Oktober 2009

Kazalo

1

6

7

8

10

12

11

12

14

15

16

18

20

21

22

24

26

29

48

44

42

41

36

35

Zelena luč koncesiji

Jubilej častnega občana Ivana Omana

Otroci v modularni vrtec sredi novembra

Iz ozadja o poljanski obvoznici

Kaj prinaša odlok o ureditvi cestnega prometa?

Razvoj podeželja tudi z evropskimi sredstvi

Srebrno priznanje za socialno delo

Družbena odgovornost je tek na dolge proge

Dediščina, inovativnost in ustvarjalnost

Utrinki z ocenjevanja Skupine za lepšo Loko

Oktober – mesec požarne varnosti

Sodobni pasijon – verzija 2.0

Regijska kostnica do prvega novembra

Klic v sili: 112

Žirovske novice

Novice iz občine Gorenja vas-Poljane

PRILOGA – Vse za avto

Radio Sora praznuje

Novice iz Selške doline

Ko življenje teče v obe smeri

Gusarska barka v Piranskem zalivu

Potepanje po južni polobli

Prireditve v oktobru

47 Leto okroglih obletnic

Loški utrip - glasilo, ki izhaja napodročju občin:Škofja Loka, Železniki,Gorenja vas-Poljane, Žiri,delno Kranj.Izhaja od avgusta 1996.

Naklada: 13.200 izvodov.Izhaja mesečno, gospodinjstva gaprejemajo brezplačno.

Glavni in odgovorni urednik:Franci Bogataj

Naslov uredništva:p. p. 129, 4220 Škofja Lokatel: 04/51 55-880,faks: 04/51 55-888

Izdaja:FREISING, d. o. o., Mestni trg 20,4220 Škofja Loka

Elektronski naslov uredništva:bogataj@freising.siPrispevke sprejemamo na elektron-ski naslov do 20. v mesecu. Do 15. v mesecu je potrebno rezervirati prostor. Najavo kulturnih prireditev sprejemamo do 25. v mesecu. Pri-spevkov in fotografij ne vračamo, če to ni izrecno naročeno!Dig. fot.: H. M.

Oblikovanje oglasov:DECOP d.o.o., Železniki (510 16 20)Vsi reklamni oglasi so avtorsko delo izdajatelja, zato se objavljanje enakih oglasov v drugih medijih (delno ali v celoti) zaračuna po ceniki DOS-a!

Klavdija Škrbo Karabegović,novinarka

Kristina Strnad, lektorica

Miha Tušek, vodja oglasnega trženja041/233-350utrip@freising.si

Monika Strel,novinarka

UredništvoFranci Bogataj,

glavni in odgovorni urednikbogataj@freising.si

52 Nasveti za jesensko vrtnarjenje

Oktober 2009

Nadaljevanje 23. redne seje občinskega sveta občine Škofja Loka

Zelena luč koncesijiV prvem branju sprejeli odlok o koncesiji za izvajanje programa za predšolske otroke – Burna razprava o subvencioni-

ranju varstva otrok, ki niso vključeni v programe predšolskega varstva – Župan umaknil odločanje o tej točki

Zakon o vrtcih med drugim pravi, da je, kadar vrtec nima prostih mest, starši pa izrazijo interes za vključitev tolikšnega števila otrok, da bi se v skladu s standardi in normativi lahko oblikoval en od-delek, lokalna skupnost dolžna začeti postopek za zagotovitev dodatnih prostih mest v javnem vrtcu ali razpisati koncesijo. Tako je bil glede na pomanjkanje prostih mest v Vrtcu Škofja Loka in zakon-sko določilo pripravljen predlog odloka o koncesiji za izvajanje programa za predšolske otroke za prvo branje. Podelitev koncesije pomeni, da opravlja zasebni vrtec javno službo in ima popolnoma enak program kot javni vrtec. Koncesionar mora za izvajanje programa predšolske vzgoje in izobraževanja zagotoviti ustrezen prostor, kar je eden od bistvenih pogojev za vpis zasebnega vrtca ali zasebnika v razvid izvajalcev javno veljavnih programov.

Ob omenjeni točki se je razvila plodna debata. Svetniki so sicer podprli predlog odloka, vendar so poudarili, da mora biti prioriteta občine zagotavljanje prostih mest v javnem vrtcu, ne pri koncesio-narju. Nadalje jih je zanimalo, ali sploh obstaja interes pri zasebni-kih; bili so rezervirani do puščanja zasebnega kapitala v občutljivo sfero vzgoje in izobraževanja. Pre-

dlagali so, naj se zmanjša doba, za katero se podeli koncesija, in se spraševali o pomenu subvencij, saj da je smisel koncesije ravno zmanjševanje občinskih stroškov itd. Na koncu so predlog v prvem branju z 22 glasovi za in nobenim proti sprejeli.

Nato je sledila obravnava pra-vilnika o subvencioniranju varstva otrok, ki niso vključeni v programe predšolskega varstva. Odvila se je precej vroča razprava. Stališče občinske uprave je naslednje: »Subvencioniranje varstva otrok, ki niso vključeni v programe vrtca, je ukrep, ki lahko ublaži stisko star-šev in zmanjša število zahtevkov za vključitev otrok v vrtčevske programe, hkrati pa je za občino domače varstvo bistveno cenejše kot povečevanje vrtcev, saj je to velika investicija, pa tudi povpreč-na subvencija za otroka v vrtcu je bistveno višja. Subvencija pa staršem po načelu izbire dejansko daje možnost izbire oblike vzgoje in varstva otroka, kar ob subven-cioniranju zgolj varstva otrok v programih predšolske vzgoje ni uresničeno.« Višina subvencije naj bi bila sto evrov neto mesečno na enega otroka.

Anton Peršin (SDS) je dejal: »Predlog o subvencioniranju je v nasprotju s tem, kar smo prej sprejemali. Treba je gledati koristi

otrok, ne koristi občine. Človek dobi občutek, da je varstvo otrok županu nepotreben strošek.« Dru-gačnega mnenja je bil Boštjan Pleško (NSi): »Družine z več otroki gledajo na vsak evro. Mama je večkrat pred dilemo, ali naj ostane doma ali naj gre v službo. S takšno podporo bo odločitev mogoče lažja. Ni samo vrtec tisti, ki daje vzgojno noto, saj so predvsem starši tisti, ki otroku v prvih petih letih življenja dajo temeljne vre-dnote.«

V debato se je vključil tudi Dušan Krajnik (NIT): »Kot da bi želeli, da bi vsi otroci ostali doma! Da vas ni sram!« Prav tako kritičen je bil Andrej Novak (Zares): »Res je sramotno izhodišče, da bo s subvencijo občina privarčevala. Potem pa ukinimo vse vrtce in bodo ženske doma. Gre za pod-kupovanje, navidezno všečnost in nabiranje glasov. Predlog bom z gnusom zavrnil, saj pravičnost nima z njim nobene povezave.«

Nekaj besed je spregovoril tudi župan Igor Draksler: »Naj še enkrat poudarim, bistvo je, da imajo starši možnost izbire. Tudi tista mama na periferiji, ki nima možnosti, da bi otroka vsak dan peljala v vrtec, dela družbeno ko-ristno delo. Na ta način ji bomo dali družbeno priznanje.« Franc Feltrin (LBL) je predlog o sub-

vencioniranju pozdravil in celo predlagal, naj se znesek poviša na 150 evrov. Mag. Blaž Kavčič (LDS) je dodal: »Ostro nasprotujem izhodišču, da bi se to za občino bolj splačalo. Lahko pa je subvencioni-ranje prehoden ukrep za tiste, ki za svojega otroka niso dobili mesta v vrtcu. Vendar znesek ne sme biti tako visok, da bi stimuliral starše, da bi otroka rajši imeli doma kot v vrtcu, saj mu s tem lahko uničimo njegovo razvojno pot.« Po debati s številni stališči za in proti se je župan Draksler odločil, da predlog pravilnika o subvencioniranju to-krat ne da na glasovanje, ampak da se ga dopolni in upošteva čim več pripomb.

V nadaljevanju je občinski svet dal soglasje k splošnim pogojem za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja za geografsko območje občine Škofja Loka. Nato so po hitrem po-stopku s 23 glasovi za in nobenim proti sprejeli še predlog odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje OLN Kapu-cinsko predmestje – urejevalna celota II, ki obsega večinoma že pozidan osrednji del Škofje Loke med Šolsko ulico, Cesto talcev do stolpnic na Partizanski cesti vključ-no s pokopališčem in parkom ob njem.

Klavdija Škrbo Karabegović

Novo obračališče v PodlubnikuKonec avgusta je bilo ukinjeno končno postajališče mestnega prometa v naselju Podlubnik II. Slednjega je nadome-

stilo novo obračališče, zgrajeno v sklopu rekonstrukcije državne ceste Podlubnik–Klančar.

Obračališče je namenjeno za lini-jo mestnega potniškega prome-ta Podlubnik–Lipica–Podlubnik. Vsi odhodi in prihodi avtobusov mestne avtobusne linije so se tako s starega postajališča med stolpnicami prestavili na novo-zgrajeno postajališče Podlubnik ob regionalni cesti. Vozni red in odhodi avtobusov so ostali nespremenjeni, prav tako tudi cena vozovnice, ki ostaja 0,90 evra za vožnjo v eno smer.

»Obračališče je opremljeno z

novo čakalnico, klopjo in voznim redom. Staro postajališče Podlub-nik med stolpnicami namreč že dolgo časa ni bilo ustrezno ure-jeno, saj tam ni bilo možno varno obračati avtobusov, zato je bilo ukinjeno,« so povedali na občini Škofja Loka.

Hkrati je bilo zgrajeno novo postajališče Trnje, ki ga uporabljajo potniki mestnega in primestnega potniškega prometa na relaciji Sel-ška dolina–Škofja Loka. Na vožnji iz središča Škofje Loke proti Podlub-

niku oziroma Selški dolini se tako za mestni kot primestni potniški promet uporablja postajališče Vešter. Dokončno pa so ukinili postajališče Vešter na nasprotni strani (v smeri proti središču mesta Škofja Loka), ki sicer že dlje časa ni bilo več v uporabi.

Tudi postajališče Trnje je opre-mljeno z novo čakalnico, klopjo in voznim redom; z novo tipsko čakalnico pa se lahko pohvali tudi postajališče v Stari Loki. »S postavitvijo ustrezne sodobne

opreme avtobusnih čakalnic želi-mo izboljšati zunanjo podobo in ponudbo javnega prevoza,« so še povedali na občini Škofja Loka.

Klavdija Škrbo Karabegović

2 3

Oktober 2009

Jubilej častnega občana Ivana OmanaV sredo, 9. septembra, je v Kristalni dvorani v novem Sokolskem domu potekala slavnostna akademija ob 80. obletnici

častnega občana Ivana Omana. Njegov jubilej so proslavili številni visoki gostje, hkrati pa je potekala tudi predstavitev knjige urednika Aleša Primca – Ivan Oman, glas ljudstva v prelomnem času.

Velika osebnostIvan Oman se je rodil 10. sep-tembra 1929 v Zmincu, kjer živi še danes. Po končani osnovni šoli je začel kmetovati v domači vasi in leta 1960 prevzel kmetijo v Zmin-cu, katere gospodar je bil vse do pričetka aktivnega dela v politiki. Do svojega vstopa v politiko na državni ravni je bil predsednik Kmetijske zadruge Škofja Loka in predsednik krajevne skupnosti Zminec. V prelomnem letu 1988 je s somišljeniki ustanovil Slovensko kmečko zvezo, ki je iz stanovske organizacije kmetov prerasla v politično stranko in se vključila v koalicijo Demos. Na prvih de-mokratičnih volitvah leta 1990 je bil izvoljen v predsedstvo repu-blike, kjer je pomembno vplival na takratna prelomna dogajanja za slovensko državo. Za sodelo-vanje v predsedstvu republike v času osamosvajanja Slovenije je bil leta 1995 odlikovan s častnim

znakom Republike Slovenije. Med leti 1992 in 1996 je opravljal službo poslanca v državnem zboru, nato se je umaknil iz aktivne politike. Danes 80-letni Zminčan s sinom Janezom živi na svoji domačiji, kjer uživa v družbi šestih otrok in petnajstih vnukov.

Slavnostna akademijaDan pred osebnim jubilejem je občina Škofja Loka v Sokolskem domu svojemu častnemu občanu pripravila slavnostno akademijo. Prireditve so se poleg Ivana Omana in njegovih družinskih članov ude-ležili pomembni gostje, kot so bivši predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, bivši predsednik državnega zbora dr. France Bučar in člani nekdanjega predsedstva  Republike Slovenije dr. Matjaž Kmecl, dr. Dušan Plut in pesnik Ciril Zlobec. Praznovanje rojstne-ga dne sta povezovala Monika Tavčar in Pavle Ravnohrib, za

kulturni program pa so poskrbeli pevci Slovenskega okteta, ki so se posebej za to priložnost naučili in zapeli slavljenčevo najljubšo Marijino pesem Pojoč se oglasimo. Voditeljica in novinarka RTV Slove-nije dr. Rosvita Pesek je predsta-vila življenjsko pot Ivana Omana, potem pa so sledile čestitke.

»V imenu občine Škofja Loka in vseh občanov se vam zahvaljujem, da smo bili lahko vaši sopotniki. Zahvaljujem se vam za vse poli-tične nasvete, ki ste mi jih dali in me tako naučili marsikatere mo-drosti. Čestitke ob vašem jubileju. Želim vam še mnogo zdravih let,« je slavljencu čestital Igor Draksler. Poleg škofjeloškega župana so Ivanu Omanu čestitali tudi pred-sednik Slovenske ljudske stranke mag. Radovan Žerjav in drugi navzoči prijatelji. Na slavnostni akademiji sta predsednik Muzej-skega društva Škofja Loka mag. Aleksander Igličar in urednik Aleš Primc predstavila knjigo Ivan Oman, glas ljudstva v prelomnem času, ki opisuje življenjsko pot in delo »najbolj znanega slovenskega kmeta«, pobudnika in nosilca de-mokratičnih sprememb v Sloveniji konec osemdesetih let prejšnjega stoletja. M. S.

Škofjeloški župan je Ivanu Omanu ob njegovem jubileju

podaril sliko.

Šola zdravega hujšanja HUJŠANJA

ŠOLA ZDRAVEGA

www.solazdravegahujsanja.si

� 10 tedenskih srečanj s strokovnimi preda-vanji.

� Vsak dan vas pokličemo.

� Redno merimo vaš napredek z analizator-jem telesne sestave (zmanjšanje maščobe, mišična masa, teža, ...).

� Prejmete uro, ki šteje porabljene kalorije.

� Svetujemo, vas vzpodbujamo in pomaga-mo!

� Z našo pomočjo v treh mesecih do zasta-vljenega cilja!

V Šoli zdravega hujšanja z analizatorjem telesne sestave redno merimo vaš napredek.

Za informacije in prijave pokličite na tel.: 04/51-55-880 ali pišite na info@freising.si. www.solazdravegahujsanja.si

Pričnemo 14. oktobra!Le še nekaj prostih

mest, pohitite s prijavo!

2 3

Oktober 2009

Otroci v modularni vrtec sredi novembra Občina pričakuje, da bo lastnik zemljišča v vojašnici za potrebe gradnje vrtca še v letošnjem letu – Obnova vodovoda na Spodnjem trgu pri koncu – Zapletom pri poljanski obvoznici ni videti konca – Sporni stebrički na Kamnitem mostu

– Pričetek rekonstrukcije ceste od nekdanjega hotela Transturist proti športni dvorani Poden še pred zimo

Še mesec dni nazaj ste trdili, da je ciljni datum za izgradnjo mo-dularnega vrtca 1. oktober in da vse poteka po načrtih. Dejstvo je, da je 1. oktober že mimo, otroci pa so še vedno doma. Kdaj bodo z gotovostjo izdane odločbe o sprejemu otrok v vrtec in kateri je točen datum, saj se starši trenu-tno ne nahajajo ravno v prijetni situaciji?Do zamika v ciljnem datumu je prišlo zaradi nekoliko bolj zahtev-ne izdelave objekta, ki ni povsem

tipski. Gre namreč za nadstandar-dni vrtec, sestavljen iz povišanih modulov (kontejnerjev), ki bodo ustrezali vsem normativom za vr-tčevske oddelke. Računamo, da bodo dela zaključena v novembru. Odločbe o sprejemu bodo izdane takoj, ko bo znan datum tehnične-ga pregleda novega vrtca.

Staršem želimo olajšati situa-cijo tudi na ta način, da jim omo-gočimo izbiro najustreznejšega varstva otrok, zato smo v prvem branju sprejeli odlok o koncesiji za izvajanje programa za predšolske otroke, na občinskem svetu pa je tudi predlog pravilnika o subven-cioniranju varstva otrok, ki niso vključeni v vrtec. Upam, da bodo svetniki na naslednji seji že sprejeli nekoliko spremenjen predlog o subvencioniranju.

Naj še povem, da je s 1. septem-brom tudi zasebni vrtec Sončni žarek iz Stare Loke odprl dva nova oddelka za prvo starostno ob-dobje. Skupaj bo ta vrtec sedaj imel šest oddelkov: štiri oddelke

za prvo in dva za drugo starostno obdobje.

Kaj je novega na področju preno-sa zemljišča v vojašnici na občino za potrebe gradnje vrtca? Rečeno je, da bo prenos urejen že jeseni.Parcelacija je že opravljena. Ko bo odločba o parcelaciji tudi pravno-močna, bo možno speljati prenos z ministrstva za obrambo na mini-strstvo za šolstvo, s slednjega pa na občino Škofja Loka. Pričakuje-mo, da bomo lastniki zemljišča, ki ga potrebujemo za gradnjo vrtca, postali do konca letošnjega leta. Sicer pa je občina že vnaprej naro-čila pripravo občinskega podrob-nega prostorskega načrta (OPPN) za izgradnjo vrtca, tako da bomo s postopkom dejansko pričeli takoj, ko bomo tudi lastniki zemljišča.

Obnova vodovoda na Spodnjem trgu je skoraj pri koncu. Stano-valci Spodnjega trga, še bolj pa tisti redki najemniki oz. lastniki lokalov na Lontrgu so opozorili, da je bil ob samem pričetku gra-dnje promet v celoti prepovedan promet za osebna vozila, kot naj bi bilo zapisano tudi v pogodbi, katere podpisnik ste. Posledično so bili prikrajšani glede obiska v svojih lokalih, saj za stranke ni bil možen dostop. Vi ste, tudi v Loškem utripu, izjavili, da bo promet urejen s semaforjem. Pre-bivalci so prav tako opozorili, da v času gradnje nihče s strani občine ni bil prisoten ali dosegljiv, zato so sami ukrepali in dosegli, da se promet ureja, kot se trenutno izvaja.Na podlagi stalnih pritiskov kraja-nov Spodnjega trga se je občinski svet odločil za obnovo vodovoda na Spodnjem trgu. Glede na vre-dnost in zahtevnost investicije ter na to, da je izvajalec delal praktič-no vse dni v tednu od jutra do ve-čera z namenom, da se investicija čim prej zaključi, bi od prebivalcev Lontrga kvečjemu pričakovali ka-kšno pohvalo in ne grajo.

Ob naslednji investiciji na občini pričakujemo, da se bodo tudi prebivalci na Spodnjem trgu uskladili med seboj o tem, kaj si

v resnici želijo, in se bodo eno-tno odločili, ko zastopajo svoje želje za projekte, ki se financirajo iz občinskega proračuna. Torej, odločiti bi se morali, kaj je bolj pomembno: da jim voda še naprej spodkopava temelje njihovih hiš ali da imajo stranke dober mesec nekoliko otežen dostop do lokalov.

Menimo, da je bila investicija potrebna in resnično smo se tru-dili, da bi bila čim prej končana, saj življenje in delo na Spodnjem trgu v tem času ni bilo prijetno. Seve-da smo veseli, da lastniki lokalov vztrajajo in s tem pripomorejo, da Spodnji trg živi.

Projekt obnove je poleg menja-ve glavnega napajalnega vodovo-da (med Špitalsko cerkvijo in mle-karno) obsegal tudi ureditev vseh hišnih vodovodnih priključkov. Ker je bila zaradi menjave vodovoda že odstranjena asfaltna prevle-ka, je bilo racionalno, da se je na opredeljeni lokaciji zamenjala tudi vsa fekalna in meteorna kanaliza-cija. Ob tem so bili povezani in v glavni vod speljani vsi vodi zale-dne meteorne vode, ki prihajajo z zbirnega območja grajskega hriba. Vsi komunalni vodi so bili spuščeni na globlji nivo, izvedena je bila tudi zaščita teh novih in drugih obstoječih (električnih) vodov, tako da na tem področju ne bo treba izvajati nobenih gradbenih posegov, tudi v obdobju, ko se bo po izgradnji poljanske obvoznice na Spodnjem trgu precej zmanj-šala prometna obremenitev. Sa-

nirani so bili tudi betonski zidovi, ki površine za pešce ločujejo od cestišča oz. parkirnih mest tik ob regionalni cesti.

Proračunska vrednost gradbe-nih del je bila sprva ocenjena na 250 tisoč evrov, ker pa je bilo ob že izvedenih načrtovanih delih hkrati smiselno in racionalno urediti še meteorno in fekalno kanalizacijo, se je vrednost izvedenih del dvi-gnila na skupno 350 tisoč evrov.

Septembra ste pričeli z izgradnjo kamnite oporne konstrukcije na cesti Sora–Puštal, zaradi česar veljajo prometne zapore. Posta-vlja se vprašanje, zakaj niste z deli pričeli mesec dni kasneje, saj so omenjeno cesto številni upo-rabljali kot obvoz zaradi del na Spodnjem trgu. Tako ste dosegli zgolj še večji prometni zamašek.V varovalnem pasu ceste se izvaja-jo gradbena dela, ki jih je bilo treba začeti izvajati še pred zimo, zato smo hkrati odprli še to gradbišče, čeprav so številni to cesto resnično uporabljali za nekakšen obvoz. Vse to še enkrat kaže na to, kako potrebna je poljanska obvoznica.

Tudi cesta skozi Puštal je pre-obremenjena in bomo zaradi varnosti morali izvesti nekatere ukrepe za umirjanje prometa, da zagotovimo varnost pešcev, predvsem otrok. Ker je slednjih na omenjenem območju veliko in ker nimajo zagotovljene varne poti v šolo, jim bomo omogočili šolski prevoz.

Brv počasi dobiva svojo novo podobo.

4 5

Župan Igor Draksler

Pogovor z županom občine Škofja Loka Igorjem Drakslerjem

Oktober 2009

Omenili ste poljansko obvoznico. Kako kaže pridobitvi gradbene-ga dovoljenja za prvo fazo, ki je ponovno vrnjena v postopek? Do nepredvidenih zapletov je prišlo tudi pri tretji fazi, zato je nekoliko nerazumljivo, da se ni šlo v izbiro izvajalca vsaj za drugo fazo, torej za predor.Medtem je upravna enota v po-novnem postopku vnovič izdala gradbeno dovoljenje za prvo fazo (za potek ceste na Suhi do predo-ra). Pri tem je sledila navodilom upravnega sodišča. Reševanja pritožbe na tretji fazi obvoznice (od predora do Zminca) se ravno sedaj loteva ministrstvo za oko-lje in prostor, ki je kot drugosto-penjski upravni organ pristojen za te zadeve. Ravno zato, ker so ti postopki tako dolgotrajni in zapleteni, želijo na ministrstvu za promet združiti izbiro za oba odseka skupaj (od vhoda v predor do Zminca).

Naj še enkrat povem, da občina kot manjšinski soinvestitor poljan-ske obvoznice nikakor ni kriva za sedanji zastoj gradbenih del na obvoznici. Žal smo prisiljeni po-čakati na dokončen pravni razplet dogodkov, medtem pa, ne po naši krivdi, izgubljamo dragoceni čas, že odobrena evropska in državna razvojna sredstva pa zato trenutno ostajajo neizkoriščena.

To je javno potrdil tudi sedanji prometni minister, ki je pred krat-kim dejal, da je projekt poljanske obvoznice že sedaj kakovostno pripravljen, vendar sodnega var-stva pravic prizadetih strank ne more izključiti. Potrdil je, da je postopek pridobivanja novega gradbenega dovoljenja v teku in da zato tudi sam pričakuje, da se bodo dela zaključila do sredine leta 2013, kakor je predvideno v prijavi, na podlagi katere je bil za gradnjo obvoznice dodeljen denar z evropskega proračuna. Temu ni več kaj dodati.

Zaradi reklamacije je izvajalec julija pristopil k odpravi napak na Lahovem mostu. Dva meseca po zaključku del se ob mostu še vedno nahaja kup asfalta. Zakaj se ta ne odmakne? Prav tako je ob mostu luknja, ki je sicer obkrože-na z zaščitnim trakom, vendar nikomur ni znano, kdaj in v okviru česa bo to sanirano.Tudi sam sem menil, da je ome-njeni asfalt z Lahovega mostu, vendar je izvajalec sprva zatrdil, da je gradbišče za seboj temeljito

pospravil. No, kakorkoli, umik as-falta in zasutje omenjene luknje sta predvidena v oktobru.

Z obnovo brvi pri avtobusni po-staji se je zelo obremenil Kamniti most, na pločniku katerega se težko srečata že dva pešca. Zakaj so tam pravzaprav postavljeni sporni stebrički?Stebrički so postavljeni iz varno-stnih razlogov, in sicer zato, da težka vozila ne zapeljejo na ploč-nik, saj most ni dimenzioniran in prirejen za takšne obtežbe. Če tega ne bi storili, bi lahko prišlo celo do porušitve celotne konzole. Vse prevečkrat se je namreč do-gajalo, da se je tovornjak postavil na konzolo.

Pripravljamo načrt za preno-vo Kamnitega mostu, vendar se bomo obnove lahko lotili šele ta-krat, ko bomo imeli rešene druge dostope do Vincarij. Po končni sanaciji sporni stebrički ne bodo več potrebni. Do takrat predsta-vljajo nujen varnostni ukrep in čeprav je pločnik posledično zelo ozek ter je srečevanje pešcev, še posebno staršev z vozički, ote-ženo, je varnost v tem trenutku najpomembnejša.

Naši bralci so že večkrat opozo-rili na zanemarjeni zabojnik na parkirišču nasproti Name, ki že dolgo ne služi svojemu namenu. Tudi če to ni v pristojnosti občine, lahko ta na stvari, ki ne sodijo v tisočletno mesto, opozori.Ker se zabojnik nahaja na našem zemljišču, bo občina naročila od-stranitev. Glede na dolgotrajne postopke odstranitve zasebne la-stnine z javnega zemljišča s strani medobčinskih inšpekcijskih služb, ne morem natančno povedati, kdaj bo zabojnik dejansko uma-knjen.

Prav tako smo že pred časom v Loškem utripu pisali, da je na vznožju klanca pri mlekarni na Spodnjem trgu in v Zmincu z julijem na novo postavljen prometni znak, ki prepoveduje prevoz priklopnikov v času od 5. do 8. ure zjutraj in v času od 14. do 16. ure. Dejali ste, da to, ali prometne predpise vozniki tovornjakov tudi spoštujejo, preverja policija. Opaziti je, da se ta predpis velikokrat krši. Mar občina ne more opozoriti policije na prekrške, ki jih sama opazi? Z odgovorom, da je za nekaj zadolžen nekdo drug, na-

mreč ne moremo biti zadovoljni.Tudi na občini smo opazili, da se ta predpis nemalokrat krši. V času prometnih konic priklopniki na-redijo velik prometni zamašek, zato menimo, da je bil sprejem tega predpisa nujen, čeprav vemo, da idealne rešitve do izgradnje poljanske obvoznice ne bo. Mi bomo škofjeloško policijsko po-stajo opozorili na ponavljajoče se kršitve na tem območju. Mo-ramo pa povedati, da so policisti v septembru največji poudarek dajali varnosti otrok v prometu. Želim še pozvati, da na marsikatere ponavljajoče se kršitve policiste lahko opozorijo tudi občani sami.

Kdaj bo Direkcija RS za ceste pričela z rekonstrukcijo ceste od nekdanjega hotela Transturist do športne dvorane Poden? Rečeno je bilo, da še letos.DRSC namerava z deli pričeti še pred zimo, saj je pogodbeni rok 30. junija prihodnje leto. Celoten projekt je pripravljen za rekon-strukcijo ceste od Transturista do športne dvorane Poden, vendar je trenutno v državnem proračunu za ta projekt namenjeno manj denarja. Tako bo v prvi fazi najprej rekonstruiran odsek do ovinka pri Kapucinski cerkvi. Cesta sicer kar kliče po obnovi, saj nima urejene-ga odvodnjavanja, tako da voda na cestišču zastaja, kolesarji in pešci se nimajo kam umakniti …

Najprej bo treba urediti komu-nalne vode, cesta bo poravnana, izveden bo uvoz za Kapucinsko predmestje, prestavljeno bo av-tobusno postajališče za mestni promet, urejen bo ustrezen uvoz za avtobusno postajo, pločniki, kolesarska steza itd. Dela je veliko.

Po letu in pol delovanja se nam zdi, da medobčinski inšpektorat kar ni zaživel. Od predvidenih treh je trenutno zaposlen zgolj en redar, saj je eden že dal odpoved.Občina pripravlja ukrepe za izbolj-šanje delovanja medobčinskega inšpektorata. Od neodvisnega or-gana, kar medobčinski inšpektorat je, bi pričakoval, da bo opravljal svoje delo v skladu z zakoni in odloki ter pričel delati tisto, za kar je zadolžen in pooblaščen. Občina je tudi objavila razpis za dva redarja, postopek izbora pa je v teku.

Občani so nas opozorili, da na ne-katerih mestih javna razsvetljava ne deluje, npr. od semaforja pri

vhodu v Staro Loko do podhoda za pešce ter na ovinku pri sema-forju pri Petrolu.Rad bi opozoril, da v tem prime-ru ne gre za okvaro, pač pa da v nočnem času od 22.30 do 5. ure izvajamo redukcijo oziroma zmanj-šujemo porabo električne energije za javno razsvetljavo. Glede na tip svetilk na posameznem odseku se to lahko izvaja z zmanjšano svetilnostjo oziroma ugašanjem nekaterih svetilk. Tako je od špor-tne dvorane Poden do semaforja za Binkelj redukcija izvedena z ugasnitvijo vsake tretje svetilke, medtem ko je na območju Plevne redukcija izvedena z zmanjšano – polovično svetilnostjo.

S tem želimo ne le varčevati, ampak tudi zmanjšati prekomerno svetlobno onesnaženje, pri tem pa pazimo, da osvetljenost vozišča zagotavlja varno in pregledno odvijanje prometa.

Na državni cesti Ljubljana–Kranj na Jeprci je občina pred časom postavila usmerjevalno oz. in-formativno tablo o Škofji Loki, in sicer tik pred ostrim desnim zavo-jem. Nemalo za tem je bila nekaj metrov pred tablo postavljena uradna usmerjevalna tabla, ki je obstoječo zakrila. Mar niste opazili, da je sedaj tam občinska tabla popolnoma brez vrednosti?Zadevo smo opazili tudi sami. Naša tabla ne izpolnjuje več svoje nalo-ge in bo odstranjena.

Zakaj septembra ni bilo Veneri-ne poti, kot je bilo obljubljeno junija, ko je ta srednjeveška pri-reditev zaradi slabega vremena odpadla?Venerina pot je letos žal odpa-dla. Vse doslej pa smo imeli z vre-menom resnično srečo. Res smo sprva razmišljali o prestavitvi na septembrski termin, vendar smo se nato odločili drugače. Menimo namreč, da Venerina pot sodi v okvir občinskega praznika, zato se nam prestavljanje na september, ko je vreme dostikrat turobno, ne zdi ravno primerno. Prav tako se septembra na Loškem odvijajo že številne druge odmevne turistične in kulturne prireditve; naj omenim le dneve turizma in dneve evrop-ske kulturne dediščine. V sklopu slednjih se je letos odvila otvoritev obnovljenega oz. dvižnega mostu na Loškem gradu, ki je bila po-spremljena s srednjeveško glasbo in plesom.

Klavdija Škrbo Karabegović

4 5

Oktober 2009

Prejeli smo iz Liste za boljšo Loko

Iz ozadja o poljanski obvozniciKer se besedna vojna z obtoževanji po drugi zaustavitvi del na poljan-ski obvoznici ne poleže, sem kot občinski svetnik, član komisije za uskladitev interesov za izgradnjo poljanske obvoznice (komisije) in član civilne iniciative na Suhi (CIS), dolžan javnosti posredovati vsaj nekaj bistvenih dogodkov iz ozadja. Upam, da bo potem nekoliko lažje razumeti, zakaj se zavlačuje izgra-dnjo poljanske obvoznice ter še vrsto drugih začetih in zaustavlje-nih projektov v Škofji Loki. Člani CIS nikoli nismo napisali pritožbe, dopi-sa ali se s kakršnimi koli pobudami obrnili na posamezna sodišča, da bi preprečili oziroma ovrgli gradbena dovoljenja za izgradnjo poljanske obvoznice. To so storili nekateri lastniki zemljišč. O tem, kateri so to storili upravičeno, kateri ne, so odločali organi sodišč, ne skupina posameznikov. V nekaj stavkih bom poskusil pojasniti možnosti, ki sta jih komisija in CIS ponudili (občini Škofja Loka – županu in Direkciji RS za ceste) investitorjema za do-končno razrešitev tega problema, pa jih župan ni sprejel. Zakaj? Ali jih je predstavil Direkcij RS za ceste, tudi ne vem.

