, na prireditveni prostor. Po sv. maši, ki jo je daroval gospod župnik Damjan Štih, so prisluhnili kulturnemu programu. Z učenci OŠ Frana Metelka Škocjan, ki so bili recitator-ji, pevci, plesalci in instrumentalisti so se trudile ga. Sonja Kovačič, ga. Karmen Oberč, ga. Anka Blatnik Gorenc in ga. Tanja Luštek. »Kako starejši poznate tek sveta, ste dragoceni, saj veste za pravo vrednost stvari in si ne postavljate več gradov v oblakih. Vidite globlje, čutite, kaj in kdo ima svojo notranjo vrednost …« je le del besed, ki jih je uporabila povezovalka prireditve ga. Tanja Lu-štek. Do mnogo življenjskih modrosti in izkušenj sta prišla tudi g. Jože Giodani in ga. Ana Kralj, ki sta bila najstarejša na srečanju. Župan g. Anton Zupet in predstavnici KORK Bučka ga. Ljuba Hočevar in KORK Škocjan ga. Tanja Hočevar so jim čestitali in želeli ponovnega snidenja ter izročili šopka. Da je druženje uspelo, gre zahvala organizatorjem srečanja: Občini Škocjan, KORK Buč-ka in Škocjan, Društvu upokojencev Škocjan, Župnijski Karitas Škocjan, župniji Bučka in Škocjan. Seveda je bil namen druženja starejših z aktivistkami RK, Karitasa in DU srečati se, poklepetati, saj starejši radi pripovedujejo o lepih dogodkih, zaupajo pa nam tudi senčne strani svojega vsakdana. S srečanja odhajajo veseli. Vesele pa smo tudi aktivistke, saj je g. župan našel lepe besede o koristnosti povezanosti med generacijami, zahvalil se nam je za opravljena dobra dela in nas nagradil s kapami. Pred pogostitvijo,

Modrost in izkušnje – srečanje starejših občanov Občine Škocjan

ki je sledila, je ga. Tanja le še dodala: »Nekoč je nekdo dejal, da je mladost nekaj, kar imajo samo mladi in kar cenijo samo starejši, jaz pa dodajam, da znajo mladi ceniti tudi tisto, kar imate vi, to je izvir življenjskih modrost, ki ste jih prekalili v vseh mogočih preizkušnjah, to je vaša preudarnost in potrpežljivost, to je vaš čas, ki si ga vzamete zanje, kadar vas potrebujejo in prav zato se mladi vedno znova radi vračajo k vam. In še nekaj pravijo, napol v šali na pol zares – ko se prične čas šolskih počitnic in čas brez-delja za otroke, takrat nastopi polna zaposlitev za njihove babice, dedke …«

Tanja Hočevar, KORK ŠkocjanFoto: Mateja Robek Zaletelj, OU Občine Škocjan


Knobleharjevo 2010

Ob Knobleharjevem v Škocjanu tudi pritrkovalsko srečanje

V nedeljo, 4. julija 2010, so se ob 15.00 uri v škocjanski farni cerkvi zbrali pritrkovalci iz šestih skupin. Vse navzoče sta na-govorila g. župnik Damjan Štih in župan Anton Zupet, nato pa so se po vrsti odpravili v cerkveni zvonik ter Škocjančanom popestrili in praznično obarvali vroče nedeljsko popoldne. Srečanja so se udeležili pritrkovalci ekip iz Škocjana, Škocjana – Grmovelj, Šentjerneja, Št. Peter – Otočca, Stolnega kapi-tlja – Novo mesto in pritrkovalca iz Rake. Za potešitev žeje in za malico ob koncu srečanja je v soorganizaciji z župnijo in Občino Škocjan poskrbelo Turistično društvo Škocjan pod vodstvom Janje Strašek, ki se je udeležencem na koncu lepo zahvalila za sodelovanje in zato, ker so z lepim zvonjenjem pre-gnali preteče oblake in oddaljeno grmenje. Vse udeležene eki-pe so iz rok župana in g. župnika prejele spominska priznanja, ob zaključku pa so vsi prisotni skupaj zapeli še nekaj pesmi. Zahvala je potrebna tudi Janezu Hočevarju, ki je kot po navadi skupaj s sinom poskrbel za čistočo in urejenost zvonika ter za nemoten potek srečanja.

Metka Prah Zupet

KnobleharjevaLetošnja Knobleharjeva akademija, ki je potekala 5. julija v žu-pnijski cerkvi v Škocjanu, je proslavila 191. obletnico rojstva dr. Ignacija Knobleharja. Njegovo delo je močno zaznamovalo življe-nja ljudi ob Belem Nilu. Ni zaman vedno znova poudarjati, da smo lahko ponosni na našega rojaka. Ena zadnjih pomembnih stvari, ki se nanaša na Knobleharja, je zagotovo razstava v muzeju z naslovom Sudanska misija 1848–1858, Ignacij Knoblehar – mi-sijonar, raziskovalec Belega Nila in zbiralec afriških predmetov. Na ogled so številni predmeti, ki jih je Knoblehar zbral med de-lovanjem na jugu današnjega Sudana, gre pa za eno najstarejših afriških zbirk predmetov nilotskih ljudstev v Evropi.S svojim nastopom nas je počastil Kvartet fl avt Traverso, ki je odlično odigral svoje pesmi. Kvartet, ki ga sestavljajo Mateja Crn-čan, Jasmina Šubic, Tanja Repe in Špela Lampret, deluje od ok-tobra leta 2007 – v tem času pa so dekleta odigrala na številnih koncertih in nastopih. Marca 2010 je Kvartet fl avt Traverso na mednarodnem tekmovanju UPOL-ova svirel osvojil zlato plaketo in se v Spacalovi kategoriji uvrstil na prvo mesto.

Osrednji gost večera je bil slovenski misijonar jezuit pater Jože Grošelj. V svoji predstavitvi nam je podal informacije o začetkih krščanstva v Afriki ter o njegovem delovanju v Zambiji, kjer de-luje že 30 let. Njegova sedanja misijonska postaja v Nangomi ima poleg župnijske cerkve preko 30 podružnic. Na misijonu imajo tudi bolnišnico, kamor prihajajo pomagat prostovoljci iz Sloveni-je. Ob misijonu je nastalo tudi nakupovalno središče in vas.V nadaljevanju sta p. Grošelj in g. župan Anton Zupet ob spre-mljavi fl avtistk prenesla luč in cvetje k žari zemlje iz Neaplja. Nato je sledil prenos cvetja k spomeniku Ignacija Knobleharja pred cer-kvijo. To slovesno dejanje je opravil Janez Halas. Z molitvijo za vse slovenske misijonarje in zaključnim županovim pozdravom smo se razšli z mislijo, da je naše življenje v prvi vrsti poklicanost.

