Jezikovna ustreznost turbofolk besedil · Besedila so klišejska. Vzorci teh besedil so namerno zelo preprosti, da si jih poslušalec zelo hitro zapomni. Besedila so sporočilno in

UNIVERZA V MARIBORU

FILOZOFSKA FAKULTETA

Oddelek za slovanske jezike in književnosti

DIPLOMSKO DELO

Ksenija Vidali

Slovenska Bistrica, 2013

UNIVERZA V MARIBORU

FILOZOFSKA FAKULTETA

Oddelek za slovanske jezike in književnosti

Diplomsko delo

JEZIKOVNA USTREZNOST TURBOFOLK BESEDIL

Graduation thesis

LINGUISTIC APPROPRIATENESS OF TURBO-FOLK TEXTS

Mentor: Kandidatka:

doc. dr. Drago Unuk Ksenija Vidali

Slovenska Bistrica, 2013

Lektorica:

Petra Kos, prof. slov. in nem.

Prevajalka:

Klavdija Majhenič, prof. nem. in ang.

ZAHVALA

Hvala vsem, ki ste mi pomagali pri nastajanju

tega dela.

Posebna zahvala velja mentorju, doc. dr. Dragu

Unuku, staršem, ki so mi omogočili študij, sestri

Barbari, Maji, Petri, Niki za njihovo nesebično

pomoč.

IZJAVA

Podpisana Ksenija Vidali, rojena 04. 02. 1979, študentka Filozofske fakultete

Univerze v Mariboru, smer slovenski jezik in nemški jezik s književnostjo,

izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Jezikovna ustreznost turbofolk besedil

pri mentorju doc. dr. Dragu Unuku avtorsko delo.

V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso

prepisani brez navedbe avtorjev.

__

(podpis študentke)

Maribor, ___________________

FILOZOFSKA FAKULTETA Koroška cesta 160

2000 Maribor, Slovenija www.ff.um.si

Povzetek

Cilj diplomske naloge je ugotoviti, ali so obravnavana turbofolk besedila

jezikovno ustrezna, in sicer glede na sedem kriterijev besedilnosti: kohezijo,

koherenco, namernost, sprejemljivost, informacijskost, situacijskost,

medbesedilnost. Besedila sem preučevala in med seboj primerjala na nivoju

mikro- in makrostrukture, pri čemer me je zanimala distribucija leksikalnih in

skladenjskih enot, tematski izbor, komunikativno-pragmatične besedilne funkcije.

S sondažno tehniko sem se osredotočila na dvajset izvirnih turbofolk besedil, kot

protiutež teh besedil sem vzela še primer rokovskega besedila skupine Dan D

»Voda«. Empirični podatki potrjujejo, da pri obravnavanih turbofolk besedilih

obstaja tipična tematska struktura, ki se odraža tudi z zunanjo zgradbo. V izbranih

besedilih je izbor tematike preprost, teme so vsakdanje, naslovniku znane,

prisotno je močno razodevanje sporočevalca. Preučevana besedila so sestavljena

iz 2–5 kitic in zmeraj zaokrožena z refrenom, ki ponavadi izraža glavno misel.

Besedila so klišejska. Vzorci teh besedil so namerno zelo preprosti, da si jih

poslušalec zelo hitro zapomni. Besedila so sporočilno in oblikovno nezahtevna

(večstavčne, a nezapletene povedi, kratke kitice, ponavljanje vzorcev), izjemno

jasna, gre za poenostavljanje (simplicizem). V obravnavanih besedilih prevladuje

deskriptivni tematski razvoj (orisovanje, slog dinamične narave). Besedila so

dinamična, saj vsebujejo veliko procesualne leksike, tj. glagolov, ki se ponavljajo.

Pogosta je raba velelnika, avtor se želi z njimi neposredno približati naslovniku in

vplivati na njegovo ravnanje. Besedila so zvrstno zaznamovana (izrazita narečna

oz. pokrajinska obarvanost). Glede na jezikovna sredstva so videti približana

govornemu oz. pogovornemu tipu besedila. V besedilih je močno prisotna

kvalifikacijska in personalna deiktika.

Obravnavana turbofolk besedila so peta besedila z glasbeno spremljavo, zato so

jezikovna sredstva, zgradbena in oblikovna sredstva prirejena tako, da je

uresničevan princip glasbenega ritma.

Ključne besede: turbofolk besedila, jezikovna ustreznost, kriteriji besedilnosti,

distribucija leksikalnih in skladenjskih enot, tematski izbor, simplicizem, zvrstna

zaznamovanost, kvalifikacijska deiktika.

Abstract

The aim of this diploma work is to establish if the issued turbo-folk texts are

linguistically appropriate, based on the seven criteria of textuality: cohesion,

coherence, intentionality, acceptability, information, situationality, intertextuality.

The texts have been studied and compared to each other at the level of micro- and

macro structures, where I was interested in the distribution of lexical and syntactic

units, theme selection, and communicative-pragmatic text functions.

With the sounding technique I focused on the twenty turbo-folk original texts, as a

counterweight to these texts I took an example of a music group Dan D’s rock-

text “Voda”. The empirical data confirms that there is a typical thematic structure

in the discussed turbo-folk texts, which is also reflected by the external structure.

Theme selection in chosen texts is simple, themes are everyday, known to the

listener, the author reveals himself strongly. Studied texts consist of 2–5 strophes

and are always rounded with a refrain, which usually expresses the main idea. The

texts are cliché. Samples of these texts are intentionally very simple, so that the

listener can easily remember them. The texts are informative and unpretentious in

form (longer, but uncomplicated sentences, short strophes, repeating samples),

very clear, simplified. Descriptive thematic development prevails in the discussed

texts (description, style of dynamic nature). The texts are dynamic; they contain a

lot of processual lexic (repeating verbs). The use of imperative is very common,

the author wants to approach the listener and influence his actions directly. The

texts are genre characterized (expressive dialectal and provincial presence). When

taking into account linguistic instruments the texts look similar to speaking or

colloquial type of texts. The texts have a strong presence of qualifying and

personal deictic.

The studied turbo-folk texts are sung texts with musical accompaniment, therefore

the linguistic, structural and formative instruments are arranged in such way that

the principle of musical rhythm is brought into effect.

Key words: turbo-folk texts, linguistic appropriateness, textuality criteria,

distribution of lexical and syntactic units, theme selection, simplicity, genre

stigmatization, qualifying deictic.

KAZALO VSEBINE

POVZETEK IN KLJUČNE BESEDE

ABSTRACT AND KEY WORDS

1 UVOD .................................................................................................................. 1

2 TEORETIČNA IZHODIŠČA ........................................................................... 4

2.1 OPREDELITEV POJMA TURBOFOLK ..................................................... 4

2.1.1 Nastajanje t. i. slovenskega turbofolka ................................................... 4

2.2 VPLIV MNOŽIČNIH MEDIJEV ................................................................ 6

2.3 TURBOFOLK KOT NEUMETNOSTNO BESEDILO ................................ 8

2.3.1 Značilnosti turbofolk besedil .................................................................. 9

3 EMPIRIČNI DEL ............................................................................................ 12

3.1 Namen......................................................................................................... 12

3.2 Opredelitev in razčlenitev raziskovalnega problema .................................. 13

3.2.1 Raziskovalna vprašanja ......................................................................... 13

3.2.2 Raziskovalne hipoteze........................................................................... 13

3.2.3 Spremenljivke ....................................................................................... 14

3.3 Metodologija................................................................................................ 14

3.3.1 Raziskovalna metoda ............................................................................ 14

3.3.2 Raziskovalni vzorec .............................................................................. 15

3.3.3 Postopki zbiranja podatkov ................................................................... 16

3.3.3.1 Organizacija zbiranja podatkov...................................................... 16

3.3.3.2 Vsebinsko-metodološke značilnosti inštrumentov......................... 16

3.3.4 Postopki obdelave podatkov ................................................................. 16

3.4 REZULTATI IN INTERPRETACIJA.................................................... 17

3.4.1 Frekvenčna distribucija posameznih besednih vrst ............................... 19

3.4.1.1 Polnopomenske/nepolnopomenske besede .................................... 25

3.4.2 Distribucija povedi in posameznih oblik povezav med propozicijami . 33

3.4.3 Dinamičnost (razgibanost) besedil........................................................ 35

3.4.4 Tematska koherenca.............................................................................. 39

3.4.4.1 Postopki razvijanja teme ................................................................ 39

3.4.4.2 Pragmatična in ilokucijska vloga besedil ....................................... 40

3.4.4.3 Tematska razvejanost ..................................................................... 41

3.4.4.4 Izbor tem ........................................................................................ 56

3.4.5 Zunanja zgradba besedila...................................................................... 57

3.4.6 Klišejskost turbofolk besedil................................................................. 60

3.4.7 Primerjava besedil Brizgalna brizga in Voda ....................................... 65

3.5 SKLEP ........................................................................................................ 72

VIRI IN LITERATURA ................................................................................. 77

PRILOGE......................................................................................................... 82

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 1. Frekvenčna distribucija leksikalnih enot ....................................... 19

Preglednica 2. Frekvenčna distribucija skladenjskih razmerij .............................. 33

Preglednica 3. Tematika turbofolk besedil............................................................ 56

Preglednica 4. Kitična shematiziranost ................................................................. 60

Preglednica 5. Primeri ekspresivnega besedja v besedilih Voda in Brizgalna

brizga..................................................................................................................... 65

Preglednica 6. Referenčna identiteta v besedilih Voda in Brizgalna brizga ......... 67

KAZALO GRAFOV

Graf 1. Frekvenčna distribucija leksikalnih enot .................................................. 23

Graf 2. Zastopanost polnopomenskih besed ......................................................... 24

Graf 3. Zastopanost nepolnopomenskih besed...................................................... 24

Graf 4. Zastopanost polnopomenskih in nepolnopomenskih besed ...................... 25

KAZALO SHEM

Shema 1. Tipična oz. tipizirana shema turbofolk besedil ..................................... 42

Shema 2. Prikaz hierarhične strukturiranosti tem v besedilu Brizgalna brizga .... 43

Shema 3. Prikaz hierarhične strukturiranosti tem v besedilu Na seniku ............... 43

Shema 4. Prikaz hierarhične strukturiranosti tem v besedilu Hop Marinka ......... 44

Shema 5. Prikaz hierarhične strukturiranosti tem v besedilu Od hr'ma do hr'ma 45

Shema 6. Prikaz hierarhične strukturiranosti tem v besedilu Zavriskaj na ves glas

............................................................................................................................... 45

Shema 7. Prikaz hierarhične strukturiranosti tem v besedilu Goveja župca ......... 46

Shema 8. Prikaz hierarhične strukturiranosti tem v besedilu Toni je pa ribo ujel 47

Shema 9. Prikaz hierarhične strukturiranosti tem v besedilu Kdo trka? ............... 47

Shema 10. Prikaz hierarhične strukturiranosti tem v besedilu Ena ni nobena...... 48

Shema 11. Prikaz hierarhične strukturiranosti tem v besedilu Polkaholik............ 48

Shema 12. Prikaz hierarhične strukturiranosti tem v besedilu Rada bi ................ 49

Shema 13. Prikaz hierarhične strukturiranosti tem v besedilu S tabo grem v

gmajno ................................................................................................................... 50

Shema 14. Prikaz hierarhične strukturiranosti tem v besedilu Naj se dviga ......... 50

Shema 15. Prikaz hierarhične strukturiranosti tem v besedilu Sladoled ............... 51

Shema 16. Prikaz hierarhične strukturiranosti tem v besedilu Rdeč ferrari ......... 52

Shema 17. Prikaz hierarhične strukturiranosti tem v besedilu Zate na Triglav .... 52

Shema 18. Prikaz hierarhične strukturiranosti tem v besedilu Lizika ................... 53

Shema 19. Prikaz hierarhične strukturiranosti tem v besedilu Ferrari polka ....... 54

Shema 20. Prikaz hierarhične strukturiranosti tem v besedilu Hej mala, opala ... 55

Shema 21. Prikaz hierarhične strukturiranosti tem v besedilu Lepi Dasa ............ 55

Shema 22. Prikaz hierarhične strukturiranosti tem v besedilu Voda..................... 69

Shema 23. Prikaz hierarhične strukturiranosti tem v besedilu Brizgalna brizga .. 70

Jezikovna ustreznost turbofolk besedil

1

1 UVOD

Fenomen turbofolk je bil v zadnjih letih deležen ostre obravnave. Čeprav je postal

že del naše glasbene in tudi narodne identitete, o njegovih koreninah in vzrokih za

njegovo razširjenost v dostopni literaturi izvemo zelo malo. Spletna enciklopedija

Wikipedia turbofolk opredeljuje kot zvrst priljubljene glasbe, ki se je okrog leta

1990 pojavila v Srbiji, nato pa se je razširila po celotnem Balkanu, v zadnjem času

tudi v Sloveniji. Njegova značilnost je ta, da se prepleta z narodnimi zvrstmi

glasbe posamezne države. S takšnim povezovanjem prihaja do nastanka t. i.

turbofolka.

V Sloveniji se je turbofolk okrepil po osamosvojitveni vojni v procesu večjih

migracijskih tokov iz južnih dežel bivše Jugoslavije. V rabi so besedne zveze

»slovenski«, »alpski«/«podalpski« ali »triglavski« turbofolk, ustreznih opredelitev

in razprav o tej temi pa močno primanjkuje. Med kulturologi, sociologi,

muzikologi, v medijih, predvsem pa med jezikoslovci je proučevanje te zvrsti

glasbe kljub njeni priljubljenosti premalo obravnavano.

