Joga Kot Metoda Za Premagovanje Stresa

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR

Joga metoda za premagovanje stresa

Seminarska nalogaPri predmetu: Organizacija strokovnega dela in upravljanja s časom

Avtorji:

Ademir Ibrahimović 81655632Katarina Haramija 81655531

Program: redni študij BVS

Študijska smer: Poslovna ekonomija

Mentor: dr. Sonja Treven

[Maribor] [april 2010]


Kazalo1 UVOD..............................................................................................................................................2

2 STRES..............................................................................................................................................3

2.1 Kaj je stres?.............................................................................................................................3

2.2 Simptomi in posledice stresa..................................................................................................4

2.3 Premagovanje stresa..............................................................................................................5

3 JOGA...............................................................................................................................................6

3.1 Kaj je joga?..............................................................................................................................6

3.2 Zakaj izvajati jogo?..................................................................................................................6

3.3 Osnovni principi izvajanja joge...............................................................................................8

3.3.1 Koristi asan:....................................................................................................................8

3.3.2 Dihanje............................................................................................................................9

3.3.3 Prehrana.........................................................................................................................9

3.3.4 Pozitivno mišljenje in meditacija.....................................................................................9

4 SKLEP............................................................................................................................................10

5 LITERATURA IN VIRI......................................................................................................................11

S t r a n | 1


1 UVOD

V današenjem svetu se vsepovsod dnevno srečujemo s stresom, saj je ta tudi naše gonilo naprej. Toda postavlja se vprašanje, koliko lahko vzdržimo s takšnim pritiskom stresa, saj stres ima poleg pozitivnih tudi mnoge negativne posledice. Zato moramo obvladovati stres, bodisi z različnimi sprostitvenimi tehnikami, bodisi z hobiji ali celo kakšnimi treningi. Bistvo sprostitve je da se telo umiri, da znova dobimo popolno kontrolo nad svojim umom oziroma da preprosto znova napolnimo svoje baterije.

V seminarski Vam bova predstavila metodo, ki velja za eno izmed najbolj učinkovitih metod za obvladovanje stresa. Poleg tega pa jo lahko izvajamo skoraj povsod oziroma tam kjer se počutimo mirno in sproščeno.

S t r a n | 2


2 STRES

2.1 Kaj je stres?

Stres je pojem, ki se je začel pojavljati najprej v tehničnih vedah. Strojni inženirji so izvajali meritve, koliko pritiska lahko prenese določen material, preden se zlomi. Sodobna psihologija je začela uporabljati isti izraz pri proučevanju psihičnih obremenitev, ki lahko negativno vplivajo na posameznika. Določene vrste pritiskov, frustracij in zahtev iz zunanjega ali notranjega okolja lahko človeka v notranjem smislu, podobno kot neko drugo snovno materijo, »zlomijo«.

»Stres je fiziološki, psihološki in vedenjski odgovor posameznika, ki se poskuša prilagoditi in privaditi notranjim in zunanjim dražljajem (stresorjem). Stresor pa je dogodek, oseba ali predmet, ki ga posameznik doživi kot stresni element in povzroči stres. Stresor počasi zamaje posameznikovo ravnovesje in stres je povsem normalno odzivanje na to dogajanje.« (Dernovšek, 2006, str. 8)

Ljudje vedno pomislijo, da je stres nekaj negativnega, pa temu ni tako. Stres je splošen izraz za pritiske, ki lahko prihajajo iz zunanjega okolja ali pa tudi iz našega lastnega uma. Sam po sebi je stres popolno nasprotje sprostitve.

»Stres in dejavniki stresa niso za vse ljudi enaki in enako težko (ali lahko) rešljivi. Določajo jih posameznikova osebnost, njegove izkušnje, koliko energije ima, okoliščine, v katerih se pojavijo ter širše in ožje okolje, v katerem živi. Pomembna je tudi življenjska naravnanost posameznika in njegova trdnost ter kakovost medosebnih odnosov z ljudmi, ki ga obdajajo. Določen dogodek bo zato za nekoga predstavljal stresor, za drugega pa dobrodošlo spodbudo v življenju. Za normalno življenje je nekaj stresa nujno potrebno. Težava pa nastane tam in takrat, ko je stresnih situacij preveč, so preveč zgoščene, premočne ali pa predolgo trajajo.« (Dernovšek, 2006, str. 8)

V določeni meri lahko pritiski oziroma stres deluje na posameznika spodbudno in pozitivno. Zaradi tega smo lahko bolj ustvarjalni, delovni, uspešni in motivirani. Problem ni pozitivna oblika stresa, ampak negativna, ko začne posameznik zaradi prevelikih pritiskov fizično in psihično odpovedovati. Mnoge raziskave s tega področja so dokazale, da stres negativno vpliva na povezavo telesa in uma.

