Geografski vestnik, Ljubljana, ХХХГП (1961)

KNJIŽEVNOST

Vladimir R. Djurić, Promene u naseljima u FNR Jugoslaviji. Srpska Akademija nauka, odelenje društvenih nauka. Srpski Etnografski Zbornik, prvo odelenje: Naselja i poreklo stanovništva, knjiga 36, Beograd 1960, str. 243 do 418, 27 skic in 15 fotografij.

Kulturna pokrajina se v Jugoslaviji zadnji čas izredno hitro spreminja. Še posebno se spreminja eden izmed njenih najbistvenejših elementov — naselja. Spreminja jih novi družbeni red s silno pospešenim tempom urba-nizacije in industrializacije ter z urbanističnim in regionalnim planiranjem, h korenitim spremembam pa je prispevalo tudi uničenje dobršnega dela naših mestnih in podeželskih naselij v narodnoosvobodilni vojni. Proces ni samo nad vse aktualen, temveč ravno za geografsko sliko naših krajev tako učinkovit, da av.tor razprave, o kateri poročamo, po pravici v uvodu zamerja našim geografom-znanstvenikom, da so ga doslej premalo zapazili in obrav-navali. Velika zasluga Djuriča je, da se je pogumno lotil naloge, da nam vsaj z najznačilnejšimi primeri oriše najnovejše transformacije naselij, tako mestnih kot podeželskih v naši državi. Pri tem se je nedvomno zavedal veli-kih težav, ki so ga čakale pri izdelavi njegove sicer sintetično zasnovane, vendar zaenkrat satno iniciativne študije. Te težave niso samo v hitrem tempu razvoja, ki nas ravno v tej tematiki kar sproti prehiteva, temveč še posebno v tem, ker so procesi preoblikovanja naselij v posameznih pokraji-nah Jugoslavije ne samo različno stari, različno hitri in različno intenzivni, temveč se velikokrat zaradi sila različne družbeno-gospodarske preteklosti teh pokrajin tudi po svojem bistvu razlikujejo med seboj. Intenziv.no jih bomo mogli analizirati šele s podrobnimi študijami. Iii ravno v pomanjkanju takili študij je bila ena od največjih težav, ki se je Djuriću stavila na pot.

Djurić daje v svoji študiji posebej pregled sprememb v m e s t n i h in posebej v v a š k i h naseljih. Živo in z dobrim poznav.anjem nam najprej riše spremembe v mestnih naseljih na splošno (razlikujoč pri tem tako ime-novana kompozitna mesta z zelo različnimi starimi in novimi sestavinami ter monolitna mesta, v katerih prevladujejo bodisi stare ali nove sestavine). Potem pa nam razvrsti večje število podrobneje orisanih primerov po tehle skupinah: a) primeri administrativnih središč (Beograd. Zagreb. Skopje, Tito-grad, Priština, Nov,a Gorica); b) primeri mest z okrepljeno industrijsko funk-cijo in sicer najprej razne variante takih mest z ozirom na podedovani mest-ni tip (Nikšič kot mesto patriarhalnega tipa na krasu, Šibenik kot mesto inediteransko-srednjeevropskega tipa, Zenica kot mesto turško-vzhodnjaškega tipa, Zrenjanin kot mesto panonskega tipa), nato pa variante industrijskih naselij z ozirom na obseg in vrsto industrijske proizvodnje (Litva kot rudar-sko mesto, Šuplja Stena kot rudarsko mesto čisto drugačnega tipa, Bor kot rudarsko-industrijsko mesto, Lendava kot mesto nafte, Mali Zvornik kot mesto ob novi hidrocentrali, Sisak kot center metalurgije. Zvečan in Trepča kot centra svetle metalurgije, »Naselje Jugoturbine« pri Karlovcu, Lukavac kot mesto kemijske industrije, Leskovac kot stari center tekstilne industrije, Maglaj kot novi center lesne industrije); c) primer mesta z ohranjeno trgov-sko-obrtno funkcijo (Prizren) ; č) primeri mest z okrepljeno turistično ali

1 8 3

Književnost

zdraviliško funkcijo (Dubrovnik, Trakošćan, Partizanske vode, Oteševo, Ko-viljača); d) primeri mest z okrepljeno prometno funkcijo in sicer najprej pristaniška mesta (Reka, Ploče), nato mesta na prometnih razkrižjih in pre-hodih čez reke (Doboj, Šamac) ; e) primeri mestnih naselij s specializirano znanstveno-kulturno funkcijo (Nova Vinča, študentski Novi Beograd, filmsko mesto Košutnjak).

Ta pregled je seveda samo orientacijski poskus, ki v odstavkih o po-sameznih mestih ni mogel preseči kratkega informativnega okvira. Jasno pa je pokazal potrebo po sistematskih geografskih analizah naših mest, ki jih še na vsej črti primanjkuje, ter nujnost, da kljub njihovi vzročni pov.ezanosti jasno diferenciramo med seboj fiziognomično-genetske in funkcijske kriterije za klasifikacijo mest oziroma mestnih četrti.

Še bolj se to pokaže pri vaških naseljih, kjer je imel Djurič še veliko več težav, ne samo zaradi silno velikih razlik v funkcijskih transformacijah podeželskih naselij po posameznih naših pokrajinah, temveč še bolj zaradi tega, ker ni imel na voljo niti zdaleč dovolj podrobnih predhodnih študij, še več, niti ne po izenačenih klasifikacijskih kriterijih slonečih preglednih proučitev za posamezne naše republike. Zato je kar občudovanja vredno, kako se je na temelju elastične interpretacije nad v,se skromnega doslej ob-javljenega gradiva in svoje bogate avtopsije znašel v tej praznini ter nam poskušal dati pregled o razvoju vaških naselij po posameznih republikah. Težavnost njegovega posla je samo dokaz, kako daleč smo zaostali v prouče-vanju naših podeželskih naselij. Dokopali se nismo niti do prvih korakov zgraditv,e načel za njihovo analizo in klasifikacijo v mejah vse Jugoslavije. Zato se mora seveda tudi Djurič pri svojem pogumnem poslu, potem ko je v predgovoru po pravici opozoril, kako so se naša podeželska naselja doslej enostransko in stereotipno proučevala, loviti med fiziognomičnimi in funk-cijskimi kriteriji. Pri tem je bil spremenljive sreče. Najmanj je lahko zadel v črno tam, kjer je proces najbolj napredoval in kjer so se podeželska na-selja funkcionalno strukturno najbolj preoblikovala, tj. v Sloveniji. Zato se mu je zgodilo, da je kot »drumska sela« strpal v isti okvir v,asi na Drav-skem poljii in v Prekmurju, Cerkl je ob Krki in — Ivančno gorico, ter da je li »gomilastim selom« prištel tudi stari, po hmeljarstvu preoblikovani trg Žalec. Djurićeva hvalevredna brazda v ledini nas torej nujno opozarja: 1. da zahtevajo novi transformacijski procesi na našem podeželju nove, kompleks-nejše metode pri proučevanju njegovih naselij; 2. da moramo pri tem čim-prej jasno precizirati predvsem, kaj bomo še imenov.ali vaška naselja (»seo-ska naselja«) in kje bomo potegnili mejo med njimi in med mestnimi; 5. da bomo lahko to storili samo, če bomo jasno ločili in precizirali fiziognomična in funkcijska klasifikacijska načela, pri tem pa se zavedali, da sta fiziogno-mija in funkcija podeželskih naselij med seboj v določenem odnosu (sklad-nem ali neskladnem) in da je podobna fiziognomija lahko učinek precej raz-ličnih funkcij v sedanjosti in preteklosti; 4. da moramo utrditi tudi genetsko-tipološko klasifikacijo naših podeželskih naselij, da ne bomo mešali starega z novim.

Djuriču gre nedvomno velika zasluga, da nam je to problematiko v svoii disertaciji prvi odprl in to v, publikaciji, za katere tradicionalno usmerjenost pomeni njegova študija še posebno revolucionarno novost. Ce je imel pri tem, kakor je to danes neizbežno, to smolo, da so njegove ideje, ki jih je sprožil že leta 1956, zagledale beli dan na papirju šele leta 1960, mu je ne-dvomno lahko v potrdilo prave poti, da je ravno v zadnjih letih tudi sicer pri nas, še posebno v Sloveniji, potreba po taki smeri geografskega prouče-vanja podeželskih naselij povsod nezadržno silila na dan.

V zaključnem poglavju avtor lepo podčrtava pomen novih procesov, in pojavov za praktično usmerjanje nadaljnjega razvoja naselij. V polni meri se pridružujemo njegovemu stališču, da je pri tem nujno sodelovanje geo-grafije kot stroke, ki po svojem bistvu najkompleksneje motri pojave in procese v pokrajini in prostoru. Saj je ravno v tej smeri zares aplikativna vrednost geografije.

Svetozar Ilešič

1 8 4

Književnost

Mirko Barjaktarović, Rugova i njeno stanovništvo. Srpska akademija nauka, Naselja i poreklo stanovništva, knjiga 36, Beograd 1960, str. 163—241, XIV table sa ilustracijama u prilogu.

Za antropogeografska ispitivanja Rugovo je dosta tešta oblast. Leži u gornjem i srednjem delu Pećke Bistrice izmedju planina Nićinta, Štedina, Haile, Gloći je i Murgaša. Nesumljivo, kako ističe pisac, to je jedan od raz-loga zašto ona sve do danas nije proučavana.

Autor je Rugovo (sa 13 seoskih naselja) proučavao u tri maha: preko leta 1948, 1950 i 1956 godine. Proučio je fizičko-geografske oblike, istoriske prilike, stanovništvo, privredu, saobraćaj, kuću i naselja, zatim je dao kra-tak prikaz etnoloških odlika (nošnja, ishrana, narodna znanja itd.).

Odel jak o stanovništvu je najopsežniji i on pobud ju je najveće intereso-v.anje. Tu nas autor upoznaje sa naseljavanjem Arbanasa u Rugovu, koj i su danas jedini stanovnici (ukupno 395 domaćinstava). Ti Arbanasi potiču od Fisova či je se matice nalaze u severnoj Arbanij i : najviše Klimenata, manje od Škrelja. Kastrata i Šalja. Naseljavanje Arbanasa u Rugovu vršilo se od početka XVlII veka, tj. posle iseljavanja starog srpskog stanovništva.

Mi. Barjaktarović koristio je rezultate drugih nauka ali je sam pro-učavao stvarne prostorne odnose. U tome je njegova realistička osnova, ali i velika teškoća, da se složeni odnosi uoče i objasne. U celini delo »Rugov.a i n jeno stanovništvo« je vredno pažnje svih onih koj i se bave geografskim proučavanjima naše zemlje.

J. F. Trifunoski

Milisav Lutovac, Rožaje i Štavica, antropogeografska ispitivanja. Naselja i poreklo stanovništva, knj. 37, Beograd 1960, str. 321—419.

Autor je već poznat po svojim sličnim antropogeografskim radovima 0 pojedinim oblastima u jugozapadnom delu NR Srbije. Sada je objavio rezultate ispitivanja v.ršena u izvorištu Ibra, tj. u manjim predelima pozna-tim pod imenima Rožaje (glavno naselje Rožaje) i Štavica (glavno naselje Tutin).

Rad ima dva dela: opšti (str. "23—355) i posebni (str. 356—400). U prvom delu najpre su prikazane odlike Rožaja i Štavice. Zatim su izložene glavne crte fizičko-geografskih odlika. Težište rada nalazi se u sledečim odeljcima: privredni život, prošlost oblasti, stanovništvo, društveno uredjenje i etničke osobine.

U Rožaju i Štavici sada ima 2071 domova, čiji se stanovnici razlikuju po poreklu i veri. Na Srbe muslimane dolazi 1586, a na pravoslavne Srbe 485 domova. Detaljnim proučavanjima na terenu pisac j e ustanovio da su gotovo svi preci današnjeg stanovništva doseljeni iz Crnogorskih Brda i severne Malesije. Skoro svi oni doseljenici grupisali su se u četiri plemenske grupe: Kuči, Klimenti, Hoti i Šalje.

U posebnom delu rada nalaze se opisi sadašnjih naselja u Rožaju (31) 1 Štavici (25). Naročita pažnja je posv.ećena prikazivanju postanka, razvitka naselja i poreklu stanovništva.

J. F. Trifunoski

Darinka Zečević, Neke antropogeografske karakteristike socijalističkog preobražaja sela Železnika u gradsko naselje. Zbornik radov,a Etnografskog instituta Srpske akademije nauka, knj. 3, Beograd 1960. str. 19—29.

U uvom kratkom radu iznete su glavne odlike Železnika kot Beograda, koj i se razvio veoma brzo od seoskog u industrisko naselje. Krajem XIX i početkom XX veka u selu je bilo 175 kuća. pred drugi svetski rat taj se bro j povećao na 400. dok za 15 godina posle Oslobodjenja samo seoski deo naselja ima preko 600 kuća.

Preobražaj Železnika izazvao je novi društveni poredak i podizanje poznate fabrike mašina »Ivo Lola Ribar«. Potrebe industriskog objekta uslo-vile su gradnju novog naselja i bol je saobraćajne veze sa Beogradom. Prema popisu od 1953 godine u Žeiezniku je bilo oko 6758 stanovnika. U razdoblju od 1948 dio 1953 godine bro j stanov,nika se povećao za 2346 žitelja.

1 8 5

Književnost

Posebno su zanimljivi broj radnika i službenika u Zelezniku. kao i nji-hovo poreklo. Godine 1959 broj radnika i službenika iznosio je 2351. Od toga 250 čine domorodci, dok su ostali doseljeni- iz Srbije 1012, iz Bosne i Herce-govine 142, iz Hrvatske 118, iz Makedonije 51, iz Crne Gore 26, Slovenije itd.

Ovaj najnoviji rad D. Zečević u celini je vrlo interesantan. U njemu je iznet odličan primer na kome je jasno pokazan najbolji socijalistički pre-obražaj naselja i ljudi kakav se vrši u mnogim delovima Jugoslavije.

J. F. Trifunoski

Ivan Crkvenčić, Prigorje planinskog niza Ivančice. Radovi Geografskog instituta Sveučilišta u Zagrebu, sv. 1., Zagreb 1958, 115 str.. 14 skic.

Velikokrat in na raznih mestih je bilo opozorjeno, kako je v Jugoslaviji z izjemo Slovenije in severozahodne Hrvatske zanemarjen študij agrarne pokrajine in njenega razvoja. O tem smo govorili tudi v, sekciji za antropo-geografijo na V. kongresu geografov FLRJ v Titogradu in tam osnovali po-sebno komisijo, ki naj bi te vrste raziskovanja pognala naprej. A tudi ta komisija ni mogla prav zaživeti, ker izven Ljubljane in Zagreba ni našla pravih interesentov za to raziskovalno panogo. Kot opravičilo sta se navadno navajala dva razloga: 1. da osrednji in južni kraji naše držav,e nimajo starih katastrskih virov, ki bi omogočali agrarno-morfogenetske študije; 2. da stoje pred našo agrarno geografijo aktualnejše in nujnejše naloge, predvsem ob-ravnavanje trenutnih problemov agrarnega gospodarstva. S tema dvema raz-logoma se znova in znova nikakor ne bi mogel strinjati. Na prvega bi od-govoril z ugotovitvijo, da je zadnji- čas prinesel sistematične študije razvoja agrarne pokrajine rav,no z Bližnjega vzhoda in Severne Afrike (Atlaške de-žele, Etiopija, Turčija), kjer katastrski viri pač niso bogatejši kakor npr. v naši Srbiji, Bosni ali Makedoniji. Omenil bi tudi, da so mi slučajno prišle v roke rokopisne študije iz Srbije, ki tehtno obravnavajo ustrezno proble-matiko. a na žalost doslej še niso bile objavljene. Glede drugega razloga pa bi želel podčrtati: da so čisto ekonomske analize aktualnih problemov našega agrarnega gospodarstva lahko vsaj s takim uspehom predmet drugih, special-nih disciplin in ne samo geografije, medtem ko smo si v vseh naših diskusi-jah o bistvu geografije zares edini ravno v tem. da je premotrivan je g e o -g r a f s k e g a o k o l j a in težav, ki jih ima družba z njim, eden izmed osred-njih predmetov geografskega proučev.anja. Ali pa je mogoče dvomiti, da spada agrarna pokrajina, kakršna se je razvila v toku stoletij, med prav tako bistvene elemente geografskega okolja kakor relief, prst, klima itd., ter se ima sodobno družbeno dogajanje prav tako boriti z njenimi neugod-nostmi ali pa si mora prilagajati njene ugodnosti kakor mora to delati glede drugih elementov geografskega okolja? Kdo more zanikati, da agrarna po-krajina z vsemi svojimi potezami od najstarejših do najnovejših ne pomeni bistvene sestavine tega. kar tako radi imenujemo »geografsko realnost« ali »prostorno stvarnost«? In kdo bo proučeval to sestavino, če ne geografi?

Vse to se mi zdi koristno znov,a povedati ob priliki, ko je končno prišla iz tiska Crkvenčičeva disertacija, ki je onstran Sotle prva — poleg študije našega francoskega prijatelja A. Bianca — zaorala v to ledino. Ali ni pro-učitev geneze samotnih kmetij v prigorju Ivančice, ki so nastajale od 16. sto-letja dalje bolj kot gospodarske kakor kot rodovne enote (»zadruge«), ki pa so v spremenjenih razmerah ekonomskega razvoja 19. stoletja pričele raz-padati, njihova posest pa se drobiti do skrajnosti, nujna naloga ne samo historičnega geografa, temveč tudi geografa, ki gleda na agrarno pokrajino izključno z vidika aktualnih problemov in težav?