Vsi pogovori o nestrinjanju, da se v vasi Suha zgradi krožišče, so potekali zgolj v krogu obeh inve-stitorjev in noben od dokumentov (so v arhivu) ne vsebuje zahtev po ustavitvi, pač pa o že povedani spremembi.

Na predlog opozicijskih svetni-kov je bila 21. junija 2008 sklicana izredna seja občinskega sveta z edino točko dnevnega reda, ki je govorila o tem, zakaj je prišlo do zavrnitev gradbenega dovoljenja za izgradnjo druge etape prve faze poljanske obvoznice. V gradivu za sklic izredne seje so opozicijski sve-tniki med drugim predlagali usta-novitev komisije, ki bi pregledala in ugotovila vzroke, zakaj je občinska uprava za pridobitev gradbenega dovoljenja predložila nepopolne dokumente oziroma jih je obšla. Ob koncu seje je župan predlog nekoli-ko spremenil, predlagal ustanovitev komisije za uskladitev interesov pri izgradnji poljanske obvoznice in obenem predlagal, da svet za člane komisije imenuje podžupana Jože-fa Valterja Galofa, svetnika Francija Šifrarja ter svetnika Francija Feltri-na, člana CIS. Z odobravanjem vseh

prisotnih svetnikov je bil županov predlog soglasno sprejet. Komisija se je v tednu dni sestala in pričela s pospešenimi pogovori prizadetih strank, županom in strokovnjaki na republiški ravni.

Po dvanajstih sestankih in pogo-vorih s predstavniki CIS smo se člani komisije 18. novembra 2008 že dru-gič sestali z županom in predlagali, da bi prisluhnil našim usklajevalnim pogovorom in predlogom CIS ter se odpovedal izgradnji krožišča v vasi Suha. Na podlagi našega predloga je župan obljubil, da bo občina naro-čila nevtralnemu projektantu izdela-vo dveh idejnih zasnov za izgradnjo viadukta, s katerim bi premostili obstoječo cesto Škofja Loka–Suha in s tem zadovoljili zahtevam CIS, okoliških prebivalcev in lastnikov spornih zemljišč. S takim predlogom smo se člani komisije strinjali in ga sporočili CIS ter lastnikom spornega zemljišča. Člani komisije in predstav-niki CIS smo bili enotnega mnenja, da smo na pravi poti do rešitve in da se bo gradnja spomladi 2009 lahko končno začela.

Obljubljeno idejno zasnovo za izgradnjo viadukta v vasi Suha (18. novembra 2009) smo člani komisije prejeli šele 21. januarja 2009. Še iste-ga dne smo se sestali s predstavniki CIS. Istega dne je v večernih urah po-tekal sestanek vodstva CIS. Na obeh sestankih sta bili obravnavani idejni zasnovi viadukta in na obeh so bili enotnega mnenja, da je to tisto, kar je bilo leta 1997 predstavljeno jav-nosti v Kinu Sora. Prav tako so istega večera predstavniki CIS in lastnik zemljišča podpisali listino, s katero so se zavezali, da se s predlaganimi idejnimi zasnovami strinjajo in da ni več ovir za pridobitev potrebnih zemljišč za izgradnjo viadukta ozi-roma prve etape poljanske obvoz-nice v celoti. Lastnik zemljišča se je s podpisom še posebej obvezal, da bo takoj, ko bosta investitorja (občina in Direkcija RS za ceste) sprejela in potrdila idejne zasnove, odstopil od vseh že vloženih (ki so takrat že bile v postopku) pritožb in tožb. Na podlagi tega smo se člani komisije in predstavnika CIS 29. januarja 2009 ponovno sestali z županom in mu predložili listino s podpisi. Žal se župan s tem ni več strinjal. (Bil je prepričan, da ne potrebuje več pogovorov, ne s člani komisije ne s predstavniki CIS, še manj pa z lastni-

ki zemljišč, saj se je med tem časom zgodila nacionalizacija potrebnih zemljišč.) Kljub temu je obljubil, da bo prenesel našo želje in pobudo ter idejne zasnove v Ljubljano na Državno direkcijo za ceste in se o njih pogovoril. Odgovora, kaj se je tam dogovoril, še do danes ni.

Po vsem tem smo bili člani komi-sije mnenja, da smo svoje delo opra-vili in smo na podlagi tega napisali zaključno poročilo. V njem smo pre-dlagali, naj investitorja upoštevata predlagano rešitev, kot je zasnovana v eni izmed idejnih zasnov. Občinski svet jo je v nadaljevanju 21. redne seje 12. maja 2009 obravnaval in jo s soglasjem vseh prisotnih svetnikov tudi sprejel. V zaključku poročila je zapisano: »Komisija smatra, naj kljub spremenjeni situaciji (razlastitvi) investitor prisluh-ne CIS in upošteva predloge iz idejne zasnove, ki smo jo dobili 21. januarja 2009. S tem bi pre-bivalcem tega območja ugodili zahtevam in se izognili nadalj-njim sporom.«

Naj za zaključek napišem nekaj osebnih opažanj in mnenj, ki se kot »edina resnica« o dogodkih v povezavi s poljansko obvoznico pojavljajo v javnosti in celo v me-dijih. V času mojega triletnega so-delovanja s CIS nisem slišal besede proti izgradnji obvoznice, kot tudi ne proti sedanji trasi. Slišal pa sem predloge za spremembo, da bi bilo na trasi manj krožišč, križišč in da bi promet potekal čim bolj tekoče. To pa so zgolj pobožne želje nekaterih, ki jih župan krivi za vse napake v njihovem (beri njegovem) postopku. Takemu razmišljanju se pridružujejo

tudi številni strokovnjaki. Ko človek pregleda dokumente in vidi, kakšna varianta poljanske obvoznice je bila predstavljena javnosti v letih 1997 in danes, se lahko samo vpraša, zakaj in kdaj je prišlo do tako dra-stičnih sprememb. Moj odgovor je, da so naslednje leto volitve, ko bo aktualnost poljanske obvoznice kot nalašč tema, ob kateri bodo volivke in volivci že petič ploskali županskim kandidatom, ko jo bodo (z)gradili poljansko obvoznico.

Naj zaključim. Komisija je v pol leta svojega dela imela več kot dvajset sestankov in pogovorov. Sestanki so potekali v prostorih krajevne skupnosti Trata, na terenu, pri županu in strokovnih službah v Ljubljani. Na sestankih so sodelo-vali tudi predstavniki CIS ter eden od lastnikov zemljišča. Komisija ni imela nobene strokovne in ne tehnične pomoči s strani občinske uprave (arhiv hrani avtor članka). Prav tako nihče od nas za opra-vljeno delo ni prejel nikakršnega plačila. To pišem za tiste, ki govorijo o naših visokih honorarjih.

Imam občutek, da živimo v gla-diatorskih časih, v katerih mali člo-vek in njegov bivalni prostor nista pomenila nič. Resnico o nekom in nečem je imel zgolj oblastnik. Samo njegov palec navzdol ali navzgor (danes ga predstavljajo mediji) je odločal o njegovem življenju in ljud-stvo je temu navdušeno ploskalo.

Franci Feltrin,občinski svetnik

občine Škofja Loka

OBVESTILOV šolskih zobnih ambulantah OŠ Cvetka Golarja in Škofja Loka – Mesto sta zobozdravnici odšli na porodniški dopust. Oktobra bo odšla na porodniški dopust tudi zobozdravnica v šolski zobni ambulanti OŠ Gorenja vas. Kljub dolgotrajnemu razpisu za nadomeščanje poro-dniškega dopusta nam ni uspelo dobiti nobenega zobozdravnika, ki bi nadomeščal celo ambulanto. Zato se bo nadomeščalo le dva dni na teden, v vsaki od treh ambulant; tako se bo podaljšal čas naročanja otrok. Otroke z bolečinami lahko pripeljete v dežurno šolsko zobno ambulanto, ki dela cel dan. Razpored dežurne ambulante je objavljen na vseh vratih šolskih zobnih ambulant, v zdravstvenem domu pa na oglasni deski zobnih ambulant in na prostoru za informacije. Ker trenutno ni druge možnosti, prosimo starše za razumevanje.

 Karlina Hribar, dr. dent. med.

6 7

Oktober 2009

Razvoj podeželja tudi z evropskimi sredstviLokalna akcijska skupina (LAS) Loškega pogorja, natančneje Razvojna agencija Sora, je skupaj z ostalimi partnerji

uspela pridobiti sredstva Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in nacionalna sredstva(program Leader) za tri različne in zanimive projekte.

Lokalna akcijska skupina Loškega pogorja je ena izmed številnih lokalnih akcijskih skupin, name-njenih ohranitvi in nadgradnji po-tencialov podeželja v Sloveniji in Evropski uniji, ki deluje po pristopu Leader. Da lahko pridobijo sred-stva, so morali pripraviti lokalno razvojno strategijo, v katero smer naj bi se podeželje razvijalo nasle-dnjih sedem let. Pridobljena sred-stva namenjajo izvajanju različnih projektov, ki izhajajo iz omenjene strategije. »Vsako leto pripravimo javni poziv, na katerega se lahko prijavijo različni prijavitelji. Trenu-tno imamo iz razpisa za leto 2009 potrjene tri projekte,« je povedala Tatjana Bogataj, ki je na Razvojni agenciji Sora zadolžena za admi-nistrativno in finančno vodenje LAS Loškega pogorja.

Prvi projekt, s katerim je Razvoj-na agencija Sora v sodelovanju s Centrom za socialno delo Škofja Loka in z Društvom upokojen-

cev Škofja Loka uspela pridobiti sredstva Evropskega kmetijske-ga sklada za razvoj podeželja in nacionalna sredstva (program Leader), je projekt z naslovom Preprečevanje socialne izključe-nosti nepokretnih starostnikov na podeželju – Preprečimo osamlje-nost, katerega namen je zmanjšati osamljenost starostnikov na ško-fjeloškem podeželju. Prostovoljci se bodo ustrezno usposobili in na domu obiskovali starejše ter jim poskušali nadomestiti občutek osamljenosti. Celotna vrednost projekta je približno 29.400 evrov, od tega pa iz naslova Leadera pri-čakujejo najmanj 22 tisoč evrov.

Naslednji projekt, katerega vodja je Razvojna agencija Sora, partnerji pa občine Škofja Loka, Gorenja vas-Poljane ter Železni-ki, se imenuje Gremo na igrišče. V okviru tega projekta nameravajo postaviti štiri igrišča z igrali za najmlajše na lokacijah Hotavlje,

Bukovica, Bukovščica in Dašnica. Eno igrišče bodo postavili že letos, ostala tri pa do septembra priho-dnje leto. V okviru projekta bodo na omenjenih igriščih organizirane tudi različne otroške delavnice. Celoten projekt je vreden 112.600 evrov, z naslova Leader bodo do-bili dobrih 57 tisoč evrov, ostalo pa bodo sofinancirale sodelujoče občine.

Tretji projekt, ki ga je Razvojna agencija pripravila v sodelovanju z Radiem Sora, se imenuje Ujemimo sonce. Skozi projekt se bodo obli-kovale skupine samograditeljev, v okviru katerih bodo posamezniki pod mentorstvom strokovnjakov sami izdelali sončne kolektorje za ogrevanje sanitarne vode za pri-vatna gospodinjstva. »Investicija v sončni kolektor je visoka in v koli-kor se izgradnje lotimo sami, gre za bistveno manjši finančni zalogaj. Seveda to ni lahek podvig, zato bo prek projekta zagotovljena pomoč

strokovnjakov. Prijavitelji projekta želijo, da se čim več ljudi poveže v skupine samograditeljev in da si ti med seboj pomagajo. Vsi, ki bi radi sami izdelali sončni kolektor in si želijo več tovrstnih informacij, naj pokličejo na Razvojno agencijo Sora na telefon 04/50-60-225, in sicer Kristino Miklavčič, ki vodi omenjeni projekt,« je povedala Bogatajeva. Projekt se bo pričel izvajati januarja prihodnje leto in bo zaključen septembra, vreden je slabih 17 tisoč evrov, z naslova Leader pa bodo pridobili slabih 12 tisoč evrov.

Klavdija Škrbo Karabegović

FIZIZ - ZASEBNA FIZIOTERAPIJA IN NEGA TELESA

Skupaj smo `e celo leto, zato vam oktobra ob prvi obletnici podarjamo

10-odstotni popust na vse storitve. Veselimo se vašega obiska!

Naše velike uspešnice - JESENSKE AKCIJE:

Kavitacija in limfna drena`a -

LPG-terapija - drena`a, oblikovanje, zmanjševanje

maš~ob, u~vrstitev ko`e

Terapevtski paketi - bole~ine v hrbtenici, pove~anje

odpornosti, te`ave v klimakteriju

Shujševalni in anticelulitni programi - ugodne cene

Fizioterapevtske storitve

(ultrazvok, tens, diadinamski tokovi, interferenca)

95 evrov

(promocijska cena 45 evrov)

Vse novosti redno spremljajte na www.fiziz.si

Naro~ila sprejemamo na tel. št.: 031/807-784

V sodelovanju s podjetjem DIOMED

iz Kranja vsak ponedeljek od 16. do 20. ure

poteka RA^UNALNIŠKA DIAGNOSTIKA.

Vro~i vulkanski kamni in topla olja vas

popeljejo v svet sprostitve in krepitve zdravja.

Vsak mesec posebna ponudba!

Oktober - RITUAL RAJAWATU

Naro~ila za ra~unalniško

diagnostiko: 040/606-260

GIBLJIVE HIDRAVLI^NE CEVI

S PRIKLJU^KI

STRU@ENJE

REZKANJE

IZDELAVA CILINDROV

PO NARO^ILU

INDUSTRIJSKE CEVI

VISOKOTEMPERATURNE INOX

CEVI za izpu{ne sisteme

Cesta talcev 36

4220 [kofja Loka

Tel.: 04/515 60 30

Fax: 04/515 60 31

GSM: 040/821 756

Se va{ pes praska, grize, mu izpada dlaka?

TRGOVINE ZA MALE @IVALI

[k. Loka, Spodnji trg 26, tel.: 04/51-20-838

Kranj, Stra`i{~e, Delavska c. 30, tel.: 04/23-15-800

E-mail: info aro.si ali narocila aro.si

Vzrok je v napa~ni prehrani!

Pri nas lahko izbirate kar med dvanajstimi

kvalitetnimi hranami

Velika izbira sredstev proti zajedalcem

Proizvodnja akvarijev, aqua terarijev, terarijev ...

MESE^NO NAJMANJ

4 HRANE V AKCIJI!!

K

U

P

O

N

Z

A

-

10

%

Spletna trgovina: www.aro.si

Aro d.o.o.

6 7

Oktober 2009

Srebrno priznanje za socialno deloŠkofjeločanka Zorica Škorc je letos poleti prejela srebrno priznanje občine Škofja Loka za dolgoletno predano in

nesebično delo na področju socialnega varstva, še posebej na področju dela z otroci in mladostniki.

Zorica Škorc je leta 1983 diplomira-la na Visoki šoli za socialno delo in sprva delala v gospodarstvu, leta 1998 pa je začela z delom na po-dročju socialnega varstva. Začela je na Centru za pomoč žrtvam ka-znivih dejanj, kjer je kot strokovna voditeljica vodila program  psiho-socialne pomoči žrtvam kaznivih dejanj in opravljala delo s težje zaposljivimi osebami na Gorenj-skem. Leta 2002 se je zaposlila kot strokovna delavka pri Združenju proti spolnemu zlorabljanju, leto kasneje pa pričela z delom v Cen-tru za zdravljenje bolezni otrok v Šentvidu pri Stični, kjer je vpeljala mesto socialne službe na področju zdravstva. Potem je dve leti delo-vala v Združenju proti spolnemu zlorabljanju pri Katji Bašič, ki je pokrivalo celotno Slovenijo, od leta 2004 pa vodi krizni center za

mlade Kresnička v Lescah v okvi-ru gorenjske regije, ki spada pod Center za socialno delo Radovlji-ca. Zorica Škorc vodi interventno socialno službo na področju Go-renjske, je članica aktiva delavcev kriznih centrov v Republiki Slove-niji in članica aktiva za obravnavo nasilja na Gorenjskem. Za svoje aktivno delo v stroki socialnega dela je leta 2008 prejela priznanje ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, za dosežke na posameznih področjih dela.

Srebrno priznanjeZa občinsko priznanje sta jo pre-dlagali članica krajevne skupnosti Trata Milena Marn in stranka Glas žensk Slovenije, kateri pripada. »Bila sem zelo presenečena, pre-dlogov za priznanje nisem pričako-vala,« pravi Zorica Škorc. »Ko sem

lani prejela priznanje ministrstva za delo, družino in socialne zadeve za svoje delo, sem mislila, da je to vrhunec mojega strokovnega dela. Nagrade sem bila zelo vesela, saj v moji stroki veliko pomeni. Občin-

ska nagrada pa predstavlja osebno priznanje socialnemu delu. Poleg tega, da sem bila osebno presene-čena, vidim, da lokalna skupnost meni, da je socialno delo nekaj, kar zelo potrebujemo, nekaj, kar je namenjeno ljudem. Hkrati je to spodbuda mojim kolegom in kolegicam za nadaljnje delo,« do-daja občinska nagrajenka. Čeprav Zorica Škorc naslednje leto odhaja v pokoj, bo ostala zelo aktivna na področju socialnega dela in supervizije v socialnem varstvu ter bo pomagala svojim sode-lavcem pri dobrem in korektnem opravljanju dela.

Občinska nagrajenka na koncu poziva vse, ki opazijo, da se dogaja nasilje, naj to povejo naglas in pri-javijo pristojnim službam policiji ali centru za socialno delo.

Monika Strel

Občinska nagrajenka Zorica Škorc

Panoramsko dvigalo na Nami

Veleblagovnica Nama Škofja Loka je konec avgusta pri-stopila k prenovi objekta. Ta bo vključevala tudi posta-vitev panoramskega dvigala.

Letos je škofjeloška Nama praznovala že 41. rojstni dan. Spričo tega in tudi zato, ker so tako narekovale potrebe, so konec avgusta pristopili k njeni prenovi, ki je deloma vsebinska, zajema pa tudi gradbene posege. Tako so v prvem nadstropju poskrbeli za večjo preglednost asortimana, ki so ga nekoliko povečali in dodali nove blagovne znamke. Na podlagi analize povpraševanja se bodo lotili prenove pritličja, kjer se nahaja samopostrežna trgovina.

»V drugem nadstropju prenavljamo tudi restavracijo. Še najbolj pa smo veseli izgradnje panoramskega dvigala, ki bo omogočal dostop do prvega nadstropja in restavracije. Sedaj namreč dostop za invalide, starejše občane in starše z otroškimi vozički ni ravno prijazen, zato smo že dlje časa iskali primer-no rešitev. Panoramsko dvigalo in terasa bosta ponujala lep pogled na Loški grad, zato v dvigalu vidim pridobitev za celotno Škofjo Loko,« je povedala vodja škofjeloške po-slovalnice Branka Jerala.

Restavracija in panoramsko dvi-galo, ki se bo nahajalo na desnem robu Name, ki gleda proti avtobusni postaji, naj bi začela obratovati v sredini oktobra.

Klavdija Škrbo Karabegović

Panoramsko dvigalose bo nahajalo

na desnem robu Name.

Zapore na odseku Hosta–Puštal

Država in občina Škofja Loka sta septembra zaradi strme brežine na cesti Hosta–Puštal pristopili k izgra-dnji kamnite oporne konstrukcije. Zaradi gradbenih del bo promet delno oviran, oktobra pa bodo tudi občasne 30-minutne popolne zapore ceste.

»Kamniti oporni zid bo predstavljal alternativno rešitev globokemu vkopu v obstoječi gozdni teren z namenom, da bi se ohranilo naravno stanje. Teren na območju obravnavanega objekta je namreč precej strm, na koncih projektirane kamnite zložbe pa strmina postopoma upada,« je pojasnila Zdenka Lukančič z občine Škofja Loka.

Objekt skupne dolžine 85 metrov bo stopničaste izvedbe. Gradnja je predvidena v posameznih kampadah z izkopom dolžine petih metrov, kar preprečuje nevarnost splazitve zalednega materiala. Gradnjo samega zidu so pričeli z betoniranjem temelja direktno na teren, nato pa se bo sprotno izvajala gradnja zidu z vložki kamenja in drenažnega betona v zaledju ter postavitev barbakan. Zaključek investicije je predviden do zaključka letošnjega leta, njena vrednost pa znaša približno 125 tisoč evrov.

Kot smo že rekli, bodo v tem času veljale delne in občasne po-polne (30-minutne) zapore prometa. Promet bo urejen z odstopom prednosti ali s semaforjem. K. Š. K.

Krvodajalska akcijaRdeči križ vabi na krvodajalsko akcijo, ki bo 26. in 27. oktobra v Škofji Loki, 26. oktobra pa tudi v Žireh. Akcija bo potekala od 7. do 13. ure.

Vabljeni!

8

8

Oktober 2009

Družbena odgovornost je tek na dolge progeDružbena odgovornost podjetij – vpetost v lokalno okolje je bil naslov druge mednarodne konference, ki je potekala

v okviru projekta Majhna evropska mesta – živa, kreativna in inovativna mesta za življenje in delo, s katerim jeobčina Škofja Loka uspešno kandidirala v sklopu programa Evropa za državljane 2007–2013.

Štiridnevna konferenca je potekala od 8. do 11. septembra.

Omenjeni projekt vključuje tri konference in združuje ljudi iz lo-kalnih skupnosti, iz različnih delov Evrope, ki si delijo in izmenjujejo izkušnje prek plenarnih preda-vanj, delavnic in prenosom dobrih praks. Junija je bila tako uspešno zaključena prva mednarodna kon-ferenca z naslovom Management naravne in kulturne dediščine, maja prihodnje leto pa bo organizirana konferenca Mesto za mlade – mladi za mesto.

Druga mednarodna konferen-ca je bila torej namenjena družbe-ni odgovornosti, ki jo marsikatero podjetje v času gospodarske in finančne krize prezre oziroma mu ta predstavlja zgolj nepotreben strošek. Pri tem pozabljajo, kot je bilo na sami konferenci večkrat poudarjeno, da je družbena od-govornost tek na dolge proge in da nenazadnje podjetjem prinaša tudi koristi.

Na otvoritvi konference je mag. Andreja R. Megušar, pro-gramska voditeljica konference, med drugim povedala: »Druž-beno odgovorno podjetje pove-čuje vrednost za delničarje, če uporabi ustvarjalne spodbude za dobro počutje zaposlenih, če dobro pozna kupce in se trudi izpolnjevati njihove potrebe, če ima odgovoren odnos do oko-lja in če ima v skupnosti sloves dobrega soseda. Njegova prva odgovornost so seveda gospo-darski rezultati, brez tega temelja podjetje ne more biti dober delo-dajalec, dober državljan in dober

sosed.« Škofjeloški župan Igor Draksler se je na slavnostnem odprtju konference zahvalil vsem sodelujočim, še posebno pod-jetjem, ki so s sodelovanjem na konferenci pokazala, kot je dejal sam, da so dvakratno družbeno odgovorna. Udeležence je poz-dravila tudi občinska svetnica in predsednica komisije za medna-rodno sodelovanje in pobratenja Lidija Goljat Prelogar.

Plenarni del konferenceNa plenarnem delu konference je na začetku nekaj besed pove-dal predsednik Kluba direktor-jev občin Škofja Loka, Gorenja vas-Poljane, Železniki in Žiri ter predsednik uprave podjetja Sibo G. Boštjan Šifrar. Dejal je, da se podjetja na eni strani srečujejo z zahtevami lokalnega okolja, na drugi strani pa z dogajanji na svetovnih trgih. »Želim si, da bi gospodarstva članic EU in tudi tistih držav, ki se bodo EU (upam, da kmalu) priključile, čim hitre-je prišla iz sedanje krize. Tudi o družbeni odgovornosti podjetij bo prijetneje govoriti takrat, ko ne bo več treba zmanjševati ali celo ustavljati investicij,« je dodal Šifrar.

Tudi župan Draksler se je dota-knil vprašanja globalne krize: »Iz vsesplošne družbeno-ekonomske, a tudi moralne krize je mogoča ena sama pot. Utemeljena na načelih trajnostnega sonaravnega razvo-ja, ki temelji na uravnoteženosti vseh treh razvojnih komponent: ekonomske, socialne in okoljske.

Kapital se mora samoomejiti, saj nas je prav radikalno zasledova-nje zgolj osebnega kapitalskega interesa pahnilo na dno krize. Drži, podjetja, če hočejo preživeti na dolgi rok, sploh ne smejo in ne mo-rejo biti družbeno neodgovorna!«

Sledilo je predavanje Nataše Šip s predstavništva Evropske ko-misije v Sloveniji, ki je povedala, da zakonodaje na tem področju ni, in poudarila: »Družbena odgo-vornost ni v nasprotju z dobičkom, ampak, nasprotno, lahko konku-renčnost celo spodbudi, zato močno zagovarjamo prostovoljni pristop namesto reguliranega.« Izvršna direktorica za zakonodajo in politike pri Gospodarski zbor-nici Slovenije Alenka Avberšek je svoje predavanje naslovila Ustvarjalnost znanja – vzajemna družbena odgovornost podjetij in regij za trajnostni razvoj.

»Družbena odgovornost je tek na dolge proge, kajti na kratki rok je to bolj strošek,« je povedala Anita Hrast z Inštituta za razvoj družbene odgovornosti. Izvršna direktorica Združenja Manager

Sonja Šmuc je dodala: »Če podje-tje ne ustvarja profita, ni družbeno odgovorno. Po drugi strani pa ni nujno, da je dobičkonosno pod-jetje tudi družbeno odgovorno.«

Sledila je predstavitev sloven-ske nagrade za družbeno odgo-vornost horus, nato pa je direktor Razvojne agencije Sora Rok Ši-menc predstavil rezultate ankete o družbeni odgovornosti lokalnih podjetij, ki je pokazala velik interes podjetij za družbeno odgovor-no ravnanje. Nato je o vpetosti Območne obrtno-podjetniške zbornice Škofja Loka v lokalno okolje in družbeni odgovorno-sti spregovoril njen predsednik Milan Hafner. Alenka Jakomin iz Consensusa je spregovorila o komunikacijskem vidiku kot enem od vidikov znotraj celotnega pro-cesa družbeno odgovornega na-črtovanja in delovanja. Sledila je še predstavitev primerov dobrih praks podjetij škofjeloškega ob-močja in partnerskih mest.

Ogled sejma in podjetijTretji dan so si udeleženci konfe-rence ogledali 42. mednarodni obrtni sejem v Celju, za predsta-vitev sejma in Obrtno-podjetni-ške zbornice Slovenije (OZS) pa je poskrbel pomočnik generalnega sekretarja OZS Dušan Krajnik. Zadnji dan je bil namenjen ogledu podjetij, ki so uspešno integrirala družbeno odgovorno ravnanje v poslovanje, in sicer so si udeležen-ci konference ogledali podjetje Sibo G., mesarijo Štajnbirt, Marmor Hotavlje, Lotrič in Domel.

Pri konferenci so aktivno so-delovala tudi naslednja podjetja: Knauf Insulation, Skupina Tehnik, Polycom Škofja Loka in Odeja. Ob-čina kot vodilni partner in orga-nizator projekta je k sodelovanju povabila še Razvojno agencijo Sora, Območno obrtno-podje-tniško zbornico Škofja Loka, Klub direktorjev občin Škofja Loka, Go-renja vas-Poljane, Železniki in Žiri ter Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije.

Klavdija Škrbo Karabegović

Izvršna direktorica Združenja Manager Sonja Šmuc je pripra-vila predavanje z naslovom "So

podjetja sploh lahko družbeno neodgovorna?".

Si želite redne zaposlitve?Zaradi razširitve dejavnosti zaposlimo

tržnika/tržnico oglasnega prostora

Pogoji:• najmanj srednješolska izobrazba,

• šoferski izpit B kategorije,• urejenost, komunikativost,

• samoiniciativnost in sposobnostsamostojnega dela,

• zaželjene izkušnje.

Prijave sprejemamo do 15. oktobra na naslov:Freising d. o. o., Mestni trg 20,

4220 Škofj a Loka, ali na bogataj@freising.si.

Našim revijam in časopisom naklada raste!

10 11

Oktober 2009

Dediščina, inovativnost in ustvarjalnostDneve evropske kulturne dediščine (DEKD) so na Loškem obeležili v času od 26. septembra do 3. oktobra. Vsako leto

dogodke, povezane z DEKD, na nacionalni oziroma regionalni ravni povezuje skupna tema.Letos je bila to »Dediščina, inovativnost in ustvarjalnost«.

Dnevi evropske kulturne dediščine imajo zametke v letu 1984, ko so v Franciji organizirali dneve odprtih vrat in s tem omogočili ogled kulturnih spomenikov, sicer težje dostopnih javnosti. Leto kasneje so pobudo na predlog takratnega francoskega ministra za kulturo sprejele tudi druge evropske države. Leta 1991 je pod okriljem Sveta Evrope in ob podpori Evropske komisije pobuda prerastla v DEKD. Med prvimi državami jih je organizirala tudi Slovenija. Letos je v akciji sodelovalo že 49 držav.

»Dnevi evropske kulturne dedišči-ne so praznovanje nas vseh, ki se zavedamo, da so naši spomeniki, najsi bodo v materialni ali nema-terialni obliki, zapis časa in zapis življenja preteklih stoletij. Vseh nas, ki spoštujemo zgodovino našega naroda in pogumnih po-sameznikov, ki so jo ustvarjali,« je povedala koordinatorica DEKD na Loškem Mateja Hafner Dolenc.

V Sloveniji so DEKD do sedaj posvetili baročnim spomenikom, ljudskemu stavbarstvu, Primožu Trubarju, utrdbeni arhitekturi, zapuščini Jožeta Plečnika, sre-dnjeveškim mestom itd. Letošnjo temo so poimenovali »Dediščina, inovativnost in ustvarjalnost«. Sledi ustvarjalnosti in inovativ-nosti najdemo tako rekoč na vseh področjih človekovega gospodar-skega, družbenega in duhovnega prizadevanja, pri različnih druž-benih skupinah in v konkretnih časovnih obdobjih. Kulturna de-

diščina ima neposredno povezavo s sodobnimi oblikami ustvarjal-nosti in je lahko odličen navdih za prihodnji razvoj.

DEKD v Škofji Loki so letos obeležili s štirimi dogodki. Prvi je bil razstava Oblačilna kultura 16. stoletja v Sokolskem domu, ki so jo pripravili študentje Naravo-slovne tehniške fakultete – Odde-lek za tekstilstvo ter Združenje zgodovinskih mest Slovenije. Razstava je pokazala lepoto in razkošje življenja v naših mestih v obdobju renesanse. V istem času, torej od 26. septembra do 3. oktobra, je prav tako v Sokolskem domu dnevno potekala predsta-vitvena projekcija Škofjeloške-ga pasijona 2009 v režiji Boruta Gartnerja. Nadalje sta Zavod O in Klub škofjeloških študentov pod taktirko režiserja Jakoba Dr-mote pripravila modernizirano verzijo Škofjeloškega pasijona. Kot pika na i vseh prireditev je

ob koncu DEKD potekala slavno-stna otvoritev dvižnega mostu z glasbenim večerom. Za prijetne zvoke z grajskih vrtov je poskrbel ansambel za staro glasbo Capela Carniolla z gosti.

»Ločani s svojim mestom, ki je kulturni spomenik, živimo in smo nanj ponosni. Skupaj se trudimo, da je naše staro mesto mesto do-gajanja, srečevanja, mesto življe-nja, a tudi mesto kulture,« je ob tej priložnosti povedala Mateja Hafner Dolenc.

Klavdija Škrbo Karabegović

HITRA VGRADNJA

[U[TAR ROMAN S.P.[U[TAR ROMAN S.P.

GSM: 041/721 570

Draga 16 a, 4220 [kofja Loka

IZSU[EVANJE:

estrihov

novogradenj

sanacije

vodnih {kod

- kultivatorji z je`i

- valji za njive

- vilice za bale

- travni{ke brane

DESKE ZA RAVNANJE SILA@E,

ZEMLJE, ZA SNEG, ...

KMETIJSKA MEHANIZACIJA

Spodnji Brnik 81, Cerklje, tel.: 04/28-16-100

Igor Stare s.p.

- kultivatorji z je`i

- valji za njive

- vilice za bale

- travni{ke brane

GOTOVINSKI POPUST DOSTAVA STARO ZA NOVO

LASERSKI RAZREZ PLO^EVINE IN CEVI

Obi{~ite na{o stran www.gorenc.si

DESKE ZA RAVNANJE SILA@E,

ZEMLJE, ZA SNEG, ...

