Misli o smrti nas nenehnoobhajajo; če nas k temu ne prisilijolastne zdravstvene težave, za toposkrbijo težave tistih, ki jih imamoradi. Večinoma smrti ne vidimokot prehoda v žarečo svetlobo, kinas obda z mirom in ljubeznijo, temveč kot Matildo s koso, ki nas bo izničila ali nam vsaj sesula življenje.Tako pač je, v strahu pred smrtjo so nas vzgojili in obsmrtno grozo večinoma uspešno gojimo naprej. Inizumljamo načine, kako bi podaljšali (tudi povsem nesmiselno) življenje. Če želite pogledati na neizogibenkonec življenja še z druge plati, le vzemite v roke knjigo s pomenljivim naslovom Kako uspeti v smrtifrancoskega filozofa Fabrica Hadjadja (založba Družina), s podnaslovom Antimetoda za življenje. Iskrivonas prepričuje, naj se za božjo voljo posvetimo radostnemu življenju, namesto da se nevrotično ukvarjamos smrtjo, ko pa pride, jo pač sprejmimo kot logično sestavino svojega bivanja. Normalno je, da se smrtibojimo, ni pa normalno, da nam hromi življenje. Trditev, da brez uspešne smrti ni uspešnega življenja, jevsekakor nenavadna, a jo sčasoma razumeš - če ne živiš polnokrvnega življenja (s tem seveda ni mišljenazgolj in samo zabava), tudi umreti ne moreš, ker si bil tako ali tako ves čas - mrtev.

3j^^^^^^^^^^g^_^7 , ; ' ''W^c^S__^__mB___^_^_Hsi™§_fi&i_^sšil«P> :i ' .-%_A^l_^_iM_HR__^__^__l_^_^_B_^B«afa^BH^-žaiž-- 7>_«a___M_P_i_I_^_^_^_H

*"* - ''d^l^9_iB_lfl_H___^_^_l

H^S^_-^__H_ll^iP^ '^^I^Ih_h_B9_^_B_^_I____H___Sfi?*i?*£M7d "^y___3_M_B__l^_^_^_H_BS__9l_Ki»__^__-ii'i_^_H_S_M^?J_i_K*^ JljTj: _f____2__B_^T

vt< i '"S-.-BfiirmrrHfrTTT' ?r - ,-"- f> '"SSmSBrBj^^Hj^^SK^^^^v^rf J?s W-"^rf^ '''jS^i^F i/ i

~ / T&sižISmm ______!_^____^_^_^_D__8__B^''^_K___9^_bn^___f^l___i v 7^J9fl_^_B_^_^_^_^_^_L __^__^__l|^^HHS^£^^|^d' ' «_^__i__^__^___. _^__l__i__^_i^_E^_?S2_i_^9QS%_^__ _E^9w #*. *_K jsKiBIS^^H^^^^^^^^^^^^^^^^H^^^H^^^^^^^^^^^^^^^I__^__^___'__H__i__S__S^_^^_l_iJHB(_£7^ >~ j_*S__C_^_^__^__^__^__^__^__^___^__^__^__lE!_^_^_^__^___bB_^_^^^^^^^^_^__E___^- i' :'"'__y_C^_I^SI^^^I_^_^__r^^^d1^^_^^^^^l_^_^_E_jk_S*^_*_Hh^^t _^_^_^_^ ■Hzs5(*5'7 J °ry^^_^l^_i__^_^__S__l_^_P__^_^_^_^_^_^_^_^_i

i ': '--% ''"'"Jm jw^K9i§_^_^_^_JM___^_B__^_^_!_^_L_l:s ' 7 -77', ' ;j^^^^^^^^H_B^^_ll^_m_^____H_[_^_^_^_l_^_^_l

E^^Bii^ji^^^Pl^^^^^^^^B^^PHH^K^a' '-'"''' ?; . ' : >:^&'^d^^_^^^4_9___B_MP_2_^_Bv_^____^_^_^H_^_^_^_i

!l _l I _B_B__i H H I _r I _E ■_. i^B_B_^___H_K9Ht_H_^_^_^_^_^_i9 _ H I _B Hc K •** —I _E? _ _^_P_M_H_H_BPM___^__B^H^^^^^^^^I■ hp a B H _L _l _e_l _h_b_S____S____^_^B_^_H^_^_^_1

umretiTekst: SONJA GRIZILA

Nar

očni

k: D

RU

ŽIN

AO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Klip

ing

d.o.

o.

