Jože Suhadolnik, Stavbni razvoj v Ljubljani (1144-1895)

7/30/2019 Joe Suhadolnik, Stavbni razvoj v Ljubljani (1144-1895)

1/15

asopis za slovens ko krajevno zgodovino

Joe Suhadolnik

STAVBNI RAZVOJ V LJUBLJANI (1144-1895)

in arhivsko gradivo Zgodovinskega arhiva Ljubljana

Srednjeveko mesto

Urbanistini zaetki

Po svoji zasnovi je Ljubljana znailno srednjeveko mesto, nastalo v celoti zunaj Emone intudi zunaj obmoja prafare sv. Petra. Razvilo se

je v zavetju utrjenega gradu na vzpet ini in izrabilo tudi Ljubljanico kot svojo naravno mejo. Vpoznem srednjem veku je dobilo oznako trehmest pod gradom in le z enim sestavnim historinim delom je prestopilo reko. Najstareji odprti trg je bil Stari trg, sledila je ureditev sedanjega Mestnega trga, oba se raztegata medGrajskim griem in Ljubljanico, na njenem levem bregu pa je ob ostankih zidov Emone nastalNovi trg s pristaniem. Mestno obzidje je dokonca 18. stoletja oklepalo vse tri mestne dele

posebej, obgrajska dva pa sta bila zvezana ponjem s trdnjavo na hribu.

Kot za druga utrjena srednjeveka mesta vEvropi je tudi za Ljubljano znailna parcelacijain zazidava po naelih razreza zemljia na ozkeparcele, orientirane z ozkim delom na glavne ulice in trge. V zasnovi je vidna racionalna izrabaomejenega prostora, ki ga je bilo mogoe ponajkraji rti utrditi, v oblikovanju mestne podobe pa znailna hierarhija stavbnih nalog. Vparcelaciji Ljubljane praviloma ugotavljamo sistem triosnih stavb. To naelo krijo le nekatere

javne stavbe, cerkve, samostani in plemike hie.V speljavi ulic in trgov je veljalo oblikovalno

naelo prilagoditve obgrajskega dela hribu inreki, novotrkemu predelu pa sta ista reka z reguliranim pristanikim nabrejem in ravna stranicaemonskega zidu dala pravihiejo podobo. Preneulice se v vsem mestu zlono vijugasto vzpenjajopo zemljiu ter tako ustvarjajo optino zakljuene prostore, kar ni le rezultat zahtev tedanjega

prometa, ampak so jo narekovali tudi obrambnipogoji, ki sojo estetsko pozitivno vrednotili. Tudi ravne ulice so namre zapirali z vrati in jih za-slanjali s pomoli.

Naelna enakopravnost meanov se jeodraala tako v enakomerni parcelaciji kakor v

viinskem oblikovanju hi, ki so z visokimislemeni obstopile ulico ter se nizale ob njej zpresledki komunskih prehodov v enakomernemritmu. 1 Tak sistem je bil posledica poarnovarnostnih lokrepov, bil je bistvena sestavinaestetske podobe ulice, ki so jo zabrisala elepozneja stoletja. Edini predel, ki je ob vsehspremembah e ohranil prvotnejo podobo, jeGornji trg. Drugod pa je barona doba spremenila ta sistem iz praktinih in estetskih raz-logov.2 Na drugi strani so privilegirani stanovizavzeli veje parcele in vsa naslednja stoletja dokonca baroka zdruevali po ve hi v veje enote.Samostani, postavljeni na obrobju mesta, so vprimerjavi z mestno parcelacijo zavzemal izjemne dimenzije. Preko enakomernega niza meanskih hi so se vzpenjali koniasti zvoniki. Zavse poglede, zlasti s tivolske strani, kjer je bilo

vedno odloilno razgledie na mesto, pa je kraljeval nad naselbino kot simbol oblasti in estetska krona grad, s palacijem obrnjen proti mestu.

Danes se je v nadrobnostih ohranilo pravmalo srednjevekih ostalin. Stavbe so bile poveini lesene in so jih zaeli zamenjevati z zidanimiv drugi polovici 15. stoletja, sistematino pa najbr ele po potresu 1511. Obdobja po njem pazaradi novih oblikovnih prijemov in stavbnegaznaaja meanskih hi ne moremo ve pritevatik srednjemu veku. Od monumentalnih prievanjsrednjevekega stavbarstva je pomembnih le nekaj poslopij. Zlasti jedro gradu, deli obzidja; odobrambnih naprav v mestu se je ohranil stolp vVegovi ulici, na Krekovem trgu pa je v blokstavb skoraj neopazno vkljuena podobna utrdba.Po hiah v mestu je gotovo e ve stavbnihlenov iz 15. stoletja, ki so izgubili svojo nekdanjo funkcijo in se pogosto skrivajo za mlajimiadaptacijami. V celi vrsti primerov je ohranjenasrednjeveka tlorisna zasnova, ki pa je dobila

^ N. umi, Urbanizem ia umetnost v Ljubljani (pregledod srednjega veka do danes), Kronika Xu, t. 1,Ljubljana 1964, str. 9.

^ N. umi, Ljubljana-spomenik zgodovinskega urbanizma in arhitekture. Kronika VII, t. 1, Ljubljana 1959,str. 43.


2/15

asopis za slovensko krajevno zgodovino

svojo dananjo obliko kasneje. Isto velja zapredmestja.

Srednji vek je Ljubljani kot naselbini vtisnilneizbrisen peat. Nartna zasnova starega mestain e danes vidne temeljne rte silhuete so rezul

tat prvega oblikovanja mesta. Na zaetek sistematine regulacije smemo sklepati od 13. stoletja dalje, eprav so se temeljne rte dokonnoustalile ele z zidano varianto meanskih hi.^Srednjeveki urbanistini prostor je bil razmeroma nevtralno telo, zanj je bila pomembnejaplastika stavb, ki so sestavljale njegovo mejo.''