10 11

Oktober 2009

Utrinki z ocenjevanja Skupine za lepšo LokoČlani ocenjevalne komisije Skupine za lepšo Loko so se septembra podali na drugi krog ocenjevanja, da izberejo tiste, ki se najbolj trudijo z urejenostjo stavbe in bližnje okolice in jih kot vzor predstavijo tudi širši javnosti. Tokrat smo se

odpravili z njimi in se prepričali, da izbrati najlepše med najlepšimi resnično ne bo lahka naloga.Podelitev priznanj bo potekala 22. oktobra v Sokolskem domu.

Skupina za lepšo Loko si že osmo leto zapored prizadeva za vse lepšo ureditev mesta in okolice. Člani skupine se zavedajo, da sami ne zmorejo prav veliko, zato oce-njevalna komisija v sklopu svo-jega dela vsako leto izbere tiste, ki se najbolj trudijo z urejenostjo stavbe in bližnje okolice. Ocenje-vanje vsako leto poteka v dveh ocenjevalnih krogih. »Letos smo prvi ocenjevalni krog imeli junija, sedaj pa si bomo ogledali tiste objekte, ki so že v prvem krogu

izstopali. Zanima nas, ali so ure-jenost in ocvetličenost ohranili v teku cele sezone. Nato bomo ob vtisih in fotografijah izbrali najlep-še med najlepšimi, vendar moram poudariti, da je naloga iz leta v leto težja, predvsem v kategoriji stanovanjskih hiš v Škofji Loki,« je povedala predsednica Skupine za lepšo Loko Andreja Križnar.Da odločitev ne bo lahka, smo se prepričali tudi sami. Vsak ocenjeva-ni objekt je imel neko posebnost, bodisi razkošnost raznolikih rastlin

bodisi, ravno nasprotno, skromno preprostost, ki se je odlično vpela v okolje. Komisija je opazila vsak majhen detajl in pri priči ugotovi-la, koliko truda je bilo vloženega predvsem v poletnih mesecih, da so rože sveže, bujne in negovane. Ocenjevali so celoto, dostop, ureje-nost, košnjo, negovanje, dvorišče, izvirnost, cvetlične detajle itd. Še posebno so se navduševali nad nageljni, saj želijo, da se tradicija teh rož vrne na okenske police slovenskih hiš.

Tudi na Loškem obeležili dneve turizmaLokalna turistična organizacija (LTO) Blegoš je že osmo leto zapored ob svetovnem dnevu turizma,

27. septembra, organizirala dneve turizma na Loškem. Raznoliko dogajanje se je odvijalo ves teden,in sicer od 26. septembra do 3. oktobra na območju Škofje Loke ter Selške in Poljanske doline.

»Namen dogajanja je domačinom in obiskovalcem iz drugih krajev predstaviti turistično ponudbo škofjeloškega območja, novosti ter raznoliko dogajanje v krajih, kjer se hribi igrajo z dolinami,« je povedala Andreja Križnar iz LTO Blegoš. Številni turistični delavci in drugi so poskrbeli za raznoli-ke dogodke in prireditve ter po-srečeno povezovanje turistično obarvane vsebine s prostorom.

Tako je bilo v okviru osmih dni turizma na Loškem organizirano

brezplačno in strokovno vodenje po Rupnikovi liniji, ki je zaradi veli-kega zanimanja potekalo kar dva dni zaporedoma. V Železnikih si je bilo moč brezplačno ogledati fuži-narsko-kovaško pot, ljubitelji lepe pesmi so prisluhnili Grudnovim šmiklam v Sokolskem domu, drugi so si ogledali podelitev priznanj Groharjeve slikarske kolonije, ne-kateri so se iz Hotavelj z gorskimi kolesi odpravili na Blegoš itd. Ob zaključku turistično obarvanih dni je potekala slavnostna otvoritev

dvižnega mostu na Loškem gradu pod organizacijsko taktirko občine Škofja Loka. V mogočnem ambi-entu Loškega gradu je potekalo predavanje mag. Olge Paulič o simboliki vrtnic v likovni ume-tnosti, predstavljene pa so bile tudi nagrajene grafike slikarja in grafika Berka.

Za konec so organizirali roko-delsko in živilsko tržnico, brezplač-no vodenje po Škofji Loki in ogled stalnih zbirk Loškega muzeja ter razstave Poslikane skrinje na Lo-

škem in Škoparjeve hiše po enotni ceni enega evra. V Sokolskem domu je potekala predstavitvena projekcija Škofjeloškega pasijona 2009 v režiji Boruta Gartnerja, od-vijale so se muzejske in kiparske ustvarjalne delavnice, različne razstave in skeči, najmlajši so si lahko ogledali otroško obarvan program s klovneso Evo Škofič Maurer, program pa so popestrili tudi učenci folklornih skupin OŠ Škofja Loka – Mesto in OŠ Ivana Groharja. K. Š. K.

Nekateri so žal v drugem krogu nekoliko popustili, nekateri pa so nam kljub pričakovanju znova vzeli sapo s svojo urejenostjo in bujno-stjo zdravih rastlin. Ogromno časa in ljubezni je treba vložiti, da je zunanjost in okolica urejena na tak način, zato zagotovo velja pohvala vsem, ki so se našli v ožjem izboru. Mi smo uživali, ko smo se pridružili komisiji pri ocenjevanju, težji del naloge, torej izbrati najboljše, pa prepuščamo njim. Kot smo že rekli, naloga ne bo lahka. K. Š. K.

Ocvetličen steber na eniizmed kmetij Pri kategoriji stanovanjskih hiš bo odločitev najtežja.

Usklajenost barv na okenski polici. Preprosto odlično.

12 13

Oktober 2009

IZOBRAŽEVANJA NA RAZVOJNI AGENCIJI SORAVse, ki potrebujete dober marketinški nasvet, vabimo na dvo-dnevno delavnico z naslovom »Pravi marketing vam pripelje kupca, nepravi pa glavobol«. Delavnica bo potekala v petek, 16. 10. 2009, od 15.00 do 18.30 ure ter v soboto, 17. 10. 2009, od 9.00 do 12.30 ure.

Tiste, ki želite ohraniti dolgoročne in poštene poslovne ter osebne odnose s svojimi kupci, dobavitelji, podrejenimi in sodelavci, pa vabimo, da se nam pridružite na delavnici z naslovom Poslovna pogajanja, ki bo potekala v torek, 3. 11. 2009, od 13.00 do 16.15 ure.

SVETOVANJE OB USTANAVLJANJU PODJETJA Če razmišljate, da bi stopili v samostojne podjetniške vode, lahko veliko koristnih informacij pridobite preko podjetniškega foruma na spletnih straneh Razvojne agencije Sora (www.ra-sora.si), seveda pa nas za nasvet lahko pokličete po telefonu ali se oglasite v naših prostorih, kjer vam bomo z veseljem brezplačno pomagali z nasvetom in samo registracijo (s. p. ali d. o. o.).

POSLOVNA DARILA S ŠKOFJELOŠKEGAPoslovno darilo poudari poslovno sodelovanje ter identiteto območja, s katerega izhaja. Z izbiro poslovnega darila v okviru blagovne znamke Dedek Jaka in Babica Jerca – Naravni izdelki iz škofjeloških hribov

lahko tudi vi prispevate k ohranjanju dediščine škofjeloškega podeželja ter značilnih znanj, ki ustvarjajo kvalitetne produkte.V ponudbi poslovnih daril so: pekovski izdelki iz krušne peči, jušni rezanci, marmelade, suho sadje in domače alkoholne pijače, med in dražgoški kruhki, poltrdi sir, zeliščni čaji, ročno klekljana čipka in aplikacije s čipko ter ročno izdelani izdelki iz volne in lesa.

Izdelke si lahko ogledate na spletni strani http://babicadedek.ra-sora.si/, lahko pa vam pošljemo tudi katalog poslovnih daril.

Dodatne informacije in prijave:Razvojna agencija Sora

Spodnji trg 24220 Škofja Loka

Tel. št.: 04/50-60-220Spletne strani: www.ra-sora.si

Objavo in pripravo oglasa v okviru projekta Sofinanciranje izvajanja celovitih podpornih storitev v okviru vstopnih točk VEM na lokalnem nivoju v letu 2008 in v letu 2009 št. P. P. 35/2008 sofinancira Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije.

ELEKTROIN[TALATERSTVO

Jamnik Silvo s.p.

Hafnerjevo naselje 29, 4220 [kofja Loka, E-mail: elektro.jamnik gmail.com

GSM: 041/646-246, , tel.: 04/51-36-233, faks: 04/51-52-530031/646-246

@

ELEKTROIN[TALACIJE

novogradnje in adaptacije

stanovanjski in poslovni prostori

STRELOVODI

RA^UNALNI[KE MRE@E

monta`a, priklop, meritve

RA^UNALNI[KI SERVIS

NA VA[EM DOMU

12 13

Oktober 2009

Posadili lipoNa OŠ Ivana Groharja, ki je vključena v projekt Ekošola kot način življenja in je tudi lastnica ekozastave, so ob

mednarodnem dnevu miru, 21. septembra, na svojem dvorišču posadili lipo. To je njihov prispevekh kampanji UNEP, ki si je zastavila za cilj, da do leta 2017 vrne Zemlji sto milijonov dreves.

Oktober – mesec požarne varnostiOktobra bo Gasilska zveza Škofja Loka organizirala številne dejavnosti, posvečene osveščanju in požarni varnosti.

Ob tej priložnosti smo se pogovarjali s poveljnikom Gasilske zveze Škofja Loka, Metodom Jamnikom.

Požarna varnost je dejavnost, ki se oktobra izvaja v vseh gasilskih zvezah in gasilskih domovih v Sloveniji. Temelji na preventivi (kako preprečiti nevarnost požara) ter občane uči o pravilni uporabi gasilskih aparatov in pravilnem postopanju v primeru nevarnosti. V ta namen po vseh slovenskih občinah potekajo številne akcije, ki skušajo povečati stopnjo požar-ne varnosti med ljudmi. »Najpo-gostejši vzrok požarov pri nas in po vsej Sloveniji je malomarnost. Največ požarov se prične v kuhinji za štedilnikom, posebej nevarni so neurejeni kurilni prostori, veliko-krat prihaja do nepravilnega odla-ganja vročega pepela in podobnih odpadkov, nepravilnega hranjenja vnetljivih snovi, vzrok požara pa je velikokrat slabo urejena varnost kmetijskih objektov. Pri Gasilski zvezi Škofja Loka opažamo, da ljudje velikokrat pravilno ravna-jo v primeru požara, vendar ne znajo uporabljati domačih gasilnih

aparatov, gasilnikov,« je povedal poveljnik Gasilske zveze Škofja Loka, Metod Jamnik.

Oktobrske akcijeV oktobru bodo za povečanje po-žarne varnosti na Škofjeloškem potekale številne akcije, ki jih bodo izvajala prostovoljna gasilska društva iz občin Škofja Loka, Žiri, Gorenja vas-Poljane in Železniki. Organizirali bodo srečanje vetera-nov GZ Škofja Loka, pohod mladi-ne na Sveti Mohor v Selški dolini, predstavitev programa na Radiu Sora, obešanje reklamnih transpa-rentov, razdelitev preventivnih letakov na temo požarne varnosti v domu ostarelih, kviz za mladino in številne predstavitve gasilske dejavnosti v vrtcih, osnovnih šolah in občinah. Poleg naštetega lahko občani oktobra v gasilske domove prinesejo gasilnike, saj bo tam po-tekal pregled in prodaja aparatov s popustom. Gasilci bodo svojo dejavnost predstavili tudi med

Poveljnik Gasilske zveze Škofja Loka, Metod Jamnik

tednom vseživljenjskega učenja, ko bodo z akcijo Lonček kuhaj uprizorili enega najpogostejših vzrokov za požar – ta se zgodi na štedilniku v kuhinji. Za vse obisko-valce bodo uprizorili tudi pravilno gašenje z gasilnikom.

Gasilska zveza Škofja Loka danes šteje 5052 članov, ki delu-jejo v 29 prostovoljnih gasilskih društvih. Med njimi je več kot peti-na mlajših od 18 let, kar zagotavlja ohranjanje tradicije prostovoljnih gasilskih društev na Škofjeloškem. »Glede na število intervencij, ki se pojavljajo v zadnjih letih, opažamo rast tehničnih intervencij oziroma akcij pri prometnih nesrečah, v glavnem pa se ukvarjamo z manjši požari. V Gasilski zvezi Škofja Loka smo še posebej ponosni na to, da je prostovoljno gasilstvo na Škofjeloškem tako razširjeno, da nas uvršča med največje gasilske zveze v Sloveniji,« je dodal Metod Jamnik.

Monika Strel

O B V E S T I L O Občina Škofja Loka organizira jesenski odvoz biološko razgradljivih odpadkov v soboto, 24. oktobra 2009, od 8. do 13. ure.

Občane pozivamo, naj obrezovanje dreves in grmičevja izvajajo že v dneh pred odvozom in v soboto biološke odpadke samo oddajo na zbirna mesta, določena že v preteklih letih. Sprememba zbirnega mesta je v Podlubniku II, kjer se biološki odpadki odlagajo na nek-danjo avtobusno postajo lokalnega avtobusa in ne k zabojnikom za ločeno zbiranje odpadkov.

Hkrati pozivamo vse, ki imajo ob javnih poteh in cestah posajena drevesa, da obrežejo veje zaradi lažjega izvajanja zimske službe in službe pobiranja komunalnih odpadkov.

Za vse dodatne informacije lahko občanke in občani pokličejo na občino na tel. št.: 51-12-354.

»Danes, ta trenutek, posvečamo vso svojo pozornost okolju in miru. To prav posebno nalogo si delimo s številnimi šolami z vsega sveta. Danes sadimo drevesa skupaj s prijatelji s severa, z juga, z vzhoda in z zahoda. Prva drevesa so že posadili v Oceaniji, zatem pa jih bomo, sledeč Soncu, posadili še v Aziji, Evropi in Afriki. Zadnja drevesa bodo posadili v Severni in Južni Ameriki. Otroci iz tisočih šol iz približno 150 držav sadijo drevesa z nami,« so povedali učenci.

Ob tej priložnosti so zaigrali igrico Kapljice življenja, ki govori o tem, kako živali skupaj s človekom združijo moči in poskrbijo za ozelenitev našega planeta. Tik pred posaditvijo lipe so se spomnili na njeno posebno vlogo v preteklosti slovenstva, ko je bila središče vaškega življenja. Zapeli so še pesem Lipa zelenela je, nato pa posadili lipo in srečanje končali z željo, naj lipa raste, cveti in se razvija, da jo bo lahko gledalo in občudovalo mnogo generacij mladih. K. Š. K.

Učenci OŠ Ivana Groharja so ob mednarodnem dnevu miru na svojem dvorišču posadili lipo.

14 15

Oktober 2009

Sodobni Pasijon – verzija 2.0V Škofji Loki se je septembra poleg tradicionalnega odvil še en pasijon, Pasijon – verzija 2.0, torej modernizirana ver-zija Škofjeloškega pasijona. »Moj namen ni bil provokacija ali antipasijon, temveč interpretacija, kako bi bil pasijon

videti tukaj in zdaj,« je povedal avtor besedila in režiser večmedijskega projekta Jakob Drmota.

S pomočjo umetniških zvrsti, torej s pomočjo gledališča, filma, sodobnega plesa, umetniških inštalacij, slikarstva, elektronske glasbe in internetne umetnosti, so umetniki predstavili modernizira-no verzijo Škofjeloškega pasijona. »Ker se zavedamo, da je originalni dramski tekst versko obarvan, v nobenem primeru nismo želeli s svojo interpretacijo spodbujati k verski nestrpnosti. Ker pa kljub vsemu gre za dramsko in ne versko besedilo, smo si na osnovi sloven-ske ustave vzeli pravico za umetni-ško interpretacijo. Prav tako sem želel, da pasijon ne roma mimo gledalca, ampak da gledalec roma

skozi pasijon,« je pojasnil Drmota.Pasijon – verzija 2.0 se je odvijal

13 dni na različnih lokacijah sre-dnjeveškega mesta in je zajemal pet elementov. Prvi je bila razstava na Mestnem trgu, ki je v sliki na dvanajstih panojih povezovala dva teksta, torej originalnega in sodobnega. Avtorica razstave je bila Nataša Benedik. Ker je števil-ka 13 vseskozi stalnica projekta, je v okvir razstave sodil tudi trinajsti del, virtualni del, imenovan Bohkov kot, ki bi mu lahko rekli tudi Klanjaj se. Zaradi izrednega zanimanja bo ta del razstave v prostorih Multi-medijskega centra Pulsar na ogled še do srede oktobra.

Drugi element je predstavljala pogrnitev črno-rdeče preproge na poti na grad, tretji del pa virtu-alne instalacije na grajskem vrtu. Vse skupaj je bilo nekakšno po-vabilo na dva osrednja dogodka, predstavo, ki je mešanica filma, ki je mešanica filma, gledališča in sodobnega plesa. Predstava je potekala v atriju Škofjeloškega gradu, plesni spektakel »ange-lov«, katere so obiskovalci morali gledati navzgor in ne naravnost, kar je nastopu dalo še poseben pečat, pa smo si prav tako dva dni, takoj po zaključku predstave lahko ogledali na grajskem vrtu. Za ple-sni dogodek je poskrbela skupina

XS plesnega društva Qulenium iz Kranja, sicer pa je pri celotnem projektu sodelovalo približno 50 mladih prostovoljcev, od katerih se jih je 20 preizkusilo v igranju.

»Iz originalne zgodbe sem si sposodil osebe, ki imajo podobne nazore in motive tudi v sodob-nosti. Tako Jezus predstavlja luč sveta, je mislec, aktivist v sodob-nem pomenu. Je heker in si želi bo-riti proti nadzoru države oziroma sodobni demokraciji, ki zbira čim več podatkov o posamezniku in vdira v njegov zasebni prostor. He-kerji na koncu premagajo državo in njen nadzor ter podpišejo virtual-ne pravice človeka in državljana,« je bistvo zgodbe povzel Drmota, ki je sicer študent sociologije in zgodovine. V sodobni različici pa-sijona tako apostoli predstavljajo hekerje, ki vdrejo v vladni sistem. Juda tudi tokrat izdaja, Herod in Pilat sta šefa obveščevalne službe, farizej pa tajkun, ki ima nadzor nad informacijskim sistemom.

Omenjeni multimedijski projekt je potekal pod okriljem Zavoda O, podprla sta ga tudi Klub škofjeloških študentov in škofjeloška občina, hkrati pa je projekt potekal pod okriljem dne-vov evropske kulturne dediščine.

Klavdija Škrbo Karabegović

Z majhnimi koraki v veliki svetVrtec Škofja Loka je že četrto leto zapored sodeloval pri projektu Z igro do prvih turističnih korakov. Gre za

nacionalni projekt, ki poteka pod okriljem Turistične zveze Slovenije in Skupnosti vrtcev Slovenije.Obsežno in dragoceno gradivo o tem, kako so odkrivali in spoznavali ožjo in širšo okolico, so postavili

na ogled na razstavi, ki je bila v prostorih enote Najdihojca od 22. do 25. septembra.

S pomočjo projekta so mali turisti preko igre in čustev spoznavali okolje, tradicijo, gostoljubnost … »Na ta način želimo otroke vzgajati k domoljubni državljan-ski drži,« je povedala ravnateljica Vrtca Škofja Loka Janja Bogataj. V oddelkih, ki so sodelovali, so si sami zadali temo in se dogovorili, kaj bodo raziskovali. Raziskovali, doživljali, odkrivali in spoznavali so s pomočjo različnih gostov, babic in dedkov, z neposrednim

ogledom itd. O omenjeni temi so se veliko pogovarjali tako v vrtcu kot doma s starši.

»V oddelkih so nastala resnič-no obsežna in dragocena gradiva, ki prikazujejo izvirne načine, kako so otroci odkrivali in spoznavali mesto Škofjo Loko ter domovino Slovenijo. Te izvirne načine, ki so lastni otrokom, smo predstavili na razstavi,« je dodala Bogata-jeva. Otroci so se tako poskusili v fotografiranju, raziskovali so

pripovedke, se odpravili po poteh Kamnitega mostu, po pošti prija-teljevali z otroki iz drugih krajev Slovenije, odkrivali podeželje in preteklost, se odpravili z vlakom iz Škofje Loke na Bled, se z majhnimi koraki odpravili v veliki svet itd.

»Nad projektom Z igro do prvih turističnih korakov so navdušeni tudi starši, ki pri njem radi sode-lujejo, tako s prinašanjem slikov-nega gradiva kot tudi drugače. Opažajo, da so s projektom vsi

veliko pridobili. Nemalokrat so tudi presenečeni, koliko stvari otroci vedo in kaj vse so se na-učili, saj jih v mestu opozarjajo na številne detajle. Iz omenjenih razlogov projekt ocenjujemo za zelo dober in bomo z njim nadaljevali, saj z njim otroci ču-stveno doživljajo naše mesto,« je zaključila ravnateljica.

Klavdija Škrbo Karabegović

Namen predstave ni bil ustvariti antipasijon ali provokacijo, temveč prikazati, kakšen bi bil pasijon v sodobni preobleki.

Pasijon – verzija 2.0 je zajemal pet elementov. Eden

izmed njih je bila razstavana Mestnem trgu.

14 15

Oktober 2009

Regijska kostnica do prvega novembraJulija je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje za gradnjo regijske kostnice.

Objekt bo predvidoma zgrajen do prvega novembra.

Pogodbo za gradnjo regijske ko-stnice na pokopališču Lipica sta podpisala občina Škofja Loka in ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Občina je sle-dnjemu dala stavbno pravico za zemljišča, investicijo v višini približno 78 tisoč evrov pa bo financirala država. Omenjeno ministrstvo bo v prihodnje s ko-stnico tudi upravljalo.

»Po uskladitvi stališč med ob-čino in pristojnim ministrstvom ter na podlagi rezultatov ankete med znanimi svojci žrtev je obči-na sprejela končno odločitev, da se v sklopu prvotno načrtovane kostnice na osrednjem delu po-kopališča uredi tudi grobna jama za prekop nekaterih opuščenih grobov borcev narodnoosvo-bodilnega boja. Splošen trend in izkušnje iz drugih evropskih držav so to usmeritev potrdile, saj se večinoma zmanjšuje število spominskih obeležij, le-ta pa se

nadomestijo z ureditvijo večjih in bolje oskrbovanih spominskih parkov. Naš končni cilj je, da se tudi na škofjeloškem območju uredi kostnica in grobišče v enotnem spominskem parku, za katerega po zakonu skrbi širša družba,« je povedal škofjeloški župan Igor Draksler.

Razdelitev spominskega parka na dva delaPietetni spominski park bo torej razdeljen na dva dela. Na zgornjem oz. severnem delu pokopališča Lipica bo kostnica z ločenimi separeji za po vojni pobite in druge žrtve (ne zgolj iz polpretekle zgodovine) iz celotne gorenjske regije, katerih identite-ta ni znana ali pa njihovi svojci njih hrambo želijo v skupnem grobu. V kostnici naj bi se dalo pokopati 1200 posmrtnih ostankov žrtev.

Dimenzije objekta bodo 130 kvadratnih metrov, s treh stani

bo vkopan v obstoječe pobo-čje, vidna bo le njegova južno-vzhodna fasada. Objekt naj bi vizualno uravnotežil že obstoječe žarne grobove ob vhodnem sto-pnišču na pokopališče. Zunanja ureditev bo ozelenjena z zeleno vegetacijo, urejen bo dostop do kostnice in prostor za prižiganje sveč, notranjost kostnice pa ne bo odprta za javnost.

Na osrednjem oz. spodnjem delu pokopališča nameravajo ure-diti tudi skupno grobno jamo za prekop nekaterih opuščenih gro-bov borcev NOB. »Pričakujemo, da se bodo prekopali vsi tisti grobovi, ki so težje dostopni, neoskrbovani ali pa je njihov pravni status neu-rejen. Z ureditvijo skupne grobne jame bo tako odpravljen problem rednega vzdrževanja večjega šte-vila posamičnih oziroma manjših grobov ter spominskih obeležij, kar je tudi interes borčevske or-ganizacije,« je pojasnil Draksler.

Predvidoma bo v skupni grobni jami pokopanih 15 padlih borcev. Njihova identiteta je večinoma znana, po zagotovilih občine pa so pridobljena tudi soglasja znanih svojcev za njihov prekop.

»Z izgradnjo in ureditvijo spominskega parka želimo pri urejanju grobišč in ravnanju s posmrtnimi ostanki slediti civi-lizacijskim standardom najbolj razvitih družb, tako da omogo-čimo njihov dostojen pokop na urejenem in javno dostopnem mestu – v spominskem parku. S tako izkazano pieteto do umrlih bomo zadostili tudi pravici po osebnem dostojanstvu žrtev, katero imamo zapisano v ustavi Republike Slovenije,« je zaključil Draksler.

Klavdija Škrbo Karabegović

Sveti Andrej 2, 4220 [kofja Loka

tel.: 04/51-55-630, GSM: 040/504-172

www.kuhinje-strusnik.si

MO@NOST DOBAVE BELE TEHNIKE

KUHINJE:

- pulti Ultrapas (vrhunsko okovje

Blum in Grass), Kerrock, Granit

VGRADNE OMARE

LOKALI

PISARNE

OTRO[KE SOBE

OPREMA PODSTRE[NIH

PROSTOROV

KOPALNICE

OSTALA NOTRANJA OPREMA

16 17

Oktober 2009

Klic v sili: 112Vas je kdaj zanimalo, kaj se zgodi, ko pokličete številko 112? V uredništvu smo se odločili, da preverimo, kam se klic

preusmeri in kako se odvija reševalna akcija od začetka do konca. Obiskali smo Upravo Republike Slovenijeza zaščito in reševanje, Regijski center za obveščanje Kranj.

Če potrebujete nujno medicinsko pomoč, pomoč gasilcev, nujno veterinarsko pomoč, pomoč gorskih ali jamarskih reševalcev, drugih reševalnih enot ali policije pokličite klic v sili na številko 112. Klic iz naših krajev sprejme Regij-ski center za obveščanje Kranj, ki pokriva 18 gorenjskih občin (Škofja Loka, Gorenja vas-Polja-ne, Žiri, Železniki, Kranj, Jesenice, Kranjska Gora vse do Bohinjskega kota). Center deluje 24 ur na dan in sedem dni v tednu. Ima osem zaposlenih, ki skrbijo za odziv na številki 112. »Največ klicev, ki jih prejmemo, je namenjenih gasil-cem, nujni medicinski pomoči in

gorskim reševalcem, saj pokriva-mo tudi gorata območja. ˝Težko je določiti vzorec klicev oziroma povedati, kdaj so ti pogostejši in kdaj jih skoraj ni. Ugotovili smo, da vzorca ni, opažamo le, da je več klicev v popoldanskih urah ter ob vikendih in praznikih. Skratka: več nesreč in posledično klicev v sili prejmemo, ko imajo ljudje prosti čas,« je povedal vodja izpostave Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Kranj, Jernej Hudohmet. Službe oziroma sile za zaščito, reševanje in pomoč, s katerimi sodelujejo, so: 125 ga-silskih enot, osem postaj nujne medicinske pomoči, deset po-

Ko kličete na številko 112, povejte:- KDO kliče,- KAJ se je zgodilo,- KJE se je zgodilo,- KDAJ se je zgodilo,- KOLIKO je ponesrečencev,- kakšne so POŠKODBE,- kakšne so OKOLIŠČINE na kraju nesreče,- kakšno POMOČ potrebu-jete.

Primer klica v sili: Bohinj, na poti proti domu Planika si je planinec zlomil nogo.9.28: sprejem klica.Klicatelj pove operaterju, kaj se je zgodilo, kje in koliko je ponesrečencev. 9.28: operater vzpostavi konferenčni klic z gorsko reševalno službo iz Bohinja. Klicatelj gorski reševalni službi pove, kje je natančen kraj nesreče (mikrolokacija). 9.31: po pogovoru gorskih reševalcev s klicateljem GRS kliče Slovensko vojsko za pomoč s helikopterskim reševanjem. 9.36: helikopter Slovenske vojske vzleti z letališča, operater Centra za obveščanje Kranj o nezgodi obvesti Center za ob-veščanje Republike Slovenije in policijo.10.08: pilot helikopterja obvesti Center za reševanje, da je ponesrečenec varno v vozilu.10.08: operater obvesti bolnišnico na Jesenicah, da prihaja helikopter s ponesrečencem. Natančno opiše ponesrečenčeve poškodbe.Primer je izmišljen, saj klicatelja varuje zakon o varovanju podatkov.

staj gorskih reševalcev, reševalni center jamarske reševalne službe, dve postaji podvodne reševalne službe, enota reševalnih psov, regijske enote civilne zaščite in v redkih primerih taborniki, skavti in radioamaterji. Poleg sil za zašči-to, reševanje in pomoč Center za obveščanje sodeluje tudi s policijo, zato za klicatelja ni pomembno, ali kliče številko 112 ali 113.

Enotna številka v EUDo leta 1997 smo v Sloveniji imeli različne telefonske številke za raz-lične reševalne službe. Kasneje je številka 112 postala enotna številka za klic v sili za vse reševalne službe, kar je zlasti za uporabnike veliko bolj preprosto. Že več kot deset let so smernice Evropske komi-sije usmerjene k splošni evropski

Jernej Hudohmet

številki za klic v sili. Tako lahko od decembra 2008 državljani EU kjerkoli v Evropski uniji s klicem na številko za klic v sili 112 vzposta-vijo stik s službami za ukrepanje v sili. Storitev je brezplačna tako za klice s stacionarnih kot mobil-nih telefonov. Enotna številka 112 velja tudi na Hrvaškem. Na Centru za obveščanje Kranj mnogokrat prejmejo tudi lažne prijave. Večina od njih ni opravljena namerno, saj klicatelj mnogokrat misli, da je videl požar, vendar so nekje kurili zavarovan ogenj. Najmanj enkrat letno pa prijavijo zlorabo številke 112. Od prejetega klica do začetka reševanje akcije lahko preteče le nekaj sekund, vse pa je odvisno od klicatelja in v kolikšnem času ta posreduje pravilne informaci-je. »Ko kličete na telefonsko šte-vilko 112, je zelo pomembno, da ostanete umirjeni, da poslušate telefonskega operaterja, kaj vas sprašuje, in mu zbrano odgovar-jate na zastavljena vprašanja,« še opozarja Jernej Hudohmet. M. S.

Vešter 25, [kofja Loka, tel.: 04 / 51 27 220

www.modrival.si

Novo!

Prenovljena trgovina

ob 18-letnici!SPECIALIZIRANA TRGOVINA Z BARVAMI

V naši trgovini so Vam na voljo številni izdelki

priznanih proizvajalcev barv ter ostalega

materiala za obnovo.

Namešamo vam tudi katerokoli

barvo za dom ali avto.

PONUDBA MESECA! po 39,25 EUR. BONDEX MATT FINISH 5 l

(za za{~ito vseh vrst zunanjega lesa) Akcija velja od 1. do 31. 10. 2009

TO^IMO BIOTAN PREMAZE ZA LES.

16 17

Oktober 2009

Na podlagi Pravilnika o sofi nanciranju izobraževanja nadarjenih mladih glasbenikov in mentorjev nadarjenih učencevGlasbene šole Škofj a Loka– Jobstov sklad (Uradni list RS, št. 61/02) Občina Škofj a Loka objavlja

za so� nanciranje izobraževanja nadarjenih mladih glasbenikov – aktivnih članov glasbenih ali plesnih skupin, društev, orkestrov in klubov s sedežem na območju občine Ško� a Loka in mentorjev nadarjenih učencev Glasbene šole Ško� a Loka v letu 2009 – Jobstov sklad.

1. Predmet poziva: iz proračunskih sredstev Občine Škofj a Loka se bo sofi nanciralo izobraževanje (sofi nanciranje šolnin, enkratne dotacije z namenom sofi nanciranja udeležbe na poletnih glasbenih ali plesnih šolah, na tekmovanjih ali javnih nastopih, sofi nanciranje nakupa inštrumenta in podobno) mladih glasbenikov – aktivnih članov glasbenih ali plesnih skupin, društev, orkestrov in klubov s stalnim prebivališčem in sedežem na območju občine Škofj a Loka, in izobraževanje mentorjev nadarjenih učencev Glasbene šole Škofj a Loka (enkratne dotacije mentorjem z namenom sofi nanciranja udeležbe na seminarjih ali poletnih glasbenih šolah pod pogojem, da se jih mentorji udeležujejo skupaj s svojim nadarjenim učencem za potrebe nadarjenega učenca) v letu 2009.

2. Pogoji: na poziv se lahko prijavijo mladi glasbeniki – aktivni člani glasbenih ali plesnih skupin, društev, orkestrov in klubov s stalnim prebivališčem in sedežem na območju občine Škofj a Loka, ki se bodo v letu 2009 udeleževali glasbenih ali plesnih izobraževanj, tekmovanj ali javnih nastopov, oziroma tisti, ki se šolajo v glasbenih ali plesnih vzgojno-izobraževalnih ustanovah, ali tisti, ki bodo kupili glasbilo, in mentorji nadarjenih učencev Glasbene šole Škofj a Loka, ki se bodo do konca leta 2009 skupaj z nadarjenimi učenci in za potrebe nadarjenih učencev udeležili glasbenih izobraževanj.

