Julij 2015 Letnik 21 št. 209 - Klub Gaia

www.facebook.com/KlubGaia www.klubgaia.si

Julij 2015 • Letnik 21 • št. 209

Tema meseca ... 4

Prestižni sejem v FreisinguGorazd Mauer

Ekološko vrtnarjenje ... 16

Pikantna zelenjava poletiMiša Pušenjak

Gaia na obisku ... 28

Tanja vrtnari s Klubom GaiaLoreta Vlahović

Gaia julij 2015 9A.qxp 7/8/15 4:13 PM Page 1


uvodnik

Kar narava veleva - Gaia razodeva!

Klub GaiaStrokovno-izobraževalna revijaglavnega pokrovitelja, Unichem d.o.o.Gaia – revija članov Kluba Gaia,

Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika,

T: (01)755 81 60, E: [email protected]

Gaia-U d.o.o., direktorica: Loreta Vlahović • Sveto-

valka: Vida Radivojević • Glavna urednica: Mira

Arh • Strokovni sodelavci: Vanes Husić, Nevenka

Breznik, Miša Pušenjak, Igor Prša, Matjaž Mastnak,

Roman Mavec • Lektor in redaktor: Mira Arh • Gra-

fična priprava: Trajanus d.o.o., Kranj. Tiskano v Slo-

veniji. Izhaja mesečno, razen januarja in novem-

bra. Letna naročnina 20,00 EUR.

Natisnjeno v 29.000 izvodih. ISSN 1408-7774

Naslednja številka izide 15. avgusta 2015

Gaia predstavljaTema meseca

4 Prestižni sejem v Freisingu

Okrasni vrt6 Sadni grmi na brežinah

Vse o ...8 Vse o posegih v podivjan vrt

Strokovnjak odgovarja članom11 Priprave rastlin na našo odsotnost, rez

iglavcev ter sušica malin

Ali poznate?12 Galtonija

Izziv v vrtu13 Kako do slastnega paradižnika

Ekološko vrtnarjenje14 Gain vrt: Pobrali prve pridelke

15 Gain ekološki vrt na Agri

16 Pikantna zelenjava poleti

18 Limonska trava

23 Varstvo vinske trte, okolju prijazni pripravki

24 Poletna oskrba in rez jagodičevja

26 Dišeči poletni grmi

Klub Gaia 20 let z vami19 Gaina prijavnica20 Gaina julijska križanka21 Tradicionalni piknik v Vinici22 Gaini kuponi popustov32 Natečaj Naj, naj

Gaia na obisku28 Mala terasa, spodaj Ljubljana

Oblikovanje vrta30 Lepote Provanse

Zelenjavni vrt32 Naravno gnojenje v domačem vrtu

37 Gaini poletni recepti

Mladi vrtnar33 Eko vrtnarji tudi čebelarijo

Dom brez mrgolazni35 Muhe ne sodijo v naš dom

Slovenski naravni biseri36 Rutarska lipa

Koledar del38 Dela v vrtu, na katera ne smemo pozabiti

v mesecu juliju in avgustu

www.klubgaia.si 3

Iz prejšnje številke: Ugani, kaj je na naslovnici!Med vašimi dopisnicami s pravilnimi odgovori smo izžrebali enega

člana in ga bogato obdarili z izdelki Plantella v vrednosti 20,00 EUR.

Rešitev: kapski figelij ali kapska fuksija (Phygelius capensis) ved-nozeleni grm iz južne Afrike. Zraste v višino preko 1 m, cveti odjunija do oktobra. Rastlina je prezimna tudi v Sloveniji ob upošte-vanju pogojev: odcedna tla, vinorodna klima, zavetna lega. Nagrajenka: Majda Gorup, Košana

Ljubimo lepo in zdravoSe zavedamo lepot našega okolja? Omogoča nam gibanje, druženje v

naravi in delo v vrtu. Danes vrt ni domena le srednjega sloja in starejših

občanov, temveč vrtnarimo vsi, tudi zvezde, saj želimo imeti lepo in

uživati zdravo hrano. Tokrat smo vrtnarili pri znani pevki Tanji Žagar.

Zdravemu življenjskemu slogu smo posvetili tudi tokratno izdajo

revije, vsega po malem: berete lahko reportaže z vrtnarskih sejmov,

potovanj, obiskov naših članov, članke o jagodičju, podivjanem vrtu,

pikantni zelenjavi, pa tudi učinkovite vrtnarske nasvete za reševanje

težav v vrtu, rešujete križanko, pošiljate slike za natečaje in uveljavljate

ugodne kupone popustov pri nakupu vrtnarskih izdelkov.

Znano je, da imamo Gaiani veliko energije, ker redno delamo, hodimo

na izlete, piknike, predavanja in se veselimo življenja. Vabimo vas kar

na dva dogodka: sejem Agra v Gornji Radgoni in na Gain piknik, ki bo

v Beli krajini, Župančičevi Vinici, ob žuborenju Kolpe. Saj veste, da se

bomo odlično imeli, kot vselej?

Do tedaj pa uživajte v poletju in se kmalu snidemo.


mov v Evropi (in najboljšega v Nemčiji). V

krogih rastlinoljubcev in vrtoljubcev pri

nas je to sejem, na katerega moraš iti. Po-

nudba rastlin in ostalega rastlinskega ma-

teriala je velika (ogromna) in za vsak vrt in

lego v njem najdeš rastlino. Obiskovalci

prihajajo od blizu in daleč z željo po spo-

znavanju novih rastlin in možnosti na-

bave. Že v preteklosti sem skupaj s sinom

želel sodelovati, saj prodaja na tako uve-

ljavljenem sejmu pomeni tudi ugled

vrtnarije in vrtnarja. Po nekaj letih neu-

spešnih prošenj za sodelovanje (novi raz-

stavljavci so povabljeni le, če kateri od

vsakoletnih razstavljavcev ne želi več so-

delovati), tako sem letos le prejel vabilo za

udeležbo na tej prireditvi. Rastline, ki sem

jih predstavljal, so bile popolnoma enake

kot tiste, ki sem jih ponujal na ostalih sej-

mih in ob dnevu odprtih vrat. Osnovni

misli sta bili: Važno je sodelovati in posta-

viti Slovenijo na hortikulturni zemljevid.

Pred začetkom razstave so po sejmišču

krožili ocenjevalci. Sejem podeljuje vsako

leto nagrade v treh

kategorijah:naj-

boljši botanični

izbor, najboljši raz-

stavni prostor in

najboljše svetova-

nje. Dobili smo na-

grado za najboljši

vrtnarski izbor

2015. Enostavna

izvedba iz gline in

preprost logotip, ki

je enak že 19 let.

Nagrade so v svetu

ljubiteljev rastlin in

pri vrtnarjih zelo

Sejmi, ki ponujajo nekaj več, so oblegani tako s straniponudnikov kakor tudi kupcev, kiiščejo rastline. Tudi sam seudeležujem sejmov, tako v tujinikot tudi pri nas. Z mnogimirazstavljavci sem postal prijatelj,tudi stranke se vsako leto vračajozadovoljne s sadikami.

Prestižnisejem v Freisingu

cenjene in spoštovane. Na sejem razsta-

vljavci prinesejo s seboj nagrade prejšnjih

let, saj so nanje ponosni, pa tudi kupcem

povedo veliko o vrtnariji. Ostali nagradi

sta dobili vrtnarija Oberrieden (najlepši

razstavni prostor) in Združenje za upo-

rabne rastline (najboljše vrtnarsko sveto-

vanje).

Tema meseca

Če se želite udeležiti teh sejmov,

naj jih nekaj naštejem:

1. avstrijska sejma v botaničnem

vrtu Graz in Dunaj ter

2. sejem v Seitensttetenu,

3. v Italiji je sejmov veliko (vsako

mesto ima svojega):

sejem v Coidropu (vila Manin)

spomladi in jeseni, Horti Terge-

stini in vili Freda (ta zadnji je bolj

stvar prestiža za dame

s klobuki in gospode v frakih).

Razstavni prostori za

radovedne in sladokusce

www.klubgaia.siwww.klubgaia.si4

Ocenjevalci so se skupinsko

razkropili po vsem sejmu

Naša udeležba je bila uspešna

Zakaj sem se odločil za predstavitev rast-

lin v tujini in ne pri nas? Posebne in redke

rastline imajo drugačne občudovalce kot

rastline, ki so v masovni proizvodnji. Če ob

tem omenim še, da so to rastline, ki jih je

težje vzgojiti (ni pa to pravilo) in da je po-

trebno o njihovih pogojih za rast vedeti

veliko (osnovni pogoj za uspešno po-

nudbo rastlin).

Freisingengarten tage jemikavenŽe od samega začetka pred 19 leti Freisin-

gengarten velja za enega najboljših sej-


obliko cvetov. Lastnica je zbirko pelargo-

nij, ki jih je predstavljala, ustvarjala 28 let.

Hoste so še vedno priljubljene rastline,

tako pri nas kot tudi v tujini. Zbirateljev in

gojiteljev je veliko kljub polžem (za katere

je to prava poslastica) in hosta virusom (ki

so uničili marsikatero zbirko v Evropi in

Ameriki). Nove sorte se ponašajo z lepimi

barvami in zanimivimi imeni. Še pred de-

setletjem je rahlo rdečo obarvanost stebel

imela le osnovna vrsta H. yingerii, žlahni-

telji in gojitelji so sedaj vzgojili množico

rdečepecljatih sort, ki imajo bolj intenzi-

vno barvo peclja in začetka lista. Do rdeče

barve listov je še daleč, a razvoj in selek-

cija gre v to smer. Tudi poimenovanje sort

ni več prepuščeno naključju, sorte nosijo

imena zvenečih in slavnih ljudi in zvezd-

nic.

Posebna vrtnicaČeprav sam nisem ljubitelj teh lepih rast-

lin in v vrtu razen nekaj izjem (osnovne

Izvirnost razstavnih prostorovNekateri razstavni prostori so bili prava

paša za oči. Enostavni in preprosti. Prvi je

bil v preteklosti že dvakrat nagrajen in ga

imata moja vrtnarska prijatelja. Tudi

vrtnariji, ki jo imata, sta v podobnem

slogu. Drugi mi je bil všeč zaradi naravnih

materialov, ki jih razstavljajo.

Glina in izdelki iz nje so lepi in jih lahko

umestimo v stanovanje, na teraso, vrt in

so lepi tako novi kot stari.

Rastline, ki jih ponujajo, so spredaj, na

mojem zadnjem obhodu (v nedeljo po

končanem sejmu) pa sem odkril, da imajo

nekateri pod mizo skrito zalogo rastlin, ki

jih niso niti postavili med ostale. Ali kot mi

je razložil eden od njih, so pod mizo za

vsak slučaj, če pride mimo prava stranka

in so rastline vredni. Zadnje nabavljene

rastline, ki sem jih pridobil v zbirko, so bile

torej rastline izpod mize.

Cloranthus je rod, ki je premalo poznan, a

ima veliko okrasno vrednost. Botanično

spada med zelo stare rastline in je uvrščen

med obe veliki skupini rastlin (golose-

menke in kritosemenke). Za vrt sem našel

še en primerek, ki se je pridružil tistim, ki

so že v vrtu. Rastlina je bila pri prodajalcu

(bolje bi napisal ljubitelju) skrita pod mizo

do zadnjega dne.

Domiselno izdelani leseni predmeti, ki jih

je izdeloval razstavljavec tudi na sejmu, so

pritegnili marsikaterega kupca. Enostavni

in ekološki se lepo vklopijo v vrt.

Dišeče pelargonije me navdušujejo od sa-

mega začetka, ko sem še delal kot pri-

pravnik. Na sejmu sem našel veliko izbiro

teh lepotic, ki so me pritegnile z barvo in

vrste in nekaj sort) me na sejmih in razsta-

vah še vedno pritegnejo. Sorta Rosa Ice

age na sliki je lep primer lepe barve, ki je

nenavadna in zanimiva. Prodali so vse sa-

dike (a jih niso imeli malo, pa tudi cena je

bila visoka), sorta je bogato cvetoča in od-

porna na bolezni. Specializirana vrtnarija,

ki jih je prodajala, je predstavljala bogat

izbor teh lepih rastlin.

Po napornem dnevu sva si ogledala tudi

čudovite vrtove Weihenstephan. V njih je

vedno nekaj novega in zanimivega. Ob-

nova in rekonstrukcija skalnjaka, sorti-

menti preizkusa hojher ali pa sproščen

sprehod po vrtu. Vsak najde, kar ga za-

nima in mu je všeč. Razstavljavci smo

imeli prednost, da smo lahko vrt obiskali

po uradnih urah, ko v njem ni bilo mno-

žice obiskovalcev. Sprehod med rastli-

nami, žvrgolenje ptičev in šumenje vetra

v krošnjah je bil odličen zaključek dneva

in razstave.

Gorazd Mauer

5julij 2015

Domiselno izdelani leseni predmeti so

pritegnili marsikaterega kupca.

Vrtnica Rosa Ice age

Nova sorta hoste Vulkano island

Dišeča sorta

Pelargonium crithmifolium


Klasične prekrovne rastline rastejo tako

gosto, da je pod njimi premalo svetlobe

za rast plevela. Če sadimo v dobro pri-

pravljena tla, ki smo jih očistili slaka in

drugih trajnih plevelov, s takšno povr-

šino nimamo kaj dosti dela. Ko se enkrat

rastline strnejo in gosto osenčijo zemljo,

jih samo še vsake toliko postrižemo.

Maline na posekiGrmi jagodičja niso praktično uporabni

kot prekrovne rastline. No, malinjak in

Okrasni vrtOkrasni vrt

robida se v naravi bujno razrasteta po

posekah in sta tam dejansko prekrov-

nici, ki čuvata tla pred erozijo in z gosto

rastjo zamorita trave in zelišča pod sabo.

Toda gozd je eno in vrt drugo. Če bi ma-

linam dovolili prerasti brežino, bi jih zelo

težko obrezovali in obirali. Robidovje bi

z veseljem zaraslo breg, a tudi če je ro-

bida sadjarska, brez trnov, bi se po svo-

jem lastnem redu prepletla v

neprehodno goščavo. Zadeve se je po-

trebno lotiti drugače. Na fotografiji vi-

dimo, da je vrtnar maline posadil v vrste

po brežini naravnosti navzdol in jih po

sadjarsko privezal k žični opori. Da je

prostor med njimi ostal prehoden, ga je

pokril z vrtnarsko tkanino. Tkanina pre-

prečuje rast plevela in erozijo, pa tudi

koreninske odganjke malinjaka omeji

na pas prostih tal pod vrstami malin. Pas

pod vrstami je treba kultivirati, poleti

pokriti z zastirko in če bi želeli dobro

rodnost, tudi zalivati. Maline ljubijo svet-

lobo in sonce, na prisojni brežini pa

vemo, da hitro pritisne suša. Maline zo-

rijo poleti in če nimajo dovolj vlage,

ostanejo majhne ali zakrnijo. Dobro zas-

novan nasad bo služil vrsto let.

Na enak način lahko zasnujemo nasad

robid, pri čemer te dobro rodijo tudi na

nekaj manj sonca. Robide je neob-

hodno vezati ob oporo, bodisi žično ali

zbito iz lat. Bogu bodi potoženo, da

vrtnarski pohodni tekstil pač ni lep in če

bi se mu izognili, moramo vrste zasukati

poprek, po plastnici. Razmik med

vrstami bomo na vrtu kosili in nagib te-

rena mora to dopuščati. Zaradi sence z

razraščenimi robidami bo trava sicer

manj bujno rasla.

Posadimo ribezPo vodoravnih linijah, torej pravokotno

na padec terena, lahko posadimo tudi

grme ribeza. Čim je lega senčnejša, je

ribez bolj kisel in manj ga pridelamo,

zato mu namenimo sončne brežine. Iz-

delava pravih teras bi bila zahteven in

drag ukrep in se ga na vrtu praviloma ne

lotevamo. Sadimo v vrste, med katerimi

bo treba kositi travo. Prostor med

vrstami potrebujemo za obiranje in

oskrbo grmov. Mini terasico naredimo

samo na mestih, kjer sadimo posame-

zne grme. Na prihribni strani zako-

pljemo v breg in spodnjega nekoliko

nasujemo. Imejmo v mislih, da je treba

vsaj mlade grme pleti, okopavati, do-

gnojevati in zastirati. Sadilno mesto mo-

ramo prekopati dve lopati globoko in

zemljo obogatiti s kompostom. Črni

ribez je krepke rasti in ga razmikamo na

dva metra medsebojne razdalje, rde-

čega in belega lahko približamo na

meter in pol drug od drugega. Najboljši

čas za sajenje je jeseni, sadike v loncih

pa lahko sadimo tudi poleti, če ne bomo

šli na dopust.

www.klubgaia.si6

Sadnigrmi nabrežinahSe da nagnjene brežineizkoristi za kaj drugega kotza travo? Kotoneaster(panešpljica), prekrovnevrtnice in brini nam olajšajooskrbo, kjer površine ni trebaveč kositi. Kaj pa jagodičjena brežini?

Tkanina preprečuje rast plevelom in

odganjkom ter erozijo.

Grmi ribeza so pokriti z mrežo, da

plodov namesto nas ne oberejo ptiči.


7julij 2015

Dobrodošla je zastirkaSadike ribezov sadimo nekoliko globlje

kot so rasle v drevesnici ali v loncu, s

čimer spodbudimo razrast. Pred zimo

grmiče obsujemo s kompostom ali s

suhim listjem. Vse jagodičje je lačno hu-

musa, zato lahko zastirko iz kopriv, ga-

beza in slame dodajamo tudi poleti.

od njiju. Ko razmišljamo o sajenju jago-

dičja na nagnjenem svetu, se postavi

vprašanje, ali bi lahko na brežino posa-

dili vrtne jagode. Te ljubijo sonce, česar

je na prisojni brežini veliko, imajo rade

humus, za katerega lahko poskrbimo, v

času zorenja potrebujejo vodo, ki jo

lahko dostavimo z zalivalnim sistemom,

a potrebujejo znatno več nege in skrbi

od jagodičnih grmov. Jagode ne senčijo

trave tako kot grmi, zato bo neovirano

rasla in bo s košnjo še več dela in kom-

plikacij, kot če bi bila brežina brez na-

sada. Poleg tega bo trava rinila v jagode

in s praktičnega vidika so jagode na bre-

žini slaba ideja, razen če so posajene na

folijo.