Na simpoziju ob desetletnici ustanovitve Oddelka za kulturologijo na ljubljanski

Fakulteti za družbene vede je predstojnik oddelka dr. Peter Stankovič podvomil v

obstoj glasbe (žanra) v Sloveniji, ki se imenuje turbofolk. Glasbenih skupin, ki bi

izvajale tovrstno glasbo, je namreč zelo malo. Kljub temu pa preseneča njena

priljubljenost, ki je po njegovem mnenju celo indikativna. Poudaril je, da

kulturologe zanima predvsem priljubljenost nekega kulturnega pojava. Ta namreč

kaže na to, da se uspešno dotika kulturnih referenc, konstruktov itd. Iz

priljubljenosti tekstov in njihove analize poskušajo prepoznati semantične,

simbolne okvire kultur in njihove politične aplikacije. Kot primer navaja fenomen

Atomik Harmonik in splošno zgroženost, ki jo skupina z izvajanjem turbofolka

vzbuja med kritično javnostjo. Ugotavlja, da se s to zvrstjo identificirajo

predvsem pripadniki nižjih slojev. Opozarja na to, da gre za glasbo, ki z vidika

strukture, melodije, ritma ni ne boljša ne slabša od katerekoli druge zvrsti


2

priljubljene glasbe, le sklicuje se na kulturne reference, ki jo dominantna kultura

obravnava kot problematično.

Muzikolog in profesor Svanibor Pettan turbofolk definira kot hibridno glasbeno

zvrst, v kateri so se zbližale različne glasbene zvrsti, tudi kakšne, ki so bile nekoč

sovražne. Njegove najbolj tipične značilnosti so: vibrato na koncu fraz, orientalski

glasbeni vplivi, ki so še dodatno potencirani, spremljajoči inštrument naj bi bil

harmonika. T. i. turbofolk je nastal sredi 60. let, prostori, kjer je nastajal, pa so bili

bodisi »kafana« ali koncerti. In tako je še danes. To zvrst glasbe zasledimo v

določenih lokalih, na vaških veselicah, v diskotekah.

Tudi zato so mnenja kritikov precej neenotna. Na eni strani je turbofolk

obravnavan kot nekvalitetna zvrst glasbe, ki zgolj poneumlja, na drugi pa ne gre

prezreti dejstva, da je, ne glede na kritičnost glasbenih kritikov, prerasla v

svojevrsten kulturni fenomen in da je »osvojila« poslušalce izrazito hitreje kot

katerakoli druga zvrst.

S tega zornega kota je proučevanje turbofolka zanimivo tudi za medije. O tej temi

je v zadnjih desetih letih nastala vrsta dokumentarnih oddaj in diskusij. V

dokumentarnem feljtonu Fenomen turbofolka - za ali proti je ekipa TV Slovenije

19. septembra 2007 raziskovala fenomen turboglasbe in turbofolka, ki ga v

Sloveniji spremljamo zadnjih nekaj let. »Od kod? Zakaj? Čemu oziroma za čigava

ušesa?« so se spraševali ustvarjalci filma, ki ugotavljajo, da se sicer mnogi

glasbeni uredniki, pospremljeni z množico poslušalcev, ki prisegajo na

zahtevnejši avtorski pristop v glasbi, sicer zgražajo, pa vendar se med police

prodajaln zgoščenk sprehodi toliko kupcev slovenske turbofolk glasbe, da se delo

izvajalcem enostavno izplača. Fenomenu, ki je razdelil Slovenijo, so se februarja

leta 2005 posvetili tudi v oddaji Trenja na POP TV-ju.

V diplomski nalogi me je, tudi zaradi neraziskanosti področja, zanimal predvsem

jezikovni vidik oziroma jezikovna ustreznost besedil te glasbene zvrti. Analizirala

sem slovnično povezanost v besedilih in namensko, tematsko ter zunanjo zgradbo

besedil. Ustreznost turbofolk besedil sem preučila z vidika sedmih kriterijev


3

besedilnosti, pri tem sem se osredotočila na dvajset izvirnih turbofolk besedil.

Zanimalo me je: ali gre pri teh besedilih za tipično tematsko strukturo, sporočilna,

zvrstna, oblikovna in slogovna naravnanost besedil, dinamičnost ter njihova

narečna oz. pokrajinska obarvanost.

V diplomskem delu sem to glasbeno zvrst nekoliko osvetlila tudi z drugih, ne le

jezikovnih vidikov, saj fenomena turbofolk ne gre preučevati izolirano, temveč v

širšem glasbenem, kulturološkem, sociološkem in še kakšnem kontekstu.


4

2 TEORETIČNA IZHODIŠČA

2.1 OPREDELITEV POJMA TURBOFOLK

Turbofolk je ena izmed zvrsti popularne glasbe, ki se je pojavila v Srbiji, okrog

leta 1990, dandanes pa je razširjena po celotnem Balkanu, zlasti v državah

bivše Jugoslavije, torej Bosne in Hercegovine, Hrvaški pa tudi Albaniji, Črni

gori, Makedoniji ter tudi Sloveniji, kjer dosega čedalje večjo popularnost.

Uspešno se povezuje z narodnimi zvrstmi glasbe posamezne države, kot npr. z

narodno-zabavno glasbo v Sloveniji, chalgo v Bolgariji, arabeskom v Turčiji

ter laiko v Grčiji. S takšnim povezovanjem prihaja do nastanka t. i. turbofolka,

ki ga odlikujejo »domače« narodne karakteristike, značilne za področje, na

katerem se uveljavlja. (Wikipedia 2010)

2.1.1 Nastajanje t. i. slovenskega turbofolka

V Sloveniji se je turbofolk začel intenzivneje pojavljati po osamosvojitveni vojni

v devetdesetih letih dvajsetega stoletja. To je bil čas večjih migracij iz južnejših

dežel bivše Jugoslavije, ki je prispeval k različicama turbofolka v Sloveniji ali

bolje rečeno, izoblikovali sta se različici občinstva: prva je ostala zvesta srbskim

izvajalcem turbofolka, kamor štejemo predvsem priseljence z juga, ki so pri nas

tudi ostali, druga pa se je izoblikovala po vzoru prve in jo lahko imenujemo

slovenski neofolk. O tem, kdo je prvi začel ustvarjati neofolk, obstajajo različna

mnenja. (Koren, 2007, str. 33)

Med začetnike slovenske turboscene, ki jo skušamo prepoznati, je Miha Štamcar v

članku z naslovom Ferrariji, angeli in čevapčiči (Štamcar in Mićić 2001) prištel:

Frana Milčinskega-Ježka (njegova Cinca Marinca ima melodije, korenine v že

znani ljudski melodiji; manjka ji le dalmatinski melos), Ivico Šerfezija (s

harmonikarsko izvedbo Žena naj bo doma), zasavskega Aleksandra Ježa,


5

Wernerja (plošča Rana, skladba Angel v duetu z Natalijo Verboten), Natalijo

Verboten, Alfija Nipiča (že leta 1970 je zapel štajersko himno Štajerc; v

devetdesetih se je prelevil v »techno Alfija« in je, kot kaže, uspešno spojil techno

zvok s polko), Lada Leskovarja (Dobri pajdaš, Še en gvažek), Brendija pa Henčka

Burkata (v polko je vpeljal rokenrol), Marjana Smodeta (Jožica), Gorana Šarca,

modele zanjo so postavili tudi Lačni Franz (skladbi Praslovan in Stari vojak, kjer

harmonika preglasi ostali sestav, Lidija), začetki Agropopa (Nekoč ljubila sem

vojaka…, Debela deklica), Andrej Šifrer (pivska in žalostna skladba Nič več ni

dobrih gostiln), Čuki (Ferrari polka), Gamsi. Ob koncu devetdesetih let in ob

začetku novega tisočletja je nastalo veliko skupin, njihova osnovna glasba je bila

narodnozabavna, začinjena s plesno glasbo (techno, dance in disco ritmi). Ena

izmed prvih skupin, ki je to tradicijo začela, je bila Atomik Harmonik, ki je

zaslovela s svojim hitom Brizgalna brizga. Podobo skupine sta krasili svetlolaski,

poleg njiju pa fanta, harmonikar in vokalist. Z enostavno glasbo, prijetno za

poslušanje in besedilo, ki gre hitro v uho, so dosegli velik uspeh, kaj kmalu pa se

je slednji pokazal tudi v obliki posnemanja mnogih drugih glasbenih skupin, ki so

se v tistem času oblikovale (Turbo Angels). Veliko pa je bilo že delujočih skupin,

ki so svojo glasbo preoblikovale in se raje usmerile v turbofolkovske vode, kjer so

pričakovale več poslušalcev in uspeh.

Zaradi prenasičenosti trga narodno-zabavne glasbe narodno-zabavni ansambli že

leta na svojih nastopih igrajo tudi slovensko zabavno glasbo, saj je prilagajanje

repertoarja občinstvu edini način uveljavljanja v množici podobnih skupin. Maša

Komavec (v Štamcar 2001) z Glasbenonarodopisnega inštituta v Ljubljani kot

mejnik označi razpad Ansambla bratov Avsenik, ki se je zgodil v začetku

devetdesetih let. Avseniki so namreč veljali za veliko avtoriteto; z njihovim

razpadom je prihajalo do večjega mešanja narodno-zabavne glasbe z drugimi

zvrstmi popularne glasbe. Zaradi prepoznavnosti se je čedalje več ansamblov

odločilo (in se še odloča) za mešanje svojih pesmi s sodobnimi ritmi.

Transformacija narodno-zabavne glasbe je prinesla novo podobo: diskoidno

glasbo, imidž, lepoto, mladost, seksualno privlačnost – elemente, ki jih lahko

zasledimo v marsikateri zvrsti popularne glasbe. Ravno uspešnost »turbofolk


6

formule« je bila glavno vodilo pri prodoru »prve slovenske turbofolk skupine«,

Atomik Harmonik.

Ideja pripada Daretu Kauriču, t. i. frontmanu skupine Kingston, ki naj bi tovrstno

glasbo na začetku poimenoval »bolj za hec« (Pavec v Poeschl 2007), kar so mediji

zaradi slabšalnega pomena besede turbofolk, ki negativne konotacije prinaša iz

popolnoma drugega okolja, sprejeli z velikim veseljem. Po zmagi skupine na

festivalu MMS 2004 so bile v javnosti številne razprave o estetskih značilnostih

»novega« glasbenega žanra. (Eterović, 2008, str. 60)

2.2 VPLIV MNOŽIČNIH MEDIJEV

Vse zvrsti glasbe, od klasične glasbe, roka, soula, jazza… in nenazadnje

turbofolka, se producirajo prek množičnih medijev. Sodobnost je vsekakor čas

medijev. Resnično imajo množični (interaktivni) mediji v naši družbi zelo

pomembno vlogo. Omogočajo javno komuniciranje. Glavne značilnosti

množičnih medijev so:

množično komuniciranje je namenjeno razmeroma velikemu,

heterogenemu in anonimnemu občinstvu;

heterogenost občinstva, kar pomeni, da so izključene komunikacije,

namenjene izbranemu in elitnemu občinstvu;

kriterij anonimnosti zahteva, da komunikator ne pozna posameznikov iz

občinstva. To pa ne pomeni, da so ti družbeno izolirani. Četudi so člani

občinstva fizično izolirani, so med seboj fizično povezani v številnih

družbenih skupinah, ki oblikujejo njihovo razumevanje medijskega

sporočila.

Množično komuniciranje je javno, hitro in minljivo. Prva značilnost je, da je

javno in ne zasebno. Sporočila niso naslovljena na točno določeno osebo. Vsebina

je odprta za javen vpogled. Člani občinstva se zavedajo, da so drugi priča istemu

množičnemu komunikacijskemu gradivu. Sporočila so hitra in skušajo doseči


7

veliko občinstvo v razmeroma kratkem času ali celo v istem trenutku, tj. v

nasprotju z umetniškimi deli. Vsebina množičnega komuniciranja je oblikovana

tako, da se lahko uporabi takoj, ne pa tako, da se shrani kot trajni zapis. Množično

komuniciranje je organizirano. Komunikator teži k temu, da bi bil ali pa vsaj

deloval znotraj kompleksne organizacije, ki ima velike stroške.

Narodno-zabavna glasba in njena posodobljena različica t. i. slovenski turbofolk

sta v programski shemi RTV Slovenija omejeni na določen kontekst oz. izključne

termine in oddaje. Razen v oddajah Na zdravje! in Glasbeni spomini Borisa

Kopitarja ali starejših Raketa pod kozolcem, pri Jožovcu z Natalijo in Vsakdanjik

in praznik, skorajda nimamo priložnosti videti ali poslušati tega žanra.

Paradoksalno in za mnoge čudno je to, da je srbska pevka Svetlana Ražnatović

Ceca, ki je okronana za »kraljico« turbofolka, gostovala v času največje

gledanosti ravno na javni televiziji. 13. 03. 2005 je nastopila v nedeljski oddaji

Spet doma Maria Galuniča, kar je povzročilo burne reakcije politikov in predvsem

slovenskih glasbenikov, ki se jim ne uspe prebiti skozi cenzuro nacionalne

televizije.

Narodno-zabavni in turbofolk glasbi v Sloveniji pozornost namenjajo številne

lokalne in komercialne televizijske ter radijske postaje. Nekaj let nazaj sta bili

ustanovljeni kabelski televiziji Golica in Petelin, ki predvajata izključno

slovensko narodno-zabavno glasbo. Obe televiziji ponujata »pestro ponudbo

slovenske glasbene vsebine za srednjo in starejšo generacijo gledalcev« (TV

Petelin 2008). Ustanovitev obeh temelji ravno na domnevni ogroženosti narodno-

zabavne glasbe in ideji o svojevrstnem »undergroundu«, v katerem na j bi ta živela

in se razvijala.

Žanr turbofolka je prisoten tudi na spletu, in sicer na spletnih portalih, ki

promovirajo zvrst. Med njimi je www.narodnjak.si, ki je nastal oktobra 2006

zaradi »prezira večine medijev do narodno-zabavne glasbe« in ki vsebuje

najnovejše novice, reportaže ter predstavitve ansamblov pa tudi video in foto

galerijo, kamor so občasno uvrščene tudi slike in reportaže o turbofolk izvajalcih.

http://www.narodnjak.si/


8

Portal, ki se oglašuje kot »prva slovenska stran narodno-zabavne družine«, je

www.polka-go.com (Polka Go 2008) in vsebuje forum, novice, oglasno desko itd.