3. Višina razpoložljivih sredstev: 2.800,00 evrov.4. Oblika in vsebina prijave: prijava na obrazcu »Prijava na javni poziv za

sofi nanciranje izobraževanja nadarjenih mladih glasbenikov – aktivnih članov glasbenih ali plesnih skupin, društev, orkestrov in klubov s stalnim prebivališčem in sedežem na območju občine Škofj a Loka v letu 2009 (za učence)« ali »Prijava na javni poziv za sofi nanciranje izobraževanja mentorjev nadarjenih učencev Glasbene šole Škofj a Loka v letu 2009 (za mentorje)«.

Priloge, zahtevane na obrazcu:- izjava mentorja o kandidatovi nadarjenosti;- potrdilo o izobraževanju z navedbo letnika razreda, v katerega je

kandidat vpisan;- fotokopija o doseženem učnem uspehu pri glasbenem/plesnem

izobraževanju;- ostala dokazila, ki so navedena na obrazcu (npr. višina šolnine, cena

kupljenega glasbila ...). Prijavitelji predložijo (če razpolagajo):

- potrdilo kandidata, da je aktiven član glasbene ali plesne skupine, orkestra, društva, kluba;

- fotokopijo prejete pohvale za vestno in požrtvovalno delo; - fotokopijo potrdila o doseženih rezultatih na tekmovanjih;- potrdilo o javnih nastopih in številu nastopov na občinski, regijski,

državni in mednarodni ravni (potrdilo izda pristojna glasbena, plesna vzgojno-izobraževalna ustanova, upošteva se tudi programski list, vabilo itd. z imenom in priimkom kandidata).

5. Razpisna dokumentacija je na voljo na Občini Škofj a Loka, sprejemna pisarna, I. nadstropje, Mestni trg 15, Škofj a Loka in na spletni strani škofj eloške občine: www.skofj aloka.si, rubrika RAZPISI.

6. Poziv je odprt do petka, 30. oktobra 2009.7. Prijave bodo ovrednotene v skladu z merili Pravilnika o sofi nanciranju

izobraževanja nadarjenih mladih glasbenikov in mentorjev nadarjenih učencev Glasbene šole Škofj a Loka – Jobstov sklad (Uradni list RS, št. 61/02). O prispelih prijavah bo odločala tričlanska komisija po poteku roka za poziv.

8. Kandidati bodo o izidu poziva obveščeni najkasneje v tridesetih dneh od odpiranja vlog s sklepom, ki ga izda župan škofj eloške občine.

9. Prijave pošljite na naslov: Občina Škofj a Loka, Oddelek za družbene dejavnosti, Poljanska cesta 2, 4220 Škofj a Loka, v zaprti kuverti s pripisom »Poziv za Jobstov sklad 2009 – ne odpiraj!«.

10. Dodatne informacije lahko dobite na Občini Škofj a Loka, Oddelek za družbene dejavnosti ali na tel. št.: 04/51-12-329 (Jana Šorn).

ŽupanIgor Draksler

Številka: 611-1/2009Datum: 14. 9. 2009

J A V N I P O Z I V

tel./fax: 04 51 20 160

salon tel.: 04 51 55 677

GSM: 041 941 205

Zminec 23a, 4220 [kofja Loka

E-mail: info tapetnistvo-bokal.si

www.tapetnistvo-bokal.si

Ivan BOKAL s.p.

MOJSTER TAPETNIK IN DEKORATER

Na{ proizvodni program:

izdelava sede`nih garnitur po naro~ilu

izdelava masivnih sede`nih garnitur

popravila sede`nih garnitur

francoske postelje

vzmetnice “BOKAL”

oprema lokalov, hotelov …

tapetni{tvo

BOKAL

tapetni{tvo

BOKAL

Ko udobje sre~a kakovost

18 19

Oktober 2009

OŠ v Zavratcu smo pomagali s knjigami

Letos je na podružnični šoli v Zavratcu stekla zanimiva akcija, s pomo-čjo katere so sosednje osnovne šole pomagale pri zbiranju knjig za knjižnico, ki si je v Zavratcu niso mogli privoščiti. Konec septembra je deset učencev, kolikor jih šolo obiskuje, medse povabilo nekatere od tistih, ki so darovali največ knjig. Srečanje je bilo zelo prijetno in ob igrici o Vidku in njegovi srajčki, v kateri so se še posebej izkazali najmlajši, so bili prisotni ganjeni, saj niso pričakovali tako prijetnega sprejema. Gostitelji so obiskovalcem razkazali še eno pridobitev – novo šolsko opremo, ter, seveda, mini knjižnico, ki jo otroci zelo radi obiskujejo.

Nataša Pintar, učiteljica: »Z akcijo smo zelo zadovoljni. Sedaj imamo približno 2000 knjig, ki ustrezajo naši stopnji branja. Knjige so sodobne in med učenci zelo priljubljene. Otroci so presrečni, nenehno bi sedeli v knjižničarskem kotičku in božali knjige.«

Karmen, nekdanja učenka: »Čeprav sem štirirazrednico v Zavratcu že prerasla, mi sestra velikokrat prinese kakšno knjigo.«

Jakob: »Rad berem o živalih.«Marcel: »Novih knjig sem zelo vesel. Sedaj je super biti v šoli, ker

je tako lepa.«Metka Debeljak, OŠ Poljane: »Učenci in učitelji naše šole smo se

odločili, da pomagamo Zavratcu. Zavedamo se, da knjiga bogati človeka. Vsak učenec je prispeval vsaj po eno knjigo, zbrali smo jih okoli 300.«

Na žirovski osnovni šoli sta zbirali knjige Mojca Miklavčič in Betka Pišlar. Akcija je potekala v okviru projekta Učenec za učenca. Ustanovili so ga leta 2005, ko so zbirali sredstva za izgradnjo šole za sirote v Tibetu.

»Veseli me, da so se naši učenci tako dobro odzvali. Spodbujamo jih k temu, da znajo prisluhniti tistim, ki kar koli potrebujejo. Dobro-delnost je vrlina, za katero se nam zdi prav, da je vtkana tudi v šolsko delo. Skupaj z učenci smo zbrali 200 knjig, veliko je bilo slikanic in knjig z velikimi tiskanimi črkami,« je na slovesnosti poudarila Betka Pišlar.

50 let juda v ŽirehV dvorani TVD Partizan je 11. julija 1959 potekal propagandni nastop Železničarskega težkoatletskega kluba iz Ljubljane in ta datum pomeni začetek juda v Žireh. Na prireditvi so se predstavili tudi nekateri Žirovci, ki so pri tem klubu trenirali: Dane Burnik, Anton Grošelj, Franc Kavčič in Marjan Maček. Prav slednji je bil tisti, ki je Žirovce navdušil za judo.

Anton Mlakar, ki je bil vsa leta aktiven judoist, je povedal: »Na začetku smo se morali znajti, kakor smo vedeli in znali. Treninge smo imeli v gasilskem domu, nismo imeli niti blazin. Prve kimone nam je izdelal krojač Rupert Gantar, Vili Kavčič pa je v Alpini dobil staro cerado, da smo svoje skromno imetje lahko za silo pokrili. V letu dni smo klub registrirali in še isto leto smo nastopili v drugi slovenski ligi. Leta 1965 sta se nam pridružila obetavna tekmovalca Matjaž Žakelj in Milan Jereb. Slednji je pozneje veliko pripomogel k temu, da se je glas žirovskih judoistov ponesel po svetu, saj je za judo navdušil svoja dva sinova, Saša in Andraža, ki danes sodita v slovenski pa tudi evropski vrh tega športa. Naj dodam, da je iz starejše generacije najbolj zablestel Marjan Maček, ki je postal večkratni državni prvak nekdanje Jugoslavije.«

V almanahu so zbrali veliko fotografij, saj so imeli srečo, da je bil eden od judoistov, Niko Mušič (Judo klub Olimpija), vnet fotograf. Z njegovo pomočjo so zabeležili skoraj vse tekme in druge pomemb-nejše dogodke.

Na tekmah je bilo zmeraj veliko gledalcev. Judoisti so bili zelo pri-ljubljeni. Vseeno pa so se kdaj pa kdaj pripetile nevšečnosti.

»Bilo je pozimi leta 1969, ko je bila tekma za slovensko prvenstvo v Ljubljani. Zaradi visokih snežnih zametov avtobusi niso vozili. Matjaž Žakelj in Milan Jereb sta bila takrat v vrhunski formi, saj sta veljala v lahki kategoriji za »kralja«. Kljub močnemu sneženju sta jo peš mahnila proti Trebiji, od koder naj bi, vsaj tako sta slišala, avtobus vseeno odpeljal proti Škofji Loki. Žal sta ga zamudila s in dobra uvrstitev jima je splavala po vodi,« je med smehom pripovedoval Tone, tudi sam mojster juda.

Žirovski judo klub je v svoji zgodovini doživel vzpone in padce. V letih med 1981 in 1985 so se večkrat imeli povsem prazno blagajno. Kljub temu so najboljši judoisti našli čas, da so se posvečali mladim. Milan Jereb in Branko Tušek sta bila sploh zelo delovna. Branko je treniral tudi Tončko Vehar, edino članico kluba, ki je na tekmovanju vse presenetila s prvim mestom med mladinkami. Na mednarodnem tekmovanju za pokal Nagaoka v Ljubljani pa je dosegla odlično tretje mesto.

Ob praznovanju 30. obletnice kluba so Žirovci organizirali slovensko prvenstvo v judu za mladinke, istočasno pa je potekala prijateljska tekma članov Alpine in Olimpije.

V letu 1994 so se zamenjale generacije. Med trenerji sta svoje aktivno mesto našla tudi Tomaž Mlakar in Robert Pečelin. Približno v tem času je postal pionirski državni prvak Milan Herega, enak naslov, le da v kategoriji do 38 kilogramov, pa si je priboril Sašo Jereb.

Sašo skupaj z bratom Andražem v zadnjih letih pobira lovorike tudi na evropskih in svetovnih tekmovanjih.

»Upravičeno lahko rečem, da smo lahko na delo juda kluba v Žireh zelo ponosni in veseli me, da sem del k njegovi uspešnosti prispeval tudi sam. Skupaj z vsemi ostalimi člani, brez katerih kluba pač ne bi bilo,« je dodal Anton Mlakar.

50. obletnico so proslavili v petek, 25. septembra. Ob 17. uri so orga-nizirali prikaz juda v telovadnici OŠ Žiri. V zadnjem in najbolj zanimivem delu se je ekipa Alpine pomerila z ekipo Olimpije iz Ljubljane. Domače barve sta branila tudi slovenska prvaka, Andraž in Sašo Jereb. Ob 19. uri so se preselili v gasilski dom v Žireh, kjer je sledila predstavitev almanaha z naslovom 50 let Judo kluba Alpina Žiri. Podelili so diplome najbolj zaslužnim članom kluba in vsem judoistom drugih klubov, ki so pomagali Žirovcem pri promociji, svetovanju, vplivu na pomembnih velikih tekmovanjih.

Bogata berakulturnih prireditev

Konec septembra so se sestali člani upravnega odbora Delavsko-prosvetnega društva Svoboda Žiri. Pogovarjali so se o prireditvah, s katerimi želijo v novi sezoni zapolniti kulturni koledar. Povedali so, da ponujajo bogat gledališki abonma, kjer bodo zainteresirani lahko videli Gospo ministrico s Sašo Pavček v glavni vlogi, Ivana Godniča v predstavi Noč ali klic v sili, Desa Muck pa bo tudi v Žireh zaigrala v svoji uspešnici Blazno resno o seksu.

Zadnjo soboto v novembru se bo občinstvu predstavil mešani pevski zbor upokojencev Srebrni glas, čas okoli božiča je že tradicio-nalno rezerviran za koncert godbe na pihala Alpina, nadaljevali pa se bodo tudi četrtki, na katerih bodo obiskovalci pobliže spoznali znane Slovence, ki se bodo v pogovorni uri razgovorili o stvareh, kar bo, kot lani, pritegnilo številno poslušalstvo.

Na literarnih večerih se bodo predstavljali domači pisatelji in pesniki. Že v oktobru bodo v Galeriji DPD Svoboda predstavili Marijo Stanonik in njeno knjižno bero. S slikarji, ki bi želeli razstavljati, se še dogovarjajo, ob tej priložnosti pa lahko povemo, da bo novembra na sporedu prvi glasbeni večer, na katerem se bodo predstavili kitarist klasične kitare, slikarka in pesnica s svojim recitalom pesmi. Večer kot tak bo nekaj novega in upajmo, da ga bodo obiskovalci dobro sprejeli.

Lahko rečemo, da bo dogodkov precej in da se bo za vsakega kaj našlo. Želimo si, da bodo tudi pri Žirovcih dobro sprejeti, saj niso sami sebi namen, v kulturni koledar so pač uvrščeni zato, da vzbudijo zani-manje in da se jim prisluhne.

18 19

Žirovske novicepiše: Milena Miklavčič

Oktober 2009

Nekdanje meje,ki združujejo

Tudi letos se člani Turističnega društva Žiri pripravili pohod ob rapal-ski meji. Več kot 200 pohodnikov se je zbralo navsezgodaj v nedeljo, 20. avgusta, in se skupaj odpravilo po poteh skozi vasi in gozdove, kjer so bili nekoč prebivalci vpeti v nasilno urezano rapalsko mejo.

Vlasta Pečelin, ki je pohod vodila, je že na začetku opozorila, da bo pot vodila nekoliko drugače kot po navadi. Skozi stare Žiri so se podali čez Žirk proti Breznici. Pod vasjo so za nekaj trenutkov postali pred glavnim mejnikom številka 39, kjer je sledil krajši kulturni program, utrujene noge pa so se odpočile ob poslušanju trobente. Vodniki so živahne in dobro razpoložene pohodnike vodili po kozjih stezah na Mrzli vrh ter naprej do naslednjega glavnega mejnika številka 38. Na kmetiji Vodičar so za lačne in žejne pripravili domač kruh in čaj. Sledil je spust skozi Jarčjo dolino do Ledin'ce, kjer je bil pri »mežniji« kratek kulturnozgodovinski program. Kuhar Andrej pa je poskrbel za najboljši ješprenj pod soncem.

Marta: »Če je le vreme, se udeležim pohoda. Zelo mi je všeč, ker se družimo, med potjo se zabavamo, tempo pa je ravno pravšnji, da do cilja ne pridemo preveč utrujeni.«

Stane: »Letos sem za pohod pregovoril tudi ženo, tako da imam družbo kar pri roki. Žal mi je, da o rapalski meji ne vem veliko. Takoj ko bom prišel domov, se bom usedel h knjigam. Že dolgo nisem pil tako dobrega čaja, kot je bil tisti na Mrzlem vrhu.«

Jani: »Pot, ki smo jo prehodili v petih urah, običajno zaključim že po dobrih treh urah. A vesela družba odtehta vse, tudi čas. Ne vem, če so bili ostali pohodniki s tem seznanjeni, a na vrhu Mrzle-ga vrha smo se ustavili pod gradbiščem, kjer naj bi nekoč stal nov planinski dom žirovskega planinskega društva. Bolelo me je srce, ko sem videl, kam ga bodo postavili. Mogoče bi tudi o tej nameri kdaj napisali kaj kritičnega?«

Marija: »Prav na smeh mi je šlo, ko sem opazila, kakšen cirkus zganjajo tisti, ki na Mrzlem vrhu snemajo razvpito Kmetijo. Naštela sem več kot deset mladih, ki so stražili prizorišče. Sprašujem se, čemu taka, vsaj zame, povsem nepotrebna varnost.«

Jože: »Nama z ženo se je ta pohod splačal. Med potjo sva nabrala polno vrečko gob, ki jih bova že danes pripravila za večerjo.«

Novi šotori za tabornike

Žirovski taborniki Rodu zelenega Žirka Žiri so v letošnjem letu kupili petnajst novih šotorov, ki jih potrebujejo za svoje aktivnosti, še najbolj pa jim pridejo prav na poletnem taborjenju. Ta akcija jim ne bi uspela brez pomoči nekaterih žirovskih podjetij (Alpina, Vista, M Sora, občina Žiri, Andrej Petkovšek, Mohorič & Co, Pavel Pečelin, Impulse, Samsara, Evita, Pagon Stanislav, Rafi, SI Splet).

Robert Šubic, starešina Rodu zelenega Žirka, je ob tej priložnosti povedal: »Stari šotori so nam služili dolga leta – v Fažani, Rupah, na Idrijci ... Bili so prijazni z nami in nam nudili zavetje. Utrujeni smo se umaknili v svoj mali domek, ob ostri sončni vročini so nas vabili v senco, vanje smo se skrili pred mokroto poletnega dežja ... A zadnja leta smo se pod njimi vedno pogosteje počutili, kot bi prišli z dežja pod kap. Kapljalo je od zgoraj, zamakalo spodaj, platno je bilo zbledelo in pretegnjeno, zadrge so se utrujene vdale bremenu let in stalnemu gor pa dol. Pogoste poletne nevihte na našem lanskem taborjenju so nas prepričevale in prepričale, da se poslovimo od naših starih šotorov in se odpravimo na raziskovanje za novimi, ki bi nam spet nudili varno zavetje ob težjih vremenskih pogojih in ob počitku. Jeseni in pozimi smo tako poslali odposlance na vse strani sveta, da poiščejo najboljše. No ja, to se sedaj počne s prsti po tipkovnici, ekran pa ti pokaže in te odpelje marsikam. Vsem, ki so nam pomagali, da bomo poslej spali na suhem, se od srca zahvaljujemo!«

Kotel TKU3IKA, ŽIRI, d.o.o. v svojo sredino vabi:

- diplomiranega inženirja ali inženirja strojništva- komercialista za prodajo in nabavo

Izbranemu kandidatu nudimo prijetno delovno okolje, zanimivo delo, možnost dodatnega usposabljanja in strokovnega napredovanja.

Več na: www.ika.si

že od 969,00 € + DDV

trovlečni toplovodni kotel na trda goriva

Iščemo več raznašalcev Loškega utripa.Iščemo več raznašalcev Loškega utripa.Iščemo več raznašalcev Loškega utripa.Pokličite nas na : 041/233-350, MihaPokličite nas na : 041/233-350, MihaPokličite nas na : 041/233-350, Miha

20 21

Žirovske novicepiše: Milena Miklavčič

Oktober 2009

Ko smučarski skoki postanejo način življenja

Smučarji skakalci so septembra nastopali v Kranju, na 109-metrski skakalnici. V soboto in nedeljo so skakali za točke pokala Cockta, tekmovalci smučarsko-skakalnega kluba Alpina pa so dosegli naslednje uvrstitve.

V kategoriji mladincev do 18 let je bil najboljši Nace Šinkovec iz Poljan, ki je osvojil peto in sedmo mesto ter v soboto nastopil še v nordijski kombinaciji in ter si suvereno pritekel zmago. S tretjim mestom med dekleti v absolutni kategoriji je razveselila Barbara Klinec iz Poljan, na mednarodnem tekmovanju Alpe Adria v avstrij-skem Celovcu pa se je ponovno izkazala Ema Klinec, ki je zmagala v kategoriji do dvanajst let.

Med tistimi, ki si bodo zapo-mnili letošnje poletje, je tudi Gašper Klinec. Zadnji meseci so bili za mladega skakalca zelo pomembni. Na kvalifikacijah v Kranju je zmagal, zato se je uvr-stil na Alpski pokal, mednaro-dno tekmovanje skakalcev do 21 let. To je bilo njegovo prvo tovrstno tekmovanje. Na tre-ningu in v poskusni seriji ni bil najbolj zadovoljen, v prvi seriji pa je že opravil zelo dober skok in pristal na četrtem mestu, tako da se je v končnem se-števku povzpel na peto mesto.

Letos poznam vse prvošolčke v občini»Nisem povsem prepričan, ali je bilo poletje tisto, ki se je dobro končalo, ali se je jesen začela z dokazi o dobri kondiciji,« je dejal župan občine Gorenja vas-Poljane, Milan Čadež, ko je omenil, da je 30. avgusta prisostvoval teku na Dražgoško goro in dosegel še boljši čas kot lani.

Rekonstrukcija ceste do blokov v Sestranski vasiPotem ko so na občini konec julija podpisali protokol za izvedbo re-konstrukcije regionalne ceste od Gorenje vasi do Todraža, so se v začetku septembra že začela dela na odseku od mosta v Gorenji vasi do odcepa za bloke. Dela bodo za-ključena konec novembra, župan pa se ob tem zahvaljuje lastnikom zemljišč, kjer dela potekajo, saj so veliko pripomogli k temu, da so se ta začela pravočasno.

Uredili bodo odcep oziroma izvoz za bloke, zgradili pločnike, uredili javno razsvetljavo in vgra-dili optične vode. Investicija, ki bo stala okoli 250.000 evrov, bo v glavnem financirana iz državne-ga proračuna, občina pa bo plač-nica nakupa zemljišč, izgradnje pločnikov in javne razsvetljave. Rekonstrukcija ceste se bo nada-ljevala v letih 2010 in 2011, ko naj bi obnovili še odsek do Todraža, pri investiciji pa bo sodelovalo tudi ministrstvo za okolje in prostor. Razlog je preprost: po tej trasi po-teka glavna pot za sanacijo dveh odlagališč v Rudniku Žirovski vrh, cesta pa je zelo obremenje-na tudi zaradi industrijske cone v Todražu. Prav zaradi otrok, ki hodijo v šolo, in prebivalcev, ki živijo na obeh Dobravah, je treba vzpostaviti višji standard varnosti. Zaradi delovanja rudnika je cesta (z okoliškimi prebivalci vred) v minulih desetletjih precej trpela, je pa res, da je kljub burni preteklosti bolj ohranjena kot marsikatera druga cesta.

V Todražu bo zraslo novo igriščeKot kaže, bo na Gorenji Dobravi, v neposredni bližini zdajšnje indu-strijske cone, kmalu zraslo otroško in športno igrišče.

»Bilo naj bi drugačno od ostalih podobnih igrišč. Zavedati se mo-ramo, da je bilo to okolje v času de-lovanja rudnika najbolj ogroženo, in igrišče, ki ga bomo zgradili, bo le skromno nadomestilo za vse, s čimer so bili v preteklosti prisiljeni živeti,« je poudaril Milan Čadež ter dodal, da bo igrišče vključevalo prireditveni prostor, kjer bodo lahko potekale različne prireditve tudi pod šotorom.

Vodovod v Zapreval in ka-nalizacijo v JavorjeNa nedavnem sestanku na svetu gorenjske regije so Gorenjevašča-ni nastopili skupaj s Škofjo Loko, in sicer z regijskim projektom za izgradnjo vodovoda v zaselku Za-preval in izgradnjo kanalizacije v Javorjah. S pregovori in prepriče-vanji so imeli polne roke dela, na koncu pa so le prepričali prisotne, da sta tako vodovod kot kanalizaci-ja več kot nujna. Upajo, da se bodo dela kmalu pričela, »papirologija« za oba projekta je že pripeljana tako daleč, da je pridobitev grad-benega dovoljenja tik pred vrati. Oba projekta, ki se ju vaščani zelo veselijo, bosta financirana s strani regij, sredstva pa se bodo črpala iz evropskega denarja.

Gasilski dom pričnejo gra-diti naslednje leto26. avgusta je bila podpisana me-njalna pogodba med občino, ki je tako pridobila zemljišče v novem vaškem središču, in PGD Gorenja vas. Gasilci so prišli do želenega zemljišča (stare šole), kjer bodo, tako je povedal Boštjan Reber-šek, že v naslednjih mesecih pričeli z zbiranjem dokumentacije. Če bo šlo vse po sreči, bodo prvo lopato za nov dom zasadili v naslednjem letu. Novozgrajeni dom bo, vsaj tako načrtujejo, klasičnega tipa, v njem bo le manjši prostor za gasilska in vaška druženja.

Brez družabnosti ne greMilan Čadež je 28. avgusta odpeljal na izlet odličnjake. Ustavili so se v termah Snovik, kjer so se kopali, druženje pa so zaokrožili s kosi-lom. Konec avgusta se je pridružil vaščanom, ki se že več let zapored

zbirajo na pikniku v Volaki. S pri-četkom novega šolskega leta je župan obiskal na osnovnih šolah v občini vse prvošolčke, zato se pohvali, da če že ne pozna vseh učencev, pozna vsaj prvošolce. Že skoraj tradicionalen piknik so priredili tudi na Dobravi. Imenu-jejo ga Od mostička do mostička, za obilico smeha in dobre volje pa tamkajšnji prebivalci poskrbijo kar sami. Župan, ki tudi sam prebiva na tistem koncu, pove, da je orga-nizatorje veselilo predvsem to, da so prišli mnogi od tistih, ki so se v preteklosti odselili drugam. V Javorjah se je udeležil še srečanja s starejšimi, bilo je zelo prijetno in med njimi se je zadržal dolgo časa. Pod slednje prijetne trenutke so se podpisale članice RK Javorje.

Gorenjevaška obvoznicaNa začetku septembra je občino

obiskala močna ekipa strokovnja-kov z Direkcije za ceste RS, Družbe za državne ceste in ministrstva za promet, s seboj pa so prinesli idejni načrt za novo umestitev gorenjevaške obvoznice v prostor. »Ti načrti so zelo pomembni,« je dejal Milan Čadež, »od nas pa je odvisno, kako bomo v prihodnjih mesecih prispevali pripombe in predloge ter smernice.« Javna razgrnitev načrta bo potekala konec leta oziroma na začetku naslednjega leta.

Občini se obeta živahna jesen. Projektanti se ukvarjajo z novo lo-kacijo vrtca, obrtniki urejajo vrtec na Mrzliku na Dobravi. Pogovarjajo se o novi športni dvorani v Gorenji vasi, ki bo umeščena na lokacijo stare telovadnice in bo potegnjena še na zunanje dvorišče … O vsem tem bomo govorili v naslednji šte-vilki Loškega utripa.

Gašper Klinec

20 21

Novice iz občine Gorenja vas-Poljane piše: Milena Miklavčič

Oktober 2009

Prispevek udeleženke PUM Škofja Loka

Ko gosenica postane metuljLep pozdrav vsem, ki ste naleteli na tale članek, ter vsem ki vas PUM zanima.Pozdrav tudi vsem bivšim in zdajšnjim pumovcem. Spet smo začeli z novo generacijo škofjeloških pumovcev. Stari pumovci, ki so v preteklem letu odšli naprej v šolo oziroma službo, so nas zapustili, pustili pa so dobre vtise in programu vtisnili svoj pečat. Zdaj je priložnost za novo generacijo mladih ustvarjalcev, starih od 15 do 25 let, ki se trenutno redno ne šolate in ne hodite v službo, da si preko PUM zagotovite učno pomoč in se vrnete v šolo ali si najdete pomoč pri iskanju zaposlitve. Tu lahko kvalitetno preživite svoj prosti čas.

Ponovno smo začeli z rednim jutranjim zborom ob pol devetih v naših prostorih, ki se nahajajo blizu Starološkega gradu in CSSS v Stari Loki, ter se že vrgli v delo. Nabiramo nove pumovce, da bo naša skupina spet malo bolj številčna in toliko bolj aktivna pri naših projektih, ki si jih sami zamislimo in s pomočjo mentorjev ali zunanjih sodelavcev tudi izpeljemo. V prvih dneh novega šolskega leta tako potekajo delavni-ce, ki vsebujejo ustvarjanje iz lesa, inštrukcije angleščine in pomoč pri dokončanju mature, učenje plesa, sprehodi in športne aktivnosti, učenje igranja glasbil in še marsikaj novega. Dnevni program poteka do pol dveh, kar ni tako veliko, saj nam čas hitro mine in vsi z veseljem pripomoremo k izvajanju.

PUM poleg treh mentorjev (Nine, Borisa in Martine) predstavlja osemnajst pumovcev, začasno sva tu še Mitja in Anja, ki oktobra greva v šolo, ter naše obetavne »gosenice«. Vsi smo lačni novih obrazov, novih projektov, novih uspehov in novih doživetij, saj je PUM znan kot zelo dober in uspešen program, v katerem se mentorji bolj posvetijo posamezniku kot v standardnih šolah in zato pripomorejo k občutnem izboljšanju posameznikovega šolskega uspeha in osebnega zadovoljstva. Tako kot iz gosenice nastane metulj, tako iz »zabušanta«, izpadlega iz šole, nastane izobražen človek, ko gre iz programa.

Če si pravi za nas, se nam pridruži – za to boš ustrezno nagrajen s povrnjenimi stroški za prevoz in dnevno denarno nagrado. Pokličeš nas

lahko tudi na 031/623-729 ali 04/511-62-90 in se že vnaprej pozanimaš o dogajanju tukaj. O vsem pa ti neposredno izpod prstov udeležencev poroča tudi naš blog – najdete ga na naslovu www.pumskofjaloka.blogspot.com.

Anja Novak, udeleženka PUM Škofja Loka

(Anja s svojimi prvimi novinarskimi koraki, z uspešnim zaključkom šolanja ter uspešnim izražanjem svojih talentov dokazuje sposobnosti naših udeležencev. Vključila se je v maturitetni tečaj, njen cilj pa je nadaljevanje študija na univerzi.)

Anjine modne kreacije pričajo o mnogih pumovskih talentih.

Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter ministr-stvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2009–2013, 3. razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve 3.2.: izboljšanje usposobljenosti posameznika za delo in življenje v družbi, temelječi na človeku.

Peti alterfestTokratni alterfest, že peti po vrsti, je bil prav poseben. Ne samo zaradi raznolikosti izvajalcev in velike obiskanosti, temveč tudi zato, ker so ga posvetili lani preminulemu Petru Hafnerju. Festival je imel tudi dobrodelno noto.

Peti alterfest so posvetili zvestemu podporniku festivala, ljubitelju dobre godbe in profesorju matematike na škofjeloški gimnaziji, letos spomladi preminulemu Petru Hafnerju. Zato so se organi-zatorji odločili tudi za podnaslov festivala, in sicer In Memoriam prof. Peter Hafner (1958–2009).

Prav tako je festival nosil dobrodelno noto, saj so izkupiček od prodanih vstopnic namenili sinu Petra Hafnerja, mlademu de-skarskemu šampionu Juretu Hafnerju, ki mu bo denarna pomoč zelo prav prišla pri nadaljevanju uspešne snowboarderske kariere.

V dveh dneh festivala, natančneje 11. in 12. septembra, so se Pri rdeči ostrigi zvrstili naslednji izvajalci: Marko Brecelj, Dani Kavaš, Damir Avdić, Tovariš Strmoglavljen, Ana Pupedan, Tomaž Pengov, Nikki Louder, Muškat Hamburg, Disdrug This Fuck in Larva.

»Namen alterfesta je v enem oziroma dveh večerih predstaviti več kvalitetnih izvajalcev, ki sicer ne dobijo prostora na večjih dogodkih in v medijih, na ta način pa se predstavijo širši javnosti. Festival ni žanrsko orientiran, vsem izvajalcem je skupna drugačnost glasbe, ki jo izvajajo,« je povedal glavni organizator tokratnega alterfesta Tine Hafner in dodal, da je bil obisk nad pričakovanji, vzdušje odlično, sami izvajalci pa so dali več kot vse od sebe.

Klavdija Škrbo Karabegović

Novembra razpis za oddajo nepro� tnih stanovanj

22. septembra se je iztekel rok za oddajo ponudb za sklenitev javno-zasebnega partnerstva za izvedbo sta-novanjskega projekta Virmaše. V dveh večstanovanj-skih objektih naj bi se nahajalo od 6 do 8 neprofitnih stanovanj.

Predvidena je torej gradnja dveh večstanovanjskih objektov, ki bosta skupaj obsegala 18 stanovanj. Javni del projekta obsega gradnjo 6–8 neprofitnih stanovanj, namenjenih socialno šibkejšim občanom. Zasebni del projekta pa zajema gradnjo 10–12 stanovanj, ki so namenjena za prosto prodajo na trgu. Občina Škofja Loka kot javni partner že razpolaga s PGD projektom in veljavnim gradbenim dovoljenjem za gradnjo stanovanjskih objektov v okviru projekta Virmaše. Zasebni partner pa bo moral prevzeti poslovno tveganje financiranja in izgradnje celotnega projekta Virmaše, kot izhaja iz PGD. Javni partner ocenjuje, da bo vrednost njegovega vložka vsaj enaka celotnim stroškom gradnje neprofitnih stanovanj.

»Razpis za oddajo neprofitnih stanovanj v najem bo objavljen predvidoma novembra 2009. Takrat bodo v glavni pisarni in na spletni strani škofjeloške občine na voljo predpisana vloga in priloge, ki jih bo treba priložiti,« so še povedali na občini Škofja Loka.

Klavdija Š. K.