Matjaž Mastnak

Kosmulje na bregu dobijo več kot dovolj sonca.Vrsta robid je posajena na grivo ob poti. Odlično bodo

zorele, a jih bo lastnik s spodnje strani težko obiral.

Rdeči ribez na brežini bodo sproti

obirali otroci – njim nagnjen teren ne

predstavlja nobenih težav.

Zastiranje dobro pripravljenih tal nam

prihrani okopavanje, ki mora biti sicer

pri ribezu plitvo, saj ima korenine tik

pod površino tal. Ribez je mogoče vzga-

jati ob opori, in sicer ob žičnem špalirju.

Privezani poganjki se medsebojno ne

senčijo. Na polno obsijanih vejah so ja-

gode v grozdkih bolj osončene in slajše.

Med ribeze lahko izmenjaje sadimo ko-

smuljo, saj imata obe vrsti jagodičja

podobne rastne zahteve. Tudi kosmulja

plitvo korenini in ji zato koristi organska

zastirka. Če nimamo dovolj mulča na

vrtu, zastiramo s slamo ali praprotjo.

Plast zastirke naj bi bila debela do deset

centimetrov. Josta je križanec med

črnim ribezom in kosmuljo in se po

vzgojnih ukrepih ne razlikuje kaj dosti

Na brežinah izdatnopognojimo

Kakovostni in zdravi plodovi zahtevajo dosledno

gnojenje z organskim gnojilom bio plantella nutrivit

za jagode in jagodičevje. Organsko gnojenje je zelo

pomembno na nagnjenem terenu – brežinah, saj se

organska hranila bolje vežejo v tleh, zato jih voda

zaradi nagnjenosti terena ne spere. Rastline po

gnojenju dobro zalijemo, saj raztopljena hranila

postanejo takoj dostopna.


Razrasle rastline, trajnice, ki so se preveč

razmnožile in se prerivajo na za to odreje-

nem prostoru, plevel vsepovsod in zabri-

sani robovi trate in gredic ustvarjajo na

vrtu pravo zmešnjavo, ki kriči po naši po-

moči. Stanje vrta je seveda odvisno tudi

od časa, ki je minil od zadnje temeljite

oskrbe, to je včasih lahko tudi več let, še

posebej, če je bil v lasti starejše osebe, ki

ni več zmogla obdelovanja ali pa smo ku-

pili zemljišče, ki je bilo nekaj časa brez last-

nika. V takem primeru nas čaka tudi

prepoznavanje rastlin, deljenje trajnic, po-

mladitvena rez grmovnic in sadnih dreves

in seveda veliko dela z odstranjevanjem

plevela in njegovo kontrolo.

1. korak: Košnja previsoketraveNajprej se lotimo previsoke trave, da lahko

sploh dostopamo do drugih delov vrta.

Trate, ki je zelo visoka, se navadno ne lo-

timo z običajno kosilnico, saj je to prakti-

čno nemogoče. Namesto tega kosimo v

dveh delih. Za prvi del košnje, pri kateri

trato znižamo na višino, ko lahko že ko-

simo z vrtno kosilnico, uporabimo kosil-

nico na nitko, koso ali srp. To je pravzaprav

najtežji del urejanja zelenice. Ko smo s tem

končali, pokošeno trato pograbimo. Trato,

ki še ni cvetela, lahko uporabimo kot za-

Vse o...

8 www.klubgaia.si

Vse o posegih v podivjan vrt

stirko ali jo damo na kompost, vendar je

bolje, da pred tem oveni in se delno po-

suši. Po prvem delu košnje ne hitimo takoj

s kosilnico na pokošeno površino, ampak

jo samo zalijemo in počakamo en teden,

da si malo opomore.

V drugem delu trato kosimo s kosilnico,

vendar jo nastavimo na najvišjo višino. Ob

vsaki naslednji košnji bomo to višino zni-

ževali, dokler ne pridemo do želene. Ta naj

bo predvsem poleti malo višja, da listi

trate senčijo drug drugega in so tako po-

škodbe zaradi vročine manjše. Zdaj je na

vrsti še odstranjevanje mahu in plevela.

Plevel lahko, če ga je malo in če je trata

mlada, odstranjujemo ročno, pri trati, ki je

starejša od dveh let in zelo preraščena s

plevelom, pa uporabimo herbicid vivera

banvel. Mah odstranimo s plantello proti

mahu. Včasih je po tem ukrepu trata videti

popolnoma opustošena in mrtva. Skrb je

navadno odveč, saj si v nekaj tednih opo-

more. Je pa dobro, da ji pri tem nekoliko

pomagamo. V ta namen vodi za zalivanje

dodamo naravni vitaminski kompleks bio

plantella vita, ki vsebuje vitamine iz sku-

pine B za večjo odpornost ter aminokisline

in huminske kisline, ki pospešujejo rast in

hitrejše obnavljanje rastlin. In zdaj si lahko

malo odahnemo, usedemo se v senco in

spijemo kozarec hladne pijače, ob tem pa

nikakor ne opazujemo zmešnjave na vrtu,

ki jo je potrebno še urediti.

2. korak: Obrezovanje in oblikovanjeZ drevesi po krajši odsotnosti ne bomo

imeli večjih težav, če pa smo prišli v vrt, ki

ni bil oskrbovan več kot leto dni, v tem

času samo porežemo odmrle in poškodo-

vane veje, radikalnejše rezi pa se lotimo

spomladi.

Med grmovnicami so se med krajšo odsot-

nostjo verjetno najbolj razrasli: budleja ali

metuljnik, nekatero kosteničevje, forzicija,

nepravi jasmin, panešpljica in še nekatere.

Vse te lahko brez skrbi razredčimo kadar-

koli, saj so precej trpežne. Neobrezani

grmi namreč hitro močno olesenijo, s tem

se zmanjša pojavljanje mladih poganjkov

in seveda cvetov. Izrežemo vse: slabe, po-

sušene, poškodovane in bolne veje, več-

krat pa tudi vrhnji brst, da dosežemo

boljše razraščanje v širino.

Urejen in lep vrt zahteva veliko dela in časa, česar danesnimamo na odmet. Rastline nas žal ne počakajo in veselorastejo naprej, kar pomeni, da je lahko poleti vrt že v dvehtednih naše odsotnosti skoraj neprepoznaven. Pa sipoglejmo, kako lahko tak vrt ponovno ukrotimo.

Najbolje je kositi redno

Rez japonske

dresni je nujna


Pognojimo drevesaJulija poskrbimo za prehrano

plodov z dognojevanjem

sadnih dreves s plantella

sadjarskim gnojilom. Poleg

prehrane plodov

spodbudimo tudi

nastavek cvetnih brstov

za prihodnje leto, ki

nastajajo že sedaj. S

kakovostnim gnojenjem

poskrbimo za rastoče

plodove, saj če ima drevo

zadosti hranil, odvrže

manj plodov in imamo

večji pridelek.

Poskrbimo za vrtniceDo konca julija še zadnjič

pognojimo vrtnice s

kristalnim gnojilom plantella

specialno gnojilo za vrtnice,

ki bo zagotovilo

hranila poganjkom

vrtnic, da bodo

dozoreli do zime.

Zelo pomembno je

gnojenje, saj v

nasprotnem primeru

izgubimo veliko

poganjkov za

prihodnje leto.

Dognojimo zimskozelenjavoMotovilec, zimsko solato in

špinačo sejemo julija. Ko

razvijejo prvi pravi lističi, je čas

za prvo dognojevanje. Ker mora

zrasti zelo hitro in se pravilno razviti pred

mrzlimi jesenskimi

nočmi, dognojujemo z

organskim gnojilom

bio plantella nutrivit

za solato, zelje,

cvetačo... in s tem

zagotovimo vsa

potrebna hranila.

Vroče ideje

Če imamo

10minut

Če imamo

20minut

Če imamo

15minut

3. korak: Delitev trajnicČe je zmešnjava res velika, je potrebno

najprej ugotoviti, katere rastline potrebu-

jemo in katere ne, oz. ločiti gojene rastline

od plevela. Trajnicam odstranimo odmrle

dele ter odcvetele cvetove. Pravzaprav

lahko porežemo vse, kar nam ni všeč, ne-

kater trajnice tudi do tal (npr. ostrožnik,

volčji bob…), saj bodo pognale na novo.

Po krajši odsotnosti so se trajnice, ki se ne

širijo pod zemljo, na svojem prostoru

gosto zasadile, vendar jih običajno ne red-

čimo, če pa imamo opravka z dalj časa za-

puščenim nasadom, verjetno rastline ne

bodo več cvetele in je potrebno nasad

trajnic po delih ali v celoti obnoviti. Rast-

line, kot so: rudbekije, jesenske astre ali

anemone, pa so druga zgodba, saj se širijo

tudi preko zemljišča, ki ji je namenjen,

zato jih po potrebi omejimo in presadimo.

4. korak: Redno pletje inokopavanje vrtninČe imamo zelenjavni vrt, lahko ta korak

prehiti prejšnja dva in je na vrsti takoj, ko

uredimo dostop do vrta.

Podivjan zelenjavni vrt je vse prej kot priv-

lačen na pogled. Rastline paradižnika se v

preveliki gneči dotikajo druga druge in ra-

stejo ena po drugi, bučke so postale gro-

mozanske in zasenčile zelenjavo okoli njih,

solata, ki je še pred dopustom naredila

privlačne manjše glavice, je sedaj visoka

en meter in veselo cveti, bazilika tekmuje

s papriko in jo že senči, redkvice so se

močno razrasle in seveda olesenele, da ne

govorimo o plevelu, ki naredi vrt praktično

neprepoznaven.

Kako se torej lotiti te zmešnjave? Najprej

populimo solato, ki je šla v cvet in s tem

pridobimo kar nekaj prostora. Ravno tako

odstranimo olesenele redkvice. Nato se lo-

timo plevela, ki ga, če je velik, populimo,

nato pa gredo med rastlinami še bolj na-

tančno očistimo s pomočjo motike. Parad-

ižnik po potrebi vršičkamo in odstranimo

odvečne stranske poganjke, lahko pa tudi

spodnje liste, če se ti dotikajo zemlje. Rast-

line ločimo med seboj in jih lepo prive-

žemo ob opore.

Tudi razraslo baziliko vršičkamo in poskr-

bimo, da ne bo senčila sosednjih rastlin.

Rastlinam, ki so jih sosednje vrtnine zasen-

čile, priskrbimo svetlobo tako, da nekatere

velike vrtnine nekoliko omejimo pri rasti,

lahko pa odvečne tudi odstranimo. Po po-

trebi kakšno manjšo vrtnino presadimo na

prostor, kjer bo imela dovolj svetlobe in

ustrezne pogoje za rast. Razredčimo pre-

goste posevke in poskrbimo za zastirko, s

katero bomo preprečili nadaljnjo podiv-

jano rast plevela.

Če v času naše odsotnosti ni bilo večjega

dežja, so rastline oslabele in izsušene, zato

9julij 2015

Pleveli odvzemajo vrtninam hranila,

zato jih redno odstranjujemo.


jih čim prej zalijemo. Vodi za zalivanje do-

damo tudi tekoče gnojilo na osnovi alg

bio plantella vrt, da si rastline čim prej

opomorejo.

5. korak: Ukrotimo sadna drevesa Z našo odsotnostjo lahko tudi v sadnem

vrtu odkrijemo kar nekaj odvečnih po-

ganjkov. Če je bilo medtem vroče in sušno,

bomo imeli z obrezovanjem in redčenjem

manj dela, saj pomanjkanje padavin in vi-

soke temperature povzročijo umirjanje

rasti. V vlažnem vremenu pa je ravno

obratno. Pri poletnem urejanju prebuj-

Vse o...

10 www.klubgaia.si

nega sadovnjaka se osredoto-

čimo predvsem na redčenje kroš-

nje z izrezovanjem pregoste rasti

in vseh poganjkov, ki se križajo. Iz-

rezujemo tudi pokončne vodne

poganjke, ki porabjo veliko ener-

gije, kar gre na račun plodov. Ob

primerni rezi in redčenju bo kro-

šnja osvetljena, plodovi lepše

obarvani, pa tudi nevarnost na-

pada bolezni in škodljivcev bo

manjša. Pri tem ne pretiravajmo,

da ne bo vročina pustila posledic

v obliki opeklin na plodovih in li-

stih. Režemo v oblačnem vremenu. 6. korak: Ureditev robov gredicVrt smo dokončno uredili, ko obrežemo še

robove gredic. Ne pozabimo dodati za-

stirke v obliki plantella dekorativega bo-

rovega lubja na gredico s trajnicami in

okoli okrasnih grmovnic, tla okoli vrtnin in

sadnih dreves pa prekrijemo z organsko

zastirko ali v primeru nevarnosti voluharja

vzdržujemo čist kolobar pod drevesi.

Pri urejanju bujno razraslega vrta smo pri-

delali kar veliko: odpadnega materiala, vej,

trave, listja in podobno. Nekaj tega mate-

riala nam bo prišlo prav pri gradnji visokih

gred, ki jih lahko oblikujemo jeseni, pre-

ostali material pa zdrobimo in spravimo

na kompost ali uporabimo kot organsko

zastirko.

Nevenka Breznik

Pleveli kokurirajo

trajnicam pri rasti.

Nevarna oljčna muha Izjemno nevaren škodljivec, ki napada oljke v tem letnem času, je oljčna muha. Predstavlja veliko nevarnost,

saj ima kar 3 rodove v eni sezoni. Prvi rod se pojavi v juniju in juliju, kateremu sledita še dva v avgustu in

septembru. Posebno nevaren je napad v primeru poletnih deževij,

ko se temperature znižajo in se ustvarijo pogoji za škodljivca.

Imeti moramo v mislih jesensko obdobje vse do obiranja oljk v

novembru, saj napad oljčne muhe lahko uniči ves pridelek in

kakovost pridelanega olja. Olje postane grenko

in močno izgubi vrednost. Oljčne muhe odlagajo

jajčeca na plodove, iz katerih se razvijejo ličinke,

ki zvrtajo rov v plod in ga uničijo. Na drevesa

obesimo bio plantella rumene lepljive plošče,

ki so najboljši ekološki način zatiranja škodljive

muhe. Vsebujejo posebno entomološko lepilo,

ki se ne izpira, ne topi in zagotovi uničenje

škodljivca. Za direktno zatiranje oljčne muhe

uporabimo 8–10 plošč na drevo. Tako

preprečimo škodo na pridelku in si zagotovimo

kakovostno oljčno olje.

Preveč razraščene

trajnice razdelimo.


Pravi čas za

o b re z o v a n j e ,

striženje in obli-

kovanje živih

mej iz iglavcev

sta junij in av-

gust. Pomem-

bno je, da pri rezi pazimo, da živo mejo proti

vrhu zožujemo, saj ne sme biti navpična. V

primeru navpične rezi pride do tega, da

spodnji del žive meje ogoli in se osuši. Velik

pomen pri rjavenju igra tudi pomanjkanje

hranil. To rešimo z rednim dognojevanjem s

plantella specialnim gnojilom za iglavce, ki

ima sestavo hranil, posebej prilagojeno

iglavcem s posebnim poudarkom na ma-

gneziju, ki je pomemben za zdravo, zeleno

barvo iglavcev. Sadika tise mora imeti

močno in lepo oblikovano koreninsko

grudo. Ta naj bo velika vsaj polovico premera

krošnje. V sadilno jamo na dno nasujemo

plantella specialno zemljo za rododendrone,

ki jo zmešamo z zemljo iz sadilne jame v raz-

merju 1:1. Pomembno je, da iglavce intenzi-

vno zalivamo do pozne jeseni, da se dobro

ukoreninijo. Nanovo posajene iglavce je

poleg zalivanja zaželeno škropiti za poveča-

nje vlage.

Sušni stres je zelo nevaren rastlinam, saj te

lahko zaradi šoka propadejo. Vsaj 3 tedne

pred dopustom začnemo z rednim teden-

skim škropljenjem z vitaminskim komplek-

som bio plantella vita. Ta vsebuje vitamine

in aminokisline, ki dvigujejo odpornost rast-

line na vročinski in sušni šok. Škropimo

vedno zvečer, v koncentraciji 30 ml na 10 li-

trov vode. Pomembno vlogo igra tudi dobra

zastirka iz: slame, melise, praproti, pokošene

trave. Ne uporabljamo plevelov, okuženih

rastlin in tistih trav, ki semenijo. Pri plodov-

kah (paradižnik, jajčevec, paprika) zako-

pljemo plastenko z vratom navzdol, ki mu

naredimo luknjice v zamašek. Zgornji del

odrežemo in napolnimo z vodo. Tako imajo

rastline vodo za vsaj tri dni. Če smo jih redno

dognojevali s tekočim organskim gnojilom

bio plantella vrt, imajo rastline dobro razvit

koreninski sistem, ki jim bo pomagal prebro-

diti par dni brez rednega namakanja. Pri

rožah je dobro imeti korito z že vgrajenim re-

zervoarjem vode. Pri posameznih lončnicah,

ki potrebujejo veliko vode, poskrbimo za

vlago tako, da jih postavimo na

večji lonec, napolnjen s peskom in

vodo. Ko postavimo lonec z rožo

na lonec s peskom, rob, kjer je

viden pesek, obložimo z

mahom in ga navlažimo. Tako

poskrbimo za vlaženje rastline.

Glede na opisane simptome gre za zelo ne-

varno bolezen, sušico malin. Hitro lahko pro-

pade celoten nasad malin, če ne ukrepamo

pravilno.