Arhitekturni spomeniki

Med najstarejimi stavbnimi spomeniki veljaomeniti jedro romanskega gradu, ki je stal epred letom 1144. Raziskave domnevajo nekdanjimanji obseg grajske trdnjave. Leta 1220 se omenja "palatiimi", ki se verjetno ne nanaa na grajski palacij, temve na vojvodsko palao v mestu. V list inah se leta 1163 omenja cerkev sv.Petra kot sede praupnije, ki je obsegala velikdel dananje Ljubljane z okolico. Vaka naselbina okrog entpetrske cerkve je bila e v 13.stoletju pomembneja od ribiko-olnarske nasel

bine pod Gradom.^ Mestno obzidje je obstajalovsaj e leta 1243.'' Prvi je bil obzidan Mestni trg(Mesto). Severovzhodno vznoje grajskega hribase je prielo naselitveno zgoati ele potem, kosi je prostor dananjega stolninega kompleksa inVodnikovega trga pridobil franikanski red,prvi omenjen v listini leta 1242. Franikanskisamostan z manjo cerkvijo je bil tu pozidan leta1269.* Prvotno ribiko naselje se je zato delnoumaknilo na obmoje dananjega Ribjega trga.Poleg gradu in ostankov obrambnih naprav so

dokumentirani ostanki cerkve nemkega vitekega reda s tevilnimi, bogato okraenimi stavbnimi leni iz srede 13. stoletja, stala pa naj bi epred 1230 (1269).^ Romanska faza stohiice inentpetrske cerkve ni dokumentirana, vemo pa,da je cerkev sv. Nikolaja e stala leta 1262 naposestvu gomjegrajskega benediktinskega samo-

3 Glej op. 1, str. 10.Glej op. 2, str. 43.

^ I. Stopar, Sprehodi po stari Ljubljani, Ljubljana 1992,str. 27.^ B. Mihe li , Vodnik po Ljubljani, Ljubljana 1989, str.

77 .^ B. Koroec, Ljubljana skozi stoletja, Mesto na nartih,

projektih in stvarnosti, Ljubljana 1991, str. 20.* Glej op. 7, sti-. 25^ Glej op. 7, sti:. 24 . in op. 5, str. 115 .

stanaji" ohranjen sklepnik iz 14. stoletja pa govori o njeni gotizaciji. Mesto Ljubljana je imelodva mosta ez Ljubljanico. Leta 1280 se e omenja Stari most, pozneje Spodnji most na mestudananjega Tromostovja.ii V tem stoletju je

gotovo obstajal tudi e Mesarski ali Zgornji mostz mesnicami, pozneje imenovan evljarski most.Od 1297 je za Trano poleg tedanjega kopaliastal prvi ljubljanski magistrat-koniun,^^ ki soga leta 1484 prestavili na sedanje mesto.

V zaetku 14. stoletja je omenjeno staro ljubljansko pristanie na Bregu. O gradbeni dejavnosti v tem veku nam je malo znanega (verjetno

je opeala), pa pa nekoliko ve o 15. stoletju. Vas poznega srednjega veka lahko postavimo delno prezidan grad, delno na novo zgrajen kotutrdba (od 1415 do 1493), veji del gradu paizvira ele iz asa po potresu 1511., iz obdobjarenesanse. Med najstareje sestavine sodi leta1489 omenjena gotska kapela sv. Jurija.Prvo,e gotsko stavbo rotova na dananjem mestu sopozidali 148415 (domnevni mojster Peter Bezlaj),od nje sta se ohranila le Lipeva kipa Adama inEve. Prvotno palao deelnih stanov Lontov iz1467 je podrl potres, novo pa so pozidali po poaru 1524.1^ V 15. stoletju je tudi e stala gotska

entjakobska cerkev, ki so jo jezuiti leta 1515prenovili. Postavljen je bil nov lesen evljarskimost, ki je dobil ime po evljarskih utah nanjem. Tudi Stari (pozneje pitalski) most je imelmesnice nad vodo.

Urbanizem 16. in 17. stoletja

Vsa gradbena dejavnost v 16. in 17. stoletju

se je z redkimi izjemami odvijala znotraj mestnega obzidja. Zato iz te dobe nimamo nobenihnovih mestnih predelov, e izkljuimo v obzidjezajeto obmoje med Rono ulico in Voarskimpotom z Vodnim (abjekim) stolpom. Temeljnanovost v oblikovanju ulic tega asa je zmagasklenjenih horizontal nad nekdanjim gotskimritmom. Hie so dobile ravne strene zakljuke inmone vence, podoba ulice se je znatno

10 Glej op. 7, sti-. 25.11 Glej op. 5, sti-. 73.12 Glej op. 5, str. 55.1^ Glej op. 6, sti-. 68.I'* Glej op. 5, sti-. 30.15 Glej op. 5, sti^. 64.1 Glej op. 5, str. 108.I'' Glej op. 5, sti:. 44.


3/15

asopis za slovensico krajevno zgodovino

poenotila. Tak sistem je zael zmagovati sredi16. stoletja, saj se pri vrsti stavb iz zaetka stoletja e obdri gotsko streno elo, kot na primer(kljub baroni prevleki) na Gornjem trgu. Opisana shema je v 17. stoletju postala nevzdrna,

saj se ni mogla ve skladati z znaajem v irinorazpotegnjenih pala, ki postanejo kljuna nalogastoletja. 1* Trubarjeva cesta je bila v zaetku 17.stoletja e strnjeno pozidana na obeh straneh doKolodvorske ulice (v 18. stoletju do Resljeve, vprvi polovici 19. stoletja do Vidovdanske ceste).

Najstareji (fortifikacijski) nart Ljubljane,vojakega arhitekta N. Angielinija, je iz leta1586. Pri njegovi izdelavi sta ga zanimala predvsem mestno obzidje z bastijami in gradom, tloris mesta in mestno zazidavo je oznail orientacijsko torej le pomembne zgradbe. Tloris mestaznotraj obzidja je risan zelo pravilno, mestnihzaselkov zunaj obzidja pa v nart ni vnesel.Kljub razlikam v redkih podrobnostih njegovihtreh variant, je Angielinijev nart dovolj toen zasvoj as.i^

V 17. stoletju sta "mapirala" ljubljansko mestno obzidje, jarke in posredno tudi tloris mestadva vojaka arhitekta - Giovanni Pieroni in Martin Stier. Fortifikacijski nart prvega je dolgo ve

ljal za najstarejega. Pieronijev nart iz leta 1639zajema le tisti del mesta, ki ga oklepa obzidje, priemer je tloris zelo priblien. Zanesemo se lahkosamo na tedanji obstoj vidnejih in markantnejihmestnih zgradb, ne pa toliko na njihovo tlorisnoobliko. Tudi Stieru je zadostoval osnovni talnitloris mesta znotraj obzidja, dopolnjen z nekaterimi orientacijskimi mestnimi objekti. Dosledneje je oznail mestno obzidje in vsa vrata vnjem. Stierov fortifikacijski projekt iz leta 1654kae opazen tehnini napredek vojake znanosti,izraen v oblikovanju in strateki razmestitvi topnikih bastionov na grajski bastiji, ob Novemtrgu in na zamiljenem zunanjem loku novegazvezdastega obrambnega zidu, ki oklepa velik deldananjega mestnega sredia, po vzoru idealnihmestnih zasnov centralnega tipa (Palmanonova,Karlovac).^'' Zaradi prenehanja neposredne nevarnosti turkih vpadov ni bil realiziran noben odfortifikacijskih nartov za obsene nove utrdbe,pa tudi urbanistini razvoj Ljubljane bi zelo

zavirali oziroma utesnjevali.Zadnja temeljna znailnost 16. in predvsem

17. stoletja je urejanje obsenih plemikih vrtov

1* Glej op. 1, str. 10, 11.1^ Glej op. 7, str. 30, 31.20 Glej op. 7, str. 34-38.