� ■ e o smrti, temveč o ži-l\l vljenju. Francoski filozofI in pisatelj FabriceHadjadj serad predstavlja kot judovski filozof zarabskim priimkom in katoliško ve-roizpovedjo, je v uvodu v knjigo zapi-

I sal iskrivi filozof in teolog dr. Edvard| Kovač, na predstavitvi pa je pripo-

mnil, daje Hadjadj med krščanskimifilozofi nekaj takega kot Slavoj Žižekmed preostalimi. Njegovo knjigo so zvelikim navdušenjem sprejeli verni inneverni, zelo izobraženi pa tudi manjposvečeni, saj nas pripravi do tega, dasi (vsaj nekoliko) oddahnemo od smr-ti, pospravimo navlako po svoji glavi

i in se tudi nasmejemo. To ni knjiga o. smrti, temveč o življenju, kajti »moja, smrt ni dogodek mojega sveta, doga-

jase drugim«, pravi avtor. Ne bojimose torej trenutka, ko odidemo v sve-tlobo in kije po nekaterih pričevanjihbožansko lep (v resnici pa še nihče niprišel nazaj, da bi povedal, kako jena oni strani, se roga Hadjadj), boji-mo se dolgega in bolečega umiran-ja. In tudi umiranje je navadno v ro-kah drugih, saj proti koncu večinomane moremo uveljavljati svoje volje inposkrbeti zase. Če bi imeli torej za-gotovilo, da umiranje ne bo dolgo inboleče in da seveda ne bo nastopiloprezgodaj, bi se s smrtjo kot logičnosestavino življenja lažje sprijaznili.Ampak - kdaj pa je prezgodaj?

Živeti večno. Zadevi, s katerimase znanost najbolj hvali, sta prav po-daljševanje življenja in zdravilo zaskoraj vsako bolezen. Menda bi lah-ko mirno živeli 120 let, morda celotja do 150, fantazirajo futuristi, pričemer seveda pozabljajo, da imamoepidemijo demence, presnovnih bo-lezni in raka - vse to sicer res zdra-vimo, kakovost življenje pa je dokajvprašljiva. Živeti polno s popolnomajasno glavo in gibljivim telesom, kotna primer zamejski pisatelj Boris Pa-hor pri 102 letih, je eno, umirati poveč let brez stika s seboj in okoljempa drugo. Filozof nam našteje celovrsto nesmislov, ki bi jih prineslovečno (fizično) življenje: Ne bi imeliveč generacij, ki v medsebojnem tre-nju prinašajo svežino, saj ne bi biloveč otrok, vrteli bi se v istem misel-nem svetu, dopustili, da nas nadzi-ra oligarhija, ki nas je tudi naredilanesmrtne, dan bi bil enak dnevu invse skupaj bi imelo čedalje manj ži-vljenjskega soka. »Znanec kemik jetrdil, da mu je uspelo zvariti napoj za

dolgo življenje. Z njimje zalival rože.Bil je moder človek. Danes je že po-kojni in njegove formule nisem našel.Je tudi nisem iskal. Če bi jo imel, jene bi nikomur dal, pa če bi mi grozilis smrtjo. Preveč imam rad življenje,«piše avtor.