Ukrep:

1. Rozge malin, ki so letos rodile, odrežemo

nad zemljo.

2. Odrezana mesta pokrijemo z zemljo.

3. Odrezane rozge takoj sežgemo in tako

preprečimo širjenje bolezni na zdrave rast-

line.

4. Vse zdrave rastline takoj po rezi poškro-

pimo s sredstvom vivera score 250 EC, in

sicer 5 ml na 10 l vode.

Pomembno je, da jeseni

in spomladi opravimo

škropljenje z bakrovim

pripravkom vivera cupra-

blau-z. Škropljenje pono-

vimo dvakrat. Vedno pri

rezi malin pustimo le naj-

močnejše poganjke za

prihodnje leto. Razdalja

med poganjki naj bo vsaj

10 cm. Za lepšo rast jim pripravimo oporo in

jih po potrebi privežemo.

Strokovnjak odgovarja članom

11

Rez iglavcev

?Kdaj bi bil primeren čas zaobrezovanje žive meje iziglavcev in kdaj lahko

posadim nove tise? In zakaj mispodaj začne rjaveti in so vejegole? Miran iz Celja

Sušica malin

?Na malinah se mi pojavljajomodrikaste pege, lubjeodstopa in rastlina se suši.

Listi porumenijo in začnejoodpadati. Kaj je narobe z mojimimalinami? Petra iz Dravograda

Priprave rastlin nanašo odsotnost

?Ali lahko kaj storim, da medpoletno vročino rože inzelenjavni vrt preživijo brez

moje oskrbe vsaj 1 teden, kogremo na dopust? Matic iz Pivke

julij 2015


Želite lepe lilije?

Na lilijah se pojavlja škodljivec, ličinka hrošča

lilijevke, prav tako kot na čebuli in šalotki.

Ličnike se prehranjujejo z zelenimi stebli

rastline in tako uničijo rastlino. Uničimo jih

tako, da jih kontaktno poškropimo z

naravnim sredstvom bio plantella flora

kenyatox verde, ki vsebuje naravni piretrin iz

rastline dalmatinskih bolhač.

Ali poznate?

Kako sadimo Dobro uspevajo na od vetra zaščitenem sončnem

rastišču in rodovitnih, dobro odcednih tleh. Pri presa-

janju dodamo plantella univerzalno vrtno zemljo in tla

pognojimo z organskim gnojilom plantella organik, ki ga do-

damo potem vsako pomlad. Presajamo oktobra ali spomladi

od marca do maja, ko rastline postanejo pregoste, to je cca.

vsakih 4 leta. Čebulice posadimo plitvo, z vrhom tik pod po-

vršino tal. Galtonije lahko uspešno razmnožimo tudi iz se-

mena. Kalijo v enem mesecu, zacvetijo pa v naslednji sezoni.

Poletne hijacinte najlepše pridejo do izraza v mešanih zasa-

ditvah majhnih in velikih vrtov. Najboljši učinek dosežemo, če

sadimo v skupine, na razdaljo do 20 cm. Ob vznožju posa-

dimo nižje košate trajnice s cvetovi, oblike košaric.

Najboljše kombinacije so :

_ med trajnicami s temnejšimi listi, kot so hojhere

_ v družbi trajnic z modrimi cvetovi, kot so: agapantus,

krvomočnice, salvije, scabiose

_ z rdeče in rumeno cvetočimi, kot so: krokosomija, dalije,

ščir

Varujemo pred polži, zato v sosedstvo sadimo tudi rastline,

ki odganjajo polže, kot so: žajbelj, timijan, kapucinka.

Loreta Vlahović

Galtonije (Galtonia candicans) so poleti cvetoče čebulnice iz

rodu lilij. Ta obsega 4 vrste, ki se pojavljajo v podsaharski

Afriki. Ime vrste candicans se očitno nanaša na popolnoma

bel cvet te vrste, ki ga loči od ostalih treh vrst v rodu, ki imajo

kremasto rumene ali zelenkaste cvetove.

Na neolistanem deblu tvorijo klasasta socvetja z do 30-timi

visečimi lilijastimi cvetovi v beli ali zeleni barvi. Cvetovi, veli-

kosti do 3 cm, v obliki zvonov, so trpežni in dišeči. Primerni so

tudi za rezano cvetje, predvsem pa so se

izkazali v cvetličnih aranžmajih.

Vsaka čebulica tvori več cvetnih

stebel in lahko neprekinjeno

cveti do šest tednov, kar je

idealno za poznopoletno po-

pestritev vrta. Zrastejo v vi-

šino do 120 cm in v širino

do 35 cm.

Odporna nazmrzali Galtonia candicans raste v

državah južne Afrike na nadmor-

ski višini 1350 -2150 m. Najraje ima

odprto, vlažno travinje in jo pogosto

najdemo na pobočjih v travnatih kotanjah.

So zelo odporne na zmrzali in idealne za visoka območja s po-

letnim dežjem in hladnimi ter suhimi zimami. Pozimi nad-

zemni deli odmrejo. Čebulic ni potrebno izkopavati. Pogosto

se sadijo v Angliji in Ameriki v nasadih trajnic.

12 www.klubgaia.si

GaltonijaMed množico pisanih cvetlic poleti in poznojeseni nam bela barva prinese dobrodošlosvežino. V družbi trajnic ali dišavnic je tolahko bela galtonija.


Velik odrasel grm paradižnika s plodovi potrebuje

tudi do 5 litrov vode dnevno, zato zalivamo dnevno, ali 15 litrov na vsake 3 dni.

4. Vršičkanje in odstranjevanje zalistnikovZa lepšo razrast odstranimo vrhnji poganjek in s tem ustavimo rast v višino ter pospešimo

tvorbo večjega števila bolj debelih plodov. Z namenom, da grm ostane zračen, osvetljen

in da pospešimo zorenje, odstranjujemo mlade poganjke ali zalistnike, ki rastejo ob osnovi

starih listov. Najboljše, da zalistnike odstranimo z dvema prstoma še čisto majhne, v veli-

kosti 3 - 5 cm in obvezno v suhem vremenu. Rastlino sproti privezujemo ob oporo.

5. Varstvo in krepitev Paradižnik je občutljiv na bolezni, zato ga preventivno krepimo takoj po presajanju . Tedensko

škropimo z naravnim sredstvom na osnovi sojinega lecitina bio plantella super -f, ki bo okrepilo

celično steno rastline in preprečilo vstop glivicam. Paradižnik imajo radi še: pršice , bela mušica in

novejši škodljivec paradižnikov molj. Za preventivo med trastline obesimo bio plantella rumene le-

pljive plošče. Ob prvem pojavu škodljivcev uporabimo naravno sredstvo bio plantella aktiv, ki bo uničil

mlade ličinke na površini rastlin. Vanes Husić

1. Kdaj, kam in kako sadimoParadižnik sadimo, ko so tla in zrak že dovolj topli, najbolje v drugi polovici maja.

Sadimo v humozna tla, ki jih pred sajenjem obogatimo z namenskim

organskim gnojilom bio plantella nutrivit za paradižnik in druge

plodovke, ki ima prilagojeno recepturo in razmerje hranil.

Sončna in topla lega je osnova za dober razvoj plodov

paradižnika katerekoli sorte.

2. Gnojenje Po sajenju in v vsej rastni dobi paradižnik 1x tedensko

gnojimo s tekočim organskim gnojilom bio plantella vrt,

ki vsebuje alge in blagodejno vpliva na razvoj korenin, li-

stne mase in plodov. Paradižnik kot tudi ostale plodovke

so občutljivi na pomanjkanje kalcija, zaradi katerega

lahko pride do črnenja spodnjega dela plodov

in propadanja. Kalcij rastlinam dodajamo

preko listov, kjer za škropljenje upora-

bimo plantella kalcijevo listno gnojilo

najmanj 3x v vegetaciji: prvič, ko se

rastlina dobro vraste, drugič, ko

začne nastavljati prve plodove in

tretjič, ko že cveti in nastavlja plo-

dove.

3. ZalivanjeParadižnik zalivamo redno, po možno-

sti talno, zato je priporočljivo kapljično

namakanje. V prvih 4 tednih potrebuje

obilo vode, da se korenine globoko razrastejo.

13julij 2015

4Kako do slastnega paradižnika

35

4

2

Izziv v vrtu


Redno dognojevanjeSeveda smo v vrtu skrbeli tudi za

ustrezno prehranjenost

zelenjadnic, zato smo predvsem

zahtevne plodovke zalivali z

raztopino gnojila bio plantella vrt,

na novo posajene sadike smo krepili z raztopino naravnega

vitaminskega kompleksa bio plantela vita, ki je rastlinam odločilno

pomagal premagovati presaditveni stres. Plodovke smo krepili s

sredstvom bio plantella natur-f, da smo jih v času rasti ohranjali

vitalne in odporne proti boleznim.

Naslednje srečanje bomo izvedli v petek, 17. 7. 2015, ob 17. uri v

Gainem eko zelenjavnem vrtu, ki se nahaja na Poligonu

sonaravnih vrtov v Veliki Pirešici ob »stari šoli«. Posvetili se bomo

temi »Poletna dela in skrb za pobiranje svežih pridelkov zelenjave

iz Gainega vrta«. Obvezne prijave na [email protected] ali sms 040-203-

055.

Igor Škerbot,

specialist zelenjadarstva, KGZS - Zavod CE

Druga poljina nas je navdušila z obilnim

pridelkom brokolija sorte ‘Belstar F1’. Tega

smo pravočasno spravili z rezanjem

socvetij – rož. A posebnost brokolija, da se

obraste z novimi poganjki in socvetji v

pazduhah preostalih listov, nam bo čez

kakšen mesec ponudila nov pridelek, sicer

manjših socvetij brokolija. Zato rastlin po

spravilu prvih socvetij nismo izpulili,

ampak smo jih pustili rasti naprej.

Ekološko vrtnarjenje

14 www.klubgaia.si

Arašid ali zemeljski orešček

raste na centralni gredici

vrta med sladko koruzo in

listnim ohrovtom. Zelo lepo

so sadike arašidov zacvetele

z intenzivno rumeno-

oranžnimi za metuljnice

tipičnimi cvetovi v sredini

junija. Želimo si, da bi nas

jeseni razveselili tudi s

plodovi.

Izkopali smo zgodnji krompir

slovenske sorte ‘KIS Vipava’. Je

zelo dober zgodnji krompir

primeren za pečenje in kuhanje.

Na sliki je pridelek iz enega grma

krompirja (1,3 kg).Centralna gredica vrta je polno

zasedena. V ozadju raste 7 prekel

(kolov) visokega fižola za zrnje in

stročje. A v ospredju najprej opazimo

tri sadike sladke koruze in nekaj sadik

listnatega ohrovta, ki že lepo

zapolnjujejo našo letošnjo novost vrta.

Gain vrt

Pobrali prve pridelkeVroč prvi del junija je spodbudil zgodnje poletje: skrb zavlago v tleh, okopavanje, zalivanje in krepitve rastlin vvrtu. Uživali smo v obilici pridelkov sveže in vrstno tersortno raznolike zelenjave.


Vse dni sejma, od sobote, 22. 8. 2015 do četrtka, 27. 8. 2015,bo po zelo ugodnih paketnih cenah na voljo avtobusni prevozna relaciji LJUBLJANA GORNJA RADGONA – LJUBLJANA.Tudi letos se Klub Gaia predstavlja na sejmu Agra z ekološkimvrtom na 60 m2. Obiščite sejem in si oglejte, kaj smo letosustvarjali: • V nedeljo, 23.8., bo Gain dan, ko bo ves dan na vrtu prisoten

Gain strokovnjak svetovalec, potekala bodo nagradna žrebanja in degustacija dobrot Vrtnarstva Alt.

• V ponedeljek, 24.8. in sredo popoldan, 26.8.: 16 18.00• V torek, 25.8. in četrtek dopoldan, 27.8.: 10 12.00

Vstopna postaja

Prevoz na sejem na relaciji LJ. – G. Radgona

Povratek na relacijiG. Radgona – LJ.

Cena paketaodrasli

Cena paketamladina

Ljubljana AP –peron št. 3 7:30 (odhod) 19:06 (prihod) 25 23

Žalec 8:28 18:08 20 18Celje AP –peron št. 8 8:41 17:54 19 17

Maribor AP –zunanji peron 9:30 17:05 15 13

G. Radgona 10:10 (prihod) 16:25 (odhod)

Gain ekološki vrt na AgriSamooskrba je trend in ta naj postane gibanje in vsakdanjost. K temu pripomore tudi Klub Gaiaz dejavnostmi na terenu. Ob lanskoletnemu odličnemu odzivu na vrtove na sejemskem prostoruv Gornji Radgoni se bo na sejmu Agra v mesecu avgustu ponovno predstavil tudi Klub Gaia.

Vanes iz Kluba Gaia pa sva strokovno usmerjala in razporejala

aktivnosti. Vrt bo vsekakor vreden ogleda na sejmu Agra v Gornji

Radgoni, od 22. do 27. avgusta, ko bo v vsej svoji bujnosti poka-

zal pravo podobo začrtanih idej.

Loreta Vlahović

AGRA ZA ZELENO MOBILNOST – ZAPELJITE SE Z AVTOBUSOM NA SEJEM AGRA!

V sodelovanju z Vrtnarstvom Alt iz Pristave pri Ljutomeru in Rad-

gonskim sejmom smo za sejem zasadili Gain ekološki zelenjavni

vrt na površini 60 m2. Na osnovi izbranih vrst in sort zelenjave, ki

jih bo prispevalo Vrtnarstvo Alt, smo strokovnjaki kluba Gaia z

aplikacijo naredivrt.si naredili izris vrta. Ker je ta na sejemskem

prostoru, kjer je namen ponuditi vedno nekaj več, smo vrt posadili

malo drugače, tako bo iz klasične oblike kmečkega vrta nastalo

barvno sonce.

Gain vrt vreden ogledaNa vroč junijski četrtek je sestavljena ekipa zasadila vrt, ustrezno

smo pognojili in zalili. Pri sajenju so nam z željo po učenju poma-

gale tudi: Zora, Lidija in Klara iz Doma starejših občanov iz Raden-

cev, ki skrbijo za njihov vrt. Anka in Tone iz Vrtnarstva Alt sta

budno nadzirala razporeditev in ravnanje z rastlinami, Loreta in

Cenik in urnik povratnega prevoza s sejemskim avtobusom, z vključenovstopnino in malico na sejmu AGRA v sodelovanju Pomurskega sejma inAvtobusnega prometa Murska Sobota

Cena paketa je v EUR z vključenim DDV. Račun obvezno shranite do konca povratka, VELJA KOT DOKAZILO OB POVRATKU. Ob nakupu paketa prejmete kupon za sodelovanje v nagradni igri »AGRAZA ZELENO MOBILNOST ZAPELJITE SE Z AVTOBUSOM NA SEJEM AGRA«. Izpolnjeni kupon oddate na blagajni sejma AGRA v G. Radgoni. Več o nagradni igri na www.apms.si.

Dodatne informacije: Vesna Dajčman, T: 02 5642 118, E: vesna@pomurskisejem.si


16 www.klubgaia.si


Pikantnazelenjava poletiČeprav Slovenci nismo znani po pikantni hrani, pa je svet tudi k nam prinesel navdušenje nad vrtninami,ki imajo izrazit, pikanten, celo zelo pekoč okus. Nekatereso zanimive tudi zato, ker rastejo hitro in si tudi naterasah pridelamo vitamine, druge so v vrtu tudi koristne,tretje pa prinašajo prav poseben, oster okusštevilnim jedem.

Kapucinke so dokaj velike rastline, večina

sort je plazečih. Kljub temu ne smejo

manjkati na zelenjavnem vrtu. Sadimo jih

na obrobke gredic, saj preganjajo šte-

vilne škodljivce, tako nadzemne, kot so:

uši, koloradski in drugi hrošči, kakor pod-

zemne: nematode in strune. Najboljše so

ob in med krompirjem, ob paradižniku,

papriki, jajčevcu in bučnicah. Gojimo jih

tudi v loncih in koritih ob teh zelenjadni-

cah. Tudi sadjarji jih sadijo ob sadno dre-

vje, saj preganjajo krvave in druge uši, pa

tudi druge škodljivce, ki radi pridejo na

drevesa po deblu. Vsekakor pa jih ne sa-

dimo ob mlado, komaj posajeno drevje.

Jeseni jih ne pulimo, zadelamo jih v tla z

vso listno maso in tako še dodatno za-

smradimo življenjski prostor strunam, ne-

matodam in celo voluharju.

Kapucinke lahko pridelujemo preko sadik,

kar je priporočljivo, saj potem hitreje zac-

vetijo, lahko pa jih sejemo tudi direktno.

Prav tako jih ne sadimo oz. sejemo pre-

zgodaj, saj potrebujejo nekaj toplote,

nekje v začetku maja pa je zanje običajno

že dovolj toplo. Na vrtu se običajno kar

same zasejejo, zato je potrebno nekaj

sadik samo prvo leto. Če je vrt pregnojen,

slabo cvetijo, v pusti zemlji pa so tudi zelo

lep okras.

Čili sodi med paprike, torej med razhud-

nike. Gojimo ga seveda zaradi plodov, ki so

lahko zelo ostrega ali pa blago ostrega

okusa. Ker sodi med razhudnike, moramo

to upoštevati v planiranju kolobarja. Pa-

prike in čiliji imajo veliko težav z virozami

in škodljivci, zato je vsaj dvoletni kolobar

obvezen, če želite te vrtnine pridelovati

dalj časa. Čili pridelujemo na enak način,

kakor papriko. S setvijo pričnemo nekoliko

bolj zgodaj, za pridelavo v rastlinjaku lahko

že v sredini januarja, za pridelavo na pro-

stem pa v sredini februarja. Rastline sprva

rastejo počasi, a to ni značilno za prav vse

sorte. Pri vzgoji sadik je potreben zelo sve-

tel in seveda topel prostor. Zalivanje naj bo

zelo skromno, saj jih preveč mokra zemlja

hitro umori, posebej na začetku rasti. Piki-

ranje je zelo priporočljivo, saj z njim vzgo-

jimo globlji in bolj razvejan koreninski

sistem. Paprike sodijo med najbolj občut-

ljive vrtnine na nizke temperature, čiliji pa

potrebujejo še več toplote. Zato sadik na

prosto nikoli ne presajamo pred 15. ali 20.

majem, v rastlinjak pa mogoče mesec dni

prej. Nega in vse ostalo je enako kakor pri

papriki. Poglavitno poletno opravilo je na-

makanje, saj čili, tako kakor vse plodovke,

potrebuje veliko vode.