22 23

Oktober 2009

Zakon o varnosti cestnega prometa, ki zahteva, da so v obdobju do 15. marca vsa motorna vozila opremljena z zimsko opremo, začne veljati 15. novembra. Seveda lahko svoja vozila na zimo pripravimo nekoliko prej in se s tem izognemo vsakoletni gneči pred vulkanizerskimi delav-nicami. Mnogi menijo, da zime v Sloveniji niso več takšne, kot so bile, in da zimska oprema ni potrebna, če na cestišču ni snega. Res je, da se letna pnevmatika na suhi cesti do pet stopinj Celzija pri zaviranju in oprijemu ne razlikuje dosti od zimske, a že najmanjša ledena ploskev ali omrznjeno cestišče je dovolj, da letna pnevmatika povsem izgubi oprijem. Razlika med letno in zimsko pnevmatiko je najbolj opazna v primeru snega. V povprečju naj bi letna pnevmatika zavirala vozilo več kot trikrat slabše kot zimska, kar pomeni trikratno zavorno pot vozila. Na dolžino zavorne poti vplivajo tudi temperature, nižje kot so, daljša je zavorna pot. Vozniki pa razliko med dobrimi pnevmatiki velikokrat opažamo pri speljevanju. Že centimeter ali dva snega na cestišču na komaj zaznavnem naklonu nam lahko povzroči nemalo težav.

Zimska opremaZa varno udeležbo v prometu je treba pregledati naprave in opremo vozila. Poleg pnevmatik, zavor, krmilnega mehanizma in luči je tu še vrsta drugih naprav, ki jih mora uporabnik vozila občasno, pred zimo pa pravočasno in skrbno preveriti. To so zlasti akumulator, luči, okna in ogledala, hladilni sistem, sistem za dovod zraka v vozilo, olje v motorju, metlice brisalcev, sistem za dovod goriva ter tesnila in ključavnice na vratih ter pokrovu prtljažnika. Primarna zimska oprema so seveda pnevmatike. Vozniki moramo biti pozorni pri izbiri pnevmatik, ki morajo biti enake velikosti in vrste, torej vse štiri poletne, zimske ali terenske. Pri vozilih z največjo dovoljeno maso do 3500 kg morajo imeti zimske pnevmatike (oznaka M + S) profil globok najmanj tri milimetre na vseh kolesih, na poletnih pnevmatikah z globino najmanj tri milimetre pa še ustrezno velike verige za pogonska kolesa. Vse voznike, ki ne bodo imeli ustrezne zimske opreme, se po zakonu o varnosti cestnega prometa kaznuje z denarno kaznijo s 120 evri. Vsi tisti, ki boste zaradi prekrška onemogočili promet, pa boste kaznovani s kaznijo 400 evrov.

Monika Strel

Uroš Grohar iz Avtoservisa Koder v Svetem Duhu svetuje: »Oktobra je že čas, da vozniki začnejo pri-pravljati svoje vozilo na zimske razmere, saj nikoli ne veš, kdaj se bo ohladilo ali bo zapadel sneg. Poleg pnevmatik in hladilne teko-čine je treba zamenjati tekočino za vetrobransko steklo, se pravi

poletno za zimsko, da ta ne zamrzne. Zimska oprema je samo pomoč na cestišču v zimskih razmerah, bistveno pa je, da vozniki vozijo previdno in hitrost primerno prilagodijo razmeram v prometu.«

Jože Markovič iz Avta Markovič svetuje: »Vsi vozniki morajo ob-vezno preveriti svoje avtoplašče; če so ti starejši od štirih let, zaradi svoje trdote niso več primerni in najbolj varni za zimske razmere. Pregledati je treba tudi hladilno tekočino ter pripraviti potrebno zimsko opremo, ki jo priporoča zakon. Dobro je, da je vozilo opre-

mljeno z baterijo, ogrinjalom oziroma odejo, če mogoče voznik nekje dalj časa stoji. V avtomobilu naj bodo tudi barvni jopiči, da je človek na cestišču opazen. To so le osnovne stvari, ki so pomembne za zimske razmere, vsako vozilo pa mora biti redno vzdrževano, da vas ne pusti na cedilu. Ni treba čakati na sneg in ledeno cestišče; vsem voznikom namreč priporočam, naj se izognejo kasnejšim čakalnim vrstam in nevšečnostim ter pravočasno pripravijo svoja vozila na zimo.«

Priprava na zimoNovember bo kmalu tu, zato je čas, da začnemo razmišljati o pripravi našega vozila na zimske razmere. Za naše

jeklene konjičke se zima prične 15. novembra, do takrat namreč morajo biti ti primerno opremljeni.

PRILOGA - Vse za avto

TRGOVINA Z AVTODELI

AVTOAVTO

Avto Markovi~, [kofja Loka. d. o. o.

Spodnji trg 40, 4220 [kofja Loka

tel.: 04/515 59 00

GSM: 041/70 52 78

E-mail: info avtomarkovic.si@

NA ZALOGI SO @E ARTIKLI ZA JESEN IN ZIMO TER VELIKA IZBIRA CENOVNO

DOSTOPNIH REZERVNIH DELOV PO KVALITETI ENAKIH ORIGINALOM

Prodaja avtodelov in avtoopreme tudi na www.bolha.com

^lani AMZS ter ZZZS imajo v trgovini 10-odstotni popust na vse izdelke,

razen na originalne dele in dele, ki so mese~no v akciji!

22 23

PRILOGA Vse za avto

servis zavor (ABS)

najnovej{a tehnika

odprave napak in

nastavitve motorjev

s tehnologijo

kvalitetno popravilo zavor

priprava vozila za

tehni~ni pregled

prodaja in menjava

akumulatorjev

servis in polnjenje

klimatskih naprav

vsa ostala

avtomehani~na dela

FIL

TR

I, S

VE

^K

E, B

RIS

AL

CI, JE

RM

EN

A za

v

se

zn

am

ke

v

ozil!

SVETI DUH 37, 4220 [KOFJA LOKA

TEL: 04/513-81-80, FAX: 04/513-81-81

DEL. ^AS: VSAK DAN OD 8. DO 18. URE

NUDIMO KOMPLETNE

SERVISNE USLUGE

ZA VA[ AVTO

MEN

JAVA

IN P

RO

DA

JA

PN

EVM

ATIK

hitro - kvalitetno - ugodno

E-mail: prodaja avto-lusina.si, servis avto-lusina.si

24 25

PRILOGA Vse za avto

akumulatorji

brisalci

filtri (zra~ni, oljni) ogledalaprevleke

svetila

deli motorja

jermena

olja, antifriz,

elektri~ne bencinske

~rpalke, klimatske naprave

sve~ke, kabli

razdelilne kape

podvozje

zglobi

amortizerji

zavore

merilci

pretoka zraka

plati{~a

karoserija

pnevmatike

avtotepihi

le`aji

okrasni pokrovi

izpu{ni sistemi,

katalizatorji,

lambda sonde

De`urni telefon

040/575-976

ob koncu tedna (sobotah

popoldan, nedeljah) in praznikih

Andrej Rupar s.p.

Poljanska c. 1, 4220 [kofja Loka

tel.: (04)512-73-40

Delovni ~as: 8 - 19, sobota 8 - 12

Pri nas dobite vse, da bo va{

avto dobro deloval tudi pozimi!

MENJAVA STEKEL OSEBNIM IN TOVORNIM

VOZILOM, BAGERJEM, TRAKTORJEM …

PRIHRANITE ^AS IN DENAR S POPRAVILOM

STEKLA PRI NAS!

Namesto menjave lahko pri manjših

poškodbah steklo popravimo.

Prepustite papirnato vojno nam!

NOVO VINJETO VAM UREDIMO MI!

AVTOSTEKLA JELOV^AN d.o.o.., @abnica 24, @abnica

Tel.: 04/231 02 22, GSM: 041/756 188

NOVO!

PRIHRANIMO VAM POT NA ZAVAROVALNICO!

Cenitev poškodb ali razbitega stekla vam

uredimo mi! Smo partnerji vseh zavarovalnic!

Fordov poobla{~eni

serviser

Delovni ~as:

ponedeljek - petek

od 7.00 do 18.00

sobota

od 8.00 do 12.00

www.brelih.info

Feel the difference

- avtoli~arstvo

- avtokleparstvo

- avtoservis

- prodaja

originalnih

rezervnih delov

BRELIHd.o.o.

SUHA 29, 4220 [kofja Loka

tel.: 04/51 53 400 (401)

fax: 04/51 53 402

GSM: 051/380-713

Velika zaloga zimskih pnevmatik.

24 25

PRILOGA Vse za avto

Kaj vse olje KROWN za{~iti in ma`e?

Za{~ito opravlja tudi AVTO AMBRO@I^ d.o.o.

Pungart 2, Ribno pri Bledu

Tel.: 04/574-1784

PROTIKOROZIJSKA

Z A [^ I T A V O Z I L Z O L JEM

ZA[^ITITE SVOJE VOZILO PRED VLAGO, SOLJO IN SNEGOM

Godeši~ 53, [kofja Loka

Tel.: 04/5137-600, Faks: 04/5137-601

E-mail: tri.krone siol.netd.o.o.

Z rednim vzdr`evanjem karoserije se vozilo OHRANJA VARNO

Cena enkratne za{~ite samo

(odvisno od tipa vozila)cca 65 EUR z DDV

Za{~ito opravimo v 1. uri po predhodnem dogovoru.

te~aje

vrat

prepre~uje dostop vlage

do elektronike in

el. kablov

celoten

motor

pokrov

motorja

okvire lu~i,

vijake in

vse kontakte

odbija~e

z nosilci

vzmeti, vodila

in vse gibljive dele

blatnike,

okrasne obrobe

vrata, mehanizme za

odpiranje vrat, stekel

pragove,

dno vozila

zadnje blatnike

odbija~e

z nosilci

rezervoar

goriva

lu~i

kpl. prtlja`ni

prostor

pokrov prt.

prostora

antena

klju~avnice

okvire vrat

oken

cevi za zavore,

odvode goriva, pletenice

ro~ne zavore

zadnje vzmeti in prenose

steno med

motorjem in

kabino

-

5

%

S

T

E

M

K

U

P

O

N

O

M

26 27

PRILOGA Vse za avto

AMZS, d.d., PE Kranj

AMZS, d.d., PE Lesce

Bleiweissova cesta 36, 4000 Kranj

Hra{ka cesta 19, 4248 Lesce

Del. ~as: ponedeljek - petek 7.00 - 19.00, sobota 7.00 - 13.00

Del. ~as: ponedeljek - petek 8.00 - 18.00, sobota 8.00 - 12.00

Tel.: 04/280 43 00, fax: 04/280 43 27

Tel.: 04/597 12 42, fax: 04/597 12 49

Prodaja obvezne opreme,

rezervnih delov in

avtokozmetike

SERVISNA delavnica

AVTOELEKTRI^NA delavnica

POMO^

NA CESTI

teh

ni~

ni p

reg

led

i

reg

istr

acija v

ozil

od

java in

pri

java v

ozil

sklep

anje

ob

veznih

in k

asko z

avarovan

jV

ulk

an

izacija

Ne ~akajte na vrsto!

Obi{~ite spletno stran www.amzs.si

mo`nost prednaro~ila pnevmatik z opcijo monta`e na dogovorjen datum

svetovanje o primernosti izbire pnevmatik glede na cenovni razred

PREDNOSTI AKCIJE:

tel.: 01/36-11-279

GSM: 041/56-83-53

Spodnja Senica 19c, 1215 Medvode

E-mail: avto.jamnik siol.net

Splo{ni servis vozil

Servis klimatskih naprav!

Diagnostika vseh tipov vozil

Bosch servis!

AKCIJE V MESECU OKTOBRU!

Avtomehanika Krmelj, Matja` Krmelj s.p.

Gorenja Dobrava 7, 4224 Gorenja Vas

tel.: 04/510-74-40, GSM: 031/635-361

Delovni ~as:

od 7. do 17. ure

sobota od 8. do 12. ure

metlice brisalcev, deli zavornega

sistema, teko~ine za pranje

stekla in hladilne teko~ine

~i{~enje prezra~evalnih

sistemov z ultrazvo~no paro

filtri kabine

Popravilo

gibljivih cevi

klimatskih

sistemov

NOVO!

-15%

26 27

Finančna pomoč ob nakupu novih vozil spet aktualna

Ljubljana, 15. september - Potem ko so letošnjo pomlad s fi nančno pomočjo razveselili številne kup-ce novih vozil, se je podjetje Renault Slovenija odločilo, da pripravi dodaten sveženj fi nančne pomoči v višini 1.000.000 EUR*. Renault Slovenija tako ponovno prevzema pobudo s fi nančno pomočjo kupcem ob nakupu novih vozil.

Ob nakupu novega avtomobila Renault lahko računate na fi nančno pomoč. V začetku marca letošnjega leta je Renault Slovenija presenetil slo-venski avtomobilisitični trg, ko je na-povedal uvedbo fi nančne pomoči ob nakupu novih vozil. Kot je znano, so o podobnem ukrepu prihajale inicia-tive iz različnih krogov že pred tem, podjetje Renault Slovenija pa je nato prevzelo pobudo in svojim kupcem zagotovilo 1.000.000 EUR fi nančne pomoči. Kupci so pomoč sprejeli z navdušenjem.

Podjetje Renault Slovenija je vteh dneh presenetilo z odločitvijo, da bo kupcem novih vozil zagotovilo dodaten 1.000.000 EUR fi nančne po-moči. Tudi ta bo veljala ob unovčitvi rabljenega vozila, starejšega od 8 let, s čimer bo ukrep pripomogel k obno-vitvi voznega parka in s tem k čistej-šemu okolju. Podobno kot spomladi pri Renaultu dodajajo, da je odkup rabljenega avtomobila predmet po-slovanja in pogajanj s trgovcem.

Tokratni ukrep pa se od pomla-danskega vendarle nekoliko razliku-je. Finančna pomoč bo namreč odslej veljala tako za osebna, kot tudi za gospodarska vozila Renault. Leto-šnjo jesen lahko torej v Renaulto-vih salonih med navdušenimi kupci pričakujemo tudi veliko podjetni-kov. Vsi, ki se zanimate za nakupnovega vozila, se oglasitev salonuREMONT Kranj.

NOVIH 1.000.000 EURŽE ČAKA NA RENAULTKUPCE!

CLIO IMA VSE, KAR IMAJO VELIKI.

VELIK PO DUŠI, MAJHEN PO CENI

Z že tretjo generacijo je Clio eden zrelejših avtomobilov v svojem razredu. Voznike je prepričal s kompaktnim dizajnom, udobno in prilagodljivo notranjostjo, ter z dinamično vožnjo, ki jo ponujajo zmogljivi in varčni motorji.

V začetku marca letošnjega leta je Renault Slovenija presenetil slov-enski avtomobilisitični trg, ko je na-povedal uvedbo finančne pomoči ob nakupu novih vozil. Kot je znano, so o podobnem ukrepu prihajale inicia-tive iz različnih krogov že pred tem, podjetje Renault Slovenija pa je nato prevzelo pobudo in svojim kupcem zagotovilo 1.000.000 EUR finančne pomoči. Kupci so pomoč sprejeli z navdušenjem.

Najbolj navdušujoča motorja sta dva. Prvi je 1.2 TCE, ki združuje zmogljivost, nizko porabo in ena najnižjih stopenj izpustov CO2 med bencinskimi motorji. Tu je še motor 1.5 dCi 105 KM s tehnologijo vbriz-gavanja po skupnem vodu (Com-mon Rail), ki je povezan s 6-stopen-jskim menjalnikom, zato ponuja optimalne stopnje navora in moči ter izjemno varčno porabo.

Saga o Cliu se je začela leta 1990, ko je model začel nizati uspeh za uspehom. Med drugim je v Sloveniji že dolga leta najbolje prodajan model in je postal tako rekoč nacio-nalni avtomobil. Novi Renault Clio izstopa s svojimi mnogostranskimi uravnovešenimi lastnostmi, ki pov-zemajo vse odlike, zaradi katerih je Clio III prejel priznanje »Avtomobil leta 2006«, Z izjemno prostornostjo kabine, varnostjo, udobjem in lego

Podjetje Renault Slovenija je v teh dneh presenetilo z odločitvijo, da bo kupcem novih vozil zago-tovilo dodaten 1.000.000 EUR finančne pomoči. Tudi ta bo vel-jala ob unovčitvi rabljenega vozila, starejšega od 8 let, s čimer bo ukrep pripomogel k obnovitvi voznega parka in s tem k čistejšemu okolju. Podobno kot spomladi pri Renaultu dodajajo, da je odkup rabljenega avtomobila predmet poslovanja in

Clio ne vliva zaupanja le zaradi vseh 5 EuroNCAP zvezdic. Njegovo izboljšano podvozje ter oprijem s cestiščem zagotavljata odlično lego na cesti in učinkovito zaviranje. Regulator in omejevalnik hitrosti, dodatna žarometa za optimalno osvetlitev ovinka, zavorni sistem ABS in sistem proti zdrsu pogon-skih koles ESP – vse to skrbi za varno vožnjo, pri čemer užitek os-

na cesti, prav tako pa enako skrb-no in natančno izdelavo, je postal eden najbolj zanesljivih modelov v svojem segmentu.

Z že tretjo generacijo je Clio eden zrelejših avtomobilov v svojem razredu. Voznike je prepričal s kompaktnim dizajnom, udobno in prilagodljivo notranjostjo, ter z dinamično vožnjo, ki jo ponujajo zmogljivi in varčni motorji.

Najbolj navdušujoča motorja sta

taja neokrnjen. K temu pripomore tudi všečna in svetla notranjost. Pri Renaultu so poskrbeli za kako-vostne materiale, natančno končno obdelavo in skrbno izdelane detajle. Tu je še oprema (kartica Renault za prostoročno upravljanje, samodejna klimatska naprava, po višini nastav-ljiv volan itd.), ki prav tako prispeva h kar največjemu udobju.

Za tiste, ki jim je kompaktni Clio

dva. Prvi je 1.2 TCE, ki združuje zmogljivost, nizko porabo in ena najnižjih stopenj izpustov CO2 med bencinskimi motorji. Tu je še motor 1.5 dCi 105 KM s tehnologijo vbriz-gavanja po skupnem vodu (Com-mon Rail), ki je povezan s 6-stopen-jskim menjalnikom, zato ponuja optimalne stopnje navora in moči ter izjemno varčno porabo.

Clio ne vliva zaupanja le zaradi vseh 5 EuroNCAP zvezdic. Njegovo

kljub vsemu premajhen, je tu še različica Grandtour. Clio Grandtour predstavlja inteligenten kompromis med radodarnim prostorom in nje-govo praktičnostjo. Tako vsi potniki spredaj in zadaj uživajo v izjemnem udobju, v prtljažni prostor pa lahko prejme kar 439 l prtljage. Poleg tega lahko prostor s preklopnimi sedeži in ravnim pomičnim dnom obliku-jete po svoji meri. Clio ima res vse,

bencinskimi motorji. Tu je še motor 1.5 dCi 105 KM s tehnologijo vbriz-gavanja po skupnem vodu (Com-mon Rail), ki je povezan s 6-stopen-jskim menjalnikom, zato ponuja optimalne stopnje navora in moči ter izjemno varčno porabo.

Clio ne vliva zaupanja le zaradi vseh 5 EuroNCAP zvezdic. Njegovo izboljšano podvozje ter oprijem s cestiščem zagotavljata odlično lego na cesti in učinkovito zaviranje. Regulator in omejevalnik hitrosti, dodatna žarometa za optimalno osvetlitev ovinka, zavorni sistem ABS in sistem proti zdrsu pogon-skih koles ESP – vse to skrbi za varno vožnjo, pri čemer užitek os-taja neokrnjen. K temu pripomore tudi všečna in svetla notranjost. Pri Renaultu so poskrbeli za kako-vostne materiale, natančno končno obdelavo in skrbno izdelane detajle. Tu je še oprema (kartica Renault za prostoročno upravljanje, samodejna klimatska naprava, po višini nastav-

klimatska naprava, po višini nastav-ljiv volan itd.), ki prav tako prispeva h kar največjemu udobju.

Za tiste, ki jim je kompaktni Clio kljub vsemu premajhen, je tu še različica Grandtour. Clio Grandtour predstavlja inteligenten kompromis med radodarnim prostorom in nje-govo praktičnostjo. Tako vsi potniki spredaj in zadaj uživajo v izjemnem udobju, v prtljažni prostor pa lahko prejme kar 439 l prtljage. Poleg tega lahko prostor s preklopnimi sedeži in ravnim pomičnim dnom obliku-jete po svoji meri. Clio ima res vse, kar imajo veliki. Razen njihove vi-soke cene in stroškov vzdrževanja.

Saga o Cliu se je začela leta 1990, ko je model začel nizati uspeh za uspehom. Med drugim je v Sloveniji že dolga leta najbolje prodajan model in je postal tako rekoč nacio-nalni avtomobil. Novi Renault Clio izstopa s svojimi mnogostranskimi uravnovešenimi lastnostmi, ki pov-zemajo vse odlike, zaradi katerih je

klimatska naprava, po višini nastav-ljiv volan itd.), ki prav tako prispeva h kar največjemu udobju.

Za tiste, ki jim je kompaktni Clio kljub vsemu premajhen, je tu še različica Grandtour. Clio Grandtour predstavlja inteligenten kompromis med radodarnim prostorom in nje-govo praktičnostjo. Tako vsi potniki spredaj in zadaj uživajo v izjemnem udobju, v prtljažni prostor pa lahko prejme kar 439 l prtljage. Poleg tega lahko prostor s preklopnimi sedeži in ravnim pomičnim dnom obliku-jete po svoji meri. Clio ima res vse, kar imajo veliki. Razen njihove vi-soke cene in stroškov vzdrževanja.

Saga o Cliu se je začela leta 1990, ko je model začel nizati uspeh za uspehom. Med drugim je v Sloveniji že dolga leta najbolje prodajan model in je postal tako rekoč nacio-nalni avtomobil. Novi Renault Clio izstopa s svojimi mnogostranskimi uravnovešenimi lastnostmi, ki pov-zemajo vse odlike, zaradi katerih je Clio III prejel priznanje »Avtomobil leta 2006«, Z izjemno prostornostjo kabine, varnostjo, udobjem in lego na cesti, prav tako pa enako skrb-no in natančno izdelavo, je postal eden najbolj zanesljivih modelov v svojem segmentu.

Z že tretjo generacijo je Clio eden zrelejših avtomobilov v svojem razredu. Voznike je prepričal s kompaktnim dizajnom, udobno in prilagodljivo notranjostjo, ter z dinamično vožnjo, ki jo ponujajo zmogljivi in varčni motorji.

Najbolj navdušujoča motorja sta dva. Prvi je 1.2 TCE, ki združuje zmogljivost, nizko porabo in ena najnižjih stopenj izpustov CO2 med bencinskimi motorji. Tu je še motor 1.5 dCi 105 KM s tehnologijo vbriz-gavanja po skupnem vodu (Com-mon Rail), ki je povezan s 6-stopen-jskim menjalnikom, zato ponuja optimalne stopnje navora in moči ter izjemno varčno porabo.

Z že tretjo generacijo je Clio eden zrelejših avtomobilov v svojem razredu. Voznike je prepričal s kompaktnim dizajnom, udobno in prilagodljivo notranjostjo, ter z dinamično vožnjo, ki jo ponujajo zmogljivi in varčni motorji.

Najbolj navdušujoča motorja sta dva. Prvi je 1.2 TCE, ki združuje zmogljivost, nizko porabo in ena najnižjih stopenj izpustov CO2 med bencinskimi motorji. Tu je še motor 1.5 dCi 105 KM s tehnologijo vbriz-gavanja po skupnem vodu (Com-mon Rail), ki je povezan s 6-stopen-jskim menjalnikom, zato ponuja optimalne stopnje navora in moči ter izjemno varčno porabo.

Ob nakupu novega avtomobila Renault lahko računate na finančno pomoč.

Udobje, prilagodljivost in odlične zmogljivosti

pogajanj s trgovcem.Tokratni ukrep pa se od pomla-

danskega vendarle nekoliko razli-kuje. Finančna pomoč bo namreč odslej veljala tako za osebna, kot tudi za gospodarska vozila Renault. Letošnjo jesen lahko torej v Renault-ovih salonih med navdušenimi kupci pričakujemo tudi veliko podjetnikov. Vsi, ki se zanimate za nakup novega vozila, si lahko več o tem preberete na www.financnapomoc.si

CLIO IMA VSE, KAR IMAJO VELIKI.

VELIK PO DUŠI, MAJHEN PO CENI

-

o

Z že tretjo generacijo je Clio eden zrelejših avtomobilov v svojem razredu. Voznike je prepričal s kompaktnim dizajnom, udobno in prilagodljivo notranjostjo, ter z dinamično vožnjo, ki jo ponujajo zmogljivi in varčni motorji.

V začetku marca letošnjega leta je Renault Slovenija presenetil slov-enski avtomobilisitični trg, ko je na-povedal uvedbo finančne pomoči ob nakupu novih vozil. Kot je znano, so o podobnem ukrepu prihajale inicia-tive iz različnih krogov že pred tem, podjetje Renault Slovenija pa je nato prevzelo pobudo in svojim kupcem zagotovilo 1.000.000 EUR finančne pomoči. Kupci so pomoč sprejeli z navdušenjem.

Najbolj navdušujoča motorja sta dva. Prvi je 1.2 TCE, ki združuje zmogljivost, nizko porabo in ena najnižjih stopenj izpustov CO2 med bencinskimi motorji. Tu je še motor 1.5 dCi 105 KM s tehnologijo vbriz-gavanja po skupnem vodu (Com-mon Rail), ki je povezan s 6-stopen-jskim menjalnikom, zato ponuja optimalne stopnje navora in moči ter izjemno varčno porabo.

Saga o Cliu se je začela leta 1990, ko je model začel nizati uspeh za uspehom. Med drugim je v Sloveniji že dolga leta najbolje prodajan model in je postal tako rekoč nacio-nalni avtomobil. Novi Renault Clio izstopa s svojimi mnogostranskimi uravnovešenimi lastnostmi, ki pov-zemajo vse odlike, zaradi katerih je Clio III prejel priznanje »Avtomobil leta 2006«, Z izjemno prostornostjo kabine, varnostjo, udobjem in lego

Z že tretjo generacijo je Clio eden zrelejših avtomobilov v svojem razredu. Voznike je prepričal s kompaktnim dizajnom, udobno in prilagodljivo notranjostjo, ter z dinamično vožnjo, ki jo ponujajo zmogljivi in varčni motorji.

Najbolj navdušujoča motorja sta dva. Prvi je 1.2 TCE, ki združuje zmogljivost, nizko porabo in ena najnižjih stopenj izpustov CO2 med bencinskimi motorji. Tu je še motor 1.5 dCi 105 KM s tehnologijo vbriz-gavanja po skupnem vodu (Com-mon Rail), ki je povezan s 6-stopen-

Podjetje Renault Slovenija je v teh dneh presenetilo z odločitvijo, da bo kupcem novih vozil zago-tovilo dodaten 1.000.000 EUR finančne pomoči. Tudi ta bo vel-jala ob unovčitvi rabljenega vozila, starejšega od 8 let, s čimer bo ukrep pripomogel k obnovitvi voznega parka in s tem k čistejšemu okolju. Podobno kot spomladi pri Renaultu dodajajo, da je odkup rabljenega avtomobila predmet poslovanja in

Clio ne vliva zaupanja le zaradi vseh 5 EuroNCAP zvezdic. Njegovo izboljšano podvozje ter oprijem s cestiščem zagotavljata odlično lego na cesti in učinkovito zaviranje. Regulator in omejevalnik hitrosti, dodatna žarometa za optimalno osvetlitev ovinka, zavorni sistem ABS in sistem proti zdrsu pogon-skih koles ESP – vse to skrbi za varno vožnjo, pri čemer užitek os-

na cesti, prav tako pa enako skrb-no in natančno izdelavo, je postal eden najbolj zanesljivih modelov v svojem segmentu.

Z že tretjo generacijo je Clio eden zrelejših avtomobilov v svojem razredu. Voznike je prepričal s kompaktnim dizajnom, udobno in prilagodljivo notranjostjo, ter z dinamično vožnjo, ki jo ponujajo zmogljivi in varčni motorji.

Najbolj navdušujoča motorja sta

jskim menjalnikom, zato ponuja optimalne stopnje navora in moči ter izjemno varčno porabo.

Clio ne vliva zaupanja le zaradi vseh 5 EuroNCAP zvezdic. Njegovo izboljšano podvozje ter oprijem s cestiščem zagotavljata odlično lego na cesti in učinkovito zaviranje. Regulator in omejevalnik hitrosti, dodatna žarometa za optimalno osvetlitev ovinka, zavorni sistem ABS in sistem proti zdrsu pogon-skih koles ESP – vse to skrbi za varno vožnjo, pri čemer užitek os-taja neokrnjen. K temu pripomore

taja neokrnjen. K temu pripomore tudi všečna in svetla notranjost. Pri Renaultu so poskrbeli za kako-vostne materiale, natančno končno obdelavo in skrbno izdelane detajle. Tu je še oprema (kartica Renault za prostoročno upravljanje, samodejna klimatska naprava, po višini nastav-ljiv volan itd.), ki prav tako prispeva h kar največjemu udobju.

Za tiste, ki jim je kompaktni Clio

dva. Prvi je 1.2 TCE, ki združuje zmogljivost, nizko porabo in ena najnižjih stopenj izpustov CO2 med bencinskimi motorji. Tu je še motor 1.5 dCi 105 KM s tehnologijo vbriz-gavanja po skupnem vodu (Com-mon Rail), ki je povezan s 6-stopen-jskim menjalnikom, zato ponuja optimalne stopnje navora in moči ter izjemno varčno porabo.

Clio ne vliva zaupanja le zaradi vseh 5 EuroNCAP zvezdic. Njegovo

tudi všečna in svetla notranjost. Pri Renaultu so poskrbeli za kako-vostne materiale, natančno končno obdelavo in skrbno izdelane detajle. Tu je še oprema (kartica Renault za prostoročno upravljanje, samodejna klimatska naprava, po višini nastav-ljiv volan itd.), ki prav tako prispeva h kar največjemu udobju.

Za tiste, ki jim je kompaktni Clio kljub vsemu premajhen, je tu še različica Grandtour. Clio Grandtour predstavlja inteligenten kompromis med radodarnim prostorom in nje-govo praktičnostjo. Tako vsi potniki

kljub vsemu premajhen, je tu še različica Grandtour. Clio Grandtour predstavlja inteligenten kompromis med radodarnim prostorom in nje-govo praktičnostjo. Tako vsi potniki spredaj in zadaj uživajo v izjemnem udobju, v prtljažni prostor pa lahko prejme kar 439 l prtljage. Poleg tega lahko prostor s preklopnimi sedeži in ravnim pomičnim dnom obliku-jete po svoji meri. Clio ima res vse,

Clio III prejel priznanje »Avtomobil leta 2006«, Z izjemno prostornostjo kabine, varnostjo, udobjem in lego na cesti, prav tako pa enako skrb-no in natančno izdelavo, je postal eden najbolj zanesljivih modelov v svojem segmentu.

Z že tretjo generacijo je Clio eden zrelejših avtomobilov v svojem razredu. Voznike je prepričal s kompaktnim dizajnom, udobno in prilagodljivo notranjostjo, ter z dinamično vožnjo, ki jo ponujajo zmogljivi in varčni motorji.

Najbolj navdušujoča motorja sta dva. Prvi je 1.2 TCE, ki združuje zmogljivost, nizko porabo in ena najnižjih stopenj izpustov CO2 med bencinskimi motorji. Tu je še motor 1.5 dCi 105 KM s tehnologijo vbriz-gavanja po skupnem vodu (Com-mon Rail), ki je povezan s 6-stopen-jskim menjalnikom, zato ponuja optimalne stopnje navora in moči ter izjemno varčno porabo.

Z že tretjo generacijo je Clio eden zrelejših avtomobilov v svojem razredu. Voznike je prepričal s kompaktnim dizajnom, udobno in prilagodljivo notranjostjo, ter z dinamično vožnjo, ki jo ponujajo zmogljivi in varčni motorji.

Najbolj navdušujoča motorja sta dva. Prvi je 1.2 TCE, ki združuje zmogljivost, nizko porabo in ena najnižjih stopenj izpustov CO2 med bencinskimi motorji. Tu je še motor 1.5 dCi 105 KM s tehnologijo vbriz-gavanja po skupnem vodu (Com-mon Rail), ki je povezan s 6-stopen-jskim menjalnikom, zato ponuja optimalne stopnje navora in moči ter izjemno varčno porabo.

Clio ne vliva zaupanja le zaradi vseh 5 EuroNCAP zvezdic. Njegovo izboljšano podvozje ter oprijem s cestiščem zagotavljata odlično lego na cesti in učinkovito zaviranje. Regulator in omejevalnik hitrosti, dodatna žarometa za optimalno osvetlitev ovinka, zavorni sistem ABS in sistem proti zdrsu pogon-skih koles ESP – vse to skrbi za varno vožnjo, pri čemer užitek os-taja neokrnjen. K temu pripomore tudi všečna in svetla notranjost. Pri Renaultu so poskrbeli za kako-vostne materiale, natančno končno obdelavo in skrbno izdelane detajle. Tu je še oprema (kartica Renault za prostoročno upravljanje, samodejna klimatska naprava, po višini nastav-

Z že tretjo generacijo je Clio eden zrelejših avtomobilov v svojem razredu. Voznike je prepričal s kompaktnim dizajnom, udobno in prilagodljivo notranjostjo, ter z dinamično vožnjo, ki jo ponujajo zmogljivi in varčni motorji.