Simona Povše, Literarna sekcija KD dr. Ignacij Knoblehar Škocjan


Knobleharjevo 2010

akademija 2010Gost in slavnostni govornik na Knobleharjevi akademiji slovenski misijonar v Zambiji, jezuit p. Jože Grošelj je poudaril pomen prvega med katoliškimi misijonarji v Afriki – Knobleharja. Omenil je, da so imeli raziskovalci Knobleharjevega kova v tedanjem času pravzaprav zvezdniški status, delovne razmere pa nepojmljivo težke. Ob tej priložnosti pa je tudi župan tako nagovoril prisotne:

Spoštovani, spoštovane!

Ignacij Knoblehar – naš ponos in prihodnost

Pred dvema letoma, 13. aprila 2008, smo bili ob 150-letnici Kno-bleharjeve smrti v Neaplju na grobu našega znamenitega rojaka, že leto poprej pa smo uprizorili dramsko igro Naš Knoblehar. Decembra 2008 nam je v Škocjanu uspelo postaviti čudovit spo-menik njemu v čast, a popolnoma drugače, kot smo si v začetku predstavljali.Oddali smo tudi pobudo za to, da doseže čast oltarja. Zdaj, ko je Alojzij Grozde dosegel to, kar smo mi upali tudi zanj, je tudi to prizadevanje dozorelo v še trdnejši veri, da velikan Knoblehar sodi njemu ob bok. Pravijo, da moramo počakati še na Gnidovca in potem na Barago. Seveda dobi človek brez vere ob takih razpravah čuden občutek trgovine, ali Bog ne daj, politike.Ves čas Knobleharjevega življenja, ko ni bil prisoten in seveda po smrti, pa je bil živ in je tudi še danes živ med nami. Med njegovo mašo na Stopnem se je v takratnem času zbralo več kot 4.000 lju-di, v Celju pa se nas je zbralo 30.000 ob vseh možnostih transpor-ta. V Neaplju so se mu rojaki poklonili kmalu po smrti. 10 let po smrti so mu v škocjanski cerkvi postavili čudovit opis njegovega življenja in dela, ki še danes preseneča z jasnostjo, neposrednostjo in izpovedno lepoto.Nato so potrebovali 60 let oz. 10 let po 1. svetovni vojni v kralje-vini SHS, da so odkrili spominsko obeležje na njegovi rojstni hiši. Deset let kasneje so podali prvi predlog za začetek postopka bea-tifi kacije in nato je izšla med 2. svetovno vojno leta 1942 čudovita knjiga dr. Jakliča, ki se z veliko pretresljivostjo bere še danes. In ponovno, po več kot šestdesetih letih socializma, ko so bile cele generacije ponovno oropane svoje zgodovine, neverjetno odkritje. Dr. Marko Frelih iz Slovenskega etnografskega muzeja v Ljublja-ni je po letih trdega dela in raziskovanja lani pripravil o njem in njegovem delu razstavo Sudanska misija 1848–1858 in enako poimenovano monografi jo.Knoblehar je enostavno presegel vsako omejenost, pa naj bo to ju-goslovanstvo ali kakršnokoli postavljanje mej v duhu ali kako dru-gače. Bil je več kot svetovljan, njegov pogled je bil univerzalen, v duhu brez časa in prostora. Zato je tako izjemno blestel med svojim delovanjem v Afriki in nas postavil v samo središče svetovnega raz-iskovalnega dogajanja. Imam občutek, da Knobleharjev duh zagori vedno, ko padajo meje in se podirajo zidovi ideoloških delitev.Že večkrat je tudi po več generacij dolgo Ignacijev duh tlel pod pepelom zgodovinske pozabe in vendar vedno znova svobodno zagori njegov PLAMEN in njegov POGUM. V zavesti ljudi vseh časov zagori kot veličastno odkritje in temelj naše samozavesti.

Anton Zupet, župan

Slavnostna seja Občinskega sveta Občine Škocjan

Na sam občinski praznik, v torek, 6. julija 2010, ko praznu-jemo obletnico rojstva našega velikega rojaka, misijonarja in raziskovalca Belega Nila dr. Ignacija Knobleharja, je potekala slavnostna seja Občinskega sveta Občine Škocjan. V spomin na njegovo delo in dosežke dostojno ovrednotimo tudi uspehe tistih žena in mož, ki širijo ugled Občine Škocjan zunaj njenih meja, ali s svojim delom opravljajo poslanstvo na različnih po-dročjih znotraj občinskega prostora in s tem bistveno prispe-vajo k višji kakovosti življenja občanov in občank, zaposlenih ter obiskovalcev naše Občine. V osrednjem delu slavnostne seje smo tako podelili priznanja Občine Škocjan letošnjim prejemnikom, občinsko nagrado Športnemu društvu Bučka ter občinska priznanja ge. Jožici Strašek, dr. Marku Frelihu, Društvu upokojencev Škocjan, Turističnemu društvu Zagrad in Vokalni skupini Mesečina. Kulturni program so oblikovali violinistka Manja Slak ob klavirski spremljavi Petre Slak ter Vokalna skupina Mesečina in Lovski rogisti. Slavnostni govornik je bil dr. Marko Frelih, kustos Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani, avtor razstave in publikacije »Sudanska misija 1848–1858, Ignacij Knoblehar – misijonar, raziskovalec Belega Nila in zbiralec afriških predmetov«. Na slavnostni seji je slikar, umetnik in poznavalec zgodovine g. Ferenc Csernik županu podaril prvo likovno upodobitev Frana Metelka. G. Ferenc Csernik se je odločil, da bo portret Frana Metelka podaril Občini Škocjan, kjer bo profesorjeva podoba našla dostojno mesto.