Tudi cvetlice so lahkozelenjavaZelo zanimivo je, kako je človek kategori-

ziral rastline v različne skupine. Tipičen pri-

mer so prav kapucinke (Tropaeolum

majus). K nam so prišle kot cvetlice enole-

tnice. Dokler nas ni Jelena de Belder po-

učila, da so užitni njeni cvetovi. Danes

vemo, da so užitne cele: jemo cvetove,

liste, plodove, ki jih vložimo v kis ali sla-

nico. Imajo prijeten, ostro-pikanten okus.

Uporabljamo jih kot začimbo namesto

kaper.

Sladko postane pekočeSorte čilija iz družine Capsicum

anuum se lahko križajo tudi s slad-

kimi paprikami. Vsi, ki si sami pride-

lujete seme, zato teh sort ne

pridelujte v bližini sladke paprike in

sladkih feferonov. Če ne gre dru-

gače, potem potrgajte prve cvetove

ostrih sort in poberite seme s prvih

plodov sladkih.

Recept za vloženekapucinke: 1 kg sladkorja, 1 l belega vinskega

kisa, 200 g soli zavremo in s tem pre-

lijemo plodove kapucink.

Sorta Jalapeno je

nekoliko ostrejši čili


Pikantne križniceV tej skupini imamo veliko vrtnin. Mese-

čne redkvice poznamo in ljubimo že

dolgo. Nekoliko manj časa je pri nas po-

znana rukola. Je samo prva med azijskimi

križnicami, ki smo jih spoznali in vzljubili.

Vsem je skupno to, da so to rastline, ki jih

pridelujemo samo zgodaj spomladi in

pozno jeseni. Sejemo jih lahko že precej

zgodaj, v rastlinjake celo januarja in vse do

aprila. Zunaj na prostem pa je marca obi-

čajno že dovolj toplo za njihovo setev. Na

Primorskem so lahko seveda še zgodnejše.

Ponovna setev jeseni je nekje v septem-

bru. Redkvico lahko posejemo, če ni pre-

vroče, že v sredini avgusta, zadnje setve pa

so možne še v začetku oktobra, glede na

zime, ki jih imamo v zadnjih letih, lahko

setev redkvice in azijskih križnic z nekaj

tveganja potegnemo še vse do zadnje

tretjine oktobra na prostem, v rastlinjaku

pa še dalj.

Velika prednost te skupine je to, da hitro,

že mesec dni po setvi pobiramo pridelek,

slabost pa, da tisti, ki jih imamo zelo radi,

poleti ne moremo uživati v njihovem ne-

koliko posebnem, pikantnem okusu, če se

ne sprijaznimo s tem, da so listi polni lu-

knjic. V poletni vročini se redkvica ne ode-

beli, kar zacveti, rukola in njene ostale

azijske sorodnice pa hitro poženejo v cvet.

Lahko pa jih sejemo v lončke v senci in se-

veda lističe uživamo povsem mlade.

Na vrtu ali v rastlinjaku ne gnojimo pose-

bej za njih, saj bi v tem primeru izgubili nji-

hovo pikantnost. Za setev na balkonih in

terasah pa izberemo plitve posode, ku-

pljen substrat pa pomešamo s peskom. Na

gredice jih posejemo v vrste 20 cm nara-

zen, lahko pa jih sejemo kar med vrste so-

late. Zagotovo pa med solato sejemo

mesečno redkvico, saj jo poberemo prej

kakor ta prostor potrebuje solata. Mese-

čna redkvica lahko pomaga tudi pri kalje-

nju korenčka. V tem primeru posejemo

seme korenčka tako kakor ste navajeni.

Nato v isto vrsto na redko posejete še red-

kvico.

Rukola ali rukvicaPod tem imenom se pri nas prodaja seme

dveh rastlinskih vrst. Prva ima gladek listni

rob, morda bolj grobo listno, a širšo listno

17julij 2015

Divja rukola je

pikantnejša od vrtne

Kapucinka je dobra soseda jajčevcem,

paradižnikom in bučam

Azijske listnate rastline so

vir vitaminov in mineralov

površino in zelo hitro raste. Primerna je

predvsem za spomladanske setve in setve

v posode pozimi na okenske police.

Druga, ki ji rečemo tudi divja rukola, naši

botaniki pa vztrajajo, da gre za tankolistni

(zidni) dvoredec, ima nazobčan listni rob,

ožje liste, vendar jo lahko večkrat obrezu-

jemo, predvsem pa je njena prednost ta,

da odlično prezimi. Zato jo v oktobru ali

celo novembru posejte v vsakem rastli-

njaku in jo seveda v njem pustite čez zimo.

Sejete jo lahko kar med vrste zimske so-

late.

Miša Pušenjak

Vse, kar rabijo ta hipPravilen razvoj plodov zagotovimo z dognojevanjem s

specialnim organskim gnojilom bio plantella nutrivit za paradižnik in druge

plodovke. Tako zagotovimo sočne,

zdrave plodove, polne vitaminov

in drugih učinkovin pri čilijih in

ostalih plodovkah. Proti

gosenicam, ušem, tripsom ter

ostalim

mehkokožnim

škodljivcem je

najbolj učinkovita

preventiva v obliki

pripravka bio

plantella thymi, ki

vsebuje ekstrakt

timijana ter brina.


18


www.klubgaia.si

Limonska trava (Cymbopogon sp.) je tropska začimbnica, ki

ima močno aromo po limoni in jo lahko uporabimo za čaj,

omake in juhe ali kot začimbnico v različnih začimbnih me-

šanicah. Najbolj jo cenijo v azijskih jedeh.

Limonska trava je doma v Indiji, vendar bo zelo dobro rasla

tudi v naših vrtovih ali na terasah in balkonih. Zraste, odvisno

od rastnih razmer, do višine 1 metra. Je občutljiva na mraz,

zato na prostem ne bo prezimila.

Limonska trava je trava, ki se močno šopasto razrašča in obli-

kuje aromatične, dolge, svetlo zelene liste, ki rastejo iz rahlo

odebeljenega stebla. Za začimbo v Aziji uporabljajo ta ode-

beljeni del stebla, vendar so zelo aromatični tudi listi. Čaj pa

se kuha predvsem iz listov. Čaj ni samo okusen, je tudi zdra-

vilen, saj limonska trava umirja razdražen želodec in lajša ka-

šelj. Iz limonske trave izdelujejo tudi olje (katerega najdemo

v milih, svečah, šamponih, …). Ta olja imajo velik pomen tudi

v homeopatski medicini.

VzgojaLahko si posejemo seme limonske trave v lončke

že spomladi. Ni enostavna za kalitev. Pred-

vsem potrebuje visoko temperaturo:

25°C-30°C in ravno dovolj vlage. Kali pa

15 do 21 dni. Ko pa kali, je zelo eno-

stavna za vzgojo in izredno dekorati-

vna.

Če si je nismo uspeli vzgojiti iz semena, si kupimo sadiko in

jo posadimo. V literaturi piše, da si jo vzgojimo tudi iz pota-

knjencev. Liste odrežemo in jih damo v kozarec vode. V enem

do dveh tednih bodo is spodnjih delov listov (v vodi) pognale

korenine. Te rastlinice nato presadimo v zelenjavni vrt ali v

lonec na teraso. Zelo je občutljiva na mraz, zato jo na prosto

presadimo sredi maja, ko ni več nevarnosti zmrzali.

Najbolje raste na zelo sončni legiV vrtu ji namenimo veliko prostora, saj bo ob rednem zaliva-

nju zelo bujno rastla. Med rastlinami naj bo okoli 100 cm. Po-

trebuje rahla in prepustna tla. Hvaležna nam bo za gnojenje

s plantella organikom. Če pa si jo presadimo v lonec, kot po-

samezno rastlino ali v kombinaciji z ostalimi cvetlicami ali za-

čimbnicami, jo redno gnojimo in seveda zalivamo. V loncu ne

bo tako velika, ker nima dovolj prostora za razvoj močnega

koreninskega sistema.

Kot vemo, limonska trava odganja mrčes, zato je škodljivci ne

napadejo. Tudi mačke jo imajo rade, tako da bodimo pozorni

na njihovo prisotnost.

Liste začnemo trgati ali rezati, ko rastlina zraste

30 cm. Če želimo uporabiti celo steblo z listi,

ga spodaj odrežemo z ostrim nožem. Pa-

zimo, da posamezna stebla ne poškodu-

jemo. Liste uporabljamo vse poletje

sveže, lahko pa si jih tudi posušimo.

Uporabljamo jo za čaje in kot začimbo

tudi za meso ali ribo. Ker je zelo aroma-

tična, jo je hitro dovolj.

UporabaNajlepše bo limonska trava rasla v zelenjav-

nem vrtu, pa tudi v okrasnem loncu, ki ga čez

zimo postavimo v hladen, svetel prostor. Ima

svež vonj in okus po limoni z navdihom vrtnice (vse-

buje eterično olje citral).

Uporaba: kot sveža, mleta ali suha začimba za čaje, juhe in

kari praške. Dodajamo lahko tudi perutnini, ribam in morskim

sadežem. Služi nam za izdelavo potpurija. Uporabljajo jo tudi

v kozmetični industriji. Dišeče sveče s limonsko travo odga-

njajo mrčes.

Kristina Škrbec

Limonska travaZadnje čase veliko slišimo in beremo o limonski travi in njenih dobrodejnih učinkih.Najdemo jo v čajih, začimbnih mešanicah (npr. kari), svečah, ki odganjajo komarje,šamponih, milih in še kaj bi se našlo. In ne boste verjeli, lahko si jo vzgojimo sami, izsemena ali pa si kupimo sadiko in si jo posadimo v zelenjavni vrt, okrasni vrt ali v okrasnilonec, ki ga postavimo na teraso ali balkon.

Foto

: spl

et


Zvestoba se splača, Gaia jopoplača: Nataša Cvelbar, Škocjan

• Ingrid Čotar Padovan, Nova Gorica • Ivanka Matek, Žalec

• Tatjana Firer, Dobrna • Ljudmila Trs, Slovenska Bistrica

• Ivan Lešnik, Maribor • Irena Povhe, Kisovec • Živana

Šetina, Begunje pri Cerknici • Martina Brecelj, Medvode

• Marija Rigler, Ljubljana

Člani so darovali Gaio za rojstni dan naslednjimnovincem: Ivanka Sitar, Dobrovo v Brdih

Gaina velika nagradna križanka - nagrada: 10xmajica Plantella in gnojilo Plantella cvet. Rešitev:

Za najlepše cvetenje vaših rož • Jože Ivič, Pristava

• Ivanka Černigoj, Križe • Helena Leban, Tolmin • Ivanka

Breznikar, Domžale • Majda Laznik, Dobovec • Majda

Gorup, Košana • Darinka Sila, Lokev • Blaž Vizlar, Leskovec

pri Krškem • Ivana Kampijut, Bizeljsko • Cvetka Turk,

Dobrna

Gaina nagradna križanka - nagrada: 10x Effectuniverzalni insekticid. Rešitev: Dom brez nadležnega

mrčesa • Jožica Valjavec, Domžale • Janez Lovše, Dvor

• Jerica Krištof, Zg. Polskava • Desa Gerjol, Ljubljana

• Katarina Pakrac, Ljubljana • Vida Gole, Brestanica

• Janez Barle, Domžale • Pavla Žibert, Domžale

• Ana Teršar, Vrhnika • Terezija Peganc, Laško

Klubske strani

19

Gaina predavanjain delavniceV Klubu Gaia smo vam pripravili zanimiva inpoučna predavanja in delavnice. Informacijesprejemamo na brezplačni številki 080 81 22ali po e-pošti: [email protected].

Brezplačen piknik za vasPripelji prijatelja ali znanca in se poteguj za letošnji

jesenski piknik Kluba Gaia. Nagradili bomo 3 srečneže,

ki bodo pripeljali po 3 nove člane.

Ponudba velja do 15. avgusta 2015.

Žrebanje bo 17. avgusta 2015.Srečna nagrajenka, ki je razširila Gainočlanstvo iz prejšnje edicije je Marija Pergar,

Murska Sobota, ki bo prejela izlet vvrednosti 140 EUR.

NOVO

JulijŽALEC, Velika Pirešica, Stara OŠ, 17. julij ob 17. uri, delavnica,Igor Škerbot Sveže in pravočasno pobrani pridelki zelenjave in poletna oskrba v vrtu

AvgustŽALEC, Velika Pirešica, Stara OŠ, 21. avgust ob 17. uri, delavnica,Igor Škerbot Vrt ob zaključku poletja in prehodu v izzive jeseni

SeptemberVRHNIKA, vrt v Bistri, 3. september ob 17. uri, delavnica,Vanes Husić Jesenska dela na vrtuŽALEC, Velika Pirešica, Stara OŠ, 4. september ob 17. uri, delavnica,Iztok Uršič Obiranje sadja

julij 2015

Preobrazba revije GaiaGaia bo s septembrom 2015 doživela preobrazbo.

Objavljali bomo več novih idej, enostavnih in

praktičnih napotkov ter novih vsebin, da bo delo v

vrtu za vas še lažje in veselje do vrtnarjenja še večje.

Kaj vi pogrešate v reviji ?

Sporočite nam na naslov: Klub Gaia, Sinja Gorica 2,

1360 Vrhnika ali [email protected]. Vse koristne ideje

bomo tudi nagradili.

��


Gaina julijska križanka

Klubske strani

20

GESLO (rešitev):

www.klubgaia.si

Med

vse

mi,

ki b

oste

do

30. j

ulija

na

naš n

aslo

v Kl

ub G

aia,

Sin

ja G

oric

a 2,

136

0 Vr

hnik

a, p

osla

li pr

aviln

e re

šitve

, bom

o iz

žreb

ali 1

0 sr

ečne

žev,

ki j

impo

poš

ti po

šljem

o iz

delk

e bl

agov

ne z

nam

ke B

io p

lant

ella

. Im

ena

sreč

neže

v bo

mo

obja

vili

v se

ptem

brsk

i šte

vilk

i rev

ije.


Klubske strani

21julij 2015

Vabimo vas na tradicionalni piknik članov kluba Gaia v so-

boto, 29. 8. 2015, v kamp Turizem Benetič na robu Vinice, tik

ob reki Kolpi. Pripravili bomo dobrodošlico po belokranjsko

z domačo enolončnico.

Vstopna mesta za avtobusni prevoz: Murska Sobota, Maribor,

Ptuj, Slovenj Gradec,Velenje, Celje, Laško, Krško, Brežice, Novo

mesto, Koper, Nova Gorica, Postojna, Kranj, Ljubljana.

Prihod na prireditveni prostor ob cca 10. uri.

Za doplačilo si bomo ogledali: • rojstno hišo Otona Župan-

čiča v Vinici, • pokrajinski park Lahinja, • pridelavo naravnih

zelišč in domače obrti, • staro mestno jedro Črnomlja s pokuš-

njo belokranjskih vin in še kaj …

Po povratku na prireditveni prostor nas bo pričakal domači

ansambel. Sledi dobro kosilo ob reki Kolpi, ob slabem vre-

menu pa pod streho.

Ob zabavnem ansamblu se bomo zabavali, plesali in peli do

18.30, ko se bomo odpravili proti domu.

Cena z organiziranim prevozom po osebi: 46 eurCena programa z lastnim prevozom: 25 eurCena vključuje: prijavo, avtobusni prevoz (najmanj 35 oseb),

najem prireditvenega prostora, dobrodošlica, topla malica,

kosilo, zabavni ansambel, organizacija in vodstvo.

Cena izleta s avtobusom iz Novega mesta 40 eur.

Rok za prijavo je 21. 8. 2015.

Izpolnjeno prijavnico, s pripisom Gain piknik, pošljite na naslov: Turistična agencija AVANTURA, Slovenska cesta 40, 1000 Ljubljana.

Za več informacij pokličite telefonsko številko 01/242 00 00 ali 01/242 00 01, lahko tudi zastopnika Stojana Rusa

na 041/458 973, pošljete pa lahko tudi elektronsko pismo na [email protected].

Tradicionalni Gain piknik v ViniciBela krajina, 29. 8. 2015

Prijavnica za tradicionalni Gain piknik, sobota, 29. avgust 2015Ime in priimek prijavljenca:

Naslov (pošta, poštna številka):

Telefon:

Poleg sebe prijavljam še: ____________ odraslih oseb in/ali __________ otrok

Avtobusni prevoz: da ne

Iz kraja:

�

O rodni dom … siromaku si grad … Vesel sem, da mi je tekla zibka v Beli krajini…

(Oton Župančič)

Lani smo se sladkali s

slastno domačo lubenico.

Bela krajina nas že čaka.


Izdelek PLANTELLA, BIO PLANTELLA, VIVERA ali EFFECT po lastni izbiri

Trgovec obvezno vpiøe ime izdelka in øtevilo kosov!Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 7. do 15. 8. 2015. Ne velja za izdelke v akciji!

–20

%

Bio plantella vrt1 L

Øt. kosov: ________ Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 7. do 15. 8. 2015.

–20

%

Plantella cvet3 L


–20

%"

Glodacid plus mehka vaba500 g


–20

%

•

"

Neopermin100 g


–20

%

•

"

Bio plantella nutrivit za jagode in jagodiœevje

1 kg


–20

%

•

"

Plantella cvet1 L


–20

%


–20

%

Izdelek PLANTELLA, BIO PLANTELLA, VIVERA ali EFFECT po lastni izbiri

Trgovec obvezno vpiøe ime izdelka in øtevilo kosov!Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 7. do 15. 8. 2015. Ne velja za izdelke v akciji!