Nič manj informativen ni www.frajtonerca.net, portal, posvečen diatonični

harmoniki in ansamblom, ki jo uporabljajo, t. i. »godcem« na diatonično

harmoniko kot tudi izdelovalcem tega inštrumenta. (Frajtonerca.net 2008)

Po pregledu napovednikov in arhiva nastopov izvajalcev t. i. slovenskega

turbofolka zlahka ugotovimo, da je ta v Sloveniji (poleg omenjenih medijev)

prisoten predvsem na zasebnih zabavah, vaških veselicah, odrih nakupovalnih

središč, prireditvah, ki jih prirejajo lokalne občine, obletnicah in dogodkih

lokalnih radio postaj, ki ponavadi predvajajo to glasbo, vaških in nekaterih

mestnih diskotekah, celo na predvolilnih srečanjih. (Eterović, 2008, str. 62, 63)

2.3 TURBOFOLK KOT NEUMETNOSTNO BESEDILO

Avtor besedil se mora pri pisanju nenehno zavedati, ali piše za vsakdanjega bralca

ali za elitnega poznavalca glasbe. Glede na to, s kakšnimi nameni se jezik

uporablja (od vsakdanjih preprostih koristnih sporočil do zapletenih strokovnih in

umetnostnih sestavkov), govorimo o različnih funkcijskih zvrsteh besedila

(praktičnosporazumevalna, publicistična, strokovno-znanstvena besedila in

umetnostna besedila).

Turbofolk besedila sodijo med neumetnostna besedila (govorijo o vsakdanjem

svetu, imajo praktični namen), in sicer jih uvrščamo med

praktičnosporazumevalna besedila, saj so namenjena najširšemu krogu

prebivalcev, sporočevalec in naslovnik pa sta v družbeno enakovrednem razmerju.

To zvrst jezika uporabljamo za preprosta govorjena in pisana sporočila. So

strokovno nespecializirana, neobvezna, za njih je značilna nenatančna raba

besedja, kratke, nezapletene povedi, besedje ni obteženo z razlagami, ki so

potrebne za razumevanje strokovnih besedil. Besedila so večinoma manjšega

obsega, predvsem govorjena oz. pri obravnavanih turbofolk besedilih uglasbena

besedila. Značilnost obravnavanih turbofolk besedil je tudi, da so napisana v

http://www.polka-go.com/

http://www.frajtonerca.net/


9

splošno rabljenem knjižnem jeziku, vendar imajo precej prvin pokrajinskega

pogovornega jezika. Preučevana besedila so neuradna besedila, sporočevalec in

prejemnik sta enakovredna sogovornika, zato se besedila večkrat navezujejo oz.

končujejo z nagovorom. Teksti so izrazito subjektivno naravnani, saj pogosto

reflektirajo osebne izkušnje, mnenja, življenjske nazore ter osebno razmerje

tekstopisca do ubesediljenega ali do naslovnika.

2.3.1 Značilnosti turbofolk besedil

Turbofolk se povezuje z novokomponirano glasbo, ki je svoj uspeh začela v

sedemdesetih letih dvajsetega stoletja. Nekateri trdijo, da ni jasne meje med

koncem prve in začetkom druge zvrsti. Glavna razlika obstaja le v »vizualni in

lirični reprezentaciji«. (Wikipedia 2010)

Novokomponirana glasba in njen podžanr turbofolk sta pridobila veliko

poslušalcev tudi v Sloveniji, vendar ta zvrst (zaenkrat) nima statusa uradne

glasbene zvrsti kot v Srbiji, ampak se obravnava kot neke vrste uporniška glasba,

neuradna glasbena scena, ki naj bi bila namenjena predvsem nižjim slojem družbe

in je tudi pojmovana kot nižja zvrst glasbe. (Koren, 2007, str. 34)

Turbofolk besedila so večinoma grajena na osnovi epskega deseterca, prisotno je

tudi klišejsko ponavljanje istih fraz v različnih pesmih. Poleg deseterca sta

pogosta tudi osmerec in dvanajsterec, v mnogih je ritem »zlomljen«, dolžina

verzov pa različna. Posebno poudarjen je pevec in njegov glas, ko pa je pevcev

več, si med seboj izmenjujejo vloge, in sicer tako, da eden poje naprej, drugi pa

mu odgovarjajo. Tekst in melodija sta vedno povezana v enotno obliko, melodijo

pa karakterizirajo različne variac ije, ki segajo tudi do petja v dveh oktavah.

(Koren, 2007, str. 23)

Zgradba turbofolk besedila je zaokrožena in celovita. Avtorji besedil se držijo

nekih splošnih načel kompozicije – veliko je pripovednih opisov, ki so sestavljeni


10

iz treh delov (zasnova, zaplet in razplet), bistvo pesmi pa se ponavadi nahaja v

refrenu. Avtorji se oklepajo kakih tradicionalnih motivov, a z novejšimi

jezikovnimi sredstvi. Uporabljajo fraze iz vsakodnevnega življenja, a črpajo tudi

iz umetniške lirike, pri vsem tem pa je prisotna improvizacija in po Zdravku

Čoliću tudi neorginalnost, saj novost gradijo na tem, da jemljejo motive iz drugih

pesmi. Pesmi lahko ločujemo tudi glede na besedišče – sredstva teritorialne ali

prostorske individualizacije so tako lahko moška in ženska imena, tipična za kako

pokrajino, narečne besede (mednje lahko štejemo npr. tudi prevzeto besedje, ki se

v kaki pokrajini ponavlja), imena pokrajin, mest, rek, planin ali zgodovinskih

osebnosti iz določenih krajev. Poleg tega najdemo v tovrstnih pesmih pestre opise

navad in običajev, ljudske arhitekture, oblačenja, orodja, glasbenih instrumentov,

kulture nasploh. Glavni liki v novih narodnih pesmih so fiktivni, pogosto so to

običajni ljudje s tipičnimi pokrajinskimi imeni (posploševanje in tipiziranje).

Glavno vlogo lahko zavzemajo tudi pripadniki etničnih skupin, ljubezenski

partnerji, družinski člani, prijatelji ali ljudje, ki so znani po svojem poklicu,

telesnih značilnostih ali po svoji odličnosti in pogumu. Posebej pri ženskah se

večinoma časti njihove telesne atribute in lepoto. Liki lahko imajo eno ali več

vlog istočasno (npr. moški je lahko sin, ljubimec, brat in vojak). Pripovedovalec

pripoveduje pesmi s subjektivno noto – dogajanje je torej prikazano z notranje

perspektive, pri tem ima stik z bralcem in ga večkrat nagovarja. Tovrstna

enosmerna komunikacija poteka tudi med pripovedovalcem (ali glavnim likom) in

naravo, neživim svetom, na katerega se obrača. Zelo pogoste so namreč teme o

lepoti krajev, kjer glavni liki živijo, o domu in sorodnikih pa tudi o domačih

veselicah. (Koren, 2007, str. 23, 24) Videti je zasnovo v tematiki ljudskega

slovstva ali fragmente tega.

Turbofolk besedila opravljajo predvsem vplivanjsko, estetsko in ekspresivno

pragmatično funkcijo, pogojena so z družbenim statusom poslušalcev. Tvorec

besedila se s svojim stališčem razodeva, želi vplivati na mišljenje naslovnika. S

pragmatičnega vidika je pomembno, da je naslovnik v enakovrednem družbenem

razmerju s tvorcem besedila. Poslušalci turbofolka imajo nezahteven glasbeni

okus, velika priljubljenost turbofolka se ustvarja predvsem prek množičnih

medijev. Gre tudi za zelo profitabilen poklic, ki je premamil tudi nekatere


11

posameznike z visoko glasbeno izobrazbo. Turbofolk je tudi glasbeni stil, ki služi

zlasti zabavi in neobremenjenemu uživanju poslušalcev ter bolj ali manj

pridobivanju dobička njegovim izvajalcem.


12

3 EMPIRIČNI DEL

3.1 Namen

Namen te diplomske naloge je opredeljen v obliki širših raziskovalnih vprašanj, ki

celovito predstavljajo teoretično preučevanje raziskovalnega problema v celoti, in

empirična raziskava besedilnosti.

Jezikovno ustreznost turbofolk besedil kot raziskovalni problem bom proučila

glede na sedem kriterijev besedilnosti:

kohezija,

koherenca,

namernost,

sprejemljivost,

informativnost,

situacijskost,

medbesedilnost.

Analizirala bom slovnično povezanost v besedilih (mikrostruktura besedila),

okoliščinsko, tematsko, namensko in zunanjo zgradbo besedil (makrostruktura

besedila). Nato bom v končni primerjalni analizi ugotavljala, ali pridobljeni

rezultati ustrezajo rezultatom iz teoretičnih izhodišč.

S sondažno tehniko se bom osredotočila na dvajset izvirnih turbofolk besedil. Kot

protiutež teh besedil bom vzela še primer pop-rokovskega besedila skupine Dan D

»Voda«, ki ima netipično tematsko strukturo, je oblikovno in sporočilno

zahtevnejše, nima izrazite narečne oz. pokrajinske obarvanosti, je vsebinsko bolj

kompleksno.


13

3.2 Opredelitev in razčlenitev raziskovalnega problema

3.2.1 Raziskovalna vprašanja

Zanimala me bo besedilna podoba in organiziranost turbofolk besedil, in sicer

glede na: distribucijo leksikalnih in skladenjskih enot, tematski izbor,

komunikativno-pragmatične besedilne funkcije.

3.2.2 Raziskovalne hipoteze

Predpostavke, ki sem si jih zastavila pri tem delu, so:

pri turbofolk besedilih obstaja tipična tematska struktura, ki se odraža tudi

z zunanjo zgradbo – klišejskost;

besedila so sporočilno in oblikovno nezahtevna (kratke povedi, kratke

kitice, ponavljanje vzorcev), izjemno jasna, gre za poenostavljanje

(simplicizem);

od slogovnih postopkov prevladuje opisovanje (slog dinamične narave);

besedila so glede na sredstva dinamična (veliko glagolov, ki se ponavljajo;

pogosta uporaba imperativa);

zvrstna zaznamovanost teh besedil, izrazita narečna oz. pokrajinska

obarvanost;

močna prisotnost (zlasti kvalifikacijske in personalne) deiktike.

Predvidevam, da bo empirična raziskava potrdila predpostavke o shematiziranosti

jezikovnih, besedilnih in zgradbenih sredstev.


14

3.2.3 Spremenljivke

V preglednici bom izsledke za vsa besedila združila v tabelo. Strnjen tabelarični

prikaz ugotovitev bom prikazala v poglavju 3.4.1.

3.3 Metodologija

Metodologijo predstavljajo raziskovalne metode, ki jih bom uporabljala pri

preučevanju pojavov in analizi rezultatov, in v diplomski nalogi uporabljeni viri.

3.3.1 Raziskovalna metoda

Pri obravnavi raziskovalnega problema bom uporabila naslednje metode:

deskriptivno metodo za opisovanje dejstev, stanj, pojavov in odnosov;

analitično integralno metodo za celostno analizo besedila;

komparativno metodo za primerjanje dejstev z namenom odkrivanja

podobnosti in razlik;

metodo konkretizacije za prikaz splošnih lastnosti na konkretnem

primeru besedil;

jezikovni opis za inventarizacijo jezikovnih enot;

metodo klasifikacije in kategorizacije za preučevanje položaja kakega

pojma v sistemu pojmov;

metodo analize za razčlenjevanje sestavnih delov in metodo sinteze za

podajanje skupnih ugotovitev;

metodo vzorčenja za obdelavo vzorcev iz besedila;

metodo prikazovanja za grafični in tabelarni prikaz izsledkov.


15

3.3.2 Raziskovalni vzorec

Empirično raziskovanje bo potekalo na konkretnem omenjenem vzorcu besedil

(20 besedil).

Besedilo je rezultat zavestne in namerne govorne dejavnosti sporočevalca. Je

bistveni dejavnik sporazumevanja; če ne pride do besedila, ni sporazumevanja. Je

jezikovno-tematska struktura, s katero se izraža relativno omejen kompleks misli,

tj. t. i. zunajbesedilnega sveta.

Besedilo je jezikovno sporočilo, ki je smiselno, razumljivo, ima temo in namen, je

sovisno, posamezne skladenjske in pomenske enote se formalno in pomensko

smiselno navezujejo druga na drugo. Biti mora popolnjeno (uvod, jedro,

zaključek).

BESEDILO

mikrostruktura makrostruktura

slovar (pomenske enote) namenska zgradba

slovnica (oblikoslovna, okoliščinska zgradba

skladenjska sredstva) tematska zgradba

izrazna podoba (pravopis, zunanja zgradba (razčlenjenost)

pravorečje)

Mikrostrukturo besedila predstavljajo besede oz. slovarske prvine kot

poimenovalne enote in slovnična, tj. oblikoslovna, skladenjska ter besedilotvorna

pravila. Površinsko (skladenjskopomensko) povezanost besedila imenujemo

slovnična koherenca oz. kohezija. V mikrostrukturo besedila sodijo tudi izrazna,

tj. pravorečna in pravopisna pravila. (Križaj-Ortar idr., 1994, str. 13, 14)

Makrostukturo besedila sestavljajo okoliščine (tj. kraj in čas sporazumevanja,

menjavanje sporazumevalnih vlog, družbeni položaj udeležencev, družbeno in

čustveno razmerje med sporočevalcem in naslovnikom, starost, izobrazba,


16

predmetno in jezikovno znanje, interes; gl. poglavje Neumetnostno besedilo),

vsebinska, tematska zgradba besedila (tematska koherenca), namenska zgradba

besedila (tipologija funkcij besedila) ter zunanja zgradba oz. razčlenjenost

besedila (tj. kako je besedilo zunanje oblikovano); gl. poglavje Neumetnostno

besedilo). (Sedevčič, 2009, str. 58)

3.3.3 Postopki zbiranja podatkov

3.3.3.1 Organizacija zbiranja podatkov

Podatke za statistično obdelavo sem pridobila s kvantitativno tehniko zbiranja po

vnaprej določenih enotah analize, in sicer iz vzorca dvajsetih turbofolk besedil.