Najbolj navdušujoča motorja sta dva. Prvi je 1.2 TCE, ki združuje zmogljivost, nizko porabo in ena najnižjih stopenj izpustov CO2 med bencinskimi motorji. Tu je še motor 1.5 dCi 105 KM s tehnologijo vbriz-gavanja po skupnem vodu (Com-mon Rail), ki je povezan s 6-stopen-jskim menjalnikom, zato ponuja optimalne stopnje navora in moči ter izjemno varčno porabo.

Clio ne vliva zaupanja le zaradi vseh 5 EuroNCAP zvezdic. Njegovo izboljšano podvozje ter oprijem s cestiščem zagotavljata odlično lego na cesti in učinkovito zaviranje. Regulator in omejevalnik hitrosti, dodatna žarometa za optimalno osvetlitev ovinka, zavorni sistem ABS in sistem proti zdrsu pogon-skih koles ESP – vse to skrbi za varno vožnjo, pri čemer užitek os-taja neokrnjen. K temu pripomore tudi všečna in svetla notranjost. Pri Renaultu so poskrbeli za kako-vostne materiale, natančno končno obdelavo in skrbno izdelane detajle. Tu je še oprema (kartica Renault za prostoročno upravljanje, samodejna klimatska naprava, po višini nastav-ljiv volan itd.), ki prav tako prispeva h kar največjemu udobju.

Za tiste, ki jim je kompaktni Clio kljub vsemu premajhen, je tu še različica Grandtour. Clio Grandtour predstavlja inteligenten kompromis med radodarnim prostorom in nje-govo praktičnostjo. Tako vsi potniki spredaj in zadaj uživajo v izjemnem udobju, v prtljažni prostor pa lahko prejme kar 439 l prtljage. Poleg tega lahko prostor s preklopnimi sedeži in ravnim pomičnim dnom obliku-jete po svoji meri. Clio ima res vse, kar imajo veliki. Razen njihove vi-soke cene in stroškov vzdrževanja.

Saga o Cliu se je začela leta 1990, ko je model začel nizati uspeh za uspehom. Med drugim je v Sloveniji že dolga leta najbolje prodajan model in je postal tako rekoč nacio-nalni avtomobil. Novi Renault Clio izstopa s svojimi mnogostranskimi uravnovešenimi lastnostmi, ki pov-zemajo vse odlike, zaradi katerih je

Z že tretjo generacijo je Clio eden zrelejših avtomobilov v svojem razredu. Voznike je prepričal s kompaktnim dizajnom, udobno in prilagodljivo notranjostjo, ter z dinamično vožnjo, ki jo ponujajo zmogljivi in varčni motorji.

Najbolj navdušujoča motorja sta dva. Prvi je 1.2 TCE, ki združuje zmogljivost, nizko porabo in ena najnižjih stopenj izpustov CO2 med bencinskimi motorji. Tu je še motor 1.5 dCi 105 KM s tehnologijo vbriz-gavanja po skupnem vodu (Com-mon Rail), ki je povezan s 6-stopen-jskim menjalnikom, zato ponuja optimalne stopnje navora in moči ter izjemno varčno porabo.

Clio ne vliva zaupanja le zaradi vseh 5 EuroNCAP zvezdic. Njegovo izboljšano podvozje ter oprijem s cestiščem zagotavljata odlično lego na cesti in učinkovito zaviranje. Regulator in omejevalnik hitrosti, dodatna žarometa za optimalno osvetlitev ovinka, zavorni sistem ABS in sistem proti zdrsu pogon-skih koles ESP – vse to skrbi za varno vožnjo, pri čemer užitek os-taja neokrnjen. K temu pripomore tudi všečna in svetla noPri Renaultu so poskrbeli vostne materiale, natančnobdelavo in skrbno izdelanTu je še oprema (kartica Rprostoročno upravljanje, sklimatska naprava, po vljiv volan itd.), ki prav tako h kar največjemu udobju.

Za tiste, ki jim je kompaktni Clio kljub vsemu premajhen, je tu še različica Grandtour. Clio Grandtour predstavlja inteligenten kompromis med radodarnim prostorom in nje-govo praktičnostjo. Tako vsi potniki spredaj in zadaj uživajo v izjemnem udobju, v prtljažni prostor pa lahko prejme kar 439 l prtljage. Poleg tega lahko prostor s preklopnimi sedeži in ravnim pomičnim dnom obliku-jete po svoji meri. Clio ima res vse, kar imajo veliki. Razen njihove vi-soke cene in stroškov vzdrževanja.

Saga o Cliu se je začela leta 1990, ko je model začel nizati uspeh za uspehom. Med drugim je v Sloveniji že dolga leta najbolje prodajan model in je postal tako rekoč nacio-nalni avtomobil. Novi Renault Clio izstopa s svojimi mnogostranskimi uravnovešenimi lastnostmi, ki pov-zemajo vse odlike, zaradi katerih je Clio III prejel priznanje »Avtomobil leta 2006«, Z izjemno prostornostjo kabine, varnostjo, udobjem in lego na cesti, prav tako pa enako skrb-no in natančno izdelavo, je postal eden najbolj zanesljivih modelov v svojem segmentu.

Z že tretjo generacijo je Clio eden zrelejših avtomobilov v svojem razredu. Voznike je prepričal s kompaktnim dizajnom, udobno in prilagodljivo notranjostjo, ter z dinamično vožnjo, ki jo ponujajo zmogljivi in varčni motorji.

Najbolj navdušujoča motorja sta dva. Prvi je 1.2 TCE, ki združuje zmogljivost, nizko porabo in ena najnižjih stopenj izpustov CO2 med bencinskimi motorji. Tu je še motor 1.5 dCi 105 KM s tehnologijo vbriz-gavanja po skupnem vodu (Com-mon Rail), ki je povezan s 6-stopen-jskim menjalnikom, zato ponuja optimalne stopnje navora in moči ter izjemno varčno porabo.

Z že tretjo generacijo je Clio eden zrelejših avtomobilov v svojem razredu. Voznike je prepričal s kompaktnim dizajnom, udobno in prilagodljivo notranjostjo, ter z dinamično vožnjo, ki jo ponujajo zmogljivi in varčni motorji.

Najbolj navdušujoča motorja sta dva. Prvi je 1.2 TCE, ki združuje zmogljivost, nizko porabo in ena najnižjih stopenj izpustov CO2 med bencinskimi motorji. Tu je še motor 1.5 dCi 105 KM s tehnologijo vbriz-gavanja po skupnem vodu (Com-mon Rail), ki je povezan s 6-stopen-jskim menjalnikom, zato ponuja optimalne stopnje navora in moči ter izjemno varčno porabo.

Ob nakupu novega avtomobila Renault lahko računate na finančno pomoč.

Udobje, prilagodljivost in odlične zmogljivosti

Finančna pomoč ob nakupu novih vozil spet aktualna

pogajanj s trgovcem.Tokratni ukrep pa se od pomla-

danskega vendarle nekoliko razli-kuje. Finančna pomoč bo namreč odslej veljala tako za osebna, kot tudi za gospodarska vozila Renault. Letošnjo jesen lahko torej v Renault-ovih salonih med navdušenimi kupci pričakujemo tudi veliko podjetnikov. Vsi, ki se zanimate za nakup novega vozila, si lahko več o tem preberete na www.financnapomoc.si

NOVIH 1.000.000 EUR ŽE ČAKA NA RENAULT KUPCE!

Ujemitepriložnost!

ZAGOTOVITE SI SVOJ DELEŽV SALONU REMONT KRANJ. TELEFON: 031 78 11 11

Avtohiša REAL, d.o.o.,PE Remont Kranj,Ljubljanska cesta 22, 4000 Kranjtelefon: (04) 201 52 15

*Akcija velja pri nakupu z Renault financiranjem. Poraba pri mešanem ciklu: 4,4 – 8,2 l/100 km. Emisija CO2: 117 – 195 g/km. Slika je simbolna.

oglas_loski_utrip.indd 1 25.9.2009 16:11:28

29

Oktober 2009

Radio Sora praznujeSeptembra je Radio Sora praznoval 30. obletnico delovanja. Slavnostna prireditev najbolj poslušanega radia

na Škofjeloškem in enega bolj poslušanih na Gorenjskem se je odvijala v petek, 11. septembra,v Sokolskem domu in v stari vojašnici v Škofji Loki.

Radio, ki ga danes poznamo kot Radio Sora, je bil ustanovljen 11. septembra leta 1979 pod imenom Radio Žiri. Ustanovitev omenje-nega radia je bila takrat izjemno pionirsko delo Žirovcev, njegov namen pa je bil obveščati in in-formirati na lokalnem nivoju. V tridesetih letih delovanja je doživel številne prelomnice. V prvi polo-vici osemdesetih se je njegova slišnost pod okriljem občine Škofja Loka razširila na ozemlje celotne občine, sedanje upravne enote. Leta 1986 je postal sestavni del takratne Delovne organizacije za obveščanje občine Škofja Loka. Deset let kasneje je prišlo do la-stninskega preoblikovanja in do spremembe imena v zdaj znani Radio Sora. Vsa ta leta je deloval v Žireh, sedež je bil v Škofji Loki, leta 2000 pa je Radio Sora dobil skupni dom na škofjeloški Nami.

Slavnostna prireditev Radia Sore, ki danes zaposluje pribli-

žno 50 novinarjev, moderatorjev, tehnikov in drugih sodelavcev, se je v petek , 11. septembra, odvijala v Kristalni dvorani v Sokolskem domu. Tam so zbrane nagovorili direktor Radia Sora Marjan Po-točnik in župani vseh štirih občin na Škofjeloškem. »Načrti za pri-hodnost so preprosti. Še naprej želimo ostati dober informativni in tudi zabavni medij ter delovati v splošno družbeno zadovoljstvo. Radio Sora je kapitalska družba, ki se preživlja s prodajo svojih sto-ritev na trgu, zato želim, da bi ob poplavi najrazličnejših medijev v Sloveniji obdržali svoj medijski prostor, da bi še naprej imeli zveste poslušalce in oglaševalce. Glo-balizacija nam sicer na radijskem območju prinaša vrsto novosti, kot so digitalizacija, regionalizacija in specializacija programskih vse-bin. Ne glede na spremembe pa moramo v prihodnje zadržati svoje lokalno prepoznavnost ter

obdržati lokalno informiranje,« je povedal direktor Radia Sora, Marjan Potočnik.

Za kulturno-zabavni program so na slovesnosti poskrbeli Jazz station, zmagovalci letošnjih Melodij morja in sonca, ter Ro-mana Kranjčan s svojimi šansoni. Slavnostna prireditev je bila na-menjena poslovnim partnerjem, predstavnikom občin, politike in  društev ter vsem tistim s, katerimi Radio Sora sodeluje. Za vse zveste poslušalce se je v nadaljevanju dneva in pozno v noč na prostorih bivše vojašnice odvijala zabava z več kot 30 izvajalci zabavne glasbe (Orleki, Pop design, Victory, Nude, Tanja Žagar, Foxy teens, Natalija Kolšek, Manca Špik, Adi Smolar, Werner in Brigita Šuler ter drugi). Na dan obletnice Radia Sore je bil slavnostno obarvan tudi radijski program, vsi poslušalci pa so si lahko na dan odprtih vrat prišli ogledat radijske prostore. M. S.

Marjan Potočnik in urednica na Radiu Sora Tanja Barašin

LJUBEZEN NA PRVI IN STO TISO^ PRVI POGLED.

29

Oktober 2009

RD Alples praznuje 50 let rokometa v Selški doliniV Rokometnem društvu Alples Železniki letos praznujejo 50 let rokometa v Selški dolini. V šestdesetih letih je pre-

vladoval ženski rokomet. Dekleta so igrala v slovenski ligi in bila v sezoni 1966/1967 pokalne zmagovalke Slovenije. V zadnjih letih pa se je z novo športno dvorano začel močno razvijati moški rokomet. Članska ekipa že drugo leto nastopa v 1. B članski slovenski ligi. Pogovarjali smo se z Janezom Ferlanom, članom upravnega odbora RD Alples.

Kako boste praznovali obletnico?Obletnico bomo praznovali slav-nostno, a časom primerno – skro-mno. Za ta namen je ustanovljen poseben organizacijski odbor, ki bo pripravil vse potrebno za slavnost. Prireditev bo potekala 19. decembra v športni dvorani v Železnikih. Tam se bodo preko dneva predstavile vse selekcije, v popoldanskem terminu bomo skušali članski ekipi zagotoviti za igro uglednega nasprotnika, zve-čer pa bo slavnostna akademija s kulturnim programom, počastitvi-jo najvidnejših akterjev skozi pet-desetletno zgodovino rokometa v Selški dolini in podelitvijo priznanj.

Nova sezona se je že pričela. Je v pripravljalnem obdobju pote-kalo vse po načrtih? Ste odigrali kakšno »močno« tekmo?Člansko ekipo je prevzel nov tre-ner, domačin Uroš Mohorič. Pripra-ve so bile dobre, prve prvenstvene tekme pa bodo pokazale, kako je ekipa močna. V pripravljalnem ob-

dobju je bilo par »močnih« tekem, saj je v Železnikih gostovalo kar nekaj prvoligaških moštev, kot sta Gorenje iz Velenja in Merkur iz Škofje Loke. Take tekme pa obi-čajno rezultatsko nič ne povedo, saj trenerji preizkušajo vse razpo-ložljive igralce.

Imate kakšne zveneče okrepitve? Ali v članski ekipi igra veliko do-mačinov?Zvenečih okrepitev nimamo. Že nekaj let izvrstno sodelujemo z Merkurjem iz Škofje Loke, od koder imamo igralce za mesta, ki jih sami nimamo zadosti kakovo-stno zapolnjenih. Razmerje kaže 75 odstotkov proti 25 odstotkom v prid doma vzgojenim igralcem.

Letos drugo leto nastopate v 1. B članski slovenski ligi. Kakšne cilje imate?Uprava si je zadala cilj: 3.–7. mesto.

V društvu veliko delate z mladimi?

Izšla bo že šestaštevilka Železnih niti!

Muzejsko društvo Železniki se že pripravlja na izid nove številke zbornika za Selško dolino Železne niti. Kot so nam povedali, so tudi za letošnjo številko pripravili veliko zanimivih prispevkov. Tako kot vedno do sedaj se prispevki nanašajo na krajevno družboslovje, zgodovino, kulturo, šolo, obletnice. Seveda niso pozabili na in-tervjuje z znanimi ljudmi iz naše doline. Vsi članki so že napisani in zbrani. V društvu bodo ob izidu zbornika, to se bo zgodilo novembra, pripravili koncert, na katerem bo nastopil svetovno znani tenorist Janez Lotrič.

Z nami in za vas sodelujte za bolj lepo in aktivno vas!

V Selški dolini so zagnani mladi domačini iz vasi Zali Log letos ustanovili Kulturno in turistično društvo Zali Log. »Ustanovljeno je bilo 8. 4. 2009 z namenom, da popestrimo kulturno in turi-stično dogajanje v vasi in poskrbimo za promocijo vasi,« je povedala predsednica KTD Zali Log Klavdija Škulj.Od ustanovitve do konca septembra so izpeljali že kar nekaj od-mevnih dogodkov: pustni karneval, skupaj z drugimi društvi v vasi so organizirali veselico z ansamblom Čuki, plažo party, razstavo slik slikarke Francke Kavčič, konec septembra pa so organizirali pozdrav jeseni. Zagnanost v novoustanovljenem društvu je velika. Letos bodo 31. oktobra organizirali še pohod v Sušo ob polni luni, ravno na noč čarovnic. Z veseljem poskrbijo tudi za najmlajše, saj vsak petek popoldne ob 16. uri pripravijo uro pravljic. Da bi vaščani še bolj skrbeli za lepo in urejeno vas, so aprila začeli z akcijo zbiranja starega papirja. »Od aprila naprej v vasi zbiramo star papir z namenom, da bo vsak vaščan, ki sodeluje, prejel bon za nakup balkonskega cvetja. Akcija je bila zelo dobro sprejeta,« je pripovedovala Klavdija Škulj in dodala, da se geslo društva zato glasi: »Z nami in za vas sodelujte za bolj lepo in aktivno vas!«

Razstava slikslikarke Francke Kavčič

Namen novoustanovljenega KTD Zali Log je popestriti kulturno dogajanje v vasi. Zato so 11., 12. in 13. septembra organizirali svojo prvo razstavo v kulturnem domu na Zalem Logu. Svoja dela je na ogled postavila ljubiteljska slikarka Francka Kavčič iz Železnikov. »Z obiskom razstave smo bili izjemno zadovoljni,« je dejala članica in organizatorka v KTD Tamara Lavtar. »Pripravljamo pa že drugo razstavo, in sicer razstavo ročnih del vaščanov in prebivalcev okoliških krajev. Dogodek načrtujemo za november, zato že sedaj vabimo vse, ki bi bili pripravljeni svoja dela pokazati širši javnosti, da to sporočijo na telefonsko številko 031/856-968 (Klavdija),« je še dejala Tamara Lavtar. Organizatorji so z dosedanjim delom zado-voljni, saj je Zali Log po dolgem času zaživel v kulturnem vzdušju.

Janez Ferlan

Koliko selekcij imate?Rokometno društvo Alples se za-veda, da mora vzgajati rokometaše v vseh selekcijah, če želi imeti ka-kovostno člansko ekipo, obenem pa se zaveda, da v tako majhnem okolju vsa igralna mesta ne bodo vedno »pokrita«. Imamo selekcije mlajših in starejših dečkov, mladin-cev in članov. Kako leto se zgodi, da zaradi šibkejših posameznih letnikov kake selekcije ni, to se je to sezono zgodilo s kadetsko. Društvo sodeluje z Osnovno šolo Železniki in njenimi podružničnimi šolami pri učenju mini rokometa.

30 31

Novice iz Selške dolinepiše: Anže Pegam

Oktober 2009

Intervju z mag. Rokom Fazarincem

Železniki so bili vedno povezani z vodo Po hudih poplavah, ki so se zgo-dile 18. septembra 2007, so se v Železnikih začele razprave o vodni ureditvi Selške Sore. Strah pred ponovno katastrofo je velik. Ker je ravno dve leti od poplav, smo se pogovarjali z magistrom gradbeništva Rokom Fazarin-cem, zaposlenim v podjetju In-ženiring za vode, d. o. o. Njegovo področje je projektiranje vodno-gospodarskih objektov, izdelava hidravličnih študij in analiz za površinske vode, sanacije plazov, hidravlično dimenzioniranje mo-stov in prepustov.

Minevata dve leti, ko je Železnike zadela huda vodna ujma. Analize so verjetno že narejene. Zakaj je prišlo do takih poplav?Poznam rezultate dveh analiz. Eno je takoj po vodni ujmi izdelal Inštitut za vode Republike Slove-nije. Konec maja letošnjega leta so jo izdelali še strokovnjaki iz Evropske unije. Je popolnoma neodvisna, pripravili so jo ljudje z raznih univerz in inštitucij, vo-dila pa jo je skupina italijanskih strokovnjakov. Obe analizi imata podobne zaključke.

Prišlo je do katastrofalnih pa-davin, ki so presegle nekaj 100 mi-limetrov. Bil je ekstremen pojav, čeprav je za obrobje Alp značilno, da je tam več padavin kot drugje.

Kaj natančno pomeni »ekstre-

men pojav«?V primeru poplave v Železnikih so bili odtoki voda za 50 odstotkov večji od stoletnih voda, ki naj bi bile merilo za varovanje urbanih naselij. Tudi vsi pritoki Sore so presegali vse do sedaj zaznane vrednosti. Ta pojav je imel zelo veliko intenziteto – konico. K sreči je bil relativno kratek v primerjavi s prejšnjimi poplavami v Železni-kih. Takrat so imeli poplavni valovi velik volumen, vendar manjšo ko-nico. Prav ta konica je povzročila največ težav. Železniki ležijo na območju, kjer vodotoki preha-jajo s strmih povirnih pobočjih na ravnino, zato ima voda veliko energijo.

Bi težave poplavne varnosti v Železnikih lahko dokončno rešili?Če bi načrtovali poplavno varnost samo z regulacijo Sore skozi na-selje, bi bili ob dogodku, kot je bil pred dvema letoma, Železniki ravno tako poplavljeni, le voda bi bila nižja za kakšen meter. Manjša bi bila energija vode in prišlo bi do manjših rušitev.

Kje je najbolj problematična točka na Sori v Železnikih. Zakaj? Na podlagi opravljenih analiz je najbolj kritična točka v Železnikih kombinacija Dermotovega jezu in mostu v Ovčjo vas. Jez dvigne dno Sore za več kot dva metra, zadaj pa je most s srednjim upornikom.

Ob večji vodi se hitro zmanjša pretočnost. To je prva točka, pri kateri pride do izliva Sore iz stru-ge. Drugi točki sta še obokana kamnita mostova, predvsem most na Trnju. Prevodnost teh dveh mo-stov dosega le polovico potrebne prevodnosti. Na poplavno varnost ima velik vpliv tudi kanalizacija v strugi, ki določa višji potek dna Sore in s tem dviga gladino reke.

Kako je z Dolenčevim jezom?Dolenčev jez se je z rekonstrukcijo preoblikoval. Postal je prag, s tem pa so se spremenile dinamične lastnosti Sore. Ne moremo govo-riti, da je povečal poplave. Prostor za jezom je tako majhen, da ne bi zadržal vse te vode. Funkcija tega jezu naj bi bila, da se za njim zadržuje prod, kar se tudi načrtuje. Za Železnike je ključnega pomena, da se del vode zadrži v povodju.

Na pritokih Sore je bilo že kar nekaj narejenega. Kakšne so re-šitve za boljšo poplavno varnost?Programov ne poznam, vem pa, da bo ministrstvo z deli nadaljeva-lo. Do zdaj se ni še nikjer v Slove-niji delalo tako intenzivno. Ukrepi, ki se izvajajo, so pomemben del celovite ureditve povodja Sore. So nujno potrebni, da se stabilizira hudourniško zaledje. Poskrbeti moramo, da ne bo prihajalo do plazov, intenzivnih hudourniških izlivov, nanosov vejevja in odna-

šanja proda.Na podlagi analiz iščemo kom-

binacije rešitev. Železnike je treba obvarovati take katastrofe. Ugoto-vljeno je, da skozi Železnike tako velike vode, kot je bila septem-bra 2007, ni možno speljati. Viške vode je treba zadržati v povodju. Ozka grla na Sori moramo odpra-viti in jih poskušati sanirati, kjer je možno. Te ureditve morajo biti prijazne do okolja – ne sme biti visokih zidov in pregrad. Železniki so bili vedno povezani z vodo in to je treba ohraniti.

Lahko poveste kak konkreten primer?Ob intenzivnih padavinah mo-ramo del vode Sore zadržati nad Železniki, vendar so v prostoru omejitve. Zgornji robni pogoj predstavljajo Zali Log in nekatere naravne znamenitosti. Pripravlja se več različic zadrževalnikov med Jesenovcem in Zalim Logom. Išče se najprimernejša rešitev. Treba je ugotoviti, kam naj se umesti regionalno cesto. Od Dolenče-vega jezu navzdol je predvideno poglabljanje struge. Tam, kjer je predviden nov Dermotov jez, naj bi bila struga globlja za slab meter, tam, kjer danes stoji Dermotov jez, pa za dva metra in pol. Pri tej globini je ob visokih vodah možno Soro na območju naselja Na plavžu obdržati v strugi.

Zasnova ureditve na območju Dermotovega jezu

30 31

Novice iz Selške dolinepiše: Anže Pegam

Tečaj klasične masaže telesaTermin: 17. in 18. oktoberAli veste, da lahko z masažnimi tehnikami povrnete organizem v naravno ravnovesje, odpravite stres in bolečino ter sprostite celo telo?Na intenzivnem dvodnevnem tečaju se boste naučili vseh tehnik in prijemov za izvajanje klasične masaže telesa. Poudarek je na praktičnih vajah, ki potekajo v parih.

Tečaj refl eksne masaže stopalTermin: 23. in 24. oktoberAli ste vedeli, da lahko z re� eksno masažo stopal olajšamo glavobol, nespečnost, stres, izčrpanost, bolečine v hrbtu in sprostimo celo telo?Kaj je re� eksna masaža stopal in zakaj je uporabna? Katere tegobe lahko odpravimo s to masažo? Spoznavanje re� eksnih točk na stopalih, osnovne tehnike re� eksne masaže za domačo uporabo. Tečajniki naredijo veliko praktičnih vaj v parih.

Tečaj indijske masaže glave in obrazaTermin: 9. oktoberZ masažo obraza in lasišča sproščamo napetost obraznih mišic, pomagamo pri blaženju glavobolov in migren ter odpravljamo stres.Indijska masaža lasišča temelji na ajurvedski znanosti, lahko se izvaja kot samostojna terapija ali v kombinaciji z drugimi masažami telesa. Masaža obraza je namenjena pospeševanju limfnega pretoka in se izvaja s tehnikami šiatsu. Tečajniki naredijo veliko praktičnih vaj v parih.

Nadaljevalni tečaj refl eksne masaže stopalTečaj je primeren za vse, ki so že obiskovali osnovni tečaj re� eksne masaže stopal v Izobraževalnem centru Freising ter pridobili nekaj izkušenj z izvajanjem masaže.Udeleženci bodo spoznali različne načine masaže za posamezne bolezni in težave s poudarkom na določenih re� eksnih conah. Spoznali bodo osnove limfne drenaže na stopalu, re� eksne cone na rokah, natančne in zelo uporabne cone na palcu, samomasažo dlani in stopal, energijsko telo – čakre, vertikalni energetski kanal. Tečajniki naredijo veliko praktičnih vaj v parih.

Tečaj masaže hrbta – križaTermin: oktoberAli veste, da lahko z redno masažo križa, vratu in ramen odpravimo bolečine v teh predelih in blagodejno vplivamo na počutje? Masaža je zelo primerna za vse, ki pri delu veliko sedite ali stojite.Na enodnevnem intenzivnem tečaju boste osvojili tehnike in prijeme za izvajanje klasične masaže hrbta (od vratu do križa) in prijeme, s katerimi ugodno vplivate na razbremenitev obolelih predelov hrbta.

Obiščite nas in storite nekaj dobrega zase

Izobraževalni center Freising

Delavnice in tečaji za zdravje in dobro počutje Kreativne delavnice in tečaji za prosti čas

Tečaj ličenja za različne priložnostiTermin: 20. oktoberNa delavnici se boste naučili osnovne nege kože, nekaj trikov za optično oblikovanje obraza in korektur ter ličenja za vsak dan, za v službo in za bolj svečane priložnosti.

Sponzorji:

Obiščite nas in storite nekaj dobrega zase

Za več informacij o terminih in prijavahpokličite na tel.: 04/ 51 55 880 ali pišite na

info@freising.si.Izobraževalni center Freising, Mestni trg 20, Ško� a Loka, www.freising.si.

Delavnice in tečaji za zdravje in dobro počutje Kreativne delavnice in tečaji za prosti čas

Delavnica o zdravilnih zeliščih in njihovi uporabiTermin: 10. oktoberKako si lahko z domačimi zelišči pomagate pri lajšanju zdravstvenih tegob in izboljšate vaše počutje?Na delavnici se boste poučili o nabiranju, sušenju in shranjevanju zelišč ter njihovem zdravilnem učinkovanju. Na praktičnem delu se boste učili uporabiti zelišča za izdelavo različnih pripravkov na osnovi vode, olja in alkohola (poparek, prevretek, zeliščni čaj, tonik, osnova za kremo, kopel, dišeča sol ...).

Delavnica o aromaterapiji in eteričnih oljih za domačo uporaboTermin: oktoberSte utrujeni in pod stresom? Lahko si pomagate z aromaterapijo in eteričnimi olji!Na delavnici boste spoznali aromaterapijo kot vedo ter se poučili o izdelavi in učinkovanju eteričnih olj. Spoznali boste postopke pridobivanja olj, ekstrakcijo, kombiniranje in razredčitev olj ter dodajanje olj v različne pripravke za domačo uporabo(masažna olja ...).

Tečaj računalniške obdelavedigitalnih fotografi jTermin: oktoberNa tečaju se boste poučili o digitalnih in digitaliziranih fotogra� jah, se jih naučili prenesti na računalnik in jih obdelati, pripraviti za različne vrste izpisov in namen, jih umetniško vizualizirati ...

Delavnica izdelovanja vitražaTermin: 6. in 7. novemberOsnovno o vitražu in tehniki vitraža ter ti� any tehnika, priprava za delo, izdelava skic in modelov, predstavitve stekel, izdelava I. kompozicije (ravne linije), izdelava II. kompozicije (okrogli rezi), patiniranje in izdelava III. kompozicije (3D izdelek).

Tečaj digitalnega fotografi ranjaTermin: oktoberNa tečaju digitalnega fotogra� ranja se boste poučili o vseh osnovnih funkcijah in nastavitvah fotoaparata, spoznali zakonitosti fotogra� ranja motivov iz narave, objektov, fotogra� ranja oseb, makrofotogra� je, nočnega fotogra� ranja ... Tečaj obsega veliko terenskih vaj.

Ne spreglejte!Brezplačna predavanja na točki vseživljenjskega učenja!15. oktober ob 16.30 – Delavnica; spoznajmo zakonitosti risanja tihožitjaDelavnica je namenjena vsem, ki vas zanima slikanje in risanje in bi se želeli izpopolniti na tem področju.

16. oktober ob 16.30 – Delavnica; spoznajmo trebušni plesDelavnica je namenjena vsem, ki bi se radi spoznali s trebušnim plesom.

Predavanja in delavnice potekajo v Izobraževalnem centru Freising v Ško� i Loki. Število prostih mest je omejeno, za udeležbo pokličite na številko 04/ 51 55 880.

Predavanja na točki vseživljenjskega učenja so� nancira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Ministrstvo za šolstvo in šport.

Slikarska šola za začetnike (40 ur) Termin: 15. oktober

Na slikarski šoli se udeleženci poučijo o risanju in slikanju v različnih tehnikah. Spoznajo se z viziranjem, perspektivo, proporci ter njihovem pomenu pri risanju. Udeleženci spoznajo zakonitosti risanja tihožitja, krajine, telesa, portreta, akta ...

Oktober 2009

Društvo Ozara Slovenija10. oktobra pod okriljem Svetovne federacije za duševno zdravje poteka svetovni dan duševnega zdravja. V ta namen predstavljamo Društvo Ozara, nevladno, neprofitno in humanitarno organizacijo, ki deluje v javnem interesu na področju socialnega in zdravstve-nega varstva ter ljudem s težavami v duševnem zdravjuponuja izvenbolnišnične oblike psihosocialne rehabilitacije in podpore.

Ozara je bila ustanovljena leta 1994, svoje dejavnosti pa izvaja v dvajsetih dislociranih enotah, razpredenih po celotnem ozemlju Slovenije. Glavni cilj nevladne organizacije je podpora ljudem s težavami v duševnem zdravju pri učenju spretnosti za premagovanje življenjskih težav in v iskanju tistih načinov zadovoljevanja potreb, ki omogočajo vključevanje v domače in delovno okolje. V okviru Ozare delujejo trije programi: dnevni center, stanovanjska skupina in pisarna za informiranje in svetovanje. Zadnji program vključuje v svojo dejavnost terensko delo, kar ljudem s težavami v duševnem zdravju, ki so socialno izolirani, gibalno ovirani ali v hudi finančni stiski, omogoča lažji dostop do storitev. Pisarna za informiranje in svetovanje deluje tudi v Kranju in v svoji enoti pokriva devet občin, med njimi Škofjo Loko, Gorenjo vas-Poljane in Železnike, njen osnovni namen pa je krepitev moči in sodelovanja posameznika pri prepoznavanju in opredelitvi lastne stiske ter načrtovanje izhoda iz nje. Program pisarne za informiranje in svetovanje je namenjen ljudem s težavami v duševnem zdravju, ljudem v duševni stiski in njihovim svojcem. Vključitev v program je prostovoljna in se opravi na željo posameznika, vse storitve so brezplačne. V kranjski enoti delujeta tudi klub prostovoljcev, ki združuje prostovoljne sodelavce (če bi se kdo želel priključiti kot prostovoljec, je lepo vabljen), in socialna mreža, ki služi obisku športnih, kulturnih in družabnih prireditev.

Enota Kranj letos praznuje deseto obletnico delovanja. V ta namen bodo v društvu izdali brezplačno glasilo, ki bo vsebovalo številne informacije in pregled desetletnega dela. »Vsi, ki imate kakršno koli osebno vprašanje ali vas zanimajo informacije, ste vabljeni, da obiščete naš spletni forum Med.Over.Net oz. Ni zdravja brez duševnega zdravja, kjer skupaj s kolegico Majo Kunčič odgovarjava na razna vprašanja,« pravi Maja Korc, strokovna in socialna delavka ter vodja kranjske enote Društva Ozara Slovenija. Za več informacij lahko obiščete spletno stran www.ozara.org ali pokličete telefonsko številko 04/23-62-610 (od ponedeljka do petka med 7.30 in 15.30).