–20

%

Neopermin300 g ali 1 kg

Øt. kosov: ________ Kateri: ___________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 7. do 15. 8. 2015.

–20

%

"

Effect univerzalni insekticid –aerosol • 400 ml


–20

%

"

Ratimor mehka vaba250 g ali 500 gr


–20

%

Plantella balkonia45 L, 60 L ali 70 L

Øt. kosov: ________ Katera: ___________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 7. do 15. 8. 2015.

Merkurjeve ugodnosti za clane Kluba Gaia in imetnike Merkurjeve kartice zaupanja!

kartica ugodnosti

SLO

Popust uveljavite œlani Kluba Gaia na blagajni ob predloæitvi Merkurjeve kartice zaupanja. Predstavljeni izdelki so na voljo vizbranih trgovskih centrih Merkur, na oddelkih z vrtnim programom. Ponudba velja od 15. 7. do 16. 8. 2015.NOVOST:

PLANTELLA CVET • 1 L

Tekoœe gnojilo za vse vrste cvetoœihbalkonskih, sobnih,okenskih in vrtnihrastlin. Z dodanimivitamini, algami inaktivatorji cvetenja.

-20%

" "

BIO PLANTELLA THYMI500 ml

Popolnoma naravnosredstvo na osnovitimijana in brina. Rastline krepi in odganja økodljivce.

BIO PLANTELLA FLORA KENYATOX VERDE • 500 ml

Insekticid v obliki koncentrata in pripravljeneraztopine iz naravnegapiretrina za zatiranje listnihuøi, resokrilcev inrastlinjakovega øœitkarja naokrasnih rastlinah in prostem.

-20%

Ugodnosti uveljavite tako, da izreæete posameznekuponœke in jih ob nakupu opredeljenega izdelkapredloæite na blagajni doloœene prodajalne, navedene vglavi kuponov in œlansko izkaznico. Posamezenkuponœek velja ob nakupu enega ali veœ izdelkov nafotografiji in samo v spodaj navedenih trgovinah.

Ponovno vam ponujamo kupone po lastni izbiri, ki jihuporabite za izbrani izdelek.

Število kosov ali izdelek se vpiše na kupon na praznoœrto. Kuponœke boste lahko uve ljavljali do doloœenegadatuma na kuponœku.

Kuponi popustov - samo za œlane Kluba GaiaKuponi popustov - samo za œlane Kluba Gaia

V kolikor poteka na isti izdelek redna akcija v trgovini, vam popust Gaia ne pripada.

•

"

BIO PLANTELLA VRT • 1 L

Naravno organsko gnojilo iz ekstraktamorskih alg, ki rastlineoskrbujejo z vsemiglavnimi hranili vustreznem razmerju, s œimer krepi njen koreninski sistem.

EFFECT UNIVERZALNIINSEKTICID Z RAZPRØILKO500 ml

Insekticid s kontaktnimin podaljøanim delo-vanjem, namenjenzatiranju vseh vrst leteœega inplazeœega mrœesa.

-20%

-20%

" -20%

–20

%

"

Bio plantella vrt1 L ali 3 L


–20

%

Plantella cvet1 L ali 3 L


–20

%

Plantella univerzalna vrtna zemlja

50 L


–20

%

""""

Bio plantella thymi500 ml ""

•

"

Biocid uporabljajtevarno. Pred uporabo vedno preberite etiketoin podatke o proizvodu.

V prodajalnah: Koroøka KGZ, KZ Ptuj,

KGZ Krpan, KZ Laøko, KZ Domæale, , KZ Braslovœe,

, KZC Cerklje, KGZ Sloga Kranj,

KZ Agraria Koper, KZ Sava Lesce, KZ Loška zadruga in Prigo.


23julij 2015

Preprečimoškodo

V vinogradih zatiramo

ameriškega škržatka, ki je

prenašalec zlate trsne rumenice.

Na ekološki način škropimo s

sredstvom bio plantella

kenyatox verde, ki uniči tudi

plodovo vinsko mušico.

–20

%–2

0 %


Varstvo vinske trte, okolju prijazni pripravki

tuje uporabo bakrenih pripravkov, med-

tem ko za oidij žveplene pripravke, ki so v

Sloveniji registrirani za ekološko pridelavo

grozdja. Predvsem je pri uporabi bakra

treba paziti, da se na leto ne prekorači do-

voljenih 6 kg čistega Cu na hektar, saj pre-

velike dodanega bakra povzročajo

manjšo številčnost in aktivnost makro in

mikrofavne v tleh.

Rumene lepljive ploščeV vinogradih veliko škode povzročata pa-

sasti in križasti grozdni sukač, katerih šte-

vilčnost se spremlja in delno zmanjša z

uporabo feromonskih vab. Proti škržat-

kom, ki delajo poškodbe na listih, nekateri

od njih celo prenašajo povzročitelja

trtne rumenice, pa se lahko namešča

rumene lepljive plošče. V zadnjih

letih pa se tudi v vinogradništvu vse

več govori o plodovi vinski mušici,

proti kateri se lahko uporabljajo

vabe, mešanice iz vinskega kisa in

rdečega vina (1:1), v drobno prelu-

knjanih plastenkah, nameščenih na

trtah na vsakih 200 m razdalje. Najbolj pa

je učinkovita preventiva, zato naj vino-

gradnik popazi, da v vinogradu nima na-

gnitega grozdja, tudi po tleh ne, saj prav

vonj po kisu (ciku) privablja omenjene

mušice. Varstvo vinske trte z okolju prijaz-

nimi pripravki je zagotovo zapleteno vsa-

koletno opravilo, ki zahteva veliko znanja,

izkušnje in ažurnost, saj je lahko vsaka na-

paka usodna za rast in rodnost vinske trte.

prof. dr. Denis Rusjan

Biotehniška fakulteta

Univerze v Ljubljani

–20

%

Zaradi vse večjega ozaveščanja kmetijcev in tudi potrošnikov o vplivu uporabefitofarmacevtskih sredstev (FFS) na okolje in zdravje človeka, se marsikateri vinogradnikpreusmerja k uporabi okolju prijaznih pripravkov pri varstvu vinske trte. Tovrstne prakse,predvsem prepoved uporabe topnih mineralnih gnojil, herbicidov in sintetičnih FFS sotemelj ekološke in biodinamične pridelave grozdja in vina.

Baker proti peronospori vinske trte.

Gniloba, ki privablja plodovo vinsko

mušico.

Pripravki, ki so dovoljeni v ekološki pride-

lavi, so baker (Cu), kisla glina, žveplo (S),

kalijev hidrogenkarbonat, kremenčeva ki-

slina, olje oljne ogrščice, alge in biotični

pripravki, med katere lahko prištejemo še

bakterijo Bacillus thuringiensis, ki jo upo-

rabljamo kot biološki pesticid. Okolju pri-

jazni FFS pogosto ne učinkujejo

neposredno na bolezni in škodljivce,

ampak posredno preko izboljšanja kondi-

cije ali povečanja tolerantnosti trte ali pa

s tvorbo celičnih pregrad, ki preprečujejo

okužbe. Tovrstni pripravki pogosto vsebu-

jejo snovi, ki delujejo v rastlini kot si-

gnalne snovi, ki pospešujejo tvorbo

fitoaleksinov ter PR proteinov, ki v rastlini

delujejo antimikrobno, pa tudi številne

minerale, ki vplivajo na odebelitev celi-

čnih sten povrhnjice lista. Med najbolj

uporabljenimi pripravki za krepitev rastlin

in povečanje rodovitnosti tal se koristijo

pripravki z oznakami 500, 501, 502, 503,

504, 505, 506, 507 in 508. Najbolj znan pri-

pravek kot naravni pesticid proti pršicam

in ušem, pa tudi polžem in nekaterim dru-

gim škodljivim žuželkam na trti so pre-

vrelke iz kopriv, vratiča in pripravek iz

pelinovih listov. Ekstrakt koprive se pri-

pravi tako, da se 1 kg svežih kopriv na-

maka v 10 litrov vode, po vretju se

pridobljeno tekočino razredči v vodi v raz-

merju 1:10, tako je ta pripravljena za škro-

pljenje kot tudi gnojenje vinske trte. Za

pripravo prevrelke iz vratiča ali pelina pa

se okrog 500 g svežih rastlinskih delov na-

maka v 10 litrov vode do konca penjenja,

pridobljeno prevrelko pa se nato pred

škropljenjem razredči v vodi v razmerju

1:3. Proti peronospori vinske trte se sve-


24 www.klubgaia.si

Poletna oskrba in rez jagodičevjaVečina jagodičastih sadnih rastlin zori zgodaj spomladi aliv začetku poletja. Nekaj izjem, kot so: aronija, goji jagode,dvakrat rodne maline ali večkrat rodne jagode zorijo vpoletnem in jesenskem času, vse do prvih jesenskih pozeb.Zaradi zgodnjega obdobja dozorevanja jagodičja večinodel v nasadih opravimo v prvi polovici leta. To pa nepomeni, da lahko na rastline v preostanku leta pozabimo.

V zimsko-spomladanskem delu leta pri ve-

čini rastlin opravimo vzgojno (pri mladih

rastlinah) ali gojitveno rez (pri odraslih

rastlinah), pletev in gnojenje rastlin. V poz-

nejšem obdobju se vse do obiranja posve-

timo spremljanju bolezni in škodljivcev ter

ustreznemu varstvu na ekološki, integri-

ran ali konvencionalen način. V pozno po-

letnem času je pri večini jagodičastih

rastlin zelo močna rast poganjkov iz tal in

poganjkov na rodnih vejah. Sočasno se v

rastlinah že začenjajo razvijati rodni brsti

za drugo leto. Zaradi tako pomembnih

sprememb rastlina v tem obdobju potre-

kateremu sledi sušenje poganjka. Hranila

iz korenin bodo na voljo letošnjim mladim

poganjkom, ki običajno bujno izraščajo od

vsepovsod in so živo zelene barve. To je

čas, da stare poganjke odrežemo do tal,

buje zelo veliko hranil, vode in ustreznega

varstva.

Poletje je čas za sajenjejagodPo obiranju jagod v prvi rodnosti nasad

redno zalivamo, da se rastline ne izsušijo.

V toplem poletju so za jagode najbolj ne-

varni: pršice, resarji in pepelasta plesen.

Rastline pred temi škodljivimi dejavniki

ustrezno ubranimo s sredstvi na osnovi

žvepla, lahko pa uporabimo tudi druge

kemične pripravke. Rez listov izvedemo le,

če so rastline napadene od prej naštetih

bolezni ali škodljivcev. V domačem vrtu se

pogosto zgodi, da so jagode v jesenskem

času močno pegaste, zato jih je treba

ustrezno zaščititi.

Če imamo v vrtu jagode na isti gredici že

več let, je poleti pravi čas za zasaditev

nove gredice. V začetku avgusta tla preko-

pljemo in prekrijemo s folijo. V sadilna

mesta sredi avgusta posadimo poganjke

iz živic. Prednost dajemo že dobro ukore-

ninjenim rastlinicam, kljub temu da se

dobro razvijejo tudi rastline, ki imajo

komaj nakazane koreninske zasnove. Po

sajenju moramo gredico temeljito zalivati,

dokler se rastline dovolj dobro ne ukore-

ninijo.

Poletna rez malin Po obiranju zadnjih plodov enkrat rodnih

malin so listi na rodnih poganjkih obi-

čajno rumenkaste barve. Začel se je pro-

ces prehajanja hranil v koreninski sistem,


Izraščanje zalistnikov na letošnjih

poganjkih robide

Zalistnike prikrajšamo na dva to tri

brste

V grmih rdečega ribeza poganjki bujno

izraščajo (zgoraj). Odstranjevanje

odvečnih poganjkov izvajamo do

jeseni (spodaj)


Redčenje aronijeGrmi aronije v dobrih rastnih razmerah v

poletnem času nujno potrebujejo redče-

nje preštevilnih poganjkov. Redčenje izva-

jamo z izrezovanje poganjkov do tal.

Darinka Koron

25julij 2015

Obnovimo jagodičevje Po obiranju in rezi jagodičevja v poletnih

mesecih poskrbimo za vitalnost rastline z

uporabo vitaminskega in aminokislinskega kompleksa bio plantella vita.

Tako zmanjšamo šok rastline po rezi in večamo njeno

odpornost na sušni stres. Poleti deževne nevihte močno

ohladijo ozračje in naredijo dobre pogoje za razvoj

bolezni. Pomembno je, da jih po vsakem dežju in po rezi

rastline, ko so posebno občutljive, poškropimo z

naravnim pripravkom iz njivske preslice bio plantella

natur-fr za manjše nasade s pršilko 500 ml, za večje pa

uporabimo pripravek iz koncentrata, 50 ml, kjer

zmešamo 10 ml z 10 l vode.

odrezan les pa odnesemo iz nasada in za-

radi varovanja pred boleznimi tudi se-

žgemo. Sočasno z rezjo starih poganjkov

lahko v malinovem nasadu opravimo red-

čenje odvečnih poganjkov. Med posamez-

nimi poganjki naj bi bilo namreč od 8 do

12 cm razdalje. V malinah, tako kot pri dru-

gih rastlinah, je to obdobje okužb s sušico

in rjo ter napadov škodljivcev (uši, pršice),

zato moramo napadene rastline ustrezni

varovati. Pri dvakrat rodnih malinah, ki zo-

rijo od julija do pozeb, v tem obdobju iz-

vajamo redčenje pregostih poganjkov,

varstvo in zalivanje.

Krajšanje robidV primerjavi z večino jagodičastih rastlin

začnejo robide zoreti zelo pozno. Za brez-

trnate robide vseh sort velja, da so izredno

rodne in da rodni potencial presega spo-

sobnosti koreninskega sistema, da bi pre-

hranil ves potencialni pridelek. Prav zato

je treba rastlini pomagati.

Da bi ostalo več hranil za plodove, je po-

trebno ves odvečen les odstraniti. V polet-

nem času namreč iz listnih brstov novih

talnih poganjkov močno izraščajo zalist-

niki (stranski poganjki), ki v nekaj tednih

zrastejo več kot meter. Tako dolgi poganjki

so moteči za pridelovalca, senčijo plodove

in jemljejo hrano poganjkom, odbranim

za prihodnje rodno leto. Poganjke prikraj-

šamo na dva do pet brstov.

Redčenje talnih poganjkov Po obiranju je običajno najmanj dela z ri-

bezi in kosmuljami. V glavnem izvajamo

redno oskrbo pred boleznimi in škodljivci

ter skrbimo za to, da nasade oz. grme, ki

niso sajeni na zastirko (agrotekstil) ne pre-

rastejo pleveli. Običajno plevele zatremo

s herbicidi, košnjo, plitvim okopavanjem

… Glede na gojitveno obliko ribeza izva-

jamo redčenje poganjkov. V grmovnati

obliki manj, pri drevesasti obliki ali gojenju

ob žici pa več. Pri poganjkih npr. rdečega

ribeza ob opori izvajamo prikrajševanje

pokončno rastočih poganjkov ob glav-

nem poganjku. S tem ‘osvobodimo’ vrh in

omogočimo rast visokega vretenastega

grma.

Ameriške borovnicezalivamoNajpogostejša napaka, ki jo pridelovalci

ameriških borovnic v domačem vrtu ali v

posodah naredijo v poletnem času, je

neustrezno zalivanje. Rastišče ameriških

borovnic (in brusnic) je lahko z veliko šote

ali druge organske snovi. Taka tla imajo

veliko sposobnost vezanja vlage, vendar

se ob visokih temperaturah tako močno

izsušijo, da jih je skoraj nemogoče pono-

vno navlažiti. Šota se tako izsuši, da po-

bere vlago celo iz drobnih, vlaknastih

korenin ameriške borovnice. Ob visokih

temperaturah pa je možen propad rastline

tudi zaradi drugih razlogov. Nekateri pri-

delovalci z zalivanjem pretiravajo. Ker so

zaradi previsokih temperatur listne reže

zaprte, rastlina vode ne sprejema preko

korenin in te zaradi preobilice vlage od-

mrejo. Zmernost in pravi občutek sta pri

tem najbolj potrebna. Pri borovnicah v

tem obdobju, razen redčenja talnih po-

ganjkov, ne izvajamo rezi. Izjema so le pre-

obložene rodne vejice brez listov, katerim

moramo nujno odstraniti vsaj del plodov,

da s tem ohranimo rodno vejo.

Rez goji jagodGoji jagoda je izredno bujno rastoča rast-

lina, ki s talnimi poganjki in dolgimi stran-

skimi poganjki povsem prekrije rastni

prostor. Zaradi prevelikega prirasta je pri

goji jagodah v poletnem času nujno po-

trebna zelena rez in redčenje preštevilnih

poganjkov, kar daje rastlini zračnost, ki je

za dober pridelek nujno potrebna.

Na dobrih tleh pri ameriških

borovnicah talni poganjki bujno

izraščajo (zgoraj). Odstranjevanje

poganjkov izvajamo v vseh obdobjih

intenzivne rasti (spodaj).


druge načine zadrževanja na prostem. V

svoji okolici bolj ali manj nezavedno za-

znavamo razne vonjave, nekatere rast-

line pa imajo vonj tako izrazit, da v nas

prebudijo posebno zanimanje in asocia-

cije. Večina sredozemskih rastlin bo v ce-

linskem podnebju v drugih delih leta

potrebovala posebno nego: gojenje v

loncih in zavarovan prostor za prezimo-

vanje. Če hočemo uživati v vonjavah pra-

vega poletja, so te rastline za poletno

vzdušje naših sončnih teras in

balkonov preprosto ne-

pogrešljive. Nekateri

ljubitelji celo tve-

gajo in na primer

rožmarin posa-

dijo kar na vrt.