Med največje dejavnike, ki povzročajo stres uvrščajo onesnaženost okolja, neprimerno prehranjevanje in gibanje, kronično pomanjkanje časa, družbeno vsiljene vrednote materialnega uspeha in delovne storilnosti ter negativna stanja uma.

S t r a n | 3


Nemogoče je pričakovati, da lahko v današnjem času živimo popolnoma brez stresa. Na srečo nam lahko določene tehnike, kot je na primer joga, pomagajo, da se naučimo obvladovati negativne posledice stresa. Človek ne more venomer vplivati na zunanje okolje, lahko pa obvladuje svoje telo, dihanje, misli in čustva ter tako prepreči negativne učinke stresa.

Sodobni človek je bistveno bolj, kot se to sam zaveda, bitje navad .

2.2 Simptomi in posledice stresa

»Simptomi reakcije na stres se razvijejo v nekaj minutah po stresnem dogodku in trajajo od nekaj ur do nekaj dni. Opazimo začetno stanje osuplosti oziroma zbeganosti. Pozornost je zmanjšana, posameznik je lahko nekoliko zmeden, ima občutek kot da ne bi bil povsem pri zavesti in kot da ne more povsem dojemati, kaj se dogaja okoli njega. »(Dernovšek, 2006, str.9)

Ob stresnem dogodku v naravi živali večinoma zaradi fizične ogroženosti sprožijo mehanizem bega ali boja. Vedno pride do skrčenosti mišic in do povečane fiziološke in notranje napetosti. Sodobni človek se redkeje sooča s fizičnimi dejavniki stresa, in veliko pogosteje s primeri »psihične ogroženosti«, zato je večji del negativnega stresa danes notranje narave. Problem je v tem, da napačno interpretiramo zunanje pritiske kot osebno ogroženost, ki je v večinoma le subjektivne narave in ne nujno tudi resnična. Negativni stres vodi v psihosomatska obolenja, ki so vzrok 80% boleznim sodobnega časa. Ob stresnih situacijah gre predvsem za splošno vzdraženost živčnega sistema, kar privede tudi do različnih motenj:

Prebavne motnje: čir, driska, izguba teka, zgaga, slabost, bruhanje, pretirana ješčnost Motnje srca in ožilja: visoki krvni tlak, motnje srčnega utripa Motnje imunskega sistema: sladkorna bolezen, rakava obolenja, alergije Motnje mišičnega sistema: mišični krči v vratu in hrbtu Motnje dihal: pogosti prehladi, astma Duševne motnje: zloraba psihoaktivnih snovi in posledična odvisnost, depresija

Zanimivost: od 70 do 80 odstotkov vseh obiskov bolnikov pri zdravniku je zaradi bolezni, ko so povezane s stresom. Ob enem pa 15 članic EU ugotavlja, da se stres na delovnem mestu vsako leto prizadene vsaj 40 milijonov zaposlenih in povzroči vsaj 20 milijard škode v ekonomiji, zdravstvu in

okolju.

S t r a n | 4


2.3 Premagovanje stresa

»Stres preprečuje pristen stik s samim seboj. Stres povzroča, da prekomerno avtomatično reagiramo na vplive in izgubljamo stik s sedanjim trenutkom«. (Bertoncelj, 2007, str. 22) Ko se posameznik spoprijema s stresom je zelo pomembno, da se ne prestrašimo oziroma ne zanemarimo telesnih simptomov in znakov stresa, ter potrebno je ločiti na katere vzroke stresa lahko vplivamo in na katere pa ne moremo in po nepotrebnem izgubljamo čas in energijo.