Monika Strel 

Maja Korc, vodja Enote Kranj Društva Ozara Slovenija

Vaterpolska šolaAkademski vaterpolo klub Triglav vabi v jesensko brezplačno plavalno vaterpolsko šolo. Vpišejo se lahko otroci od 1. do 3. razreda, tečaji bodo potekali vsak četrtek od 15.30 do 16.30 ure in ob četrtkih od 16. do 17. ure v pokritem olimpijskem bazenu v Kranju. Tečaj se je pričel 15. septembra, še vedno pa je možen vpis, saj bo trajal do januarja.

Otroci se bodo naučili osnovnih plavalnih tehnik s pomočjo zabavnih vodnih iger. Podrobnejše informacije dobite pri vodji vaterpolske šole Matjažu Homovcu, GSM 051/676-359, na recepciji bazena ali na spletni strani kluba www.klub-avktriglav.si, e-mail  info@klub-avktriglav.si

Vabljeni!

VabiloOpažamo, da je skrb za duševno zdravje na vseh področjih našega življenja zapostavljena, zato smo se odločili, da vas ob svetovnem dnevu duševnega zdravja povabimo na dan odprtih vrat. Skupaj z nami lahko preživite delovni dan in tako postavite vaše duševno zdravje na prvo mesto. Pričakujemo vas v petek, 9. 10. 2009, med 10. in 14. uro v prostorih dnevnega centra Šent na Mestnem trgu 38, 4220 Škofja Loka.

Želite soustvarjati vsebino Loškega utripa?Želite soustvarjati vsebino Loškega utripa?Želite soustvarjati vsebino Loškega utripa?Imate izkušnje s pisanjem?Imate izkušnje s pisanjem?Imate izkušnje s pisanjem?

Vabimo vas k pisanju!Vabimo vas k pisanju!Vabimo vas k pisanju!

Oglasite se nam na: bogataj@freising.siOglasite se nam na: bogataj@freising.siOglasite se nam na: bogataj@freising.si

- o

gre

valne n

apra

ve

- vo

do

vod

- klim

a nap

rave

- to

plo

tne ~

rpalk

e

- iz

ola

cijska d

ela

- so

n~n

i ko

lekto

rji

- ad

apta

cije

ko

paln

ic

- h

i{n

i sesaln

i

sis

tem

i

- vrt

anje

`ele

zo

beto

na

Za

ne

sljiv

pa

rtne

r

pri

gra

dn

ji i

n o

bn

ovi

34 35

Oktober 2009

Ločani na obisku v Maasmechelnu

Ko življenje teče v obe smeriMalo več kot 1200 kilometrov, kolikor jih Škofjo Loko loči od Maasmechelna, se je na začetku septembra na simboličen način razblinilo, ko so Ločani po skoraj petnajstih urah vožnje segli v roke prijateljem, ki so jih že nestrpno čakali na drugem koncu Evrope, da skupaj še enkrat podpišejo li-stino o pobratenju. Bilo je ganljivo, kar pa ni presenečenje, saj se je v minulih desetih letih med obema mestoma stkalo veliko prijateljskih vezi. Gasilci, upokojenci, škofje-loška folklora in pihalna godba, lokostrelci, Otroci ritma, Zavod O, muzealci, filatelisti, svetnik Anton Peršin, župan Igor Draksler, direk-torica muzeja Jana Mlakar ter mag. Andreja Ravnihar Megušar, ki je skrbela, da je vse potekalo, kot je treba, so v polnem številu priso-stvovali svečanostim, koncertom in različnim oblikam druženja, Jef Albrecht, eden najbolj slovenskih Flamcev, pa je vse dneve skrbel za dobro počutje gostov.

Različna srečanja so se kar vrsti-la. Na pikniku se je razigrani družbi

pridružil župan mesta Georges Lenssen, predsednik Slovenskega kulturnega in pevskega društva Martin Slomšek, Stane Revinšek, pa je imel polne roke dela s pre-vajanjem. Uredil je vse potrebno, da je skupino Ločanov odpeljal v Bruselj na obisk Evropskega parla-menta, kjer so se srečali s poslan-cem Lojzetom Peterletom in se z njim zadržali v daljšem pogovoru.

Ob nastopih glasbenih in fol-klornih skupin iz Škofje Loke so se ustavljali številni domačini in navdušeno ploskali. Zadnji dan so se Ločani srečali s Slovenci, ki živijo v Belgiji, ansambel Starman je celo popoldne igral same poskočne, besede domotožja pa so se raz-gubljale ob smehu in dobri volji.

Mag. Andreja Ravnihar Megušar, ki je Maasmechelen obiskala že večkrat, je povedala: »Široko zastavljeno prijateljstvo in pristni prijateljski stiki so pripeljali do podpisa listine o nadaljnjem sodelovanju, saj prav pobratenje omogoča, da se še bolj krepijo odnosi med partnerskimi mesti.

V minulih letih smo pripravili šte-vilne programe, projekte, ki so predstavljali dvosmerni prenos znanja, izkušenj, prakse na podro-čju šolstva, kulture, posameznih društev, sodelovali smo celo pri različnih razvojnih in razisko-valnih projektih. Veliko teh se je prijavilo na razpise evropskih programov in s tem smo prido-bili dodatna sredstva za njihovo kakovostno uresničitev. Naveza-li smo številne stike ne samo s Flamci v Maasmechelenu, temveč tudi s Slovenci, ki tam živijo in se združujejo v različnih društvih.« Manj znano je, da je v okviru tega pobratenja škofjeloško Filateli-stično društvo Lovro Košir pred leti navezalo stike s Filatelističnim klubom Orval iz Maasmechele-na. Srečko Beričič, predsednik škofjeloških filatelistov, je tokrat s seboj prinesel diplome za raz-stavljavce Filatelističnega kluba Orval iz Maasmechelena in Filate-lističnega društva Geilenkirchen ter izjavil: »Sodelovanje z Belgijci nam je odprlo vrata v EUROPHI-

LO, mednarodno združenje fi-latelističnih klubov in društev iz določenega števila evropskih držav. Druženje smo izkoristili za izmenjavo filatelističnega gradiva in se dogovorili za sodelovanje na mednarodni tekmovalni filateli-stični razstavi EUROPHILA 2010, ki bo v Stockholmu na Švedskem.«

Jana Mlakar in Jože Štukl iz Loškega muzeja sta poskrbela za odmevno fotografsko razsta-vo Pogledi na tisočletno mesto. Ogledala si jo je tudi slovenska ve-leposlanica v Belgiji, Anita Pipan.

Nastopila je tudi folklorna skupina.

Baletna šola (4-11 let)Balet pri otrocih pozitivno vpliva na skladen telesni razvoj, lepo držo in razvija občutek za ritem.

Pričnemo 6. oktobra! Število mest je ome-jeno, zato pohitite s prijavami.

Hip hop & street dance

Hip hop oziroma street dance je moderni stil plesa za fante in punce, ki se pleše v skupini na trenutno aktualno glasbo.

Pričnemo konec oktobra. Število mest je omejeno, zato pohitite s prijavami.

Tečaj trebušnega plesaTrebušni ples je prijetna plesna vadba za ženske vseh starosti, je zabavna, poudarek je na izražanju miline in lepote telesa.

Pričnemo konec oktobra. Število mest je omejeno, zato pohitite s prijavami.

Brezplačna delavni-ca trebušnega plesa – izražanje ženske lepote in milineTermin: 16. oktober ob 16.30

Za udeležbo pokličite!

Za več informacij in prijave pokličite na telefon 04/51-55-880 ali pišite na info@freising.si.www.ritmoloko.si

Tečaj salse – sami ali v paruPričnemo konec oktobra!

NOVO v Ško� i Loki! www.ritmoloko.si

34 35

Oktober 2009

Gusarska barka v Piranskem zalivuMladi jadralec Dan Poljšak je po štirih mesecih dela junija krstil svojo pravo malo gusarsko barko z imenom Schkrgha

(Škrga), ki zdaj pluje po Piranskem zalivu. Na barki, ki je zahtevala veliko dela, se bodo mladi jadralci na zanimiv način učili osnov jadranja in mornarskih veščin.

Dan Poljšak, dvakratni državni prvak v športnem jadranju, jadra že od šestega leta in je član jadral-skega kluba Loka Timing. Mladi jadralec dvakrat tedensko trenira v Trstu in tekmuje v razredu op-timist, ki je namenjen jadralcem, starim od 7 do 14 let. Dan ni samo odličen tekmovalec, ampak je z dušo in telesom popolnoma pre-dan pomorskem športu in vsemu, kar je povezano s tem. V prostem času zelo rad riše, oblikuje in izde-luje različne jadrnice. Pravi, da je njegov cilj »postati kapitan in imeti veliko barko«. Ta želja se mu je po trdem delu uresničila letos junija.

Gradnja barke»Ideja o lastni gusarski barki se mi je porodila na lanskem evropskem prvenstvu, ki se je odvijalo na Gardskem jezeru. Od kar pomnim, rad rišem ladje, jih oblikujem in sestavljam, ob gledanju filmov o piratih pa sem si zaželel zgraditi svojo barko,« pravi dvanajstletni jadralec, ki je skice in načrte za gusarsko barko narisal že pred letom dni. Idejo o svoji barki je Dan večkrat omenil očetu. Ta se je bal, da je to sinova enodnevna muha, izdelava barke pa lahko traja kar dolgo časa. Potem se je Dan spomnil na staro zapuščeno barko družinskih prijateljev, ki bi se jo lahko primerno obnovilo in v njej obudilo življenje. Uspelo mu je prepričati očeta Davida, da je ideja odlična in uresničljiva in gradnja

gusarske barke se je pričela. Ser-gej in Helena Dolenc iz Sečovelj sta Danu podarila svojo zapuščeno barko Elan 430, ki je bila v nezavi-dljivem stanju. Ob strani je imela veliko razpoko, večina vijakov pa je bila zarjavelih. Kljub temu jo je Danu in Davidu uspelo pripeljati s Primorskega v Škofjo Loko. Barka je zahtevala veliko dela in denarja. Družini Poljšak je uspelo pridobiti sponzorje, kot so Trimo, Seaway, Vivacom, Križaj design, in števil-ne prijatelje ter znance, ki so jim omogočili prenovo barke. Škrga je po mesecu dni popravljanja, laki-ranja in barvanja začela dobivati svojo podobo. Iz plastičnega trupa rdeče barve sta se kmalu dvignila dva jambora, sprednji tri metre in zadnji štiri metre visok, nanju je vpetih pet jader. Po štirih mesecih dela je bila gusarska barka Škrga končana. Barka nima motorja, poganjata jo veter in vesla, njena zanimivost pa je okroglo leseno krmilo, ki ga poznamo iz gusarskih pravljic in filmov. Posebnost barke je tudi poševnik na njeni krmi, ki je obdan s spleteno mrežo, in vi-soko dvignjena gusarska zastava z motivom tigra.

Prva plovbaOd načrtov do realizacije barke je poteklo štiri mesece. Škrgo so krstili julija v Jadralnem klubu Pirat v Portorožu. Kapitan Dan se je skupaj s šestimi prijatelji, ki so se našemili v prave gusarje, odpravil

na prvo plovbo v Piranski zaliv. »Plovba je bila fantastična, prija-telji so bili navdušeni in marsikdo z obale nas je opazoval,« pravi Dan. Gusarska barka bo domovala v Portorožu, na njej pa se bodo mladi jadralni nadebudneži učili

osnov jadranja in mornarskih veščin. Dan je medtem že nare-dil nov modelček trijambornice, imenovane Galeon, ki meri skoraj 80 centimetrov. Naslednjo barko namerava zgraditi v dobi petih let.

Monika Strel

Dan in njegov oče David sta barko gradila dobre štiri mesece. Načrti in skica za prvo gusarsko barko

Gusarji so pripravljeni na plovbo.

36 37

Oktober 2009

5.10. - 15.10.2009

8.10.2009 ob 20:15

povsem mirno naravno okolje

~udovit razgled

velik parkirni prostor

brezpla~ni internet po sobah

mo`nost rekreacije in savne

bogat samopostre`ni zajtrk

Ponudite poslovnim partnerjem, sorodnikom

in prijateljem prijetno bivanje v na{em mestu

Ponudite poslovnim partnerjem, sorodnikom

in prijateljem prijetno bivanje v na{em mestu

ope~ni izdelki

betonski in modularni bloki

poroterm

betonske cevi, ja{ki, pokrovi

cement, apno, maltit, mivka

tlakovci, robniki

betonsko `elezo, armaturne mre`e

PVC program

betonarna

granulatni pesek (gramoz)za

betonske me{anice in estrihe

kiperski prevozi

izkopi z lahko in te`ko mehanizacijo

Telefon.: 04/2364-070, 04/2364-030

O

O

VA[A PARTNERJA PRI GRADNJIVA[A PARTNERJA PRI GRADNJI

vse vrste betonov

notranja in mednarodna {pedicija

razvoz najmanj{ih mo`nih

koli~in materiala

razvoz betona v najkraj{em ~asu z

najsodobnej{im avtome{alcem z `e

vgrajeno roko s ~rpalko na kamionu

(doseg roke 25 m, popolna izraba

materiala, zelo primeren za te`ko

dostopne kraje, kjer je dostop ve~

kamionom ote`en, za manj{e betona`e,

greznice, {karpe, brez razsipavanja

betona v okolico

Odslej tudi

TRGOVINA

Z GRADBENIM

MATERIALOM

BEGRAD, Kranj, d.o.o.,

Pre~na ul. 24, 4000 Kranj

NIKO TRANS

Sodnikar Niko s.p.

Pre~na ul. 24, 4000 Kranj

e-mail: nikotrans siol.net

Sede` podjetja:

Savska loka 23, 4000 Kranj

36 37

Oktober 2009

Potepanje po južni polobliŠkofjeločanki Mojca Bergant in Jerica Mesec sta januarja odrinili na trimesečno potovanje po Avstraliji in Novi Zelandiji.

Za potovanje nista imeli vnaprej pripravljenega načrta, ampak sta se prepustili sprotnemu dogajanju.Lepote tamkajšnjih krajev in edinstvena doživetja nam je opisala Jerica Mesec.

Kako, da sta se z Mojco odločili ravno za obisk Avstralije in Nove Zelandije?O nekoliko daljšem potovanju na južno poloblo sva z Mojco razmi-šljali že kakšno leto. Lani je Mojca nekaj časa preživela na Danskem, kjer se je spoprijateljila z neko No-vozelandko. Ta naju je povabila, da jo obiščeva. Tako sva se odločili, da se na potovanje odpraviva za dalj časa, za tri mesece, in naen-krat obiščeva Avstralijo in Novo Zelandijo. Trenutek je bil več kot primeren, saj sva konec lanskega leta obe zaključevali študij ter si potovanje omislili kot nekakšno nagrado za visokošolsko diplo-mo. Na potepanje po Avstraliji in Novi Zelandiji se nisva posebno pripravljali, treba je bilo urediti le vize, o ostalem (načrt potovanja, rezervacije hotelov …) pa sva se odločali sproti. To je bil tudi smisel najinega potovanja: doživeti drža-vi, kakršni sta, in ju dobro spoznati.

Kje sta začeli vajino potovanje?V Sydneyju. Tam naju je čakalo prvo presenečenje, saj sva s slo-venskih minus 15 stopinj prileteli na avstralskih 42 stopinj Celzija. Časovni zamik in vročinski val sta bila kar šok za telo. Po petih dneh raziskovanja olimpijskega mesta in ogledovanja glavnih turistič-nih znamenitosti sva se z letalom odpravili v Melbourne. Tudi tam je bilo vroče, temperature so se gibale okrog 46 stopinj Celzija. Od tam sva se po Veliki oceanski cesti

(Great Ocean Road), ki je dolga 243 kilometrov in se vije po jugo-vzhodni obali Avstralije, z avtom odpravili do mesta Adelajde. Tam sva nekaj dni kolesarili, potem pa sva se s odpravili na izlet v notra-njost države, v puščavo. Po prevo-ženih 3200 kilometrih sva skupaj z drugimi izletniki prispeli do mesta Alice Springs, edinega večjega avstralskega mesta, ki ne leži ob morju. Znano je po svojem spro-ščenem vzdušju, norih rodeih ter kameljih in konjskih dirkah. V pu-ščavi smo si ogledali slavno sveto goro Uluru, ki se nahaja skoraj natanko v geografskem središču Avstralije in je največji osamelec na svetu. Zgrajen je iz rdečkastega peščenjaka in meri v višino 318 metrov. Za avstralske domorodce aborigine je gora sveti kraj, njego-va posebnost pa je spreminjanje barv. Skoraj ob vsakem delu dneva lahko Uluru vidiš v drugačni barvi, ki jo ustvarja dnevna svetloba. Iz mesta Alice Springs sva z Mojco leteli na vzhodno obalo, v Cairns.

Sta si ogledali Veliki koralni gre-ben?Seveda, tega ne bi zamudila. Ve-liki koralni greben je nekaj naj-večjega za potapljača. Preden sem se odpravila na potovanje, sem opravila potapljaški tečaj s namenom, da se potapljam ob enem izmed sedmih čudes sveta. Greben se nahaja na obali Queenslanda in je dolg približno 2300 kilometrov. Ob njem živijo

raznolike živali in rastline, med njimi 400 vrst koral, 1500 vrst rib in 4000 vrst mehkužcev. Po pri-spetju v Cairns sem se pridružila skupini dvajsetih potapljačev, s katerimi smo se z ladjo odpravili na tridnevno potapljanje. Vodili so nas izkušeni učitelji, potapljali smo se v parih in opravili enajst potopov. Tam sem oživela najbolj adrenalinsko stvar v življenju. No, že sam potop je bil adrenalinski, potem pa sem sredi oceana kar naenkrat zagledala morskega psa, ki je krožil okoli mene, in obsta-la kot kamen. Hvaležna sem, da je bil moj potapljaški partner že navajen takšnih stvari in je ostal zelo miren. Morskemu psu, ki je sicer meril samo dober meter in pol v dolžino, se je čisto približal in se ga skoraj dotaknil. Ko sem ga opazovala, je iz mene zginil vsak strah in sem še bolj uživala v podvodnem svetu. Opravili smo tudi nočni potop, katerega me je bilo malo strah. Ko sem skočila v vodo, je ta izginil in uživala sem v podvodnem svetu, ki je pono-či povsem drugačen. Dnevne svetlobe, ki ustvarja barve pod gladino, ni bilo, zato si se moral s svetilko čisto približati koralam in živalim, ki so ponoči druge barve. Potop je bil fenomenalen, sreča-nje z morskim psom pa si bom zapomnila za vse življenje.

Kako sta z Mojco nadaljevali pot?Ko sva iz Alice Springsa prispeli v Cairns, sva se ločili: jaz sem se

šla potapljat, Mojca pa se je od-pravila na dva druga izleta. Pot sva nadaljevali z avtobusom proti jugu, po vzhodni obali Avstralije. Ko sva prispele v Brisbane, pa sva se odpravili na še bolj južni predel sveta, na Novo Zelandijo. Z leta-lom sva pristali v na južnem otoku države, v mestu Christchurch. Tam se nama je pridružila nizozemska prijateljica Martine, s katero smo si izposodile avto in v štirinajstih dneh skupaj prepotovale južni otok. Nova Zelandija je neverje-tna! Tako »majhna« država s toli-kšnimi osupljivimi stvarmi! Videle smo čudovita naravna bogastva, kot je Milford Sound, fjord, ki ga obdajajo visoke gore, iz katerih v obilnem deževju teče nešteto majhnih in velikih slapov. Potem smo si ogledale ledenik, imenovan Franc Jožef, ki je vrezan v drama-tične ledeniške doline in se hkrati zliva v pragozd. Skoraj se dotika morske gladine in velja za edin-stven ostanek zadnje ledene dobe. Po ledeniku se je z nami odpravil vodič, ki nam je s krampom sekal pot skozi led in sneg. Naravnost čudovito! Ko smo se vozile z avto-mobilom in majhnimi ladjicami ob obali, smo videle najlepše plaže, vendar je bilo morje v tem času dokaj mrzlo, le 17 stopinj Celzija je imelo, saj se pozna bližina An-tarktike. Če bi skušala opisati vso lepoto, ki sva jo videli na otoku, bi lahko naštevala še in še.

Kako sta se razumeli z domačini

Veselje nad zaključkom dvodnevnega trekingav Nacionalnem parku Abel Tasman Kate, Mojca in Jerica

38 39

Oktober 2009

Jerica pred vulkanom

v Avstraliji in na Novi Zelandiji?Tako prijaznih ljudi, kot so bili v teh dveh državah, še nisem nikjer sre-čala. Če so naju le opazili z odprtim zemljevidom, so naju spraševali, če nama lahko kako pomagajo. Tudi v trgovini te vsi vedno in lepo pozdravljajo, mislim, da so Avstral-ci in Novozelandci zelo odprti in sproščeni ljudje. Najbolj sem se zavedala, kako so prijazni, ko sem prišla nazaj domov. Takšnega od-nosa se hitro privadiš …

Katero doživetje na potovanju si boš najbolj zapomnila?Na to je zelo težko odgovoriti. Ve-liko stvari me je povsem navdušilo in si jih bom za vedno zapomnila. Nekaj najlepšega pa je bilo gotovo plavanje z delfini, o čemer sem sanjala že vrsto let. Na polotoku Akaroa, ki leži 82 kilometrov od Christchurcha in je ena izmed naj-

bolj južnih točk na južnem otoku, so ponujali storitev plavanja z del-fini. Zaradi slabega vremena je bila možnost, da bi sploh videli delfina, zelo majhna, vendar sem vztrajala in upala, da bomo imeli srečo. In res … Delfini so prišli in plavali okoli nas. Čudovito!

Kaj bi svetovala nekomu, ki se odpravlja v Avstralijo in na Novo Zelandijo?Sem zelo spontan človek in takšen tip potovanja, kot sva ga izbrali midve z Mojco, je bil res nekaj fantastičnega. Nekomu, ki se od-pravlja na jug, bi svetovala, naj se ne obremenjuje preveč, kje bo spal in katere znamenitosti si bo ogle-dal. Tam je toliko informacijskih točk in ljudje so nadvse prijazni in uslužni, zato naj se prepusti toku in uživa v utripu.

Monika Strel

Krst prvošolcevV četrtek, 10. septembra, je na Gimnaziji Škofja Loka potekal že tradicionalen krst prvih letnikov, imenovan »faza-niranje«. Tako se je na poletni septembrski dan na igrišču za dijaškim domom zbralo več kot 130 »fazanov« iz šestih

razredov, ki so z raznimi igrami starejšim dijakom morali dokazati, da so vredni imena škofjeloškega gimnazijca.Po koncu krstnega programa so prvošolci zaprisegli in popoldanska zabava

se je nadaljevala z glasbeno skupino Fireflies.

Ena izmed iger, med katero so »fazani« morali prikazati timski duh in vztrajnost, je bila podajanje pomaranče.

Prvošolce ste lahko spoznali po »pečatu«. Metanje koruze je postalo že tradicionalno.

38 39

Oktober 2009

Vadimo s ŠD Partizan Ško� a LokaKaj so športna društva in kaj nam pomenijo?

Športna društva so zasebne organizacije, ki jih posamezniki interesno in prostovoljno ustanavljajo z namenom, da ure-sničujejo zastavljene športne cilje. V praksi morajo športna društva velikokrat, če želijo uspešno preživeti poslovno leto, početi še kaj drugega, recimo opravljati kakšno gospodarsko ali drugo dejavnost, da pridobijo finančna sredstva za svoje športne programe. Športna društva že po naravi niso in ni dobro, da postanejo kakršne koli terapevtske ali podobne ustanove, ker je njihovo ključno poslanstvo razvoj in uvelja-vljanje športnih interesov. Strokovno usposobljeni in športu predani strokovnjaki lahko pri otrocih s pomočjo športa spodbujajo in krepijo razvoj tistih osebnostnih lastnosti, ki so družbeno vedno zaželene, na primer samoiniciativnost, samostojnost, sodelovanje, strpnost, partnerstvo, spoštovanje, prevzemanje odgovornosti, upravljanje s porazom in zmago ter mnoge druge.

V zadnjih letih strokovnjaki ugotavljajo, da število športno aktivnih raste predvsem na račun neorganizirano aktivnih. Po devetdesetih letih je opazen odmik od organizirane oblike

športnorekreativne vadbe. Razlogov je najbrž več. Mednje je mogoče uvrstiti večjo ozaveščenost in usposobljenost za izvajanje športnih aktivnosti, kar je lahko posledica kakovostne šolske športne vzgoje. Ključni vzrok je lahko tudi vse težje upravljanje prostega časa in s tem povezana težko izvedljiva organizacija obiska kluba. Veliko lažje je izrabiti že obstoječi prosti čas v danem trenutku in se takrat posvetiti športu, kot prilagoditi delavnik in druge obveznosti določeni uri športne vadbe. Ne gre zanemariti tega, da je neorganizirana vadba praviloma cenejša (npr. hoja, tek, kolesarjenje, rolanje, plani-narjenje …) kot na primer vadba v centrih za fitnes. Možna razlaga za ta trend je tudi vse večji individualizem, saj želijo posamezniki vaditi in se ukvarjati s športom sami ter se izogniti prilagajanju skupini.

Še eno alarmantno mnenje in ugotovitve strokovnjakov: v Sloveniji je prekomerno prehranjenih 21 odstotkov deklic in 18 odstotkov dečkov, med odraslimi pa kar 50 odstotkov moških in 31 odstotkov žensk. Predebelih je 9 odstotkov dečkov in 8 odstotkov deklic ter 17 odstotkov moških in 14 odstotkov žensk. Vsekakor prepoznaven znak za odločen spopad z debelostjo, ki nikakor ni znak blagostanja, ampak resen povzročitelj socialnih, ekonomskih in zdravstvenih težav. Z idealno telesno težo lahko namreč preprečimo vse pogostejše nenalezljive kronične bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen tipa 2 ter druge sodobne tegobe. Zmanjšati je treba vnos energetsko bogate hrane in povečati obseg ukvarjanja s športom. V Sloveniji je še vedno preveč športno neaktivnih, kar 63 odstotkov žensk in 44 odstotkov moških.

Športno društvo Partizan Škofja Loka je s svojimi ak-tivnostmi in organizirano vadbo usmerjeno k nasle-dnjim ciljem.Osnovni cilj 1: krepitev fizičnih virov zdravjaTa cilj zajema predvsem krepitev telesnih lastnosti, ki so

potrebne za ohranjanje zdravja. Redni vzdržljivostni trening ima jasne, zdravju koristne učinke; lahko na primer preprečuje pojav bolezni srca in ožilja. Pozitivno vpliva na izboljšanje moči, gibčnosti in koordinacije in zavira pojav bolečin v hrbtu.

Osnovni cilj 2: krepitev psiho-socialnih virov zdravja Na emocionalni ravni lahko telesna aktivnost prispeva k nepo-srednemu izboljšanju splošnega počutja. V sklopu tega cilja si prizadevamo za izgradnjo pozitivnega telesnega koncepta in za posredovanje informacij o različnih možnostih in učinkih telesnih aktivnosti.

Osnovni cilj 3: zmanjšanje števila rizičnih dejavnikovZdravju koristne telesne aktivnosti direktno učinkujejo na presnovo maščob, krvni sladkor, prekomerno težo ali na imun-ski sistem. Enako velja za mišično neuravnoteženost. Telesna aktivnost lahko preventivno učinkuje tudi na obolenja srca in ožilja, diabetes, osteoporozo, rakava obolenja itd.

Osnovni cilj 4: reševanje pritožb in težav, povezanih s slabim počutjemZdravju koristne telesne aktivnosti lahko z izboljšanjem mi-šične moči pripomorejo k odpravi določenih zdravstvenih težav, kot so npr. bolečine v hrbtu. Izboljšanje počutja med in po ustrezno zasnovani telesni aktivnosti lahko poleg tega pripomore k izboljšanju splošnega počutja in k pozitivni oceni lastnega zdravstvenega stanja.

Osnovni cilj 5: vzpostavitev navezanosti na zdravju ko-ristno telesno aktivnostNavezanost pomeni redno udeležbo pri zdravju koristnih športnih dejavnostih. Poleg tega redna telesna aktivnost vodi k raznim zdravju koristnim spremembam življenjskega sloga (prehrana, sprostitev, dejavnosti v prostem času itd.). Trajna udeležba pri vadbi je zato eden osrednjih ciljev zdravju koristnih športnih dejavnosti v okviru vzpostavitve zdravega načina življenja.

Osnovni cilj 6: izboljšanje gibalnih sposobnostiPri zdravju koristnih aktivnostih, ki so osnovane na gibanju, je treba upoštevati tudi življenjske razmere udeležencev ter njihove gibalne sposobnosti. Zdravju koristne ponudbe vadb, kompetentni vaditelji in vaditeljice, ustrezni prostori in naprave, povezovanje in sodelovanje z drugimi društvi ter kakovostno varstvo pri vadbi predstavljajo težišče naših prizadevanj v okviru tega cilja.

Postavite si svoje cilje. Če so podobni ciljem ŠD Partizan, se nam pridružite. V dvoje je lažje in bolj zabavno.

Odločitev je vaša.Saška Benedičič Tomat

40 41

Oktober 2009

Leto okroglih obletnicLetošnje leto je pri Društvu upokojencev Škofja Loka leto okroglih obletnic. Letos namreč praznujejo 60 let društva,

petnajst let planinskih pohodov, deset let Mešanega pevskega zbora Vrelec in pet let loške univerzeza tretje življenjsko obdobje. Vse to priča, da so člani društva več kot aktivni.

Društvo šteje približno 2300 čla-nov, aktivnih jih je okrog 500. Udejstvujejo se lahko na različnih področjih, vsi pa so o aktivnostih društva obveščeni prek svojega glasila Mi o sebi. Težko je našteti vse dejavnosti in dogodke, ka-terih se udeležujejo in pri kate-rih sodelujejo. Zagotovo med njimi velja omeniti pohodništvo, izletništvo, planinstvo, različne športe in športna tekmovanja, na katerih so več kot uspešni (ke-gljanje, pikado, balinanje, strelja-nje, šah …), nadalje je tu Mešani pevski zbor Vrelec, ki bo ob svoji deseti obletnici izdal zgoščenko, prostovoljstvo in hvalevreden projekt Starejši za starejše. Naj omenimo Marinkino knjižnico z več kot 2000 knjigami, katerim bi se z veseljem pridružile nove, vendar nimajo prostora. Univer-za za tretje življenjsko obdobje se lahko pohvali z desetimi do dvanajstimi krožki letno in petsto

pedagoškimi urami. Tu je poleg vsega drugega še projekt Prosto-voljni kulturni mediator …

»Vsi, ki so dejavni bodisi v špor-tnih sekcijah bodisi v univerzi za tretje življenjsko obdobje ali pa so kot naši člani aktivni na drugih področjih, manj časa preživijo v zdravstvenih domovih. Ne raz-mišljajo namreč o bolezni. Želim poudariti, da v tretjem življenj-skem obdobju nismo sami betežni starčki, temveč smo zelo aktivni in sposobni družbi ponuditi še marsikaj. Imamo veliko modrosti in izkušenj, še vedno pa smo se pripravljeni izobraževati,« je po-vedala Borjana Koželj, ki vodi loško univerzo za tretje življenjsko obdobje.

V vseh šestdesetih letih je dru-štvo prehodilo dolgo pot. Postalo je pomemben dejavnik ne le v življenju upokojencev, ampak v mestu nasploh. V začetku se je bo-rilo za socialno dobro svojih članov

in ponujalo le nekaj prostočasnih dejavnosti, danes pa je področje delovanja društva mnogo širše: prispeva svoje v boju s sistemski-mi rešitvami, ponudbo prosto-časnih dejavnosti je zelo razširilo in jo nadgradilo s ponudbo na področju izobraževanja, kulture, prostovoljstva. Vse to ni ostalo neopaženo, zato je društvo do-bilo številna priznanja, letos tudi srebrni grb občine Škofja Loka.

»Čeprav kot optimisti vedno poudarjamo dobre strani društva, je prav, da opozorimo tudi na te-žave. Temeljni problem so skro-mni, premajhni, hladni in povsem neprimerni prostori, ki tudi niso naši, da bi jih lahko preuredili. Prav tako veliko težavo predstavljajo finančna sredstva,« je opozorila Koželjeva.

Društvo upokojencev Škofja Loka bo svoj častitljivi jubilej obeležilo 23. oktobra ob 17. uri v Sokolskem domu. K. Š. K.

Ob 60. obletnici so v loškem društvu upokojencev ponosni

na svoje rezultate, vendar opozarjajo tudi na težave. Ena

največjih so neprimerni prostori, v katerih delujejo.

Tiskarna za vse letne ~ase

Tiskarn

a ^

uk d

.o

.o

.