Kakšno zimo

preživi, spet

drugo ne, a če

našteta dejstva

vzamemo v zakup,

lahko v vonju sredozem-

skih rastlin uživamo tudi v ob-

jemu domačega vrta.

Drugi poleti dišeči grmiNekateri rastlinski vonji so močni in

drzni, drugi pa so bolj nežni in ostajajo

skriti, dokler se jim ne približamo. Samo


Dišečipoletnigrmi

26 www.klubgaia.si

V polnosti lahkodoživimo le tisti vrt, kivsaj malo diši. S poletjemavtomatično povezujemo:vonj sadja, morja, sivke,agrumov, rožmarina,borovcev in zelišč, todakako in s katerimirastlinami lahko v svoj vrtvnesemo več vonjav?

Sredozemske rastlinePoletje je čas, ko naše misli pogosto

uhajajo proti morju ali pa se od-

pravimo na dopust, kjer je ve-

liko časa za sprehode in

Vonj zelišč in vrtnic ob terasi članice

Marije Trošt.

tako se lahko potopimo v njihov vonj. Iz-

brane sorte vrtnic z nežnimi sladkobnimi

vonji cvetijo tudi čez poletje, a atraktiv-

nih dišečih grmovnic je od konca junija

vse manj. Če v svoj vrt ne želite vnašati

prej omenjenih sredozemskih lepotic,

vam bodo morda všeč drugi dišeči grmi.

V nadaljevanju bomo podrobneje opisali

le enega izmed njih, nekaj koristnih po-

datkov preostalih po našem izboru pa

najdete v tabeli.

Nepravi jasminNepravi jasmin (Philadelphus x virginalis)

je večji listopaden grm, ki ga posadimo v

vrt. Zacveti že v začetku poletja in močno

diši po jasminu. Odporen je na razne bo-

lezni, za gojenje tudi ni posebno zahte-

ven, zato ga veliko sadimo v mestnem in

tudi podeželskem okolju. Določimo mu

sončno mesto, saj bo imel v senci le malo

cvetov in neurejeno rast. Rez vsaki dve

leti opravimo po cvetenju, in sicer izrezu-

jemo cele stare veje in tako grmu pre-

svetlimo krošnjo. Če si želimo res bujno

vsakoletno cvetenje, vso rastlino po

cvetenju porežemo na tretjino njene vi-

šine. Beli cvetovi so veliki dobra dva cen-

timetra in združeni v skupine, sicer pa se

grm zelo dobro obnese kot prosto ra-

stoča živa meja, sajen v skupine in tudi

posamezno. Rado se zgodi, da ga napa-

dejo uši, zato je v tem primeru priporoč-

ljivo škropljenje z bio plantella aktiv-r.

Nepravi jasmin – zgodaj cvetoče vrste

in sorte (na primer: P. coronarius)

zacvetijo že konec maja, pozno

cvetoče (P. ‘Lemoinei’, P. ‘Schneesturm’,

P. ‘Virginal’ = P. x virginalis) pa tudi še

v juliju.


Ime rastline Poletni vonj Gojenje Zanimivosti

Ra

stlin

e iz

to

ple

jših

kra

jev

in S

red

oze

mlja

Sivka - Lavandula sp.spominja na počitnice

(cela rastlina)lahko sadimo v vrt sorta 'Edelweis' cveti belo

Rožmarin -

Rosmarinus officinalis

za več energije, zbranost

(listi)posodovka uporaben v kuhinji

Mirta - Myrtus communis skrivnosten (listi in cvetovi) posodovka užitni plodovi

Datura, okrasni kristavec,

angelska trobenta -

Brugmansia sp.

po vaniliji (cvetovi) posodovka

barva cvetov: bela (Brugmansia

x candida), rumena (B. aurea),

rožnata (B. suaveolens)

Limonovec - Cytrus sp. osvežujoč (cvetovi, plod) posodovka užitni plodovi

Zvezdasti jasmin -

Trachelospermum

jasminoides

zelo močno po jasminu

(cvet)posodovka

lepo se ujame z vonjem vseh

citrusov

Dru

ge

diš

eče

grm

ov

nic

e

Nepravi jasmin -

Philadelphus x virginalispo jasminu (cvetovi)

samostojno ali

v skupinahrazne sorte

Metuljnik - Buddleja davidii po medu (socvetja) ekološki vrt v vrt privablja metulje

Trilistni limonovec -

Poncirus trofoliataosvežujoč (plod)

za neprehodne žive

meje ali samostojno

močni trni, poleti že dozorevajo

mali neužitni plodovi z vonjem

po limoni

dotaknemo, morda v roki pomečkamo

kak list in jih povohamo. Ni boljše proti-

stresne terapije, kajne?

Dišeče grmovnice lahko kombiniramo z

zelišči in drugimi poleti cvetočimi rastli-

nami, ki sicer ne oddajajo posebnega

vonja. Vse rastline sredozemskega zna-

čaja se zelo lepo ujamejo: s tamarisko

(Tamarix ramosissima), rumenolistnim

(Cotinus coggygria ‘Golden Spirit’) ali

rdečelistnim rujem (C. coggygria ‘Royal

Purple’). Čeprav te grmovnice ne dišijo,

bodo na pogled zanimive prav vse do je-

seni. Za nekoliko manj sredozemski videz

priporočamo kombiniranje z lespedezo

(Lespedeza thunbergii), ki zacveti konec

poletja. Vse omenjene dišeče rastline po-

letja nam bodo zelo hvaležne, če jih ob

vremenskih neprilikah ali drugih stresnih

situacijah (presajanje, suša, menjava le-

tnih časov) večkrat poškropimo z bio

plantella super-f. Tako bomo zanje dobro

poskrbeli in zato še dolgo brezskrbno

uživali v lepoti njihovih poletnih vonjav.

Kristina Ravnjak

Oglejte si še značilnosti ostalih dišečih

rastlin v tabeli.

Uresničimo sanje o dišečemvrtuCvetoč in dišeč vrt privablja metulje in

čebele, ki v vrt prinašajo več življenja. Di-

šeče rastline še posebej radi sadimo ob

terasi oziroma tam, kjer se največ zadržu-

jemo. Izbiramo zavetne lege, kjer se vonj

lahko dovolj skoncentrira, da ga za-

znamo. Če imamo dišeče rastline na do-

segu roke, se jih lahko kdaj pa kdaj tudi

27

Sivka ob vrtni hiški članice Morene Kocjančič.

Vam je ljubši vonj vrtnice ali kovačnika? Če ju zasadimo

skupaj, dobimo posebno mešanico poletnih vonjav.

julij 2015


28 www.klubgaia.si

Gaia na obisku

Mala terasa, spodaj Ljubljana

Napotili sva se v

Merkurjev vrtni

center, kjer sva

izbrali rastline za

zasaditev. Po načrtu

ogrodje ob robu

terase tvorijo trajne,

manjše grmovnice,

notranji del, kjer je

lažja menjava rastlin

kar s terase, pa je

namenjen

uporabnim

rastlinam in

dišavnicam. Za

nujne primere pri

manjših odrgninah

ali opeklinah bo

imela na vrtu mačji

rep ali medicus,

katerega listi imajo

zdravilni sok.

V načrt sva vključili tudi drevo iz časa

dinozavrov Ginko biloba, sorte ‘Mariken’

na deblu , ki raste počasi in ostane ves

čas majhno. Tanja je izbrala sadiko, ki

ima obliko srčka, zato ga je

poimenovala Zaljubljeni ginko.

Najprej smo z mrežo zakrili odtočne cevi in korito prekrili

s flisom. Za drenažo smo nasuli nekaj centimetrov

glinopora in tudi tega enako pokrili, da ostane zračno.

Stranice smo obložili z volnenim filcem, ki bo preprečil

izsuševanje robov grede. Sadili smo v plantella

univerzalno vrtno zemljo, kateri smo dodali plantella

organik. Izdelke za rast in oskrbo je sponzoriralo

podjetje Unichem. Korito je dolgo preko 6 metrov in

široko 75 cm. Nahaja se na odprti južni strani s

pogledom na Ljubljanski grad. Lega je izpostavljena, a je

korito dovolj globoko tudi za rast manjših grmičkov.

Tanja Žagar je prejela ob 33. rojstnem dnevu od Kluba Gaia prav posebno darilo. Strokovnjaki KlubaGaia smo visoko nad Ljubljano svetovali, zasadili ter ozelenili teraso njenega stanovanja. Tanjinonavdušenje nad vrtnarjenjem je prišlo spontano ob srečanju strastnih vrtnarskih navdušencev vRabcu, naših Gaianov. Klub Gaia in Unichem sta se odzvala in stopila v akcijo.


Zasajena greda je bogata z dišavnicami, plodovkami in

cvetlicami v ognjenih barvah. Za polepšanje sten ob robovih

gredice bodo poskrbeli goli jasmin in kovačnik. Dišeče mete,

citronska verbena, citronski timijan, origano, bazilika, olivna

zel, rožmarin in žajbelj bodo vselej pri roki za kuhanje in

napitke, čeprav visoko nad tlemi.

29

Če želite, da se naši strokovnjaki o vašem

vrtu in rastlinah pogovorijo tudi z vami,

nas pokličite na brezplačno številko

Enkrat na mesec se z nami na obisk k članom odpravi tudi nacionalna

televizija. Zato ne zamudite rubrike Z Gaio na obisku na prvem

programu RTV SLO, oddaje Na vrtu. Najbolj poučne in zanimive

primere vrtov naših članov bomo objavili v reviji Gaia in TV oddaji Na

vrtu. Prispevke si lahko ogledate tudi na spletni strani.

BREZPLAŒNI NASVETI NA

Že pred sajenjem smo zemljo zalili, potem pa še temeljito po

sajenju. Tudi rastline smo pred sajenjem namakali, kar je nujno pri

poletnem sajenju. Za okrepitev smo posajene rastline zalili tudi z

vitaminskim kompleksom bio plantella vita. Skladno skici smo

najprej posadili oddaljene trajne rastline, potem pa je Tanja

sama posadila dišavnice in zelenjavo, ki bo bliže terasi, na

dosegu rok. Da preprečimo izhlapevanje vode in polepšamo

gredico smo prostor med rastlinami zastrli z vulkanskim

peskom – lapillo, ki je lahek in praktičen za uporabo.

Tanjo sem poučila o oskrbi rastlin in uporabi izdelkov

bio plantella: enkrat tedensko bo z bio plantella vrtom

gnojila papriko, andsko jagodo, čili in paradižnik,

občasno pa tudi ostale rastline. Zalivanje bo odvisno od

vremenskih razmer, vsekakor 2-3x tedensko.

Po končanem delu sva nazdravili ob rojstnem dnevu in

skupnem sodelovanju z osvežujočim napitkom iz vode,

verbene in mete. Za dodatno življenjsko moč bo sedaj na vrtu

imela pravo domačo lekarno in vir energije. Tanja se že veseli, da

bo zelene prijateljice lahko dotikala in uživala v njihovem vonju,

zaužila bo češnjev paradižnik, gozdne jagode ali cvet kapucinke

in pripravljala osvežilne napitke. V spodbudo za rast bo zelenim

prijateljicam tudi zapela kakšno svojo pesem. Akcijo sajenja si

lahko ogledate v oddajah Na vrtu v juliju in septembra

v Dobro jutro.

Loreta Vlahović

julij 2015


Oblikovanje vrta

30 www.klubgaia.si

LepoteProvansePričakovanje vsakegapotnika v Provanso konecjunija so cvetoča polja sivkein sončnic. A narava stvarikroji po svoje in včasih nipričakovanega zaradineustreznega vremena. Mismo na potovanju imelisrečo, da je vse bilo vpolnem cvetenju.posadijo, da se ukoreninijo. Pozimi in zgo-

daj spomladi ukoreninjene potaknjence

posadijo na stalna mesta in jih povaljajo,

da se dobro primejo prsti. V začetni fazi

rasti je zelo pomembno, da imajo mlade

rastline dovolj vlage v tleh.

Najboljše je opraviti žetev cvetov, ko je od-

prtih okrog 70 % cvetov sivke. Proizvodnja

se je zelo modernizirala, zato obiranje ali

žetev v poletnem času opravljajo strojno

tako, da sivko balirajo v velike okrogle

bale. Celotne bale polagajo v kotle z vodo,

ki jih segrevajo. Rastlinska olja se skupaj z

vodo izločajo v obliki pare. Po ohladitvi

olja ostanejo na vrhu v obliki tenkega sloja

in se ločijo od vode. Iz 1 ha površine lavan-

dina pridobijo cca 100 l esencialnega olja.

Življenjska doba rastlin je do 10 let.

SončniceDruga rastlina, ki daje poseben čar pokra-

jini, so prostrana polja sončnic. Večinoma

gojijo nižje sorte s črnimi semeni za prido-

bivanje olja, vendar se lahko uporabljajo

tudi za barvila. Sončnice na provansalskih

poljih zacvetijo že na višini pod 1 m.

Sončnice so v Evropo prinešene iz Ame-

rike leta 1500. Tehnično je cvet sončnice

sestavljen iz 1000 do 3000 mini cvetov in

daje tudi toliko semen. Cvet sončnice se

vedno obrača proti soncu, kar imenujemo

heliotropizem in je izrazito opazno, če se

Tipična pokrajina s polji sončnic

Ulične svetilke krasijo sezonske zasaditve

SivkaŽe naravno očarljivo pokrajino konec ju-

nija še polepšajo in odišavijo ogromna

polja sivke, ki se izmenjujejo s polji žit. Za-

radi odličnih pogojev za rast in cvetenje je

sivka v tem področju vodilna rastlina za

proizvodnjo v predelovalne namene. Iz

nje delajo olje, ki se uporablja predvsem v

kozmetični industriji za: parfume,mila, di-

šave in kreme. Seveda je nepogrešljiva za

odganjanje mrčesa, kot dodatek začim-

bam, za čaje in med.

Preko 50000 hektarjev lavandinih polj je v

lasti 2000 posameznikov ali družin. V Pro-

vansi gojijo tri sorte sivke. V manjšem ob-

segu gojijo navadno sivko Lavandula

angustifolia, ki je zelo aromatična, raste

pokončno in tvori manjše cvetne klase. Na

suhih pobočjih najdemo tudi portugalsko

sivko Lavandula latifolia Aspic, ki se od na-

vadne sivke razlikuje po večjih listih in ima

več klasov na eni veji. Močno diši po kafri

in je uporabna predvsem v medicini in

aromaterapiji. Najbolj razširjen je križanec

z intenzivno modro- vijoličastimi cvetovi

lavandina (Lavandula intermedia var ‘Pro-

vence’). Rastlina je zelo bujne kroglaste

rasti, obilno cveti in tvori velike cvetne

klase, zato na hektar posadijo skoraj polo-

vico manj sadik kot navadne sivke. Sivko

razmnožujejo z lesnimi potaknjenci, veli-

kimi 10 do 12 cm, ki jih režejo pred začet-

kom nove rasti februarja ali marca in

peljemo mimo istega polja večkrat v istem

dnevu. Z barvo in vonjem odlično priva-

bljajo čebele, zato so zelo koristna rastlina

v vsakem vrtu.

Trta in sadjeProvansa je poznana tudi kot vinorodna

pokrajina. Vsak vinogradnik z izborom in

kombinacijo med 11 sortami grozdja

proizvaja svojo vrsto vina, vendar za bla-

govno znamko zaščitenih vin mora biti

grozdje iz natančno določenega območja.

Vinska trta raste samostojno kot mini dre-


V tem času so tako sončnice kot sivka najlepše, pravi

ljubitelji pa zagotovo ne morejo mimo čudovitih cvetov brez fotografskega

aparata v rokah. Če sami njihove lepote še niste ovekovečili, vam ponujamo

dodatno spodbudo, da to storite čim prej. Izbrali bomo tiste fotografije, kjer bo

vidno, da so posajene v domačem vrtu ali koritu in so lep okras ali hrana

čebelam. Fotografije pošljite na naslov: Klub Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika

ali na e-naslov: [email protected] do 3. 8. 2015. Tri najlepše bomo nagradili z

membranskim gnojilom plantella formula 365 za okrasne rastline.

vesce, kar omogoča enostavno oskrbo v

dosegu rok in strojev. Polja vinogradov so

dobesedno obložena s kamni, kar je nara-

vna zaščita pred izhlapevanjem vode. Pa-

davin je na tem področju malo, a zaradi

naravnih danosti prsti in kamnin rastline

ne trpijo suše. V območju Aix de Provance

je 300 privatnih vinogradov , ki na površini

300.000 ha proizvedejo okrog 60 % rdečih

vin, 35 roze in le 5 % belih vin.

Ob poti smo lahko občudovali tudi nasade

jabolk, pri katerih je zanimivo, da imajo

upognjene vrhove. Ko so drevesa dosegla

uporabno višino, so na ta način umirili rast

in rastlino usmerili v večjo rodnost.

Posebna popestritev je živalski svet pokra-

jine Camargue v dolini reke Rhone. Zaradi

prostranih močvirnatih površin je ob-

močje bogato z raznovrstnimi ptiči, med

katerimi so tudi plamenci ali flamingo.

Prosto v naravi se pasejo temno rjava go-

veda in prekrasni beli konji.

Tako romantičnoIn za konec zanimivost glede cvetja. Vrtovi

so zelo naravni, enostavni, od dreves so

najbolj opazna: prava cipresa, oljka in gra-

natno jabolko. Sezonskega cvetja v poso-

dah in koritih ob hišah in na balkonih je

bore malo. Zato pa so s pisanimi zasadit-

vami okrašene: ulične svetilke, mostovi,

javni objekti in lokali. Večina zasaditev je z

raznobarvnimi drobnocvetnimi rastli-

nami, kot pikica na i pa se največkrat nad

vsemi bohoti rožnata gavra.

Vonj Provanse bo z nami še dolgo, tudi za-

hvaljujoč provansalskim začimbam, kate-

rih mešanica je nepogrešljiva sestavina

skoraj vseh njihovih jedi. Če želite doživeti

prave lepote Provanse, je najboljši čas za

obisk konec junija in julij.