3.3.3.2 Vsebinsko-metodološke značilnosti inštrumentov

Zaradi omenjenega vzorca besedil posplošitve ne bodo povsem relevantne. Za

bolj utemeljene zaključke in posplošitve bi bilo potrebno izbrati večji vzorec, kar

pa zaradi omejenega obsega diplomske naloge ni izvedljivo.

Pri ročni kvantitativni obdelavi podatkov se pričakuje odklon od stvarnega števila

kot posledica človeškega dejavnika.

3.3.4 Postopki obdelave podatkov

Pri kvantitativni (kolikostni) obdelavi podatkov bom uporabila preglednice, v

katerih bom v odstotkih izrazila frekvenčno distribucijo posameznih leksikalnih in

skladenjskih enot. Primerjava rezultatov bo potekala v okviru deskriptivne

statistike in bo obenem empirična verifikacija podatkov iz teoretičnih izhodišč.


17

3.4 REZULTATI IN INTERPRETACIJA

V obravnavani vzorec sem po kriteriju pogostnost predvajanja zajela dvajset

turbofolk besedil. V teh tekstih glavno vlogo zavzemajo ljubezenski partnerji,

družinski člani, prijatelji ali ljudje, ki so znani po svojem poklicu, telesnih

značilnostih ali po svoji odličnosti in pogumu.

Vzorci teh besedil so tradicionalni, ustaljeni, pogosto se ponavljajoči, zelo

preprosti in si jih človek hitro zapomni. Zanje obstajajo preproste formule. Pri

tovrstni glasbi gre torej za nezahtevno glasbeno formo in sprejemljivost najširši

javnosti.

Turbofolk se sklicuje na kulturne reference (domačija, zabava, neinhibiran

hedonizem itd.) tako, da evocira samo določene vrednote skupnosti ali

posameznikov.

Avtorji tekstov uporabljajo veliko opisov, sporočilnost pesmi pa se ponavadi

nahaja v refrenu. Vključujejo kake tradicionalne motive, a dajejo prednost

novejšim jezikovnim sredstvom. Turbofolk besedila so inovativna in kreativna:

pridaja se sočasno besedje s sočasnimi referenti:

(npr. ferrari + polka, Triglav + teči, prihajati + tik tak, napeti + hlače,

moj + lubi; moj + rožca, briti norce + na hojladri, želeti + tralala, domov

+ hopsasa, nov + trajna, kuštrati + nekoga, telo želeti si + vroča zabava,

vikend + smejati se, halo + srček iti, vžgati nekoga + vsak njen pogled,

punce + noreti, pobarvati se + na blond, biti + pravi gentleman, stopiti se

+ kot sladka lizika, z nekom + tralala dvigati se + zažigati, migati + vsa

Slovenija, žgoče sonce + božati telo, macho + lizati sladoled, vroč +

lepotička, črnolas + puma, zbuditi + podalpske moške, prisegati + na

svoje centimetre, poviti + u pampers, zazibati + joške, slovenski + ritke,

rukniti + viski in tablete, lačen + dekleta, krožiti + fama, gavrilović +

salama, beybe + stopalka od gasa, pritiskati + Dasa);


18

novotvorbe: xx + yyy (npr. stara tj. tradicionalna struktura/+ elementi, ki

tradicionalno niso poetični, lepotni; primeri: goveji + župca, tekoči +

polka, biti harmonika + v nekom, smejati se + harmonika, srce + noreti,

nor + harmonika);

za besedila je značilno tudi združevanje elementov kot enkratne podobe,

tvorbe… (primeri: brizgalna brizga, imeti polkaholika, biti polkaholik,

Dasa iz Vrbasa);

v ospredju je paralelizem na mikro- in makrostrukturi:

(Pa jo je zasrbelo, njega zaskrbelo,

sta drug drugega učila, mal plesala, pila,

sta se sukala vso noč, z jutrom zaspala,

če soboto vso preplešeš, v nedeljo paše ti.

Zavriskaj na ves glas, naj odmeva vse do neba,

naj zavida ti vsa vas, nategni meh, pa hitro usta v smeh...

Zavriskaj na ves glas, takrat ko ti najlepše je

in če slučajno kdaj ti bo hudo, pa zavriskaj na ves glas.

Toni je pa ribo ujel, glej, kako se smeje,

vriska, poje, skače v zrak, srce bije hitreje…

Mokre, gladke, spolzke, sladke, take ima najrajši,

a za vsak slučaj in za rezervo kupi še konzervo.)

Avtorji uporabljajo fraze iz vsakodnevnega življenja, pri vsem tem pa je prisotna

improvizacija, tudi neorginalnost, saj motive jemljejo tudi iz drugih pesmi.


19

3.4.1 Frekvenčna distribucija posameznih besednih vrst

Preglednica prikazuje deleže leksikalnih enot v vseh dvajsetih turbofolk besedilih,

ki sem jih zaradi večje predstavne vrednosti odstotkovno ovrednotila. Odstotki se

nanašajo na porazdelitev znotraj posameznih slovničnih kategorij (samostalnika,

sam. zaim., pridevnika itn.), kakor tudi razmerje do vseh polnopomenskih in

nepolnopomenskih besed.

Preglednica 1. Frekvenčna distribucija leksikalnih enot.

PO

LN

OP

OM

EN

SK

E B

ESE

DE

SAMOSTALNIŠKA BES EDA

enote skupno

v % št. enot

Lastna imena

osebna: 44 5,01 %

zemljepisna: 13 1,48 %

Samostalnik

16,37 %

Občna imena 821 93,51 %

878

Os.:

ED. 1. os. 166 44,87 %

2. os. 127 34,32 %

3. os. 43 11,62 %

Samostalniški DV. 1. os. 9 2,43 %

zaimek 3. os. 2 0,54 %

9,30 %

MN. 1. os. 22 5,95 %

3. os. 1 0,27 %

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 370

Pov. os.: 29 22,48 %

Vpr.: 14 10,85 %

Oz: 1 0,78 %

Ned.: 9 6,98 %

Nik.: 29 22,48 %

Cel.: 47 36,43 %

Mnog.: 0 0,00 %

Poljub.: 0 0,00 %


20

129

Posamostaljena

beseda

40

40

0,75 %

PRIDEVNIŠ KA BES EDA

Kakovostni: 252 63,48 %

Pridevnik Vrstni:

54 13,60 %

7,40 % Svojilni:

91 22,92 %

397

Os. svoj.:

0 0,00 %

Pov. svoj.:

118 45,21 %

Vpr.:

0 0,00 %

Pridevniški Kaz.:

72 27,59 %

zaimek Oz.:

2 0,77 %

4,86 %

Nedol.

0 0,00 %

Nik.:

0 0,00 %

Cel.:

64 24,52 %

Poljub.:

5 1,92 %

Drug.:

0 0,00 %

261

Števnik Gl.

65 81,25 %

1,49 % Vrst.

8 10,00 %

Nedol.

0 0,00 %

Množilni 7 8,75 % 80

Oblika/

naklon Povedni Pogojni Velelni

Tvornik Sedanjik

532/

65,76 %

27/

3,34 %

130/

16,07 %

GLAGOL Preteklik

66/

8,16 % 0 0

15,08 % Prihodnjik

51/

6,30 %

2/

0,25 %

1/

0,12 % 809

Sedanjik 0


21

Trpnik Preteklik 0

Dejan ja Stanja

Dovršni 323 23 /

Nedovršni 450 13

Performativi 0 0

6,78 %

Nepolnopom.

glag.

('biti/obstajati') 364

Čas .:

77 21,15 %

Nač .:

140 38,46 %

PRISLOV Mere:

57 15,66 %

6,78 % Kr .:

90 24,73 %

Vzr.:

0 0,00 %

364

POVEDKOVNIK

4,51 % 242

Skupno št.

3934

polnopom. enot

NE

PO

LN

OP

OM

EN

SK

E B

ES

ED

E

po

10 2,42 %

skozi

1 0,24 %

na

95 22,95 %

PREDLOG v

84 20,29 %

7,72 % za

29 7,00 %

ob

2 0,48 %

do

40 9,66 %

od

32 7,73 %

z

14 3,38 %

za

7 1,69 %

k

20 4,83 %

s

26 6,28 %

brez

5 1,21 %

iz

12 2,90 %


22

okol

2 0,48 %

u

2 0,48 %

pr'

20 4,83 %

pod

1 0,24 %

med

3 0,73 %

pri

6 1,45 %

nasred 3 0,73 % 414

Priredni:

VEZNIK Vezalni:

103 58,19 %

7,46 % Stopnjevalni:

0 0,00 %

Ločni :

12 6,78 %

Protivni:

42 23,73 %

Vzročni

11 6,21 %

Pojasnjevalni:

1 0,57 %

Sklepalni:

4 2,26 %

Posledični:

4 2,26 %

177

Podredni:

Os.:

0 0,00 %

Predm:

57 25,56 %

Kr.:

0 0,00 %

Čas.:

51 22,87 %

Nač.:

6 2,69 %

Vzr.:

12 5,38 %

Oz.:

0 0,00 %

Nam.:

26 11,66 %

Pog.:

24 10,76 %

Dop.:

2 0,90 %

Prim.:

40 17,94 %

Pril.: 5 2,24 % 223

Modalni:

122 33,70 %

Potrjevanje:

14 3,87 %

ČLENEK Poudarni:

66 18,23 %

(k valifikacijska Vprašalni:

9 2,49 %

deiktika) Zanikanja:

90 24,86 %

6,75 % Izvzemalni:

44 12,15 %

Navezovalni:

0 0,00 %

Vrednotenjski:

0 0,00 %


23

Čustvenostni:

0 0,00 %

Možnosti/ verjetnosti: 0 0,00 %

Zadržek:

17 4,70 %

362

MEDMETI

4,75 %

255

Skupno št. nepolno.

besed 1431

Skupno št. polnopom. +

5365 nepolno. besed

Graf 1. Frekvenčna distribucija leksikalnih enot.


24

Graf 2. Zastopanost polnopomenskih besed.

Graf 3. Zastopanost nepolnopomenskih besed.


25

3.4.1.1 Polnopomenske/nepolnopomenske besede

Skupno število preučevanih polnopomenskih in nepolnopomenskih enot v

besedilih znaša 5365. V besedilih so polnopomenske besede bolje zastopane od

nepolnopomenskih, in sicer je razmerje 73,33 % : 26,67 %.

Graf 4. Zastopanost polnopomenskih in nepolnopomenskih besed.

Največji delež imajo samostalniki (16,37 %), pri tem je v besedilih zaradi težnje

poimenovati raje predmetnost kot individualna bitja več občnih imen (93,51 %).

Z njimi želijo avtorji besedilo specificirati, indicirati predmetnost, o kateri pišejo.

Nizanje samostalnikov je povezano z izmenjavo vlog kot del konverzacijske

strukture v neformalnem pogovoru. Tipična oblika za udejanjanje govornega

jezika je dialoška oblika. V besedilih poteka komunikacija dvosmerno, brez

časovnega zamika (Brizgalna brizga, Od hr'ma do hr'ma, Kdo trka?, S tabo grem

v gmajno, Sladoled, Hej mala, opala) ali pa gre za enosmerni dialog s

prejemnikom z nenavzočim oz. odsotnim sogovornikom /«kvazi dialog«/ (Na

seniku, Hop Marinka, Zavriskaj na ves glas!, Goveja župca, Toni je pa ribo ujel,

Ena ni nobena, Polkaholik, Rada bi, Naj se dviga, Rdeč ferrari, Zate na Triglav,


26

Lizika, Ferrari polka, Lepi Dasa). To jezikovno sporočilo je spodbuda za

reagiranje (pobudna replika), odgovor naslovnika pa je odzivna replika. (Bajt,

1994)

Vlogo opredeljuje vse, kar govorec reče, preden začne govoriti drugi govorec,

medtem ko je izmenjava najmanjša interakcijska enota, sestavljena iz minimalno

dveh vlog (dveh) različnih govorcev. V posameznih izmenjavah si vloge sledijo

na različne načine. Grafični prikaz slednjih na primerih:

1. Brizgalna brizga:

B → A → B → refren: A → B → A → B → 3 x refren: A

2. Od hr'ma do hr'ma:

A → B → refren → A → B → 3 x refren

3. Kdo trka?:

B → A → B → refren: A → B → A → B → 3 x refren: A

4. S tabo grem v gmajno:

A → 2 x refren: A → B → A → refren: A → B → A

5. Sladoled:

A → B → 2 x refren: A → B → A → 3 x refren: A

6. Hej mala, opala:

B → A → B → A → refren → A → B → A → B → 2 x refren

(Legenda: dekle = A, fant = B)

Besedila veliko govorijo o odnosih med moškim in žensko, so osebna in

namenjena medosebnemu povezovanju mnenj. Avtorji besedil pri tem uporabljajo

zaimke, ki zaznamujejo predvsem žive stvari in ki razkrivajo razmerje med

piscem besedila in poslušalcem. Zaimki se prav tako nanašajo na predmet/pojem,


27

ki je poslušalcu že znan, medtem ko samostalniki uvedejo za bralca nov,

nepoznan predmet.

Kohezija je povezanost besedila. Je način, kako so prvine na površini besedila

povezane med seboj. Ta sredstva so povezovalniki ali konektorji. Mednje

prištevamo tudi deiktične izraze (zaimki: osebni in kazalni, prislovi, členki). Po

Dresslerju so to sintaktična sredstva, ki zagotavljajo kompaktnost, povezanost oz.

gostoto besedila. (Unuk, tipkopis predavanj Slovenski knjižni jezik IV, str. 34)

V besedilih prevladujejo prvine prostega govorjenja (osebni, kazalni zaimki)

kot deiktično kazanje na predmetnost. Zaimki so pogosti tudi kot kontaktna

sredstva (ogovori). Primeri:

Rožca moja, dej odpri,

zakaj me mučiš, ko že stoji,

lojtra tam prislonjena,

ma kaj vse si obljubljala…

Ej, ljubca moja, nocoj pridem po te,

te ukradem mami in odpeljem te,

Nekam na lepše, na sok in sladoled,

oh kako bo lep ta svet…

Ma kje si spet potikal se vso noč,

čakala sem te dolgo upajoč.