Ne bi se ustavljal ob podrobnejši analizi Crkvenčičeve študije, ker se mi zdi, da bi j o moral vzeti v roke vsak naš geograf, še posebno tako imeno-vani ekonomski geograf. Študija to zasluži ne samo zato, ker daje pobudo in skuša v hrvatski geografski sferi ustaliti metodo in terminologijo te vrste proučevanj, temveč tudi, ker je zrela, solidna in kritična. Želimo ji le obilo naslednic širom vse Jugoslavije. Hkrati pa želimo zagrebškemu Geografskemu inštitutu, da bi serijo svojih monografskih izdanj. ki jo je začel s Crkven-čičevo študijo, z uspehom nadaljeval.

Svetozar Ilešič

1 8 6

Književnost

Jura Medarić, Historijski uvjeti razvoja sistema iskorištavanja zemljišta u Požeškoj kotlini od kraja segregacije (1886) do prvog svjetskog rata (1914). Sv.eiičilište u Zagrebu. Ekonomski fakultet, Zbornik radova — knjiga VI/1959. Strani 48.

Čeprav je Medarićeva študija v bistvu ekonomsko in sociološko zgodo-vinskega značaja, bi želel tu na njo kratko opozoriti in to ravno v povezavi s svojim zgornjim poročilom o Crkvenčičevi agrarno-geografski monografiji. To se mi zdi potrebno iz dveh razlogov.. Najprej, ker je v njej pisec, ki je sicer ekonomski geograf, toda po »poreklu« ekonomist (kar je včasih po moji sodbi popolnoma po nepotrebnem vzbujalo toliko hude krvi!) m zato prav gotovo z interesom predvsem pri aktualnih problemih, znova na konkretnem primeru nazorna pokazal, kako je dosedanji razvoj agrarne pokrajine z vsejni morda kar srednjeveškimi preostanki ustvarjalec elementov, ki so še vedno, kakor sem že poudaril zgoraj ob Crkvenčiču, zelo važen sestavni del današnjega geografskega ali — če hočete — gospodarsko-geografskega okolja. Samo prečitajmo si na str. 6—8 Medarićeve študije, kako je bila slavonska »agrarna starina« (tropoljno poljedelstv.o z ostanki obveznega plodoreda na zemljišču, razdrobljenem na drobne »delcem) trdoživa tam ob koncu 19. sto-letja in kako je trdoživa vse do danes (do 1957), ko skuša svoj obstoi še vedno opravičevati s tem. da je z njo kmetom na raznih krajih vaškega zem-ljišča do določene mere zajamčena letina tudi ob sušah ali v prevlažnih letih!

Medarićeva študija tudi sicer prinaša za agrarnega geografa genetske usmerjenosti mnogo zanimivih navedb. Ne samo, da nam je tudi v nje j — podobno kot pri Crkvenčiču — opisan razkroj hišnih zadrug v toku 19. sto-letja; Avtor se dotika tudi problemov,, ki smo se jih doslej vsaj onstran Sotle bolj redko dotaknili. Opisuje nam preobrazbo tropoljne rotacije z ledino v tropoljno rotacijo brez ledine, ki jo je doživela Požeška kotlina ob koncu preteklega stoletja. S tem v zvezi se omenja tudi tradicionalna poljska razdelitev na delce (naj mimogrede omenim, da po danes že dokaj razčiščeni terminologiji pojma »grupe poljskih skupina« ne velja istovetiti z nemškim terminom Gewann, temveč s pojmom Zeige). Dotika se odnošaja med plugom in obliko parcel, kjer povsem pravilno poudarja, da pri oblikah podolžnih parcel ne gre samo za vpliv pluga, temveč predvsem tudi za po-sestno kosanje teli parcel. Agrarni geograf, posebno tudi slovenski, bo našel obilo pobude tudi v, Medaričevih poglavjih o diferenciaciji kmečkega življa v velike in male. tako imenovane »parcelne« kmete, o urbarijalnih zemlji-ških skupnostih, njihovih delitvah itd. Z močnim interesom se bo ustavil pri Medaričevih izvajanjih o begu z dežele ter o trajnem in sezonskem izselje-vanju (str. 38—39), kjer bo pritrdil avtorjevi ugotovitvi, da se nikakor niso izseljevali tisti, ki so bili najpotrebnejši zemlje, temveč bolj tisti, ki so si želeli popraviti življenjski standard. Zanimiv,e paralele z razmerami v našem Prekmurju se mu bodo odprle pri obravnavanju prehoda fevdalne veleposesti na kapitalistično kmetovanje (str. 22), v odstavkih o sezonskem izseljevanju (str. 39) itd. Skratka: ob čitanju Medarićeve • razprave se na vsej črti po-trjuje, da se lahko geograf »čiste4< geografske šole in ekonomski geograf iz vrst ekonomistov ob istih problemih vzorno dopolnjujeta. Prav tako pa se potrjuje, da to lahko storita samo, če ne le mimogrede, temveč temeljito po-svetita tudi v razvojno-zgodovinsko. genetsko stran, ter se s tem izogneta nevarnosti, da bi nastajale monografije, ki se včasih sicer ponosno imenujejo >.-ekonomsko-geografske«, pa so dejansko samo močno suhoparne deskripcije.

Svetozar Ilešič

Veljko Rogić, Velebitska primorska padina. Prilog poznavanju evolucije krškog pejsaža. Radovi Geografskog instituta Sveučilišta u Zagrebu, sv. 2. Zagreb 1958.

Tudi drugi zv.ezek nove serije izdanj Geografskega inštituta zagrebške univerze prinaša tehten prispevek iz vrst mlajše generacije hrvatskih geo-grafov. Poudaril bi rad to tehtnost predvsem z načelne strani. Gre zares za geografsko študijo, ki zajema pokrajino in njeno prostorsko stvarnost v ce-

1 8 7

Književnost

loti in je s svojo presojo kompleksnih medsebojnih učinkovanj, predvsem vzajemnih učinkovanj med okoljem in družbeno dejavnostjo, regionalno-geografska študija v najboljšem pomenu te besede. Načelno pozitivno se mi zdi tudi, v razliko z marsikatero podobno študijo, da avtor posega, temeljito in daleč v, zgodovinsko preteklost, kar je potrebno, da zares raztolmačimo razvoj pokrajine do njene današnje slike. Pri tem pa skuša vendar na za-nimiv način obdržati bistvo geografske metode: v preteklost posega retro-gradno, izhajajoč iz današnje pokrajine in ne narobe. S te strani so posebno zanimiva premotrivanja ogolelosti primorskih pobočij Velebita. Avtor pre-pričevalno ugotavlja, da so bila ta pobočja že v 16. stoletju v glavnem tako gola kot danes, da torej o kakih pomembnejših pustošenjih gozda v 17. in 18. stoletju ni sledu. Nasprotno, že iz 13., posebno pa iz 14. stoletja imamo za te kraje poročila o čedalje intenzivnejši paši, na osnovi ugotovljene po-časnosti degradaci jskega procesa pa se av.tor celo nagiba k mišljenju, da ogoleli pokrajinski značaj izvira celo daleč iz predrimske dobe.

Nemogoče je seveda tu na kratko poročati še o drugih Logatih ugoto-vitvah Rogičeve študije. Geograf našega primorja bo pač moral poseči ne-posredno po njej. Naj omenim samo še izčrpno avtorjevo analizo podatkov o velebitski burji in o tem, kako ravno burja silno stopnjuje dejansko suš-nost primorske strani Velebita, čeprav tam primanjkuje padavin. Tudi ta ugotovitev nam pomaga razumeti trdovratno ogoličenost obravnav.ane po-krajine za dolga stoletja nazaj.

Svetozar Ilešič

Vladimir Klemenčič, Migracije prebivalstva na Koroškem med leti 1934 in 1951. »Zbornik Koroške«. Izdal Klub koroških študentov, za 40. obletnico ZKJ, Ljubljana 1959, str. 92—112.

Vladimir Klemenčič, Kritični pretres avstrijskega popisa 1951 z ozirom na jezikovno strukturo na Koroškem. »Razprave in gradivo«, Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani, 1960, št.' 2, str. 101—182, 15 kart in foto-grafij dokumentov.

Že dolgoletno tradicijo geografov z ljubljanske univerze, da se zani-h a j o za probleme slovenske Koroške ne samo z geografske, temveč tudi z etnično-jezikovne strani ter da skušajo prispevati k dokumentaciji upravi-čene borbe koroških Slovencev za njihove osnovne pravice, nadaljuje zad-nja leta z veliko vnemo docent Vladimir Klemenčič. Rezultat večletnega študija teh problemov, oprtega na statistično gradivo in na temeljito pozna-vanje razmer na terenu samem, sta dve njegovi nedavno objavljeni študiji.

Prva, izšla v »Koroškem zborniku«, za katerega izdajo je dal hvale-vredno pobudo Klub koroških študentov in ki mu je bil Klemenčič urednik, je dokaj geografskega značaja, čeprav je njen glavni namen osvetliti hotene in nehotene germanizacijske procese na slovenskem Koroškem. S posredno metodo primerjave podatkov o številu in rojstnem kraju prebivalstva po koroških okrajih za leto 1934 in leto 1951 ugotavlja migracijske tokove, do katerih je prišlo v tem razdobju in ki so močno pospešili tudi raznarodo-v,alne procese. Pregled teh tokov lepo pokaže, kako se na južnem Koroškem zaradi izseljevanja zmanjšuje število avtohtonega, v rojstni občini bivajo-čega prebivalstva, kako se tja močno doseljuje nemško prebivalstvo iz se-verne Koroške in izven Koroške, medtem ko je pot izseljencem s sloven-skega podeželja v urbanizirana področja same Koroške skoraj zaprta (kar ne velja za izseljence iz pokrajin nemške severne Koroške) in si morajo zaslužek iskati skoraj v celoti izven dežele. Av.tor po pravici domneva, da gre pri vsem tem v dobršnem delu za načrtno usmerjanje selitev.

Druga Klemenčičeva študija, opremljena z obilnim tabelaričnim gradi-vom ter vrsto kartogramov, analizira kritično in temeljito avstrijski popis iz leta 1951' glede na jezikovno strukturo prebivalstva. Avtor v n je j prepri-čev,alno postavlja v pravo luč vso neznanstvenost, zlonamernost in včasih kar smešno prizadevnost metod, ki so jih uporabljali pri tem popisu z na-menom, da bi čimbolj prikrili pravo narodnostno stanje na Koroškem. Ne-

1 8 8

Književnost

resnost vse te metode se pokaže že v samem dejstvu, da so pri štetju upošte-vali kar 10 jezikovnih oznak (»deutsch«, »deutsch-slowenisch«, »deutsch-win-disch«, »slowenisch«, »slowenisch-deutsch«, »windisch«, »windisch-deutsch, win-disch-slowenisch«, »slowenisch-windisch«, »sonstige-unbekannt«). Res je sicer, da so pri tem s slovito, za lase privlečeno oznako »windisch« tako nespretno krmarili, da so j o pri poznejših redakcijah podatkov kar sami zatajili. Ab-surdnost celotne metode popisa pa zato ni nič manjša. Klemenčič jo je osvetlil na vrsti primerov. Najznačilnejši so pač tisti, kjer so za nekatere oznake našteli na vsem Koroškem samo 38 (»windisch-slowenisch«) ali 117 ljudi (»slo-wenisch-windisch«, od tega 30 samo v eni v,asi), kjer so (v občini Sv. Štefan v Ziljski dolini) enostavno uvrstili vse ljudi v kategorijo »deutsch«, čeprav so na tamošnjih šolah celo učitelji sami našteli po 33 °/o otrok s slovenskim maternim jezikom ali pa kjer so (v delu naselja Rute pri Borovljah) med tremi prebivalci šteli enega pod »slowenisch«, drugega pod »windisch« in tretjega pod »windisch-deutsch«. Seveda so drugje in pozneje manevrirali tudi spretneje in to s prozornimi nameni. Tako so npr. v sodnem okraju Dobrla ves število ljudi, pripadajočih »kombinacijam« s slovenščino ali »vjn-dišarščino« na prvem mestu znižali ravno zadosti globoko, da lahko »zako-nito« odrekajo vsaj tamošnjim ljudem kakršnokoli pravico posluževati se materiščine na sodišču, če se jim to že ni posrečilo v sodnih okrajih Pliberk, Železna Kapla in Borovlje. Podobno so že ob popisu »priredili« podatke tako, da so lahko določena področja sredi sklenjenega slovenskega ozemlja ozna-čili kot nemška. Poleg že omenjenega primera Sv. Štefana v Ziljski dolini je značilen zlasti poskus dokazati sklenjeni pas nemškega ozemlja med Celovcem in Borovljami.

Upajmo, da bo avtor lahko kmalu na podoben način pravilno osvetlil tudi najnovejši popis iz leta 1961. Radi bi namreč izvedeli, ali se bo dobro-namerni del vladajočih krogov na Koroškem lahko na osnovi tega popisa oprl na vsaj za spoznanje pravičnejše in ob jektivnejše podatke. Po doseda-njih izkušnjah močno dvomimo v to.

Svetozar Ilešič

Mitko Panov, Ulogata na geografijata i njezinata praktična primena vo urbanističkoto planiranje. Godišen zbornik na filozofskiot fakultet, prirodno-matematički oddel, knjiga 11. str. 121—132, Skopje 1958.

Ovaj prilog mladjeg skopskog geografa Mitka Panova ukazuje na po-trebu saradnje izmedju geografa i urbanista. Pomenuta saradnja, po rečima autora, u našo i zeml ji postala je tako nerazdvojna i nužna da Iii se geografi bezuslovno trebali upošljavati u svima urbanističkim institutima.

Poznavajući prilike pretežno u NR Makedoniji, autor posebno ističe neophodnost izrade što v.ećeg broja dobrih poleogeografskih studija. Pome-nute studije daće urbanistima korisne podatke, savete, inicijativu za dalji rad. Nesumljivo neka autorova objašnjenja neće biti primljena bez rezerve. Ali je uloga takvih priloga da potstiču na dalja razmišljanja i diskusiju.

J. F. Trifunoski

Jovan Vukinanović, Paštrovići — antropogeografsko-etnološka proučava-nja. Cetinje 1960, str. 1—462.

J. Vukmanović od 1949 do 1958 godine neprestano je proučavao oblast Paštrovića, koja zahvata krajni južni deo Boke Kotorske. Proučio je sve njene delove i sva naselja, i to mahom ispitao ih je potpuno. Na taj način on sam je pružio obilan i pouzdan materijal, čija je v,rednost neosporna.

Gradivo ove obimne knjige izloženo je u više poglavlja i zato njih je nemogućno u detaljima prikazati. Pažnju geografa naročito privlače osam poglavja. Ta poglavja su: »Oblast, položaj, granice i veličina« (str. 5—11). »Fizičke prilike i odnos naselja prema njima« (str. 12—21), »Kratak pregled istorije« (str. 22—42), »Naselja« (str. 43—56), »Stanovništvo« (str. 57—74), »Ple-

1 8 9

Književnost

mena i njihova sjedišta« (str. 75—143), »Privreda« (str. 150—192) i »Posebni deo« sa opisima dvadeset naselja (str. 404—438). Ostala jedanaest poglavja imaju interesa za etnologiju.

Kao što se vidi iz popisa poglavlja u ovom radu obuhvaćen je kompleks pojava. Njih često puta jedan autor, ma koliko bio stručan, nije u stanju da savlada u njihovoj mnogostrukoj obimnosti. Ipak ispitivanja J. Vukina-novića naročito su produbljena u poglavljima u kojima se govori o stanov-ništvu, plemenima, njihov,im sedištima, zatim u izlaganjima o privredi, kao i u opisu svih današnjih paštrovićkih naselja. U pomenutim poglavljima ništa bitno ne prolazi nezapaženo.

Pisac je koristio rezultate pojedinih društvenih i prirodnih nauka, ali sam je utvrdjivao stvarne prostorne odnose. U tome je velika teškoća da se složeni odnosi uoče i objasne. Zato neka autorova objašnjenja neće biti prim-ljena bez rezerve. Uzeta u celini knjiga »Paštrovići« je vredna pažnje svih onih koji se bave proučevanjima naše zemlje.

J. F. Trifunoski

Branko Rusić, Naseljeničko selo Sretenovo kraj Dojranskog Jezera. Glasnik Etnografskog instituta Srpske akademije nauka, knjiga VIII, Beograd 1960, str. 105—116.

U toku Drugog svetskog rata mnoga kolonistička naselja u Makedoniji imala su velike potrese: neka so od strane okupatora bila sasvim uništena, u drugima je izmenjen etnički sastav stanovništva itd. Najmanje potresa u pomenutom ratu jedino je imalo kolonističko naselje Sretenovo kot Dojran-skog jezera. Zato je B. Rusić 1957 godine proučio pomenuto naselje i o njemu objavio zanimljiv prilog.

Sretenovo je osnovano 1928 godine u blizini porušenog Starog Dojrana kraj jugoslovensko-bugarske granice. Osnivači su bili Srbi i Ukrajinci. Pre doseljenja u Sretenovo oni su živeli u Hrvatskoj (u Vrbniku blizu Knina, u Gračacu u Liki) i Bosni (u Petrovcu). Srbi i Ukrajinci u Sretenovu, kako je ustanovio autor, srodili su se sa svojom zemljom i prirodom u okolini. Oni su veoma vredni i preduzimljivi.

U ostalim delovima svog priloga B. Rusić prikazuje način osnivanja naselja Sretenova, njegov tip, zatim izlaže o privrednim prilikama. Autor posebno ističe da bi bilo od velike koristi ako se prouče sva kolonistička naselja u Makedoniji iz vremena izmedju oba svetska rata (i ona koja su očuvana, kao i ona koja su nestala) i da se život i sudbina njihovih stanov-nika prati do najnovijih dana.

J. F. Trifunoski

Sieghard Morawetz, Talanfänge und Talentwicklungen. Zeitschrift fiii Geomorphologie, Band 3, Mai 1959, Göttingen.

