14

Ključ do uspeha podjetjaV Soških elektrarnah Nova Gorica upravljamo 5 velikih in 21 malih hidroelektrarn ter prvo inedino črpalno hidroelektrarno v Sloveniji - Avče. Podjetje je razvojno usmerjeno, zatovedno iščemo nove pristope za kakovostno izrabo vode in drugih obnovljivih virov zapridobivanje energije. Prvi cilj je kakovostna izraba in nadgradnja obstoječih objektovskladno z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami ter zagotavljanje visoke obratovalnepripravljenosti. Prav zato se v Soških elektrarnah Nova Gorica zavedamo, da so zaposleninajvečji kapital podjetja. Skrb za motiviran, strokovno usposobljen in zadovoljen kader jetako vtkana v vsak poslovni proces družbe. Veliko poudarka namenjamo varnemu,pozitivno naravnanemu in predvsem stimulativnemu delovnemu okolju. Le visokostrokovno usposobljen kader, ki s svojimi referencami obvladuje najzahtevnejše delovneprocese, je namreč največje zagotovilo za kakovostno opravljeno delo.

Investicija v zaposlenese vedno povrne

Izobrazbena struktura zaposlenih vSoških elektrarnah Nova Gorica je zeloraznolika. Če želimo obvladovati različnedelovne procese, je taka pestrost nujna.Večino, skoraj 80 odstotkov zaposlenih,predstavlja tehnični kader, ki vključuje tiste zuniverzitetno, visokošolsko in višjo izobraz-bo ter tehnike. Več kot 50 odstotkov za-poslenih ima višjo, visoko ali univerzitetnostopnjo izobrazbe, le 23 odstotkov zapo-slenih ima manj kot srednješolsko izobraz-bo.

V podjetju Soške elektrarne Nova Goricad. o. o. ohranjamo kadrovsko strukturo navisoki ravni. To je tudi razlog, da zaposlenespodbujamo pri nadaljevanju akademskegaizobraževanja, omogočamo dodatna izo-braževanja in usposabljanja ter udeležbo nastrokovnih seminarjih. Znanje, ki ga namrečposameznik pridobi skozi formalno izo-braževanje, prav zaradi nenehnega razvojatehnologij hitro zastari. Da bi ohranjali visoknivo strokovnosti in znanja, je nujno, da

zaposleni spremljajo in sledijo novostim narazličnih strokovnih področjih.

Izkušnje in sveže ideje -zagotovilo za uspešnost

Sodelavci z veliko prakse in s številnimidelovnimi izkušnjami so velikokrat mentorjinovim, mlajšim sodelavcem. Tako se vsaknovo zaposleni na začetku svoje poklicne potiseznani s tako imenovanim planom uvajanja, kije pripravljen individualno in je rezultat delastrokovnih služb in kadrovske službe. Novimsodelavcem predstavimo podjetje: organi-zacijsko strukturo podjetja, delovne procese,poslovno politiko družbe, ki je začrtana vPoslovnem načrtu, poleg tega se jim predstavitudi vse naše proizvodne objekte, hidroe-lektrarne. Zavedamo se, da je pot do sa-mostojnega dela relativno dolga – prav iz-kušnje in dolgoletna praksa v kombinaciji ssvežim znanjem in idejami so pogosto naj-boljša kombinacija za doseganje optimalnihre z u l t a t o v.

Povprečna starost zaposlenih v podjetju je43,6 let.

Izobrazbena struktura po stopnjah

Mag. Primož Bergoč je letos aprilamagistriral in prevzel vodenjeSlužbe za avtomatiko na SENG-u,kjer je zaposlen že od leta 2006.Idejo za magistrsko nalogo so na-rekovali službeni izzivi. »V SENG-unačeloma težimo k temu, da bimale hidroelektrarne obnovili v las-tni režiji«, je povedal Primož. Takose je porodila ideja o razvoju las-tnega turbinskega regulatorja. Ma-gistrska naloga zajema dva raz-vojna sklopa, in sicer turbinski re-gulator in matematični model hi-droelektrarne, ki se izvaja na oseb-nem računalniku v realnem času.Tovrstni sistem bo lahko s pridomimplementiran pri obnovah malihhidroelektrarn v SENG-u. Cilj je, dase bo turbinski regulator uporabljalna dejanskih realnih hidroenerget-skih sistemih.

15

Bogata tradicija lastnegarazvoja v SENG-u

Naklonjenost poslovodstva družbe do izo-braževanja zaposlenih in premišljena kadrov-ska politika omogočata, da so Soške elek-trarne pripravljene na izzive prihodnosti. Za-radi procesne in projektne organizacije de-lovnih procesov in posledično vitkejše terfleksibilnejše organiziranosti družbe, dose-gamo zastavljene poslovne cilje.

