Nae bogastvoV marcu in aprilu se osveeni prebivalci planeta Zemlja e posebej zavemo, kako veliko bogastvo je naravno okolje v katerem ivimo. al je skrb za isto okolje velikokrat spregledana. lovek ie mate-rialno bogastvo tudi na raun narave. e dolgo je znano, da se nam bo to slej ko prej tudi maevalo.V minulih dneh ste lahko svoj prispevek istejemu okolju dali tudi obanke in obani, ki ste se udeleili katere od pomladanskih i-stilnih akcij. Taknih prilonosti bo zagotovo e veliko. Kaj vse nam mati narava nudi, lahko vsako soboto vidimo tudi na ivanki trnici. Minuli Ivankin sejem in prihajajoi Dan zemlje na trnici sta dokaz temu. Tudi lokalna skupnost se trudi z razlinimi okoljskimi projek-ti, ki sicer veliko stanejo, a so naloba za prihodnost. A marsikaj se da dosei brez dodatnih strokov. Samo pomisliti je treba, preden v naravi odvrete prazno ploevinko ali pa vas zamika e kaj hujega. Potrudimo se, da ohranimo nae skupno bogastvo!

Matej teh, urednik

str. 2

asopis prebivalcev Obine Ivanna Gorica letnik XXI april 2015 t. 3Izdajatelj:Obina Ivanna GoricaSokolska 81295 Ivanna Gorica

Letos po olski poti pisatelja Juria ve kot 6.000 pohodnikov

Obnovljen in dograjen kmetijsko-vrtni center KZ Stina v Ivanni Gorici

str. 10

str. 2

str. 14

Prijetno in domae na Ivankinem sejmu

lanice in lani PGD Ivanna Gorica med najboljimi v dravi

2 april 2015 tevilka 3Obina

Ko l o fo n Prispevke za naslednjo tevilko sprejemamo do 15. maja.Klasje - Glasilo prebivalcev obine Ivanna Gorica; Ustanovitelj asopisa: Obinski svet Obine Ivanna Gorica; Sede urednitva: Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivanna Gorica, telefon: 781 21 30, faks: 781 21 31, e-pota: klasje.casopis@siol.net, spletna stran: www.klasje.net; Uredniki odbor: Matej teh - glavni in odgovorni urednik, Leopold Sever - Kratkoasnik, Siva in Severna stran, Si-mon Bregar, Franc Fritz Murgelj, Joefa eleznikar; Lektoriranje: Mateja D. Murgelj; Oblikovna zasnova: Robert Kuhar; Priprava za tisk: AMSET, d. o. o.; Tisk: Tiskarna Skuek d.o.o., Ljubljana, asopis KLASJE izhaja v 6.000 izvodih meseno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v obini brezplano. Nenaroenih rokopisov in fotografij ne vraamo.

Letos po olski poti pisatelja Juria ve kot 6.000 pohodnikovNa tradicionalno 15-kilometrsko pepot od Vinje Gore do Muljave in Krke, letonja je bila e 22. po vrsti, se je na prvo marevsko soboto, obsijano s soncem, podalo po ocenah organizatorjev okoli 6.000 pohodnikov. Pohod se je spet izkazal za edinstveno prireditev v nai obini, pri kateri svoje organizacijske sposobnosti zdrui vrsta naih drutev, krajevnih skupnosti in drugih organizacij, pod taktirko Obine Ivanna Gorica, vinjanskega planinskega drutva in Zavoda Prijetno domae.

e od zgodnjih jutranjih ur so v sta-rem mestnem jedru Vinje Gore odmevali zvoki Godbe Stina, ki je pohodnike pospremila na pot. Mno-gi izmed njih so si pred odhodom na pot ogledali tudi razstavo Jurieve Kozlovske sodbe v Vinji Gori, slikarja tefana Horvata, ki sta jo na predve-er pohoda pripravila TD Vinja Gora in obmona izpostava JSKD Ivan-na Gorica. Planinsko drutvo Pol v Vinji Gori prvi igosa pohodnike kartonke. Pohodniki so se nato pov-zpeli do razvalin gradu Vinjegorskih grofov, nato pa nadaljevali proti Pol-evem in najviji toki pohoda. Po dobrih treh urah hoje so prispeli do Jurieve domaije na Muljavi, tevil-ni pa so pot podaljali e do Krke, kjer so za njih odprli vrata Krke jame, v stari oli, ki jo je neko obiskoval tudi Juri, pa so si lahko ogledali razsta-vo lokalnih drutev. Tako se vsako leto za vedno ve pohodnikov pohod dejansko kona na Krki, medtem ko je na Muljavi organizirana zakljuna slovesnost.

Letonji slavnostni govornik na za-kljuku pohoda je bil predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Bog-dan Gabrovec. Prebivalci tega dela Slovenije so e kako aktivni na por-tno rekreacijskem podroju. Danes se tu lepo vidi, da smo Slovenci res portni narod, je med drugim de-jal. V svojem nagovoru je e posebej poudaril pomen portno-rekreativ-nih dogodkov, med katere spada tudi

vsakoletni pohod po Jurievi poti in druge podobne prireditve iz nae obine. V imenu organizatorjev pa sta po-hodnike pozdravila upan obine Ivanna Gorica Duan Strnad in pred-sednik Planinskega drutva Pol Ale Erjavec. Kot je povedal Strnad je vsa-koletni pohod vrhunec prireditev, ki jih ves teden pripravljajo domaini v poastitev pisateljevega rojstnega dne in veseli ga, da se Juriu z ude-lebo na pohodu, leto za letom po-klonijo tudi tevilni Slovenci. Celotno prireditve je spremljal bogat kulturni program, ki sta ga povezova-la lana muljavske gledalike skupine Igor Adami in Saa Senica. Nastopili so Vinjanski fantje, mladi pevki Eva Kovai in Maa Zajec ter gledalini-ki s Krke, ki so uprizorili odlomek iz predstave Butalci. Po uradnem delu pa je sledilo e veselo druenje ob zvokih Prifarskih muzikantov. Pri organizaciji letonjega Jurieve-ga pohoda je sodelovalo okoli 150 prostovoljcev in lanov turistinih,

kulturnih in gasilskih drutev, pred-stavnikov krajevnih skupnosti ter posameznikov, ki so s svojimi stro-kovnimi znanji in veinami uspeli pripraviti varno pot ter prijetno kul-turno-rekreacijsko doivetje za po-

hodnike iz vse Slovenije. Veseli nas dejstvo, da je prireditev postala po-vezovalna, kar je tudi del vizije o sku-pni promociji pod obinsko znamko Prijetno domae.

Matej teh

Prijetno in domae na Ivankinem sejmuNa obisku so bili tudi Klasjevi rekorderjiV soboto, 28. marca, se je na Sokol-ski ulici v Ivanni Gorici odvijal e 8. velikononi Ivankin sejem, ki je tudi letos navduil tevilne obiskovalce. Poleg bogate ponudbe na stojnicah, se je na odru odvijal pester kultur-no-zabavni program, temu vsakole-tnemu vrhuncu dogajanja na trni-ci pa je letos dodal svoj peat tudi sodelavec naega asopisa Leopold Sever, ki je ta dan predstavil novo knjigo Z rekordi prijetno in domae. Tudi letos so Ivanko obiskali lani Turistinega drutva Ivanna Gorica, ki so nam s svojimi starinskimi vozi-li, t. i. kulcami prikazali, kako je bilo na trnici v starih asih. Tokrat so na ogled pokazali zlasti opremo poveza-no z vinom in vinogradnitvom, Do-bre kapljice kajpak ni manjkalo. Ob tej prilonosti je dolgoletni sode-lavec naega asopisa Leopold Sever, predstavil novo knjigo Z rekordi pri-jetno in domae, v katerih je zbranih sto novih dosekov in presekov iz vsakdanjega ivljenja obanov nae obine. V njej so torej zbrani rekor-

di, ki jih vsak mesec lahko prebirate bralci na severni strani Klasja, neka-teri, ki so objavljeni v knjigi, e akajo na vrsto za objavo v Klasju. Prvih sto Klasjevih rekordov je Polde objavil e leta 2007. Pomen tovrstnega domo-znanskega ustvarjanja in bogat opus domaih del avtorja je predstavila di-rektorica Mestne knjiice Grosuplje gospa Roa Kek, sodelavci knjinice v Ivanni Gorici pa so prebrali tudi nekaj zanimivih rekordov. Med drugi-mi tudi tistega, ki ga je osvojil upan Duan Strnad. Vas zanima kaken je upanov rekord? Le br v ivanko

knjinico, kjer je knjiga na voljo tudi za nakup. Ob tej prilonosti je Polde predstavil tudi vse lastnike Klasjevih rekordov in jim skupaj z e nekateri-mi drugimi obani, ki si prizadevajo za ohranjanje kulturne in etnoloke dediine podelil posebno listino.Soasno z dogajanjem na trnici se je na odru pred Kulturnim domom odvi-jal pester kulturno-zabavni program, ki so ga popestrili lani Mokega pev-skega zbora Prijatelji, Pevci ljudskih pesmi Studenek, Plesni klub Guapa in Glasbena ola Grosuplje Podruni-ca Ivanna Gorica. Obiskovalce je

nagovoril tudi upan Duan Strnad, ki se je kasneje preizkusil tudi v sekanju pirhov. Ivankin sejem na soboto pred cvetno nedeljo pa je oznail za ene-ga izmed vsakoletnih vrhuncev na ivanki trnici in izrazil upanje, da bo trnico e naprej uspeno vodil novi organizator.Sicer pa so obiskovalci lahko obiska-

li praznino zaloene stojnice, med katerimi je bil tudi prikaz izdelovanja cvetnih butar, umetniko kraenje pirhov, razstava medovitih rastlin in e kaj aktualnega za spomladanski as. Pomladi pa e ni konec in o tem bo govorila tudi naslednja tematska trnica v soboto 25. aprila. Vabljeni!

Matej teh

Zgodnje jutro nad Vinjo Goro

Butalci na Muljavi

Predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije in upan pod polevsko inico

Vse ve pohodnikov pot zakljui na Krki

Vabljeni na

DAN ZEMLJE NA TRNICI IVANNA GORICAv soboto, 25. aprila 2015, od 8. do 12. ure,

Pripravljena bo bogata ponudba sadik, semen, orodja in druge opreme za vrt in vzgojo ro, z nami bodo tudi nai ebelarji.

Poastimo Dan zemlje, ki ga praznujemo v aprilu, z obiskom trnice v Ivanni Gorici!

3april 2015 tevilka 3 Obina

Obisk obinskih svetnikov v podjetju IMP Armature d. o. o.Pred zaetkom 5. redne seje so sve-tniki Obinskega sveta obiskali pod-jetje IMP Armature d. o. o. v Ivanni Gorici. Predstavniki obinskega sveta so se ob sreanju z direktorjem pod-jetja Marjanom Kelviarjem seznanili s potekom proizvodnih procesov in narti podjetja v prihodnje. Direktor IMP Armatur Marjan Kelvi-ar se je z veseljem odzval na pobudo obine in tako gostil upana in svetni-ke, ki skuajo razumeti princip gospo-darjenja v privatnih podjetjih, kako se proizvajajo izdelki in kakni pogoji morajo biti ustvarjeni, da je podjetje im bolj uspeno. Kot je dejal direk-tor Kleviar, je zadovoljen, da imata tako upan Duan Strnad kot podu-pan Toma Smole velik posluh za go-spodarstvo in se trudita, da bi lokalna skupnost dala ustrezno podporo ra-zvoju lokalnega gospodarstva. IMP Armature je podjetje, ki proi-zvaja hidrante, ti so najbolj vidni na infrastrukturi in seveda izdelke, ki so vgrajeni pod zemljo, to so predvsem zaporni elementi in filtri. Za proizvo-dnjo le teh so potrebni tevilni certi-fikati, ki smo jih uspeno osvojili na nemkih, avstrijskih in drugih med-narodnih trgih, zato tudi z leta v leto poveujemo prodajo. Naj omenim, da se je prodaja od leta 2002 do da-nes poveala povpreno za 15 %, e je znaala leta 2002 slaba dva milijo-

na evrov, se leta 2014 ta prodaja vrti okrog devet milijonov evrov, je e dodal Kelviar. Gotovo smo lahko ponosni in vese-li, da so v obini podjetja kot je IMP Armature, ki uspeno delujejo in ve-liko pripomorejo k razvoju samega podjetja in okolja, v katerem delu-jejo. To je glavni razlog, da smo se z obinskim svetom odloili, da elimo spoznati dejavnost in proizvodnjo ter morebitne teave in priakovanja gospodarstva do lokalne skupnosti. Mi se zavedamo, da brez uspenega gospodarstva ne gre, saj so od tega odvisni tudi prihodki obinskega pro-rauna in smo pravzaprav ivljenjsko

odvisni od uspenega gospodarstva. Poskuali bomo narediti vse, kar je v nai moi, da ivankim podjetjem ob-ina ne bo v oviro, ampak v pomo, je bil nad obiskom zadovoljen upan Duan Strnad. Podjetje IMP Armature deluje v istih prostorih kot podjetje Livar d. d., s katerim zelo dobro sodelujejo. Rav-no podjetje Livar je njihov dobavitelj ulitkov po dizajnu podjetja IMP Ar-matur, ki proizvajajo izkljuno pro-izvode, ki so plod lastnega razvoja. Pohvalijo se lahko tudi z vizijo Smo okolju in delavcem prijazno podje-tje.