Študija po svoji originalnosti zasluži, da nanjo opozorimo. Avtor nam-reč pri tolmačenju razvpja hidrografskega omrežja na južni in vzhodni strani Alp ne upošteva samo paleogeografskih dejstev, tako sprememb v Jadranski kotlini kot v Panonskem bazenu, ampak tudi številne druge momente, na katere ga je opozoril podrobni študij razvoja hidrografskega omrežja v Fur-lanski nižini, v Podjuni ter v Graški in Lipniški kotlini.

Pri karakteriziranju teh obsežnih prodnih ravnin avtor dobro podčrta, da lahko hodimo po njih kilometre daleč, ne da bi pri tem naleteli na po-vršinsko tekočo vodo. Poudarja, da izginja v, prod skoraj vsa dežnica in snežnica, podobno kot tudi voda številnih potokov, ki pritekajo z obrobja. Le nekateri izmed teh potokov se prebijajo preko ravnine ali pa se zbirajo v večje tokove, ki najdejo ob robu ravnine na vznožju gričevja pot proti glavni reki; slednji primer pa se mu zdi še posebno značilen.

Avtor torej v svoji razprav,i razglablja o zakonitostih, ki so tudi za naše prodne ravnine zelo značilne. Spomnimo se samo na primere v dolini Save, Savinje, Drave ter Mure, kjer so se razvili na robu širokih in suhih

1 9 0

Književnost

prodnih ravnin obsežni tokovi, ki zbirajo vode iz obrobnega gričevja in so si nekateri od njih zaradi precejšnje vodnatosti zarezali že prav globoka korita: tako so obvisele te fosilne ravnine v.isoko nad strugo glavne reke in tudi nad strugami obrobnih potokov.

Pri opisu počasnega razkosavanja teli ravnin opozarja avtor na pri-merih Furlanske nižine in Podjune tudi na sodelovanje talne vode, ki priteče na njihovih nižjih delih v številnili izvirih na dan.

Nekateri od teh izvirov so vrezali v ravnine že precej globoka korita: z nadaljnjo globinsko in zadensko erozijo pritegujejo iz sosedstv,a čedalje več vode, kar ima za posledico tudi znižanje gladine talne vode ter presah-nitev nekaterih izvirkov. Vse to zelo zavira nadal jnjo razkosavanje ravnine. Zaradi takega razvoja ostajajo osrednji deli ravnin še po daljših dobah ero-zije nerazrezani ter se kažejo pri starejšem reliefu v osamljenih planotastih vrhovih, hrbtih in tudi obsežnejših planotah. Avtor na ta način razlaga šte-vilne visoke planote v, Celovški kotlini in prihaja pri rekonstrukciji in pro-učevanju še starejšega reliefa do zaključka, da se tudi v njem zrcalijo po-dobne razvojne tendence. Avtor pri tem ne zavrača pomena tektonskih in petrografskih zgradbenih elementov, vendar opozarja, da se iz razporeditve planot in dolin razvidi, da so bile pravkar opisane tendence razkosavanja nekdanjih ravnin osnovnega pomena za današnjo razporeditev hidrograf-skega omrežja na vzhodnem obrobju Alp. Milan <5,f

Merril G. K., Additional Notes on Vertical Shafts in Limestone Caves, Bulletin of the NSS, part 2. Arlington V a, USA, 1960.

Avtor je pri raziskovanjih kraških območi j in kraških pojavov v ZDA zasledil v jamah in na površju zelo značilne oblike kaminov in brezen. Ime-noval jih je s skupnim imenom d o m e p i t s . Po njihovih značilnih oblikah bi jih po naše lahko imenovali v o d n j a k e . To so brezna (ali pa kamini, glede na opazovalca), ki jih je avtor največkrat našel v jamah, v.ertikalna in cilindrična, s stenami, ki se niti ne oddal ju je jo niti ne približujejo druga drugi. Pogostne so zavese, ki segajo od vrha do tal. V njih ni stalnega raz-merja med širino in globino. Presek in tloris se z globino običajno ne spre-minjata in često le malenkostno nihata okrog krožnice. V teli breznih ni sige. Značilnost vodnjakov je še, da so razporejeni v serijah vzdolž prelomov, vendar se. ko se širijo, lahko združujejo v večje oblike.

Avtor pravi, da so to mlade oblike, ki soi nastale pod neko polpropustno krov,nino. Na nj ihovo velikost in globino vplivata tudi struktura kamenin in geološka zgradba. Najprimernejše so skoraj vodoravne plasti apnenca, ki jih sekajo močni preiomi. Voda, ki prihaja po površju, se ob prehodit skozi krovnino zbere v večje in močnejše curke, ki prodirajo ob prelomih in v pretrtih conah v globino. Voda sprva erodira drobir, nato deluje še kemično in vodnjak se širi. Voda polzi po stenah, ustvarja zavese in na kraju kaplja z vrha na dno, dolbe in poglablja. Nadaljnji stadij razvoja je rušenje stropa in sten ter nastajanje kotliča. Serijsko razviti vodnjaki se združujejo v, več je prepade, poglabljanje pa lahko prekine odpornejša plast.

Ta članek nas lahko spomni na enake oblike v našem visokogorskem krasu: na vodnjake, ki jih tudi pri nas najdemo vzdolž velikih prelomov, pa prepade in kotliče. Pri njihovem preiskovanju smo tudi pri nas prišli do podobnih pogledov na njihov nastanek. G. K. Merili predpostavlja slabo propustno ali razpokano krovnino kot enega od pogojev nastajanja. Te krov-nine v visokogorju pri nas ni. Mar pa to ne bi mogel biti led, ki ga je bila v pleistocenu tu debela plast? Skozi razpoke v ledu se je združevala padavin-ska voda z vodo topečega se ledu. padala na skalno podlogo in na ugodnih mestih odtekala v globino. Pri nizki temperaturi zraka in vode j e imela taka voda še več jo korozivno moč. Dosle j smo te oblike puščali nekoliko ob strani. Tako tolmačenje njihovega nastajanja, pod neko krovnino, pa ne bi bilo niti v nasprotju z znano Maucci jevo teorijo o inverznem nastanku jam in brezen. r. . лт ,

Uusan Novak

1 9 1

Književnost

Pregled revij Glasnik Srpskog Geografskog Društva, Beograd, sv. XL (1960), 1-2:

E. F e 1 s : Današnje stanje naših znanja o jezerima u Grčkoj. — R. L a z a -r e v i ć : O morfogenezi površi po južnom obodu Panonskog bazena. — R. R š u m o v i e : Stočarstvo na Mučnju. — M. R a d i v o j e v i č : Svilojevo, kolonističko selo madjarske nacionalne manjine. — Z. J o v i č i ć : Potreba organizovanog proučav.anja erozije tla u Jugoslaviji. — O. T u l i p p e : Geo-grafi u službi regionalnog planiranja u Belgiji. — Č. S. M i 1 i č : O nekoor-diniranoj aplanaciji krečnjačkih terena. — M. V a s o v i ć : Masaua, luka Etiopije. — S. 11 i ć : Privredno-geografske prilike Bugojna.

Posebna izdanja Srpskog Geografskog Društva, Beograd, sv. 37: J. B. P e t r o v i č : Gatačko polje, regionalno-geografska ispitivanja (1959, str. 112).

Zbornik radova. Srpska Akademija Nauka, Geografski inštitut. Beograd, knj. 17 (1960) : J. B I a c h e : Oblici glacijalne erozije. — Č. S. M i 1 i ć : Luž-nička vrela. Prilog klimatskoj morfologiji Krasa. — J. D i n i č : Dva priloga morfogenezi doline gornje Cetine. — D. M a n a k o v i ć : Urnis brda Gradot. — D. R š u m o v i č : Novi prilog poreklu ponikvansko-stakovarske i mačkat-ske površi.

Zbornik za prirodne nauke. Matica Srpska, Novi Sad, 18 (1960): B. Z. M i l o j ет, i ć : Panonski Dunav na teritoriji Jugoslavije. — J. D j u r d j e -V i ć : Jugoslovenski dio Dunava i njegov saobraćajni položaj. — J. R u d i ć -V r a n i ć : Ribolovna područja i ribolov Apatina. — Inž. J. S l a n i - V . K u n e : \'oda u industriji s posebnim osvrtom na rečne vode Vojvodine.

Geografski Horizont, Zagreb. VI (1960); 4: I. C r k v e n č i ć : Federacija Nigerije. — R. P a v i ć : Istočna Srbija, neke geografske osobine. — VII (1961), 1—2: V. R o g i ć : Dr. Ivo Rubić. — I. R u b i ć : Zadar—Split—Dubrovnik.

Ekonomska revija, Ljubljana, 1960, 3-4: E. K r ž i č n i k : Urbanizacija — ključno vprašanje naše ekonomike.

Celjski zbornik, Celje 1960: D. M e z e : Prebivalstvo Gornje Savjnjske doline. — D. M e z e : Gostota naseljenosti in agrarna obljudenost Gornje Savinjske doline. — J. R i h t e r š i č : Porečje Bolske. — A. K n e z : O po-gojih za razvoj lesne industrije v celjskem okraju. — F. J u s t i n : Lokacija cinkovega metalurškega podjetja.

Razprave in gradivo, Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani, 1 (1960): A. B e b l e r : The Position of the National Minorities in Yugoslavia.— J. J e r i : Tržaško vprašanje od aprila 1948 do maja 1952. — M. M a r k o -v i ć : Ujedinjene nacije i problem zaštite manjina u okvjru ljudskih prava. — I. J u v a n č i č : Pojav italijanskega iredentizma in vprašanje asimilacije. — A. S u š j a n : Maloobmejni promet med Jugoslavijo in Italijo in njegova realizacija. — 2 (I960): J. P l e t e r s k i : Manjšinska zakonodaja na Koro-škem po drugi svetovni vojni. — V. K l e m e n č i č : Kritični pretres avstrij-skega popisa 1951 z ozirom na jezikovno strukturo na Koroškem.

Izvestija Vsesojuznogo Geografičeskogo Obščestva, Leningrad, tom 92 (1960), 6: A. A. V i n s k i : Erozionii kompleks i ego razvitie. — J. K. Ef r e -m o v : Obespečenie kompleksnosti fiziko-geografičeskih karakteristik teri-torii. — A. B. A v a k j a n - V . A. Š a r a p o v : O klassifikacii vodohranilišč gidroelektrostancii SSSR. — Tom 93 (1961), 1—2: A. V. S n i t n i k o v : Sovre-mennaja faza vputrivekovoj izmenčivosti gornogo oledenenia severnogo polu-šaria. — J. M i k o l a j s k i : O metodah i problemah geografii transporta.— N. R. M a i k i n : O vlijanii morskih transgressij i prolivov na četvertičnoe oledenenie Evropi. — I. A. G r o z d e c k i : V zaščitu tipologičeskogo poni-manija landšafta.

Czasopismo Geograficzne, Polskie Towarzystwo Geograficzne, Warsza-wa-Wroclaw, XXXI (1960), 1-4: B. D u m a n o w s k i : Z zagadnien lessu chinskiego. — A. P i e r z h a l a : Rzežba obszaru miasta Krakowa. — L. P e r -n a r o w s k i : Problemi regjonalizacji. — T. W i l g a t : Ochrona przyrodi a geografia. — J. K o n d r a č k i : totewska metoda klasyfikac ji i kartowania malych jednostek geograficznych. — W. C z a r k o w s k a — W. L e s z -c z y c k a : Z zagradnien demograficznych regionu Novosadeckiego. — M. P u l i n a : Wroclawska wyprawa speleologiezna w kras wysokogórski Alp

1 9 2

Književnost

Julijskich (Jugoslawia). — L. P a k u 1 a : Ksztaltowanie siç oérodków przemy-slowych powiatu chrzanowskiego.

Sbornîk Československe Společnosti Zemëpisné, ročnik 65 (1960), 3-4: J. K r e j č i — J. K u n s k i — M. L u k n i š : Fyzicky zemëpis v Ceskoslo-vensku. — J. K r e j č i : K otâzce existence krasovélio cyklu. — D. L o u č e k — J. M i c h o v s k â — E. T r e f n â : Zalednem Nizkych Tater. — P. P l e s -n i k : The influence of the wind on the upper habitation line of the forest in the Western Carpatian Mountains. — O. R o u b i k : Czechoslovak carto-graphy in the period from the Second world war. — M. B 1 a ž e k : Some problems of industrial maps in national atlases. — J. K o r č â k : Extrémny hodnoty na svëtové mapë obyvatelstva. — J. K o r č a k : Economic Geography in Czechoslovakia. — M. S t r i d a : The Application of economic geographi-cal regions in the Czechoslovak Republic. — C. Y o t r u b e c : Geographical problems of building towns and workers' settlements in Czehoslovakia. — V. H ä u f i e r : Evidence of the land use in Czehoslovakia. — O. V r â n a : Geography of Czechoslovak hop cultivation. — M. R i e d l o v a - O. T i c h y : The present state of geographical education in Czechoslovakia. — Roč. 66 (1961), 1: B. B a l a t k a : Podelny profil a poznâmky ke genesi spodnîh a itdolnich teras stredmho Labe. O. V r â n a : Uzemi ovlivnëni Pardubicemi. — D. C h r o b o k o v a : Stëhovani na Ostravsko a dojiždčni do zamëstnâni v letech 1957 a 1958.

Geograficky Časopis, Bratislava, XII (1960), 1-4: M. K u r p e l o v a : Prispevok ku charakteristike fenologickych pomerov vychodného Slovenska. — V. H ä u f 1 e r : Zvjaštnosti primëstkého zemëdelstvi v Československu na prikladu Pardubic. — J. M a r e š : Prispëvek ke komplexnejsimu znäzoruo-vani hospodârsko-geografickych jevu na mapach. — J. K r â 1 : Lékarskâ geografie ve vyzkomu znëcisteni ovzduši, vod a püdy.

Geographical Journal, London, Vol. CXXVI (1960), 3—4: W . H . P a c k e r : Ewrope, How Far? — S. O. C a r o e : The Geography and Ethnics of India's Northern Frontiers. — C. T. S m i t h : Agriculture and Settlement in Peru. — St. L e s z c z y c k i : The Application of Geography in Poland. — K. C. E d w a r d s — G. R. C r o n e : Geography in Great Britain 1956—1960. — Vol. CXXVII (1961), 1: A. T. A. L e a r m o n t h : Medical Geography in India and Pakistan. — P. H a g g e t t : Land Use and Sediment Yield in an old Plantation Tract of the Serra do Mar, Brazil. — H. S o m m e r : Boundaries of the Agreement Area of the Iranian Oil Consortium determined by tellu-rometer and helicopter.

Geographical Rewiew, New York. L (1960). 3—4: F. K e n n e t h - H a r e : The Westerlies. — G. F. W h i t e : Industrial Water Use: a Rewiew. — S. A. K e r f f : Geographical Aspects of Cosmic-Rays Studies. — G. P. M u r d o c k : Staple Subsistence Crops of Africa. — W. E. R u d o l p h : Catastrophe in Chile. — T. H o č e v a r : VI. Klemenčič, Pokrajina med Snežnikom in Slavnikom (knjižno poročilo). — LI (1961), 1-2: K. W. R o b i n s o n : Sixty Years of Federation in Australia. — C. D u n c a n : The Aluminium Industry in Australia. — J. R. B o r c h e r t : The Twin Cities (Minneapolis—St. Paul) Urbanized Area: Past, Present and Future. — Th. H e r m a n : The Economic Development of China. — W. W a r n t z : Transatlantic Flights and Pressure Patterns. — G. A. T a s k i n : The Soviet Northwest: Economic Régio-nalisation.

Annals of the Association of American Geographers, Lawrence, Kansas, Vol. 50 (1960), 3-4: J. E. O r c h a r d : Industrialization in Japan, China Main-land and India, some world implications. — J. F. H a r t : The Changing Distri-bution of the American Negro. — O. H. K. S p a t e : Quantity and Quality in Geography. — H. C a r l o : Hierarchy of Central Functions Within the City. — I. L. P o w n a 11 : Low-Value Housing in Two New Zealand Cities. — P. E. L y d o 1 p h — Th. S h a n a d : The Oil and Gas Industries in the URSS.

Economic Geography, Worcester, Vol. 37 (1961), 2: G. A l e x a n d e r s -s o n : Changes in the Location Pattern of the Anglo-American Steel Industry 1948—1959. — A. M. L a m b e r t : Farm Consolidation and Improvement in

1" Geografski vestnik 193

Književnost

the Netherlands. — W. R. S i d a 11 : Wholesale-Retail Trade Rations as Indices of Urban Centrality.

Annales de Géographie, Paris. LXIX, 'N° 375—376 (1960): J. T r i c a r t — F. H i r s c h : Rélations entre le débit et la superficie des bassins fluviaux. — M. B l a ž e k : Esquisse des problèmes de géographie de la population en Tchécoslovaquie. — M. B i 11 a u t : Fa collectivisation agraire en Bulgarie: l 'exemple du village de Petarch. — B. K a y s e r : La composition nationale de la population de l'URSS. — M. L e L a n n o u - J . P e l l e t i e r : La XLVIIIe excursion géographique interuniversitaire: Vieille et nouvelle Sardaigné. — L e 1 o u p : La production d'energie électrique au Brésil.

Revue de Géographie Alpine, Grenoble, LXVHI (1960), 3-4: M. P a r d é : Le regine des rivières en Nouvelle-Zélande. — J. C o r b e l : Trois études de neige: Labrador, Grandes-Rousses, Popocatepetl. — ]. M o 11 i n : Une région de contact entre Préalpes et avantpays et de frontière entre Savoie et France-La plaine de Saint-Laurent de Pont. — F. G a b e r t : Une tentative d'évalu-ation du travail de l'érosion sur les massifs montagneux qui dominent la plaine du Pô. — A. B e r t i n : Le barrage de Serre-Ponçon, pièce maitresse de l'aménagement de la Durance. — XLIX (1961), 1: J. B r a v a r d : Le dé-peuplement des hautes vallées des Alpes Maritimes. — R. M i c h e l : Aperçu d'ensemble sur la structure géologique du département de l'Isère dans ses rapports avec l 'hydrologie souterraine. — P. S p i t z m a n n : Les variations récentes des glaciers du bassin de la Romanche.