V mestni okolici. Najznameniteji so bili vsekakor Auerspergovi vrtovi, izrazito vzdolno usmerjeni, s tenjo po obvladovanju prostora v osi,kar je temeljni baroni oblikovni sistem. Podobna je tendenca v zasnovi sodobnih cerkva. Res

nien razcvet vrtne arhitekture pa opazimo ele vnaslednjem stoletju.

Stavbarstvo 16. in 17. stoletja

Po stilni usmeritvi lahko oznaimo arhitekturo 16. stoletja v Ljubljani za renesanno, stvaritve naslednjega stoletja pa se gibljejo zlasti vsmeri napredujoega baroka, ki pogosto ivi vmanieristinih okvirih.

Prilonost za obsena gradbena dela utrje-valnega in stanovanjskega znaaja je dal mestupotres leta 1511. Tedaj so temeljito prezidaligrajsko trdnjavsko jedro, ki je s poveanjempalacija in rekonstrukcijo stolpov dobil dananjopodobo (kasneje adaptacije so jo sicer dopolnjevale, ne pa ve bistveno spreminjale). Novostv obrambnih napravah so zlasti moni ogelnistolpi, ki se izvijajo iz rte obzidja v kronih alikvadratnih formah, za nasipne utrdbe pa se uve

ljavijo Bulicaste forme. Eden prvih je leta 1536sezidan Vodni (abjeki) stolp. Stavbni leniprehajajo v sintezo gotske tradicije in italijanskerenesanne govorice. Sem sodijo znailni portalis polkronimi loki, konzolni podstavki pomolovin venci. Najbogateji primer konzolnega sistema

je na grajskem palaciju. Proti platoju je bil gradna novo utrjen in vrh tega urejena nova bastija -"ance". Nove oblike so bile prirejene za boj sstrelnim orojem.

Stanovanjsko arhitekturo v tej dobi predstavljajo nekatere znailne stavbe, ki prav takovsebujejo trdnjavske elemente: kofijski dvoreciz 1512, katerega zidavo je vodil stavbar Avgutin Tiffemus, njegov sosed Codellijev kanoni-kat, nastal iz ve zdruenih stavb konec 16. stoletja, ter hia v tudentovski ulici. Deloma soopremljene tudi s konzolnimi pomoli. Toda takeprvine niso bile privzete v stanovanjsko arhitekturo zaradi obrambnega znaaja kot pri obrambnih napravah, ampak zaradi tendenc po plasti

nem izrazu, ki so bile v 16. stoletju prevladujoe.Ni nakljuje, da se takrat pojavijo tudi e prvedvorine arkade, ki so poslej postale nepogreljiv sestavni del sleheme meanske hie. Znjimi je mean svoje skronmo prebivalie pri-


4/15

Kfi KRONIKAasopis za slovensico Icrajevno zgodovino

blial idealu plemike palaceli S podrtjemObrezove hie na Bregu oziroma na vznoju Novega trga (leta 1913) je Ljubljana izgubila najlepi primer renesanne stavbe z ogelnima okroglima konzolnima pomoloma. Omeniti velja tudieno prvih ljubljanskih zidanih hi, to je hioVolbenka Pola na Ribjem trgu iz leta 1528. Popoaru, tiri leta prej so na Novem trgu zgradiliLontov, v Gosposki ulici pa leta 1579 samostansko poslopje krievnike komende^^ (pozneje barokizirano).

V 17. stoletju (in naslednjem) so se vrstilepreureditve mesta znotraj obzidja in posegi zunajstarega jedra. Zgodnjebarone vplive je posredovala katolika verska obnova, ki je spodbujalaprezidave cerkva. Za posvetne naronike so

gradili palae ter ob njih zaeli urejati parke invrtove. Zaetek stoletja dobro oznaujejo triznailne arhitekture. Arkadno dvorie na Mestnem trgu 10 z bogato balustrado je primer dosledno italianizirane govorice, kjer je renesanniproporc rahlo manieristino razpotegnjen. FasadaStikega dvorca na Starem trgu, postavili so gas t i s k i opati leta 1629 (tudi 1677)^3, je sicer manieristino prekrita s plastinim okrasjem, vendar

je tu formiran plitev osrednji rizalit (izvira izokrog 1700), ki odlono napoveduje barono

kompozicijo. entjakobska cerkev, grajena med1613 in 1616, ki jo je dokonal redovni jezuitskiarhitekt Martin Velorso (predelana po poaru,1701 in 1868), pa je prva stavba baronega dvoranskega tipa v Ljubljani in je rezultat proti-reformacijske akcije. Deelni stanovi so ji 1670prizidali oktogonalno Franikovo kapelo, prvotovrstno po benekih zgledih zasnovano stavbona Slovenskem. entjakobska cerkev z dvemanizoma stranskih kapel je bila zgled vsem naslednjim cerkvenim baronim stavbam v Ljub-Ijani.^"* Franikanska (prvotno avgutinska)cerkev, postavljena med leti 1646 in 1660, jebila zasnovana po vzoru zgodnjebaronih rimskihcerkva kot enoladijska bazilika, ki v bistvu ponavlja renesanni tip obokane dvorane z dvemavencema stranskih kapel brez prene ladje, karkae na lombardske vzore.^s Odlikuje jo prvakulisna barona fasada v mestu, v svojem asuedinstvena po pilastrski lenitvi. Zvonika sta bilaprizidana kasneje. Druga, avgutinska-diskal-

ceatska cerkev je bila grajena okr. 1660-170026in je do potresa stala na Ajdovini (vogal Slovenske in Dalmatinove) ter je s svojo dvostolpnofasado spominjala na sv. Jakoba cerkev. Po poaru, do leta 1672 je bila na istem mestu pozidana cerkev sv. Florijana na Gornjem trgu(znova pogorela v poaru 1774).27 Njena dananja podoba je rezultat Plenikove prenove vtridesetih letih tega stoletja. Te zasnove pa nikjerne presegajo zgodnjebarone stopnje, ki je bilapremagana ele v naslednjem stoletju in ni brezmanieristinega akcenta.