Gaper Stopar

KOMISIJA ZA MANDATNA VPRAANJA, VOLITVE, IMENOVANJA IN PRIZNANJA OBINE IVANNA GORICA

V skladu s 16. lenom Statuta Obine Ivanna Gorica (uradno preie-no besedilo UPB1, Uradni list RS, t. 11/2015) in 19. lenom Odloka o priznanjih in nagradah Obine Ivanna Gorica (Uradni list RS, t. 20/2012 - uradno preieno besedilo) objavljamo:

JAVNI RAZPISza podelitev priznanj in nagrad

Obine Ivanna Gorica za leto 2015

Obina Ivanna Gorica bo ob obinskem prazniku podeljevala priznanja in nagrade za izjemne uspehe na posameznih podrojih drubenega ivljenja in dela, ki prispevajo k razvoju in ugledu Obine, ivljenja v njej in njeni podobi.Priznanja in nagrade Obine so: astni oban, naziv astni oban obine se lahko podeli posamezniku,

ki je zasluen za izjemne trajne doseke na posameznem podroju lo-vekove ustvarjalnosti, ki pomembno vplivajo na predstavitev obine doma in po svetu.

Zlati grb Obine kot najvija nagrada Obine, podeljena za ivljenjsko delo, veletne doseke ali enkratne izjemne uspehe na drubenem ali gospodarskem podroju, ki so izrednega pomena za razvoj in ugled ob-ine.

Nagrada Josipa Juria za izjemne enkratne doseke in pomembneje trajne uspehe, ki pospeujejo razvoj posameznih dejavnosti v obini.

Plaketa Antona Tomia za delovna prizadevanja in uspehe, ki so po-membno prispevali h gospodarskemu, kulturnemu in drubenemu ra-zvoju obine, za posebne zasluge na podroju kulturnega, portnega in drugega drubenega razvoja ter za veletno uspeno delo ob njihovih jubilejih.

Plaketa Miha Kastelica za delovna prizadevanja in uspehe, ki so po-membno vplivali k ohranjanju nae kulture in etnoloke dediine, ki s svojim delovanjem in portvovalnostjo opravljajo tudi vzgojno in izo-braevalno poslanstvo pri ohranjanju materialnih in duhovnih dobrin naih prednikov.

Priznanja in nagrade bodo podeljena ob obinskem prazniku obine Ivan-na Gorica 29. maja 2015.Pobudniki za podelitev nagrad in priznanj Obine so lahko organi Obine, ter posamezniki in organizacije z obmoja obine.

Pobuda za podelitev mora vsebovati: podatke o pobudniku; podatke o pravni ali fizini osebi, ki naj bi to nagrado prejela; podrobno utemeljitev, zakaj naj bi bila ta oseba upraviena do na-

grade.Pobudo izpolnite na obrazcu, ki je ob tem razpisu objavljen na spletni stra-ni obine; obrazec lahko dvignete tudi na vloiu Obine. Pisne predloge z obrazloitvijo poljite v 30 dneh od objave oziroma najkasneje do 27. aprila 2015 na naslov: Obina Ivanna Gorica, Sokolska 8, Ivanna Gorica - s pripisom nagrade in priznanja 2015.O podelitvi priznanj bo odloal Obinski svet Obine Ivanna Gorica na predlog Komisije za mandatna vpraanja, volitve, imenovanja in priznanja.

PREDSEDNIK KOMISIJEJanez Mean

Iz zadnje seje Obinskega svetaObinski svetniki in svetnice so 30. marca 2015 zasedali na svoji 5. redni seji. Najprej so si ogledali proizvodni obrat podjetja IMP Armature v Ivanni Gorici, po seznanitvi s poslovnimi rezultati in proizvodnimi procesi tega ivankega podjetja pa so sejo nadaljevali po ustaljenem redu. upan Duan Strnad in podupan Toma Smole sta najprej poroala o aktualnem dogajanju v obini, pri emer je e posebej izstopala infor-macija o zaasnem zaprtju dnevne-ga centra za stareje v entvidu pri Stini. Kot je dejal podupan Smole so inpekcijske slube opozorile na doloeno neskladje z zakonodajo s tega podroja, zaradi esar je do nadaljnjega dejavnost, ki sicer zelo uspeno poteka v prostorih Centra za zdravljenje bolezni otrok, ustavljena. Spodbudne pa so bile novice, da se bo dejavnost predvidoma e konec aprila lahko ponovno vzpostavila, bo pa varstvo potekalo preko Doma sta-rejih obanov Grosuplje, kar pa za uporabnike storitev ne bo pomenilo bistvenih sprememb.e ena novica povezana z inpekcij-skimi slubami pa se tie krajanov Vinje Gore. Tamkajnji vodovodni sistem, s katerim upravlja Krajevna skupnost Vinja Gora, bo moral do konca junija preiti pod upravljanje izvajalca javne gospodarske slube, torej pod JKP Grosuplje. Napovedi dravnih organov se torej uresniu-jejo, podobno bo doletelo e nekaj drugih, sicer manjih t. i. vakih vo-dovodov v nai obini. O veini dru-gih izpostavljenih aktualnih temah pa poroamo na drugih straneh to-kratne tevilke.Glede na nart dela Obinskega sveta so svetniki tokrat obravnavali dve po-roili javnih zavodov. Poroilo Centra za socialne zadeve Grosuplje je pred-stavil direktor Nenad Stojanovi. V razpravi se je razvilo vpraanje, kako priti do kvalitetne socialne slube, ki je, kot je priznal tudi direktor, v pra-

ksi obremenjena z administracijo in birokracijo. upan pa je med drugim izpostavil bojazen, da so do socialnih pomoi, ki jih mora izplaevati ob-ina upravieni tudi takni, ki sicer na zunaj ne kaejo statusa socialno ogroenih. Direktor Zdravstvenega doma Ivan-na Gorica Janez Zupani je podal poslovno in strokovno poroilo o delu v lanskem letu. Poroilo je zaje-malo tudi aktivnosti v zvezi z narto-vanimi investicijami. Letos zdravstve-ni dom nartuje obnovo laboratorija, ki bo potekala v mesecu juliju in av-gustu, ko je laboratorijskih preiskav manj. Osnovna dejavnost bo pote-kala soasno z obnovo, biokemine preiskave pa bodo izvajali zunanji iz-vajalci. Investicija, ki jo bosta pokrila zdravstveni dom in obina, bo stala 84.000 evrov. Med tem pa je Lekarna Ljubljana e v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja za gradnjo prizidka zdravstvenega doma. Lekar-na bo imela v pritliju svoje prostore, priblino 300 m2 povrin v nadstro-pju pa bo za dejavnost zdravstvenega doma.Konec marca je tudi as finannih bilanc, tako je Obinski svet tokrat obravnaval Zakljuni raun prorau-na obine za leto 2014. V prorau-nu je bilo beleeno 5 odstotkov ve prihodkov kot leto poprej, skupaj jih je bilo za dobrih 14 MIO evrov, iz leta 2013 je bilo prenesenih 2,6 MIO evrov, medtem ko je bilo realizirano 80 % nartovanih odhodkov v viini 15,2 MIO evrov.V nadaljevanju je direktor Zavoda Prijetno domae Miha Genorio pred-stavil nart dela za leto 2015. Poleg

zagotavljanja delovanje muzeja in izvajanja posameznih investicij na Jurievi domaiji, zavod sodeluje pri soorganizaciji vejih obinskih prire-ditev, koordinira partnerstvo s pobra-teno obino Hirschaid, v sodelovanju s turistinimi drutvi in turistinimi ponudniki razvija skupno promocijo nae turistine ponudbe, v nartu pa je tudi oblikovanje programov za trenje, seveda pod skupno obinsko znamko Prijetno domae. Zavod je sicer vstopil ele v drugo leto delo-vanja, a priakovanja obinskih sve-tnikov so po vpraanjih sode velika. Zavod v letu 2015 razpolaga z 97.000 evri.Na turizem so se nanaale tudi spre-membe in dopolnitve pravilnika o sofinanciranju dejavnosti turistinih drutev in zveze iz prorauna obine, na podlagi katerega je vsako leto ob-javljen javni razpis za sofinanciranje njihovih programov. Spremembe na novo opredeljujejo sestavo komisije za ocenjevanje prijavljenih progra-mov, prav tako pa je spremenjen tudi tokovnik za ocenjevanje programov. Podobno kot turistina drutva na razpisu obine kandidirajo tudi kul-turna drutva. Pravilnik o sofinanci-ranju kulturnih programov pa bo po novem imel tudi dolobo, da je vsako kulturno drutvo, katerega program je sofinanciran iz prorauna obine, dolno na povabilo obine dvakrat na leto brezplano nastopiti na ob-inskih prireditvah oz. prireditvah na katerih je obina soorganizator. Do-gajalo se je namre, da so nekatera drutva za tovrstne nastope priako-vala dodatno plailo. Obinski svetni-ki so na tokratni seji sprejeli tudi do-

polnjen predlog odloka o ustanovitvi javnih vzgojno-izobraevalnih zavo-dov, ki zaradi nove devetletne po-

drunine ole v Zagradcu, na novo doloa obmoje olskih okoliev.

Matej teh

4 april 2015 tevilka 3

upanova lipa, kmalu pa tudi uni ebelnjakVseslovenskemu projektu lovek posadi-ebela oprai se je pridruila tudi obina Ivanna Gorica. upan Duan Strnad je 2. aprila v sodelovanju s ebe-larskim drutvom Krka-Zagradec ter uenci ebelarskega kroka iz Podruni-ne ole Krka posadil lipo na posestvu ukovina pri podrunini oli in vrtcu na Krki.

V uvodu je goste in krajane Krke nagovoril predsednik ebelarskega drutva Krka-Zagradec Marjan Volaj, ki je zbranim predstavil, da bo na omenjenem prostoru, kjer je od zdaj naprej posajena t. i. upanova lipa, v blinji priho-dnosti postavljen uni ebelnjak ter posajen medoviti vrt. S tem bo dokazano, da je obini mar za kranjsko sivko in ohranjanje kulturne krajine ter skupno zavzemanje za saditev avtohtonih medovitih rastlin, ki ebelam kot tudi dru-gim opraevalcem nudijo vir mediine in cvetnega prahu.Lipo kot simbol slovenstva so zmeraj sadili ob posebnih prilonostih in danes je na Krki zagotovo tak dan, je zbrane nagovoril upan obine Ivanna Gorica Duan Strnad. Kot je dejal, je lipo prejel na redni letni skupini Skupnosti obin Slovenije na Brdu pri Lukovici, kjer je ebelarska zveza Slovenije v so-delovanju s podjetjem Medex podarila vsem upanom slovenskih obin sadi-ko lipe, da jih posadijo in na ta nain spodbudijo ljudi k ohranjanju okolja in ebelarstva. Ob tej prilonosti se je zahvalil ebelarskima drutvoma v obini (D Krka-Zagradec in D Stina) in olam, ki uencem omogoajo, da v okviru pouka spoznavajo pomen ebelarstva.Ravno v ta namen je bila v drutvenih prostorih na ukovini razstava panj-skih konnic, ki so jo v okviru ebelarskega kroka izdelali uenci P Krka, pod vodstvom akademskega slikarja in astnega obana obine Ivanna Gorica, Franceta Slane. Bogat kulturni program so popestrili otroci vrtca in podru-nine ole na Krki.

Gaper Stopar

Obina

Priznanja Civilne zaite RS za leto 2015 tudi v nai obinitab Civilne zaite za Ljubljansko regijo je v sodelovanju z Upravo Re-publike Slovenije za zaito in ree-vanje, Izpostavo Ljubljana in Mestno obino Ljubljana, na zaetku marca pripravil osrednjo regijsko slovesnost s podelitvijo priznanj Civilne zaite za leto 2015. Ob dnevu Civilne zaite, ki ga pra-znujemo 1. marca, se odgovorni zahvalijo tistim reevalcem, organi-zatorjem in izvajalcem, ki so v prete-klem letu uinkovito opravili naloge zaite in reevanja med naravnimi in drugimi nesreami. Priznanja in nagrade Civilne zaite so bila pode-ljena najbolj zaslunim pripadnikom Civilne zaite ter drugim posamezni-kom, skupinam, obinam, gospodar-skim drubam, drutvom, zavodom in raznim organizacijam za zasluge in prispevke pri razvijanju in krepitvi pripravljenosti, izvajanju zaite, re-evanja in pomoi ter odpravljanju posledic naravnih in drugih nesre. V imenu obine Ivanna Gorica so se slovesnosti udeleili poveljnik Civilne

zaite Obine Ivanna Gorica Joe Kozinc ter prejemniki iz nae obine. Na prireditvi je bilo za ljubljansko regijo podeljenih kar 160 priznanj in nagrad, prejemniki pa so bili tudi iz nae obine: Bronasti znak Civilne zaite, ki se podeljuje za portvovalno in uspeno opravljanje nalog zaite, reevanja in pomoi, so prejeli lani Jamarske-

ga kluba Krka. Zlati znak Civilne zaite, ki se pode-ljuje za dolgoletno uspeno delo pri razvijanju in krepitvi organiziranosti, usposobljenosti in pripravljenosti Ci-vilne zaite ter drugih sil za zaito, reevanje in pomo, je prejela Gasil-ska zveza Ivanna Gorica, ki letos pra-znuje 60-letnico aktivnega delovanja.Plaketo Civilne zaite, ki se podelju-je posameznikom, skupinam in orga-nizacijam za ivljenjsko delo, osebne zasluge in izjemne uspehe pri zaiti in reevanju ljudi, ivali, premoe-nja, kulturne dediine ter varovanju okolja ob naravnih in drugih nesre-ah pa sta prejela PGD Vinja Gora ob 140-letnici obstoja in PGD entvid pri Stini ob 130-letnici delovanja drutva. Naj omenimo, da sta bronasti znak CZ prejela tudi Franc aren (komandir Policijske postaje Grosuplje) in Ani-ca Smrekar (sekretarka Obmonega zdruenja Rdeega kria Grosuplje).