Cvtanazija ni dobra smrt. Seve-da je jasno, kaj lahko krščanski filo-zof pove o evtanaziji, ki da ni dobrasmrt, kot pomeni sama beseda, am-pak pomoč pri samomoru. Splača seprebrati, s kolikih zornih kotov av-tor osvetli to nesrečno temo, o katerivsi vemo vse, nihče pa nima pojma,kako bi ravnal, če bi se sam znašelpred odločitvijo - o svoji smrti ali po-moči pri kom drugem. Ne bojimo sesmrti, bojimo se mučnega umiranja,veje iz pisateljevih pripovedi, in nalo-ga vsemogočne medicine je, da namomogoči umiranje brez bolečin, nepa nesmiselno podaljševanje življe-nja ali da nas na koncu celo ubije.»Evtanazija namreč ne dopušča bi-vanju, da bi v njem dozorela smrt,«pravi. In nadaljuje, da »terapevtskazagrizenost« takrat, ko bi se človeknormalno poslovil od tega sveta, na-daljuje prisilno življenje in povzroči,da »sadež zgnije«. In potem ko člo-vek, ki mu nesmiselno podaljšuje-jo življenje, zares hudo trpi, mu po-nujajo evtanazijo. Kaj je hujšega odsmrti smrti, se sprašuje. Seveda ima

v mislih smrt kot zaključek življenja,z ljubljenimi ljudmi nekje blizu, ki sezavedajo, da sodelujejo v naravnemobredju prehoda nekam drugam, če-mur bosta sledilo žalovanje in celje-nje ran.

Fabrice Hadjadj je veren in verja-me v posmrtno življenje, kar sevedapostavlja smrt na poseben oltar s pri-dihom večnosti, je pa zanimivo, damnogi, ki ne verujejo v boga, katerikoli že to je, prav tako verjamejo, dafizična smrt ne pomeni konca biva-nja. Eni to razumejo bolj duhovno,drugi pa telekomunikacijsko - smopač del vesoljnega sistema, ki upra-vlja z vsem in vsemi. In ko opravimona tem svetu, kot pač vemo in znamo,se vrnemo v čip, ki smo si ga prisluži-li. Ali nekaj takega. No, in potem soše ljudje - ampak videti je, da jih niprav veliko -, ki verjamejo, da po fi-zični smrti ni nič - le konec in amen.In nihče ne ve, kateri ima prav, ker vresnici še ni nihče z vsemi potrebni-mi dokazili prišel nazaj. Vesolježe ve, zakai.

Nar

očni

k: D

RU

ŽIN

AO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Klip

ing

d.o.

o.

Fabrice Hadjadj noče govoriti, zakaj je prestopil v krščanstvo, vsekakor pa sejeprelom zgodil, ko je umiral njegov oče. Z ženo in šestimi otroki živi v nekdanjemžupnišču nad vaškim pokopališčem, grobovi segajo do hišnega praga. Tamspodaj, tik pred cesto, je le še ena prazna vrsta. »Vsakič, ko sem na terasi, sirečem, da bo mogoče kmalu tisti košček provansalske zemlje kraj, kjer bopočivalo moje telo. To me spodbudi, da zmerno pijem in da večkrat pokleknem vsosednji cerkvi ...,« piše in pribija, da bi bil grob ob vsaki hiši primeren zdravilniukrep, da bi se znebili kakšne razvade, namesto tega pa malo več razmišljali.

Dve, ki ju ni treba predstavljati, smouspešna smrt, ali se je bojita in ali r

no vprašali, kaj bi bila zanjui mislita, daje po smrti še kaj.