Zelo pomembno je, da se vsak posameznik nauči obvladovati negativne posledice stresa. Žal pa posvečamo le temu premalo pozornosti in različne organizacije tudi premalo krat opozarjajo o obvladovanju samega sebe, o metodah samopomoči, o pomenu odprtega sporazumevanja s samim seboj in drugimi. Raziskave so potrdile, da obstajajo naravni načini, s katerimi lahko uspešno preprečimo kot tudi zdravimo tovrstno obolenja.

Vsakodnevni stres premagujemo na različne načine kot na primer s pogovorom, z jokom, vpitjem, preklinjanjem, z različnimi prehranskimi dopolnili, z nezdravimi navadami, z različnimi telesnimi aktivnostmi., idr. »Veliko nas stres obvladuje z rednim izvajanjem športnik aktivnosti, ki prav gotovo prinesejo veliko dobrih učinkov za telo in um. Vendar se je potrebno zavedati, da vsi športi spodbujajo tekmovanje. Večina športnih aktivnosti agresivno deluje na telo in um. Ob športnih aktivnostih postane živčni sistem in um še dodatno obremenjena in stimulirana, kot da ne bil bi že dovolj v naših vsakodnevnih aktivnostih. Iz vidika joge je glavni problem stresa v tem, da preprečuje avtentičen stik s samim seboj in z mirnimi deli naše notranje zavesti. Le umirjen um lahko izraža našo notranjo duhovno naravo. Brez izražanja naše prave narave ne moremo biti srečni, prav tako pa ne tudi resnično zdravi.« (Bertoncelj, 2007, str. 22-23)

Sproščanje zelo pomembno in za to poznamo kar nekaj tehnik, kot je joga meditacija, progresivna in globoka mišična sprostitev, avtogeni treninga, samohipnoza ter biološki vzvratni učinek. Večino teh tehnik se moramo najprej naučiti in jih kasneje tudi redno izvajati.

Življenje je povezanost telesa, čutil, uma in duše. (CHARAKA SAMHITA, SUTRA 1.42)

V nadaljevanju se bomo posvetili eni izmed najbolj uporabljenih in učinkovitih tehnik sproščanja, saj se osredotoča na večanje osebne čvrstoti in s tem odpravi stres, to je joga.

S t r a n | 5


3 JOGA

3.1 Kaj je joga?

Joga je veja indijske filozofije. Beseda joga ima več pomenov, med drugim tudi »združiti«, kar se nanaša na združitev duše z univerzalno zavestjo ali absolutnim. Toda beseda joga pomeni tudi povezanost snovnega telesa z umom in duhom, je tudi metoda za preseganje ega in dosego razsvetljenja. Zato lahko jogo opredelimo kot življenjski slog, ki predstavlja povezan sistem vzgoje telesa, uma in duha. Umetnost pravilnega življenja so Indijci izmojstrili in izvajali že pred tisočletji, ker pa se joga navezuje na splošne resnice, so ostali njeni nauki veljavni vse do danes. Joga ni religija, marveč praktični pripomoček, njene tehnike pa lahko izvajajo visi, tako različni verniki kot tudi neverniki ne glede na starost in telesno stanje. Joga je na splošno enost z vsem. Joga je življenje samodiscipline osnovano na načelih »preprostega življenja vzvišenega mišljenja« in pot do notranjega miru.

Pri jogi želimo okrepiti tiso, kar je v nas dobro in pozitivno, in se znebiti tistega, kar je škodljivo in negativno.

3.2 Zakaj izvajati jogo?

Sodobni človek se giblje premalo ali pa neprimerno. Ravno obratno pa se dogaja z našim umom, ki pa je pogosto krat že prekomerno aktiven. Poleg tega, da nam joga pomaga uskladiti neravnovesje med tema dvema poloma, nam tudi zmanjšuje in preprečuje bolečine, izboljšuje zdravje, obvladuje stres, pomaga nam pri osebnem in duhovnem razvoju ter spoznavanje samega sebe na neposreden način.