Za aristokratsko arhitekturo 17. stoletja jeznailna vrsta plemikih pala, ki so zaele svojemeanske predhodnice renesannega stoletjadobesedno fizino izpodrivati ter so kot samo

stani nadomeale prvotne manje stavbe z obsenejimi poslopji. Sem tejemo zlasti kofijskidvorec, ki so ga v tej dobi poveali in mu dodalimogono arkadno dvorie^^ ter najimenitnejizgodnjebaroni dvorec v Ljubljani, podrt popotresu - Aeurspergovo knejo palao v Gosposki ulici (sedaj NUK), ki jo je med 1660-1662zgradil Volk Engelbert Turjaki in k delu pritegnil tedaj najbolje umetnike moi.^^ Dvajsetlet prej so turjaki gospodje s prezidavo iz vehi pozidali drugo svojo palao v Gosposki ulici

15 (sedaj Mestni muzej) in jo kasneje e vekratprenavljali (pilastrska lenitev fasade in lepklasicistini portal).^ Tudi na Novem trgu, ki jeod konca 16. stoletja zael dobivati plemikiznaaj, so bile v 17. in v naslednjem stoletjuzgrajene najlepe plemike palae. Nove reprezentanne prvine so dobile zlasti v 18. stoletju.

Na drugi strani Ljubljanice je bila na mestunajstareje mestne hie (komun) in kasnejihmestnih zaporov leta 1632 postavljena Trana, ki

je prav tako sluila kot jea. Juno od rotova sena obeh straneh Mestnega trga nizajo velike meanske in patricijske hie. V 17. in naslednjemstoletju so bile prezidane v baronem slogu izstarejih triosnic in poviane za eno nadstropje.Na prostoru dveh hi je bila ob koncu stoletjazgrajena tirinadstropna Souvanova hia (prezi-dana konec 18. stoletja).^^

Jezuiti so v zaetku 17. stoletja podrli staridvorec Podtum in pozidali novo grajsko stavbo.

21 Glej op. l .str. 11.22 Glej op. 5, str. 117.23 Glej op. 5, str. 49 .24 Glej op. 6, str. 56.25 Glej op. 6, str. 40 .

26 Glej op. 5, str. 133.27 Glej op. 5, str. 52.28 Glej op. 1, str. 11.29 Glejop. 5, str. 111.30 Glejop. 5, str. 110.31 Glej op. 6, str. 50.


5/15

asopis za slovensko krajevno zgodovino

namenjeno oddihu, njihovim gostom in dijakimgledalikim predstavam - Tivolski dvorec^^ (po-zneje vekrat prezidan, zadnja klasicistina prenova sredi 19. stoletja).

Zunaj mestnega sredia ob nekdanjem me-

andru Ljubljanice stoji v 17. stoletju zgrajenaCodellijeva graSina z nekaterimi poznorene-sannimi slogovnimi prvinami.

Kulturni krog akademije operozov - uvod vljubljanski barok

Stoletno preusmerjanje domaega izobraen-stva v italijansko kulturno obmoje, prenehanje

turke nevarnosti, gospodarska ustalitev in drugipogoji so rodili ob koncu 17. stoletja prizadevenkulturni krog akademije operozov, ki je zasluenza zmago in udomaenje barone umetnosti vLjubljani ter za dvig mesta kot kulturnega sredia. Programska usmeritev na italijanske zglede je obudila v zaetku 18. stoletja vrsto pomembnih arhitektur, ki so jih zasnovali priznaniarhitekti. Domai umetniki, ki so v naslednjihdesetletjih tujim vzornikom prevzeli naroila,niso po zanosni moniamentalnosti teh del nikoli

presegli, ampak so te pobude, zdruene tudi zdomao tradicijo in srednjeevropskimi zgledi,udomaili in jim vdihnili peat ivljenja v naemprostoru.

Ljubljanska barona arhitektura v 18.stoletju

Kljuna dela italijanskih mojstrov so skoraj v

celoti izpolnila reprezentanni program operozovs skupino cerkva, semeniem in zasnovo rotova. S stolnico, delom enega najpomembnejihrimskih arhitektov Andrea Pozza (grajena 1701-1706), je bil zakljuen stoletje aktualen programpo uresniitvi barone enoladijske obokanedvorane s preno ladjo in stranskimi kapelami(po Vignolovi rimski cerkvi 11 Ges), ki jo prvikrona dominantna kupola. Krievnika cerkev,zidana v letih 1714-1715 po nartih BeneanaDomenica Rossija, katere gradnjo je verjetno

vodil ljubljanski stavbar Gregor Maek^^, govoriv strojem palladijevskem jeziku ter v kontrastuz borrominijevsko kupolo. Gre za prvo barono,

centralno, v obliki grkega kria zasnovano stavbo z bogato pilastrsko lenitvijo na naih tleh.Viek te usmeritve predstavlja monumentalaurulinska cerkev, verjetno avtorja G. Frigime-lice (iz padovanskega umetnostnega kroga)^'* in

pozidana med leti 1718-1726, katere isti arhitektonski jezik je uteleen v polnoplastini, sstebri razgibani fasadni ploskvi z borromini-

jevskim elom in v strogi zasnovi dvorane s podvema plitvima kapelama ob vsaki strani terkupolo nad prezbiterijem. Vzornica nai najple-meniteji ljubljanski baroni arhitekturi je bilaPalladijeva beneka cerkev II Redentore. Te tricerkve predstavljajo znailne temeljne kamneljubljanskega baroka.

Manj pomembna entpetrska cerkev je bilazgrajena na prostoru starejih cerkva v letih1729-1733" po nartih trakega stavbarja Gio-vaimija Fusconija, ki je menda ob pomoi Gregorja Maka ustvaril na palladijevskih zgledihzasnovano novo arhitekturo z dvema zvonikoma(kasneje dvakrat predelano). Barono trnovskocerkev, prednico dananje, so sezidali v prvipolovici 18. stoletja (1738-1753) po nartu Candida Zullianija, mlajega sodobnika GregorjaMaka. Stavbenik se je zgledoval po italijanskih

predlogah (verjetno po modelu krievnike cerkve) in cerkvi dodal dva diagonalno zasukana zvo-nika.36 Cerkev je stala do leta 1855.