Gaper Stopar

Prijetno domae tudi letos na pomladanskem sejmu v Hirschaidulanice Drutva podeelskih ena Ivanjice iz Ivanne Gorice so v marcu e drugi obiskale pobrateno obino Hirschaid. Tja so odpotovale na povabilo tamkajnje obine, iz-menjavo pa je podprla tudi obina Ivanna Gorica. Prebivalci Hirschai-da so si dobro zapomnili dobrote in priboljke, ki so jih podeelske ene ponudile e na lanskem sejmu, zato so se tudi letos gnetli pred slovensko stojnico. Ta je bila obloena z razno-vrstnimi dobrotami, ki so le za md pri obiskovalcih tega, z velikononimi prazniki obarvanega sejma.Naj spomnimo, da je bil lanskoletni obisk sejma prvi korak k povezovanju obin tudi na podroju kmetijstva in lahko reemo, da so ti prvi koraki ve kot uspeni, saj se je posebno prija-teljstvo spletlo med Drutvom pode-elskih ena Ivanjice ter tamkajnjo ensko katoliko zvezo (Katolischer Frauenbund Hirschaid). Aprila letos bodo tako lanice tamkajnje enske zveze tudi gostje Ivanjic in obine Ivanna Gorica.Pomladanski sejem je eden glavnih sejemskih dogodkov v Hirschaidu in poteka na osrednji ulici skozi mesto, na obeh straneh pa se v dolini ene-ga kilometra vrstijo razline stojnice. Ivanka stojnica je tradicionalno po-

stavljena v bliini mestne hie, kjer ima optiko Gerd Porzky, na prijazni gostitelj, ki je tudi sicer dejaven na podroju gospodarskega sodelova-nja med obinama. Kot reeno je prevladovala ponudba v duhu priha-jajoih velikononih praznikov, ki so jo z raznovrstnimi dobrotami obo-gatile tudi Ivanjice, tradicionalno pa je svoje mesnine nemkim sla-dokuscem ponudilo tudi Mesarstvo Maver Stina. Stojnico, ki je vedno postavljena v neposredni bliini me-stne hie, je obiskal tamkajnji upan g. Klaus Homann s soprogo Christi-ne, pridruil pa se nam je tudi novi predsednik Deelnega sveta okroja Bamberg g. Johann Kalb. Prav vsi so z veseljem pokuali ponujene dobrote

in sproti kovali narte o naih priho-dnjih sreanjih in sodelovanju.Tokratno sreanje je minilo v prije-tnem vzduju in razpoloenju so-delujoih in ob koncu sejma so nas prijatelji iz Hirschaida e povprae-vali, e se bodo ponudniki iz Ivanne Gorice letos udeleili tudi jesenskega in boinega sejma, ki ju prirejajo na isti ulici. Njihovo povabilo smo seve-da vzeli na znanje in obljubili, da ga prenesemo v domae kraje. Mogoe pa se kdo opogumi in se s polnim na-rojem le odpravi na Nemko in tam-kaj ponudi prijetno domae izdelke, pridelke in dobrote, ki jih tamkajnji obiskovalci tako zelo cenijo.

Miha Genorio

3. pohod po Kroni pepoti Prijetno domae

(8. maj10. maj 2015)Zavod Prijetno domae in Obina Ivanna Gorica organizirata 3. pohod po Kroni pepoti Prijetno domae. Drugega pohoda lani se je v treh dneh udeleilo ve kot 150 pohodnikov, vseh dvanajst krajevnih skupnosti, ozi-roma vseh dvanajst info tok pa je uspelo v treh dneh obiskati kar 34 ude-leencem. V letonjem letu organizator zagotavlja popestritev pohoda z zanimivimi aktivnostmi ob poti, zato e posebej vabljeni vsi, ki imate radi rekreacijo, zdrav nain preivljanja prostega asa in uivanje v prelepi ne-okrnjeni naravi nae obine.

START: petek, 8. maja, ob 7. uri, izpred stavbe Obine Ivanna Gorica

PREDVIDEN POTEK POTI:1. DAN: Ivanna Gorica Stina Metnaj Vinja Gora Muljava2. DAN: Muljava Krka Ambrus Zagradec3. DAN: Zagradec Dob pri entvidu Temenica Sobrae entvid pri StiniPot lahko prehodite v celoti (ca. 100 km) ali pa se pohodnikom pridruite na posameznih odsekih. Pot je oznaena z markacijami in usmeritvenimi tablami. Potek pohoda bo mono spremljati tudi preko spletne strani obi-ne in Facebook profila obine. Vsak pohodnik prejme kartonek za igosa-nje, v katerem zbira ige nameene na vseh 12-ih info tokah. Pohodniki, ki bodo zbrali 12 igov, bodo nagrajeni s praktino nagrado. V primeru za-dostnega tevila zainteresiranih, bo organizirana tudi prenoitev.

Na pohod se je treba predhodno prijaviti na tel. t.: 041 437 382 ali na elektronsko poto: turizem@ivancna-gorica.si, kjer dobite tudi vse po-trebne informacije o pohodu in trasi poti.

INFO: http://www.prijetnodomace.si/krozna-pot/

Letonji gasilski jubilanti: PGD Vinja Gora in PGD entvid pri Stini

Jamarski klub Krka in Gasilska zveza Ivanna Gorica

5april 2015 tevilka 3 Obina

Kratke obinske

Pri naih devetdesetletnikihupan Duan Strnad nadaljuje z obiski pri naih najstarejih obanih, ki do-polnijo visoki ivljenjski jubilej. V zadnjem mesecu sta praznovala dva nova 90-letnika.

Devetdesetega rojstnega dne se je 14. marca veselil Karol Kozlevar iz Starega trga pri Vinji Gori.

Slovesno je bilo tudi v Malih Le-sah, kjer se je 14. aprila v krogu svojih domaih okroglega jubileja veselila Albina Jeras.

Proti Muljavi se obnavlja vodovodNa Muljavskem polju se je v marcu zaela obnova vodovoda, ki oskrbu-je naselja Muljava, Potok pri Muljavi, Znojile, Polevska planota in tudi del Suhe krajine. Zamenjane bodo stare azbestno-cemente cevi. V preteklih letih je bil e obnovljen cevovod sko-zi naselje Gorenja vas, sedaj pa se obnavlja e preostalih 616 metrov cevovoda proti Muljavi. Razlog za ob-novo so bile pogoste okvare in velika izguba vode. Prav tako so bila mote-a popravila, ker vodovod poteka po kmetijskih povrinah in je v poletnem asu nastajala koda na posevkih. Z obnovo vodovoda in vgradnjo cevi iz nodularne litine se bodo zmanjale okvare, prav tako pa bo kvalitetnej-a tudi pitna voda. Dela se izvajajo v pomladanskem asu, da je manj mo-tee za izvajanje kmetijskih opravil.

Na vidiku tudi e gradnja kanalizacije v Vinji GoriPred kratkim je na seji sveta Krajev-ne skupnosti Vinja Gora potekala predstavitev projekta gradnje sekun-darnega dela kanalizacije za naselje Vinja Gora. Svetniki sveta KS Vinja Gora so se na seji seznanili s potekom trase in s problematiko pridobivanja slunosti s strani lastnikov zemlji. Predstavljene so jim bile tudi tehni-ne znailnosti nartovanega kanaliza-cijskega sistema. Skupna dolina sis-tema je 7000 metrov, predvideno je tudi eno rpalie, stroek izgradnje pa je ocenjen na priblino 2 milijona evrov. Obina Ivanna Gorica ima za izgradnjo kanalizacije e pridobljeno gradbeno dovoljenje, trenutno pa je v pripravi razpisa dokumentacija za izbiro izvajalca, medtem ko je projekt za izvedbo del (PZI) v zakljuni fazi. Obina predvideva, da bo izvajalca izbrala do poletja in zaela z deli e jeseni. e bo gradnja tekla po nar-tih, bi se zakljuila v enem letu.Omenjeni kanalizacijski sistem se bo prikljuil na obstojei povezovalni ka-nal Vinja Gora Ivanna Gorica, ki je bil zgrajen leta 2014. Kot je dejal upan Strnad, bo gradnja pomemb-no vplivala na kvaliteto ivljenja v Vinji Gori, tako v asu gradnje, e posebej pa po njej. Velika prednost

Vinje Gore je tudi ta, da struktura tal ni tako zahtevna, kot je bila na Viru pri Stini, kjer se je gradnja uspeno zakljuila v minulem letu, bo pa na potek gradnje vsekakor vplivalo dej-stvo, da veji del naselja lei na zai-tenem arheolokem obmoju.

Nova prometna ureditev za vejo varnost v okolici ole v entvidu pri StiniV marcu so se zaela e nekaj asa napovedana dela za novo prometno ureditve v srediu entvida. Projekt, ki se bo izvajal v ve fazah, je name-njen izboljanju prometne varnosti v okolici ole in vrtca. Na javnem raz-pisu, ki ga je objavila Obina Ivanna Gorica, je bil kot najugodneji ponu-dnik izmed tirih prejetih ponudb, iz-brano podjetje Rekon d. o. o. iz Ivan-ne Gorice. Trenutno je v teku prva od tirih nartovanih faz, v kateri bo ob severnem robu lokalne ceste entvid Praproe (pod vrtcem) umeen pas za vzdolno parkiranje (21 parkir-nih mest) in plonik za pece. Na se-verni strani plonika bo zgrajen opor-ni zid vzdol celotne doline odseka, s parkiria pa bo zgrajeno stopnie, preko katerega bo omogoen dostop do vrtca. Tako se bodo stari otrok, ki obiskujejo vrtec, izognili gnei na ce-sti oz parkiriu pri oli. Po pogodbi se nartuje, da bodo dela dokonna e pred koncem olskega leta, torej tudi pred pevskim taborom, ki ga vsako leto v juniju gosti entvid.V prihodnjem letu se nartuje izva-janje naslednjih faz prometne ure-

ditve. Ko bo pridobljeno soglasje drave, ki je lastnik zemljia, se bo najprej parkirie vzdol ceste pod vrtcem podaljalo e za tiri parkirna mesta in se zgradil prehod za pece za gostinskim lokalom do ceste, ki vodi proti oli. e pomembneja pa bo izgradnja plonika vzdol celotne trase ceste od kriia proti oli. Od finannih sredstev v obinskem pro-raunu in soglasij lastnikov zemlji pa bo odvisna izgradnja plonika tudi po nasprotni strani ceste, ob kateri se trenutno gradi vzdolno parkiri-e. Pogodbena vrednost del za vse tiri faze je 440.000 evrov.

Odvoz odpadne elektrine in elektronske opremeObina Ivanna Gorica in Javno ko-munalno podjetje Grosuplje skupaj s podjetjem ZEOS d. o. o., organi-zirajo odvoz odpadne elektrine in elektronske opreme iz gospodinjstev v obini Ivanna Gorica, v soboto dne 18. 04. 2015. Natanen razpo-red prevzema odpadne elektrine in elektronske opreme po posameznih krajih je objavljen v marevski tevil-ki Klasja, kjer je tudi navedeno, ka-teri odpadki spadajo med odpadno elektrino in elektronsko opremo. Razpored je objavljen tudi na www.ivancna-gorica.si.

Sestal se je podjetniki kole-gij upanaMinuli mesec se je prvi v novem mandatnem obdobju sestal podje-tniki kolegij upana. Na njem sta

upan Duan Strnad in podupan To-ma Smole navzoe lane kolegija se-znanila z narti obine v lui finanne perspektive 2014 -2020. Za nadaljnji razvoj gospodarstva je treba zagoto-viti ustrezno infrastrukturo, zato je upan e izvedel kar nekaj sestankov, od katerih velja izdvojiti predvsem obisk ELES-a in DARS-a. Primerna dis-tribucija elektrine energije in ustre-zne prometne povezave so pogoj za razvoj. Obstojeo napeljavo in dalj-novode je treba posodobiti in prvi sestanek je bil spodbuden. Razvoj obine narekuje tudi izgradnjo ob-voznice v Ivanni Gorici, ki vkljuuje e en nadvoz nad elezniko progo in kroia pri podjetju Akrapovi, Ma-rofu in kriiu v Ivanni Gorici s ce-sto, ki vodi proti Stini. Elektrifikacija in obvoznica sta povezani tudi z novo industrijsko cono, o kateri je ve po-vedal lokalni podjetnik Milan Puljar in tudi predstavil grafini prikaz bo-doe cone, za katero je kar precej zanimanja. upan in podupan sta predstavila tudi spremembo Odloka o nadomestilu o uporabi stavbnega zemljia, s katero se bo nadome-stilo pobiralo na celotnem obmo-ju obine. Mono ga bo poravnati v dveh obrokih, prve polonice pa bodo prispele pred dopusti. Beseda je tekla tudi o nadaljnjem delovanju podjetnikega kolegija, ki se bo se-stajal priblino trikrat na leto, vanj je treba vkljuiti tudi mlade podjetnike, ponujajo se vnovine monosti sode-lovanja z Obmono obrtno zbornico, jeseni pa bi zopet pripravili obinski dan obrti in podjetnitva. Pogovor je tekel tudi o obveanju o seminarjih, delavnicah in izobraevanjih, ki bi bili zanimivi za iri krog ivanjkih podje-tnikov.