Na osnovi tradicionalnega pogleda joge je resnična sprostitev stanje popolne odsotnosti fizične, mentalne in emocionalne napetosti. Za sodobnega človeka je sprostitev zelo pomembna. O pomenu sprostitve in njegovem vplivanju na psihosomatsko zdravje se danes govori bistveno več kot nekoč. In prav je tako, saj je bila še do nedavnega redna sprostitev bolj ali manj vključena v življenjski vsakdan. Čeprav lahko kdo oporeka, da je včasih mnogo ljudi delalo 12ur dnevno, je bilo manj negativnega stresa kot danes. Ne gre za število ur dela, ampak za sam proces in odnos do dela. Včasih je bilo manj utrujenosti, ljudje so videli pred seboj izdelek svojega truda. Bistveno bolj so se gibali in uživali zdravo hrano in živeli v bolj

S t r a n | 6


pristnem stiku z naravo in samim seboj. Narava je lahko sama po sebi velik zdravitelj. Poznavanje smisla svojega delovanja poveča življenjsko energijo, s katero smo lahko kos siceršnjim obremenitvam.

Sodobni človek, predvsem tisti, ki je podjetniško, tekmovalno ali storilnostno naravnan, dojema sproščanja kot lenobo. Vendar obstaja razlika med sproščenostjo in preveliko pasivnostjo. Sprostitev je sama po sebi naše naravno stanje, od katerega smo danes odtujeni. Sprostitev je odsotnost nepotrebnih duševnih in telesnih napetosti in njeno stanje popolnega mirovanja. Tako kot se ne moramo s svojim telesom svobodno gibati, če obstaja prevelika mišična napetost, ki omejuje gibanje sklepov, tako tudi ne moremo biti mentalno ustvarjalni, če smo prekomerno miselno nemirni in razpršeni.

Kot sva že omenila je stres nasprotje sprostitvi. In stres je potem takem stanje mišične in mentalne napetosti in neusklajenosti med zunanjimi okoliščinami in notranjo zaznavo.

Deli telesa, ki so najbolj občutljivi na posledice stresa so:

ramenski obroč vratni predel obrazne mišice hrbtne mišice trebušne mišice in trebušne prepona mišice medeničnega dna mišice zadnjice

Z rednim izvajanjem joge ne le podaljšamo življenje, ampak dodamo življenje našim letom.

S t r a n | 7


3.3 Osnovni principi izvajanja joge

»Nenasilnost je načelo, ki je zelo poudarjeno v azijski misli in filozofiji. Upoštevati ga je potrebno tudi pri fizičnem izvajanju joge med manipulacijo telesa in dihanja. » (Bertoncelj, 2007, str. 14)Bolečina ne sodi v izvajanje joge, zato se pri izvajanju vaj ustavimo, ko začutimo bolečino. Jogo izvajamo v lahkotnih in udobnih oblačilih.

Telesne vaje joge se imenujejo asane. Te vaje so nenasilne in lahno natezajo telo, kar naolji sklepe, mišice, vezivno tkivo, kite in druge dele telesa. Asane uglašajo živčni sistem, izboljšujejo krvni obtok, sproščajo napetost in stopnjujejo prožnost. Ko jih izvajamo počasi in sproščeno, nimajo učinkov le na telo ampak tudi ščitijo umske sposobnosti in spodbujajo duhovne zmožnosti.

3.3.1 Koristi asan: telesne koristi

asane se pogosto osredotočajo na povečanje in ohranjanje gibkosti hrbtenice, pa tudi za krepitev in pomlajevanje živčnega sistema. Lahno natezanje, sukanje in upogibanje dajejo prožnost tudi drugim sklepom in mišicam v telesu, ob enem pa masirajo žleze in notranje organe. Krvni obtok se izboljša in obilno oskrbuje vse telesne celice s hrano in kisikom.

umske koristi mirne drže osvobodijo um, saj odženejo motnje, ki jih povzročajo telesni gibi. Umirjajo um, uravnovešajo čustva in pozitivno usmerjajo življenjsko naravnanost.

S t r a n | 8


praktične koristiasane delujejo podobno kot akupunktura. Da bi vam koristile, jih morate redno izvajati dlje časa in ko boste začutili koristi, bodo le te tudi dolgotrajnejše. Različne drže delujejo na različne točke v telesu.