Kje si vedno, ko te rab'm,

da te malo tam zagrab'm,

so ljubši tvoji ti prijatelji?

Zaimki imajo kataforični in anaforični pomen. Učinek katafore je pričakovanje

nečesa novega, gre za usmerjenost namena na naslovnika. To so jezikovna

sredstva z logično slovnično funkcijo. Kataforični odnosi temeljijo na besednem

redu (raba osebnih zaimkov itn.). Tak besedni red, ki usmerja pozornost na tisto,


28

kar bo sledilo, ima velikokrat v sebi elemente, ki kažejo na nekaj, kar je bilo v

besedilu pred tem, torej nazaj. Tako se stopnjuje povezanost med povedmi, torej s

povezovanjem naprej in nazaj.

Zaimki opravljajo sintagmatsko zamenjevanje oz. anaforično vlogo. Obseg

pomena anaforičnega zaimka in nanašalnice je popolnoma enak. Zaimek tako

opravlja dve vlogi naenkrat:

- zamenjuje nanašalnico, jo izraža;

- izraža sam sebe.

Zaimki izražajo anaforičnost, ki jo razumemo s sobesedilom, lahko pa

predstavljajo deiktične izraze, ki jih je mogoče razložiti zunajjezikovno. Podobno

funkcijo opravljajo tudi členki. (Unuk, tipkopis predavanj Slovenski knjižni jezik

IV, str. 36, 37, 38)

Velika je raba osebnih zaimkov. Več je samostalniških osebnih zaimkov (9,30

%), in sicer os. zaim. za 1. os. (44,87 %) in 2. os. ednine (34,32 %) – ti izražajo

govorečega oz. tvorca besedila (konverzacijsko besedilo) in ogovorjenega,

razkrivajo razmerje med njima, kakor tudi težnjo po vpletenosti, prisotnosti v

avtoreferenčnem besedilu (1. os.). Zastopanost sam. vprašalnih zaim. 10,85 %,

oziralnih zaim. 0,78 %, nedoločnih 6,98 %, nikalnih zaim. 22,48 % in celostnih

zaim. 36,43 %, prid. kaz. zaim. (27,59 %), cel. zaim. (24,52 %), poljubnostni

zaim. (1,92 %) in oz. zaim. (0,77 %). Omenjeni zaimki vprašujejo oz. se nanašajo

na predmetnost/pojavnost oz. situacijskost pojavnosti. V obravnavanih besedilih

izstopajo celostni zaimki, ki so pomensko nasprotje nikalnih zaimkov in izražajo

brezizjemno obsežnost določene vrste oseb ali stvari. Tak zaimek je vsakdo, za

stvar ga zamenjuje posamostaljeni zaimek vse. Za razlikovanje spola se uporablja

posamostaljeni vsak, vsaka, vsako.

Kvalifikacijska leksika

Pridevnike, prislove in števnike uvrščamo h kvalifikacijski leksiki, saj le-ti

natančneje določajo pojave objektivne danosti/pojavnosti oz. poimenujejo

lastnosti/značilnosti pojavov. (Sedevčič, 2009, str. 168)


29

V besedilih je zaradi izrazitejše težnje po specificiranju predmetnosti, o kateri se

sporoča, več pridevnikov (7,40 %), in sicer je višji delež kakovostnih

pridevnikov (63,48 %), po pogostnosti sledi svojilni pridevnik (22,92 %) in pa

vrstni pridevnik (13,60 %). Vprašalnica kateri, s katero sprašujemo po vrstnem

pridevniku – za razliko od kakšen – poudarja razlikovalnost, tj. prepoznati

posameznost, po kateri sprašujemo, med drugimi (podobnimi) posameznostmi.

V izbranih besedilih je največ glavnih števnikov (81,25 %) za kvantitativno

ovrednotenje stvari, sledijo vrstilni števniki (10 %) in pa množilni števniki (8,75

%).

V besedilih je največ prislovov načina (38,46 %), sledijo prislovi kraja (24,73

%), časa (21,15 %), mere (15,66 %). S temi jezikovnimi sredstvi se podajajo in

specificirajo okoliščine (prostor, čas, lastnosti itn.).

Procesualna leksika

Z vidika stila so turbofolk besedila dinamična, saj vsebujejo veliko procesualne

leksike, tj. glagolov (na ravni vseh besed je v besedilih razmerje samostalnik :

glagol = 26,42 % : 21,86 %), ki označujejo/izražajo poimenovane dinamične

lastnosti/značilnosti pojavnosti. Dinamičnost glagola razumemo kot dejanje,

dejavnost, kot »stanja«, procese – eksistirajo v prostoru in času. Dinamična

besedila ustvarjajo vtis govornosti in videz, da se nekaj dogaja (spreminja).

Tvorijo dinamični slog.

K procesualni leksiki sodijo glagoli z oslabljenim pomenom ali celo ničto stopnjo

dejanja (nepolnopomenski glagoli) in polnopomenski glagoli (ki jih razvrščamo

glede na začetno, trajajoče, nedokončano oz. nedovršeno, dokončano oz. dovršeno

dejanje). V besedilih je razmerje med polnopom. : nepolnopom. glag. = 55,01 % :

44,99 %.


30

Zaradi opisovanja so nepolnopomenski glagoli večinoma samo nosilci slovničnih

(gramatičnih) pomenov:

- glagolskega obstajanja/eksistence, stanja/danosti, ki se ne uporabljajo

samostojno (O, ne ne ljubček, tako pa to ne gre /…/; O, ne ne ljubček, to

pa sploh ni res /…/);

- fazni pomožni glagoli (pet se da začet /…/; hrepeneče čakam /…/);

- modalni glagoli, ki izražajo ki izražajo voljo, občutenje, tendence tvorca

povedi/izreka (so subjektivni glagoli) in s katerimi se eksplic itno izraža

realnost dejanja (Mogoče pa res tudi jaz si želim, zato želim izvedeti /…/;

rada bi /…/; kako si moje te srce želi /…/; rada bi rada s tabo /…/; in telo

zabave vroče si želi /…/; rada bi se le posladkala/…/; vse si te želijo /…/;

če hočeš ali ne /…/)

- in limitni glagoli, ki izražajo končno pripravno stanje pred stvarnim

(konkretnim) dejanjem (raje s puncami zažurat grem /…/).

V besedilih vsi polnopomenski glagoli izražajo dejanje (so tvorniki), stvari so

videne v gibanju. Več je nedovršnih glagolov (dov : nedov. = 42,77 % : 57,23 %).

Izraža se aktualnost dogajanja/stanja. Ta je enaka aktualnosti govorjenja. Vseh

aktivnih glagolskonaklonskih oblik v sedanjiku, ki učinkovito uvrstijo akterje v

samo središče pripovedi, je 85,17 %. Pogosta je raba velelnika (16,19 %), kar je

povezano z namenom sporočevalca, neposredno vplivati na ravnanje naslovnika.

Gre za obliko naslovnosti (pridi, greva v galop /…/; odloči se in hitro mi povej

/…/; zavriskaj na ves glas /…/; gremo, roke gor, roke gor, roke gor, gremo /…/;

glej, kako se smeje; zato prijatelj vzemi se, vzemi v svoje roke /…/; rožca moja,

dej odpri /…/; gremo zdaj, gremo vsi /…/; pridi k meni /…/; liži, liži, liži, liži

sladoled /…/; poglej me v oči /…/).. Sedanjik je aktualni čas govorjenja

(sporočanja), zato je v obravnavanih turbofolk besedilih le 8,16 % aktivnih

glagolskih oblik v pretekliku in 6,67 % v prihodnjiku.

Gramatična leksika

Predlog je nosilec slovničnih pomenov in strukture v besedilu, saj tvori mrežo

odnosov. Več je predlogov v besedilu, tem večja je usmerjenost na sobesedilo


31

(kontekst). S predlogi izražamo prostorska, časovna, vzročna in druga podredna

razmerja med besedami/besednimi zvezami. (Sedevčič, 2009, str. 171)

V besedilih največkrat nastopa predlog na, sledijo predlogi v, do, od, za, s, k, z, iz,

po itn.

Junktivni izrazi kot površinski namigi

V zapisanih besedilih se situacija in okoliščine, v katerih poteka sporazumevanje,

slabše izražajo kot v govorjenih, zato mora imeti pisni jezik bolj specializirane

tovrstne ustreznike. Zlasti so to navezovalna in povezovalna sredstva (npr.

vezniki, členki in zaimki).

Predpostavka o vsebinski povezanosti oz. tematski koherenci besedilnega sveta

temelji na povezovanju pojmov in razmerij med njimi v omrežje, ki je zbrano

okoli glavnih tem besedil. Pojme Beaugrande in Dressler definirata kot

razporeditev znanja, ki ga lahko z večjo ali manjšo enotnostjo in stalnostjo kadar

koli aktiviramo, tj. prikličemo v zavest. Razmerja so vezni členi oz. vezi med

pojmi, ki nastopajo skupaj. Vsebinska koherenca torej predstavlja vzajemen

dostop in vzajemno relevantnost pojmov in razmerij znotraj kakega besedila ali

njegovega dela. Jasno sredstvo za signaliziranje odnosov med dogodki in

situacijami, ki temeljijo na predpostavki o koherenci besedilnega sveta, so

junktivni izrazi oz. vezniki kot površinski namigi. (Sedevčič, 2009, str. 161,

162)

V obravnavanih besedilih avtorji uporabljajo več podrednih veznikov kot

prirednih (razmerje podredni vezniki : priredni vezniki = 55,75 % : 44,25 %). Pri

priredju govorimo o nizanju odnosov v linearno zaporedje, pri podredju je v

ospredju hierarhiziranje (vrednotenje).

Od prirednih veznikov, ki izražajo enakovredno razmerje med povedmi ali

njenimi deli oz. izražajo linearne (enodimenzionalne) odnose, je največ tistih, ki

signalizirajo aditivni odnos (povezovanje enot z enakim statusom), torej

konjuktivnih (58,19 %). Konjukcija je standardni primer junkcije, saj so dogodki


32

in situacije v besedilnem svetu kombinirani. Sledijo protivni vezniki, ki

povezujejo nezdružljive kombinacije dogodkov ali situacij v besedilnem svetu

(npr. vzrok in nepričakovan učinek), teh je 23,73 %.

Od podrednih veznikov, ki povezujejo enote, pri katerih je status ene odvisen od

statusa druge (hierarhičnost) in eksplicitno izražajo običajne koherenčne odnose

(vzročnost, časovnost itn.), sta najbolje zastopana veznika za predmetni odvisnik

(25,56 %) in časovni odvisnik (22,87 %).

Kvalifikacijska deiktika

Slednjo predstavljajo členki. Gre za jezikovna sredstva, s katerimi se z vidika

govorečega označuje in kaže odnose v sporazumevanju oz. se le-ti označujejo z

deiktičnimi zamenjavami, tj. s sredstvi, ki kažejo na konkretni odnos govorečega

do naslovnika, do predmeta ali odnosa samega. V besedilu ustvarjajo vtis

pristnega in govorjenega besedila, tudi če je zapisano. Imajo določeno

informativno vrednost, z njimi se vrednosti, ocenjuje, razlaga. Naslovniku

signalizirajo, kako naj nekaj razume, in kažejo odnose v stavčni strukturi, zato

lahko govorimo o členkovnih konektorjih. V ospredju torej ni toliko pomenska

funkcija (na koga/kaj se predmet govorjenja nanaša), ampak se s členki kva lificira

odnos govorečega do predmeta govorjenja, poudarek je na navezovalni, pozivni in

razodevalni funkciji. Členki so deiktična sredstva za stopnjevanje ekspresivnosti v

besedilu. (Unuk 2005) Členkov, s katerimi avtor posredno izrazi odnos do

upovedanega predmeta, je v besedilih 6,75 %. (Sedevčič, 2009, str. 162, 163)

V obravnavanih besedilih je največ inherentno modalnih členkov (33,70 %), s

katerimi avtor besedila izraža svoje razmerje do vsebine, izražene v pomenski

podstavi povedi, ali do naslovnika (vendar, pa, že, najbrž, pač, morda, naj),

sledijo členki zanikanja oz. negacije (24,86 %), ki izražajo odnos govorečega do

veljavnosti stavčne enote oz. samo nekaterih delov (ne, ni, nič, nimam), poudarni

oz. epistemično modalni členki (18,23 %), ki izražajo stopnjo ekspresivnosti,

razodevajo sporočevalca (tudi, še, šele, celo, le).


33

V besedilih nastopajo členki tudi kot zaznamovalci zgradbe diskurza, ki

izražajo ali navezovanje na prej povedano ali govorčev odno s do tega, kar je bilo

povedano (Še/ kataforična in anaforična vloga/ bolj živo, še bolj močno /…/, Ja, ti

bi kot zmeraj /…/, O ne ne ljubček, tako pa to ne gre /…/, O ne ne ljubček, to pa

sploh ni res /…/, Ni mi mar za vse ljubice /…/).

Medmeti

Medmeti, s katerimi neposredno izražamo svoje doživljanje stvarnosti oz.

navezujemo in ohranjamo stike z ljudmi, predstavljajo 4,75 % vseh preučevanih

polnopomenskih in nepolnopomenskih enot (Ej ljubca moja /…/; /…/ oh, kako bo

lep ta svet…; O ne ne ljubček, tako pa /…/; Hej, hej, hej, turbofolk, turbofolk…;

Bim bam bim bam bim bam bim bam bom; O ne ne ne…; Hej, hej, ooooooooo;

Oooooooooo; Uh, marička, kakšna riba…; O, marička, kakšna riba…; Laj laj laj

laaaaa; Ej sorry baby, imaš polkaholika /…/, Hej, mala opala /…/; Ua). So

ekspresivni.