Pod neobičajno besedno zve-zo »uspešna smrt«, si predstavljammarsikaj. Najprej to, da umreš spo-kojno, npr. v spanju, ali da si kakor-koli v hipu mrtev in pri tem ne trpišbolečin. To si zagotovo želimo čistovsi. Potem si predstavljam sprijaznje-nost, ki jo opazim pri ljudeh, ki sobili pogumni pri uresničevanju svo-jih sanj, pogumni pri sprejemanjuodločitev in sprememb ter so zmogliiskreno delati pri sebi, čeprav je biloto včasih težko. Ki so se učili na izku-šnjah in pri resničnih učiteljih in nepri raznih mehurčkasto mavričnihbarbikastih novodobnih gurujkah, kijih imamo tudi v Sloveniji že precej.V glavnem pri ljudeh, ki so živeli za-res in ne samo navidezno in niso bilihlapci rutine. Ampak takih najbrž niprav dosti, zato bom poenostavila:uspešno smrt ima človek, ki je koli-kor toliko zadovoljen s sabo in življe-njem, ki ga je živel, in ki je ljubil inbil ljubljen.

Pod uspešno smrt seveda spadatudi uspešen pogreb. Mislim, da bimoral vsak imeti predstavo o svojempogrebu, da bi se ga lahko veselil.Sama imam precej natančno razde -

lan načrt v zvezi s tem in moji otrociimajo glede tega jasna navodila. Ime-la sem seznam ljudi, ki ne bodo smelina moj pogreb ali bog ne daj pri temcelo blebetati, ker sem v zvezi s temvidela ogromno hinavščine. Ljudje,ki so pomagali spraviti pokojnika vgrob, so imeli ob tem istem grobu slo-vesne in dolgočasne govore v njegovočast in so spoštljivo segali žalujočimv roko, čeprav bi jih ti najraje pobru-hali. Glede na to, kdo mi je ukradelnajveč let življenja, na mojem po-grebu ne bo uradnih predstavnikovdržavnih institucij, npr. ministrstvaza kulturo, Društva slovenskih pisa-teljev in sploh nobenega, niti najbolj

Desa Muck:Kaj bo, ko se bomprebudila v smrti?

neznatnega politika ne. Prepovedanje tudi katoliški oziroma kakršenkoliverski obred. Če bi se kdorkoli, ki jena tem seznamu, skušal priplaziti, gabojo nabutali varnostniki. Zelo semnatančna glede glasbenega sporedain sem že tudi dogovorjena z razni-mi slovenskimi glasbeniki za izvaja-nje na pogrebu. In nobenih govorov!Ker sem že kar spretna keramičarka,si bom tudi sama izdelala žaro, na ka-teri bodo živali, rastline, vse to v zeloživih barvah. Morda si bom celo iz-delala spomenik, vsekakor pa bomsama sestavila napis na njem in parte.Že vnaprej bom najela in plačala tudilokal za sedmino, kjer bo morala bitihuda zabava. Nekaj časa sem se tudiukvarjala z mislijo, da bi imela gene-ralko že zdaj, ko od svojega pogrebalahko še kaj imam.

Smrti se ne bojim, sem pa iskrenoradovedna glede vsega v zvezi z njo.Predvsem glede tega, kaj se bo do-gajalo, ko se bom prebudila v smrti.Najbolj si želim, da me ne bi nič bo-lelo in da bi spoznala nekatere ljudi,ki jih neskončno občudujem, pa so žemrtvi. Jesenina, Junga, Rachmani-nova, Mater Terezijo, Lili Novy, VanGogha ..., skratka kakih tisoč ljudi.Verjamem v reinkarnacijo. Brez njene vidim smisla v tem, kar preživlja-mo. Vem, da je življenje učenje, inmislim, da ni omejeno s časom. Zatotudi čutim, da ni krivde, da je samoevoluciia človeštva in človeške duše.