L'Information Géographique, Paris, 24 (1960). 3-5: J. B e a u j e u - G a r -n i e r : Marine marchande et constructions navales dans le monde. — J. D r e s c h : Les changements de climat et les mouvements du sol en Afrique du Nord au Plio-Quaternaire. — J. F. H a r t : Les migrations à l'Intérieur des Etats Unis. — M. T e r s : Mise au point: Méthodes et techniques modernes en géomorphologie. — J. B e a u j e u - G a r n i e r : Glasgow. — L. V a s s e u r : Boulogne sur mer: Aspects économiques. — A. G a r c i a : Deux années de stabilisation en France. — J. T r i c a r t : Mise au point: les. types de lits flu-viaux. — 25 (1961), 1-2: L. G r i s e z : Les causes de décès à Paris depuis le début du siècle. — C. C h a 1 i è r e : Les aéroports de Londres. — L. G e n e -v o i s : La Bulgarie d'aujourd'hui. — A. M. S é r o n d e : Une grande con-centration industrielle: Le Lancashire. — J. B a s t i é : Les grands secteurs de l'agglomération parisienne.

Bulletin de la Société Belge d'Études Géographiques, Louvain, XXIX (1960), 1-2: M. A. L e f è v r e : Niveaux d'érosion. — L. D e t h i e r : L'habitat urbain et son évolution dans la commune de Limbourg. — C h . C h r i s t i a n s : Un essai de délimitation de régions et de compartiments agricoles dans la Belgique du Sud-est. — A. D e 1 m e r : La participation belge au trafic rhénan. — C h . C h r i s t i a n s : Problèmes de banlieue maraîchère.

Bulletin de la Société Royale de Géographie d'Anvers, Tome LXXII (1960): C h . C h r i s t i a n s : Aspects géographiques de la réorganisation agraire par remembrement en France, aux Pays-Bas et en Belgique.

Tijdsehrift van het »Koninklijk Nederlandsch Aardrijkskundig Genoot-schap«. Amsterdam. LXXVII (1960), 3: J. A. C. V a n R o e r m u n d : The Application of Modem Cartography by the Topografie Service at Delft. — J. I. S. Z o n n e v e I d : The Use of Aerial Photographs for Geographical Pur-poses. — G. C. M a a r l e v e l d : Glacial and Periglacial Landscape Forms in the Central and Northern Netherlands. — C. H. E d e l m a n - A . W. E d e l -m a n - V i a m : Studies concerning the Morphogenesis of some Old Rural Settlements in the Sandy Areas of the Netherlands. — W. S t e i g e n g a : The Urbanization of the Netherlands. — H. J. K e u n i n g : The Place of So-cial Geography within Human Geography. — C h . A. P. T a k e s : The Settl-ment Pattern in the Dutch Zuiderzee Reclamation Scheme. — H. D. D e V r i e s R e i l i n g h : Geographical Planning for Agriculture in Over-crowded Areas.

Geographica Helvetica, Bern. XV (1960). 1-2: H. J. P o r t m a n n : Les inclusions rocheuses dans les glaciers. — E. W i n k 1 e r : Der St. Lorenz-See-weg. — E. S z a v a - K o v a t s : Das Problem des geographischen Landschafts-

1 9 4

Književnost

begriffe. — E. W i n k l e r : Der Verkehrsnetz der Schweiz und die National-strassen. — W. N e 1 z : Zur Bewässerung der Poebene. — E. W i n k l e r : Geo-graphie und Soziologie.

Peternianns Geographische Mitteilungen, Gotha. 104 (1960). H. 2-3: Nord-Europa (serija člankov). — H. 4: H. La u t e n s a c h : Humidität und Aridi-tät, insbesondere auf der Iberischen Halbinsel. — W. R o u b i t s c h e k : Agrargeograpliische Tagung in Warschau I960.

Erdkunde, Bonn, XIV (1960). 2-4: E. S c h m i d t - K r a e p e l i n : Metho-dische Fortschritte der wissenschaftlichen Luftbildinterpretation. — f. C o -p o h : Farms and Fields in the Chilterns. — H. W i s s m a n n : Stufen und Gürtel der Vegetation und des Klimas in Hochasien und seinen Randgebie-ten. — W. W e i s li e t : Die geographischen Auswirkungen des Erdbebens vom 22. Mai 1960 in kleinen Süden Chilens. — XV (1961), 1: G. L a n g e : Das Werk des Varenius, eine kritisc he Gesamtbibliographie. — E. O t r e m ba : Die Flexibilität des Wirtschaftsraumes. — R. S. P l a t t : The Saarland, an International Borderland. Social Geography from Field Study of nine Border Villages. — O. F r ä n z l e : Bemerkungen zur Gliederung und Paläoklimato-logie des oberitalienischen Pleistozäns.

Die Erde, Zeitschrift der Gesellschaft für Erdkunde zu Berlin, 91 (1960), 3-4: M R i c h t e r : Die vier Stadien der Wüstenforschung in Libyen. — F. T i c h y : Die vom Menschen gestaltete Erde. — B. H o f m e i s t e r : Forst-und Holzwirtschaft im Staate Wisconsin. — 92 (1961), 1-2: H. E. F e a t z h o f f : Die Naturgegebenheiten des Sadd el Ali-Projektes-Hochstaudamm Assuan. Ägypten. — K. A. B o e s l e r : Die Bedeutung der Baublockstatistik der Be-völkerungsdichte für die Stadtgeographie von Berlin.

Berichte zur Deutschen Landeskunde, Remagen. Bd. 25. 1 (1960): H. M ü 1 -1 e r - M i n y : Die naturräumlichen Einheiten im Raum Saar-Nahe-Bhein. — R. K 1 ö p p e r - C. R a t h j e n s : Die wirtschaftsräumlichen Einheiten im Raum Saar-Nahe-Bhein. — J. K ö r b e r : Die zentralörtlichen Bereiche im Räume zwischen dem Rhein und dem Saarland. — Bd. 25, 2 (1960): R. K e l -l e r : Die gewässerkundliche Forschung in Deutschland. — E. N e e f : Der Bodenwasserhaushalt als ökologischer Faktor. — H. B r e m e r : Neuere fluss-inorphologisehe Forschungen und ausgewählte Probleme der Flussmorpho-logie deutscher Ströme. — F. M o n h e i m : Geographie und Hochwasser in Deutschland. — F. W i l h e l m : Seen als geographisches Forschungsgebiet.

Geographische Rundschau, Frankfurt a. M.-Braunschweig. Jhg. 12 (1960), 6-12: H. M y k l e b e r t : Die Wasserkräfte im Norwegen. — J. C h r . H a n -s e n : Nordnorwegen. — A. T h o r m s d a e t e r : Die Nutzung der Fjell-gebiete in Norwegen. — K. B r a e k h u s : Norwegische Schiffahrt aus geo-graphischer Sicht. — A. B tin T s c h u d i : Norwegens Aussenhandel. — M. P e -t e r s e n : Oslo. — G. E r i k s s o n : Der Bergbau, die Eisen- und Stahlin-dustrie im Norden. — B. W e n d e l : Zur Bevölkerungsentwicklung von Stock-holm. — W. T i e t z e : Stockholm. — O. S c h l i e r : Dezentralisation und Konzentration der Erdbevölkerung in den vergangenen sechzig Jahren. — H. K n ü b e l : Der Staat als Unternehmer (eine Untersuchung über den Jndustriebesitz in der Bundesrepublik). — A. R a u c h s c h u s s : Erdöl in Afrika. — H. N e w e : Die Erdkunde in Oberstufenunterricht der höheren Schule. — R. D e l i m e i : Das »Neue« Afrika (Stand vom 1. 9. 1960). — W. D o n n e r : Marokko als Entwicklungsland. — H. K a u f m a n n : Nigeria. Beobachtungen und Gedanken zu den Problemen eines neuen Staates. — G. M ü l l e r : Erdöl und Erdgas im Westdeutschland. — E. M. R a w s t r o m : Die gegenwärtige Lage und die Aussichten im britischen Kohlenbergbau. — IL K a h m a n n : Aufstieg und Niedergang der britischen Baumwollindustrie. - W. K ü n d i g - S t e i n e r : Die Industrialisierung Indonesiens. — H. D e t -l e f - S c h n o o r : Zur weltwirtschaftlichen und nationalen Bedeutung der Seeschiffahrt. — D. d e A m a r a n t e - R o m a r i z : Brazil — a Regional Ab-stract. — E. F. W a r n e c k e : Die Bedeutung der Bewässerung für den Mit-telmeerraum. — H. K n ü b e l : Die Entwicklung der Grosstädte in den USA im letzten Jahrzent. — Jhg. 13 (1961). 1-5: F. T i c h y : Die geographischen Grundlagen der italienischen Industrien. — A. B e i s s e r : Die Entwicklung

1 9 5

Književnost

der italienischen Industrie nach dem Zweiten Weltkrieg. — G. O b e r b e c k : Sardinien — eine landeskundliche Skizze. — H. S c h o l z : Die italienische colonia pazziaria — ein Beitrag zur Agrarsoziologie Italiens. — W. S c h u -r i g : Neuseeland. — F. P r i l l i n g e r : Salzburg. — D. W u l f : Verkehrs-wege, Aufgaben und Leistungen der Binnenschiffahrt. — H. M i i n n i c h : Reiseeindrücke aus Bulgarien. — H. G r o s s : Der Geineinsam-Markt und die Ostblockwirtschaft. — H. J ä g e r : Wiederaufsplitterung nach der Flur-bereinigung. — R. Z s c h o k e : Köln. — H. K n ii b e 1 : The Iron Industry of the Ruhr-Region. — K. H e i n t g e s : Naturlandschaft und Agrarlandschaft aus Niederrhein.

Mitteilungen der österreichischen Geographischen Gesellschaft, Wien, Bd. 102 (1960), II: J. Z ö t l : Methodik und Methoden der Karsthydrologie.

Zeitschrift für Geomorphologie, Neue Folge, Bd. 4 (1960), 2: J. R o g l i e : Das Verhältnis der Flusserosion zum Karstprozess. — C. R a t h . j e n s : Be-obachtungen an hochgelegenen Pol jen im südlichen Dinarischen Karst.

Bolletino della Società Geografica Italiana, Rim, Vol. XIII (1960), 4-12: N. J i m o t o : Recenti indirizzi della geografia in Giappone. — M. R i c c a r -d i : Il recente sviluppo demografico ed economico della Grecia. — M. O r t o -l a n i : La Jugoslavia. Note geografiche. — M. R i c c a r d i : La cultura degli agrumi in Grecia. — Ocena knjige A. Blanc, La Croatie Occidentale (M. Orto-lani). — F. F u g a : Alcune considerazioni sulla via navigabile del San Lo-renzo. — S. B o n i c e l l i V a r d a b a s s o : Recenti ricerche sulle coste della Sardegna e della Corsica.

Rivista Geografica Italiana, Firenze, XLVII (1961), 1-4: A. M. d e l l ' O r z o : l a geografia come scienza. — B. S. H e y l e : Origine e sviluppo del porto di Marsilia. — C. Sa i b i n e : Questioni attuali di nomenclatura carsica.

Revista Geografica. La Habana, Cuba. XXX (1960L 1-2: H. L e h m a n n : Las areas Carsicas del Caribe. — G. C a n e t : La Ensenanza de la Geografia. — L. II u q u e t : Economia Forestal de la Cuba. — R. O. H é c t o r : La For-mación de los Huracanes. •

1

G e o g r a f s k i v r s t n i k , L j u b l j a n a , XXX1I1 ( l % t )

KRONIKA

Ob grobu

profesorja Iva Rtibića

(1897—1961)

Med gene rac i j o vodilnih geografov Jugoslavi je , ki so se izoblikovali v dobi med obema vo jnama , j e pričela na žalost p r eveč posegali smrt . K o m a j sta iz naše s rede izginila p r emiš l j en i P e r a Jovanović in duhovit i Voja Rado-vanović, j e že posegla smrt za m a r k a n t n i m Iv,om Rubičem. Poiskala ga j e na n jegov i l j u b l j e n i Šolti, k a m o r se je. čeorav še ves poln de lovne vneme, umakn i l zaradi svo je bolezni že pred n e k a j leti.

Geograf i Jugos lav i je smo Rubića in n j egovo živo in bodro besedo po-grešal i že na z a d n j e m kongresu v Ti togradu. Vendar smo se nade ja l i , da se v rne med nas. Zal smo se zmotili.

Se p rav posebno ga bomo pogrešali geograf i S loveni je v naši ožj i s redini s a j j e bil, k a k o r se j e sam rad ponašal , v dobršni mer i naš. Ne pozabimo, da j e bil le ta 1922, ko se j e osnovalo naše Geogra f sko d ruš tvo še kot š tudent -sko društvo, n jegov prv i p redsedn ik in da j e bil v letih 1925 do 1926 tudi eden od prvih t r eh u r e d n i k o v »Geografskega vestnika«. Ne pozabimo, da j e svo je geogra f ske š t ud i j e z doktora tom vred dokončal v L j u b l j a n i . To vse so res n e k a j mla j š i med nami že s k o r a j pozabili . Niso pa pozabili , k a k o se nam je znova močno pr ibl iža l po letu 1945, ko j e postal p rofesor na Univerzi v b l i žn j em Zagrebu. Vse do leta 1957 s k o r a j ni bilo zbo rovan ja s lovenskih geo-grafov, ki se ga ne bi udeležil tudi Rubić ter ga s sv.ojim t e m p e r a m e n t n i m nastopom in svežimi, vedno or iginalnimi pobudami in ide jami bis tveno po-živil. Kdo se ga ne spomin ja s kongresa le ta 1954 v Mar iboru in z z a k l j u č -nega ses tanka v Svečini, ko j e bil k l j u b temu. da smo slovenski geograf i

197

Kron iku

sami ravno t ak ra t doživ l ja l i nepozabno zlato dobo mlados tnega zagona, pa tudi k l j u b temu, da se j e sam v šali proglasi l za ; pa leozojskega« geografa , ž ivahnejš i in ak t ivne j š i od mar s ikoga r med nami, k i bi po letih spadal med »mezozojske« ali celo »kenozojske«.

N jegov stik z l j u b l j a n s k i m geografsk im cent rom j e bil do z a d n j e g a nad vse pr is rčen . Ko smo lani p r i p r a v l j a l i »Melikov zbornik« in si za rad i skrom-nih ma te r i a ln ih možnosti nismo upal i vabi t i k sode lovan ju š i ršega k roga jugos lovansk ih geografov, t emveč smo se omej i l i samo na k rog ožj ih so-delavcev »Geografskega vestnika«, smo med n j e sev.eda uvrst i l i tudi n j ega . Vabilu se j e odzval s p r i s rčno toplino, čeprav ga j e bolezen že resno ovi ra la p r i delu. In ko smo mu pisali, da ga ne bi radi pogreša l i v svoj i sredi na l e tošn jem VI. kongresu geografov FLRJ v Slovenij i , nam j e užaloščen od-govoril . da ga v e r j e t n o ne bo, da pa bi rad sodeloval v s a j z r e f e ra t i ; h k r a t i j e p red laga l , da bi s kongresom povezali proslavo 35-letnice, od k a r se j e iz d o t e d a n j e g a š tuden t skega d ruš tva razvilo l j u b l j a n s k o Geogra f sko druš tvo, p r e d n i k d a n a š n j e g a Geogra f skega d ruš tva Sloveni je .

Separa tn ih odtisov svo je r azp rave v »Melikovem zborniku« menda ni več dočakal živ. Naša poš i l jka se j e n e k j e srečala z n jegov im z a d n j i m pismom. H u d o nam j e bilo, ne samo, ke r j e umrl , t emveč tudi, k e r j e umr l t ako daleč od nas, da ga nismo mogli s p r e m l j a t i na n jegov i z a d n j i poti. N a j mu bo lahka n jegova med i t e r anska zeml j ica !

Ne bi na tem mestu mogli in hoteli p o d r o b n e j e ocen jeva t i vsega š i rokega znans tvenega , po l judno-znans tvenega in splošnega j avnega dela p o k o jn ik a . N jegove n a j z n a č i l n e j š e poteze pa bi le skušal i začr ta t i .