Javni razpis za sofinanciranje turistinih drutev in zvezeObina Ivanna Gorica bo 20. aprila objavila na spletni strani Obine na naslovu www.ivancna-gorica.si javni razpis za sofinanciranje dejavnosti turistinih drutev in zveze na po-droju turizma iz prorauna Obine Ivanna Gorica za leto 2015. Vloga za oddajo prijave bo objavljena na spletnem naslovu (www.ivancna-go-rica.si) in v sprejemni pisarni Obine Ivanna Gorica. Rok za oddajo vlog je 4. maj 2015. Informacije: Matej teh (781 21 30).

Va kanal - tudi na kanalNovomeka Televizija Va kanal letos praznuje 25 let delovanja. Slavno-stne akademije, ki so jo pred kratkim pripravili v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu, se je udeleil tudi upan Duan Strnad. Va kanal televizija, ki veliko pripomore k obve-enosti, kaj v naem okolju pone-mo, vekrat pa s pomojo programa Vaega kanala tudi jaz vidim dobre prakse sosednjih obin, ki jih nato skuamo implementirati tudi v nae okolje. Ko se pogovarjam z obani, pravijo, da je TV Novo mesto tudi v Ivanni Gorici zelo gledana televizija in lahko reem, da je Va kanal tudi na kanal oz. naa televizija., je za novomeko televizijo povedal upan Strnad. Slavnostni govornik na prireditvi je bil predsednik Dravnega zbora RS dr. Milan Brglez, za umetniki pro-gram pa je med drugimi poskrbel tudi Vokalni kvartet Stina.

Gaper Stopar in Matej teh

6 april 2015 tevilka 3Obina

Zemeljski pok nastanka KlasjaV marevski tevilki je Leopold Sever na Sivi strani Klasja obja-vil lanek Veliki pok, ki v prispodobi opisuje vesoljski nastanek asopisa Klasje. Kot lan Obinskega sveta Obine Ivanna Go-rica, v mandatu 19941998, pa lahko bralce seznanim tudi z zemeljskim nastankom Klasja.Na prvi asopis je nosil ime Noviar s podnaslovom Prve no-vice Obine Ivanna Gorica. V prvi tevilki, ki je izla v februar-ju 1995, je e sodelavka pri tem asopisu ga. Ksenija Medved vabila bralce, naj prispevajo predloge kako bomo klicali na asopis. V 3. tevilki Noviarja v mesecu aprilu 1995, ki je imel podnaslov Uradni vestnik Obine Ivanna Gorica, pa je bil e objavljen sklep 4. seje Obinskega sveta z dne 12. aprila 1995 o zaetku izhajanja obinskega glasila in imenovanju g. Andreja Agnia za vrilca dolnosti urednika. Objavljen je bil tudi razpis za doloitev imena asopisa in razpisana nagrada

20.000,00 tolarjev za ime, ki ga bo izbrala posebna komisija in e dve odkupni nagradi po 5.000 tolarjev. Rok za dostavo predlogov je bil doloen do 3. maja 1995 opoldne.Na 5. seji Obinskega sveta 3. 5. 1995 smo svetniki prejeli seznam 70 predlogov za novo ime asopisa, ki jih je poslalo 29 obanov. Izmed predlogov je bilo iz-brano ime Klasje, ki sta ga poslala g. Martin Groznik iz Vinje Gore in Slovenska ljudska stranka, Obinski odbor Ivanna Gorica.Ime Klasje pa je bilo tudi v nevarnosti, da mu ga od-vzame mesenik SKD Dramilo, kot strankin asopis za vso Slovenijo, ki je v mesecu marcu 1996 naslovilo takno zaprosilo na upana g. Jerneja Lampreta. Ob-inski svet pronji ni ugodil in ime Klasje je ostalo

Namig za premik17. 4. ob 17. uri, Knjinica Ivanna Gorica: Delavnica vezenja z gospo Emo Grnbacher17. 4. ob 20. uri, Jurieva domaija na Muljavi: Predavanje ebele in ebelji pridelki18. 4. od 9.12. ure, Zagradec: Dan odprtih vrat Podrunina ola in vrtec Zagradec 18. 4. ob 19.30. uri, Kulturni dom entvid pri Stini: 8. dobrodelni koncert Odpri srce in oi18. 4. ob 20. uri, Kulturni dom Stina: Gledalika predstava Butalci21. 4. ob 17. uri, Knjinica Ivanna Gorica: Bralni klub v knjinici22. 4. ob 17. uri, Knjinica Ivanna Gorica: Ura pravljic z Judo Rajner 23. 4. od 7.13. ure, Srednja ola Josipa Juria: Krvodajalska akcija24. 4. ob 15. uri, portno igrie poleg olskega centra v Ivanni Goric: Test hitre hoje na 2 km24. 4. ob 19. uri, Dom krajanov Temenica: Zdravilna mo zaimb z domaega vrta25. 4. od 8. do 12. ure, trnica v Ivanni Gorici: Tematski dan Dan zemlje27. 4. ob 19. uri, Kulturni dom entvid: 11. mednarodni folklorni festival SloFolk 20151. 5. ob 8. uri, parkirie pri samostanu v Stini: 23. Romanov pohod 8. in 9. 5. ob 20. uri, Kulturni dom Stina, Koncert MePZ Zborallica: S pesmijo po svetu 8.10. 5., Pohod po kroni pepoti Prijetno domae22.29. 5.; Teden kulture v obini Ivanna Gorica 23. 5. ob 16. uri, entvid pri Stini: 130. letnica PGD entvid pri Stini in prevzem novega gasilskega vozila Renault GVC 16/2529. 5. praznik Obine Ivanna Gorica 30. 5. ob 12. uri, portno igrie Krka: Sreanje bolnikov z multiplo sklerozo 30. 5., Luarjev Kal: Spomladansko kurbljanje starodobnikov31. 5., entvid pri Stini: Pokalno tekmovanje Slovenije v motokrosu31. 5., Krka: 39. Kajakaki spust po reki Krki

Organizatorje prireditve vabimo, da sporoite prireditve, ki jih organizirate in objavljene bodo v spletnem napo-vedniku prireditev na obinski spletni strani www.ivancna-gorica.si in v Klasju. Podatke o prireditvah lahko oddate preko spletnega obrazca Namig za premik ali preko elektronske pote na naslov urednik@ivancna-gorica.si.

Obinska turistina zveza z novim-starim vodstvomV etrtek 26. marca je v prostorih Turistinega drutva Gra na Luarjevem Kalu potekal redni letni zbor lanov Obinske turistine zveze Ivanna Gorica. Poleg pregleda aktivnosti v preteklem letu so predstavniki dvanajstih turisti-nih drutev volili tudi nove organe vodenja zveze in sprejeli obiren nart dela za leto 2015.

Delegati posameznih drutev so najprej obravnavali podana poroila o delo-vanju zveze v lanskem letu. Med osrednje aktivnosti sodita koordinacija dela turistinih drutev in skupne promocijske aktivnosti, tudi v lanskem letu pa je zveza sodelovala pri vejih obinskih prireditvah in prireditvah posameznih drutev. Leto 2014 je zaznamovalo tudi sodelovanje z novoustanovljenim Za-vodom Prijetno domae. Po sprejetih poroilih in razrenici dosedanjemu vodstvu so predstavniki dru-tev volili organe vodenja zveza za prihodnje mandatno obdobje 2015-2019. S podporo vseh drutev bo zvezo e naprej vodil dosedanji predsednik Pa-vel Groznik (TD Vinja Gora), neumorni turistini delavec in promotor obine Ivanna Gorica. Tudi podpredsednika zveze ostajata e naprej Stanislav Kralj (TD Zagradec) in Milo uteri (TD Polevo).Predsednik Groznik je po izvolitvi predstavil tudi obiren nart dela za leto 2015. Zveza bo poleg rednih promocijskih aktivnosti nae turistine ponudbe in prireditev, sodelovala z Zavodom Prijetno domae pri pripravi produktov, ki bodo v nae kraje privabili elene obiskovalce in goste. Tudi v razpravi je bilo s strani predstavnikov drutev izreenih ve razlinih pobud, ki nakazujejo eljo po dobrem sodelovanju in oblikovanju skupnih programov, seveda pod skupno znamko Prijetno domae. Izvoljenemu vodstvu je estital tudi podupan Toma Smole, ki je ob tej pri-lonosti navzoe seznanil z aktivnostmi obine na podroju turizma. Pri tem je poudaril vlogo turistinih drutev in zveze, ki jim kljub skromnim prora-unskim sredstvom uspe ustvarjati pester in privlaen program. Prav na no-voustanovljenem Zavodu Prijetno domae pa je, da to dejavnost drutev, ki temelji na prostovoljnem delu, uspeno oplemeniti na trgu.Zbrane predstavnike drutev in zveze je nagovoril tudi direktor Zavoda Pri-jetno domae Miha Genorio, ki je ob tej prilonosti predstavil tudi program zavoda za letonje leto. Ob tem je izrazil zadovoljstvo, da se med zvezo in zavodom razvija dobro medsebojno sodelovanje, ki bo letos zagotovo e nad-grajeno.

Matej teh

V svoj tim v PE Baterije in potenciometri, entvid pri Stini vabimo:

2 nova sodelavca za delo na delovnem mestu: VODJA LINIJE (m/)

Priakujemo sodelavce s srednjo ali vsaj poklicno strokovno izobrazbo teh-nine smeri (elektro, strojne ali mehatronike).Prijavo z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim ivljenjepisom poljite na naslov: ISKRA, d. d., Stegne 21, 1000 Ljubljana ali na elektronski naslov: zdravko.gubanec@iskra.eu. Dodatne informacije lahko dobite tudi na te-lefon 01/780 08 10.

Kako bi se Klasje e lahko imenovalo?Na razpis, ki ga je razpisal Obinski svet je prilo kar 70 pre-dlogov za ime novega obinskega asopisa. Zanimivo, da se je samo en predlog ponovil. Poleg Klasja so bili e naslednji predlogi:

IVANKI MLIN, ILO, NAVIHANEC, PAJEK, GRI, GRUDA, NA GAJ, STIIE, PREA, SETEV, KRIPOTJE, SOTOJE, SLOGA, MOST, OKNO, SEL, NAPREJ, AROMET, MOZAIK, DVANAJSTICA, KRJAVELJ, DESETI BRAT, PRIJATELJ, OGLE-DALO, GLASILO OBANOV, OBAN, IVANAR, IVANJICE (2x), OBINSKE NOVICE, IVANKI LIST, IVANKI GLAS, OB-INSKE NOVICE, KRAJEVNE NOVICE, SLEMENICE, ZVON, NA ZVON, OBINSKI ZVON, OBINAR, NOVA SKUPNOST, NA ZIMZELEN, IVANAN, IVANKE NOVICE, DOMOLJUB, POROEVALEC IVANNE GORICE, NOVI UTRIP, NOVICE IZ IVANNE GORICE, VETRNICA, IZ DEELE DESETEGA BRA-TA, VEJNIK, KAIPOT, SMEROKAZ, KLEPETEC, IGLICE, NA-KOVALO, JURIEVE NOVICE, NA GLAS, NA UTRIP, NAA VEZ, IVANNIK, DOMEN, IDILA, BRAVURA, VIGOR, VADIJ, RAJON, OPUS, OMEN.

nae.Ta moj prispevek predstavlja hkrati obrazloitev, kako je prilo do ime-na Klasje in odziv na predlog g. Leopolda Severja, da bodo sprego-vorili tudi drugi snovalci Klasja. Ob tej priliki pa dajem e sugesti-jo, da se morda v Klasju uvede e kotiekOdmevi in pisma bralcev. Odkar ni ve zborov obanov, tudi ni ve monosti, da bi obani postavljali izvoljenim predstavnikom ljudstva vpraanja o obinski problematiki. Prav bi bilo tudi, da bi imeli bralci monost komentiranja posameznih lankov.

Franc Godea,lan Obinskega sveta (19942002)

Obinska zveza dobro zastopana tudi v novih organih Turistine zveze SlovenijeNa redni volilni skupini Turistine zveze Slovenije 28. marca so bili izvo-ljeni novi predstavniki organov zveze in njen predsednik. Predsednik te osrednje turistine drutvene organizacije z novim tiriletnim mandatom ostaja Peter Misja, pri vodenju TZS pa bo po novem dobro zastopana tudi Obinska turistina zveza Ivanna Gorica.Na skupini so predstavniki drutev lanic TZS poleg predsednika in pod-predsednikov volili tudi druge organe zveze in prav v vseh so bili uspeni tudi kandidati iz Obinske turistine zveze Ivanna Gorica. V Upravni odbor pa je bil izvoljen direktor Zavoda Prijetno domae Miha Genorio, sicer tudi lan dveh turistinih drutev v nai obini, v nadzorni odbor je bil izvo-ljen lan TD Zagradec Stanislav Kralj, v disciplinskem razsodiu bo deloval predsednik OTZ Ivanna Gorica Pavel Groznik, medtem ko je lanica TD Ambrus Ines Klopi postala lanica Mladinskega odbora TZS.Naj omenimo, da pri TZS delujejo tudi stalni sveti za posamezna podroja, katerih lane imenuje Upravni odbor TZS. Iz Osrednjeslovenske regije so v tri stalne svete predlagani tudi predsedniki turistinih drutev iz nae obi-ne, in sicer: Milo uteri (TD Polevo) v Svet za razvoj turizma, Anica Vol-kar (TD entvid pri Stini) v Svet za razvoj Turistino-drutvene organizacije in David Mrvar (TD Stina) v Svet za promocijo, informiranje in marketing.

Iskra, d. d. je eno vodilnih srednjeevrop-skih podjetij na podrojih energetike, komponent s podroja elektrotehnike, uinkovitih intalacij, prometa, telekomu-nikacij, informatike in poslovnih reitev ter varovanja, oskrbe in upravljanja.

7april 2015 tevilka 3 Stranke

Pomladne prenove in pobudeKongres stranke SMC je postregel z novim imenom in sveo energijo, svetniki SMC pa se tokrat oglaamo z novico o svetniki pobudi.