3.3.2 Dihanje Globoko dihanje čisti in hrani telo. Ko globoko vdihnemo, dovajamo v telo obilo kisika, prvina, ki je bistvena za vsako telesno celico. Ob izdihu pa odstranjujemo odpadne snovi.

3.3.3 Prehrana Brezmesna prehrana omogoča telesu, da kar se da izkoristi hrano, zrak, vodo in sončno svetlobo. Jogijska prehrana sestoji iz hranil, ki so lahko prebavljiva in krepijo zdravje. preprosta je, naravna in polnovredna. Privrženci jogijske prehrane ugotavljajo, da so bolj zdravi, ostrejšega uma in vedrejšega duha.

3.3.4 Pozitivno mišljenje in meditacijaVsako telo potrebuje uravnovešen um, ki se zna oziroma zmore obvladovati. Redna meditacija pripomore k nadzoru, saj um postane bolj jasen in ožariščen, sposobnost osredotočenja se stopnjuje. Pozitivno mišljenje prečisti razum in prinaša izkustvo modrosti in notranjega miru.

Če želite vedeti, kakšne so bile vaše misli včeraj, poglejte vaše telo danes. Če želite vedeti, kakšno bo vaše telo jutri, preverite kaj se danes dogaja z vašim umom. (KITAJSKI PREGOVOR)

S t r a n | 9


4 SKLEP

»Nihče ni povsem odporen proti stresu. Stres zadeva prav vsakogar, saj je pomemben in bistven del našega življenja.« (Looker, 1993, str. 27)

Na kratko bi lahko povedali, da ima stres tri plati: dobro, kjer nas preplavi prijetno vznemirjenje, navdušenost, spodbuda, ustvarjalnost, uspešnost, na sploh večja produktivnost, slaba plat stresa predstavlja nezadovoljstvo, zaskrbljenost, napetost, neučinkovitost, glavobol in druge tegobe, ter zadnja tretja oziroma grda plaz stresa pripeljejo do srčnega infarkta, živčnega zloma, depresije in celo samomora. Zato je zelo pomembno, da znamo stres najprej obvladati v glavi in z glavo, ki bo pognala v tek prirojene sposobnosti, s katerimi bomo lahko ugnali slabe plati stresa, se izognili grdim im sebi v prid obrnili njegove dobre plati.

Ne gleda na zunanje okoliščine, lahko živimo veliko bolj zadovoljno, zdravo in uspešno, če se le bomo naučili učinkovitega ravnanja za zahtevami, izzivi in nevarnostmi. Obdobje sproščanja je čas, ko si lahko ponovno napolnimo svoje akumulatorje. Joga pa je idealna kombinacija, ki jo sestavljajo mentalni trening, občutek za telo, gibkost ter moč in je odlično orodje s katerim se naučimo obvladovati stres.

Zato skušajmo vsakodnevno zmanjšati stres, bodisi da to skušamo z jogo ali le s preprostim nasmehom.

S t r a n | 10


5 LITERATURA IN VIRI

BERTOCELJ, Blaž. 2007. Joga: transformacija telesa in uma. Ljubljana, Devi.

ČERTALIČ, Vera (prevod). 1998. Joga uma in telesa. Ljubljana, Mladinska knjiga.

DERNOVŠEK, Mojca Zvezdana. 2006. Ko te stres strese: kako prepoznati in ozdraviti stresne, anksiozne in depresinvne motnje. Ljubljana, Inštitut za varovanje zdravja.

FRASER, Tara. 2004. Joga: priročnik za učenje joge doma. Tržič, Učila International.

LIDELL, Lucy. 1991. Joga. Ljubljana, Mladinska knjiga.

LOOKER, Terry in GREGSON, Olga. 1993. Obvladajmo stres: Kaj lahko z razumom storimo proti stresu. Ljubljana, Cankarjeva založba.

http://dkum.uni-mb.si/IzpisGradiva.php?id=7327

www.cek.ef.uni-lj.si/u_diplome/kure512.pdf

diplome.fov.uni-mb.si/vis/12952Bartolo.pdf

S t r a n | 11

http://www.cek.ef.uni-lj.si/u_diplome/kure512.pdf

http://dkum.uni-mb.si/IzpisGradiva.php?id=7327

Documents

Joga Kot Metoda Za Premagovanje Stresa