V svojem znans tvenem delu j e bil Rubič, če izvzamemo eno ali dve r azp rav i iz fizične g e o g r a f i j e D a l m a c i j e (»Obala Šolte« in »Padal ine u Splitu« v Geogra f skem ves tn iku 1926 in 1927), p redvsem a n t r o p o g e o g r a f . Rab imo namenoma ta izraz, z a k a j Rubič j e vzras te l iz šole klas ične »antropo-geogra f i j e« in to v času, ko j e le-ta k l j u b s t ranpotem, k i se j ih danes e n k r a t bol j , d rug ič m a n j up rav ičeno oči ta jo , z bogat imi in pobud polnimi opozoril i na vlogo člov.eka, oziroma človeške d ružbe v podobi zemel j skega površ ja , o p l a j a l a in p o m l a j a l a geogra f i jo , ki je bi la v nevarnos t i , da zaide s k o r a j samo v geomorfološke ozi roma inorfogenetske vode. P r i Rubiču j e ta »an-t ropogeografska« doba p r i h a j a l a do izraza nedvomno z močnimi pozi t ivnimi s t r anmi : tudi on sam j e d a j a l pobude ter n a č e n j a l nove probleme. To j e storil bodisi s svoj imi konk re tn imi š tud i j ami (n. pr. s š tud i jo »Ispaša na Riokovu«, Hrva t sk i Geogra f sk i Glasn ik 1929. »Grav i tac i j a sus j edn ih ž i t e l j a Splitu« v isti r ev i j i le ta 1930. »Grav i tac i j ske zone važn i j i h luka na istočnim oba lama Jadrana«, p rav tam leta 1939). bodisi da j e p rob leme postav,il v na-čelni d i skus i j i o geograf i j i . Tako j e na II. kongresu geografov FLRJ v Make-don i j i govoril o »Pogledih na suvremenu geograf i ju« , na IV. kongresu v Beo-g radu pa o »Problemu r eg i j e u m o d e r n o j geograf i j i« . S svojo pobudo j e b is tveno pr ispeval k n a d a l j n j e m u razč i ščevan ju načelnih pojmov. Č e p r a v j e bil iz raz i to an t ropogeogra f sko u s m e r j e n , j e pr i tem v e n d a r ostal v b is tvu zagovornik enotne geogra f i j e . S a j se živo s p o m i n j a m o z a k l j u č k a d i skus i j e po n j e g o v e m re fe ra tu na kongresu v Beogradu, ko se je zdelo na vjdez, da se glede tega n e k a k o r a z h a j a m o . T a k r a t je. ne m o r d a samo zaradi govorni-ške f raze , temveč iz p r e p r i č a n j a zak l juč i l d i skus i jo z ugotovi tvi jo , da smo vsi za enotnost geogra f i j e , pa tudi vsi za specia l izaci jo v n j e n e m okvi ru , k a r nas l ahko vodi samo na n a j b o l j š o pot.

D a j e poskušala bit i Rubićeva an t ropogeog ra f i j a iz raz i ta a k t u a l n a , ne d o k a z u j e samo to, da j e še za naš V. kongres v Crn i gori, ki mu ni mogel več prisostvovat i , pr ipravi l r e f e r a t » P r i m i j e n j e n a geograf i j a« (glej Zbornik radov,a V. kongresa geogra fa FNRJ , C e t i n j e 1959). t emveč p redvsem to, da se j e sam lotil p r o u č e v a n j a tistih »antropogeografskih« procesov, k i so danes n a j b o l j dinamični . T a k o j e svo je sile zastavil posebno na po l ju g e o g r a f i j e mes t : napisa l j e metodološki č lanek »Geografsko od red ji van j e okolice grada« (Geografski Glasnik. Zagreb 1949—1930). sam pa k o n k r e t n o proučil proble-

198

Kroniku

mat iko razvoja mesta in n j egov ih g rav i t ac i j sk ih sfer v monograf i j i »Slavon-ski i Bosanski Bri>d« (1953). Poleografski p r i m e r j a v i t r eh n a j v e č j i h da lma-t inskih mest j e posvečen tudi n jegov, že po smrt i o b j a v l j e n i č lanek Zadar-Spl i t -Dubrovnik« (Geografski Horizont 1961. Ì-2). Živo nam j e tudi še v spominu, kako j e v p r e d a v a n j i h (npr. v našem Geogra f skem druš tvu) in d i skus i j ah (npr. na posve tovanju urbanis tov FLRJ v Sa ra j evu leta 1955) sku-šal začr ta t i pot sode lovan ja med geogra f i jo in u rban izmom, ki se je tudi pri nas pokazala za t ako n u j n o in koris tno.

Da j e ostal Rtibič k l j u b svoji an t ropogeogra fsk i usmer jenos t i v bistvu kompleksen geograf , pa je n a j b o l j dokazal s svoj im r e g i o n a l n i m kon-ceptom geografskega p r e m o t r i v a n j a . Ta koncept j e nače lno postavil v ze o m e n j e n e m re fe ra tu na b e o g r a j s k e m kongresu , p rak t i čno pa ga j e na juspeš -n e j e apl ic i ra l na p r imeru tistega geogra fskega področ ja , ki mu je bilo n a j -bo l j pr i srcu, t j . Medi te rana . To j e storil v svo jem poskusu, da določi »Medje Medi te rana na is točnoj obali Jadrana« (Geografski pregled, Sa ra jevo , 1.. 1957), k j e r se j e v j a r k i luči pokazala tesna p rep le tenos t f iz ičnogeografskih in an t ropogeogra f sk ih k r i t e r i j ev , p r a v tako pa v. nedavno izšli popu la rn i k n j i -žici »Mediteran« in še p rav posebno kot r edak to r in eden od glav.nih so-a v t o r j e v se r i j e popu la rn ih regionalno-geografsk ih pr i ročnikov »Geogra f i j a svi je ta«.

O b n jegovih š t u d i j a h o med i t e ranskem področ ju j e končno t reba pod-čr ta t i Rubičevo navezanost na n j egovo n a j o ž j o domovinç, naše J a d r a n s k o p r i m o r j e , ki mu je posvetil vel iko večino svoj ih s t rokovnih del, poleg navedenih še posebno svojo monogra f i j o »Naši otoci na Jadranu«, ki je izšla že p r e d v.ojno, v novi, p rede lan i izda j i pa znova po vo jn i (Split 1952).

Ravno ta k n j i g a , ki j e n a m e n j e n a š i ršemu krogu č i ta te l jev , pa nas sili, da se na koncu- spomnimo še t iste smeri Rubičeve de javnost i , ki ga j e na-p rav i l a v javnost i n a j b o l j popula rnega . G r e za n j egovo delo v smeri p o p u -l a r i z a c i j e geogra f ske znanost i in sicer popu la r i zac i j e v na j č i s t e j š em pomenu besede. Razen v svojih, povečini že omen jen ih pol judno-znanstvenih k n j i g a h , ka t e r im se kor is tno p r i d r u ž u j e še kn j iž ica »Zemlja i čovjek , osnovi an t ropogeogra f i j e« (Popula rna naučna bibl io teka . Zagreb 1956), j e to nalogo vršil z dolgo vrs to popularn ih člankov, in p r e d a v a n j , od ka te r ih j e bila veli-k a n s k a večina posvečena našemu m o r j u in p r i m o r j u . Ne sme ostati nezabele-ženo, kol iko j e v t e j smeri storil r avno v dese t l e t ju pred d rugo svetovno vojno, ko je kot s redn ješo l sk i profesor v Splitu razvil izredno ž ivahno in nesebično splošno de javnos t v t amošn j i k u l t u r n i javnost i .

Ravno zaradi te š i roke popularnos t i spomin na poko jnega Iva Rubiča v, naši geografsk i in v s e j k u l t u r n i javnosti ne bo zlepa obledel.

Svetozar Ilešič

Profesor Milan Šenoa (2. Vil. 1869—18. XI. 1961)

Ze sama visoka s tarost pokojnega p r o f e s o r j a Milana Šenoa — pred dvema letoma j e p ros lav l j a l devetdese t le tn ico — nas spominja , da gre za človeka, ki j e svojo de j avnos t začel r azv i j a t i še v tisti na z u n a j mirni , za-tišni dobi p red prvo svetovno vojno, ko zlasti znans tvenega dela še ni k a j močno za j e l a t is ta živa, v,časih ka r nervozna dinamičnost , ki ga z a j e m a da-nes. Č e p r a v j e t e d a n j a doba med srbskimi geograf i , v okol ju , ki je tudi sicer t a k r a t kazalo n e m i r n e j š e u t r ipe , rodila Jovana Cvi j iča , bi pr izadel i poko j -nemu Šenoi krivico, če bi n jegovo, v naši geografsk i znanost i m a n j mar -k a n t n o delo meril i z meri l i za t a k r a t n e b a l k a n s k e dežele, ki so se odpi ra le geogra f skemu svetu s k o r a j kot še slabo odkr i t kont inent , ali pa celo z da-n a š n j i m i meril i . Milan Šenoa. ki ni bil samo univerz i te tn i p rofesor geogra-f i j e , t emveč tudi kn j i ževn ik je bil pač t ipičen p o j a v t e d a n j e g a mirnega, meščanskega k u l t u r n e g a Zagreba, ki j e korakal , tudi kol ikor j e bil r a h l e j e

1 9 9

K r o n i k u

ali m o č n e j e n a p r e d n o in d e m o k r a t i č n o u s m e r j e n , b rez p r e t r e s l j i v i h skokov po svoj i o r g a n s k o vzras t l i poti s r e d n j e e v r o p s k e g a k u l t u r n e g a oko l j a . Zato tud i z n a n s t v e n o in p o l j u d n o z n a n s t v e n o delo Šenoe ko t g e o g r a f a ni p r e r a s t l o t e d a j dan ih okvi rov in ni zab les te lo v j a r k i luči, k a r pa n e pomeni , da ni op rav i l o neš t e to d robn ih , a sol idnih nalog t a k o v z n a n s t v e n i k a k o r v p e d a -goški smeri . D a ni p r e z r l o tud i sodobnih procesov, k i so se v dobi med obe-ma v o j n a m a vse b o l j r azmahn i l i , d o k a z u j e j o med d r u g i m t a k r a t n i p o k o j n i -kovi č l ank i o t ipih naših mes t (Geogra fsk i G la sn ik 1930) in o u r b a n i z a c i j i (Spomenica C. Lucern i , Z a g r e b 1937). Venda r ne bi t u d a l j e p o d r o b n e j e a n a -l iz i ra l i Šenoinega g e o g r a f s k e g a de la . Opozor imo n a j , da ga j e ob p o k o j n i -k o v e m 90-letnem j u b i l e j u t a k o r ekoč prv ič prav,ično ocenil n j e g o v učenec prof . dr . V lad imi r Blaškovič v z a g r e b š k e m » G e o g r a f s k e m Glasn iku« (XXI. 1959). T a m j e tud i lepo p o d č r t a n na z u n a j m a n j opažen i dolgole tni p o k o j n i -kov t r u d za o r g a n i z a c i j o G e o g r a f s k e g a inš t i tu ta na z a g r e b š k e m vseuči l išču. P a č pa bi radi ob p o k o j n i k o v e m g robu poveda l i eno : v vsem s v o j e m de lu . t a k o geog ra f skem in po top i snem k a k o r v k n j i ž e v n e m j e pokaza l vso svo jo š i roko, v s e s t r a n s k o in h u m a n o k u l t u r o , vezano z osebno s k r o m n o s t j o , k a r so v,se v d a n a š n j e m času n a splošno n e k a j m a n j c e n j e n e in upoš tevane , a za to nič m a n j d r a g o c e n e v r edno t e . In komu j e t a k a k u l t u r a v resnici še d a n e s t a k o p o t r e b n a kot g e o g r a f u ? G e o g r a f i S loven i je , dežele , s k a t e r o so p o k o j -n ika veza le tesne vezi. se te s t r an i n j e g o v e osebnos t i še posebno toplo spo-m i n j a m o in j e ne bomo pozabi l i .

Sve tozar I lešič

V spomin R a j k u G r a d n i k u

R a j k o G r a d n i k je bi l r o j e n d n e 16. n o v e m b r a 1880 v Medani v. Brdih , a j e u m r l na Bledu 20. j u n i j a 1961. N j e g o v a mlados t j e po teka la v dobi, ko si j e n a r a v o s l o v j e p r idob iva lo č e d a l j e več v e l j a v e v svetu . T u d i n j e g a j e p r ivab i lo in sicer v g l a v n e m v dobi, ko j e še š t ud i r a l uč i t e l j i š če in potepi .

. ko j e kot 1 judskošo l sk i uč i t e l j začel z de lom na osnovnih šolah v. Brd ih . P r a v posebno v e s e l j e se mu j e razvi lo do geo log i j e in z a n i m a n j e za geološka d e j s t v a in p r o b l e m e ni n i k d a r popus t i lo v n j e m . Že .zgodaj j e zaslovel ko t i zvrs ten pedagog . N j e g o v i učenci so raznaša l i , ko j e od l e t a 1920 d a l j e s lužbo-val na Bledu, to l iko h v a l e o n j e m . o n j e g o v i p r e p r i č e v a l n i i n d u k t i v n i metodi , posebno s p o d r o č j a p r i r odos lovnega z n a n j a , da j e bi lo za r e s už i t ek pos luša t i koga od n j i h . k a d a r j e p r ipovedova l , k a k o in k a j so se uči l i p r i G r a d n i k u . A to. k a r so se učili p r i G r a d n i k u , je bi lo da leč čez t is to mero , k a r p r ipove -d u j e j o šolske k n j i g e . In še k o j e postal k o n č n o šolski n a d z o r n i k v o k r a j u Radov l j i ca , j e i n š p e k c i j s k e ob i ske porab i l zato, da j e t e d a j učencem pr i -povedova l o novost ih, k i j i h j e m i m o g r e d e ogledal v n a r a v i ali b r a l o n j i h p red n e d a v n i m . Osta l j e mlad k l j u b le tom, k i so se mu po lagoma n a b i r a l a in še do z a d n j i h let, dolgo, dolgo po upoko j i t v i , j e o p r a v l j a l p e d a g o š k o delo DO raznih šolah, za r a zne p r e d m e t e . Še dese t dni p r e d s m r t j o je za-g o t a v l j a l obiskovalcu , da p r i d e v k r a t k e m spet uči t na G l a s b e n o šolo. T a k o i z r edne uspehe v šoli pa j e imel R a j k o G r a d n i k n a j b r ž zato. k e r j e vedel mnogo, mnogo več, k a k o r se v šoli z a h t e v a in zlast i več zan imivega , pa zato, k e r j e imel v e s e l j e in d a r p r i p o v e d o v a t i t a k o n e p o s r e d n o in po domače , da j e b i lo o t r o k o m už i t ek pos luša t i ga.

R a d j e uči l v šoli, a p r a v t a k o mu j e bilo n a j v e č j e dož ive t j e , dobi t i v r o k e novo k n j i g o iz geo log i j e in poglobi t i se v n j e n a nova o d k r i t j a . Geolo-g i j a j e b i la z a n j t ist i s ek to r iz n a r a v o s l o v j a , k i m u j e pomeni l ž i v l j e n j e . Ko j e še uči l po šolah n a G o r i š k e m , j e po i ska l p rof . F e r d i n a n d a Seidla . k i j e t a k r a t zb i ra l g r a d i v o za s v o j e S p r e h o d e po gor i šk i okolici , ga s p r e m l j a l na izlet ih in seveda ko t e v a n g e l i j poslušal n j e g o v a r a z k l a d a n j a . K a s n e j e , ko j e bil že mnogo n a p r e d o v a l v s v o j e m geološkem z n a n j u , j e s p r e m l j a l p rof . F. Seidla na n j e g o v i h e k s k u r z i j a h po J u l i j s k i h Alpah , ko j e p r i p r a v l j a l š t u d i j o »Zlatenska plošča v vzhodn ih J u l i j s k i h Alpah«. Ko so se n a novo u s t a n o v l j e n i l j u b l j a n s k i un ive rz i začela p r e d a v a n j a iz geologi je , j e R a j k o G r a d n i k prosi l prof . H i n t e r l e c h n e r j a , da j ih j e smel pos luša t i in se ude leže -va t i tud i e k s k u r z i j . In k o je p r o f e s o r na e k s k u r z i j i t a k o m i m o g r e d e š t u d e n t e

200

k r o n i k a

poba ra l o tem in onem. k a r bi bilo t r e b a vedet i , j e bil G r a d n i k tisti, k i se j e oglašal n a j v e č k r a t , t a k o da ga j e m o r a l p r o f e s o r u s t av l j a t i , češ, n a j še š t u d e n t j e k a j povedo.

Sam sem se seznani l z R a j k o m G r a d n i k o m v le tu 1926 al i 1927, ko sem bil n a poči tn icah p r i Bledu. T a k r a t sem se nameni l , da razč is t im v p r a š a n j e , odkod in k a k o se j e led s t eka l v b l e j s k o p o k r a j i n o . Z l eden ik i d o t l e j R a j k o še ni imel o p r a v k a , a t a k o j se j e i z redno za in t e r e s i r a l za m o j e delo. Seveda sva se b r ž zmeni la , da sva šla s k u p a j n a d morene . In e n a p rv i h n a j i n i h skup>-n ih r az i skova ln ih pot i j e b i l pohod na v z h o d n o b o č j e P o k l j u k e od B leda do Pleše , da dobiva p r e r e z čez m o r e n s k e nas ipe . In na S lamnik ih sva z a j a h a l a prvi v.eliki m o r e n s k i na s ip in p r o d i r a l a po n j e m čez g r a p e in ska lov je , skozi gozdne gošče in po t r a t ah , dok l e r nisva dosegla n j e n e g a s p o d n j e g a n a d a l j e -v a n j a v Do lgem b r d u pr i s l avnem Emavsu nad Z g o r n j i m i G o r j a m i . S tem j e b i la u g a n k a b o h i n j s k e g a l e d e n i k a o k r o g Bleda r e šena in n a d a l j e v a l a sva r az i skova lno delo v v i š inah nad B o h i n j e m . Ko sva naš la m o r e n e na Raz tokah o k r o g Rovta r ice , sva v idela , da se j e mora l l eden ik spušča t i navzdol v g r a p o Č e š n j i c e . A vse to n a m a j e vzelo to l iko časa. da sva se zamud i l a n e k a j dni več k a k o r sva n a m e r a v a l a . Spat i sva m o r a l a k a r po senikih , a k e r n a m a j e r azen k r u h a z m a n j k a l o vsega, sva se m o r a l a h r a n i t i z j a g o d a m i t e r borovni -cami. A R a j k o G r a d n i k j e v z t r a j a l s t a k i m v e s e l j e m in n e u t r u d l j i v o zavze-tos t jo , k a k o r da g r e za l a s tne n j e g o v e teze. In ko sv,a po ce lem t e d n u ali m o r d a dese t ih d n e h k o l o v r a t e n j a pò m o r e n a h dospela po gol ič ju ob D o n e r s -kog lu do r a z v o d n e g a r azg leda na Sorico, se n a m a j e začelo razodeva t i , da vidiv,a s p o d a j r a z t r e s e n e l eden i ške ba lvane , novo p r e s e n e t l j i v o r a z o d e t j e o v i š inah d i luv ia lne za leden i tve . In names to , da bi j o m a h n i l a domov čez B o h i n j s k o Bistr ico, sva se spus t i la , č e p r a v l a č n a in zde lana , v n a s p r o t n o smer in za r e s naš la p r e k r a s n e m o r e n s k e nas ipe ob Sorici, dokaz, da j e b i la g l ac i ac i j a v J u l i j s k i h A lpah mnogo več j a , k a k o r se j e dos l e j sma t ra lo .