V vrsti profanih stavb je masivno zasnovanosemenie furlanskega arhitekta Carla Marti-nuzzija. Graditi so ga prieli leta 1708 in dogra

jevali do 1772. Dvorino fasado sevemegaPeerovega trakta, ki sodi v sam vrh naega baroka, je sredi 18. stoletja oblikoval CandidoZulliani.^^ Prvo dosledno barono profano fasado

v mestu in hkrati enega najlepih primerov zrelega baroka je uresniil domai stavbenik GregorMaek z Mestno hio. Barono stavbo, kot jovidimo danes, je iz dveh starejih hi prezidal vletih 1717-1718. Novemu elnemu traktu s fasado je dodal leggio in triramno stopnie, motivodprte lope na masivnih stebrih in motiv peterokotnega stolpia pa je verjetno prevzel po starem rotovu.3*

32 Glej op. 5, str. 199.33 Glej op. 5, str. 115.

34 Glcjop. 6, str. 61 .35 Enciklopedija Slovenije, 6. zv., Ljubljana 1992, str.

242.3 Glej op. 6, str. 74.37 Glej op. 5, str. 91.3* Glej op. 6, str. 50.


6/15

KB KRONIKA M^asopis za slovensico krajevno zgodovino

Candido Zuliani, Ubonica na Karlovki e , okoli 1760 - glavna fasada, tloris pritlija z legendo, adaptacija indozidava, kolorirana matrica / 47,5 x 33,4; Zgodovinski arhiv Ljubljana, Narti, mapa 10/10, 2

eprav so bila italijanska dela v Ljubljani te

meljno pomembno izhodie za razvoj domaesmeri v stavbarstvu 18. stoletja, se je zaetnikgibanja naslonil tudi na starejo udomaenotradicijo, od dvajsetih let naprej pa je e opazennaslon na avstrijski barok, za katerega je znailnauveljavitev poznobaronega naela poenotenihprostorov, oblikovalni principi v horizontalah inne ve v viino, umiritev aristokratskega baronega zanosa, umetnost pa dobiva na splonointimneje rte. Tak znaaj je ele omogoil

udomaenje sloga v meanskem in kmekemokolju. Nedvomne odlike Makovega opusa soustvaritev tudi na domao tradicijo naslonjenegarepertoarja stavbnih tipov, primernih za domaorabo, poljudnost in hkrati sprejem najsodobnejihoblikovalnih nael, kar se najvidneje odraa vvrsti cerkva v bliini Ljubljane.^^

Ob omenjenih srednjeevropskih pobudah jedomaa ola sredi stoletja ustvarila tudi domaovarianto "nenega" sloga pogosto kar sentimentalne vsebine. Makovi nasledniki Perski,Schmidt, Prager in drugi so mojstri iz dobe najvejega razcveta te smeri, ki nam je zapustilaodline prie v vrsti plemikih in patricijskihhi, po katerih skupaj z znanimi cerkvami Ljub

ljana slovi kot barono mesto: Mestni hotel Pri

divjem mou z enim najlepih baronih proelijiz 1742 (Ciril-Metodov trg 21), Lichtenberg/Re-yeva (Mestni trg 9) in Skabemetova hia (Mestnitrg 10) z arkadnima stopniema, Obrezova hia(Mestni trg 18), delo M. Perskega, Valvasorjevahia (Stari trg 4), Erbergova hia (Stari trg 9) zbaronim stopniem C. Zullianija, Schwei-gerjeva hia (Stari trg Ila), delo C. Zullianija,Ursini-Blagajeva hia (Stari trg 21), Barbovapalaa-Delavski dom (Novi trg 2), Lontov

(Novi trg 3), delo Joefa Schemerla, Auersper-gova hia (Novi trg 5), Barbova palaa (Gosposka 3), delo M. Perskega s fasado, ki sodi medvrhunce barone posvetne arhitekture. Pri vitezu(Breg 20) in Zoisova palaa (Breg 22) so stavbe,nastale s prenovo - barokizacijo fasad in prezidavami. V sklop vrtnih stanovanjskih stavbvelja postaviti zelo kvalitetno barono Kosler-jevo hio (podrto 1961, Slovenska c. 29 ), deloCandida Zullianija'"' iz srede 18. stoletja.

Za to razcvetno stopnjo je znailna cela galerija izdelanih prostorskih osi, bogatih stopni,sosledja prostorov v reprezentannih etaah, fasade pa se razive v neni pilastrski obleki indrobnih tukaturah. Po 1760 opaamo postopno

39 Glej op. 1, str. 13. Glej op. 35, str. 242.


7/15

asopis za slovensico l


8/15

asopis za slovensico Icrajevno zgodovino

sko zrasel iz tradicije, le da jo je obogatil z novim pojmovanjem prostora in raziril. Radikalniposegi so bili zelo redki in so nastali v prvihzaetkih (jezuiti) in ob koncu dobe (Gruber).

Mnogo bolj je prila do izraza izredna prilagodljivost stari urbanistini shemi, ki je tudi odlikazrele barone dobe po prvem navduenju inradikalizmu.

Franc Deman, Mestna Bolnica na Ajdovini / Dunajski c. 20 (sedaj Slovenski c. 44, 46, 1918 - tlorispritlija, adaptacija, kolorirana matrica / 64,2 x 88,3; Zgodovinski arhiv Ljubljana, Narti, mapa 10/17

eprav zavestno nista vplivali na urbanistinespremembe mesta, je potrebno omeniti tudi dvepomembni kartografski deli z nartoma Ljubljane, ki sta ju v 18. stoletju izdela Florijani inGruber.'*^ Najkakovostneje kartografsko delo -nastajalo je v prvi polovici stoletja, natisnjeno pa

je bi lo 1744. v Ljubljani - je bi l deelni zem

ljevid oziroma topografska karta Kranjske (Duca-tus Camioliae Tabula chronographica) stikegacistercijana Dizme Florijania, ki jo lahkouvrstimo med tedanjo vrhunsko kartografijo vEvropi. Florijani je v levi zgornji kot karte, natretji list, vrisal odlien nart mesta Ljubljane spredmestji, nastal po preciznem merjenju inm^iranju domaega zemljemerca in kartografa,ter veduto mesta, skoraj povsem podobno slovitiValvasorjevi Veliki veduti Ljubljane. Naslednjinart Ljubljane je v drugi polovici stoletja napravil matematik in fizik Gabriel Gruber, ko mu jebilo naroeno izmeriti in kartirati Ljubljanskobarje. V levem gornjem kotu te topografskekarte, konane 1771., je vrisal tloris Ljubljane s

predmestji in neokrnjenim mestnim obzidjem.Izboljano karto, z nespremenjenim tlorisom, edelno podrtim obzidjem in vrisanim prekopom-odvajalnim kanalom za Grajskim hribom, pa jeizdal 1785. na Dunaju.