Tanja Staniša, OU Občine ŠkocjanFoto: Andrej Herakovič,

OU Občine Škocjan


Utemeljitve za letošnja priznanja in nagrado Občine Škocjan

Knobleharjevo 2010

Letos se naziv častnega občana ni podelil, svetniki pa so potrdili pode-litev ene nagrade (podeli se le ena) in priznanj Občine Škocjan petim prejemnikom. Utemeljitve za letošnja priznanja in nagrado Občine Škocjan je zapisala Martina Božič in so sledeče:

Dr. MARKO FRELIH: utemeljitev za podelitev priznanja Občine Škocjan za leto 2010:

Medkulturne povezave med starimi civilizacijami so njegov naj-ljubši svet. Stiki Slovencev z neevropskimi kulturami ga še posebej privlačijo. Ponosu škocjanske doline, dr. Ignaciju Knobleharju, je dodelil mesto ob boku velikih, ki so v preteklosti vplivali na razvoj neevropskih civilizacij ...To je g. Marko Frelih, doktor arheoloških znanosti in strokov-ni sodelavec Slovenskega etnografskega muzeja, čigar življenje in delo je v zadnjih desetih letih neločljivo povezano z našim roja-kom Knobleharjem, katoliškim misijonarjem v južnem Sudanu in raziskovalcem Belega Nila. Dr. Marko Frelih se je zastavljene naloge lotil sistematično, po pra-vilih stroke, kajti želel in hotel je oblikovati zgodovinsko, z dejstvi podkrepljeno podobo Slovenca, Škocjančana, ki je svoje mlado življenje zastavil in mnogo prezgodaj izgorel za dobro črnskega na-roda. S ciljem, da bo predstavitev kar najbolj verodostojna, da bo vsebovala tako duhovne kot znanstvene dosežke, vendar neobre-menjena z emocijami in idealizacijo afriškega misijona, je dr. Fre-lih obiskal črno celino in se seznanil z načinom življenja nilotskih ljudstev, med katerimi je deloval mladi Knoblehar.Že obstoječi pisani viri, predvsem delo dr. Franca Jakliča, nas seznanjajo, da je misijonar na svojih potovanjih po Nilu natan-ko opazoval pokrajino, življenje, si vse zapisoval, sproti izdeloval skice in gradivo pošiljal evropskim znanstvenim institucijam: na Dunaj, v Rim, v Ljubljano; mnogo, po predvidevanjih zgodovi-narjev najbolj strokovne dokumentacije, je poniknilo v misijonu v Kartumu po njegovi smrti. Tudi to je razlog, da je bil Knoblehar minulo stoletje praktično med pozabljenimi raziskovalci. Doktorja Marka Freliha pa je prepričal, popolnoma osvojil. V knji-žnicah in muzejih doma in v tujini je iskal, raziskoval, zbiral pisne vire in predmete, ki jih je Knoblehar prinesel iz Afrike ob svojem prvem obisku Evrope in danes lahko rečemo, da je trud poplačan v veselje avtorja in v veselje doline škocjanske, kajti dr. Frelih je v Slovenskem etnografskem muzeju postavil na ogled razstavo, kjer je mogoče videti predmete nilotskih ljudstev, nekatere zapise in podo-

be; ob strokovno vodenem ogledu pa življenje in delo Knobleharja ter afriških plemen zaživi. Sočasno z odprtjem razstave, ki jo je poi-menoval Sudanska misija 1848–1858: Ignacij Knoblehar – misijo-nar, raziskovalec Belega Nila in zbiralec afriških predmetov, pa je dr. Marko Frelih izdal tudi publikacijo z istoimenskim naslovom. Občina Škocjan, ki si je za svoj praznik izbrala prav Knobleharjev rojstni dan, je dr. Marku Frelihu izjemno hvaležna za njegov ne-precenljiv prispevek pri graditvi prepoznavnosti našega rojaka in preko njega Občine Škocjan znotraj domovine in preko meja.Za vse navedeno je Občinski Svet Občine Škocjan na svoji 30. redni seji dne 01. 06. 2010 sprejel sklep, da se dr. Marku Frelihu podeli priznanje Občine Škocjan za leto 2010.

Pobudo za podelitev priznanja je vložila v imenu Kulturnega društva dr. Ignacija Knobleharja Škocjan predsednica Sonja Povše Krmc.

DRUŠTVO UPOKOJENCEV ŠKOCJAN: utemeljitev za podelitev priznanja Občine Škocjan za leto 2010:

V pomladi življenja vse raste, dehti, v poznem poletju sad dozori; pa pride jesen, se vse umiri, mnog´tero življenje za vedno zaspi ... Tak je življenja krog vsakogar izmed nas, slehernega bitja okrog nas … Takrat, ko sta cvet in sad najlepša, ju vsakdo pohvali, po-boža z očmi; ko cvet se osuje, kot da ga več ni … Ko človek mlad in poln energije neutrudno razdaja svojo moč, je povsod dobro-došel; ko pojemajo moči in se korak upočasni, potrka bolezen na hišna vrata, okrog voglov se plazi osamljenost, dan postane enak dnevu … Srečen je vsakdo, ki je v svojem tretjem življenjskem obdobju toliko vitalen, da se lahko vključi v aktivnosti svoje gene-racije, kjer se druži in veseli vsakega naslednjega dne.Funkcijo povezovanja generacije občanov zrelih let v Škocjanu že dvajset let nadvse uspešno opravlja Društvo upokojencev Škocjan, ki šteje preko 400 članov. Tako visoka številčnost sama po sebi dokazuje, da se upokojenci znotraj društva počutijo sprejete, da so zadovoljni z delom in aktivnostmi, v katerih lahko sodelujejo. Veli-ko njih, tudi takih, ki se v aktivnem obdobju niso uspeli ukvarjati s športom, dandanes z veseljem preizkusi svoje strelske sposobnosti, se pomeri v pikadu, se udeležuje pohodov, kolesarjenja in drugih



Knobleharjevo 2010

športnih dejavnosti. V spretnostih se radi pomerijo s člani drugih društev na meddruštvenem nivoju in v okviru pokrajinske zveze. Nekateri se poskušajo v oblikovanju proze in poezije, drugi prešer-no prepevajo, tretji imajo krasne ročne spretnosti, skoraj vsi pa se radi udeležujejo izletov, martinovanj, silvestrovanj, mnogi so šele v pozno zrelem obdobju uspeli spoznati radosti in užitke letovanj na morju in v toplicah. Možnosti druženja znotraj Društva upo-kojencev Škocjan so številne, raznolike in vsakdo si lahko izbere tisto, kar mu je najbližje. Društvo upokojencev Škocjan se vse od ustanovitve loteva skrajno resnih in zahtevnih nalog. Posebno po-zornost namenjajo svojim članom: bolnim, ostarelim, osamljenim. S šopkom obiščejo vse, ki dopolnijo 80, 85, 90 ali več let. Vsako leto organizirajo prednovoletno obdaritev članov, starih nad 75 let. V zadnjem obdobju so še posebej aktivni v sklopu projekta »Sta-rejši za boljšo kakovost življenja doma«. Člani društva, prostovolj-ci, obiskujejo starejše, ki so obiskov veseli, saj lahko poklepetajo s svojimi vrstniki prav o vsem. Obiskane povprašajo po njihovih potrebah in željah in če le-te obstajajo, jih skušajo uresničiti. Skratka: vodstvo Društva upokojencev Škocjan se že dvajset let trudi na vsakem koraku, da bi po najboljših močeh prispevali h kvaliteti življenja starejše generacije v občinskem prostoru. Zado-voljstvo članov je dokaz, da stopajo po pravi poti. Za vse navedeno in še za tisoč drugih izpeljanih aktivnosti za sku-pno dobro je Občinski svet Občine Škocjan na svoji 30. redni seji dne 01. 06. 2010 sprejel sklep, da se Društvu upokojencev Škocjan podeli priznanje Občine Škocjan za leto 2010.