7. marca je v seanskem Kosovelovem domu potekal 1. redni kongres stranke SMC, ki so se ga poleg predstavnikov stranke in njenih podpornikov udeleili tudi visoki predstavniki evrop-skega ALDE, katerega lanica je tudi SMC. Ti so poudarili, da so izzivi slovenskega gospodarstva ogromni in tako udeleence kongresa spodbudili za vodenje mandata v pravo smer, smer potrebnih sprememb. Kot prva se je e na kongresu predstavila sprememba imena stranke, ki se sedaj imenuje Stranka modernega centra. Kot so pojasnili, je bilo prvotno ime nujno za identifikacijo vseh, ki so se zbrali in zdruili za premik v slovenskem politinem prostoru, dolgorono pa takno ime ni bilo primerno. Zakaj moderna? Stranka SMC modernost vidi v spotovanju lovekovega dostojanstva, strpnosti in temeljnih svoboin vseh dravljanov ter zagotavljanju enakopravnosti. Center pa predstavlja dinamino ravnovesje med liberalnimi, socialnimi in drugimi vrednotami, tako ideoloko kot akcijsko uravnoteenimi. Kongresa smo se udeleili tudi nekateri svetniki in tako podprli prizadevanja strankarskih kolegov in vladajoih struktur.

Dejavni pa smo bili tudi v lokalnem okolju, kjer smo na upana obine Ivanna Gorica, Duana Strnada vloili svetni-ko pobudo glede imenovanj lanic in lanov v svete javnih zavodov. Namen pobude je, da se ustvari transparentno in korektno obveanje obinskega sveta o delovanju javnih zavodov in njihovih morebitnih teavah. Tisti lani sve-tov javnih zavodov, ki jih imenuje obinski svet, so najvekrat hkrati tudi obinski svetniki. Ker pa mandati lanov v svetih javnih zavodov in mandati obinskih svetnikov asovno niso usklajeni, predlagamo, da se v prihodnje vsa imenovanja v svete javnih zavodov prekrivajo z nastopom mandatnega obdobja obinskega sveta. Prepriani smo, da pobuda prispeva k zagotavljanju boljega sodelovanja med obino, obinskim svetom in javnimi zavodi.

Obinski svetniki: Biljana Gartner, Nataa Lukman, Sonja Maravi, Ale Tomain in Kristina Zadel

Gospodarstvo v obini Ivanna Gorica se krepi!Spotovane obanke in obani, tokrat si je svetnika skupina SDS v sestavi Irma Le-kan, Alojz inkovec, Maja Strnad, Janko Zadel, Brigita Primc, Nace Kastelic, Tina Zajec, Anja Lekan, Franc Koelj, Toma Smole in Janez Mean, skupaj z ostali-mi svetniki pred sejo ogledala podjetje IMP Armature d. o. o. Razveselili so nas spodbudni podatki o poslo-vanju in rasti v zadnjih letih in tudi dobri obeti vnaprej. Tudi iz drugih podjetij v nai obini prihajajo dobre novice.Na sami seji pa smo se po poroilu upan Duana Strnada seznanili s poroili o delu Centra za socialno delo Grosuplje in Zdravstvenega doma Ivanna Go-rica. V slednjem je predstavnik ustanovitelja v svetu zavoda na svetnik Alojz inkovec. Bilo je veliko vpraanj in razprava je tekla v smeri preverjanja upravi-enosti do socialne pomoi in o dostopnosti podatkov o zdravstvenem stanju v nai obini.Sledil je sprejem zakljunega rauna Obine Ivanna Gorica za 2014, ki je bil sprejet brez posebnosti. Nekaj ve vpraanj pa je bilo povezanih z nartom dela Zavoda Prijetno domae, ki ga je predstavil direktor Miha Genorio. Spre-jeli smo tudi dopolnitev Odloka o ustanovitvi javnih vzgojno-izobraevalnih zavodov na podroju osnovnega olstva v obini Ivanna Gorica, ki je bila po-trebna zaradi uskladitve z veljavno zakonodajo in zaradi doloitve novega ol-skega okolia pred odprtjem novega objekta za osnovnoolsko izobraevanje od 1. do 9. razreda v Zagradcu. S Pravilnikom o spremembah in dopolnitvah pravilnika o vrednotenju in so-financiranju javnih kulturnih programov in kulturnih projektov iz prorauna Obine Ivanna Gorica smo zavezali kulturna drutva, da se najmanj dvakrat letno obvezno udeleijo prireditev v organizaciji obine ali ki so v irem drubenem interesu. S spremembo Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sofinanciranju drutev in zveze na podroju turizma iz prorauna Obine Ivanna Gorica pa smo poenostavili postopek ocenjevanja prijavljenih programov, prav tako pa so merila v predlagani obliki e bolj prilagojena pro-gramom, ki jih izvajajo drutva s podroja turizma v nai obini. Sprejeli smo tudi nekaj sklepov o ukinitvi oz. vzpostavitvi javnega dobra na posameznih obmojih glede na prispele vloge in aktualne potrebe.Epilog so dobile tudi Lokalne volitve 2014, in sicer s seznanitvijo obinskega sveta s poroili organizatorjev volilne kampanje o vseh zbranih in porablje-nih sredstvih na lokalnih volitvah 2014. Predstavljeni podatki so preseneenje glede na videno pri volilnih kampanjah, a mnenje si bo o tem ustvaril lahko vsakdo, ki si bo ogledal tabelo s stroki in izdatki.V zakljuku smo izvedeli e, da je Obina Ivanna Gorica finalist na razpisu asnika Finance s projektom uporabe obnovljivih virov energije, in sicer s ko-tlovnico na biomaso v vzgojno izobraevalnem srediu in sonno elektrarno na strehi O Stina. DRIMO PESTI ZA ZMAGO!Kar pa se tie dogajanja na dravnem nivoju, je koda besed. Vlada je vse bolj podobna elezniki postaji - tako hitro ministri odhajajo in prihajajo. Bojimo pa se, da je vlak e odpeljal. Etino moralni milni mehurek se je razpoil in cesar je vse bolj nag.

Janez Mean, Vodja svetnike skupine SDS

27. april - DAN UPORA PROTI OKUPATORJUin

1. maj - MEDNARODNI PRAZNIK DELAzaznamujeta svojo zgodovino s ponosom.

Vsem obankam in obanom obine Ivanna Gorica estitamo in elimo praznino razpoloenje.

OO SD Ivanna Gorica

8 april 2015 tevilka 3

Vrata je odprla Kavarna SonekOd sobote, 14. marca, dalje deluje v industrijski coni v Ivanni Gorici, v trgovsko-poslovnem centru Alfa nov go-stinski lokal Kavarna Sonek. Kavarna se je na tej lokaciji pridruila trgovini Eurospin, Papirnici Praznik in portne-mu studiu V.I.P., vsa omenjena podjetja pa zaposlujejo predvsem mlade in jim tako omogoajo monost za uspeh.

Gospodarstvo

V Ivanni Gorici nove podjetnike iniciativeNova prodajalna diskontnih pija in servisna prodajalna gozdarske in vrtne opreme. V petek, 6. marca 2015, je v poslov-nem objektu za Vrtnim centrom Kmetijske zadruge Stina v Ivanni Gorici (uvoz pri podjetju Lindstrm) potekalo odprtje nove diskontne prodajalne pija. V prodajalni so po ugodnih diskontnih cenah na voljo brezalkoholne pijae ter razline vr-ste piva domaih in tujih blagovnih znamk. V podjetju je v najem na voljo tudi razlina oprema za veselice, pi-knike in prireditve, kot so toilni apa-rati, hladilniki, toilni jurki, senniki in druga podobna oprema. Odprtja diskontne prodajalne se je udeleil tudi upan obine Ivanna Gorica Duan Strnad, ki je estital podjetniku za pogum ob vstopu na to poslovno pot. upan je dejal, da je vsak zaetek teak, vendar je prepri-an, da bodo podjetniku pri realizaciji njegovih ciljev pomagali prav obani Ivanne Gorice. Nagovor je zakljuil s spodbudnimi besedami in eljo, da bo diskont kar najbolje obiskan. Vsem prisotnim na otvoritvi se je zahvalil tudi lastnik diskonta Ale Zupani z Muljave. Za zabavo je ez dan skrbel pevec Sao Balant. Pro-dajalna je odprta od ponedeljka to

petka (8.0018.00) in ob sobotah (8.0012.00).V soboto, 28. marca, pa je v isti po-slovni stavbi potekalo e odprtje novega servisa in trgovine motornih ag, kosilnic, snenih frez in drugega vrtnega orodja. Poslovalnico je od-prlo podjetje S Tekavi & Co. d. n. o., ki je tudi zastopnik motornih ag, kosilnic in ostale gozdarske opreme priznane znamke Husqvarna. Otvoritvi prve tovrstne servisno-pro-dajalne poslovalnice v nai obini je

prisostvoval tudi podupan Toma Smole, ki je izrazil zadovoljstvo nad novo pridobitvijo v nai obini, saj so tovrstne pridobitve tudi pokazatelj razvoja. estital je podjetnikoma Sta-netu in anu Tekaviu iz Ambrusa, ki se pogumno podajata na samostojno podjetniko pot in dokazujeta, da se podjetnike iniciative razvijajo tudi v najjunejem delu nae obine. Lastnik servisa in trgovine Stane Te-kavi se je ob tej prilonosti zahvalil vsem, ki so pripomogli, da je prilo do odprtja prodajalne, e posebej pa vsem obiskovalcem in strankam. Sledila je otvoritev, ki je bila prav po-sebna, saj so namesto traku prereza-li kar cel hlod. Sledil e ogled novih prostorov, obiskovalci pa so lahko ob tej prilonosti tudi preizkusili modele motornih ag in kosilnic. Svoje spre-tnosti kiparjenja z motorno ago je prisotnim pokazal Dejan Kastelic, ki je s pomojo motorne age upodobil medveda.Prodajalna je odprta: PONPET (8.0016.00).

Gaper Stopar

Dobra lokacija in lep kraj je izjemna prilonost, da bi uresniil svoje elje in sanje je uvodoma zbrane nagovoril lastnik novega e 17. gostinskega lokala v Ivanni Gorici, Sebastjan Oruli. Kot je e dejal, sta se s prijateljem odloila, da po dvajsetih letih gostinstva stopita na svojo podjetniko pot. Kavarna Sonek gostom nudi najbolje tortice in najboljo kavo v vaem kraju. Upam, da boste zadovoljni z nao ponudbo in na lokacijo prihajali im vekrat, v im vejem tevilu, je e dodal Oruli. Zbrane je na uradni otvoritvi, ki je potekala v soboto popoldan, nagovoril tudi podupan Toma Smole, ki je pred kratkim e imel podobno prilonost nago-voriti mlade podjetnike, ki stopajo na podjetniko pot. Pred kratkim je namre na isti lokaciji svoje prostore odprl portni studio V.I.P. Izrazil je upanje, da bodo tem pogumnim potezam kmalu sledile e druge. Zbrane je ob tej prilonosti nagovorila tudi predstavnica podjetja ERGE, odda-janje in obratovanje nepreminin d. o. o. Simona Rojec, ki se je predvsem za-hvalila Sebastjanu in njegovim sodelavcem za izkazano zaupanje, da so svojo poslovno pot nali ravno v njihovem trgovsko-poslovnem centru Alfa. Sledil je e simbolini prerez traku in ogled novih prostorov kavarne. Skozi ves dan je bilo poskrbljeno tudi za dobro voljo in glasbo, goste in obiskovalce so zabavali tudi lani ansambla Povratniki.