Urbanizem v 19. stoletju

Sklenjeno mesto se je razlilo preko podrtegaobzidja. Ljubljana je postala sredie Ilirskihprovinc. Francozi so prispevali idejo o mestu, kiga prepletajo in z okoljem veejo zeleni drevoredi in za javnost odprti plemiki parki, idealmesta pa ni ve klasina trna zasnova, temveobzidana zelena ureditev. To se odraa tudi nakartah 19. stoletja, kjer so v vrtove spremenjeneskoraj vse nepozidane parcele. Tako je leta 1813nastal nart inenirja Blancharda za Lattermanovdrevored v Tivoliju, zasaditev je bila izvrenadve leti kasneje"** (celotna ureditev povrine v

''''' Glej op. 7, str. 54, 61, 62 .

4* V. Valeni, Oblikovanje Ljubljane v prvi poloviciXrX. stoletja, Kronika XIV, t. 3, Ljubljana 1966, str.150, 151, prim. op. 5, str. 197 in op. 6, str. 100


9/15


park pa ele po 1892.). olski drevored ob Ljubljanici za gimnazijskim poslopjem je nastal po1813.'* , nart za ureditev prvega javnega parkaznotraj mesta, na prostoru nekdanjega kapucinskega samostana, parka Zvezde pa 1824.* V

letih 1860-1870 je sledila ureditev okolice Tivolskega gradu in zasaditev aleje ob ribniku in protiPuharjevi ulici.^' Idejo drevoreda so plodno raztegnili tudi na nekatere vpadnice, predvsem natakratno Dunajsko cesto.

Urbanistina prizadevanja te dobe pomenijologino nadaljevanje baronega izroila. Ureditevzelenih drevoredov in Zvezde na mo nazomodokazuje novo meansko epoho, ki je povzelatudi likovne izkunje fevdalnega obdobja v ure

janju zelenja, parkov in pot i. Znailno j e e to, daso ljubljanski javni parki dedii baronih vrtov.Pomembna naloga urbanizma, po ruitvah

mestnega obzidja in vrat ter po zasipavanjuobrambnih jarkov od 1787. naprej, je bila oblikovanje trgov. Najveji, monumentalni Kongresni trg, je dobival novo podobo s podiranjemVicedomskih vrat (od 1791.) in kapucinskegasamostana leta 1817 ter doakal kongres Svetealianse (1821) v reprezentativnih mejah.^^ vmerah in pogledih je vsestransko uspena zasno

va, ki se je trajno vtisni la v podobo Ljubljane.Kot zadnja so 1793. poruili Nemka ah Kri-evnika vrata, emur je sledilo oblikovanjeNemkega ali Krievnikega trga." V letih 1822-1823 so na Preernovem trgu zravnali teren inkasneje zamenjali stari most s prvim, kamnitimpitalskim.^"* Po preioreditvi franikanskega samostana v gimnazijo in licej je na prostoru krinega hodnika in samostanske cerkve nastal Vodnikov trg.** e pod francosko okupacijo so zrav

nali Sejemski, pozneje Krekov trg, nanj preneslisejmie in mu v 30. letih omejili prostor sKranjsko hranilnico in Mahrovo hio.*^ ent

jakobski trg je dobil dokonno obl iko s prizidavoVirantove hie okrog 1842.*'' S podrtjem hlevovin drugih gospodarskih poslopij med kofijo insemeniem je v 60. letih nastal Pogaarjev trg.**

Glejop. 48, str. 150.*" Gl ejo p. 48, str. 151.

*1 Glej op. 6, str. 100, 101.*2 Glej op. 48 , str. 144.*3 Glej op. 48 , str. 145.*"* Glej op. 48, str. 144, 145.** Glej op. 48 , str. 145.*6 Glej op. 48 , str. 145.*'' Glej op. 48 , str. 146.** Glej op. 6, str. 43 .

Ko je bila 1849. zgrajena juna eleznica, seje mesto zaelo svobodneje razvijati in organskoprepletati s predmestji. V resnici pa je kasnejepomeni la veliko oviro pri reevanju urbanistinihvpraanj. Od srede 19. stoletja so urejanju mesta

zaeli posveati veliko skrb. Ljubljana je razirilasvoje klasino urbanizirano mestno obmoje;izrabila je zeleno "praznino" med Slovenskocesto in Tivolijem (pri emer je zaela odstran

jevati nekatere barone arhitekture) in tu snovalanovo upravno in kulturno etrt s tevilnimi

javnimi stavbami, v predmestjih pa je nastajalovse ve pomembnih industrijskih objektov.

Regulacijski projekti (prvi, odloeni elaborate 1840.) v letih 1861, 1869 ter delni projekti

1874, 1876 in 1888, ki so sluili kot osnova zapodeljevanje gradbenih dovoljenj za novezgradbe in prezidavo hi, so doloali stavbnerte, nove ceste in mestne okolie. Zaradi razlinih vzrokov, nedokonanosti, nepopolnosti innenazadnje nepotrditve ter peripetij v mestniupravi, delo na regulacijskih nartih ni pripeljalodo konnega rezultata, kajti narejeni so bili le zaposamezne nove mestne predele. Izvrene pa sobile priprave, ki so dale koristno osnovo zaizdelavo celovitega regulacijskega narta, ki je

po potresu postal nujen. Iniciativa za urbanizacijo predela med Slovensko cesto in Tivolijem

je bila v rokah posameznih drub, zlasti Kranjskestavbne drube.

S presekanjem Trubarjeve ceste in povezavoentpetrskega predmestja s poljanskim je bila leta1882 odprta Resljeva cesta*^, pozidana z bogatimi meanskimi vilami in zasajena z dvostranskim drevoredom. Ob koncu stoletja je veljala zaeno najlepih ljubljanskih ulic. Mesto je leta

1890 dobilo tudi nov vodovod, zanj je zasluenpozneji ljubljanski upan Ivan Hribar.Kartografski narti mesta v 19. stoletju so

dokaj pogosti in kvalitetni. Na nartu mesta iz1808, avstrijskega vojakega kartografa L.Scheibendorfa^o, Ljubljana e ni imela obzidja,grajsko poslopje je bilo e povezano z bastijo na"ancah", odprli pa so se nekateri trgi. Tlorismesta na predveer kongresa "svete alianse" inhkrati izredno nazomo tlorisno podobo Ljubljanepredstavlja nart H. A. Seykotte iz 1820.^1 Opaz

ne so spremembe v mestnem tlorisu, eprav e ni

*9 v. Valeni, Gradbeni razvoj Ljubljane od dograditvejune eleznice do potresa leta 1895, Kronika EX, t. 3,Ljubljana 1961, str. 138.