Predlog za podelitev priznanja so podale: Katica Zupet, Slavka Rudman in Tončka Povše.

JOŽICA STRAŠEK: utemeljitev za podelitev priznanja Občine Škocjan za leto 2010:

Življenje je prepletanje sreče in smeha, stisk in solza; življenje je radost, je bolečina, je upanje …, da ti bo nekdo podaril nasmeh, prijazno besedo, stisk roke, včasih pa tudi krožnik hrane … in takrat potrka: prijazno in nevsiljivo, s svojim nalezljivim nasme-hom razsvetli temo v prostoru, v duši in nakaže bolj sveto, sončno stran življenja …

To je Jožica Strašek, dolgoletna vodja humanitarne organizacije Karitas Škocjan, katere začetki segajo v leto 1995, ko je tedanji župnik zbral okrog sebe krog ljudi, pripravljenih prisluhniti so-človeku v stiski. Dandanes, ko vse hiti za materialnimi dobrina-mi, ko smo postali izrazito potrošniška družba in se izgubljajo temeljne vrednote življenja, je le malo tistih, ki znajo in zmorejo lajšati življenje pomoči potrebnim. Prav Jožica Strašek je njih cvet in luč; vedno znova, vsak dan posebej je z mislimi in dejanji pri občanih, faranih, ki so osamljeni, bolni, pri tistih, ki komaj, ko-maj povežejo začetek in konec meseca ali onih, ki so padli v trenu-tne večje težave. Nikoli se ne sprašuje po razlogih in krivdi, nikoli ne odlaša; vedno pomaga sama ali skupaj s sodelavci Karitasa, in sicer tako, kakor zahtevajo razmere v posameznih primerih. Jožica se ne utrudi. Čeprav je istočasno žena, gospodinja, mama, babica priznava in z dejanji dokazuje, da je človekoljubno delo postalo način in sestavni del njenega življenja. Kljub lastnim obveznostim se vedno organizira tako, da ostane urica ali dve za to, da je neko-mu lažje, lepše. Tako je že petnajst let. Sadovi njenega dela zorijo, vse več jih je, vse lepši so in vabijo mlajše, da vstopijo v vrste Ka-ritas, kajti življenje je sila nepredvidljivo in nikoli ne vemo, kdo izmed nas bo prvi potreboval pomoč. Usklajevanje akcij in dejavnosti Župnijske Karitas s Škofi jsko Kari-tas, z domačo osnovno šolo, s Krajevno organizacijo Rdečega križa in drugimi je zahtevno, obširno, po drugi strani pa zelo uspešno. Samo v letu 2009 je bilo preko Župnijske Karitas faranom razdelje-ne 6500 kg hrane iz naslova evropske pomoči, večje število paketov hrane iz slovenskih virov, plačanih kar nekaj položnic za osnovne dobrine tistim, ki sami niso zmogli in še in še. To so spoštovanja vredni podatki, ki pa so, gledano s strani, zastrašujoči. Se zavedamo realnosti trenutka, smo pripravljeni sprejeti resnico, da mnogo na-ših znancev, mogoče celo vaščanov nosi križ, ki je mnogo pretežak za utrujena ramena … Bomo pristopili in odvzeli nekaj bremena, ali jih bomo prezrli in šli svojo pot neprizadeti? Hvala, neizmerna hvala Življenju, da so med nami ljudje, ki so pripravljeni deliti …, da je med nami Jožica, ki vodi in usklajuje njihovo delo.Ob predstavitvi njenega humanitarnega dela ne smemo pozabiti sodelovanja s skupnostjo Cenacolo. Tudi ti fantje, ki še iščejo svo-jo pot, smisel življenja, so del naše skupnosti in pri Karitas se jih pogosto spomnijo. Poseganje v zasebnost človeka, v njegove stiske in težave, je ve-dno silno občutljivo za tistega, ki deli in sprva boleče za tistega, ki sprejema. Vsaka odločitev, vsaka akcija, celo beseda, mora biti do potankosti premišljena, pozitivno naravnana, časovno in situaciji primerna. Jožica s sodelavci to zna in zmore, kar dokazuje dejstvo, da v vseh letih delovanja, s strani tistih, katere je obiskala, še ni-koli ni bila zavrnjena. To je posebna danost, posebna milost, ki jo ljudje občutijo in sprejmejo. Vsak naslednji korak je lažji, bolj sproščen, celo pričakujoč. Želimo, da še dolgo, dolgo ostane tako. Za vse zgoraj navedeno in še za tisoče dobrih drobnih del, ki jih je Jožica Strašek opravila za splošno dobro, je Občinski svet Občine Škocjan na svoji 30. redni seji dne 01. 06. 2010 odločil, da se ji podeli priznanje Občine Škocjan za leto 2010.

Predlog za podelitev priznanja sta vložila Marija Halas in Franci Kocjan.