3.4.2 Distribucija povedi in posameznih oblik povezav med propozicijami

Deleže za posamezna skladenjska razmerja (enostavčne povedi skupaj z

enodelnimi ne-/glagolskimi stavki, večstavčne povedi, priredja, podredja) sem

zaradi večje predstavne vrednosti odstotkovno ovrednotila.

Preglednica 2. Frekvenčna distribucija skladenjskih razmerij.

Število povedi v besedilu

Enostavčne 25 % 83*

Enodelni neglagolski stavek 52

Enodelni glagolski stavek

0

Večstavčne 75 %

Dvostavčne:

Tristavčne:

39 (15,66 %)

54 (21,69 %)

Štiristavčne: 77 (30,92 %)


34

Petstavčne: 35 (14,06 %)

Šeststavčne: 20 (8,03 %)

Sedemstavčne: 15 (6,03 %)

Osemstavčne: 7 (2,81 %)

Devetstavčne: 2 (0,80 %)

Skupno št.: 249 (100 %)

Oblike povezav med propozicijami

Vezalno prir.: 294 (56,87 %)

Stopnjevalno prir.: 1 (0,19 %)

Enakovredna Ločno prir.: 3 (0,58 %)

razmerja Protivno prir.: 58 (11,22 %)

67,40 % Pojasnjevalno prir.: 40 (7,74 %)

Vzročno prir.: 59 (11,41 %)

Sklepalno/posl. prir: 62 (11,99 %)

Skupno št.: 517 (100 %)

Os. odv.: 2 (0,80 %)

Predm. odv.: 114 (45,60 %)

Kr. odv.: 0 (0,00 %)

Čas. odv.: 43 (17,20 %)

Odvisna razmerja Nač. odv.: 24 (9,60 %)

(subordinacija) Vzr. odv.: 22 (8,80 %)

32,60 % Pril. odv.: 9 (3,60 %)

Pog. odv.: 22 (8,80 %)

Dop. odv.: 3 (1,20 %)

Prim. odv.: 0 (0,00 %)

Nam. odv.: 11 (4,40 %)

Skupno št. 250 (100 %)

*Vsota vključuje enodelne ne-/glagolske

stavke.

V izbranih dvajsetih turbofolk besedilih je več večstavčnih kot enostavčnih

povedi (enostavčne : večstavčne povedi = 25 % : 70 %). Znotraj te porazdelitve je

največ štiristavčnih (30,92 %) in tristavčnih povedi (21,69 %). Najdaljšo poved,

ki se dvakrat ponovi, najdemo v besedilu Goveja župca. Avtor z enostavno


35

linearno postopnostjo tvori devetstavčno poved, v kateri opisuje preplesano

sobotno noč, in sicer s prirednim nizanjem in nadaljnjim členjenjem teh na

odvisnike prve stopnje.

Za govorjena besedila, videz teh ustvarjajo tudi obravnavana turbofolk besedila

(gre za »prijateljsko pomenkovanje« med družbeno enakovrednima

sogovornikoma), so značilne kratke povedi (taki so tudi enodelni ne-/glagolski

stavki, npr. Hej!, Ua…, Uva…, Oooooooooo…) in zapleteno zložene večstavčne

povedne verige, zlasti priredne. Oboje prispeva k večji dinamičnosti besedil.

V obravnavanih besedilih prevladujejo priredja, značilnost opisnega

(deskriptivnega) tematskega razvoja besedil; razmerje priredja : podredja = 67,40

% : 32, 60 %. Najpogostejše priredno navezovanje med propozicijami je

konjukcija ali povezovanje enot z enakim statusom (56,87 %), sledita

sklepalno/posledično priredje (11,99 %) in vzročno priredje (11,41 %).

Odvisniki kažejo na hierarhično strukturiranost besedil. Površinska besedila, ki

odražajo ustrezno gostoto podrednosti, so značilnost pripovednega (narativnega)

tematskega razvoja besedil, v katerih obstajajo pojmovni odnosi za vzrok, razlog,

namen, omogočenje in časovno bližino (Beugrande idr., 1992). Največ je

predmetnih (45,60 %) in časovnih (17,20 %) odvisnikov. Predmetni odvisnik

opravlja funkcijo predmeta glavnega (nadrednega) stavka, medtem ko časovni

odvisnik izraža časovne okoliščine dejanja nadrednega stavka.

3.4.3 Dinamičnost (razgibanost) besedil

Pravila ubesedovanja so v turbofolk besedilih kot izrazito subjektivni

praktičnosporazumevalni zvrsti, ki daje vtis govornega besedila, manj stroga in

sledijo značilnostim govornega jezika, kar se ne izraža samo v rabi ekspresivne

leksike (sorry, baby, polkaholik, žurati, nekomu, noreti, everybody, style), ampak

je temu primerna tudi stopnja disperzije procesualne leksike, ki daje vtis

verbalnosti oz. govornosti, ter izbira skladenjskih vzorcev.


36

Ponovne ponovitve se uporabljajo predvsem, »kadar želimo poudariti ali okrepiti

svoje stališče ali izraziti presenečenje nad dogodki, za katere se zdi, da so v

nasprotju z našim stališčem« (Beaugrande idr. 1992), npr.: Zato ne delaj se, da me

ne poznaš in nikar ne sprašuj… Kdo trka na na na na na moja vrata, na na na na

na moja vrata, kdo le trka na moja vrata, ko moj ljubi že spi. Na na na na na moja

vrata, na na na na na moja vrata, kdo le trka na moja vrata, ko moj ljubi že spi -

Zato ne delaj se, da me ne poznaš in nikar ne sprašuj… Kdo trka na na na na na

moja vrata, na na na na na moja vrata, kdo le trka na moja vrata, ko moj ljubi že

spi. Na na na na na moja vrata, na na na na na moja vrata, kdo le trka na moja

vrata, ko moj ljubi že spi; daj povej mi no – dej povej mi – ma dej povej mi no –

dej povej mi no.

Zamolki (Dej dej dej dej…; Moj ljubi na uho mi šepeta…) in poudarjanje s

členki/razpoloženjskimi medmeti čustveno barvajo in stopnjujejo besedilo (npr.

Uh, marička, kakšna riba; O, marička, kakšna riba; skačejo gor po lo lo lojtri; laj

laj laj laaaaa; Toni je pa ribo ujel; kupi še konzervo; saj če le opazuješ).

Pogoste so elipse oz. izpusti, tj. (pogosto) anaforična kohezivna sredstva, ki z

»diskontinuiteto površinskega besedila prispevajo k zgoščevanju, učinkovitosti«

(Beaugrande idr. 1992), npr.: vem (da) te očarala bo; kako (ti) žariš; da mi (v

meni) vse prebudiš; (jaz) s tabo grem v gmajno; in (jaz) mam novo trajno; (ti mi)

obljubi; da (ti) kuštral me ne boš; nama (dvema) bo sijajno; (midva) v travco

bova legla; ker (ti) imaš novo trajno; v vetru (ti) plapola; kako boš (ti) zgledala;

(jaz) rada bi; saj (jaz) nič ne rečem; veš (ti); (moji) kodri mi divje gor in navzdol

skačejo; kako (ti) žariš.

Raba ogovornih sredstev, s katerimi se vzpostavlja ali samo preverja in spodbuja

govorni stik z naslovnikom, daje obravnavanim besedilom videz govornosti. Sem

sodi pogosto ogovarjanje sogovornika – personalna deiktika (Ej, ljubca moja,

nocoj pridem po te /…/; Hop Marinka, pridi, greva v galop /…/; Rožca moja, dej

odpri /…/ ). (Unuk, 2002/03)


37

V obravnavanih besedilih je največ anaforičnega navezovanja: /…/ te (zaim.)

ukradem mami /…/; tako (prisl.) pa to (zaim.) ne gre, meni (zaim.) že drugi /…/;

/…/ mi (zaim.) moj (zaim.) gasilec /…/; /…/ ti (zaim.) sploh ne veš /…/, kaj

(zaim.) zamujaš /…; /…/ premalo mi (zaim.) ponujaš; /…/ tizga ta (zaim.)

velizga /…/; katafor: /…/ opazujejo me (zaim.) /…/; /…/ razganja me (zaim.) /…/;

/…/ pravi mi (zaim.) /…/. Značilna je tudi raba kohezivnih sredstev (za-oblik) za

signaliziranje kataforično-anaforičnih odnosov: /…/ nocoj pridem po te (zaim.),

te (zaim.) ukradem mami in odpeljem te (zaim.); ej, ljubca moja (zaim.), ti (zaim.)

vedno sama boš /…/.

V obravnavanih besedilih je veliko procesualne leksike, tj. glagolov, ki

označujejo/izražajo dinamične lastnosti/značilnosti pojavnosti, tudi v dvogovorih:



nekam na lepše, na sok in sladoled,

oh, kako bo lep ta svet...

O, ne ne ljubček, tako pa to ne gre,

meni že drugi je prižgal srce,

mi moj gasilec že na pomoč hiti,

da požar v meni pogasi.

(Brizgalna brizga)






Ma veš, kako je, delal smo ves dan,

zvečer pa hitro v najbližji hram,

vse smo njive preorali,


38

sveže sadje smo obrali,

še žejo pogasimo in glasove uglasimo.

(Od hr'ma do hr'ma)

Veliko je tudi paralelnega nizanja skladenjskih struktur, tj. ponavljanja

površinskih skladenjskih struktur, zapolnjenih z isto vsebino, ki je v ponovitvi

variacija že povedanega, s katero se izognemo zmanjšanju informativnosti, ki

nastane pri ponovnih pojavitvah (Beaugrande idr. 1992), npr. Pa jo je zasrbelo,

njega zaskrbelo /…/ → oba stavka imata strukturo: osebni zaimek – glagol;

Še bolj živo, še bolj močno, še bolj noro…/…/ → vsi trije pastavki imajo strukturo:

členek – prislov – prislov;

Od hr'ma do hr'ma/…/; /…/ od špinje do špinje /…/ → oba dela stavka imata

strukturo: predlog – samostalnik;

Goveja župca, tekoča polka /…/; Ferrari polka - hitra polka /…/ → oba dela

stavka imata strukturo: pridevnik – samostalnik;

Mokre, gladke, spolzke, sladke, take ima /…/ /…/ → nizanje pridevnikov;

Ena je kelnarca, druga je kuharca /…/ → oba stavka imata strukturo: sam. zaim.

– pomožni glagol – samostalnik;

Le-ta ujame me, le-ta vname me /…/ → oba stavka imata strukturo: členek – kaz.

zaim. – glagol – sam. zaim.;

Ula-la, kozi koza /…/ → oba pastavka imata strukturo: medmet – medmet.

V obravnavanih besedilih zasledimo tudi rabo ustaljenih frazeologemov z

nestavčno strukturo – (srce kar nori; megliti razum nekomu; vse prebuditi

nekomu; vleči nekoga nekam močno; delati se, da nekoga ne poznaš; vleči

nekoga; parati nekomu srce; rojiti nekomu nekaj po glavi; srce si želi nekoga;

vžgati nekoga s pogledom; vreči nekoga iz tira; vtepsti si nekaj v glavo; shujšati

do kosti; početi z nekom tralala; dobiti nekoga v kremplje; poviti nekoga v

pampers itn.).


39

Frazeologemi so ekspresivna jezikovna znamenja za upovedovanje razmerja do

povedanega in imajo, v primerjavi z drugimi besedilnimi ekspres ivnimi sredstvi,

kot sta metafora ali metonimija, še neko posebnost: po svojem nastanku namreč

izražajo subjektivno razmerje, ki je rezultat kolektivnega doživljanja pojavnosti,

medtem ko je razmerje pri ustvarjalni metafori ali metonimiji individualno

subjektivno. Različno je torej učinkovanje na sprejemnika oz. bralca, katerega

interpretacija, doživljanje, sprejemanje se v primeru frazeološkega kazalca

razmerja na ravni kolektivne zavesti brez distance poistoveti z avtorjevim (»zleze

mu pod kožo«). (Sedevčič, 2009, str. 170)

3.4.4 Tematska koherenca

3.4.4.1 Postopki razvijanja teme

V obravnavanih besedilih prevladuje deskriptivni tematski razvoj, pri katerem

mora biti sporočevalec pozoren na lastnosti obravnavane predmetnosti in na

okoliščine. To so: zunanje, notranje značilnosti, kraj, čas, način, vzrok in

posledice dogajanja. Opisovanje je sporočanje o lastnostih stvarnosti. Prav tako

lahko opisujemo objektivno ali subjektivno. V objektivnem opisovanju ponavadi

navajamo dejstva. Sporočevalec navadno naj ne bi izražal osebnega mnenja,

zanimajo ga le zunanje in notranje značilnosti opisovanega. Skladenjska sestava

takšnega besedila je preprosta, povedi so večstavčne, priredja ali preprosti

odvisniki, najpogosteje se pojavljata predmetni in časovni odvisnik, glagoli so

splošni. Veliko je pridevniških besed, zlasti se pojavlja kakovostni pridevnik

(63,48 %), vse to v splošnem sedanjiku. V obravnavanih besedilih prevladuje

orisovanje (oz. subjektivno opisovanje), ki je razpoloženjsko (čustveno

zaznamovano). Ta slogovni postopek uporabljamo tudi v zasebnih pismih in

pogovorih. Zaradi subjektivnih elementov sporočevalec pri orisu ni tako stvarno

natančen kot pri opisovanju, kar se vidi pri uporabi prenesenega pomena in

figurativnih izrazov. Poleg subjektivnega op isovanja zasledimo še fragmente

razlaganja. (Slogovni postopki v besedilu, 2004) Poleg subjektivnega opisovanja

zasledimo še fragmente razlaganja.