Razvojni projekti in nadgradnja obstoječihobjektov povečujejo vrednost podjetja. Velikdel lastnega znanja uporabljamo pri razvojunovih objektov, za vzdrževanje obstoječih inpri samem obratovanju. Tako že od osem-desetih let prejšnjega stoletja razvijamo noveobjekte v lastni režiji. Tak primer je mHEJelenk na istoimenskem vodotoku iz leta1987. Drugi tak primer je mHE Knežke RavneII na vodotoku Prošček iz leta 1993. Posebejponosni smo na mHE Tolmin iz leta 1995, ki jedober zgled večnamenske izrabe energet-skega objekta, saj ob njem deluje ribogojnica.Obe dejavnosti sta lokacijsko povezani, upo-

rabljata namreč skupne objekte, kot so pre-grada z zajezitvijo, dovodni kanal in talniizpust. Objekt je rezultat sodelovanja ener-getike in ribogojne dejavnosti. Poleg nave-denih so tudi Kanomeljske klavže večna-menski objekt, ki je produkt lastnega stro-kovnega znanja, obnovljena in zaščitena teh-nična ter kulturna dediščina, ki danes služi kotpregrada za malo hidroelektrarno Klavžarica.Sodelovanje Soških elektrarn, Mestnega mu-zeja Idrija in Ministrstva za kulturo RS pred-stavlja pozitiven pristop k ohranjanju na-rodove zgodovinske dediščine.

V SENG-u imamo dolgoletno tradicijo priuvajanju tehnoloških novosti na področju dalj-inskega vodenja. Prvi v Sloveniji smo uvedlidaljinsko vodenje hidroelektrarn, to je bilamHE Možnica, vodena iz mHE Log. Tudi priuvajanju skupinske regulacije v HE Solkansmo orali ledino. Veriga hidroelektrarn na Sočije bila leta 1997 edina daljinsko vodena verigahidroelektrarn v Sloveniji brez posadke naobjektih. Smo pionirji pri uvajanju tehnološkihnovosti optičnega kabla med HE Solkan inOCV Nova Gorica. Z izvedbo daljinskeganadzora malih HE iz istega računalniškegasistema in vodenjem velikih HE smo prodrli vsvet tehnološkega napredka in na koncu, a nezadnje smo zagnali še prvo črpalno HE vSloveniji v sistem daljinskega vodenja.

Proizvodnja v Soških elektrarnah je v velikimeri odvisna od hidroloških razmer, saj sohidroenergetski objekti umeščeni na hudour-niški Soči in njenih pritokih. Dosegamo pavisok faktor obratovalne pripravljenosti na-prav, kar kaže na zanesljivost in visoko ka-kovost vzdrževanja vseh postrojev in naprav.

To je rezultat kakovostnega in motiviranegadela zaposlenih.

Tudi aktualna sanacija mHEPodmelec poteka v lastnire žiji SENG-a

Mala hidroelektrarna Podmelec je bila zgra-jena leta 1931 na vodotoku Bača. Lani ok-tobra so visoke vode povzročile zalitje elek-trarne. Skozi glavni vhod v elektrarno je vstrojnico s severne strani vdrl vodotok So-pota, z južne strani pa je skozi stranska vratastrojnico zalila voda iz vodotoka Bače. Voda,ki je zalila strojnico, je naplavila velike količinemulja in ostalih naplavin.

Sanacija celotne elektrarne poteka v lastnire žiji SENG-a in bo končana predvidoma julijaletos. Projektiranje, izdelava aplikativne pro-gramske opreme, parametriranje zaščitnih re-lejev, testiranje in spuščanje v pogon se izvajav okviru strokovnih služb SENG-a, medtem koje izdelava in montaža v domeni vzdrževalnihdelavnic SENG. V SENG-u smo ponosni nadejstvo, da sanacija mHE Podmelec potekaizključno v lastni režiji. To je dokaz, da so našikadri visoko usposobljeni in strokovni zasamostojno ukrepanje. S takim načinom or-ganiziranosti delovnih procesov nadaljujemouspešno pot razvoja, zagotavljamo stroškov-no učinkovitost in produktivnost družbe.

Dr. Tine Cencič je na Soških elek-trarnah zaposlen od leta 2009 vSlužbi za strojne naprave. Letosfebruarja je doktoriral na Fakultetiza strojništvo, Univerze v Ljubljani,z nalogo Diagnostika kavitacije včrpalni hidroelektrarni. Njegovadoktorska disertacija je plodvečletnega raziskovanja na temokavitacije (pojav in aktivnostmehurčkov v tekočini) in njenihposledicah na vodnih turbinah.Meritve so se izvajale na kavi-tacijski postaji in na prototipu agre-gata črpalne hidroelektrarne. Napodlagi teh meritev se je določilopogoje (izdelalo cenilko), ki polegže znanih ugotovitev upoštevajoše vpliv pretoka. MHE Podmelec iz leta 1931 bo po sanaciji kot nova. Na fotografiji pregrada za mHE

Podmelec.