Gaper Stopar

9april 2015 tevilka 3 Gospodarstvo

Na sejmu Dom so razstavljali tudi nai podjetniki

Dvojka in inovatorja za bolj isto vodo z izdelkom Made in Ivanna GoricaDa so nai kraji poznani po inovativnih ljudeh e vemo. Na brata Milana in Dra-gana Jeremi iz entvida pri Stini pa smo postali pozorni, ko sta presenetila z zlato medaljo za njun izum, ki sta ga poimenovala watjer. Gre za vrtljivo mre-ico in aerator na iztoku vodnih pip, ki jo enostavno obrnemo in oistimo na-brano umazanijo, pomaga pa tudi pri varevanju z vodo, saj lahko povpreni uporabnik vode z njunim izdelkom pri-varuje najmanj 50 odstotkov vode. Na videz enostaven izdelek sta brata razvi-jala dve leti, gre pa za tako inovativen izdelek, da je njun patent elelo odkupi-ti tudi veliko vicarsko podjetje. A brata Jeremi e postavljata svojo proizvodno linijo za watjer v Ivanni Gorici. Njunim nartom in inovacijam za kakovostnej-o vodo pa e zdale ni videti konca. Za inovacijo sta prejela tudi nagrado za najbolji izum na razstavi z naslovom Z izumi do novih delovnih mest.Verjetno se sami niti ne spomnite, kdaj ste nazadnje istili ali zamenjali mreico na kateri od pip. Brata Jeremi priporo-ata, da bi to morali storiti vsaj enkrat meseno, saj se v notranjosti aeratorjev nabirajo pesek in vodni kamen in tako ustvarijo ugodne pogoje za razline kodljive bakterije. Z uporabo aerator-ja watjer je ienje mreice otroko lahko opravilo. Watjer je na videz eno-staven izdelek, ki sta ga brata razvijala dve leti. Sedanja proizvodna razliica je nastala na podlagi osmih prototipov in je sestavljena iz veliko sestavnih delov. Vsak sestavni del sta razvila posebej, ker ima vsak svojo funkcijo. e gledamo Watjer kot celoto, se niti ne zavedamo, da je v njem skritih najmanj pet inovacij. Watjer se lahko vgradi na vse sanitarne baterije z nastavkoma M24 in M22, ki

sta v uporabi pri 95 odstotkih vseh pip. Z njegovo uporabo lahko privarujemo ve kot 50 odstotkov vode, saj omogoa pretok vode 5,8 litra na minuto, pri kla-sinih aeratorjih pa dosee pretok tudi do 25 litrov na minuto. Nikdar namre ne uporabimo vse vode, ki pritee iz pip. Pomembno je, da vode takrat, ko tee v prazno, stee im manj. Veliko bolj kot domai uporabniki so na izdelek postali pozorni tujci. Predvsem iz drav z Blinjega vzhoda, kjer je lah-ko pitna voda celo draja od nafte, pa iz Rusije, ZDA, Italije, Turije, Madagaskar-ja ter afrikih drav. Nam je morda teko razumljivo, vendar v dravah, ki trpijo pomanjkanje pitne vode, poznajo zelo aktivne in uspene nacionane programe za varevanje z vodo. Na nacionalnem nivoju poiejo in kupijo izdelke, kot je npr. entviki watjer in jih brezplano

razpoljejo svojim dravljanom. Brata Jeremi, sicer vodovodna intala-terja, pri svojem delu znova in znova od-krivata nove izboljave in inovacije. Wa-tjer je le prvi izdelek, katerega patent sta zavarovala v 142 dravah. Sicer pa sta do zdaj prijavila pet patentov. Brata si elita v prihodnosti postaviti razvojni center za inovatorje iz Slovenije, v kate-rem bi pomagala inovatorjem njihove invencije pripeljati do proizvodnje kon-nih izdelkov. Predvsem z namenom, da bi naa intelektulna lastnina ostala doma in generirala delovna mesta pri nas in ne v tujini. Kot primer tovrstne prakse sta dokazala tudi s svojim zgle-dom. Patenta za izdelavo watjerja nista prodala tujcem, pa pa postavljata pro-izvodno linijo v Ivanni Gorici in bosta v tujino raje prodajala konne izdelke.

Franc Fritz Murgelj

Dvojka Dragan in Milan Jeremi pravita, da lahko z watjerjem privarujemo ve kot 50 odstotkov vode ter enostavno in redno istimo nesnago, ki se nabira na mreici pipe in lahko nastane leglo bakterij. Za inovacijo sta prejela tudi nagrado za najbolj-i izum na razstavi Z izumi do novih delovnih mest.

Letonji sejem Dom je bil e 54-ti po vr-sti. Na razstavnih prostorih se je pred-stavilo 548 podjetij iz 32 drav, ki so postavili na ogled rezultat domaega in tujega znanja in razvoja z namenom, da graditeljem in tistim, ki prenavljajo svoj dom, olajajo doseganje standardov energijsko uinkovite gradnje in obno-ve. Na letonjem sejmu, ki je z ve kot 50.000 obiskovalci tradicionalno najbolj obiskan sejem v organizaciji Gospodar-skega razstavia v Ljubljani, so se pred-stavila tudi tiri naa podjetja Armex Armature, Cugelj, Reny in Uretek. Zau-pali so nam svojo oceno sejma in izku-nje z njihove predstavitve.

Armex ArmatureUdeleba na sejmu na sejmu za nas predstavlja velik finanni zalogaj, ven-dar se izplaa. Udeleba je skoraj obve-zna, e ponuja izdelke, ki so del hie. Na naem razstavnem prostoru smo imeli vse dni kar veliko zanimanja za izdelke, ki jih ponujamo. Opazili smo, da so ljudje pri nakupu istilnih naprav veliko bolj previdni in ne kupujejo samo naprav po najnijih cenah, je svoj na-stop na sejmu komentiral direktor pod-jetja Zdravko Skubic. Dodal je e, da je k odloitvam o bolj premiljenem nakupu naprav privedlo tudi dejstvo, da je na trgu poplava poceni naprav dvomljive kakovosti, ki so se izkazale kot neuin-kovite (po preverbi s strani komunalnih podjetij po celi Sloveniji) in jih nekateri lastniki morajo e menjavati. Na nem-ko govoreih trgih po besedah Skubica ne boste nali naprav iz vzhodnih drav. Seveda se tako kot povsod tudi pri rei-tvah za predelavo odpadnih voda vedno znova izkae, da je poceni nakup obiaj-no najdraji. Na njihovem razstavnem prostoru so zabeleili glede na prejnja leta povean

obisk in povpraevanje po bilokih istil-nih napravah. Hitro se namre pribliu-je rok, do katerega se bomo vsi morali priklopiti na obstojee ali novo kanaliza-ciusko omreje ali zamenjati obstojee greznice za male bioloke istilne na-prave. Pri Armex Armaturah so zaznali tudi rahlo poveanje povpraevanja s strani novograditeljev. Zaznali so tudi veje ekoloko ozaveenost Slovencev in zato veje povpraevanje po sistemih za zbiranje in uporabo deevnice. Seve-da niti ne pomislimo, da za pranje jekle-nih kojikov, zalivanje zelenice in vrtov ter za izpiranje WC koljk uporabljamo najboljo in vse drajo pitno vodo. Na sejmu pa smo tudi premierno predsta-vili nove produkte s podroja ponikanja, elemente za izgradnjo velikih ponikal-

nih polj in zadrevanja meteornih voda kot dodatek k razbremenjevanju javnih meteornih omreij in manje monosti poplav. Lahko zakljuim, da je bil sejem uspeen in da se poasi vraa zaupanje kupcev v boljo prihodnost, e dodaja Skubic.

Cugelj Druba Cugelj se je na letonjem sejmu dom predstavila premierno. Na nastop so se pripravljali tiri mesece, ki so jih namenili skrbni pripravi na predstavi-tev novega inovativnega izdelka in lini-je Mystic alumijasto okno z lesenim masivnim dekorativnim okvirjem na notranji strani. Zaradi konstantne elje po izboljavah so okna do danes doive-la veliko sprememb. Velik napredek pri oknih se je zgodil predvsem v zadnjih

dvajsetih letih. Danes so na trgu na voljo okna z okvirji iz razlinih osnovnih ma-terialov in njihovih kombinacij: PVC, les in aluminij. Z vsemi materiali dosega-mo podobne, dobre toplotne lastnosti. Druba Cugej je z novo linijo stavbnega pohitva naredila korak naprej in se vr-nila h koreninam, saj je zgodovina oken tradicionalno ter ivljenjsko povezana z lesom. Vsa prizadevanja drube smo zato usmerili k razvoju proizvodnje alu-minijastih oken v kombinaciji z lesom, je ob predstavitvi novega izdelka pove-dal predstavnik podjetja Cugelj Matja Pere. Znano je, da je treba lesena okna redno vzdrevati, saj les s svojim delo-vanjem sledi zrani vlagi, pri tem pa se kri in razteza. Les so pri drubi Cugej pri razvoju novih oken uporabili kot notranji dekorativni element ter mu s tem zagotovili obstojnost brez rednega vzdrevanja, aluminijasti okenski okvir pa daje potrebno trdnost in dolgo i-vljenjsko dobo. Celotna kombinacija pa prinaa skupaj z uporabo sistema Starwood, ki ga uporabljajo za izdelavo oken linije Mystic, visoko tehnoloko in estetsko vrednost. Obe komponenti pa zagotavljata tudi nizko toplotno preho-dnost in monost individualnih prilago-ditev okenskih okvirjev glede na elje investitorja ali arhitekta. Pri Cuglju pra-vijo, da je danes tudi pri izbiri stavbnega pohitva zelo pomembna unikatnost in da elijo investitorjem ugoditi tudi pri njihovih najbolj drznih eljah.

Ker okna predstavljajo precejnjo povr-ino na fasadi hie, je zelo pomembno, da imajo im manjo toplotno preho-dnost. Dobre izvedbe zasteklitve omo-goajo toplotno prehodnost U = 1,1 W/m2K in manj, v skupno toplotno prehodnost (Uw) pa pripomore tudi okvir. S profilom aluminij / les sistema Starwood smo uspeli dosei toplotno prehodnost Uw 0,9. Tako so izdelki linije MYSTIC znotraj parametrov, ki se upo-rabljajo pri gradnji pasivnih hi, zdru-ujejo lastnosti obeh materialov, jam-ijo estetski uinek, strukturno trdnost, dolgo ivljenjsko dobo, odpornost proti

atmosferskim vplivom in izolacijo visoke zmogljivosti. Pri drubi Cugelj so upravi-eni ponosni na svoj inovativni izdelek, za katerega pravijo, da ni samo stavbno pohitvo, pa pa je postal tudi del notra-nje opreme. Glede na to kaken dialog elijo investitorji, arhitekti in notranji oblikovalci vzpostaviti v prostoru, lahko izbirajo med ve vrstami lesa od kla-sinega hrasta, javorja, belega hrasta, enje ali tika.

RenyTudi na razstavnem prostoru podjetja Reny so bili zelo zadovoljni z velikim za-nimanjem za njihova leia. Za estetsko dovreno izvedbo razstavnega prostora so dobili tudi posebno pohvalo s stra-ni organizatorja sejma. Za obiskovalce sejma in za vse, ki se odloajo za nakup novega leia, je najbolj pritegnil nji-hov program kombiniranih vzmetno--penastih lei in posebna vzmetnica trdote H4 za moneje. e najmanj pa je bilo zanimanja za najceneja leia. Kot prednost Renya so obiskovalci sejma iz-postavili celovitost ponudbe in servisa od svetovanja pri izbiri prave vzmetnice do dostave, montae in demontae ter odvoza obstojee vzmetnice ali cele po-stelje. Ta storitev predvsem starejim in vsem, ki jim primanjkuje asa, ali nimajo ustreznega prevoznega sredstva, veliko pomeni, ker se jim ni treba ukvarjati z logistiko. Na sejmu Dom je muljavsko podjetje predstavilo tudi nadstandar-dne modele postelj in vzmetnic, ki jih je mogoe naroiti tudi z elektrinim dvinim pogonom. Pri izdelavi in doba-vi teh postelj so se povezali z nizozem-skim podjetjem, ki trenutno predstavlja tehnoloko in estetsko najbolj dovrene reitve nadstandarnih postelj v svetu. Vzmetnice teh postelj so debele tudi do 35 cm in jih pri nas poznamo kot t. i. amerike postelje, za katere je znailna dvojna viina vzmetnic in s tem tudi vi-ji nivo lealne povrine. Ocena sejma je iz nae strani pozitivna in zagotovo bomo v prihodnosti redno prisotni na tem dobro obiskanem sejmu. Sledimo svoji poslovni viziji, da bomo proizva-jali cenovno sprejemljive in kakovostne kombinirane vzmetnice s slovenskim poreklom, ki bodo trajneje in primerne tudi za veje obremenitve. Pri nas kup-ci ne morejo naroiti klasinih penastih lei, zvitih v rolo. Tudi zato ponujamo monost dostave kamorkoli po Sloveniji, saj je kakovostna vzmetnica tudi teka, je ob sejmu dejal predstavnik podjetja Reny Marko Ilovar. Se je pa na njihovem razstavnem salonu dolgo zadral kontroverzni novinar Ne-deljskega Dnevnika Tone Forenezzi Tof, ki je v asopisu izvedel nagradni nateaj za naj pesmico Reny. Po izboru uredni-tva je bila najbolja pesnitev bralke iz Sodraice, ki se ji je o leiih Reny za-pisalo takole: Juria in pa Krjavlja, je rojstni kraj Muljava. Tam oba sta ovke tela, ker leia Reny nista imela.

Franc Fritz Murgelj

Nizka cena pri nakupu bioloke istilne naprave e dolgo ni ve edini in glavni krite-rij. Veliko investitorjev je bilo prisiljenih zaradi slabih rezultatov ienja kupiti novo, drajo istilno napravo. Zato rek, kdor poceni kupi, dvakrat kupi, dri tudi pri istilnih napravah.

Druba Cugelj se je prvi predstavila na kakrnemkoli sejmu. So pa nastopili z veliko novostjo, inovativnim leseno-alu-minijastim oknom, ki je plod lastnega razvoja.

Na sejmu je podjetje Reny predstavilo nov posteljni sistem z modernejo obliko, gibljivim letvenim dnom in debelejo vzmetnico. Zanimiv je tudi njihov nasvet za kupce lei, ki pravi, da ne iite dobrega leia, pa pa dobrega svetovalca, ki mu zaupajte svoje teave, potrebe, elje in finanne zmonosti in tako boste prili do dobrega, za vas najbolj ustreznega leia ter kakovostnega spanca.