Loreta Vlahović

RECEPT: Ratatuj v pečici (ratatuille)Tipična okusna in pisana provansal-

ska jed iz poletne zelenjave, ki se

največkrat pripravlja v ponvi, kjer

vsako sestavino posebej pope-

čemo, na koncu zmešamo in kra-

tek čas kuhamo. Predstavljam

različico priprave v pečici. Čas pri-

prave 1ura 20 minut

Sestavine:

• 3 veliki paradižniki • 3 bučke

• 2 jajčevca • 2 papriki • 2 srednje

veliki čebuli • 4 – 6 strokov česna •

olivno olje • sol • poper • šopek sveže bazilike

Priprava: Operite zelenjavo in narežite na kolesca približno enake velikosti. Jaj-

čevce položite v cedilo in posolite ter počakajte 20 minut, da se odcedijo. Zele-

njavo izmenično zložite v namaščen pekač, dodajte olje posolite in poprajte.

Pecite 40 minut v vnaprej ogreti pečici na 210 °C. Pečeni ratatui prelijte z meša-

nico olivnega olja, žličke sladkorja in nasekljanim listom bazilike. Serviramo toplo

ali hladno.

julij 2015 31

Tako cveti Lavandin

Domače sončnice in sivke


Ker hitro rastejo, neporaščeno površino zaščitijo pred

vremenskimi vplivi. Ko jih pokosimo, pa prst obogatijo

s hranili. Nekatere s svojimi globokimi koreninami rahl-

jajo tla, druge izločajo snovi, ki odganjajo talne

ogorčice, tretje bogatijo tla z dušikom. Večina je tudi

medovitih.

Najpogostejše rastline za zelenognojenjeRastline za zeleno gnojenje morajo rasti na vsakih tleh,

saj jih pogosto sejemo na površinah, kjer so tla revna in utrujena. Facelija

v cvetenju polepša vrt in privablja čebele, izločki njenih korenin pa od-

ganjajo talne ogorčice. Ajda za seboj pusti čisto gredico in je odlična čebelja paša. Oljna redkev z gostimi in globokimi kore-

ninami rahlja in zrači tla ter preprečuje razvoj talnih ogorčic, prav tako bela gorjušica. Tla bogatita z dušikom neprezimna

perzijska detelja in prezimna inkarnatka. Lucerna uspeva tudi na sušnih področjih in z velikim pridelkom zelene mase iz-

boljšuje rodovitnost tal. Mešanica za zeleno gnojenje Biovrt vsebuje seme rastlin v različnih kombinacjah ter predstavlja kom-

pletno zeleno gnojilo.

Andreja Tomšič, Vrtni centri Kalia, Semenarna Ljubljana, www.kalia.si

Zelenjavni vrt

Naravno gnojenje v domačem vrtuDehteča facelija, inkarnatka živahnih barv in rožnato-belo cvetoča ajda na prvi pogledmorda ne sodijo na domači zelenjavni vrtiček. Pa vendar je dobro, da jih v vrtu sejemovsako leto, saj so med drugim koristne tudi kot zeleno gnojilo.

32 www.klubgaia.si

Fotografije z vrta

Dragi člani, fotografije nam do konca septembra 2015 pošljite na naslov Klub Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika ali po e-pošti [email protected] (pri tem pazite na

primerno kakovost fotografij za objavo – vsaj 800 KB). Dodajte še svoje podatke in mobi številko. Nagrajence bo izbirala tričlanska komisija, nagrade bomo slavnostno

podelili, zmagovalce pa predstavili v decembrski številki revije Gaia in jih obdarili s Plantella in Bio Plantella paketom za vrt, poln cvetja in plodov.

V letu 2015 imate možnost sodelovati s svojimi vrtnarskimi fotografijami v 10 rubrikah:

1 NAJ okrasna zasaditev,

2 NAJ kombinacija z vrtninami,

zelišči in cvetjem,

3 NAJ balkonska zasaditev,

4 NAJ rodno drevo ali grm,

5 NAJ atraktivna zelenica,

6 NAJ bogastvo pridelkov z vrta,

7 NAJ otroška pomoč v vrtu,

8 NAJ delovna družina v vrtu,

9 NAJlepši cvet,

10 NAJ nenavaden plod.

Sodelujte v natečaju: Naj naj dosežek naših članov – vemo, da pridno vrtnarite, zatovam dobra letina zagotovo ne uide. Predlagamo, da s seboj v vrt vzamete tudi svojfotoaparat in posnamete nekaj privlačnih ali zanimivih slik.

Marija Perko

in vnuk Lucas, RakekIrena Vrbnik, Trbovlje


Hišnik Slavko Lončar je naredil ogrodje

»hotela za žuželke«, učenci pa so prinesli

material iz narave: storže, trstike, votle pa-

lice, slamo za privabljanje koristnih žuželk...

Poleg vrta smo uredili sadovnjak. Učenci iz-

birnega predmeta Sodobno kmetijstvo so

predlansko jesen zasadili: jablane, češnje,

hruško; vrhniški župan g. Jaklin pa je sim-

bolično zasadil jablano - beličnik. Za sadov-

njak skrbimo na ekološki način. Jeseni smo

drevesa pognojili s kompostom, njihova

debla premazali z apnom in jih tako pripra-

vili na zimo. Že četrto leto smo vključeni v

projekt Šolski ekovrtovi pod okriljem Inšti-

tuta za trajnostni razvoj. Ta nam nudi pred-

vsem izobraževanje mentorjev in

strokovno podporo pri načrtovanju vrta,

enako kot strokovnjaki Kluba Gaia in pod-

jetje Unichem z izdelki za eko vrt Bio Plan-

tella.

Vrt kot učilnicaZ vrtom se največ ukvarjajo učenci vrtnar-

sko – čebelarskega krožka, ki ga vodiva uči-

teljici Andreja Šajn in Sonja Rihar. Skrbiva,

da je vrt vse leto urejen. Vsak teden se nam

pridružijo učenci oddelkov z OVI. Vodi jih

Mojca Jereb Šifrer. Ker je vrt hkrati učilnica

na prostem, nekateri učitelji izvajajo pouk

kar na samem vrtu. Vse sadike pridelamo

sami, na kar smo zelo ponosni. Ker želimo,

da učenci spoznajo celoten razvojni krog

življenja rastlin, pustimo, da rastline seme-

nijo. V zimskem času se ukvarjamo z ureja-

njem semen in oblikovanjem semenskih

zbirk. Veliko semen in sadik učenci odne-

sejo domov in posadijo na domače vrtove.

Vrtnarstvo je priljubljenoVsako pomlad mentorice organiziramo pri-

reditev »Izmenjava semen in sadik«. Va-

bljeni so učenci, starši in vsi občani, ki so

pripravljeni zamenjati semena, se pogovo-

riti in izmenjati izkušnje z gojenjem rastlin.

Prireditev je vsako leto bolj obiskana. Veliko

zelenjave uporabljamo pri pouku gospo-

dinjstva za pripravo jedi, večino zelenjave

pa pojedo učenci kar na samem vrtu; tudi

zelenjavo, ki se je navadno na krožnikih izo-

gibajo. Učenci so nad delom v vrtu navdu-

šeni. Zelo radi: sadijo, plevejo, okopavajo,

grabijo travo v sadovnjaku in zalivajo. Za

učence, ki obiskujejo krožek, imamo men-

torice same pohvalne besede.Na vrtu de-

lamo na ekološki način; posejemo samo

domača ali ekološka semena, kolobarimo,

pred škodljivci pa se branimo z ekološkimi

sredstvi, ki jih pripravljamo sami (jajčne lu-

pine, koprivov, presličin pripravek). Vse od-

padke kompostiramo; po potrebi gnojimo

s Plantella organikom, gredice pa v vročih

dneh zastiramo s slamo. Za kvalitetno delo

nam je Inštitut za trajnostni razvoj podelil

»Znak šolski ekovrtovi«.

Od lanskega leta dalje je na šolskem vrtu

čebelnjak, ki nam je letos nudil prvi pride-

lek. Zanj skrbi hišnik, ki je pravi čebelar.

Sredi junija smo v šolskem razredu prvič to-

čili med. Iz zelišč smo že pripravili melisino-

metin sirup, drobnjak smo porabili za

izdelavo namaza, cvetove slezenovca pa

bomo uporabili za izdelavo mila.

Sonja Rihar,

Mentorica vrtnarskega krožka

OŠ Ivana Cankarja Vrhnika

julij 2015 33

Mladi vrtnar

Eko vrtnarji tudi čebelarijo

Otroci sodelujejo na čebelarskih delavnicah

Pohodne poti smo posuli

z grobim peskom.

Cvetlična gredica

Učenci z mentorjem

vedno radi delajo

Na OŠ Ivana Cankarja Vrhnika, smo predlani zadaj za vrtcem, tik ob Ljubljanici zgradilivrt z dvignjenimi gredicami. Poleg imamo še sadni vrt in nov čebelnjak s 4 panji, ki nam jeletos že posladkal šolsko leto.

Hotel za žuželke


Marsikdo toži, da ne more prebaviti mleka in mlečnih izdelkov, zato

se jih izogiba. Težava je v njegovem neurejenem želodcu, ki ni spo-

soben prebaviti mlečnih beljakovin. Toda med mlečnimi izdelki naj-

demo take z lažje prebavljivimi beljakovinami, kot so navadna sveža

skuta ter albuminska ali sirotkina skuta. Navadna

skuta je pridobljena neposredno iz mleka in je

po beljakovinski sestavi pravzaprav sveži mehki

sir z veliko vode, saj jo sestavlja kazein. Albu-

minska skuta pa je pridobljena s segrevanjem

sirotke (90 do 95 stopinj ), ki ostane v kotlu po

pobranem sirnem zrnu pri postopku izdelave

sira. V tem primeru gre beljakovina kazein v

sir, v albuminski skuti pa ostaneta globulin in

albumin. Zakaj je skuta lažje prebavljiva kot

mleko, siri in nekateri drugi mlečni izdelki?

Ker ima med vsemi osmimi esencialnimi

aminokislinami, torej takimi, ki jih telo ne

more samo izdelati in jih moramo zaužiti s

hrano, še zlasti veliko levcina. Ta aminoki-

slina izredno močno poveča prebavljivost

mlečnih beljakovin. Posebno lahko pre-

bavljiva je albuminska ali sirarska skuta, ker

ima manj maščob kot navadna in še večji delež levcina. Skuta je

dobra tudi za hujšanje, še posebej če jo kombiniramo z ribami (lo-

sosom in sardinami), s slivami, ribezom, orehi, jajčnim rumenjakom,

papriko in peteršiljem. Poleg tega vsebuje sestavine za boljše delo-

vanje jeter in ledvic. Več kot polovica vse suhe snovi v albuminski

skuti so sirotkine beljakovine, le dobra petina je maščob, vse drugo

so minerali in laktoza.

Več preberite v poletni številki Vzajemnosti

Revija Vzajemnost je namenjena upokojencem in izhaja vsak prvičetrtek v mesecu. V enainštiridesetih letih je postala za -

nesljiva spremljevalka sta rejših ljudi, sajverodostoj no piš e o pokojninskih temah inraz no vrstnih socialnih preje m kih. Svojimnaročnikom brez plačno, pisno in po telefonuod govarja na pokojninska in premo ženjsko-pravna vpraša nja ter vpra šanja s področjadelovnega prava, socialne varnosti,zdravstvenega varstva, skrbi za starejše inosebne stike. V Vzajemnosti so koristni članki ozdravju, prehrani in gibanju, čemur moramo vzrelih letih posvetiti še posebno pozornost. Pravtako pa tudi druženju in sprostitvi, zato vsakmesec objavlja kakšen prijeten ter cenovnougoden izlet ali letovanje po meri starejših. Nemanjka niti branja za razvedrilo, križank, vzorcevročnih del in nagradnih iger. Za druženje svojihbralcev skrbi tudi z brezplačnimi malimi oglasi, prekkaterih si naročniki iščejo partnerje in prijatelje.

Naročniki so tudi člani Kluba Vzajemnost in s klubsko kartico lahkouveljavljajo različne popuste. Več o reviji na www.vzajemnost.si.

Naročam revijoPriimek in ime __________________________________________

Leto rojstva ____________________________________________

Ulica in hišna številka ____________________________________

______________________________________________________

Kraj in poštna številka ___________________________________

Telefon _______________________________________________

Datum ________________________________________________

Podpis ________________________________________________

Izpolnjeno naročilnico pošljite na naš naslov:Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana.

! !

Skuta in sirotka – najboljša vira beljakovin

Revija Vzajemnost predstavlja

Ste v zadregi, kaj podariti prijatelju, prijazni sosedi, bratu,sestri v znak zahvale in pozornosti ob različnihpraznovanjih? Obdarujte ga z revijo Vzajemnost.Naročite mu jo lahko za pol leta (12,60 evra) ali za celo leto(cena s popustom je 23 evrov).Kako? Zelo preprosto: pokličite nas na telefon 01 530 78 44in poslali vam bomo darilni bon, ki ga boste izročili svojemuobdarovancu. Mi pamu bomo vsak mesecpošiljali Vzajemnost –vaše darilo.

Vzajemnost je lepo darilo

Odrasel človek potrebuje povprečno do dva grama beljakovin na kilogram telesne teže. Seveda zaživljenje in delo potrebujemo tudi energijo iz ogljikovih hidratov in maščob. Skuta, albuminska skutain sirotka so med najboljšimi viri živalskih beljakovin in nekoliko tudi maščob.


Bioc

id u

pora

blja

jte v

arno

. Pre

d up

orab

o ve

dno

preb

erite

etik

eto

in p

odat

ke o

pro

izvo

du.

julij 2015 35

Muhe so povzročite-

ljice bolezni in po-

sredni prenašalci

patogenih organiz-

mov. Med hujše bole-

zni, ki jih prenašajo,

sodijo: griža, kolera,

tuberkuloza in tifus.

Poznamo več vrst

muh. Največkrat se

srečamo s hišno in

hlevsko muho. Hišna

muha meri v dolžino

do sedem milimetrov,

je črne do sive barve. Ta

insekt se je zelo dobro prilagodil življenju s človekom. Z ra-

zliko od hlevske muhe ustni aparat hišne muhe nima bodala,

tako da zanjo niso značilni boleči piki.

Hrana jih privabiV vročih poletnih dneh moramo vzdrževati higieno, pri čemer

odstranimo potencialna razmnoževalna mesta in vire hrane.

Najprej poskušajmo ta nadležni mrčes zvabiti v razne pasti in

odstraniti mehansko:

1. Prazni litrski plastenki odrežimo tretjino zgornjega dela, ki

ga nato obrnemo narobe in ga vstavimo v spodnjega, nato

pa robove zlepimo s prosojnim lepilnim trakom. Plastenko

nato napolnimo z vodo in dodamo 4 žlice jabolčnega soka,

ki bo pritegnil muhe, in žlico tekočega mila, ki bo prepre-

čilo, da bi muha lahko poletela ven iz plastenke.

2. Pred vrata in okna obesimo prozorne PVC vrečke, na pol na-

polnjene z vodo, katerih odsev prihajajoče muhe zmede in

dezorientira. Menda deluje.

3. Eden enostavnejših načinov, kako se znebiti muh je, da po

stanovanju nastavimo klinčke oziroma nageljnove žbice.

Nekaj jih stresimo v majhno bombažno vrečko, v kakršnih

je običajno sivka, ali pa jih zavijemo v papirnato brisačko.

Zavitek nato obesimo ob vrata in okna oziroma tja, kjer

muhe najlažje vstopijo v notranjost. Nageljnove žbice za-

bodemo v jabolko (20 do 30 klinčkov), ki ga nato name-

stimo na okensko ali druge police.

Muhe ne sodijo v naš dom

Dom brez mrgolazni

Tudi letos so vroči dnevi prinesli neželene muhe.Že od nekdaj velja, da se zadržujejo tam, kjer je dosti hrane ali pa nesnage, kar sevedaraznašajo in s tem širijo okužbe. Zato se jedobro poučiti, kako se jih najlaže znebimo, sicerpovzročajo mnoge nevšečnosti in celo bolezni.

Zanesljivi ukrepiČe se kljub ukrepom še pojavljajo, je najbolje, da se poslužu-

jemo sredstev za njihovo zatiranje. Med izborom izdelkov, ki

so namenjeni izključno zatiranju muh, so effect muholovec v

roli, effect veliki muholovec in effect hišni muholovec z

medom. Prva dva izdelka sta namenjena uporabi v večjih pro-

storih, kot so: hlevi, skladišča s hrano in rastlinjaki, medtem

ko je effect hišni muholovec z medom namenjen manjšim

prostorom, kot so: kleti, shrambe, stanovanja. Vsem trem iz-

delkom je skupno, da ne vsebujejo insekticidne aktivne snovi.

Hišno muho najlaže zatiramo z effect hišnim muholovcem z

medom ali z effect univerzalnim insekticidom (z razpršilko), s

katerim obdelamo površine, kjer se zadržujejo muhe. Enkra-

ten nanos sredstva zagotavlja (poleg dolgotrajne zaščite) tudi

takojšen učinek. Uporabimo lahko tudi dozo v aerosolu, ki s

posebno sodobno formulo dveh aktivnih snovi povzroči ta-

kojšnje uničenje mrčesa in ohrani naš prostor še dolgo brez

insektov.

Hlevske muhe so nekoliko manjše od hišnih. Za njihovo zati-

ranje se poleg prej omenjenih muholovcev poslužujemo še

effect koncentrata – univerzalnega insekticida, ki ga redčimo

z vodo in je primeren za škropljenje večjih površin, na katerih

se zadržujejo muhe in vsi drugi insekti (fasade, okna, vhodi,

tla ipd.).