40

3.4.4.2 Pragmatična in ilokucijska vloga besedil

Besedila izražajo namene, ki jih tvorec želi doseči pri nas lovniku. Pod namensko

zgradbo besedila razumemo funkcijo oz. vlogo besedila. Vsako besedilo ima

namen, ki ga določi njegov avtor, izražen je zakrito ali nezakrito. Naslovnik na

podlagi pragmatičnih izkušenj, pridobljenih v življenju in s sporazumevanjem,

prepozna avtorjev namen ob branju besedila, saj avtor z uporabo jezikovnih in

stilnih sredstev kaže svoj odnos do upovedovanega predmeta, do naslovnika, ki

mu je besedilo namenjeno, ter z uporabo določenih jezikovnih sredstev

neposredno razkriva tudi samega sebe. (Sedevčič, 2009, str. 172)

Turbofolk besedila so čustvenostna besedila, saj sporočevalec želi, da bi naslovnik

lahko doživljal stvarnost in sebe, kot ju doživlja on sam. Obravnavana besedila

opravljajo naslednje najpogostejše komunikativno-pragmatične funkcije:

- vplivanjsko (pozivno/apelativno), ki je dominantna, njen namen je

vplivati na mišljenje in priklicati verbalne/neverbalne reakcije bralca oz.

pridobiti bralčevo naklonjenost, strinjanje. Sporočevalec želi z besedilom

vplivati na naslovnika, na njegovo ravnanje, mnenje, vednost,

razpoloženje (čustva);

- poetično (estetsko), ki izhaja iz oblike in pomena jezikovnih znakov:

veliko je metafor, ki so ekspresivna besedilna sredstva za izražanje

individualnega subjektivnega razmerja do upovedanega, poosebitev (ena

sama (ljubica) v srcu (živi), afektivnih in emotivnih obarvanih jezikovnih

znakov (ljubca, ljubček, baby, frizurca), frazeologemov (v gori najti svoj

mir), rabe kohezivnih sredstev (za-oblik) za signaliziranje kataforičnih in

anaforičnih odnosov, ponovitev (refrenov), zamolkov, poudarjanj s

členki/razpoloženjskimi medmeti (hej, hej);

- razodevalno (ekspresivno), saj je prisotno močno razodevanje

sporočevalca, ki izraža lasten odnos do ubesediljenega;

- kontaktno oz. govornostikovno, saj sporočevalec uporablja sredstva, s

katerimi vzpostavlja, preverja govorni stik z naslovnikom ali ga ogovarja

(Ej, ljubca moja /…/, Rožca moja, dej odpri /…/).


41

Pragmatična funkcija se razvije iz ilokucijske strukture besedila – prejemnik brez

težav razbere iz ilokucijske strukture besedila avtorjev pragmatični namen.

Pragmatična interpretacija besedila, tj. identifikacija besedila s stališča njegove

pragmatične funkcije, izhaja iz obravnave konkretnega besedila kot sleda

ilokucijskih dejanj. Vsebina ilokucijskega dejanja je v dvojem, in sicer v tem, kaj

tvorec sporočanja dela in kaj je tvorčev cilj. Tako sobesedilo kaže kot zaporedje

ilokucijskih dejanj, vezanih na osnovna govorna dejanja. Ilokucijska komponenta

govornega dejanja je intenca (namen) govornega dejanja. To pomeni, da tvorec

vselej hoče doseči cilj: kakšno naj bo anticipirano obnašanje prejemnika. Pri tem

je pomembna dogovornost (konvencijskost) govornega dejanja, ki omogoča

prejemniku, da je sposoben »ilokucijsko odgovoriti« tvorcu, tj. kako naj si

interpretira neko konkretno izjavo (npr. kot prikazovanje, obljubljanje,

pozivanje…). (Sedevčič, 2009, str. 173)

Turbofolk besedila pripadajo naslednjim ilokucijskim tipom besedil:

apelativnem (pozivnem) tipu, katerega namen je priklicati

verbalne/neverbalne reakcije naslovnika glede na informacije o njegovem

notranjem svetu;

fatičnem (povezovalnem) tipu, katerega vloga izhaja iz navezovanja,

združevanja, gotovosti, prekinjenosti in preverjanja komunikacijskega

kontakta;

informacijskem (prikazovalnem/predstavitvenem) tipu.

3.4.4.3 Tematska razvejanost

Glavno temo v besedilu razvrščajo, utemeljujejo in pojasnjujejo delne teme, ki

pomenijo razvijanje misli v besedilu. Razodevanje avtorjev se najbolj odraža v

izboru posameznih tem na višjem hierarhičnem nivoju, ki kaže na avtorjevo

zakrito vrednotenje ubesediljenega predmeta ter vplivanje na vrednostni,

vrednotenjski in predstavni svet naslovnika (vplivanjska funkcija). (Sedevčič,

2009, str. 174)


42

Sheme 2–21 prikazujejo hierarhično členitev tem v obravnavanih besedilih od

najbolj pomembne, t. i. globalne oz. makropropozicije (tj. glavne teme) k delnim

temam nižjega nivoja (delne teme 1. stopnje, 2. stopnje itn.).

Besedila kažejo podobno horizontalno razvejanost, največ je členjenja na prvi

stopnji, pri čemer gre za postopnost s tekočo temo (PTT), saj se delne teme

navezujejo na isto izhodišče oz. nadrejeno temo. Gre za izmenjavo vlog in

veriženje.

Shema 1. Tipična oz. tipizirana shema turbofolk besedil.

1. nivo

2. nivo

(Legenda: To = glavna tema, T1, T2, T3, T4 = delne teme prve stopnje,

P1, P2, P3, P4, P5, P6, P7, P8, P9 = propozicije)

Hierarhična strukturiranost tem v obravnavanih besedilih

1. Brizgalna brizga

Glavna tema:

P1 Dvorjenje.

Delne teme prve stopnje:

P2 Zavrnitev.

P5, P10, P11, P12 Izbranec.

Delne teme druge stopnje:

P3, P8 Karanje.

P6 Kazen za izbirčnost (tematika Povodnega moža).

T1 (P2, P3) T2 (P6, P7) T3 (P4, P5) T4 (P8, P9)

To (P1)


43

Delne teme tretje stopnje:

P4, P9 Zavrnitev.

P7 Nestrinjanje.

Shema 2. Prikaz hierarhične strukturiranosti tem v besedilu Brizgalna brizga.

P1

2. Na seniku

Glavna tema:

P3, P6, P7, P8, P9, P10 Ljubljenje.


P2 Tradicija.


P2, P5 Izpolnjenost.

P4 Zvestoba

Shema 3. Prikaz hierarhične strukturiranosti tem v besedilu Na seniku.

P1

P2 P5, P10, P11, P12

P7

P6

P3, P6, P7, P8, P9, P10

P1

P2, P5 P4

P3, P8

P4, P9


44

3. Hop Marinka

Glavna tema:

P3, P6, P7, P8 Snubljenje.


P1, P2, P4, P5 (Samo)predstavitev dekleta:

- lepota

- mladost

- razigranost

- neizkušenost.

Shema 4. Prikaz hierarhične strukturiranosti tem v besedilu Hop Marinka.

4. Od hr'ma do hr'ma

Glavna tema:

P4, P8, P9, P10 Popivanje.


P1, P5 Pričakovanje.

P2, P6 Zanikanje.


P3, P7 Izgovarjanje.

P3, P6, P7, P8

P1, P2, P4, P5


45

Shema 5. Prikaz hierarhične strukturiranosti tem v besedilu Od hr'ma do hr'ma.

5. Zavriskaj na ves glas

Glavna tema:

P1 Sreča.


P2, P4, P5 Pozivanje

P3 Govorice.

Shema 6. Prikaz hierarhične strukturiranosti tem v besedilu Zavriskaj na ves glas.

P4, P8, P9, P10

P2, P6 P1 P5

P3 P7

P1

P2, P4, P5 P3


46

6. Goveja župca

Glavna tema:

P1, P4, P7, P8, P9 Veselje.


P2 Zapeljevanje.

P5 Plesanje.


P3, P6 Poželenje.

Shema 7. Prikaz hierarhične strukturiranosti tem v besedilu Goveja župca.

7. Toni je pa ribo ujel

Glavna tema:

P1, P3, P5, P6, P7 Donhuanstvo.


P2 Ribičeva sreča.

P4 Pozivanje.

P1, P4, P7, P8, P9

P5 P2

P3, P6


47

Shema 8. Prikaz hierarhične strukturiranosti tem v besedilu Toni je pa ribo ujel.

8. Kdo trka?

Glavna tema:

P4, P5, P9, P10, P11, P12 Dvorjenje.


P1 Pozivanje.

P3, P8 Zanikanje poznanstva.

P6 Nagovarjanje dekleta.


P2 Prelom obljube.

P7 Dovoljenje.

Shema 9. Prikaz hierarhične strukturiranosti tem v besedilu Kdo trka?

P1, P3, P5, P6, P7

P4 P2

P4, P5, P9, P10, P11, P12

P1 P3, P8 P6

P2

2

P7


48

9. Ena ni nobena

Glavna tema:

P3, P6, P8, P9, P10 Donhuanstvo.


P1, P4 Nabor deklet.

P2, P5 Izguba spomina.

P7 Neprevzemanje odgovornosti.

Shema 10. Prikaz hierarhične strukturiranosti tem v besedilu Ena ni nobena.

10. Polkaholik

Glavna tema:

P1, P4, P9 Zabavnež.


P2, P3, P7, P8 Zabavništvo.

P5, P6, P10, P11 Harmonika.

Shema 11. Prikaz hierarhične strukturiranosti tem v besedilu Polkaholik.

P3, P6, P8, P9, P10

P7 P2, P5 P1, P4

P1, P4, P9

P5, P6, P10, P11 P2, P3, P7, P8


49

11. Rada bi

Glavna tema:

P1, P8 Hrepenenje.


P2, P7, P9 Spogledljivost.

P3, P4, P5, P6, P10, P11, P12, P13, P14, P15, P16 Želja.

Shema 12. Prikaz hierarhične strukturiranosti tem v besedilu Rada bi.

12. S tabo grem v gmajno

Glavna tema:

P1, P2, P6, P7 Poželjivost.


P3, P4, P8, P10 Pozivanje.


P5, P9, P11 Odzivanje.

P1, P8

P2, P7, P9 P3, P4, P5, P6, P10, P11, P12, P13, P14, P15, P16


50

Shema 13. Prikaz hierarhične strukturiranosti tem v besedilu S tabo grem v

gmajno.

13. Naj se dviga

Glavna tema:

P2, P3, P5, P6, P7, P8, P9 Pozivanje na ples.


P1, P4 Strastno hrepenenje.

Shema 14. Prikaz hierarhične strukturiranosti tem v besedilu Naj se dviga.

14. Sladoled

Glavna tema:

P3, P8 Poželjivost.


P1 Sončenje.

P4, P5 , P9, P10, P11 Pozivanje.

P1, P2, P6, P7

P10 P3, P4

P5

P8

P9 P11

P2, P3, P5, P6, P7, P8, P9

P1, P4


51

P6 Osvajanje.


P2 Spogledovanje.

P7 Zavrnitev.

P12 Želja.

Shema 15. Prikaz hierarhične strukturiranosti tem v besedilu Sladoled.

15. Rdeč ferrari

Glavna tema:

P1, P2, P5, P6 Zavrnitev.


P3, P7, P9 Obljubljanje.


P4, P8, P10 Zavračanje.

P3, P8

P1

P2

P4, P5, P9, P10, P11 P6

P7 P12


52

Shema 16. Prikaz hierarhične strukturiranosti tem v besedilu Rdeč ferrari.

16. Zate na Triglav

Glavna tema:

P3, P4, P6, P7, P8 Predanost.


P1 Izbor.


P2, P5 Hotenje.

Shema 17. Prikaz hierarhične strukturiranosti tem v besedilu Zate na Triglav.

P1, P2, P5, P6

P3

P4

P9

P10

P7

P8

P3, P4, P6, P7, P8

P1

P2, P5


53

17. Lizika

Glavna tema:

P3, P7 Naivnost.


P1 Dopustovanje.

P2 Zaljubljenost.

P4, P8, P9, P10 Obljuba.


P5 Zaljubljenost.


P6 Razočaranje.

Shema 18. Prikaz hierarhične strukturiranosti tem v besedilu Lizika.

P3, P7

P1

P5

P4, P8, P9, P10

P6

P2


54

18. Ferrari polka

Glavna tema:

P7, P8, P9, P14, P15, P16, P23, P24, P25, P26, P27, P28 Igranje – plesanje.


P1, P2, P3, P4, P5, P6, P10, P11, P12, P13, P17, P18, P19, P20, P21 P22, P29,

P30 Navijaško spodbujanje.

Shema 19. Prikaz hierarhične strukturiranosti tem v besedilu Ferrari polka.

19. Hej mala, opala

Glavna tema:

P5, P6, P12, P13, P14 Pozivanje na ples.


P1, P3, P6, P8, P10, P15 Pozivanje.


P2, P4, P9, P11 Odzivanje.

P1, P2, P3, P4, P5, P6, P10, P11, P12, P13, P17, P18, P19,

P20, P21 P22, P29, P30

P7, P8, P9, P14, P15, P16, P23, P24, P25, P26, P27, P28


55

Shema 20. Prikaz hierarhične strukturiranosti tem v besedilu Hej mala, opala.

20. Lepi Dasa

Glavna tema:

P2, P4, P6, P7, P8 Uspešnost igranja polke.


P1 Predstavitev.

P3 Donhuanstvo.

P5 Poreklo.

Shema 21. Prikaz hierarhične strukturiranosti tem v besedilu Lepi Dasa.

P5, P6, P12, P13, P14

P4

P3 P1

P2

P7, P8, P15

P9

P10

P11

P2, P4, P6, P7, P8

P1 P3 P5


56

3.4.4.4 Izbor tem

Tematsko gledano so turbofolk besedila razpoloženjska in ljubezenska. Pri

načinu podajanja teme zasledimo prvine epske pesmi, ki ubesedujejo zunanji svet

(o dogodkih, osebah, krajih).

V izbranih besedilih je izbor tematike preprost.

Preglednica 3. Tematika turbofolk besedil.