In t ak ih go r sk ih p o p o t o v a n j sva n a p r a v i l a z r a j n k i m R a j k o m G r a d n i k o m še nič kol iko, v e d n o tova r i šk ih . p r i j a t e l j s k i h , včas ih zelo n a p o r n i h , včas ih b o l j igriv,ih, v e d n o pa k o n c e n t r i r a n i h n a vse, k a r j e v p r i r od i g e o g r a f s k o i n t e r e s a n t n e g a .

Ko sem bil k a s n e j e le to za le tom čez poči tn ice ob B o h i n j s k e m j e z e r u , sem začel mer i t i g lob inske t e m p e r a t u r e j e z e r s k e vode. Tud i to j e začelo R a j k a G r a d n i k a t a k o j z a n i m a t i in k a r b r ž sva se domeni la , da bo v času izven poči tn ic on mer i l po e n k r a t ali d v a k r a t na mesec t e m p e r a t u r e globin-ske vode ne le v B o h i n j s k e m , m a r v e č tud i v B l e j s k e m j eze ru . I zkaza lo se je , da se je z l imno log i jo bil že d a v n o seznani l in lotil se j e m e r j e n j a in ob-e n e m l imno loškega š t u d i j a z n e v e r j e t n i m vese l j em. Rezu l t a t n j e g o v e g a de la j e š t u d i j a o t e m p e r a t u r a h in k o l e b a n j u vode v B o h i n j s k e m in B l e j s k e m j e z e r u .

Še eno p o d r o č j e j e b i lo R a j k u G r a d n i k u zelo p r i srcu, meteoro logi ja in k l ima to log i j a . Bil j e dolga le ta me teo ro lošk i opazova lec na Bledu in končn i u speh t ega n j e g o v e g a de la j e s a m o s t o j n a š t u d i j a o k l imi Bleda, o b j a v l j e n a v z a d n j e m , 32. l e t n i k u G e o g r a f s k e g a ves tn ika .

V z a d n j i h le t ih , ko se j e bl ižalo že š t i r idese to le to n j e g o v e g a b i v a n j a na Bledu, se j e lot i l novega , posebnega dela , p rouč i t i , k a k o se j e r a z v i j a l o a g r a r n o gospodars tvo pe t i h b l e j s k i h vas i in k a k o se j e v toku z a d n j e g a s t o l e t j a pod u č i n k o m t u r i s t i k e razvi lo s e d a n j e mes to Bled. O g r o m n o g r a d i v a j e z b r a l r a j n k i R a j k o G r a d n i k , si lno zan imivega in z n a n s t v e n o d ragocenega , a ko j e p r e h a j a l n a sintezo, n a celotni z a k l j u č e k p rouč i tve , ga j e p r e h i t e l a smrt , n a žalost p r e z g o d a j . To d ragoceno g rad ivo n i k a k o r ne sme osta t i ne-d o k o n č a n a š t u d i j a ; r a j n k e m u G r a d n i k u smo dolžni , da se pob r igamo , da doživi o b j a v o č i m p r e j .

R a j k o G r a d n i k nam j e sveta l zgled č loveka , k i se j e po svo j ih las tn ih t e ž n j a h vzpel v isoko nad okolico. K a r p r e s u n l j i v o je , n a k a k š n a dela . na k n j i g e in r e v i j e se j e na roča l že v svo j ih m l a d i h in n a j m l a j š i h le t ih . Vse, k a r se j e v r e d n e g a p o j a v i l o na novo, j e po tegn i lo n a s e n j e g o v o pozornos t in ni odneha l , d o k l e r se ni do k r a j a seznan i l z novos t jo , ne po s l abem p r i -b l i žnem p o s r e d n e m potu . m a r v e č z o r ig ina ln imi vir i . Čeprav, si j e m o r a l vse to osk rbe t i z l a s tn imi zas lužki , se ni us t raš i l s t roškov. N j e g o v a k n j i ž n i c a

201

Kron iku

j e p reseneča la , r a z o d e v a j o č p o s t a j e na n j e g o v i vedno razgibani , v e d n o agi ln i in a k t i v n i ž i v l j e n j s k i poti . V g o r e je začel hodi t i že zgoda j , t a k r a t , ko je b i la še navada , da si j e č lovek n a j e l vodn ika . In z g o d a j se j e celo pozimi poskus i l v visokih go rah , t ud i n a smuči se je spust i l že v časih, ko so bil i s m u č a r j i p r i nas redk i , vse to od to lminske in b o h i n j s k e s t rani . Vedno je bi l n a p r e d n o o r i en t i r an , zato ni čudno, da je bil v, le tu 1914 med t is t imi, k i j ih j e v, Gor ic i in n a G o r i š k e m zade lo p r e g a n j a n j e ce sa r ske A v s t r i j e . In po r a z p a d u A v s t r o - O g r s k e se j e m u d i l n a Koroškem in celo v P r e k m u r j u , k j e r se j e p r i k l j u č i l a k c i j i za pos tav i t ev novih m e j a . In ko ni mogel v Brda , se j e l e ta 1920 nasel i l na Bledu . V zače tku d r u g e sve tovne v o j n e so ga h i t l e r -j e v s k i o k u p a t o r j i z d r u ž i n o izselili v V a l j e v o v S rb i j i , odkode r se j e v rn i l po k r a j š i pomožni a k c i j i p r e k o Sof i j e .

Polovico svo jega ž iv , l jenja j e p reb i l na Bledu. Tu j e bil s e d a j kot doma, v e d n o de l aven v vsem p r o s v e t n e m in d r u š t v e n e m ž i v l j e n j u , a h k r a t i živo zvezan v svo jem d e j a n j u in n e h a n j u s k u l t u r n i m i u s t a n o v a m i L j u b l j a n e . Bil j e č lan Geo loškega in G e o g r a f s k e g a d r u š t v a S loven i j e , r e d n o j e hodi l na s lovenske iu j u g o s l o v a n s k e k o n g r e s e obeh, bil je p o v e r j e n i k S lovenske Matice, vedno v živem z a n i m a n j u za vse nove p u b l i k a c i j e , p r edvsem na ravos lovne . In ko l iko j e še po v r h u vsega t ega pomeni l v d r u š t v e n e m , p r o s v e t n e m in po l i t i čnem ž i v l j e n j u Bleda, k a t e r e g a celotni r a z v o j j e s p r e m l j a l od bl izu s k o r a j pol s to le t j a . Na p ros lav i njegov,e o semdese t l e tn i ce je Bled pokaza l , k a k o visoko ceni n jegovo , n e n a v a d n o m n o g o s t r a n s k o bogato, n i k d a r m i r u j o č o d e j a v n o s t .

Obilo, p reobi lo j e r a z d a j a l R a j k o G r a d n i k n e p o s r e d n o svoj i okolici . Zato, in p o s e b e j še za ono, k a r j e p r i speva l n a š e m u g e o g r a f s k e m u svetu , o s t ane z a n j toplo, zelo, zelo toplo mes to v n a š e m spominu .

A n t o n Mel ik

P r o f e s o r Božo Š k e r l j (1904—1961)

N o v e m b r a le ta 1961 nas j e mnogo, mnogo p r e z g o d a j zapus t i l dr . Božo Š k e r l j , p ro fe so r a n t r o p o l o g i j e na l j u b l j a n s k i un iverz i , vodi ln i an t ropo log v Jugos l av i j i in v m e d n a r o d n e m sve tu močno z n a n s t r o k o v n j a k . S lovenska k u l t u r n a j a v n o s t se ga j e p r i zade to spomni la ne samo ko t an t ropo loga , tem-v,eč tud i ko t m a r l j i v e g a sp lošnega k u l t u r n e g a in o r g a n i z a c i j s k e g a de lavca t e r dos lednega zas topn ika n a p r e d n i h d i a l ek t i čno -ma te r i a l i s t i čn ih nače l v zna-nost i t e r p rog re s ivn ih s t r e m l i e n j v ž i v l j e n j u .

G e o g r a f i se p o k o j n e g a Boža Š k e r l j a s p o m i n j a m o še posebe j , n a j p r e j k e r n a m j e bil po s t r o k o v n e m delu bl izu. Že po svo j i k o n c e p c i j i a n t r o p o -log i j e j e v b is tvu p r i p a d a l t is t i š i rš i smer i , k i ne z re v an t ropo log i j i samo b io log i j e č loveka, t emveč tud i p r o u č e v a n j e n j e g o v e m a t e r i a l n e in d u h o v n e k u l t u r e . N j e g o v in t e r e s ni bi l t o r e j samo p r i rodos lovno-an t ropo lošk i , t emveč tud i d ružbeno-e tno lošk i . Že z a r a d i te o r i e n t a c i j e m u tud i geograf i ja kot zna-nost, k i se mudi t a k o pr i p r i r o d i ko t pr i d ružb i , ni bi la t u j a . Še več, p o k o j n i Božo j e bil tud i f o r m a l n o geograf . D ip lomi ra l je iz t a k r a t n e š t u d i j s k e sku -pine, k i j e veza la p r i r o d o s l o v j e z geogra f i jo , bil j e dolga leta č lan Geo-g r a f s k e g a d ruš tva , ude leževa l se j e geogra f sk ih z b o r o v a n j , p r e d a v a l v n a š e m k rogu , p r e d v s e m pa j e sodeloval p r i »Geogra f skem ves tn iku« razen z n e k a -t e r i m i m a n j š i m i p r i s p e v k i s š t u d i j a m a »Kako n a j r a z u m e m o d i n a r s k o raso« (1928) in »Rasna s l ika Jugos lav i j e« (1937). T u d i s icer je v n j e g o v i i z r edno bogat i znans tveno - s t rokovn i in publ ic i s t ičn i d e j a v n o s t i m a r s i k a j , k a r j e geo-g r a f i j i bl izu. O m e n i m o n a j samo njegov,o s o d e l o v a n j e v e k i p n e m raz isko-v a l n e m delu Jugos lovanske a k a d e m i j e znanos t i in u m e t n o s t i na o toku Susku t e r k n j i g o »Neznana A m e r i k a « (1955), nap i sano po v rn i t v i z d a l j š e g a b i v a n j a v N o v e m svetu .

S lovenski geogra f i p a se s p o m i n j a m o Boža Š k e r l j a ne n a z a d n j e še ko t č loveka , ko t dobrega , p l emen i t ega , vse r a z u m e v a j o č e g a in vedno k p r i j a t e l j -ski us lugi p r i p r a v l j e n e g a tovar i ša t e r požr tv ,ovalnega in s t r p n e g a sode lavca v s k u p n i h p r i z a d e v a n j i h . In tak ih na svetu ni mnogo!

Svetozar Ilešič

202

k r o n i k u

O b šes tem kongre su geog ra fov J u g o s l a v i j e

Mislim, da n i m a p r a v e g a smisla, da bi o VI. kong re su geog ra fov FLRJ , k i j e bil od 27. s e p t e m b r a do 5. o k t o b r a v, S loveni j i , p o d a j a l i v s lovenskem g e o g r a f s k e m z n a n s t v e n e m glasi lu p o d r o b n o poroči lo z vsemi k o n k r e t n i m i poda tk i . Smisla n ima iz razloga, k e r j e t a k š n o poroči lo že izšlo v »Geograf -s k e m obzorn iku« in k e r bo vse k o n g r e s n o g r a d i v o t a k o in t a k o o b j a v l j e n o v o b i č a j n i kong re sn i pub l ikac i j i , s k a t e r e i z d a j o j e obvezano G e o g r a f s k o d r u š t v o S loven i je . Tud i z a r e s k r i t i čna p r e s o j a vseb inske , posebno pa še o rga-n i zac i j ske s t ran i k o n g r e s a p r i p a d a t o k r a t g e o g r a f o m iz d rug ih r epub l ik . P a č pa k a ž e zabeleži t i n e k a j splošnih, č e p r a v m o r d a močno s u b j e k t i v n i h vt isov o kongre su ali še b o l j e o n j e g o v i h posebn ih po tezah , po k a t e r i h se j e m o r d a raz l ikoval od d o s e d a n j i h naš ih zborov.anj .

Raz l ikova l se je od n j i h n a j p r e j po tem. da j e b i lo na n j e m , p r e d v s e m z a r a d i visokih s t roškov, k i j i h je z ah t eva l a ude ležba , zna tno m a n j u d e -l e ž e n c e v . o k r o g 130 names to o b i č a j n i h 200. Samo po sebi to d e j s t v o m o r d a ni r azvese l j ivo , v e n d a r pa j e imelo tud i svo je poz i t ivne s t r an i : z a r a d i o ž j e g a i zbora j e bilo m a n j ali celo zelo malo včasih o b i č a j n e g a ba las ta , to se p r a v i t ak ih ude ležencev , ki na delu k o n g r e s a ne bi bili v s a j pas ivno za in t e r e s i r an i t e r se drža l i po s t r an i od več ine k o n g r e s n i h ses tankov . Z b o r o v a n j e j e imelo za to b o l j kot d o s e d a n j a za ve l iko večino ude l ežencev za res de lovni z n a č a j . Ker se j e v r h t ega k o n g r e s n a e k s k u r z i j a v dneh od 1. do 5. o k t o b r a izogni la n a j b o l j »popularn ih« , i z l e tn i ško- tu r i s t i čno znanih k r a j e v S loven i j e (Bleda, Pos to jne . Por to roža) t e r se u smer i l a b o l j na severovzhod naše r e p u b l i k e (na pot i L j u b l j a n a — K r a n j — K a m n i k — L o g a r s k a — d o l i n a — V e l e n j e — R a v n e — M a r i -b o r — P o h o r j e — S l a t i n a Radenc i s Kape lo—Murska Sobo t a—Ormož—Ptu j—Šta -t e n b e r g — R o g a š k a S la t ina—Cel je—Ljubl jana) , ki je s te s t r an i m a n j p r iv la -čen. d e j a n s k o pa j u g o s l o v a n s k i m geogra fom m a n j znan, so se j e udeleži l i z a r e s tisti, ki j i h je strokov.no zan imala . Zato ni n i k o m u r b i la e k s k u r z i j a g lavni cil j d o p o t o v a n j a na kongres , k a k o r j e to b i lo m a r s i k d a j d o s e d a j . Kon-gresn i ses tanki so s t em res postal i za vse ude ležence bis tvo k o n g r e s a in ne m o r d a samo p o t r e b n o zlo na uvodu v več ali m a n j z abavno p o t o v a n j e .

Vseb insko j e bil k o n g r e s n e d v o m n o v z n a k u o s r e d n j e g a ž i v l j e n j s k e g a p r o b l e m a g e o g r a f i j e , k i s ta ga o b r a v n a v a l a p r v a dva p l e n a r n a s e s t a n k a : o tvor i tven i z r e f e r a t o m p r e d s e d n i k a I zv r šnega o d b o r a Zveze geog ra f sk ih d r u -š tev FLRJ o p o l o ž a j u i n n a l o g a h g e o g r a f s k e z n a n o s t i v FLRJ in prof . A Melika o n e k a t e r i h o s n o v n i h g e o g r a f s k i h p r o -b l e m i h S l o v e n i j e te r d rug i s t e m a t i k o » K o n c e p c i j a g e o g r a -f i j e«, k i j o j e kot d i s k u s i j s k o osnovo izložil dr . VI. D j u r i ć iz Beo g rad a na t e m e l j u p r e h o d n e d i s k u s i j e na s impozi ju , ki ga j e z isto t e m a t i k o organiz i -r a l a Zveza geog ra f sk ih d r u š t e v F L R J že 18. f e b r u a r j a 1961 v L j u b l j a n i . Di -s k u s i j a na obeh p l e n a r n i h ses tank ih , pa m n o g o k r a t tud i v obeh s e k c i j a h (sekci j i za f iz ično g e o g r a f i j o in sekc i j i za a n t r o p o g e o g r a f i j o z d r u ž b e n o geo-g ra f i j o ) j e pokaza la , da g r e zares za o s r e d n j i p r o b l e m sodobne g e o g r a f i j e , k i j e p r i nas še posebno pereč , k e r se b rez n j e g o v e razč is t i tve ne m o r e naša g e o g r a f s k a znanos t uspešno u v e l j a v i t i v naš ih n a j n o v e j š i h ob l ikah organi -z a c i j e in f i n a n c i r a n j a z n a n s t v e n e g a dela . K l j u b m o r d a raz l ičn im g l e d a n j e m na bistv.o in na loge g e o g r a f i j e se j e v e n d a r znova pokaza lo , da bo naša geo-g r a f s k a znanos t l a h k o š i roko služila a k t i v n i m p rob l emo m naše d ružbe , a k o bo s ama sebi j a s n o oprede l i l a de lovno p o d r o č j e in naloge, a k o bo pri t em os ta la to k a r ed ino l a h k o j e — znanos t o p ros to r sk ih kompleks ih , in a k o bo s t a k i m svo j im de lom dokaza l a naš i d ružb i , da ima s v o j e poti in s v o j e na loge t e r zato n ima n a m e n a dup l i r a t i de la d r u g i h : s a m o t a k o bomo l a h k o p r e p r i č a l i d ružbo , da j e n a š a znanos t kor i s tna , in ed ino n a t e j osnovi j i bo d r u ž b a b r e z t r ad i c iona ln ih p r e d s o d k o v u s tva r i l a p o g o j e za delo. P r a v t a k o se j e pokaza lo , da bo g e o g r a f s k o znanos t v, Jugos l av i j i t ežko u v e l j a v i t i b rez t r d n e j š e k o o r d i n a c i j e de la med r epub l i šk imi geog ra f sk imi cent r i , v s a j v na logah , k i z a d e v a j o d r ž a v o ko t celoto. Zveza geog ra f sk ih d r u š t e v in n j e n e k o m i s i j e t e m u niso kos, še posebno ne v novem s is temu o r g a n i z a c i j e z n a n s t v e n e g a de la in v ne r azč i š čenem stal išču, k i ga do geogra-f i j e z a v z e m a j o Zvezni svet za znans tveno delo in d r u g e m e r o d a j n e ins t i tu-

203

Kroniku

c i je . Rav.no za to j e da l k o n g r e s pobudo za us t anov i t ev Zveze geog ra f sk ih inš t i tu tov , k i bi se l aže lo t i la t eh nalog.