Knobleharjevo 2010


TURISTIČNO DRUŠTVO ZAGRAD: utemeljitev za podelitev priznanja Občine Škocjan za leto 2010:

Ustanovljeno je bilo leta 1995 z namenom, da vaški gmajni na-dene idilično podobo miru in spokojnosti, da ohrani našim po-tomcem del avtohtone naravne in kulturne dediščine ter da iztrga pozabi kmečka opravila, ki so sicer le še spomin srednje generacije na čase, ko so vozove vlekli konji, ob zori zapeli kosci in so žanjice s spoštovanjem ter ljubeznijo s srpi žele pšenično klasje, otroci pa so pobirali žitno klasje … Šopek klasja je pomenil košček kruha … Davno je že tega in danes je vse drugače … Vendar je prav, da se tudi mlajše generacije, pa čeprav le preko posameznih akcij in aktivnosti, seznanijo s polpreteklo zgodovino našega podeželja. Te cilje zelo uspešno zasleduje in uresničuje Turistično društvo Zagrad, ki postopoma, leto za letom, spreminja področje gmajne pod vasjo v urejen park, v katerem je opaziti vse več obiskoval-cev. Področje je očiščeno divje zarasti in zasajeno z avtohtonimi rastlinami. Na travniku v dolinici pa se uspešno gradi muzej na prostem: iz Stranj je bila prestavljena Rangusova hiša, poleg so ohranjeni svinjaki, kozolec, v teku je urejanje kašče, prestavlje-ne iz Bele krajine. Ko bodo dela zaključena, bo to prava kmečka domačija naših dedov in babic pa tudi naših staršev. To so naše korenine, to je del naše zgodovine, ki jo je potrebno ohraniti, jo spoštovati, se iz nje učiti in je nikdar zatajiti. Člani Turističnega društva Zagrad vestno ohranjajo tudi spomin na kmečke običaje in opravila. Vsako leto posejejo žito, povabijo vaške ženske, da žito požanjejo, ga povežejo in skupaj omlatijo s cepci. Pika, poka, pika, pok … Enakomerno in v ritmu odmevajo cepci. Po končanem delu pa druženje, pesem in ples … Tako kot nekoč. Mladim v poduk, starejšim v spomin, vsem skupaj pa v veselje. Moški poravnajo še slamo in jo povežejo v škupo, ki jo porabijo za kritje objektov muzeja na prostem.Ciljev in idej imajo še veliko. V zadnjem obdobju so svoje delova-nje obogatili z vsakoletno kamnoseško–kiparsko delavnico; v na-šem prvem krožišču mimoidočega pozdravi reliefna upodobitev konj na naravnem kamnitem masivu, pred OŠ F. M. Škocjan pa spomenik Franu Metelku, kar so kiparji izdelali prav minule dni. Vse aktivnosti načrtujejo tako, da jih je mogoče uresničiti z mi-nimalnimi fi nančnimi sredstvi, vendar z nepogrešljivim prosto-voljnim fi zičnim delom članov. Ur ne štejejo več. Veselijo se vsake uspešno zaključene akcije, vsak izpeljan projekt krepi zadovoljstvo

članov in jim daje novega poleta, zato ni bojazni, da bi delo dru-štva zamrlo. Zagraški log postaja vse bolj prepoznavna lokacija za občane in druge obiskovalce škocjanskega prostora. Tu je mogoče najti sprostitev po napornem delu, mir za razmišljanje, pa tudi prostor za veselo druženje. Za vse navedeno je Občinski Svet Občine Škocjan na svoji 30. redni seji dne 01. 06. 2010 odločil, da se Turističnemu društvu Zagrad podeli priznanje Občine Škocjan za leto 2010.

Predlog za podelitev priznanja sta vložili Metka Prah Zupet in Marija Halas.

VOKALNA PEVSKA SKUPINA MESEČINA: utemeljitev za podelitev občinskega priznanja Občine Škocjan za leto 2010:

Kot rosni, odpirajoči se popki so stkale cvet, ki dehti, se oblikuje in gradi; cvet, ki z milino, prešernostjo in šarmom razveseljuje srce in duha; cvet, ki zažari kot slap mesečine v temno noč …To je šopek bučenskih deklet, ki se družijo in pojejo v zborčku, ki so ga poimenovale Vokalna pevska skupina Mesečina. Pisalo se je leto 2000. Na Bučki so organizirali krajevno prireditev in porajala se je ideja, da bi kar domača dekleta stopila skupaj, zapela in oblikovala program. Dekleta, tedaj še večinoma deklice, pač niso pomišljale … Predlog so sprejele, nalogo izvrstno opravile in ne da bi se prav zavedale, so se med njimi začele tkati drobcene, a močne vezi, pred seboj so videle isti cilj; rojena je bila nova dekliška pevska skupina. Ob moralni, fi nančni in vsestranski pomoči Kulturnega društva Bučka in pod budnim očesom prvega umetniškega vodje je sku-pina pričela z resnim delom; glasovi so rasli, repertoar se je širil, nastopi so se pričeli. Dekleta so sodelovala na vsaki lokalni pri-reditvi, želela pa so se predstaviti tudi širše. Po letu 2005, ko je vodstvo skupine prevzela nova strokovna vodja, so pričele prepe-vati zahtevnejše pesmi, organizirati koncerte na Bučki, sodelovati na dobrodelnih prireditvah, rade zapojo na porokah, družinskih srečanjih in še marsikje. Predstavijo se z ljudskimi, umetniškimi, črnskimi duhovnimi pesmimi, zapojejo po želji. Njihovo štirigla-sno petje popelje poslušalca v svet sanjarjenja, v svet, kjer v danem trenutkov ni vsakdanjih težav in skrbi. Vsak aplavz pomeni na-grado za vloženi trud, potrditev kakovosti njihovega dela in spod-budo za naprej. Usmerja jih nova umetniška vodja, nad katero


Knobleharjevo 2010


so dekleta izjemno navdušena in verjamejo, da jih lahko popelje naprej, na višjo stopnico. Promovirajo Bučko, Občino Škocjan in dobivajo svoje mesto med vokalnimi zasedbami. Pred nedavnim so dekleta Vokalne pevske skupine Mesečina orga-nizirale koncert ob 10. obletnici aktivnega delovanja. Navdušene nad polno dvorano poslušalcev so pele sproščeno, iz srca, da je seglo v srce. Publika jih je nagradila, dekleta pa svojih čudovitih občutkov ne zmorejo opisati, so pa izjemno srečna in zadovoljna. Sodelovanje v zboru pa je še mnogo več kot samo razvijanje glasov. Je druženje deklet, graditev medsebojnih povezav in zaupanja, rast za skupinsko delo v življenju, pridobivanje različnih izkušenj … Vse to so vrednote, ki oblikujejo mlada dekleta v njihovi osebni rasti na poti v življenje. Med njimi se je spletlo pravo prijateljstvo, ki ga želijo ohraniti, saj kar šest deklet deluje že od samega začet-ka. Njihova in naša želja je, da še dolgo lepo in ubrano prepevajo in osrečujejo vse naokoli. Za vse navedeno, kot nagrado za minulo 10-letno delo in spodbu-do za vnaprej, je Občinski svet Občine Škocjan na svoji 30. redni seji dne 01. 06. 2010 sprejel sklep, da se Vokalni pevski skupini Mesečina podeli priznanje Občine Škocjan za leto 2010.