10 april 2015 tevilka 3Kmetijstvo

Obnovljen in dograjen kmetijsko-vrtni center KZ Stina v Ivanni Gorici Najveji tovrstni trgovski objekt med Ljubljano in Novim mestomV soboto, 11. aprila, je bil za Kmetij-sko zadrugo Stina, ki ima dolgoletno tradicijo delovanja zgodovinski dan. V Ivanni Gorici je zadruga odprla prenovljen in razirjen kmetijsko vrtni center, v katerem je pridobila 450 kvadratnih metrov prodajnih prostorov, 120 kvadratnih metrov zu-nanjega pokritega skladia in obno-vila nadstrenico za cvetje in sadike ter notranje skladie, ki se zdaj raz-teza na 800 kvadratnih metrih. Uvodni pozdrav je pripadel direkto-rici KZ Stina Mileni Vrhovec. Kot je dejala, je upravni odbor zadruge pred priblino letom dni sprejel sklep, da gredo v iritev in zdruitev trgovine s kmetijskim repromaterialom ter vrtnim centrom, ki so ga odprli pred natanko 13 leti. Gradbeno dovoljenje so prejeli 5. decembra, nato pridobi-li tiri ponudbe za izvedbo del in e konec meseca podpisali pogodbo s podjetjem Grafit iz Sodraice, ki je bil izbran kot najugodneji ponudnik. Z novim letom so zaeli z deli, ki so trajala priblino tri mesece. Celotna naloba je vredna pol milijona evrov, dobrih 40 odstotkov je KZ financirala z lastnimi sredstvi, za ostali del pa je najela kredit.V prenovljeni trgovini sedaj lahko

kupci dobijo vse za kmetijo, vrt in dom, dela v gozdu, ebelarjenje, bla-go iroke potronje, vinoto, osnov-na ivila, na novo pa so uredili tudi kotiek, kjer prodajajo pridelke in izdelke z lokalnih kmetij in sosednjih zadrug. Kot je dejala Vrhoveva, ima v prostorih zadruge e ve kot deset let svojo poslovalnico tudi Deelna banka Slovenije, ki je sedaj dobila nov prostor. Odprtju so prisostvovali tudi tevil-ni obani in gostje med njimi tudi predsednik KZ Stina Cveto Zupani, ki je obenem tudi predsednik Kme-tijsko gozdarske zbornice Slovenije,

predsednik Zadrune zveze Slovenije Peter Vrisk, predsednica uprave De-elne banke Slovenije Sonja Anadolli, predstavniki sosednjih kmetijskih za-drug ter upan obine Ivanna Gorica Duan Strnad. Prenovljeni sodobni kmetijsko-vrtni center in Kmetijska zadruga Stina sta za razvojne pro-jekte za obino zelo pomembna. Kot obina podpiramo aktivnosti kmetov, v elji, da bi im prej dosegli im veji dele lokalne samooskrbe s hrano, je z zbranimi besedami prisotne na-govoril upan Strnad. Ob zakljuku je vodstvu zadruge e estital za pogu-mno potezo v teh asih ter dodal, da se jim bo prenova prostorov vseka-kor obrestovala. Bogat kulturni program so popestrili Vinjanski fantje, Stika troblja, hu-morist Jure Omahen v vlogi Mame Branke, blagoslov novih trgovskih prostorov pa je opravil msgr. Joe Ka-stelic. Naj e omenimo, da je Kmetijska za-druga Stina v lanskem letu prenovi-la tudi poslovalnico v Radohovi vasi, poslovalnice pa ima tudi v Zagradcu in na Muljavi, v skladu s prilagaja-njem na trgu pa ne posluje ve pro-dajalna ivil v Ivanni Gorici.

Gaper Stopar

Pravilno oranje ob obinskih cestah

Medobinski inpektorat in redarstvo obin Dol pri Ljubljani, Ivanna Gori-ca, Litija in martno pri Litiji v pomladanskem asu redno opravlja nadzor nad pravilnim oranjem ob obinskih cestah in nad posegi pri oranju v ob-moju javne ceste.V 5. lenu Zakona o cestah (ZCes-1; Uradni list RS, t. 109/10 in 48/12) je doloen pravilni nain oranja, in sicer:- da se ne sme orati na razdalji manj kot 4 m od roba cestnega sveta v

pravokotni smeri na cesto ali- na razdalji manj kot 1 m od roba cestnega sveta vzporedno na cesto.Pri tem opozarjamo tudi, da je prepovedano na cestiu ceste vlaiti pluge, brane in drugo kmetijsko orodje ali tovor ter onesnaevati cesto.Za navedene nepravilnosti je predpisana globa v viini 1.000 evrov.Osnovni namen obvestila je preventivni inpekcijski ukrep in odvrnitev ob-anov od kodljivega ravnanja in posledino izrekanja sankcij.

Medobinski inpektorat in redarstvoobin Dol pri Ljubljani, Ivanna Gorica, Litija in martno pri Litiji

O B V E S T I L OKmetijska svetovalna sluba Ivanna Gorica poziva vse vlaga-telje zahtevkov za ukrepe kmetijske politike (subvencije) za leto 2015, da se im prej dogovorijo za termin izpolnjevanja vlog.

Predhodno uskladite povrine GERK-ov na Upravni enoti. Uradni rok za oddajo zahtevkov je 6. maj 2015.

Naroila sprejemamo vsak delovni dan na tel. 78 69 310 od 7.00 do 8.00.

Dognojevanje ozimnih itita so poljine, ki zahtevajo razme-roma veliko duika. 75 % tega duika ita porabijo za tvorbo zrnja, osta-lo pa za rast rastline. Zato gnojenje razdelimo na ve odmerkov, in sicer na osnovno gnojenje in dognojeva-nja. Za osnovno gnojenje it, e se le da, ne uporabljamo organskih gnojil, temve le NPK gnojila s im manjim odmerkom duika ter z razmerjem PK kot ga zahteva rastlina. Ponekod se je duik tudi izpral iz tal, tako da bodo rastline lane. Nitratne oblike duika se izperejo iz tal od-visno od tipa tal - e v 2 3 tednih, amonijske in amidne oblike pa v 6 do 8 tednih. Vemo, da pri prevelikih koliinah v enem odmerku dodanega duika rastline poleejo, premajhne pa ne zagotovijo dobrih pridelkov, zato do-gnojujemo na osnovi analize mine-ralnega duika v tleh (RQ testi) in na osnovi koliine duika v soku rastlin (listni testi). Ob doloanju potrebne koliine duika v posameznem do-gnojevanju moramo upotevati tudi, da potrebujejo ita 40 60 % duika ob zaetku rasti.

1. dognojevanjePrvo dognojevanje vpliva na razrast

in rast it zato dognojujemo v asu razraanja it. Pri dognojevanju mo-ramo upotevati, da ita zanejo z rastjo, ko se temperatura dvigne nad 5 oC in da je ciljna vrednost mine-ralnega duika v tleh 90 - 120 kg N/ha. Upotevamo e stanje posevkov, vremenske razmere Letos npr. pri-akujemo dobro prezimitev it.

2. dognojevanjeDrugi dognojujemo, ko se pojavi 1. do 2. kolence oz. ko so ita visoka pri-blino 15 cm. To dognojevanje vpliva na razvoj klaskov in cvetov. e je v tem obdobju sua, so rastline slabo prehranjene in klaski se slabo razvi-jejo.

3. dognojevanje Tretji dognojujemo predvsem pozne sorte it, z vijimi pridelki, pri katerih zahtevamo dobro kakovost zrnja. Do-gnojujemo v asu od klasenja do cve-tenja. Istoasno lahko opravimo tudi varstvo pred boleznimi in kodljivci.

S tem poveamo absolutno in hek-tolitrsko teo, vplivamo na vsebnost beljakovin in podaljamo obdobje polnjenja zrnja. Hitri nitratni testi (RQ testi) Vzorec zemlje vzamemo v posevkih it in koruze pred 1. dognojevanjem. Povpreni vzorec vzamemo iz treh razlinih plasti. 1 povpreen vzorec naj bo vzet vsaj iz 15 razlinih mest in naj tehta od 0,5 do 1 kg. Vzorce ze-mlje jemljemo zveer, ko je osuena. Za nekaj ur jih lahko shranimo na hla-dno (do 10 oC), nato, pa im hitreje prenesemo v laboratorij na analizo. Hitri rastlinski testi Vzorce rastlin vzamemo v posevkih it pred 2. ali 3. dognojevanjem. Zju-traj iz zemlje izpulimo do 50 posame-znih rastlin, zemljo otresemo in nato rastline s koreninami vred im hitreje peljemo na analizo.

Damjana Ilja, Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana

SAMOSTANSKA VRTNARIJA STINA Zima se poasi umika. Sonce, nas s svojimi arki vabi, da si olepamo oko-lico s cvetjem in vrtike zasadimo z domao zelenjavo. V nai vrtnariji se zavedamo, kako pomembno je, da imamo na vrtu tudi nekaj doma pride-lane zelenjave. Zato smo vam pripravili pester izbor: seme priznanega nemkega dobavitelja, zelenjavne sadike (solatnice, kapusnice, zelia, diavnice), kvaliteten zemeljski substrat (50 litrov in 25 litrov) iz predelanega konj-skega gnoja in kalifornijskih deevnikov.

NUDIMOBALKONSKO CVETJE (vrhunske kvalitete)

Izbor rastlin z modnimi smernicami za leto 2015.

KONEC APRILA Sadike domaih sort paradinika in paprike

Sadike cepljene zelenjave (paradinika, paprike, jajevca, lubenice, melone

NE POZABITE, DA SO ROICE in ZELENJAVA VZGOJENE V VAEM KRAJU, PRILAGOJENE NAIM PODNEBNIM RAZMERAM.

Vabljeni v SAMOSTANSKO vrtnarijo v STINI, ve o ponudbi na:www.vrtnarija.sitik.si Telefon 01 7877-630

E-mail:vrtnarija.sitik@siol.net

Kultura 1. dognojevanje(kgN/ha)

2. dognojevanje(kgN/ha)

3. dognojevanje(kg N/ha)

Skupna koliina (kgN/ha) = Nitratna uredba

koruza 70 -120 50 -90 Do 270 penica 40 -70 40 - 50 30 50 Do 180 Jemen, tritikala 40 60 30 - 50 20 - 30 Do 150

Oves, r 30 - 60 30 -50 10 -20 Do 120

Druga ita 30 60 30 -50 10 - 20 Do 120

11april 2015 tevilka 3 Okolje

Poroilo o kakovosti pitne vode na obmoju obine Ivanna Gorica v letu 2014Na obmoju obine Ivanna Gorica se uporabnike oskrbuje s petih vodovodnih sistemov v upravljanju Javnega komunalnega podjetja Grosuplje. Letni notranji nadzor je bil izveden s strani pooblaenega izvajalca Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano. Notranji nadzor se opravlja na podlagi Pravilnika o pitni vodi (Ur. l. RS t. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09), interne HACCP dokumentacije in Odloka o oskrbi s pitno vodo na obmoju obine Ivanna Gorica (Ur. l. RS t. 17/14).V preglednici je prikazano tevilo vzorenj na posameznem vodovodnem sistemu in obseg neustreznih vzorcev z ugotovljenimi povianimi parametri.

Poroilo o uinkovitosti ienja odpadnih vod na obmoju obine Ivanna Gorica v letu 2014Na obmoju obine Ivanna Gorica delujejo tri istilne naprave v upravljanju Javnega komunalnega podjetja Grosu-plje, in sicer komunalna istilna naprava Ivanna Gorica, mala komunalna istilna naprava entvid pri Stini in mala komunalna istilna naprava Muljava.Komunalna istilna naprava Ivanna GoricaV letu 2014 se je na KN Ivanna Gorica oistilo 832.292 m3 odpadnih voda. Poleg tega je bilo sprejetih in oienih tudi 2.655 m3 odpadnih vod in go iz greznic oziroma malih komunalnih istilnih naprav (MKN).V spodnji preglednici so prikazane podatki o meritvah na vtoku in iztoku iz KN Ivanna Gorica.

Iz preglednice je razvidno, da je bilo med letom izvedenih vseh dvanajst pred-pisanih meritev. Meritve kaejo, da je prilo do enkratne prekoraitve neraz-topljenih snovi na iztoku. Letni povpreni uinek ienja KN Ivanna Gorica je bil:po KPK 96,91 %,po BPK

5 98,07 %,

po celotnem fosforju 80,54 %,po celotnem duiku 72,29 %.

Mala komunalna istilna naprava entvid pri StiniV letu 2014 se je na MKN entvid pri Stini oistilo 198.925 m3 odpadne vode. V spodnji preglednici so prikazani podatki o meritvah na vtoku in iztoku iz MKN entvid pri Stini.

Iz preglednice je razvidno, da sta bili med letom izvedeni dve od dveh predpi-sanih meritev. Parametra kemijska potreba po kisiku (KPK) in bioloka potre-ba po kisiku (BPK

5) sta bila na iztoku iz istilne naprave pod zahtevano mejno

vrednostjo, kar izkazuje ustrezno delovanje istilne naprave.

Letni povpreni uinek ienja MKN entvid pri Stini je bil:po KPK 97,1 %,po BPK

5 97,83 %.

Mala komunalna istilna naprava MuljavaV letu 2014 se je na MKN Muljava oistilo 6.581 m3 odpadnih voda.

Povpreni uinek ienja MKN Muljava v poizkusnem obdobju je bil:po KPK 87,23 %,po BPK

5 94,5 %.

Za ve informacij vabljeni na spletno stran Javnega komunalnega podjetja Grosuplje, www.jkpg.si.Grosuplje, marec 2015

Nejc Vesel, uni.dipl.ing. VKI,Operativni vodja za odpadne vode JKP Grosuplje

V splonem lahko ugotovimo, da se je uporabnikom distri-buirala ustrezna zdrava pitna voda. Na vodovodnem sistemu Globoec, Metnaj in Debeli hrib je prilo do neskladnosti zara-di zastajanja vodovoda v hinem omreju, kar se je odpravilo s temeljitim spiranjem omreja in ponovnim vzorenjem, ki je pokazalo ustreznost pitne vode. Na vodovodnem sistemu Feli vrh je skozi vse leto zaradi mikrobioloke neustreznosti vode na sistemu uveden ukrep prekuhavanja pitne vode v prehrambne namene. O uvedbi ukrepa so bili vsi uporabniki obveeni pisno v novembru leta 2013.Kontrola se je izvedla tudi na vodovodnih zajetjih sistema Stina, to je pred pripravo pitne vode (kloriranjem). Voda je bila fekalno onesnaena in se ji pred distribucijo dezinficirati s plinskim klorom.Celotno letno poroilo za leto 2014 pripravljeno s strani po-oblaenega izvajalca notranjega nadzora je objavljeno na spletni strani http://www.jkpg.si/, pod rubriko Kakovost pitne vode, kjer lahko najdete tudi podatke, s katerega vodovodne-

ga sistema v naem upravljanju se oskrbuje posamezno nase-lje in kakna je trdota pitne vode.Poleg tega so na tem spletnem mestu dosegljiva: Navodila o prekuhavanju vode, Priporoila lastnikom objektov za vzdre-vanje hinega vodovodnega omreja in Navodila za dezinfek-cijo vodovodnega omreja.