Manca Košir:Tu je pokopanazaljubljenka v življenje

Smrt je moja najpomembnej-ša učiteljica od leta 1990, ko semspremljala svojega umirajočegaduhovnega sopotnika. Zaradi iz-kušnje z njim sem postala pred de-vetimi leti prostovoljka hospica inspremljala veliko umirajočih, tisome ogromno naučili. Naučili naj-pomembnejše o življenju! Že sta-ri Grki so vedeli, da brez zaveda-nja minljivosti in naše smrtnostini kakovostnega življenja. Kdorpred smrtjo beži - veliko tistih, kigrabijo materialno premoženje inhlepijo po moči, je med njimi, sajjih žene prav nezaveden strah predsmrtjo! - ga bo zagrabila za golta-nec poslednje dni s prijemom, kiga bo soočil z zemeljskim koncem.Šele smrt pokaže našo najglobljoresničnost, šele smrt nam in dru-gim razkrije, kdo zares smo. Zatose velja pripravljati na smrt tako,da radostno, polno bivamo. Da siupamo izživeti lok od temnih dosvetlih barv duše, da uresničimosvoje želje, da duši dovolimo, dase izrazi in zapleše svoj ples, ki gasamo ona pozna in zna že od roj-stva naprej. Lepa in dobra je tistasmrt, ko ob njenem času umirajo-či ne obžaluje svojega neizživetegaživljenja. Tudi zato sama polno ži-vim, strastno in entuziastično. Di-ham s hvaležnostjo; dan začnem shvaležnostjo, ker sem živa, in gakončam s hvaležnostjo za vse, karsem doživela. Na mojem grobu biupravičeno pisalo: »Tu je pokopa-na zaliublienka v živlienie.«

Nar

očni

k: D

RU

ŽIN

AO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Klip

ing

d.o.

o.

Kadar kdo reče, da se smrti neboji, sem presenečena. Človeškose mi zdi bati se sprememb, in smrtje najradikalnejša sprememba. Jevelika, nedoumljiva skrivnost inpred tako skrivnostjo velja skro-mno obmolkniti, nikakor pa se nebahati s pogumom, češ mene smrtipač ni strah. Kajti pojma nimamo,kako bo, ko bomo zares občutiliprekinjanje dihanja in ustavljanjesrca, pojma nimamo! A bolj kotlastne smrti se lahko bojimo smrtisvojih bližnjih, posebej otrok. Bognas obvaruj te strašne izkušnje!

Življenje ni daljica, ki bi vodilaod točke A do točke B, od rojstvado smrti in bi se z njo končala. Vtej obliki, s temi identitetami, kisem jih izživela v preteklosti injih živim zdaj, bo zagotovo konec,kar pa ne pomeni, da bo konec ži-vljenja. Aprila izide presunljivaknjiga pisem Darovi minevanja,v kateri si dopisujem o velikih inmajhnih smrtih, o smrti in spol-nosti, o obsmrtnem doživetju, sa-momorilnosti, življenju z diagno-zo rak, rojevanju mrtvega otroka... Dopisovalke in dopisovalca,iskreni pričevalci, da včasih srcezaječi, pišejo o svojih bolečinahin trpljenju, o temnih urah duha.Kljub hudemu pa vsa pisma sve-tlikajo luč upanja in zaupanja.Sprejemanje in ljubezen. Naša potvodi k sebi, globoko vase, in slu-ti smrt: Tedaj končno spoznamo,/da smo se ie vedno poznali,/ inodkrijemo, da smo znova našli,/kar smo ie vedno vedeli in smo lepozabili. (W. Jager). Vsi smo Eno.Nismo niti nastali niti ne moremoumreti. Od nekdaj smo tu!

JHp^ ;,/__^_HP_4_i''^ *

'l_PH_£fl_kL Jnr^*^ _HB_^_^_HB-_^_m_^_^_fl

4Ž?f '"""'" J,r> Kalo I

v "*

H_____^F *^_W_fcNA^_W g* t_H_^_^_^_^_H_^_^_H --Br —Jm^m^m^m^tmV V^_^_H_i-_H

_^_mF >** ■

l___^i^_________l_fevN *--5'^_^_^_B^_^_H^_PH_^I »./

Nar

očni

k: D

RU

ŽIN

AO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Klip

ing

d.o.

o.