Morda sta r a v n o z a r a d i i z r e d n e ak tua lnos t i te o s r e d n j e p r o b l e m a t i k e osta la oba d ruga p l e n a r n a s e s t a n k a n e k a k o v senci. P r v i med n j i m a (s t ema-t iko » G e o g r a f i j a i n t u r i z e 111«) j e k l j u b t e h t n o za snovan im r e f e r a t o m (J. P l an ina , Z. Jovičič, VI. Blašković , M. Žagar in St. Zul j ić) in k l j u b d o k a j ž ivahn i d i s k u s i j i po m o j i sodbi p r e c e j zgreš i l svo j n a m e n . Na n j e m se j e z las t i v d i skus i j i več govor i lo o samem t u r i z m u k a k o r pa o na logah geo-g r a f i j e p r i p r o u č e v a n j u t u r i zma , n j egov ih g e o g r a f s k i h p o g o j e v in geogra f -skih uč inkov. P r i t em so os ta l i še d a l j e p r e c e j meg len i p o j m i t a k o i m e n o v a n e » tur i s t ične geogra f i j e« , » g e o g r a f i j e tu r izma« itd. G l e d e p l e n a r n e g a se s t anka o š o l s k e m p o u k u g e o g r a f i j e so se ču le p r i tožbe , da j e bi l p r e -k r a t e k in n e k a k o p o t i s n j e n v o z a d j e . Morda so p r i tožbe odraz u s t a l j e n e na-vade , po k a t e r i se sodi, da so geog ra f sk i k o n g r e s i t is t i f o r u m , k j e r se l a h k o znov.a in znova več al i m a n j n e o m e j e n o in n e u r e j e n o i zž iv l j a vsa u p r a v i č e n a n e v o l j a n a d d a n a š n j i m s t a n j e m g e o g r a f i j e v šoli z vsemi več ali m a n j d rob -nimi, pogosto tudi l oka ln imi t ežavami in težavicami . Po m o j i sodbi t a k š n o večno p o n a v l j a n j e is t ih tožb n i m a p r a v e g a smisla. S v o j e s tal išče o vlogi g e o g r a f i j e v šoli smo v e n d a r že ponovno in odločno obl ikoval i . U v e l j a v i l i pa ga bomo v s a j n e k a j k r e p k e j e l a h k o samo, če b o m o uspel i z u t r d i t v i j o sp lošne d r u ž b e n e vloge g e o g r a f i j e ko t s t r o k e — tud i v t e j smer i j e t o r e j vse odv isno od r e š e v a n j a t i s tega o s r e d n j e g a ž i v l j e n j s k e g a v p r a š a n j a geogra-f i j e , k i m u j e v e l j a l a osnovna pozornos t kongresa .

K a r zadeva k o n g r e s n o d e l o p o s e k c i j a h , je t r e b a pr izna t i , da n i smo n a p r a v i l i poš t enega k o r a k a n a p r e j . C e i zvzamemo de js tvo , da so bili izvlečki r e f e r a t o v p r a v o č a s n o r azmnožen i in da smo poskuša l i vodi t i o d i sku-s i j a h točen zapisnik , j e os ta lo v, g l a v n e m pr i s t a r em. O r g a n i z a t o r j i n i k a k o r n i smo uspel i v dveli n a j b i s t v e n e j š i h s m e r e h : da bi se delo po s e k c i j a h za res u smer i lo samo v določene ožje , p o s e b e j na dnevn i red p o s t a v l j e n e p r o b l e m e iz posamezn ih geog ra f sk ih p a n o g t e r da bi tud i ne g lede n a t a k o določeni o k v i r izločili r e f e r a t e , k i p r e d s t a v l j a j o samo r e f e r e n t o v o ind iv idua lno , več ali m a n j loka lno p o m e m b n o delo, n e p r i n a š a j o pa nače ln ih ali metodološk ih v p r a š a n j , ne m o r e j o vzbud i t i d i s k u s i j e in za to ne spadajo- na kongres . To s ta l išče smo sicer že n e š t e t o k r a t zavzeli , toda u v e l j a v i t i ga n i k d a r ne m o r e m o z a r a d i osebnih obzi rov o r g a n i z a t o r j e v do t is t ih, k i za t a k š n o stal išče n i m a j o pos luha in še n a p r e j p r i j a v , l j a j o r e f e r a t e p o d o b n e g a z n a č a j a .

G lede o d m e v a , k i ga j e VI. k o n g r e s sproži l v naši d r u ž b i , smo l a h k o k a r zadovol jn i . S a j se j e o tvor i tve k o n g r e s a udelež i l s p o z d r a v n i m i b e s e d a m i dr . Joža Vi l fan , p o d p r e d s e d n i k I zv r šnega sveta LRS in p r e d s e d n i k Sve ta za znanos t LRS, p o k r o v i t e l j a kongresa , r a z e n tega so se ga udelež i l i p r e d s e d n i k Mestnega sveta L j u b l j a n e inž. M a r i j a n Tep ina . p r e d s t a v n i k Geo-g r a f s k e g a inš t i tu ta Jugos lovanske l j u d s k e a r m a d e g e n e r a l m a j o r D. Pe t rov i č in v r s t a d r u g i h gostov. P r e d s e d n i k I zv r šnega sve ta LRS tov. Boris K r a i g h e r j e p r i r ed i l de lega tom svečan s p r e j e m . Tud i ne g r e p rez re t i , da j e Svet za znanos t LRS podpr l o r g a n i z a c i j o k o n g r e s a s p r i m e r n i m i d e n a r n i m i sredstv.i. Nič m a n j p a n a m ni v zadoščen je , da j e naš k o n g r e s vzbudi l v š i roki j avnos t i več pozornos t i k a k o r smo p r i čakova l i . N a d p o v p r e č n i odmev n a n j j e bil po-sebno opazen v n a š e m d n e v n e m in t e d e n s k e m t i sku , v r ad iu in v, t e lev iz i j i . Z n a č a j k o n g r e s a j e bil v t i sku o c e n j e n z za res n a d p o v p r e č n o p r i z a d e v n o s t j o , d r u ž b e n a p o m e m b n o s t g e o g r a f i j e p a us t r ezno podč r t ana .

O b pr i l ik i k o n g r e s a s ta z a seda l a tud i Izvršn i odbor in P l e n u m Zveze g e o g r a f s k i h d r u š t e v F L R J . P o sk lepu P l e n u m a p r e i d e sedež Zveze za p r i -h o d n j a t r i l e ta h G o g r a f s k e m u d r u š t v u H r v a t s k e v Zagreb . T a m o š n j e d r u š t v o j e p r evze lo tud i nalogo, da v, l e tu 1964 o r g a n i z i r a VII. kongres . P r e d s e d s t v o novega I zv r šnega odbora j e p r evze l prof . J. Roglič, t a j n i š t v o J. R id j anov ič .

Kongresu sta p r i sos tvova la ko t gosta G e o g r a f s k e g a d r u š t v a S l o v e n i j e in G e o g r a f s k e g a d r u š t v a H r v a t s k e p r e d s t a v n i k p o l j s k e g a G e o g r a f s k e g a d r u š t v a prof . dr . J e r z y K o n d r a c k i (Varšava) in n a š s t a r i z n a n e c p r o f e s o r A n d r é B l a n c (Nancy). K o n g r e s n e e k s k u r z i j e se je ko t gost O d d e l k a za g e o g r a f i j o f i lozofske f a k u l t e t e ude lež i l še prof . dr . W o l f g a n g H a r t k e (München) . P r i -

204

Kron iku

sotnost teh gostov j e bi la znači len izraz s ta lnega sode lovan ja jugos lovanskih , posebno še s lovenskih geografov z neka t e r imi inozemskimi znans tvenimi središči . P r i t em so bili tudi gos t j e ak t ivn i : po končanem kongresu , dne 8. ok tobra , sta Geog ra f sko druš tvo S loveni je in O d d e l e k za g e o g r a f i j o filo-zofske f aku l t e t e o rganiz i ra la m a j h e n m e d n a r o d n i d i s k u s i j s k i s e -s t a n e k , na k a t e r e m sta r e f e r i r a l a prof . W. H a r t k e o novih pogledih v socia lno-geografskih p r o u č e v a n j i h in prof . A. Blanc o n a j n o v e j š i h t r ans fo r -mac i j ah a g r a r n e in u r b a n s k e p o k r a j i n e v F ranc i j i .

Svetozar Ilešič

Resolucija VI. kongresa geografov FLRJ

VI. kongres geografov FLRJ j e prišel , po tem ko j e poslušal r e f e r a t e in d i skus i j e o po loža ju in nalogah g e o g r a f i j e v FLRJ, o koncepc i j i geogra f i j e , o geogra f i j i in t u r i zmu ter o pouku g e o g r a f i j e na p lena rn ih ses tankih ter več je š tevj lo r e f e r a t o v o razl ičnih problemih v sekc i j ah za fizično geogra f i jo in za an t ropogeogra f i j o z ekonomsko geograf i jo , do teh le sklepov:

I.

Kongres ugo tav l ja , da nagle in b is tvene s p r e m e m b e v geogra f skem ob-j e k t u in povezovan je sveta s t o p n j u j e j o po t r ebe po geogra f skem z n a n j u in z a h t e v a j o p r i l a g a j a n j e koncepc i j e naše s t roke ter r a z v i j a n j e in izpopolnje-v a n j e n j e n e metode. Zato se pr iporoča vsem geografsk im ins t i tuc i j am in o rgan izac i jam, da tudi v p r i h o d n j e r a zč i š ču j e jo p o j m e o p r edme tu in meto-dah geogra fske znanosti , da bi se s tem čim j a s n e j e določil n j e n po loža j v s is temu organ izac i j e znanstv.eno-raziskovalnega dela v FLRJ. P r i t em j e t r eba i zha j a t i s stališča, da j e naloga g e o g r a f i j e p r o u č e v a n j e kompleksne pros torske s tvarnos t i in n j e n i h posameznih e lementov v n j ihov i medsebo jn i kavza ln i in f u n k c i j s k i povezanosti . P r iporoča se Zvezi geografsk ih druš tev , da na t eme l ju z g o r a j o m e n j e n e g a dela t e r v okvi ru danih možnosti p r ip rav i posebno pub l ikac i j o o p rob lemih geogra f i j e v FLRJ.

II. Kongres smat ra , da j e t r eba tudi d a l j e težiti za tem, da se začno siste-

matski p roučeva t i z v id ika vse d ržave v,si tisti kompleksn i geogra f sk i pro-blemi, važni za r azvo j našega gospodars tva , ki so bili že p red VI. kongresom predloženi za zvezni p r o g r a m znans tveno- raz i skova lnega dela, in s icer: pro-u č e v a n j e p rob lemov r eg i j e in regional izaci je , p r o u č e v a n j e k r a s a kot kom- ' p leksne oblike geogra f skega okol ja , p r o u č e v a n j e e roz i j e zemlj išča, p rouče-v a n j e a g r a r n i h s t r u k t u r in ag ra rn ih p o k r a j i n v k l j u č n o k a r t i r a n i e i z rabe zemlj išča, p r o u č e v a n j e u r b a n s k i h nasel i j , proučev,anje problemov f u n k c i j s k e k las i f ikac i j e nase l i j , p r o u č e v a n j e populac i j sk ih , p o s e b e j sodobnih migrac i j -skih problemov ter p r i p r a v a nac ionalnega a t lasa Jugoslavi je .

Razen tega se p r iporoča Zvezi geografsk ih druš tev , da n a j d e oblike, v .kater ih b i se moglo koord in i r ano za vso državo začeti s p r o u č e v a n j e m ne-ka te r ih problemov, ki so bili na novo močne j e podčr tan i na VI. kong re su : problemi geogra fskega p r o u č e v a n j a tur izma, p roblemi k v a r t a r n e geomorfo-logi je in problemi geogra f ske te rminologi je .

III.

Ker se o rgan izac i j a znans tvenega dela po specialnih komis i j ah Zv.eze geografsk ih d ruš t ev ob danih pogoj ih ni pokaza la kot dovol j učinkovi ta , sodi kongres , da ne kaže novih komisi j , za k a t e r e j e na kongresu padla po-buda , u s t a n a v l j a t i vse dot le j , dokler Zveza geografsk ih druš tev ne organiz i ra o n j i hov i p rob lema t ik i širših, dobro p r i p r a v l j e n i h p redhodn ih s impozi jev, na k a t e r i h bi se k o n k r e t n e j e določile na loge in postavi l i podrobni p rogrami . Kongres pr iporoča Zvezi, da na ta način p r ip r av i delo even tua ln ih k o m i s i j za p rob leme geogra fskega proučev.anja tur izma, za k v a r t a r n o geomorfo logi jo

205

k r u n i k a

in za g e o g r a f s k o t e rmino log i jo . O b s t o j e č e k o m i s i j e n a j n a d a l j u j e j o s svo j im delom, p r i t em pa n a j se p r a v t a k o p o s l u ž u j e j o n a č i n a dobro p r i p r a v l j e n i h se s t ankov s impoz ia lnega z n a č a j a . Med n j i m i j e t r e b a p r i o r i t e t n o pozornost posve t i t i komis i j i za p r o b l e m e r eg i j e , s t em da se v n j e n o de lovno p o d r o č j e v k l j u č i tud i vsa g e o g r a f s k a p r o b l e m a t i k a naš ih k o m u n k a k o r tud i p r o b l e m i ne razv i t i h p o d r o č i j v FLRJ .

D a bi se čim u č i n k o v i t e j e k o o r d i n i r a l o delo na z g o r a j o m e n j e n i h in d r u g i h p rob lemih , ki so pomembn i za a p l i k a c i j o g e o g r a f i j e v naši s tvarnos t i , p r i po roča k o n g r e s Zvezi geog ra f sk ih d ruš tev , da v, s v o j e m okviru us tanovi poseben k o m i t e s to nalogo, r epub l i šk im d r u š t v o m pa, da delo tega k o m i t e j a f i n a n č n o omogoči jo. iz svoj ih s reds tev .

K e r bo s t ako obl iko de la težišče dela na specia ln ih p rob l emih p re š lo n a s t r okovne s impozi je , p r iporoča kongres , da se n a p r i h o d n j i h kongres ih delo n e o rgan iz i ra po s ekc i j ah , t emveč samo na p l e n a r n i h ses tank ih z do-ločeno, za s t roko b i s tveno p r o b l e m a t i k o .

IV. K e r j e s ama izvedba k o n k r e t n i h znans tveno - r az i skova ln ih del. še po-

sebno č e d a l j e p o t r e b n e j š i h del e k i p n e g a z n a č a j a v našem sis temu organ i -zac i j e znans tveno - r az i skova lnega de la na loga z n a n s t v e n i h inš t i tu tov , p red -laga kongre s , da se za rad i k o o r d i n a c i j e de la na podobn ih p rob l emih v v s e j d r ž a v i sproži pobuda za o s n o v a n j e Zveze geogrask ih inš t i tu tov FLRJ .

V.

P r i p o r o č a se I zv r šnemu o d b o r u Zveze geogra f sk ih d ruš tev , da s p r e m l j a r a z v o j v o rgan izac i j i na šega z n a n s t v e n e g a dela , da se b r i g a za i n t e r e se geo-g r a f s k e v e d e in za izvrš i tev n j e n i h nalog. V t e j smer i n a j vsa r e p u b l i š k a d r u š t v a s o d e l u j e j o z Zvezo.

VI. a) G e o g r a f s k a društv.a n a j i n t enz ivno s o d e l u j e j o z zavodi za p roučeva -

n j e šolskih v p r a š a n j pr i s i s t emat ičnem p r o u č e v a n j u r ea l i z ac i j e novih učnih n a č r t o v in p r o g r a m o v v osnovni šoli in g i m n a z i j i t e r pr i e k s a k t n e m pro-u č e v a n j u s t a n j a g e o g r a f s k e g a p o u k a ;

b) Zveza geogra f sk ih d r u š t e v na j zah teva , da dobi g e o g r a f i j a v u č n e m nač r tu g i m n a z i j e n a j m a n j 8 ur — po 2 v v s a k e m r a z r e d u ;

c) t a k o j je t r e b a p rouč i t i p o u k g e o g r a f i j e na s t rokovn ih šolah t e r s sk lep i seznani t i p r o s v e t n e o r g a n e ;

č) vso pozornos t j e t r e b a posv.etiti a k t i v n i m u č n i m m e t o d a m in t e r en -s k e m u p o u k u ;

d) t r e b a j e pospeši t i p r i p r a v e za o b j e k t i v n o o c e n j e v a n j e učenčev s testi , kvizi , a n k e t a m i itd.;

e) ana l i z i r a t i je t r e b a d o s e d a n j a učna s r eds tva za g e o g r a f i j o in ses tavi t i v s a j o k v i r n i p r o g r a m i z d a j a n j a geogra f sk ih učnih p r i p o m o č k o v ;

f) v s o d e l o v a n j u z Zveznim zavodom za p r o u č e v a n j e šolskih in p rosve t -nih v .p rašan j j e t r e b a določi t i nače la sodobnih g e o g r a f s k i h u č b e n i k o v :

g) Zveza geogra f sk ih d r u š t e v n a j p rouč i s e d a n j e š t u d i j s k e p r o g r a m e v i š j ih pedagošk ih šol in u n i v e r z t e r p rob l em v z g o j e u č i t e l j e v g e o g r a f i j e za osnovne šole in šole d r u g e s t o p n j e ;

h) g e o g r a f s k a d r u š t v a n a j posve te vso pozornos t s t r o k o v n e m u in pedago-škemu i z p o p o l n j e v a n j u uč i t e l j ev .