Grosuplje, marec 2015

Sandi Hribar, vodja sektorja za varstvo okolja, Javno komunalno podjetje Grosuplje

Vabimo vas, da se preko spletne strani http://www.jkpg.si/ prijavite na E-OBVESTILA, kjer boste v najkrajem mo-nem asu obveeni o morebitnih motnjah pri izvajanju komunalnih storitev na vaem odjemnem mestu. Obve-eni boste preko elektronske pote in/ali kratkega SMS sporoila. Storitev je v obeh primerih brezplana.

NamigZa uinkovito delovanje istilnih naprav, greznic in varstvo okolja lahko po-skrbite predvsem na nain, da v WC koljke in druge odtoke NE meete, kar tja ne sodi. To so: razne krpe in tkanine, osveilni robki (ki v vodi ne razpadejo),palke za uesa, damski vloki in tamponi, kondomi, lasje, razni drugi od-padki, jedilno in drugo olje (oddajte ga v CERO paja dolina ali ob organizi-ranem zbiranju nevarnih odpadkov v vaem kraju), ostanki hrane (oddajte jih v zeleni zabojnik za bioloke odpadke), razna istila in diave (uporaba naj bo v zmernih koliinah, ali se jim celo odpovejte), strupi.WC koljka ni ko za smeti!

12 april 2015 tevilka 3

Pridne krke roke na razstavi na Vranskem

Krajevne skupnosti

Ultra kolesarsko turo Cvikov brevet uspeno zakljuilo 20 kolesarjevZavod Prijetno domae in Randonneurs Slovenija sta v soboto, 4. aprila 2015, uspeno organizirala ultra kolesarsko turo, poimenovano CVIKOV BREVET, ki se ga je udeleilo trinajst kolesarjev. Zaradi slabega vremena se je sedem prijavljenih kolesarjev s to zah-tevno kolesarsko preizkunjo spopadlo na Velikononi ponedeljek.Kolesarska tura se je ob 8. uri zjutraj zaela v Ivanni Gorici, na ploadi pred banko, kjer so se kolesarji lahko okrepali, napolnili bidone, poravna-li startnino in se e enkrat seznanili o posebnostih tokratne trase. Naj spomnimo, da je brevet ali ran-donne kolesarska vonja na dalje razdalje, od 200 pa vse do 1400 km. Kolesarji na zaetku poti dobijo kar-tonek, s katerim nabirajo ige na kontrolnih tokah ob poti. Brevet je asovno omejen, vendar omogoa udobno vonjo in vsakrno tekmo-vanje ali doseganje dirkakih hitrosti ni v domeni tovrstne kolesarske ture. Bistvena sta vzdrljivost, samozado-stnost in iznajdljivost posameznega kolesarja, ki se mora znati spopasti z razlinimi vremenskimi razmerami, dnevno in nono vonjo ter tudi mo-rebitnimi popravili kolesa in opreme, predvsem na daljih brevetih.Cvikov brevet je potekal na trasi Ivanna Gorica uemberk Novo mesto entjernej kocjan Veliki Trn Sevnica Mokronog Mirna Gabrovka ate Ivanna Gorica, v

dolini 201 km. Kolesarji so imeli na voljo 13,34 ure za celotno pot, najhi-treji pa so z njo opravili v nekaj ve kot sedmih urah in pol. Kolesarji so pot torej zaeli in zakljuili v destina-ciji Prijetno domae, zato se spodobi, da je bilo za njih tudi poskrbljeno v skladu z naimi standardi. Na star-tu so jim bili na voljo sladki prigrizki Slaiarstva Kovai in Pekarne Mi-ma, po koncu kolesarjenja so se osveili v prostorih fitness centra VIP.

Za njihove elodke so na cilju izda-tno poskrbeli v Gostilni pri Frenku.Po konanem brevetu so kolesarji, vidno zadovoljni s ponudbo, prija-znostjo in odlino traso, ki jo je za-rtal domain Slavko Buar, e kovali narte za prihodnje leto, ko se bo Cvikovega breveta v deeli Prijetno domae gotovo udeleilo e veje tevilo dolgoprogaev.

Miha Genorio

15. Viridin pohod po KS Metnaj Viridin pohod se tradicionalno odvija vsako leto na zadnjo nedeljo v marcu, letos pa je naneslo, da je potekal ravno na cvetno nedeljo, 29. 3. 2015.Viridin pohod je dobil ime po zgodovinski osebi Viridi Visconti, ki je od leta 1391 do 1414 ivela na Pristavi nad Stino. Znana je kot dobrotnica, ki je vse svoje imetje podarila stikemu samostanu. Milanska plemika rodbina Vis-conti je imela svoj grb, katerega sreujemo e danes, kot grb avtomobila Alfa Romeo, grb pa je postal tudi prepoznavni simbol KS Metnaj.

Letonjega pohoda se je udeleilo 100 pohodnikov. Pot, dolga 16 km, nas je vodila po celi krajevni skupnosti, skozi vseh 10 naselij. Pohodniki smo za pri-javnino dobili majico, vodo in malico. Na poti smo lahko obudovali razglede na Kamniko-Savinjske Alpe, Karavanke, Julijce, Zasavsko pogorje, Gorjance in Snenik. Veseli smo bili tudi okrepila, ki so ga pripravili prijazni domaini, Izletniki turizem Okorn, urgovi z Debel, Kmeki turizem Beron, Janeievi s Poljan in Kmetija odprtih vrat pri Lojzki Igli, ki je poskrbela za toplo malico. Zahvaljujemo se tudi vsem sponzorjem, ki so pripomogli, da je pohod uspel.Kaj vse je mati narava namenila tem krajem in e ve, pa boste doiveli, e se nam boste pridruili prihodnje leto.

Za KS Metnaj Barbara Maver

Pridne krke roke - to je ime skupine deklet in ena, ki si elijo ustvarjati in izdelovati izdelke, s katerimi okrasi-jo svoj dom in razveselijo prijatelje. Skupina deluje v okviru Turistinega drutva Krka e etrto leto. Na na-ih delavnicah, ki se jih udeleujejo dekleta in ene vseh starostih, kva-kamo, pletemo, izdelujemo cvetje iz papirja. Zaetki so bili teki,roke nerodne, a smo vstrajale. Najprej smo se nauile izdelovati nagelje in vrtnice. Pomlad je prinesla novo cve-tje: vesele raznovrstne narcise, bele zvonke, pisane podleske, forzicijo ... Postajale smo spretneje in zah-tevneje. Izpopolnile smo tehniko in e krepko poveale tevilo ro, ki jih znamo izdelovati.Izdelovanje cvetja iz papirja se je na Slovenskem zaelo zelo zgodaj, ko-nec 19. in v zaetku 20. stoletja. Ta-krat se sveega cvetja ni dobilo, kar se ga pa je, je bilo drago. Iz papirja so izdelovali vence za pogrebe, za poroke in druge prilonosti. Znanje se je prenaalo iz roda v rod. Danes je postalo izdelovanje cvetja iz papir-ja umetnost, ki je vpisana v register ive kulturne dediine.In prav z namenom ohranjanja nae kulturne dediine na Vranskem vsa-ko drugo leto organizirajo Vseslo-vensko razstavo ro iz krep papirja. Letonje razstave smo se udeleile tudi lanice Turistinega drutva Krka, skupina Pridne krke roke. Pri-pravile smo cvetlice na temo pomla-di. Prav posebno pozornost so vzbu-jale maice, drobni cvetovi forzicije in telohi. Navduevale so tudi son-nice, ciklame. Marsikdo je moral po-tipati cvetje, da se je preprial, da je narejeno iz papirja. Nekaj tega cvetja smo prikazale tudi na razstavi na ol-

ski prireditvi ob materinskem dnevu, 25. marca 2015.Na Vranskem je sodelovalo kar 80 iz-delovalcev cvetja, iz nae obine smo pokazali svoje znanje mi in Papir-karji iz Doba pri entvidu, ki so prve korake v pisani svet ro iz papirja naredili na Krki. Izdelali so udovite izdelke na temo poroke.

Mnoge dolge zimske veere preivi-mo skupaj. Ko pa se dan podalja in ko prestavimo uro, takrat delavnice zamenja delo na poljih. Jeseni, ko se spet ura prestavi in dnevi skrajajo, se ponovno dobimo z novimi idejami in izkunjami, e posebno veseli pa smo prav vsake zaetnice.

Danica Petri, TD Krka

istilna akcijaNa svetovni dan voda potrjujemo, da je ista voda ivljenje in da so naa i-vljenja odvisna od nae skrbi za kakovost vode. Voda je nujna za ivljenje na Zemlji. Kakovost ivljenja je neposredno odvisna od kakovosti vode. Dobra kakovost vode vzdruje zdrave ekosisteme in posledino vodi k veji blaginji loveka. In obratno: Slaba kakovost vode slabo vpliva na okolje in na naa ivljenja.

ZATO POSKRBIMO TUDI MI, DA BO NAA LEPOTICA REKA KRKA DELENA NAE POZORNOSTI!TD KRKA je mono povezano z vodo in istoo okoli nje. V naem obmoju izvira reka Krka, v prekrasni Krki jami. Letos smo se podali na delo 22. 3. 2015. Razdelili smo se v tri ekipe. V sodelovanju z Jamarskim klubom Krka so njihovi lani prevzeli ienje in urejanje okolice Krke jame. Ostale dve ekipi TD Krka pa sta poskrbeli za okolico izvira reke Krke, se podali k izviru Poltarice in njenega parkiria ter poskrbeli za nae nove prostore, kjer bomo gostili poto na Krki.

Na koncu akcije pa nam je pripravil pravcato pojedino na lan Slavko Pajntar - PIN-KI.Pri letonji istilni akciji so sodelovali: lani JK Krka, Da-nica Petri, Nace Kamin, Joe Petri, Nataa Lukman, Joe Kozinc, Tea Markovi, Mitja Kozinc, Slavko Pajntar, Jelka Strajnar, Darka Pu in Nejc Lukman Pavlin. Ob tej prilo-nosti se vsem za pomo naj-lepe zahvaljujemo.S skupnimi momi smo po-novno naredili nekaj dobre-ga za kraj. Pomagali pa smo tudi ebelarskemu drutvu Krka Zagradec s podiranjem dreves za prostor, kjer bo stal novi uni ebelnjak.

Nataa Lukman, Turistino drutvo Krka

OBRATOVANJE POTE NA KRKI Nova pogodbena pota 1301 Krka, ki jo bo vodilo nae drutvo - TD Krka, Krka 1b, 1301 Krka, je zaela delovati 1. aprila 2015. S tem datumom stara pota preneha s poslovanjem.

DELOVNI AS* ponedeljekpetek od 9.00 do 12.00 od 15.00 do 17.00

* sobota od 8.00 do 10.00

KONTAKTNA TEVILKA* 01/ 788-70-10, Sabina

Potne storitve vam bo nudila Sabina Pejak.

VLJUDNO VABLJENI!

13april 2015 tevilka 3 Krajevne skupnosti

Maa za Slovenijo na Valiki gori Vojaki vikariat, drutvo Publius Maximius Valina vas, upnija Zagra-dec in KS Zagradec so tudi letos ob prazniku svetega Joefa, ki ga praznu-jemo 19. marca, pripravili tradicio-nalno nedeljsko bogosluje in mao za Slovenijo. Deevno jutro v nede-ljo, 22. marca, je nakazovalo precej turobno in hladno vreme. Vendar so se vremena Kranjcem zbistrila, kot je v svoji poeziji opisal znan slovenski poet in posijalo je sonce, pi vetra pa je oslabel. Poleg domaega upnika Saa Kovaa so somaevali e voja-ki vikar, kurat in kanonik, domain z Valine vasi, dr. Joe Plut in vojaka kaplana Aleksander Urek iz vojani-ce v Cerkljah ob Krki in Vito Muhi iz 72. brigade v Mariboru. Mae za Slo-venijo se je poleg upljanov upnije Zagradec udeleila tudi predsednica Krajevne skupnosti Zagradec Biljana Gartner in lan generaltaba Sloven-ske vojske, brigadir Bojan Pograjc.Mano pridigo je imel kaplan Urek, vikar Plut pa je pred molitvijo oena-a na preprost nain omenil potrebo po sodelovanju, soitju in potrebah slovenskega naroda. Ob koncu mae se je z molitvijo zahvalil brigadir Po-grajc. Ob tej prilonosti je potekal tudi bla-goslov in otvoritev nove pohodnike poti Hic et nunc (Tukaj in sedaj), katere idejni oe je ravno vojaki vi-kar Plut, uredili pa so jo lani drutva Publius Maximius Valina vas s po-mojo KS Zagradec in prebivalci Va-line vasi. Domai upnik in vojaki vikar sta blagoslovila usmerjevalno tablo, trak s slovensko trobojnico pa sta prestrigli predsednica krajevne skupnosti podpredsednica drutva

Publius Maximius Helena Kastelic ter s tem na simbolini nain odprli pot.Pohodna una pot je ele v zaetni fazi in trenutno povezuje nekaj zna-ilnih tok okoli Valine vasi. Dolga je 2 km