Predlog za podelitev priznanja so vložili: Krajevna skupnost Bučka, Kulturno društvo Bučka, Turistično društvo Bučka, Prostovoljno gasilsko društvo Bučka in Društvo podeželskih žensk Bučka.

ŠPORTNO DRUŠTVO BUČKA: utemeljitev za podelitev občinske nagrade za leto 2010:

Povezuje in združuje vse, ki jih spremlja športni duh; vse, katerim pomenita gibanje in žoga način življenja, krepitev telesa in duha …To je Športno društvo Bučka, ki sme ponosno zreti na svojih pre-hojenih osem let. Zavedanje, da je športno življenje posameznika in celotne skupnosti temelj zdravja, moči in pozitivne energije, je bilo na Bučki vedno prisotno in živo. Lahko smo veseli in zado-voljni, da je skupina krajanov združila moči, ustanovila športno društvo, začrtala pot in zastavila cilj. Sprva so travnik preuredili v športno igrišče, ki omogoča sprošča-nje ob košarki, nogometu, odbojki na mivki in drugih igrah. Ne-šteto prostovoljnih ur dela je bilo opravljenih, nešteto ur usklaje-

vanja in povezovanja je bilo potrebnih in danes lahko s ponosom pokažejo enega najlepših športnih objektov v okolici. Novozgrajeno športno igrišče je postalo mesto rekreacije in dru-ženja za vse generacije področja Bučke, celotne Občine Škocjan in ljubiteljev športa od drugod; po drugi strani pa omogoča resno delo, resne treninge, pripravo ekip za tekmovanja in tudi organi-zacijo različnih turnirjev, tekmovanj in drugih prireditev.Obseg aktivnosti Športnega društva Bučka se širi iz leta v leto; postajajo prepoznavni v širšem dolenjskem prostoru, zato se na njihovem igrišču odvija vse več aktivnosti, katerih pomen sega preko občinskih meja. Vse aktivnosti so zastavljene tako, da jih je mogoče realizirati z najmanjšimi možnimi fi nančnimi sredstvi in prostovoljnim delom članov in drugih zainteresiranih. Sodelo-vanje v društvu in druženje na igrišču pomeni zdravo rast mlade generacije tako v smislu krepitve telesa in duha, odraslim pa spro-stitev po napornem delu. Delovanje Športnega društva je pohvalno, koristno in dobrodošlo za vse, zato je Občinski Svet Občine Škocjan na svoji 30. redni seji dne 01. 06. 2010 sprejel sklep, da se Športnemu društvu Buč-ka podeli nagrado Občine Škocjan za leto 2010.

Pobudo za podelitev nagrade so vložili: Krajevna skupnost Bučka, Kulturno društvo Bučka, Turistično društvo Bučka, Prostovoljno gasilsko društvo Bučka in Društvo podeželskih žensk Bučka.

Anton Zupet, župan Občine Škocjan


Knobleharjevo 2010

Zahvala ŠD Bučka 2010Za prejeto Nagrado občine Škocjan bi se v imenu Športnega društva Bučka zahvalil predlagateljem, svetnikom, Občinski upravi in pa vsem, ki ste nam v tem obdobju kakorkoli poma-gali pri našem delu.Pred ustanovitvijo društva je bila na športnem področju na Buč-ki velika praznina, saj poleg košarkarskega koša pri šoli drugih ustreznih površin ni bilo. Nekaj časa nazaj je uspešno delovala nogometna ekipa, ki je igrala v takratni občini Sevnica, vendar je sčasoma prenehala z igranjem.Prav člani te ekipe so bili pobudniki ustanovitve društva, hkrati pa so leta 2002 na močvirnem zemljišču v Dulah zrasla 3 igri-šča; nogometno, košarkarsko in za odbojko na mivki. Mladi iz Bučke in okolice so se začeli v velikem številu zbirati in kmalu je nastala nova generacija športnikov.Vse večje število mladih se je tudi aktivno vključevalo v delo-vanje društva, zato delovnega zagona ni zmanjkalo, kvečjemu narasel je. Jedro, iz katerega se je razvilo vse ostalo, je bila vse-skozi nogometna ekipa, ki odlično skrbi za enega najlepših no-gometnih igrišč v širši okolici. Vsako leto se je nekaj dogradilo in polepšalo, kar pa je najpomembnejše, razširili smo ponudbo športnih aktivnosti, ki sedaj zajemajo nogomet, košarko, odboj-ko, šah, namizni tenis, tek, badminton in še kaj. Vse to, vsaj ne v takem obsegu, ne bi bilo mogoče brez podpore Občine, ki je od vsega začetka prispevala potrebna denarna sred-stva in tudi na druge načine podpirala naše delovanje. V nekate-rih sosednjih občinah so razmere na žalost precej drugačne. Z dokončanim objektom z urejenim elektro priključkom po-nuja športni center možnost uporabe za zaključene skupine, ki želijo druženje popestriti s športnimi aktivnostmi.

Z izgradnjo igral za najmlajše, ki pravkar poteka, bo poskrbljeno tudi za malčke in njihove starše, ob poletnih večerih pa lahko vidite mlade in malo starejše, ki uživajo v igri odbojke na mivki na letos prenovljenem igrišču.Veliko pozornosti posvečamo mladim, za katere je šport po-memben del odraščanja in izgradnje pozitivne osebnosti. Prav otroci imajo tisti pravi čut za šport, ki še ni »okužen« s tek-movalnostjo in željo po uspehu, ki je včasih še preveč prisotna. Kot sem že omenil, je bilo zaradi vmesnega obdobja nekaterim staršem nelogično, da nekdo preživi del prostega časa na igrišču. No, od takrat je padlo že veliko golov in nekateri starši sami pridejo spraševat, kdaj bi lahko pripeljali otroke na igrišče, da bi se skupaj igrali. Za vsakega bomo nekaj našli …V vsakdanjem življenju se prevečkrat pojavijo nesoglasja zaradi nepomembnih stvari, kot je npr. kdo od kje prihaja ali pa poli-tična pripadnost. Pri nas tega ni, saj ni pomembno ali si zelen, rdeč, črn ali bel, vsi se zlijemo v eno barvo in to je oranžna. Prav zaradi tega smo močnejši in naredimo »še tisto nekaj več«. Oranžno barvo smo vzeli za svojo ob oblikovanju grba društva, ko smo na pobudo članice društva vključili najbrž prepoznavno lastnost našega kraja, to je znamenito ime – Bučka. Tako maj-hen kraj pozna presenetljivo veliko ljudi iz vse Slovenije, gotovo ne brez razloga. Do oranžnih buč je bil zato samo še korak. Na koncu lahko zaključim tudi tako: Če smo leta 2002 posejali seme, potem lahko v letu 2010 rečemo, da buče na Bučki zelo dobro uspevajo, se množijo in gotovo bo tako tudi v prihodnje.Lepo vabljeni v našo družbo.