^ Glej op. 7, str. 72 .Glej op. 7, str. 83, 84.


10/15

asopis za slovensico l


11/15

asopis za slovensl


12/15


hranil v zaetku 20. stoletja. S tem je konala"stilni" razvoj starejih ljubljanskih industrijskihstavb, ki so ohranjale videz javnih stavb, saj sobile oblikovane v duhu soasne arhitekturehistorinih slogov.

Historino arhitekturo druge polovice 19. stoletja slogovno delimo na romantino, ki se le zdekorativnimi dodatki skua otresti klasicizma,glede stavbne mase pa se ne oddaljuje od klasicistinih predstav, ter na strogi in pozni his-torizem*"*. Pogosto vztrajata eden ob drugem,tako da se strogi podreja le enemu zgodovinskemu slogu, pozni pa uporablja razline historine vzorce in predloge. Te so posredovalasrednjeevropska sredia, posebno Dunaj, Gradec

in Praga. Projekti za veino stavb so bili sicerdelo tujih arhitektov, toda gradili so jih ljubljanski stavbeniki, kar je pomenilo, da se je tudiljubljansko stavbenitvo iz svoje nekdanje nepomembnosti razvilo v dokaj mono gospodarskostroko.

Dograditev june eleznice skozi Ljubljano jevidno vplivala na gradbeni razvoj mesta. Izvenmesta leee kolodvorsko poslopje je bilo zgra

jeno leta 1849 in naloga bodoe regulacije j ebila, povezati ga z mestom. Gradbena dejavnost

za poveanje stanovanjske povrine se je izraalapredvsem v nadzidavanju in prezidavanju eobstojeih poslopij. Tu je potrebno omeniti prezidavo, nadzidavo drugega nadstropja in dozidavo junega trakta Kran jsk e hranil nice naKrekovem trgu (sedaj Biotehnina fakulteta). Vletu 1851 sta bila dograjena Bavarski dvor (starihotel z restavracijo) in evangelianska cerkevob Gosposvetski cesti** (gradil Anton Treo). Ponartu inenirja Ivana Schbla so v letih 1854-

1855*^ postavili neoromansko cerkev v Trnovem. Leta 1856 je bil po nartu A. Gunsiherjazgrajen hotel Slon*'' (stal do 1937.).

Carl Tietz, Kavama Evropa na Slovenski c. 47, 1867 - tloris pritlija, gradnja, kolorirana matrica/ 74,3 X 56,8; Zgodovinski arhiv Ljubljana, Reg. I, f. 753, fol. 725

84 D. Prclovck, Nekateri problemi raziskovanja arhitekture 19. stoletja, Zbornik za umetnostno zgodovinoXIV-XV, Ljubljana 1978-1979, str. 221.

** Glej op. 6, str. 90, 96.*^ Glej op. 5, str. 156. Glej op. 73, str. 83.


13/15


Prvo sodobno vilo v Ljubljani si je leta 1862zgradil na Strmem potu 3 vicarski konzul Viljem Cloeta, naslednjo pa leta 1869 Albert Sa-massa na Karlovki cesti 1.** Veliastno neo-renesanno poslopje kavarne Evropa na Aj

dovini, lastnika Luke Tavarja, so zidali v letih1867-1869 po nartih arhitekta C. Tietza*^ inpredstavlja najvejo novo stavbo v tem obdobju.Delo dimajskega inenirja Johanna Hermana jebil Hradeckega most, prvi litoelezni most vLjubljani, postavljen 1867.

Sploni gospodarski razvoj v sedemdesetihletih je imel za posledico razcvet gradbenedejavnosti. Finanno jo je precej podpirala Kranjska hranilnica, ki je 1871. priela z gradnjo

prve ljubljanske laine ginmazije - neonormanskeVije realke v Vegovi ulici^ po nartih dunajskega arhitekta Aleksandra Bellona - in jo 1874.konala. Denarno je podpirala gradnjo najpomembnejih objektov v naslednjem desetletju.

ulic. Kupila je obsena zemljia med Slovensko,Preernovo, Cankarjevo cesto in tefanovo ulicoter zemljie na Vrtai. Za te mestne predele jedruba zelo iniciativno posegala v odloanje oregulacijskem nartu. Leta 1874 je priela graditi

dve hii na Cankarjevi 3 in 5, projektiral ju jedimajski arhitekt Julij Drfel, ter poveala svojhotel Stadt Wien z dvorinim traktom. Leta1875 je zgradila olo na Zoisovi cesti, dve letikasneje upravno poslopje Kranjske hranilnicev Tomievi ulici in leta 1881 gosposko stanovanjsko hio Fr an ca pl. Garibol di ja (poznejeZbomica za trgovino, obrt in indxistrijo) vBeethovnovi ulici.^i Zemljiki kompleks doupanieve ulice je bil do 1883. zazidan. Vletih 1881-1883 so po nartu A. Wagnerja gradilineogotsko cerkev na Taboru.

Z zazidavo stavbi na Vrtai, predvsem naErjavevi, Preernovi cesti in Levstikovi ulici jeKranjska stavbna druba priela leta 1889.

A. Wagner, Mestni stavbni urad, Regulacija ulic, stavbne rte in novogradnje v zahodnem delu Ljubljane /med Tivolijem, Slovensko c. Rimsko c. in Dvorakovo ul., 1876 - kolorirana matrica na kartonu / 93,5 x59,2; Zgodovinski arhiv Ljubljana, Narti, mapa 00/4,2

Precej se je poveala tudi zasebna gradbenadejavnost. Za gradbeni razvoj Ljubljane je

znailna pobuda Kranjske stavbne drube, delnike drube, ki je odloilno vplivala na zazidavonekaterih mestnih delov oziroma pozidavo celih

V osemdesetih in devetdesetih letih so bili zznatno finanno podporo Kranjske hranilnice

postavljeni naslednji pomembneji objekti^^.neorenesanno poslopje Narodnega muzeja sopozidali v letih 1883-1885 po vzoru muzeja v