TISKARNA UK

TISKARNA ^UK, Sveti duh 138, [kofja Loka

tel.: 04 513 75 60, E-mail: tiskarna.cuk siol.net

OK

TOBRA

NA V

SE TIS

KO

VINE

10% P

OPU

STA

40 41

Oktober 2009

3. 10., sobota

od 8.00 do 12.00

Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov

Škofja Loka - na Mestnem trgu

4. 10., nedelja 13.45 10. Markov tek na Javorč Žiri - pred Merca-

torjem

5. 10., pon. 17.00 Ura pravljic v Gorenji vasi: Jesen

je tuKnjižnica Gorenja

vas

6. 10., torek 17.30 Ura pravljic: O razbiti buči Knjižnica Škofja

Loka

6. 10., torek 17.00 Ura pravljic v Poljanah: Jesen je tu Knjižnica Poljane

7. 10., sreda 17.00 Ura pravljic: Jesen prihaja … Knjižnica Žiri

7. 10., sreda 17.00 Delavnice za spretne prste: O

izgubljeni barvici Knjižnica Železniki

10. 10., sobota

od 8.00 do 12.00

Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov

Gorenja vas - na parkirišču ob cesti

10. 10., sobota 19.30 Gledališka predstava: Vražja vdova Kulturna dvorana

Sveti Duh

13. 10., torek 17.30 Ura pravljic: Pravljica o domišljavi

žabiKnjižnica Škofja

Loka

14. 10., sreda 17.00 Delavnica za spretne prste: O

izgubljeni barvici Knjižnica Žiri

14. 10., sreda 17.00 Ura pravljic v Železnikih Knjižnica Železniki

14. 10., sreda 18.00 Delavnica za spretne prste: Riše-

mo s svinčnikom Knjižnica Žiri

15. 10., četrtek 17.00

Delavnice za spretne prste: Izde-lajmo lonček, za otroke od 4 do

10 letKnjižnica Trata

15. 10., četrtek 19.00 Četrtkov klepet: pogovor z znanim

Slovencem iz sveta kultureGalerija DPD Svobo-

da Žiri

16. 10., petek 17.00

Delavnice za spretne prste: Izde-lajmo lonček, za otroke od 4 do

10 letKnjižnica Sovodenj

17. 10., sobota

od 8.00 do 12.00

Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov

Žiri - pred zadru-žnim domom

17. 10., sobota

od 8.00 do 12.00

Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov Železniki - pri pošti

Prireditve v oktobru

Najavo kulturnih prireditev sprejemamo do 25. v mesecu.

19. 10., pon. 17.00

Delavnice za spretne prste: Izde-lajmo lonček, za otroke od 4 do

10 let

Knjižnica Gorenja vas

20. 10., torek 17.30 Ura pravljic: Želva in opica si

razdelita drevoKnjižnica Škofja

Loka

20. 10., torek 17.00

Delavnice za spretne prste: Izde-lajmo lonček, za otroke od 4 do

10 letKnjižnica Poljane

20. 10., torek 19.30 Gledališka predstava: Črna kome-

dija - PREMIERA za IZVEN Loški oder

21. 10., sreda 17.00 Ura pravljic v Železnikih: Zajec

dela za lisico Knjižnica Železniki

21. 10., sreda 17.00 Ura pravljic in videorisanka Knjižnica Žiri

21. 10., sreda 19.00 Sredin večer: Beremo, poslušamo,

gledamoKašča na Spodnjem

trgu

22. 10., četrtek 17.30 Delavnice za spretne prste: O

izgubljeni barviciKnjižnica Škofja

Loka

23. 10., petek 19.30 Petkov literarni večer: Etnologija u

pismima i slikamaGalerija DPD Svobo-

da Žiri

23. 10., petek 19.30 Gledališka predstava: Črna kome-

dija - za abonma MODRI Loški oder

24. 10., sobota 19.30 Gledališka predstava: Črna kome-

dija - za abonma RDEČI Loški oder

24. 10., sobota 19.00

Mednarodni cikel koncertov - 4. koncert: mednarodno srečanje

pevskih zborov

Sokolski dom - Ško-fja Loka

27. 10., torek 17.30 Ura pravljic: Pravljica o besedah Knjižnica Škofja

Loka

28. 10., sreda 17.00 Igralne urice z angleščino za

najmlajše Knjižnica Žiri

28. 10., sreda 18.00 Igralne urice z angleščino za že

malo starejše Knjižnica Žiri

29. 10., četrtek 19.30 Gledališka predstava: Črna kome-

dija - za IZVEN Loški oder

30. 10., petek 19.30 Gledališka predstava: Črna kome-

dija - za IZVEN Loški oder

31. 10., sobota

18.00 in 20.30

Gledališka predstava: Ženske & moški.com

Kulturni dom Sveti Duh

60 let VABILOOb praznovanju 60-letnice Društva upokojencev Škofja Loka

vas vabimo na slavnostno prireditev, ki bo 23. oktobra, ob 17. uri v Sokolskem domu v Škofji Loki.

Na slovesnosti bomo podelili priznanja zaslužnim članom našega društva in se zahvalili za pomoč in sodelovanje posameznikom

in organizacijam iz lokalne skupnosti.

Kulturni program bodo oblikovali: MePZ VRELEC, Dekliški pevski zbor Gimnazije Kranj in Duo MICI.

Predsednik DU Miro Duić

42 43

Oktober 2009

Še je čas Na Univerzi za tretje življenjsko obdobje Škofja Loka imamo že kar ustaljen program študijskih krož-kov, vsako leto pa dodamo nekaj novih študijskih področij oziroma se nam pridružijo novi mentorji.

Lahko se prijavite v tečaje angleškega in nem-škega jezika. Zanimivo bo pri krožku sprehodi skozi zgodovino Škofje Loke in umetnost na Gorenjskem. Za dobre bralce bo zanimiv bralni krožek. Nadaljevali bomo s kulinariko in se po-svetili predjedem in poobedkom. Vse pogosteje se srečujemo z računalnikom, zato ne smemo zamu-diti računalniškega krožka. Pri fotografskem krožku se bomo naučili osnov za dobro fotografijo in obdelave le-te s pomočjo računalnika. Kdor želi raziskati svoj rodovnik, bo dobil navodila pri krož-ku rodoslovja. Ponujamo še urjenje spomina in oblikovanje gline. Na pomlad bomo obnovili in izboljšali znanje plavanja.

V nekaterih krožkih je še nekaj prostih mest, zato pohitite s prijavo.

Za informacije in prijave smo vam na razpolago vsak četrtek med 10. in 12. uro. Obiščite nas v prostorih Društva upokojencev Škofja Loka , Partizanska 1. Tel. št.: 04/51-26-308.

UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE

Si želite delati v urejenem okolju? Želite imeti dolgoročno varno prihodnost?Smo mednarodno podjetje s 70-letno tradicijo, specializirano za proizvodnjo in razvoj klasičnega in z vrhunsko tehnologijo obdelanega netkanega tekstila ter večplastnih tekstilij za avtomobilsko, gradbeno in pohištveno industrijo.Zaradi povečanja obsega proizvodnje v našem novem obratu v industrijski coni na Trati v Škofj i Loki vabimo k sodelovanju kreativne, dinamične in samostojne osebe za delovno mesto upravljavca strojev.

1. UPRAVLJAVEC STROJEV:

pet oseb za nadzor in vodenje procesnih linij – delo v proizvodnji, za določen čas z možnostjo podaljšanja, delo poteka v izmenah.

Od vas pričakujemo:- vsaj IV. stopnjo izobrazbe tehnične smeri,- osnovno računalniško znanje,- natančnost in zanesljivost pri delu.

Nudimo vam:

- dinamično delo in varno zaposlitev v urejenem delovnem okolju,- možnost strokovnega izpopolnjevanja,- nagrajevanje glede na dosežene rezultate,- možnosti napredovanja.

Če je ponudba vzbudila vašo pozornost, pošljite pisno prijavo z dokazili in kratkim življenjepisom najkasneje do 26. 10. 2009 na naslov:Filc, d. d., Slovenska c. 40, 1234 Mengeš. Izbrane kandidate bomo povabili na razgovor in jih o izidu razpisa obvestili v 14 dneh po izboru.

Za dodatne informacije glede zaposlitve pokličite na tel. št. 01/724-70-00.

Ali si ̀ elite delati v urejenem okolju?

@elite imeti dolgoro~no varno prihodnost?

Smo mednarodno podjetje s 70-letno tradicijo, specializirano za

proizvodnjo in razvoj klasi~nega in z vrhunsko tehnologijo obdelanega

netkanega tekstila ter ve~plastnih tekstilij za avtomobilsko, gradbeno in

pohištveno industrijo.

Zaradi pove~anja obsega proizvodnje in širitve na novo lokacijo v

Industrijski coni na Trati v Škofji Loki, vabimo k sodelovanju kreativne,

dinami~ne in samostojne osebe za delovno mesto:

1. UPRAVLJALEC STROJEV

3 osebe za nadzor in vodenje procesnih linij - delo v proizvodnji, za dolo~en

~as z mo`nostjo podalj{anja, delo poteka v izmenah.

Od vas pri~akujemo:

- vsaj IV. stopnjo izobrazbe tehni~ne smeri,

- osnovno ra~unalniško znanje,

- natan~nost in zanesljivost pri delu.

Nudimo vam:

- dinami~no delo in varno zaposlitev v urejenem delovnem okolju,

- mo`nost strokovnega izpopolnjevanja,

- nagrajevanje glede na dose`ene rezultate,

- mo`nosti napredovanja.

^e je ponudba vzbudila vašo pozornost, pošljite pisno prijavo z dokazili in

kratkim ̀ ivljenjepisom najkasneje do 17. 7. 2009 na naslov:

Filc d.d., Slovenska c. 40, 1234 Mengeš. Izbrane kandidate bomo

povabili na razgovor in jih o izidu razpisa obvestili v 14 dneh po izboru.

Za dodatne informacije glede zaposlitve pokli~ite na tel. 01/724-7000.

Filc, d. d.,

Slovenska 40, 1234 Menge{

R A ^ U N O V O D S K I S E R V I S

Ra~unovodski servis SANA, Nata{a Malov~i~ s.p., Frankovo naselje 67, 4220 [kofja Loka

tel.: 04/513-11-50, faks: 04/513-11-51, GSM: 041/279 551, E-mail: rs. sana siol.net@

IZJAVE ZADOVOLJNIH STRANK

T MENAT, gradbeništvo, d. o. o.: "Lahko bi pohvalili

ve~ stvari, vendar bi kot gradbeno podjetje v prvi vrsti

poudarili vodenje gradbenega materiala, v kar se je treba

resni~no poglobiti. Nadalje je tu zaupljiv odnos, hitrost in

odgovor na vsa, še tako nevsakdanja vprašanja, na katera

pa pri svojem del moramo poznati odgovore."

Janez Bukovec, JAN ING, d. o. o.:

"Pri Ra~unovodskem servisu Sana cenim profesionalen

pristop in hitro odzivnost. Izkazali so se tudi pri zahtevnejših

projektih, ki sicer ne sodijo v njihov vsakodnevni delovni

okvir, vendar so se poglobili in rezultat je bil odli~en. Lahko

re~em, da niso 'zgolj' ra~unovodski servis, ampak da

ponujajo nekaj ve~."

Kristijan Luji}, UKG, d. o. o.: "Nobeni za~etki niso

lahki in ko sem se odlo~il ustanoviti podjetje, sem se obrnil

na Ra~unovodski servis Sana, kjer sem dobil številne

koristne nasvete. Takrat sem spoznal, kako pomemben je

pravilen izbor ra~unovodskega servisa."

Valerija Vaupoti~, s. p., frizerski studio TIA:

"V ra~unovodskem servisu Sana vidim številne prednosti,

med drugimi tudi to, da se velikokrat prilagajajo meni, tako

da številne stvari, povezane z ra~unovodstvom, opravimo

kar na našem sede`u. To zelo zmanjša porabljeni ~as, ki ga

vedno primanjkuje."

ŠTEVILNE PREDNOSTI RA^UNOVODSKEGA SERVISA SANA

Poleg standardnih ra~unovodskih in knjigovodskih storitev, ki sodijo v delovni

okvir vsakega ra~unovodskega servisa, se slednji zelo razlikujejo po kvaliteti

in prilagodljivosti strankam. Izbira pravega ra~unovodskega servisa lahko

bistveno pripomore k boljšemu poslovanju podjetja. Da je kvaliteta na prvem

mestu, se dobro zavedajo v Ra~unovodskem servisu Sana. A to je "zgolj" ena od

njihovih številnih prednosti.

Kakovost, to~nost, doslednost, a`urnost … Vse to je mo~ pripisati Ra~unovodskemu servisu Sana,

pri katerem prisegajo predvsem na individualni pristop. "Vsako stranko, najsi gre za s. p., d.

o. o. ali dru`bo zelo dobro poznamo. Zanje skrbimo v celoti, torej od osnovnega knji`enja do

izdelave bilanc, prilagajamo pa se tudi drugim njihovim potrebam. Individualen, a hkrati

profesionalen pristop imamo do vsake stranke, ne glede na njeno velikost, saj je za nas vsaka

enako pomembna," poudarijo.

V Ra~unovodskem servisu Sana se lahko pohvalijo tudi z visoko stopnjo izobrazbe

zaposlenih in zelo dobrim poznavanjem kompleksnega kadrovskega podro~ja. S tem

svojim strankam omogo~ajo celostne rešitve, da te na enem mestu dobijo vse, kar potrebujejo za

nemoteno in boljše poslovanje. Ker je ra~unovodstvo izpostavljeno nenehnim novostim in

spremembam zakonodaje, v Ra~unovodskem servisu Sana skrbijo za stalno

izpopolnjevanje in izobra`evanje na tem podro~ju.

"Prav tako se trudimo iz~rpati vse pravne mo`nosti, ki jih imamo na voljo, da zni`amo

nepotrebne stroške naših strank," so še povedali. Pri kakršnih koli ra~unovodskih vprašanjih z

informacijami in nasveti postre`ejo takoj, sicer pa se potrudijo, da v najkrajšem mo`nem ~asu pri

ustreznih institucijah dobijo zadovoljive odgovore za svoje stranke.

Ena od velikih posebnosti in hkrati tudi prednosti Ra~unovodskega servisa Sana je natan~no

vodenje evidence kupljenega in porabljenega gradbenega materiala po

posameznih gradbiš~ih, kar gradbenikom mo~no olajša delo in prihrani ~as.

Našteli smo le nekaj prednosti Ra~unovodskega servisa Sana, še najve~ pa o njihovem

kvalitetnem delu pri~ajo ZADOVOLJNE STRANKE.

42 43

Oktober 2009

Pogled v 110-letno zgodovino in sedanjost KGZ, z. o. o., Ško� a Loka

Kmetijsko-gozdarska zadruga, z. o. o., Škofja Loka je 11. 7. 2009 praznovala 110. obletnico obstoja. S svojim timom jo zelo uspešno vodi dolgoletna direktorica Anica Frelih.

Zgodovina »Kmetijska pridelava loškega območja je pred 110 leti začela dajati pomembne kmetijske presežke, ki jih je bilo treba predelati, začasno ustrezno shraniti in nato prodati. Ker je v tem obdobju napredovala predvsem živinoreja, s tem pa so se večali viški mleka, so kmetje iz Škofje Loke in okoliških vasi 11. julija 1899 ustanovili Mlekarsko za-drugo Škofja Loka, registrirano zadrugo z omejenim poroštvom – pravna predhodnica današnje KGZ.

Kot datum ustanovitve zadruge štejemo dan, ko so bila sprejeta pravila zadruge. Na osnovi teh je bila zadruga 22. julija 1899 vpisana v register zadrug pri deželnem sodišču v Ljubljani.

Cilj ustanovitve je bil, da zadruga ustanovi mlekarno, kamor bodo zadružniki odpeljali mleko, da se proda ali predela v mlečne izdelke.

Zadruga je poslovala zelo uspešno. V letih 1910–1915 je dnevno odkupila 7000 litrov mleka, ki so ga pošiljali v Trst, Reko, Pulj, Jesenice, splošno bolnišnico v Ljubljano ... Proizvodnja je bila zelo raznolika. Iz-delovali so loško maslo, ementalski sir, trapist, gavdo, romadur, kamen hertin, rochentord. V Poljanski dolini sta bili naknadno ustanovljeni Mlekarska zadruga Poljane in Mlekarska zadruge Hotavlje. Obe sta sodelovali z Mlekarsko zadrugo Škofja Loka.

Zadružništvo ima na Škofjeloškem bogato tradicijo: ustanavljanje hranilnic in posojilnic (1896, 1897), sodarske zadruge (1902), živinorejske zadruge (1907, 1908, 1946), splošne kmetijske zadruge (1948–1949). Do leta 1961 je bilo na območju sedanje zadruge 19 manjših zadrug, leta 1961 so se združile v tri – KGZ Blegoš v Gorenji vasi, KZ Škofja Loka in za Selško dolino KGZ na Češnjici. Poglavitna dejavnost malih zadrug je bilo trgovanje z lesom in kmetijskimi pridelki. Po združitvi so bile nove zadruge gospodarsko močnejše, območje teh zadrug pa so predstavljala po naravni razdelitvi določena sklenjena območja – Poljansko dolino, Selško dolino, Škofjo Loko.

Ko je leta 1963 izšel zakon o gozdovih, je občinska skupščina sprejela sklep, da se gozdarske dejavnosti odcepijo od zadrug in prenesejo na GG Kranj. Takrat so kmetijske zadruge gospodarsko oslabele, zato so se še istega leta združile v eno zadrugo – Kmetijsko zadrugo Škofja Loka, od 30. 6. 1992 dalje imenovano Kmetijsko-gozdarska zadruga, z. o. o., Škofja Loka. Združitev leta 1963 ni bila po želji kmetov, temveč je bila posledica političnih odločitev in ekonomike.

Ob njenem jubileju so od Zadružne zveze prejeli priznanjeza 110-letno uspešno delo.

DejavnostKmetijsko-gozdarska zadruga, z. o. o., Škofja Loka ima 579 članov, zaposluje 92 delavcev, odkupi 11,5 milijona litrov mleka, 3000 glav govedi, 1000 glav drobnice, 280 ton krompirja in 22.000 kubičnih metrov lesa. Poleg odkupa kmetijskih pridelkov in lesa se ukvarja s trgovino na drobno. Trenutno ima zadruga enajst prodajaln, v katerih letno ustvari 15 milijonov evrov prometa. Skupaj znašajo prihodki pri-bližno 23 milijonov evrov letno, tako da zadruga posluje z dobičkom, namenjenim v nadaljnji razvoj zadruge.

V zadnjih desetih letih je zadruga vlagala v obnovo svojih prodajaln in mlekarne. Danes se lahko ponašajo z na novo zgrajeno trgovino na Trati, kjer je bilo pridobljenih približno 1000 kvadratnih metrov prodajne površine, s TC Poljane, s prenovljenimi trgovinami v Poljanski in Selški dolini ter z novimi prostori za potrebe uprave. S temi investicijami so okrepili predvsem prodajo gradbenega materiala, blaga za vrtičkarje in za široko porabo.

Ob vstopu v Evropsko unijo je Mlekarna Škofja Loka pridobila ovalni veterinarski žig, ki omogoča trženje na celotnem trgu EU. Že uveljavljenemu proizvodnemu programu zadružne mlekarne (sir eda-mec, trapist, agata, freising, skute, topljeni siri, kajmak, maskarpone, konzumno mleko) so dodali nove okuse topljenih sirov za mazanje in rezanje ter sadne skute. V letu 2008 so začeli izdelovati zelo iskano albuminsko skuto – sladko skuto iz sirotke. Pridobili so certifikat za ekološko predelavo mleka. Ekološko pasterizirano mleko polnijo v litrske plastenke. V letu 2009 so ekološkemu mleku dodali ekološko skuto in ekološki sir. Povpraševanje po navedenih izdelkih presega ponudbo. Ukvarjajo pa se s problematiko premajhnih količin ekološko

44 45

Oktober 2009

pridelanega mleka. Prilagoditev obrata vsem zahtevam zakonodaje je terjala znatna investicijska sredstva.

Škofjeloška zadruga je skupaj z nekaterimi gorenjskimi zadrugami in občinami večinski lastnik Klavnice Škofja Loka, d. o. o., v kateri je bilo lani zaklanih približno 22 tisoč govedi. Klavnico so zadruge in gorenjske občine kupile leta 2002 ob znanem dejstvu, da jo bo treba

TRGOVINE KGZ, z. o. o., ŠKOFJA LOKA

1. MLEČNI BUTIKStudenec 27, 4220 Škofja Loka, tel.: 04/51-24-368

2. REPRODUKCIJSKA TRGOVINA TRATAKidričeva cesta 63, 4220 Škofja Loka, tel.: 04/51 30-333

3. ŠPECERIJSKA TRGOVINA STARA LOKAStara Loka 27, 4220 Škofja Loka, tel.: 04/51-20-072

4. ŠPECERIJSKA TRGOVINA GORENJA VASPoljanska cesta 55, 4224 Gorenja vas, tel.: 04/51-84-281

5. ŠPECERIJSKA TRGOVINA HOTAVLJEHotavlje 42, 4224 Gorenja vas, tel.: 04/51-83-656

6. ŠPECERIJSKA TRGOVINA POLJANEPoljane nad Škofjo Loko 80, 4223 Poljane nad Škofjo Loko,tel.: 04/51-83-601

7. REPRODUKCIJSKA TRGOVINA POLJANEPoljane 80, 4223 Poljane nad Škofjo Loko, tel.: 04/51-83-600

8. ŠPECERIJSKA TRGOVINA ČEŠNJICAČešnjica 54, 4228 Železniki, tel.: 04/51-46-363

9. REPRODUKCIJSKA TRGOVINA SELCASelca 83, 4227 Selca, tel.: 04/51-46-333

10. REPRODUKCIJA LUČINELučine, 4224 Gorenja vas, tel.: 04/51-82-537

11. REPRODUKCIJA SOVODENJSovodenj 23, 4225 Sovodenj, tel.:04/51-95-003

do leta 2018 preseliti v industrijsko cono na Trato. V družbi že tečejo priprave na selitev.

Nekdanji predsednik zadruge je ob njeni 100. obletnici dejal: »Za-druga je naša last, skrbimo vsi za njeno rast«. Direktorica zadruge Anica Frelih trdi, da je ista misel aktualna tudi v sedanjosti in za pri-hodnost. M. B.

V mesecu oktobru stenska pralna barva

BIORA -20%. Popust velja za 10 l pakiranje.

Niansa po barvni karti RAL in NCS.

V mesecu oktobru stenska pralna barva

BIORA -20%. Popust velja za 10 l pakiranje.

Niansa po barvni karti RAL in NCS.

44 45

Oktober 2009

•

Nasveti za jesensko vrtnarjenjeVedno je prijetno, spočiti si oči na svojem vrtu, pa naj gre za majhen sadovnjak, zelenjavni vrt ali vrt, ki ga krasijo rože

in grmovja. Še bolje je uživati sadove. Da bomo uspešni, moramo pri vrtnarjenju upoštevati nekatere napotke. V nadaljevanju sledi nekaj nasvetov, ki lahko pripomorejo, da bo vaš vrt še lepši in bogatejši.

Tla lahko izboljšamo s prekopavanjem. Z lopato neposredno razbijemo zbita tla, mraz in veter pa učinkujeta posredno, ker grude razbijeta. Tako se izboljša odcednost, zrak prodre v tla, pospeši se naravni proces razkroja organske snovi, pri tem pa se v tleh sprosti več rastlinskih hranil. Za srednje težka in težka tla sta jesen in začetek zime najustreznejši čas za prekopavanje. Peščena tla lahko prekopljemo pozimi ali zgodaj spomladi.

Obrezovanje velja za eno težjih lekcij, ki se jih mora vrtnar priučiti. Tako čas kot tehnika sta odvisna od starosti in tipa drevesa. Izrezati

moramo bolno, odmrlo in šibko rast. Režemo do zdravega lesa, na ka-terem ni več znakov obolelega tkiva. Pri sadnem drevju je obrezovanje prvih nekaj let namenjeno oblikovanju ogrodja. Ta proces se imenuje vzgoja drevesa. Zdrav les je bolje obrezati premalo kot preveč. Žive meje strižemo tako, da so pri vrhu ožje kot pri vznožju, ker s tem dosežemo, da je spodnji del dobro olistan. Obrezovanje je sicer dovoljeno skozi vse leto, razen pozno spomladi, ko v rastlini intenzivno krožijo rastlinski sokovi, vendar je najbolje obrezovanje opraviti pozimi, ko na drevesih in grmih ni listja. K. Š. K.

Pred prvimnovembrom ...

A T E J A

Frankovo nas. 8, 4220 [kofja Loka

tel./faks: 04 / 51-36-301

E-mail: mateja.juhant siol.net

ODPRTO:

vsak dan od .d o 19.u re 8

sobota od .d o 13.u re, nedelja zaprto 8

Mateja d. o. o.

Vsem, ki boste pri

nas kupili ikebano

iz sve`ega cvetja,

bomo podarili veliko

nagrobno sve~o.

Vabljeni v na{o

cvetli~arno!

Bli`a se dan mrtvih, zato smo

vam v na{i cvetli~arni pripravili

vse kar potrebujete, da si

uredite grob svojih svojcev

ikebane iz sve`ega in

suhega cvetja

cvetli~ni nasadi

ma~ehe, resje

sve~e

Ko ugasne

`ivljenje

- prevozi

- `arni pogrebi

- klasi~ni pogrebi

- ureditev vseh

potrebnih dokumentov

- prekopi

- obnova obstoje~ih

grobov

- prodaja nagrobnega

peska in zemlje

tel. v [k. Loki: 04/512-30-76

www.akris.si

Nova Vas 17, Radovljica

tel.: 04/533-33-65, fax: 04/530-70-99

E-mail: akris siol.net

GSM: 041/756-173, 041/631-107

Uradne ure na mestnem pokopali{~u

v [kofji Loki vsako sredo od 10. do 15. ure

NOVOST! Vodenje podjetja je prevzel g. Ga{per Mikoli~

de`urstvo

24 ur na dan

delujemo po

celi Gorenjski

Specializirani smo

za prevoze v tujino

in iz tujine

D R E V E S N I C A

ZAKOTNIK

Dorfarje 32, 4209 @abnica

Tel./Faks: 04/51-33-313

GSM: 031/387-371

NOVE

ODPORNE

SORTE SLIV

in JABLAN

PRODAJA

SADNIH SADIK:

jablan, hru{k, ~e{enj, vi{enj,

sliv, breskev, nektarin,

marelic, ribeza in malin

Velik izbor starih in

novih sort jabolk:

za ozimnico

za predelavo

hru{ke

jablane

slive

marelice

breskve

ribez

josta

maline

~e{nje

Gorazd Porenta

Sv. duh 112, 4220 [k. Loka

tel.: 04/5132-045

GSM: 041/829-877

odprto od 9.00 do 17.00

46 47

Oktober 2009

Verjetno ni ljubitelja živali, ki ne bi poznal klinike, na katero se obrnemo, če potrebujemo nasvet,pomoč ali nego za hišnega ljubljenčka.

Ker je Klinika Loka pred veliko prelomnico v svojem delovanju, jo bomo opisali, da vas seznanimo z načrti delovanja klinike v prihodnosti. Podjetje je bilo ustanovljeno februarja leta 1996. Takrat je bila to prva zasebna veterinarska ambulanta na Gorenjskem. Njen ustanovitelj, kateremu se ljubitelji malih živali lahko zahvalimo, da so te čile in zdrave, je mag. Stanislav Bernik, dr. vet. medicine. Klinika Loka se nahaja na naslovu Sorška cesta 3a v Škofji Loki, izven starega mestnega jedra v bližini zdravstvenega doma. Dolga leta je objekt ustrezal potrebam klinike, ker pa vse več lastnikov štirinožcev spoznava visoko kvaliteto storitev ter prijaznost ter ustrežljivost strokovnega osebja, je ta postal pretesen za velik obseg dela. Ker želi osebje svojim strankam/hišnim ljubljenčkom nuditi kar najboljšo oskrbo ter storitve, se je kmalu rodila ideja o gradnji nove, večje klinike.

Nova klinika, ki že raste na Grencu ob regionalni cesti Škofja Loka–Kranj, bo prostorsko težavo v celoti rešila, saj bo veliko obsežnih in namensko grajenih prostorov zagotavljalo nemoteno ter kakovostno delo osebja. Ne le, da bo delo nemoteno, obširni prostori ter izpo-polnjena oprema bodo dejavnost razširili na vse elemente pomoči štirinožcem. Tako na področju preventive, odkrivanja ter zdravljenja

bolezni, poškodb ter vedenjskih motenj bo storjen velik korak naprej k lažjemu preprečevanju in zdravljenju bolezni.

Ker se v Kliniki Loka zavedajo širše odgovornosti do živali, bo poskr-bljeno ne le za zdravje, ampak tudi za dobro počutje teh. V spodnji etaži podjetja bo za zapuščene in zavržene živali poskrbljeno v zavetišču, ki v tem trenutku v škofjeloškem okolišu še nima svojih prostorov. Ob zavetišču bo naše ljubljenčke razvajal hotel za male živali, da jim ob lastnikovi odsotnosti ne bo dolgčas.

Poleg tega bo ob kliniki trgovina, kjer na voljo ne bo le vse potrebno za kosmatince ter ostali živež, ampak tudi dober nasvet ter pomoč pri vzgoji naših ljubljenčkov.

Načrt sodobne klinike, v kateri bo poskrbljeno prav za vsako po-drobnost ter željo, je velik napredek k zavedanju, da kužek ali mačka ni le igrača, zanimiva za leto dni, ampak živo bitje, ki ga je treba negovati ter zanj skrbeti do zadnjega dneva.

Kot pravijo v Kliniki Loka, je zanje osnovno vodilo za opravljanje dejavnosti – ljubezen do živali, strokovnost in navdušenje, ki nepre-stano vodijo k napredku.

KLINIKA LOKA

Kapucinski trg 19

4220 [kofja Loka

tel.: 04/512-67-51

GSM: 041/68-68-90

VSA SON^NA O^ALA

Akcija velja do

razprodaje zalog

RAZEN ADIDAS O^AL

-30%

VSA SON^NA O^ALA

RAZEN ADIDAS O^AL

-30%

Urejanje in

vzdr`evanje

vrtov in parkov

Urejanje in

vzdr`evanje

vrtov in parkov

svetovanje pri

urejanju vrtov

izdelava zasaditvenih

na~rtov

zasaditev celotnih vrtov,

okrasnih gredic, korit,

`ivih mej

ko{nja trave

obrezovanje okrasnih in

plodonosnih grmovnic

in dreves

svetovanje pri

urejanju vrtov

izdelava zasaditvenih

na~rtov

zasaditev celotnih vrtov,

okrasnih gredic, korit,

`ivih mej

ko{nja trave

obrezovanje okrasnih in

plodonosnih grmovnic

in dreves

Urška Kova~ Mrak s.p., na~rtovanje in urejanje vrtov

Grenc 5, 4220 Škofja Loka, G: 041 817 119, T: 04 513 16 09

F: 04 515 19 19, E: info zeleni-vrt.si, W: www.zeleni-vrt.si@

46 47

priloga za otroke

št. 55 september/oktober 2009 leto 10 cena: 5,42€

ideje za ustvarjalne

www.unikat.si

Strašni črni pajek

Želva iz storža

Vžiganje čipke v les

Pleten in kvačkan jesenski nakit

Revija Unikat za vse željne ustvarjanja!

Z revijo boste lahko ustvarjalikorak za korakom, od ideje do izdelka.

Jesenska številkaje že v prodaji!

Letna naročnina na revijo znaša samo19,60 EUR.

www.abczdravja.si

priročnik Motivi in šablone

Motivi so namenjeni lažjemu risanju ter oblikovanju v različnih tehnikah na različnih podlagah. Uporabite jih lahko zudi kot pobarvanko.V priročniku boste na 128 straneh našli preko 500 različnih risb, razdeljenih v 13 tematskih skupin: živali, pomlad, poletje, jesen, zima, Božič in novo leto, Velika noč, Valentinovo, rojstvo, otroški motivi, rojstni dan, cvetje, sadje in zelenjava.

šablonešablonešabloneM� iviininPriročnik

za lažje ustvarjanje

V priročniku boste

našli preko 500

različnih risb razdeljenih v 12

tematskih skupin.

Motivi so namenjeni

lažjemu oblikovanju

različnih izdelkov

in poslikavi raznih

materialov.

www.unikat.si

Naročila in informacije na tel.: 04/51-55-880, faks: 04/51-55-888, e-naslov: unikat@freising.si, splet: www.freising.si.

Unikat 123Motivi in šabloneživali ← pomlad ← poletje ← jesen ← zima ← božič in novo leto ← velika noč ← valentinovo ← rojstvo ← otroški motivi ← rojstni dan ← cvetje → sadje in zelenjava

UnikatUnikatUživali ← pomlad ← poletje ← jesen ←

Unikat 127Motivi in šabloneživali ← pomlad ← poletje ← jesen ← zima ← božič in novo leto ← velika noč ← valentinovo ← rojstvo ← otroški motivi ← rojstni dan ← cvetje ← sadje in zelenjava

Izšel je edinstveni

za pomoč pri ustvarjanju

Unikat 7Motivi in šabloneživali → pomlad → poletje → jesen → zima → božič in novo leto → velika noč → valentinovo → rojstvo → otroški motivi → rojstni dan → cvetje → sadje in zelenjava

www.unikat.si

oktober 2009

1,80

EUR

Nas mora

biti strah nove gripe?

www.abczdravja.si

Je zdravje

odvisno

od denarja?

Povečajmo

si odpornost

Partnerska zveza

po odhodu otroka

Priloga Skrb za kožo

oktober 2009

1,80

EUR

Priloga Skrb za kožo

49

Oktober 2009

ŠKOFJA LOKA, OKTOBER 2009

APRIL 2010

49