Mira Arh


36 www.klubgaia.si

Rutarska lipa

Slovenski naravni biseri

Eden najbolj prepoznavnih simbolov vasi Rut incelotne Baške grape je prav gotovo lipa, ki stoji predgotsko župnijsko cerkvijo sv. Lamberta, 671 metrovnad morjem. Hkrati je ta tudi ena najstarejših innajmogočnejših slovenskih lip, ki naj bi jo poustnem izročilu zasadili v času protestantizma vzačetku 16. stoletja, po nekaterih podatkih pacelo že prej. A ker je že dolgo votla, jinatančnejše starosti ni mogoče določiti,zato ocenjujejo, da je stara med petstoin osemsto leti.Sredi maja smo v naselju Koritnica v dolini reke

Bače zavili proti gručasti vasi, ki jo 350 metrov

višje v nekakšnem polamfiteatru obkrožajo strma

pobočja Rodice, Suhe Rodice, Raskovca in Mata-

jurskega vrha. Nastala je v času tirolske kolonizacije

v 13. stoletju, ko je trinajst vasi tvorilo posebno upra-

vno enoto – rihtarijo z rihtarjem (županom in sodnikom)

na čelu, ki je pod vaško lipo v Rutu (tedanji Nemški Koritnici)

razsojal o sporih med krajani.

Njen obseg je 830 cm, visoka pa je 25 mRutarska lipa se ponaša z izjemnimi dimenzijami, saj je njen

obseg v prsni višini 830 centimetrov, visoka pa je 25 metrov.

Kot nam je povedal dober poznavalec preteklosti krajev v

Baški grapi Cveto Zgaga, je bila lipa pred približno 150 leti

višja od zvonika cerkve, a je bila v požaru leta 1844 močno

ožgana, zato so jo domačini v bojazni, da se ne bi zrušila na

bližnje domačije, odžagali nekaj metrov nad zemljo. Takrat je

drevo pokazalo vso svojo življenjsko moč in se znova obraslo.

Podobno si je opomogla tudi letos, saj

jo je lani močan veter precej polomil,

tako da so jo morali gozdarji obžagati.

Deblo je v višini kakih štirih metrov votlo, kar je

med narodnoosvobodilnim bojem rešilo domačina, ki sta se

pred fašisti skrila v njegovo notranjost in se tako izognila in-

ternaciji. Danes se njeno votlo deblo od znotraj debeli in

krepi, odprtina pri tleh pa se zarašča, kar pomeni, da je drevo

še vedno dokaj vitalno.

Lipa (Tilia platyphyllos) je listopadno drevo, ki je na polsenčnih

mestih v vlažnih predelih z milejšim podnebjem razširjeno po

vsej Sloveniji, pri čemer je velikokrat gojena. V gozdnih sesto-

jih je njena krošnja vitka, medtem ko posamič stoječa drevesa

razvijejo široko in vejnato krošnjo. Pecljati listi s srčastim lis-

tnim dnom so kratko koničasti in imajo ostro nazobčan rob.

Lipovo cvetje, ki ima več zdravilnih lastnosti, raste v socvetjih

s po dva do pet rumenkastimi, intenzivno dišečimi cvetovi na

skupnem peclju, zraščenim z ozkim, rumenim podpornim li-

stom.

Na daleč je lipa zelo podobna svojemu sorodniku lipovcu, od

katerega se loči predvsem po naslednjih znakih: listni peclji

so pri lipi dlakavi, pri lipovcu goli; listi lipe so dolgi tudi do 17

centimetrov, listi lipovca pa ne presežejo 10 centimetrov; plo-

dovi – majhni kroglasti oreški – so pri lipi čvrsti, medtem ko

so pri lipovcu nežni in jih s prsti zlahka stisnemo; dlačice v ko-

tičkih listnih žil na spodnji strani listne ploskve so pri lipi bel-

kasti in pri lipovcu rjavkasti.

Leta 1990 je Občina Tolmin lipo v Rutu zavarovala kot naravno

znamenitost, leta 2004 pa je bila razglašena za naravno vred-

noto državnega pomena.

Boris Dolničar Obseg debla je 830 centimetrov

Ostro nazobčan

rob listov


Klubske strani

37julij 2015

PARADIŽNIKOVA SOLATAZ LUBENICOZa 2 osebi:

• 200 g lubenice

• 200 g rumenih češnjevih paradižnikov

• pest rumenih rozin

• limonov sok

• 10 žlic olivnega olja

• 2 žlici medu

• sol in poper

• cimetova bazilika

Lubenico narežemo na kocke, velikosti

2 x 2 cm, paradižnike prerežemo na pol

ali pa pustimo kar cele, ter dodamo ro-

zine. Za preliv temeljito premešamo: li-

monov sok, olivno olje in med ter na

drobno narezano cimetovo baziliko

(lahko tudi navadno). Polijemo pa lube-

nicah in paradižniku, premešamo in po

želji še solimo in popramo. Tekne dobro

ohlajeno.

BUČKE S FETO IN METOZa dva:• 2 bučki

• 200 g fete

• 2 inka kumari

• 100 g čvrstega jogurta

• 2 žlici sojine omake

• švicarska meta

• 2 žlici sezamovega semena

Bučki narežemo na tanke rezine, ju

popečemo in takoj damo ohlajat;

najbolje na rešetko. Ne nalagamo

eno na drugo, da se lahko hitro ohladijo ker s tem ohranijo hrustljavost. Spečemo

lahko tudi na žaru. Feto narežemo na kocke, pomešamo z jogurtom in narezanimi

listi mete. Ohlajene bučkine rezine naložimo na krožnik, jim dodamo na kolesca

narezani inka kumari in prelijemo s sojino omako ter prepraženimi sezamovimi se-

meni. Feto z meto in jogurtom naložimo kot prilogo. Zraven pa kos polnozrnatega

kruha in osvežilna jed za vroče dni je pripravljena.

MALINOVO PECIVO BREZ PEČICETesto: • 1 skodelica suhih marelic • 1 skodelica indijskih oreščkov

Malinova krema: • 1 dcl vode • 2 g želatine) • 100 g sladkorja • 350 g malin

Bela krema: • 300 g sira maskarpone • 200 g grškega jogurta • 300 ml sladke

smetane • 2 g agar agar (ali želatino)

Za *testo* namočimo suhe marelice in indijske oreščke za vsaj dve uri. Temeljito

odcedimo in zmeljemo najprej vsako posebej, potem pa obe masi premešamo in

razgrnemo na s peki papirjem obloženo posodo, velikosti 30 x 20 cm. Pomagamo

si z nožem, kot da bi mazali nadev za potico. Za malinovo kremo zmešamo vodo in

agar agar v visoki posodi, saj moramo ostale sestavine dodajati zraven. Pristavimo

na štedilnik, zavremo in med stalnim mešanjem kuhamo eno minuto, malo ohla-

dimo in dodamo sladkor ter polovico malin in obdelamo s paličnim mešalnikom v

gladko maso. Vlijemo na *testo* in lepo poravnamo. Gor še naložimo preostale ma-

line. Za belo kremo od sladke smetane odvzamemo par žlic in jo zmešamo z agar

agarjem, pristavimo na

štedilnik, zavremo in

med stalnim mešanjem

kuhamo eno minuto ter

malo ohladimo. Do-

damo maskarpone,

grški jogurt in ostalo

stepeno sladko sme-

tano. Še enkrat teme-

ljito premešamo in

vlijemo na maline in

lepo poravnamo. Nad-

vse osvežilna sladica za

vroče poletne dni, pa še

pečice ne potrebujemo

za pripravo.

Anka Alt

Članica Kluba Gaia

Gaini poletni recepti


Koledar del

38 www.klubgaia.si

Po

da

tki s

o v

zeti

z d

ovo

ljen

jem

av

tori

ce iz

Se

tve

ne

ga

ko

led

arj

a M

ari

e T

hu

n z

a le

to 2

01

5, k

i ga

v S

love

niji

izd

aja

v n

esk

rajš

an

i ob

liki Z

alo

žba

Ajd

a, t

el.:

01

/75

4 0

7 4

3.

Lege

nda:

ko

reni

na,

cvet

, lis

t, pl

od,

neug

odno

, pr

esaj

anje

.

Zelenjavni vrtPomembno opravilo v vročih poletnih dneh je rahljanje tal. Po vsakem dežju ali

namakanju prekopljemo zemljo takoj, ko je povrhnjica dovolj suha. Z rahljanjem

površine zadržimo vlago v zemlji.

Druga polovica julija je čas za sejanje kitajskega zelja, ki sodi med rastline, ki se

najbolj bujno razvijajo v kratkih dnevih in dolgih nočeh, zato je jesenska vrtnina. Pred

sejanjem gredico pripravimo z organskim gnojilom bio plantella nutrivit za solato,

zelje, cvetačo...

Da pridelamo velike in sočne plodove jajčevcev, jih je potrebno temeljito dognojiti,

saj tako zagotovimo hranila za razvoj plodov. Okoli rastlin v zemljo dodamo organsko

gnojilo bio plantella nutrivit za paradižnik in druge plodovke.

Poletne vročine lahko prinesejo nenadne vremenske spremembe v obliki toče, ki

močno poškoduje rastline. Takoj ko je mogoče, rastline poškropimo z vitaminskim in

aminokislinskim kompleksom bio plantella vita v koncentraciji 30 ml na 10 litrov

vode. Ponovimo čez 3 dni.

Motovilec za jesensko porabo sejemo konec julija, tako ga bomo nabirali v drugi

polovici oktobra, saj ni občutljiv na mraz. Za rast potrebuje dobro sončno lego.

Sejemo ga v vrste 10 do 15 cm narazen v zelo plitve jarke, da seme hitro vzklije.

Poletne plohe lahko spustijo dnevno temperaturo na 20 do 25 °C, kar omogoča hiter

razvoj bolezni, kot so: paradižnikova plesen, paradižnikova pegavost, kumarna plesen

in druge. Zato ne opustimo rednega škropljenja proti boleznim z naravnim

pripravkom bio plantella natur-f na osnovi njivske preslice.

Zelenjavo pred napadom polžev zaščitimo tako, da naredimo obrobo okoli rastlin z

bio plantella gelom proti polžem, ki jim prepreči prihod do naših vrtnin.

Baziliko nabiramo sproti za sušenje. Največ aromatičnih

snovi bo v rastlini, ko ta začne cveteti. Porezan grm še

enkrat odžene, če ga dobro pognojimo z univerzalnim

organskim gnojilom bio plantella nutrivit univerzal.

Meto porežemo v drugi polovici julija, saj tako lahko

računamo v jeseni še z enim pridelkom.

SadovnjakČas sajenja novih jagod je druga polovica julija. Če smo puščali vitice in iz njih vzgojili

nove rastline jagod, je najbolje, da uporabimo rastline, ki smo jih vzgojili na novo v

enoletnem nasadu. Pred sajenjem temeljito pognojimo gredo z organskim gnojilom

bio plantella nutrivit za jagode in jagodičevje. Prav tako pognojimo star nasad. V

mislih vedno imejmo, da je potrebno nasad jagod zamenjati na 3 ali 4 leta.

Redno menjamo pasove okoli debla dreves, ki smo jih

naredili z bio plantella lepljivim trakom. Tako sigurno

preprečimo škodljivcem, kot so: mravlje, gosenice, pedici,

dostop do krošnje.

Še vedno je nevarnost jablanove pepelovke in škrlupa v

sadovnjakih, zato redno pregledujemo drevesa in v primeru

napada bolezni škropimo s pripravkom vivera chorus 50 wg,

in sicer 2 ml na 10 l vode.

V oljčnike obesimo bio plantella rumene lepljive plošče za

kontrolo škodljivca oljčne muhe. S fitofarmacevtskimi sredstvi začnemo ukrepati, ko

ujamemo 2 muhi/vabo/teden.

V primeru večjih padavin je treba v oljčnikih redno pregledovati rastline zaradi

možnih bolezni pavje oko in oljkova siva pegavost. Če ju opazimo, takoj tretiramo z

bakrovim pripravkom vivera cuprablau-z, in sicer 30 g na 10 l vode.

O gnojenju sadnega drevja si preberite v vročih idejah na strani 10.

15

�

17181920212223

�

252627282930�

123456

�

89

10111213

�

15

do 15.00 od 15.00 in

do 11.00 od 12.00

do 10.00 od 11.00 do 15.00 od 16.00

do 15.00 od 16.00

do 9.00 od 10.00

do 18.00 od 19.00

do 18.00 od 19.00

do 11.00 od 12.00

od 9.00

do 9.00 in od 13.00

do 14.00 od 15.00

do 13.00 od 14.00

do 18.00 od 19.00

do 11.00 od 12.00

JulijS

Č

P

S

N

P

T

S

Č

P

S

N

P

T

S

Č

P

AvgustS

N

P

T

S

Č

P

S

N

P

T

S

Č

P

S

18h

5h


Vrtna trataV času poletnih vročin trato kosimo na višino

4 do 5 cm. Če jo nižje pokosimo, pride do

sočnih ožganin. Da bo bolj odporna proti

vročinskemu stresu, jo enkrat tedensko

poškropimo z vitaminskim pripravkom bio

plantella vita.

Občasen dež v poletnem času je idealen za

dognojevanje s hitro topljivim plantella

specialnim gnojilom za vse vrste trav.

Sobne rastlineFilodendrone in ostale velike zelene sobne

rastline je treba v vročih poletnih mesecih

redno zalivati ter enkrat tedensko gnojiti s

plantella listom. Pomanjkanje hranil

prepoznamo po rumenenju in rjavenju listov.

V suhih dnevih so pogosti napadi pršic na

rastlinah. Rastline poškropimo z naravnim

sredstvom bio plantella aktiv-r. Dosledni

smo posebej pri spodnji strani listov.

Okrasni vrtV primeru padavin se hitro iz zemlje pojavijo polži, ki

napadejo rastline. Pred dežjem okoli rastlin na podstavek

potresemo vabo za polže plantella arion+, ki jih

učinkovito uniči. Prav tako je sredstvo zelo obstojno na

dežju.

Vrtnice pognojimo v primeru dežja ali pa jih pred

gnojenjem dobro zalijemo in pognojimo s plantella

specialnim gnojilom za vrtnice, ki ima unikatno kristalno

sestavo za hitro topnost v vodi.

V tem času cepimo vrtnice s tehniko okulacije. Cepiče narežemo pred

samim cepljenjem. Nad cepljenim mestom divjaka ne odrežemo, saj se

drugače cepič utopi v soku rastline.

Čas je za rez živih mej, pri čemer pazimo, da ne porežemo preveč v živo,

saj se lahko v poletni vročini začnejo sušiti.

Okoli hiše in med tlakovci enostavno odstranimo plevel tako, da ga

poškropimo s sredstvom plantella total-r.

O živih mejah iz iglavcev si preberite več v rubriki Strokovnjak svetuje na

strani 11.

Avgust je čas za presajanje in sajenje vseh iglavcev. Pazimo, da

obdržimo čim večjo koreninsko grudo in da ne poškodujemo korenin. V

sadilni jami zemljo zmešamo s plantella specialno zemljo za

rododendrone, ki ima kisel pH. Z zemljo jo zmešamo v razmerju 1:1.

�

TrtaProti peronospori vinske trte škropimo s

sredstvom vivera ridomil gold mz pepite.

Potrebno je redno pregledovanje trte, da

takoj opazimo bolezenske znake. Posebej

smo pozorni v obdobju večjih padavin.

V primeru obilnih padavin lahko pride do

pojava grozdne gnilobe. Škropimo s

pripravkom vivera switch 62,5 wg, in sicer 10

g na 10 l vode.

V vinogradih obvezno zatiranje ameriškega

škržatka, ki je prenašalec zlate trsne

rumenice. Na ekološki način škropimo s

sredstvom bio plantella kenyatox verde.

Bledenje listov vinske trte ali kloroze so znak

pomanjkanja železa, zato jo dognojimo z

železovimi kelati plantella sequestren Fe-

kelati.

39

Okenske in balkonske rastlineZa bujno cvetenje balkonsko cvetje redno tedensko dognojujemo s

tekočim gnojilom plantella cvet. Odcvetele cvetove redno

odstranjujemo. Gnojilo plantella cvet vsebuje vitamine in aktivatorje

cvetenja, ki spodbujajo rast novih nastavkov za cvetove.

Za enostavno dognojevanje balkonskih rož uporabimo plantella tabs

gnojilo za balkonsko cvetje, 1 tableto raztopimo v 10 litru vode.

Za vzdrževanje lepih in cvetočih rastlin na grobovih je treba poskrbeti za

redno zalivanje in dognojevanje. Najbolj enostavno je uporabiti

plantella tabs gnojilo za cvetoče rastline, saj 1 tableto raztopimo v 1 litru

vode.

Surfinije, petunije in milijon zvončki so pogoste zasaditve balkonov, a

potrebujejo za lepo rast redno gnojenje s plantella specialnim gnojilom

za surfinije.

Za kontrolo škodljivega ščitkarja na balkonskem cvetju, med rastline

postavimo bio plantella rumene lepljive ploščice, ki so v obliki

metulja in čisto neopazne. Če opazimo škodljivca takoj

škropimo s pripravkom bio plantella flora

kenyatox verde. V primeru močnega napada pa

s pripravkom vivera karate zeon v koncentraciji

2 ml na 10 litrov vode.

Na pelargonijah pogosto opazimo bledico

listov, ki nam pove, da rastlini manjka železa.

Za hitro in učinkovito delovanje jih zalijemo

s plantella tekočim železom v koncentraciji

35 ml na 2,5 litra vode.

julij 2015


Proti muham in komarjem, ki nam kratijo nočni spanec in povzročajo neprijetne srbečice, uporabimo Effect Univerzalni insekticid vaerosolu. Os in sršenov, ki nas vznemirjajo, se učinkovito in brez truda znebimo z Effect insekticidom proti osam in sršenom, na izbiropa imamo tudi številna druga Effect specialna sredstva proti muham, moljem, mravljam in ostalim neželenim gostom. Brezskrbne poletnedni nam učinkovit Effect zagotovi!


Documents

Julij 2015 Letnik 21 št. 209 - Klub Gaia