** Glej op. 59, str. 139.Glej op. 35, str. 243.

5 Glej op. 59, str. 139.'1 Glej op. 59, str. 139, 140.^2 Glej op. 59 , str. 139, 140.


14/15

1994-

asopis za slovensko Icrajevno zgodovino- 2 / 4 2

Linzu in po zasnovi dunajslcega artiitelctaWilhelma Resorija. Zamisel je precej spremenjeno (razen vhodne avle-peristila in dvoramnegastopnia) uresniil in dokonal ljubljanski arhitekt Viljem Treo. Leta 1884 je bilo zgrajeno

uiteljie na Resljevi. Dve leti pozneje so zaeligraditi vojanico na Taboru. Kranjska stavbnadruba je le ta 1887 priela z gradnjo otrokebolnice v Streliki ulici. Tega leta so zaeli zidatidelavske stanovanjske hie v Hranilniki ulici,1889. pa je bila po nartu F. Kaudele zgrajenaola na Ledini. Kranjska stavbna druba je tedajpriela na prostoru starega, v poaru unienegastanovskega gledalia z gradnjo neorenesanneFilharmonije. Po nartu inenirja A. Wagnerja ins spremembami Viljema Trea je bila dokonana1891. Stavbno podjetje G. Timies je po nartiharhitektov Hraskyja in Hrubyja v letih 1890-1892gradilo operno gledalie v neorenesannem slogu kot stavbo Deelnega gledalia. Iz tega leta

je tudi secesijska Katolika tiskarna na Poljanskem nasipu. Po nateajnem konkurzu so v letih1893-1896 postavili neoklasicistino stavbo Narodnega doma (sedaj Narodna galerija). Povzoru prakega Narodnega divadla gaje zasnovalarhitekt Frantiek E. kabrout. Monumentalnost

arhitekture poudarja zlasti neorenesanno koncipirana prednja fasada s trojnim vhodom vstebrinem, mono izstopajoem rizalitu. Impo- jzantno neorenesanno pa la o Deelne vlade na :Preernovi cesti so po nartu E. Forsterja gradili ;v letih 1894-1899 (tudi 1895-1897). V tem raz- \dobju je bilo zgrajeno e poslopje hiralnice naVidovdanski cesti, Marijanie na Poljanski cesti , Rokodelski dom na Komenskega cesti in novtrakt mrulinskega samostana na Kongresnemtrgu.93

V primerjavi z aktivnostjo Kranjske stavbnedrube je bila druga zasebna gradbena dejavnosttega razdobja bolj skromna. Zgrajene so bileposamezne hie v Kolodvorski in opovi ulici,na Komenskega in Trubarjevi cesti (za V.Mayra), na vogalu Akereve in Emonske ceste(za N. Ronerja) in na Slovenski cesti (za P.Schleimerja). Kranjska stavbna druba je ponartu arhitekta I. Hraskyja leta 1886 postavila

dr. Mundovo hio na Rimski cesti. Juna eleznica je zidala tri stanovanjske hie za svojeuslubence ob Resljevi cesti. Kranjska stavbnadruba je leta 1888 zgradila najemniko stanovanjsko hio na vogalu Resljeve in ufarjeve

ulice (za M. Trpotca) ter jo oznaila kot enonajlepih zasebnih zgradb v Ljubljani. Drutvo zagradnjo delavskih stanovanj je za Beigradommed Dunajsko in Stanievo ulico do potresazgradilo pet delavskih hi.^'*

Gradbeni razvoj in gradbena dejavnost sta bilav tesni povezavi s Kranjsko stavbno drubo odnjene ustanovitve 1873. do potresa. Bila je gradbeno podjetje z uveljavljenimi stavbeniki in pro

jektanti. Nakupovala je stavbna zemljia zagradnjo najemnikih hi, vil in drugih poslopij.Njen cilj je bila sistematina in nartna raziritevmesta na kupljenih zemljiih, katerih veji del jepozneje prodala ali brezplano prepustila mestu.Za svoj okoli je zasnovala lasten nart ureditvein ga tudi uveljavila. Projektirala je nove ulice, skaterimi je zemljia usposobila za stavbneparcele. Njeno delo ocenjujejo urbanisti zelopozitivno. etrt med Gradiem, Preernovo inCankarjevo cesto ter Gregorievo ulico je evedno med najlepimi deli Ljubljane.

Zgodilo se je na velikonono nedeljo 1895.pozno zveer. Zagate mestaih oblasti glede starega, dotrajanega stavbnega fonda, naraajoegaprometa, zdravstvenih razmer in drugih teav jereil potres, ki je na mah odpravil celo vrsto

vijugastih uliic in astljivih fasad. Esteti nisomogli klicati nikogar na zagovor.^^

Potres je pomenil v razvoju arhitekture, stilain urbanizma, v obnovitvenem zagonu, komunalni ureditvi, v socialnem in gospodarskempogledu ter nenazadnje v uporabi novih materialov kvalitetni prelom oziroma preobrat. Njegove posledice so usodno zaznamovale vizualnopodobo mesta in n^ovedale novo obdobje vzgodovini stavbarstva na Slovenskem. V priza

deto mesto je kmalu zaela prihajati fmannapomo. Tragedija seje spremenila v prilonost inmonost za izgradnjo mesta evropskih razsenosti. Provincialna Ljubljana je dobila prilonost, da se na osnovi novih estetskih pojmovanjvkljui v mednarodne tokove modernega arhitekturnega snovanja. Za gradbeni razvoj mesta soruevine pomenile izhodie za drzneje reitvepri obnovi starih zgradb in urbanih ansamblovkot tudi pri nartovanju novih objektov in mestnih predelov.

Stanje neposredno po potresu je po naroiluljubljanskega magistrata z veliko mero prievalnein estetske moi dokumentiralo nekaj mestnih

93 Glej op. 59, str. 140.Glej op. 59, str. 140, 141.

^5 Ljubljana 1895-1910, Ljubljana 1910, str. 162 .


15/15


fotografov, deloma anonimnih. Najbolj znan jegotovo Wilhelm Helfer.

Priujoi prispevek je rezultat raziskovalnegaprojekta in sofmanciranja Mestnega sekretariata

za izobraevanje, raziskovalno dejavnost, kulturoin port, Enote za raziskovalno dejavnost MestaLjubljane.

Franc Deman, Vija gradbena direkcija. Nart dela mesta - Kongresni trg in okolica / med Slovensko c ,Ljubljanico, Cojzovo c. in opovo ul. po poruitvi Kapucinskega samostana, 1820 - Kolorirana matrica nakartonu / 96,5 x 63,5; Zgodovinski arhiv Ljubljana, Narti, mapa 00/2, 2

Documents

Jože Suhadolnik, Stavbni razvoj v Ljubljani (1144-1895)