Toni Sedlar, predsednik ŠD Bučka

Pred časom smo prejeli žalo-stno vest, da se je za vedno po-slovil naš častni občan, cenjeni rojak, mecen Dobrave in Ob-čine Škocjan, g. Alojz Jerak. Njegova življenjska pot se je iztekla v Caracasu v Venezue-li, v mestu, kjer je našel svoj drugi dom. S trdim delom, globoko premi-

šljenimi in razumskimi odločitvami, se je zapisal med poslovneže, ki so oblikovali gospodarski svet Venezue-le. Svoje rojstne Dobrave, svojih sorodnikov, prijateljev in zelene Krke nikoli ni pozabil … Pogosto in rad se je vračal v domače loge. Vsakega napredka vasi in širše okolice se je zelo veselil, mnoge akcije je fi nančno bo-gato podprl; za objekt zdravstvenega doma in občine v

Škocjanu je prispeval znaten delež, cerkev Sv. Miklav-ža na Otoku je bila deležna njegovih pogostih daril, leta 1972 je PGD Dobrava podaril popolnoma novo, najsodobneje opremljeno gasilsko vozilo, pred deseti-mi leti je za potrebe domačih gasilcev in pokopališča Otok, kjer počivajo njegovi starši, podaril sredstva za potrebne investicije. Še bi lahko naštevali. Bil je izje-mno velikega srca in odprtih rok. Občina Škocjan mu je kot skromno zahvalo za stotine dobrih del leta 2000 podelila naziv častnega občana. G. Alojz! Vemo, beseda hvala je mnogo, mnogo pre-malo za vse, kar ste plemenitega storili za dolino ob Radulji in Krki. Vi ste odšli, Vaša dela ostajajo in go-vorijo o Vaši veličini … za vedno. Naj Vam bo lahka zemlja Venezuelska.

Martina Božič, OU Občine Škocjan

Cenjeni g. Alojz JERAK se je poslovil za vedno ...


Knobleharjevo 2010

Izgnanci na Bučki 10. julija 2010

Krajevna organizacija Društva izgnancev Slovenije Bučka je v soboto, 10. julija, organizirala tradicionalni pohod ob nemško-italijanski okupacijski meji od Telč do Bučke v sklopu prireditev praznika Občine Škocjan. Ob prihodu preko 100 pohodnikov na Bučko se je ob 11.00 uri pričela proslava ob 65-letnici zmage nad fašizmom in nacizmom in vrnitve na svoje oropane domove naših krajanov iz nacističnega Rajha, kamor so bili izgnani leta 1941. Ta proslava in shod izgnancev, beguncev, prisilnih delavcev in svojcev je bila za območje Zasavja, Posavja, Dolenjske in Bele krajine. Udeležba je bila zelo velika, saj je bilo okrog 1000 udele-žencev. Na to našo malo Bučko je prišlo veliko žrtev vojnega na-silja od Branika in prav do Murske Sobote, kakor tudi iz sosednje Hrvaške iz Zagreba. Udeležili so se je tudi poslanci Državnega zbora mag. Franc Žnidaršič, Ivan Gril in Andrej Magajna, pod-predsednik DIS Janez Komljanec, predsednica komisije za stike s kraji izgnanstva ga. Zdenka Kaplan, člani Izvršnega odbora DIS, Nadzornega odbora in Častnega odbora skupščine DIS. Bili so tudi župani Občine Kozje, Sevnice, Radeč in seveda naš župan g. Anton Zupet. Ob tej priliki je g. Zupet pripel praporu KO DIS Bučka tudi občinski trak, katerega naš prapor do sedaj ni imel, za kar se Občini Škocjan KO DIS Bučka najlepše zahvaljuje. DIS je ob tej priliki tudi podelila zahvalno listino KS Bučka in KO DIS Bučka za pripravo in organizacijo prireditve. Spomnili smo se tudi najstarejšega pohodnika, ki se že vsa leta udeležuje pohoda od Telč do Bučke g. Franca Bebra iz Šentjanža, ki bo septembra dopolnil 90 let. V sklopu prireditve je bil možen tudi ogled razstave domačega društva likovnikov »Ambrozzija« v prostorih Kulturnega doma in stalna razstava izgnancev.Po končani prireditvi je podpredsednik DIS g. Janez Komljanec promoviral ponatis in razširitev knjige »Bučka skozi čas«, za kate-ro je zbrala, napisala in uredila gradivo prof. Ivica Žnidaršič. Gre za drugo dopolnjeno izdajo; izdajatelja knjige sta KO DIS Bučka in Občina Škocjan.

Zahvaljujemo se vsem bučenskim društvom za pomoč pri izpelja-vi prireditve, ge. Ani Golobič za pomoč, Alojzu Kosu za parkirni prostor, gostišču Janc za gostinske usluge, ge. Mariji Liberšar in družini Češek za sprejem pohodnikov in pogostitev, prav tako tudi Zdenki in Mirku Slapšak iz Telč za gostoljubje ob zboru po-hodnikov na Telčah.

Silva Marjetič, predsednica KO DIS Bučka

Novinarska konferenca in srečanje z gospodarstveniki ter poslovnimi partnerjiV sredo, 9. junija 2010, sta se župan Anton Zupet in direktor OU Občine Škocjan Darko Levičar v Gostilni Luzar srečala z novinarji, gospodarstve-niki ter poslovnimi par-tnerji Občine Škocjan. Ob jutranji kavici sta vsem zbranim predstavila naše načrte in aktivnosti ob občinskem prazniku – KNOBLEHARJEVEM 2010. Povabljenim se je pridružil tudi predsednik PGD Ško-cjan Franci Smrekar, ki je predstavil dejavnosti PGD Škocjan ob 110-letnici delovanja društva. Kamnosek in predsednik TD Zagrad Franci Kocjan pa je novinarjem opisal zamisli za Kiparsko kolonijo Škocjan 2010 in pokazal tudi lokacijo ob novem krožišču, kjer je kolonija kasneje potekala.



