Upload
vonga
View
265
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
KLONIRANJE
Lucija Smolko, Leja Antolin, Maja Jaklin
Kloniranje je postopek nespolnega razmnoževanja, pri
katerem je novo nastala celica oz. osebek (klon)
genetsko identičen izvorni celici oz. osebku.
Poznamo dve vrsti kloniranja:
Cepitev embrija Prenos jedra
(delitev celic v prvem
stadiju razvoja zarodka)
Glede na namen ločimo
Terapevtsko kloniranje
(Kadar se razvoj
kloniranega zarodka
ustavi že v epruveti in se
njegove celice uporabijo
za proizvodnjo novih
celic, tkiv in organov.)
:
Reproduktivno kloniranje
(Ko želimo narediti nov
živi individum, ki bo enak
tistemu, ki ga kloniramo.)
Klon je skupina gensko enakih celic ali
organizmov, ki so potomci ene same celice ali
enega samega organizma.
Človek uporablja kloniranje za gojenje rastlin za
hrano (razmnoževanje krompirja z gomolji,
razmnoževanje s podtaknjenci), živali,…
KLONIRANJE ČLOVEKA
Prvi na svetu so klonirali človeški zarodek
raziskovalci iz Massachusettsa v ZDA.
PRVE KLONIRANE ŽIVALI
• Krap (1963)
• Paglavec (1952)
• Miš (1986)
• Opica Rhesus (2000)
• Krava Alfa (2001) in
Beta (2005)
• Mačka (2001; 20049
• Mula (2003)
• Konj (2003)
Ovca Dolly (1997) in njen
prvorojeni mladič Bonnie
GENSKO SPREMINJANJE ORGANIZMOV
Najbolj ustrezen organizem, ki ima gen za želeno
lastnost, s posebnimi genskimi orodji, ločijo izbrani gen
od preostale DNA . Gen lahko spremenijo in ga
prenesejo v celice organizma, ki ga želijo spremeniti.
Tako spremenjenim organizmom pravimo gensko
spremenjeni organizmi.
Ti vsebujejo poleg lastnih
genov tudi tuje ali umetno
spremenjene gene.
Vzgoja gensko spremenjene
koruze, je odporna proti
okužbam z glivicami.
GENSKO SPREMINJANJE ORGANIZMOV
• V bombaž so vnesli gen za izdelavo insekticidnega
toksina BT in s tem vzgojili bombaž, ki je odporen
proti zajedavcem.
• V zlati riž so vnesli tuji gen, s katerim so vzpodbudili
kopičenje β-karotena, ki ga človek potrebuje za
izdelavo vitamina A
• V času razvoja je človek najprej med rastlinami in
živalmi izbiral tiste, ki so imele zanje boljše lastnosti
(več mesa, večjo hranljivost,…)organizme so začeli
načrtno spreminjati, umetno izbirati tiste z želenimi
lastnosti.
• Z napredovanjem bioloških znanosti je človek začel
načrtno vnašati v celice organizma določen gen,
zaradi katerega ta rastlina pridobi za človeka
pomembne lastnosti. Tako nastane gensko
spremenjen organizem, ki ima npr. boljši okus, je
večji, odpornejši proti boleznim ali pa je sposoben
preživeti v neugodnih razmerah.
• Biotehnologija, ki se ukvarja z medicino in si
prizadevajo za ohranjanje zdravja ljudi in domačih
živali , v ta namen načrtno in usmerjeno uporabljajo
organizme za proizvodnjo antibiotikov, cepiv, zdravil
(inzulin, rastni hormon,…). Metode genskega
inženiringa uporabljajo v diagnostiki, z razvojem
genskega zdravljenja pa poskušajo ozdraviti
bolezni, ki so okvare določenega gena.
• Eno izmed področij se ukvarja z uporabo matičnih
celic. Matične celice lahko razvijejo v točno
določeno tkivo (živčno, kožno, mišično,)
• Mikroorganizme pogosto spreminjajo za raziskave in
uporabo v proizvodnji. (gensko spreminjanje
bakterije E. koli, ki po vnosu gena za sintezo inzulina
razvije sposobnost sinteze beljakovine)
• Moderna biotehnologija je tudi usmerjena k
reševanju problemov onesnaževanja, k proizvodnji
encimov, kemikalij in drugih snovi, ki jih potrebuje
živilska, tekstilna in farmacevtska industrija. S
produkti gensko spremenjenih organizmov
biotehnologija nadomešča sintetične industrijske
spojine. (npr. Ob pomoči gensko spremenjenih
mikroorganizmov proizvajajo številne arome,
barvila, encime, beljakovine in druge snovi, ki jih
dodajajo prehranskim izdelkom, kozmetiki in
zdravilom. )
Še nekaj glede kloniranja človeka:
• Če bi uspelo klonirati človeške celice v laboratorijih
v različne druge celice (živčne, jetrne), ki bi bile zelo
pomembne pri presaditvi organov, saj je
darovalcev teh organov veliko manj kot bolnikov, ki
čakajo na presaditev. Te celice bi tako vzgajali po
potrebi.
• Neetično, ampak za naše interese koristno, bi
dosegli veliko kopij zdravih genijev, lepotic in
lepotcev.
• Odprava motnje v plodnosti pri človeku s
kloniranjem.
NASPROTNIKI:
• Izpostavljajo možnost pojava alergije na
beljakovino, ki je zapisana v vstavljenem genu, ter
možnost spremembe skupnega izražanja genov
tako, da bi rastline lahko proizvajale strupene snovi
tudi v delih, ki jih uživamo
• Nekateri ljudje se bojijo, da bodo s takimi organizmi
jedli „tuje“ gene, pri tem pa pozabljajo, da s hrano
vsakodnevno pojemo veliko količino DNA, ki je v
vseh celicah hrane rastlinskega in živalskega izvora.
To DNA encimi v tankem črevesju razgradijo in geni
ne pridejo v naše celice.
• Tehtnejši zadržki se nanašajo tudi na posledice
morebitnih nenadzorovanih „pobegov“ gensko
spremenjenih organizmov v ekosisteme in križanje z
njihovimi naravnimi sorodniki.
NASPROTNIKI:
• Če bi želeli ustvariti »vojsko« klonov, bi rabili »vojsko«
žensk, ki bo jih donosile, prav tako bi te klone morali
nahraniti in skrbeti zanje.
• Nevarno bi lahko bilo tudi želja po kloniranju že
umrlih ljudi ali izumrlih živali, če bi našli celico, ki bi
vsebovala celotni DNK.
• Možno bi bilo, da bi ustvarili svoj lastni klon, ki bi ga
uporabljali za »nadomestne dele«. (Če bi nam
odpovedale ledvice, bi jih presadili iz klona.) – nikoli
umrljivi!
• Tveganje za razvojno nepravilnost pri kloniranju.
Države so v svoje zakonodaje vnesle varnostne
ukrepe, s katerimi nadzirajo uporabo gensko
spremenjenih organizmov in rokovanje z njimi.
Viri • http://lanalemaic.beep.com/kloniranje-ljudi.htm, nov. 2012
• http://www.lms.si/vik/index.php?page_id=10474 , nov. 2012
• http://sl.wikipedia.org/wiki/Kloniranje, nov. 2012