L j u b l j a n a . 50. s e p t e m b r a 1960.

G e o g r a f s k o d r u š t v o S l o v e n i j e v l e tu 1961 in v zače tku le ta 1962

P r e t e k l o pos lovno le to j e b i lo s k o r a j v celoti posvečeno p r i p r a v a m in izvedbi VI. k o n g r e s a geog ra fov Jugos lav i j e , k i j e bil k o n e c s e p t e m b r a v L j u b l j a n i . O b z a k l j u č k u t a k o p o m e m b n e g e o g r a f s k e m a n i f e s t a c i j e l a h k o ugotovimo, da j e k o n g r e s po zas lugi p r a v o č a s n i h in t e m e l j i t i h p r i p r a v po-

206

Kroniku

t e k a l b rez m o t e n j in za s to j ev t e r v celoti dosegel zaže len i uspeh. K l j u b temu, da j e bil p r o g r a m dela k o n g r e s a zelo obsežen, so bil i de lega t i prav.očasno s e z n a n j e n i z vsemi p o d r o b n o s t m i in t ekoč imi sk lep i de la posamezn ih s e k c i j in p l e n a r n i h z a s e d a n j . Ze p r e d samim k o n g r e s o m so de lega t i p r e j e l i i zv lečke vseh r e f e r a t o v , p r e b r a n i h na kong re su , t a k o da so l a h k o p r i p r a v l j e n i sodelo-val i v d i skus i j i . K o n g r e s j e s p r e m l j a l a tud i lepo u r e j e n a r az s t ava o de lu č l anov G e o g r a f s k e g a d r u š t v a S loven i j e v vsem p o v o j n e m obdob ju . P o kon-g resu j e b i la i zvedena e k s k u r z i j a v s eve rovzhodno Sloveni jo , k j e r so se de l ega t i v pe t ih d n e h seznani l i z večino s lovenskih p rob lemov . E k s k u r z i j s k a pot j e bi la i z p e l j a n a tako, da bi ude leženc i dobil i n a j b o l j k a r a k t e r i s t i č e n p r e r e z skozi ta del S loven i je . Za e k s k u r z i j o so de lega t i p r e j e l i p o s e b e j se-s t a v l j e n vodn ik in a v t o k a r t o S loveni je . Vodn ik po e k s k u r z i j i n i obsegal samo besedi la , t emveč j e bi l i l u s t r i r a n s k a r a k t e r i s t i č n i m i k a r t a m i , d i a g r a m i in p r i r o č n o r e l i e fno k a r t o S loven i j e .

Zarad i i n t enz ivnega dela na o rgan i zac i j sk ih p r i p r a v a h kongre sa , k i j e t r a j a l o s k o r a j vse le to, j e d r u g o d r u š t v e n o de lo p r e c e j t rpe lo . N a p o d r o č j u z n a n s t v e n e g a u d e j s t v o v a n j a j e bi lo u s m e r j e n o v s t r o k o v n e pr i -p r a v e kongresa , k o l e k t i v n o p r o u č e v a n j e peskov , p r o d o v in ilovic, k i se na-d a l j u j e že več let in i nd iv idua lno znans tveno p r o u č e v a n j e . V l e t o š n j e m le tu j e bil n a d a l j e na svo ječasno p o b u d o društv.a u s t a n o v l j e n G e o g r a f s k i inš t i tu t un iverze . Novi geogra f sk i inš t i tu t bo o s r e d n j a s lovenska z n a n s t v e n a us t anova , ki bo vodi la vse p o m e m b n e j š e g e o g r a f s k o p r o u č e v a n j e in skuša la k o o r d i n i r a t i delo geogra fov na vseh p o d r o č j i h n j i h o v e g a u d e j s t v o v a n j a .

V okvi ru o d s e k a za znans tveno delo j e b i lo tud i n e k a j d i s k u s i i s k i h večerov, posvečenih p r e d v s e m p rob lema t ik i , o b r a v n a v a n i n a k o n g r e s u . T a k o j e p rof . Sve tozar I lešič vodil dva se s t anka o nače ln i p r o b l e m a t i k i v g e o g r a f i j i in tov. Igor Vr i še r o a p l i k a c i j i g e o g r a f i j e .

V j a n u a r j u 1962 j e odsek za z n a n s t v e n o delo o rgan iz i r a l p rv i d i s k u s i j s k i s e s t anek o na logah in novih m e t o d a h r a z i s k o v a n j a k r a sa . Na s e s t anek so bili p o v a b l j e n i p r e d s t a v n i k i v,seh s t rok in ins t i tuc i j , k i so z a i n t e r e s i r a n i n a p rob lemih k rasa . G e o g r a f s k o d r u š t v o j e s t a k o obl iko de la v celoti uspelo . S p r e j e t j e bil sk lep , da n a j G e o g r a f s k o d r u š t v o S l o v e n i j e še n a p r e j vodi po-dobne s e s t anke in da n a j s k u p a j z d rug imi d ruš tv i vloži p r i Svetu za zna-nost r eso luc i jo o f o r m i r a n j u posebnega k o o r d i n a c i j s k e g a o r g a n a za p r o b l e m e in delo na k rasu . V zače tku m a r c a j e p r e d v i d e n že d r u g t ak se s t anek s k u p a j s S lovensk im geo lošk im d ruš tvom, ki ho o b r a v n a v a l k r a š k o t e r m i n o l o g i j o in n j e n o p rob l ema t iko . Števi ln i člani d r u š t v a d e l a j o ak t i vno r azen v geo-g r a f s k i h tud i v d r u g i h in s t i t uc i j ah . P r i t em n a j o men i mo zelo r a z š i r j e n o d e j a v n o s t g e o g r a f o v p r i U r b a n i s t i č n e m inš t i tu tu LRS. k j e r so v p r e t e k l e m le tu v,odili ses tavo me todo log i j e reg iona lnega in u rban i s t i čnega n a č r t o v a n j a t e r izdelal i me todo log i jo eno tne f u n k c i j s k e k l a s i f i k a c i j e n a s e l i j v S loveni j i .

O d s e k z a g e o g r a f s k i p o u k j e svo je de lo n a d a l j e v a l po smer -nicah. s p r e j e t i h v p r e j š n j i h le t ih . N j e g o v o delo je bi lo os redo točeno na na-s l e d n j e p r o b l e m e : vodil j e p r i p r a v e za g e o g r a f s k o č i t anko Evrope , izdelal a n k e t o o novi obl ik i z a k l j u č n e g a izpita v g i m n a z i j a h s p o d r o č j a g e o g r a f i j e . sesta,vil navod i l a za i zde lavo učben ikov g e o g r a f i j e za osnovne šole, sestavi l ana l i zo geog ra f sk ih učil, k i so j ih i zda le naše založbe, izdela l ana l izo geogra f -skega p o u k a na vseh v r s t a h šol in obdela l p r e d l o g učnega n a č r t a za geogra-f i j o v g i m n a z i j a h .

S o d e l o v a n j e č l anov G e o g r a f s k e g a d r u š t v a pr i Mladinski kn j i g i , k i na -m e r a v a izdat i s e r i j o geogra f sk ih p r i ročn ikov za S loveni jo , bo rodi lo p r v e sadove. V končni r e d a k c i j i j e p rv i zvezek, ki bo v,sak čas izšel.

»Geografsk i obzornik« j e letos izšel šele v dveh š tev i lkah . T r e t j a in č e t r t a š t ev i lka j e izšla v, p r v i h mesecih 1962. le ta . T a d v o j n a š tev i lka je po-svečena p rob lemom m a r i b o r s k e g a p o d r o č j a . »Obzornik« ima p r e c e j š n j e t ežave s sodelavci in p r e d v s e m u p r a v n i k o m . M a t e r i a l n a s r eds tva so v g lavnem za-go tov l j ena .

»Geografsk i ves tn ik« j e ponovno zašel v težave . D o s e d a n j i za ložn ik se u p i r a n a d a l j n j e m u i z d a j a n j u t ega o s r e d n j e g a g e o g r a f s k e g a časopisa z a r a d i ve l ikega š tevi la n e p r o d a n i h za log iz p r e t e k l i h let. P r o b l e m g e o g r a f s k e g a

207

K r o n i k u

t i ska bomo mora l i v p r i h o d n j e m le tu t e m e l j i t o o b r a v n a v a t i in ga pr i lagodi t i nov im r a z m e r a m .

Y p r e t e k l e m pos lovnem le tu j e d r u š t v o p r i r ed i l o tud i n e k a j j a v n i h p r e -d a v a n j : Jack C. F i scher , O g e o g r a f i j i mes t v ZDA; Aleš K u n a v e r , S lovenska e k s p e d i c i j a n a H i m a l a j o ; M a r i j a n P u l i n a . Visokogorsk i k r a s v T a t r a h ; F r a n c e Bernot , Popo tn i vt is i iz G v i n e j e . Več p r e d a v a n j so p r i r e d i l e tud i p o d r u ž n i c e d r u š t v a , p r e d v s e m k r a n j s k a in c e l j s k a podružn ica .

D r u š t v o je izvedlo tud i dve e s k u r z i j i . P r v o na Jelovico, k a t e r e se j e ude lež i lo 29 članov, in d r u g o na P r i m o r s k o z ude ležbo 27 članov. D r u g e p r e d -v i d e n e e k s k u r z i j e so m o r a l e odpast i , k e r j e bilo p r e m a l o p r i j a v l j e n i h . To v e l j a t u d i za e k s k u r z i j o n a Koroško, k j e r j e bilo samo 14 p r i j a v l j e n i h .

Redn i l e tn i občni zbor d r u š t v a j e bi l 26. II. 1961. Za pos lovno leto* 1961/62 so bili i zvp l j en i n a s l e d n j i o d b o r n i k i : p r e d s e d n i k dr. V lad imi r Klemenčič , T. p o d p r e d s e d n i k dr . Svetozar Ilešič, II. p o d p r e d s e d n i k D u š a n K o m p a r e , I. t a j -nik S t a n k o P o l a j n a r , II. t a j n i k J u r i j K u n a v e r , b l a g a j n i k Ci ta M a r j e t i c , u p r a v -n ik Igor Vr i še r , k n j i ž n i č a r T a t j a n a Š i f r e r , t a j n i k odseka za z n a n s t v e n o delo dr. I v a n Gams, t a j n i k odseka za g e o g r a f s k i pouk K s e n i j a Rode, zas topnik u r e d n i š t v a G e o g r a f s k e g a ves tn ika dr . Sve tozar Ilešič, o d b o r n i k a b rez s ta lno o d r e j e n e f u n k c i j e Bor is L ipuž ič in dr . Mi lan S i f re r . V n a d z o r n i odbor so bili i zvo l j en i Silvo K r a n j e c , dr . V l a d i m i r Kokole in Avguš t in Lah. Občn i zbor j e tud i po t rd i l izvol i tev n a č e l n i k o v p o d r u ž n i c : za pod ružn i co v M a r i b o r u j e bil i z v o l j e n prof . M a v r i c i j Zgonik, za podružn ico v C e l j u prof . A n t o n Sore, za p o d r u ž n i c o v K r a n j u p ro f . Slava Rakovec , za p o d r u ž n i c o v L j u b l j a n i A n d r e j Br i šk i in za p o d r u ž n i c o v N o v e m mes tu prof . Bogomil Kovač. Za p o v e r j e n i k e pa so bil i i zvo l j en i : v, P t u j u p ro f . M a t i j a Maučec , v Mursk i Soboti prof . Bož ida r Ker t , v K o p r u Si lvan P r o d a n in v Novi Gor ic i p rof . S t o j a n Troš t .

208

VSEBINA - TABLE DES MATIÈRES

S v e t o z a r I l e š i č (Ljubl jana) : Geografska regionalizacija Jugosla-vi je (z 2 kartama v prilogi) 3 Sur les problèmes de la délimitation et classification des régions géographiques d'après l 'exemple de la Yougoslavie (Communication au XIX e Congrès International de Géographie à Stockholm le 12 août 1960) 15

Z l a t a S e i f r i e d (Maribor): Gozdovi na Kran j sko-sorški ravnini (z 1 karto v prilogi) 25 Forests on the Plain of Kranjsko-Sorško Pol je (Central Slovenia), a Problem of Relative Woodland 56

B e l a - S e v e r (Murska Sobota): Razvoj prekmurskega vinogradništva (z 8 fotografi jami v tekstu) 61 L'évolution regressive du paysage viticole dans la région de Prek-mur je (Slovénie du NE) 92

j u r i j K u n a v e r (Ljubl jana) : Visokogorski krais vzhodnih Juli jskih in Kamniških Alp (s 15 fotografi jami v tekstu) 95 High Mountain Karst in the Eastern part of the Julian Alps and in the Kamnik Alps (Northwestern Slovenia) 132

J a k o b M e d v e d (Cel je) : Problematika gorskih kmeti j ob primeru Topile (z 1 karto v prilogi in 2 fotografi jama v tekstu) 137 Problems of Mountain Farming exemplified in Topla (Northern Slo-venia) . . 150

R a j k o P a v l o v e c (Ljubljana) : Prispevek k poznavanju l judskega poimenovanja eocenskega flilša (s 3 fotografijami v tekstu) . . . 153 A Contribution to the knowledge of the popular nomenclature of the Eocene Flysch 164

Razgledi — Notes et Comptes Rendus

I v a n G a m s : Nekatere nove smeri in ugotovitve moderne geomorfo-logi je po svetu 165 Some New Trends and Results in the Contemporary Geomorpho-logical Research 177

F r a n c e B e r n o t : Šesti mednarodni kongres za alpsko meteorologijo na Bledu 179 VI e Congrès international de météorologie alpine à Bled 181

Književnost — Bibliographie

Vladimir R. Djurié , Promene u naselj ima u FNRJ ( S v e t o z a r I l e š i č ) 183 Mirko Bar jaktarović , Rugova i njeno stanovništvo (J. F. T r i f u n o s k i ) 185

Milisav Lutovac, Roža je i Štavica (J. F. "Г r i f u n o s k i) 185 Darinka Zečević. Neke antropogeografske karakteristike socijalističko};

preobražaja sela Zeleziiika u gradsko naselje (J . F. T r i f u n o s k i) 185 Ivan Crkvenčić, Pr igor je planinskog niza Ivančice (S. 11 e š i č) . . . . 186 Jura Medarić, Historijski uvjeti razvoja sistema iskorištavanja zemljišta

u Požeškoj kotlini od kraja segregacije (1886) do prvog svjetskog rata (1914) (S. 11 e š i è) 18?

Veljiko Rogić, Velebit sika primorska paidina (S. 11 e š i č) 187 Vladimir Klemenoič, Migraci ja prebivalstva na Koroškem med leti 1954

in 1951. — Kritični pretres avstri jskega popisa 1951 z «žirom na jezi-kovno strukturo na Koroškem (S. 11 e š i č) 188

Mitko Panov, Ulogata na geografi jata i njezinata praktična primena vo uribanističkoto planiranje (S. Г1 e š i č) 189

Jovan Vukmanović, Paštroviči — antropogeografsko-etnološka prouča-vanja (J. F. T r d f u n o s k i) 189

Rranko Rusić, NaseljeničVo selo Sretenovo k r a j Dojranskog jezera (J. F. T r i f u n o s k i) 190

Sieghard Morawetz, Talanfänge und Talentwicklungen ( M i l a n Š i f r e r) 190 Merril G. K.. Additional Notes on Vertical Shafts in Limestone Caves-

(Du š a n N o v a k ) '. 191 Pregled revij . . . . 192

Kronika — Chronique

ü b grobu profesorja Iva Rubića (S. 11 e š i č) 197 Profesor Milan Šenoa (S. 11 e š i č) 199 V spomin Raijku Gradniku (A. M e 1 i k) 200 Profesor Božo Šker l j (S. I l e š i č ) 202 Ob šestem kongresu geografov Jugoslavije (S. 11 e š i č) 205 Resolucija VI. kongresa geografov F L R J 205 Geografsko društvo Slovenije v letu 1961 in v začetku leta 1962 . . . 206

GEOGRAFSKI VESTNIK XXXIII — 1961

Izdalo in založilo Geografsko društvo Slovenije v L jubl jani — Izšel oktobru l%2 — Naklada 1000 izvodov — Tisk tiskarne -Toneta Tomšiča« v L jubl jani

B I L A N C A

»Geografskega vestnika. št. XXXII za 1. 1960

Zap. št.

A k t i v u Naziv v postavke Znesek Zap.

št. P a s i v a

Naziv postavke Znesek

A. Sredstva v obračunu in druga aktiva A. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva

1. Subvencija Geografskega društva zal . 1960 800.000 I. Stroški tiska in honorarji . 1.854.160 2. Subvencija Geografskega društva za 1. 1961 200.000 3. Državna založba Slovenije 854.160

/

Skupaj 1,854.160 1,854.160

Revija Geografski vestn'ik j e izšla v 1. 1961 enkrat. Naklada j e znašala 950 izvodov. Obseg: 304 str. + 2 karti, format: 17 X 24 cm, vezava: broš. — Razdelitev naklade: odkup 100, naročniki 141, nenaročniki 709. Maloprodajna cena: 1200 din

za naročnike, 1600 din za nenaročnike.

Upravnik: Dr. Igor Vriišer