Naši koraki – glasilo Občine Škocjan – je do konca leta 2004 izhajalo kot Poročevalec občine Škocjan. Izhaja v nakladi 1200 izvodov. Glavni in odgovorni urednik: Andrej Zgonc. Uredniški odbor: Janja Strašek, Nuška Keglovič, Metka Prah Zupet, Irena Hočevar. Sodelavci Občinske uprave. Jezikovni pregled: Irena Hočevar. Naslov uredništva: Naši koraki, Občina Škocjan, Škocjan 67, 8275 Škocjan. Elektronski naslov: info@obcina–skocjan.siNenaročenih rokopisov, fotografi j in disket ne vračamo. Publikacija je brezplačna.Naši koraki – glasilo Občine Škocjan – je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1731. Prispevke za naslednjo številko zbiramo do 20. v mesecu.

javni razpisi

Predmet javnega razpisa je dodeljevanje nepovratnih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občini Škocjan s subvencioniranjem naslednjih ukrepov, ki so se izvajali v razpi-snem obdobju na območju Občine Škocjan:A) naložbe v nakup nove opreme in nematerialnih investicij,B) svetovalne storitve za izdelavo razpisne dokumentacije za prija-vo na državne in mednarodne razpise,C) promocija izdelkov in storitev na sejmih in razstavah,D) posebno usposabljanje in dodatno izobraževanje.

Skupna okvirna višina razpoložljivih sredstev namenjenih za iz-vedbo javnega razpisa je 25.000 EUR in so zagotovljena na pro-računski postavki 14005 Spodbujanje razvoja malega gospodar-stva.Okvirna višina sredstev po posameznih ukrepih znaša:a) za ukrep A v predvideni višini 20.000 EUR,b) za ukrep B v predvideni višini 1.000 EUR,c) za ukrep C v predvideni višini 2.000 EUR,d) za ukrep D v predvideni višini 2.000 EUR.Razpisna dokumentacija je od dneva objave v Uradnem listu RS do izteka prijavnega roka dosegljiva na spletni strani Občine Ško-

Javni razpis o dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občini Škocjan za leto 2010

Na podlagi Odloka o proračunu Občine Škocjan za leto 2010 (Ur. list RS, št. 113/09 in 39/10) in Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini Škocjan (Ur. list RS, št. 80/09 in 100/09) je Občina Škocjan objavila Javni raz-pis o dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občini Škocjan za leto 2010 (Ur. list RS, št. 40/10).

cjan www.obcina-skocjan.si ali pa jo lahko zainteresirani dvignejo v času uradnih ur na Občini Škocjan. Dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom posreduje Tadej Lupšina, tel. 07/38-46-307, e-mail: [email protected], v času uradnih ur.

Vloge s predpisano dokumentacijo po tem razpisu morajo pri-speti najkasneje do ponedeljka, 02. 08. 2010, na naslov: Občina Škocjan, Škocjan 67, 8275 Škocjan. Vloge je potrebno oddati za vsak posamezen ukrep posebej.

Pisne vloge morajo biti poslane v zaprtih ovojnicah, opremljene z naslovom pošiljatelja in označene za vsak ukrep posebej z oznako:A) »Ne odpiraj – vloga za javni razpis MG – nakup opreme in nematerialnih investicij«,B) »Ne odpiraj – vloga za javni razpis MG – svetovalne storitve«,C) »Ne odpiraj – vloga za javni razpis MG – promocija na sejmih in razstavah«,D) »Ne odpiraj – vloga za javni razpis MG – usposabljanje in izobraževanje«.

Tadej Lupšina, OU Občine Škocjan

Obvestilo uredniškega odboraSpoštovani!Zaradi obsežnosti časopisnega gradiva se je uredništvo Naših korakov iz tehničnih razlogov odločilo, da izda dve številki. Praznično obarvani, Knobleharjevi, bo teden kasneje sledila običajna 139. številka, kjer bodo objavljeni vsi članki, ki so bili poslani za št. 138. Hvala za razumevanje!

Uredniški odbor

Povsod po Evropi ter v državah članice Efte potekajo usposabljanja, v katera se lahko vključijo vse osebe, starejše od 18 let, ki niso vklju-čene v redno izobraževanje. Usposabljanje, ki je fi nancirano s strani Evrope, se imenuje Grundtvig delavnice. Grundtvig delavnice tra-jajo od 5 do 10 dni in omogočajo brezplačno udeležbo na sami de-lavnici, namestitev, ki zajema brezplačno bivanje in prehrano, prav tako pa so kriti tudi stroški poti in zavarovanja udeleženca. Delavnice so opisane v katalogu delavnic, ki zajema preko 100 različnih delavnic na teme, kot so: vizualna umetnost, glasbena kreativnost, številke, matematika, znanost in ostale teme, ki niso preveč odvisne od znanja tujih jezikov; učenje jezikov, zlasti za ljudi, ki gradijo na osnovnih kompetencah (ali izboljšujejo te kompetence na specializiranih področjih ) v jeziku držav, kjer se delavnico organizira, predvsem v jezikih, ki so manj razširjeni in se manj poučujejo, skupine za razpravo o vprašanjih, ki so v skupnem evropskem interesu ter so namenjene spodbujanju večjega zanimanja za evropske zadeve pri odraslih, aktivno državljanstvo in medkulturni dialog.

V juliju je izšel nov katalog Grundtvig delavnic za leto 2010/11, ki je dosegljiv na spletni strani www.cvzu-dolenjska.si. Lahko nas obiščete v Svetovalnem središču, kjer vam bomo z veseljem poma-gali pri prijavi na želeno delavnico. Pomoč svetovalnega središča je brezplačna, saj se sofi nanciramo s strani Ministrstva za šolstvo in šport in evropskega socialnega sklada. Delujemo v Novem mestu v prostorih RIC-a na Ljubljanski 28. Pokličete nas lahko na tel. 07/393–45-52 ali 031/701-191. Veselimo se vašega obiska.

Bi se udeležili brezplačnega usposabljanja v tujini?


Foto natečaj in Kiparska kolonija Škocjan 2010

Prva nagrada - Slavko Jalovec, Jezero Štrit in serija slik Novo leto, Cerkev sv. Kancijana, Cerkev sv. Matije na Bučki ter nočna fotografi ja Geoss-a.

Druga nagrada- Gregor Povše, Križ na veliki ponedeljek Tretja nagrada - Petra Kic, Leteča štorklja

Documents

Knobleharjevo 2010 - 110 let PGD Škocjan