Besedilo Temat ika

Brizgalna brizga dvorjenje

Na seniku ljubljenje

Hop Marinka snubljenje

Od hr'ma do hr'ma popivanje

Zavriskaj na ves glas! sreča

Goveja župca veselje

Toni je pa ribo ujel donhuanstvo

Kdo trka? dvorjenje

Ena ni nobena donhuanstvo

Polkaholik zabavnež

Rada bi hrepenenje

S tabo grem v gmajno poželjivost

Naj se dviga pozivanje na ples

Sladoled poželjivost

Rdeč ferarri zavrnitev

Zate na Triglav predanost

Lizika naivnost

Ferrari polka igranje – plesanje

Hej mala, opala pozivanje na ples

Lepi Dasa uspešnost igranja polke

Tema nam pomeni največjo skrčitev vsebine besedila. V preučevanih turbofolk

besedilih je podana že v samem naslovu (kot v šolskih spisih), bralec oz.

prejemnik sporočila pa jo mora znati razbrati. Teme so vsakdanje, naslovniku

znane, prisotno je močno razodevanje sporočevalca. Gre za lasten odnos do

ubesediljenega. Pomeni, da gre za subjektivno obarvana besedila. Poleg tega se


57

vpleta naslovnika, kar izraža težnjo po neposrednem odzivanju in pa

enakovrednost družbenega položaja sporočevalca in naslovnika.

3.4.5 Zunanja zgradba besedila

V zapisanih besedilih se uporabljajo prvine pisnega prenosnika (kitice, verzi,

refreni, naslovi).

Turbofolk besedila ohranjajo tridelno členitev (uvod oz. nagovor, jedro in

zaključek, ki vsebuje refren). Sporočevalci jih oblikovno členijo na kitice, pri

čemer vsebinsko-tematska povezanost ni prekinjena. Mehki prehodi (pomenskost

ni prekinjena) služijo predvsem večji preglednosti ter lažji razumljivosti. S tem je

tudi v zunanji zgradbi besedila razvidna vplivanjska funkcija.

Preučevana besedila so sestavljena iz 2–5 kitic ter zmeraj zaokrožena z refrenom.

Refren je ponavljanje verzov ali kitic, ponavadi izraža glavno misel. Primeri

refrenov v obravnavanih besedilih:

Izbrala si bom fanta "tizga ta velizga",

saj brizgalna ta njegova res najlepše brizga,

izbrala si bom fanta "tizga ta velizga"

tudi meni je lepo, ko tako zavriska.

(Brizgalna brizga)

Ljubiva se na seniku,

vse do jutra ne zatisneva oči,

pridem, ko na starem zvoniku,

ura bo odbila točno polnoči.

(Na seniku)




in če slučajno kdaj ti bo hudo, pa zavriskaj na ves glas.


58

(Zavriskaj na ves glas!)

Goveja župca, tekoča polka,

naj vsi vedo, da je pri nas veselje doma,

za vesele ljudi, brez odvečnih skrbi,

naj stari radio polko zaigra.

(Goveja župca)

V obravnavanih besedilih najdemo veliko primerov parafraziranja (parafraza je

obnova kakšnega znanega, navadno klasičnega besedila v verzih ali prozi, pri

katerem se mora njegov izvorni smisel ohraniti, povedan pa je z drugimi

besedami) in aluzij (namig ali aluzija /latinsko alludere – v šali pripomniti/ je raba

besede, ki spominja na nekaj drugega, bodisi zaradi besedne igre, opisovanja ali

tudi poosebljenja). Avtor z leksikalnimi sredstvi (klišeji, ki delujejo kot aluzija)

vpliva na naslovnika tako, da temo prepozna za parafraziranjem.

Primeri parafraziranja:

tekoča polka = goveja župca; stare preverjene zvijače = zapeljevanje

Gremo zdaj, gremo vsi,

harmonika se že smeji, zabavništvo

brije norce na hojladri,

a vse v bajti že nori.

Vedno kadar srečam te,

se mi prijazno nasmejiš, spogledljivost

me pogledaš sramežljivo

in že dalje odhitiš.

RDEČ FERRARI PRAVIŠ, DA V GARAŽI ČAKA ME,

ČE BOM TVOJA, TI NA SVETU DAL MI BOŠ VSE, obljubljanje

HIŠO, DVA BAZENA IN V BANKI DOLARJE,

A NA VSE TO POŽVIŽGAM SE.


59

Primeri aluzij:

Ena je kelnarca, druga je kuharca,

tretja bi vse noči, hej, da bi vidu ti njene oči. namigovanje na spolnost

Ena se vsa preda, druga pa le igra,

tretja le vleče me in para mi srce.

Hej mala, opala,

bi si z mano upala? namigovanje na spolnost

Upala, bi upala,

pa te mamca ne pozna.


zakaj me mučiš, ko že stoji, namigovanje na spolnost


ma kaj vse si obljubljala...

Turbofolk besedila so prepredena z ustaljenimi frazemi (sonce boža telo (ekspr.),

macho (žarg.), njegov pogled jo je oplazil (ekspr.), vroča lepotička (ekspr.),

prebrati nekaj z očmi (ekspr.), razbijati srce (ekspr.), zbrati pogum (ekspr.),

poskusiti srečo (ekspr.), dekletov pogled ga je vžgal (ekspr.), dekle ga je prevzelo

(ekspr.), punce kar norijo (ekspr.), vse dati za nekoga (ekspr.), nervirati (knjiž.

pog.), vreči iz tira (ekspr.), nekaj si vtepsti v glavo (ekspr.), štrudelj (nižje pog.),

blond (knjiž. pog.), shujšati do kosti (ekspr.)) iz vsakodnevnega življenja, a črpajo

tudi iz umetniške lirike, pri vsem tem pa je prisotna improvizacija.

Preučevana besedila so pravzaprav govorjena oz. peta besedila. Pogost je

dvogovor. V dialogu se pogosto uporabljajo naslednja jezikovna sredstva:

vprašalni zaimki (kaj zamujaš; zakaj me mučiš; ma kaj vse si obljubljala)

ogovarjanje (Ej ljubca moja, nocoj pridem po te /…/)

kazalni zaimki (to pa sploh ni res; oh, kako bo lep ta svet; saj že ta smrči

doma)


60

poudarjalna raba osebnih zaimkov (Ti sploh ne veš, kaj zamujaš /…/; nocoj

pridem po te, te ukradem mami in odpeljem te /…/; premalo mi ponujaš…)

modalni izrazi (želim izvedeti; rada bi, tralala; le mene on resnično rad

ima; mogoče pa res tudi jaz si želim)

medmeti (ej; o, ne ne; oh, kako bo lep ta svet; ula-la, kozi koza)

stavčnofonetične posebnosti (hitrost govora, register, vzkličnost itn.)

Vse to so tipična sredstva govornih (pogovornih) besedil.

3.4.6 Klišejskost turbofolk besedil

Pri obravnavanih turbofolk besedilih obstaja tipična tematska struktura, ki se

odraža tudi z zunanjo zgradbo. Besedila so klišejska (kliše je ustaljena ali

pogosto ponavljajoča se oblika česa; obrazec).

Preglednica 4. Kitična shematiziranost.

Brizgalna brizga

Kit ica 1

Kit ica 2

Refren

Kit ica 3

Kit ica 4

3 x refren

Na seniku

Kit ica 1

Kit ica 2

Refren

Kit ica 3

Kit ica 4

4 x refren

Hop Marinka

Kit ica 1

Kit ica 2

Refren

Kit ica 3

Kit ica 4

3 x refren

Od hr'ma do hr'ma

Kit ica 1

Kit ica 2

Refren

Kit ica 3

Kit ica 4

3 x refren

Zavriskaj na ves glas

Kit ica 1

Refren

Kit ica 2

2 x refren

Goveja župca

Refren

Kit ica 1

Kit ica 2

Refren

Kit ica 3

Kit ica 4

3 x refren

Toni je pa ribo ujel

Refren

Kit ica 1

Refren

Kit ica 2

3 x refren

Kdo trka?

Kit ica 1

Kit ica 2

Kit ica 3

Refren

Kit ica 4

Kit ica 5

4 x refren


61

Ena ni nobena

Kit ica 1

Kit ica 2

Refren

Kit ica 3

Kit ica 4

3 x refren

Polkaholik

Kit ica 1

Kit ica 2

Kit ica 3

Refren

Kit ica 4

Kit ica 5

Refren

Rada bi

Kit ica 1

Refren

Kit ica 2

Kit ica 3

x refren

S tabo grem v gmajno

Kit ica 1

2 x refren

Kit ica 2

Kit ica 3

Refren

Kit ica 4

Kit ica 5

Naj se dviga

Kit ica 1

Refren

Kit ica 2

2 x refren

Sladoled

Kit ica 1

Kit ica 2

2x refren

Kit ica 3

Kit ica 4

3 x refren

Rdeč ferrari

Kit ica 1

Kit ica 2

Refren

Kit ica 3

Kit ica 4

2 x refren

Zate na Triglav

Kitica 1

Kitica 2

Refren

Kitica 3

Kitica 4

3 x refren

Lizika

Kit ica 1

Kit ica 2

Refren

Kit ica 3

Kit ica 4

2 x refren

Ferrari polka

2 x refren

Kit ica 1

2 x refren

Kit ica 2

4 x refren

Hej mala, opala

Kit ica 1

Kit ica 2

Refren

Kit ica 3

Kit ica 4

2 x refren

Lepi Dasa

Kit ica 1

Refren

Kit ica 2

Refren

Kit ica 3

2 x refren

Vzorci teh besedil so namerno zelo preprosti, da si jih poslušalec zelo hitro

zapomni. V bistvu se ponavlja le nekaj besed, refren in ta besedila postanejo hitro

prepoznavna.


62

Primeri ponovnih pojavitev (rekurenc): Zato ne delaj se, da me ne poznaš in

nikar ne sprašuj… Kdo trka na na na na na moja vrata, na na na na na moja

vrata, kdo le trka na moja vrata, ko moj ljubi že spi. Na na na na na moja vrata,

na na na na na moja vrata, kdo le trka na moja vrata, ko moj ljubi že spi – Zato ne

delaj se, da me ne poznaš in nikar ne sprašuj… Kdo trka na na na na na moja

vrata, na na na na na moja vrata, kdo le trka na moja vrata, ko moj ljubi že spi.

Na na na na na moja vrata, na na na na na moja vrata, kdo le trka na moja vrata,

ko moj ljubi že spi; Zavriskaj na ves glas, naj odmeva vse do neba, naj zavida ti

vsa vas, nategni meh, pa hitro usta v smeh… Zavriskaj na ves glas, takrat ko ti

najlepše je in če slučajno kdaj ti bo hudo, pa zavriskaj na ves glas – Zavriskaj na

ves glas, naj odmeva vse do neba, naj zavida ti vsa vas, nategni meh, pa hitro usta

v smeh… Zavriskaj na ves glas, takrat ko ti najlepše je in če slučajno kdaj ti bo

hudo, pa zavriskaj na ves glas; S tabo grem v gmajno in mam novo trajno, ljubi,

daj obljubi, kuštral me ne boš. S tabo grem gmajno, nama bo sijajno, v travco

bova legla, nasred dišečih rož – S tabo grem v gmajno in mam novo trajno, ljubi,

daj obljubi, kuštral me ne boš. S tabo grem gmajno, nama bo sijajno, v travco

bova legla, nasred dišečih rož; S tabo grem v gmajno, ker maš novo trajno, super

ti pristaja, v vetru plapola. S tabo grem v gmajno, nama bo sijajno, ti bo čist

vseeno, kako boš zgledala – S tabo grem v gmajno, ker maš novo trajno, super ti

pristaja, v vetru plapola. S tabo grem v gmajno, nama bo sijajno, ti bo čist vseeno,

kako boš zgledala.

Primeri variacij ponovnih pojavitev: pustiti – spustiti, doma – domov, delati –

delo, po vasi – vas, kuštrati – skuštran.

Klišejskost besedil se dosega tudi z zvočnimi figurami. To so v pesniškem jeziku

tiste figure, pri katerih je učinek izraza že v samem zvoku besede. Prav zaradi tega

neposrednega in takoj zaznavnega učinka se te figure najpogosteje uporabljajo

predvsem v pesništvu in v pregovorih, pa tudi v govorništvu in včasih v

pripovedništvu. Glavne oblike so: polni stik (rima), samoglasniški stik (asonanca),

soglasniški stik (aliteracija) in sličnoglasje (onomatopoija). (Kmecl, 1996, str. 84–

86)

http://sl.wikipedia.org/wiki/Pesni%C5%A1ki_jezik

http://sl.wikipedia.org/wiki/Pesni%C5%A1ki_jezik

http://sl.wikipedia.org/wiki/Zvok

http://sl.wikipedia.org/wiki/Beseda

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pregovor&action=edit&redlink=1


63

Primeri rim:

zaporedna – aabb

Ej, ljubca moja, nocoj pridem po te, a

te ukradem mami in odpeljem te, a

nekam na lepše, na sok in sladoled, b

oh, kako bo lep ta svet… b

(Brizgalna brizga)

prestopna – abab

Od hr'ma do hr'ma naporna je pot, a

so težke stopinje, od špinje so špinje, b

od hr'ma do hr'ma naporna je pot, a

so težke stopinje, od špinje so špinje. b

(Od hr'ma do hr'ma)

pretrgana – abcc

Spoznala sta se na gasilski veselici, a

dama iz Ljubljane, on zdrav kmečki fant, b

ni padala na stare, preverjene zvijače, c

a pogled ji padal je na napete hlače. c


64

(Goveja župca)

Primeri samoglasniških stikov/asonanc (Kdo trka na na na na na moja vrata, na

na na na na moja vrata /…/; Liži, liži, liži, liži sladoled /…/).

Primeri soglasniških stikov/aliteracij (Gremo, roke gor, roke gor, roke gor,

gremo…; Turbofolk, turbofolk, turbofolk, turbofolk…).

Primeri podobnoglasij/onomatopoija (Ma glej, prihajam že tik tak domov /…/;

Hop Marinka, dej dej dej dej…; Laj laj laj laaaaa; Bim bam bim bam bim bam

bim bam bom; Hej, hej, oooooooooo…; Oooooooooo; Ua…; Rada bi, tralala, s

tabo se poljubljala in domov, hopsasa /…/; Ula-la, kozi koza /…/)

Z ustaljenimi frazemi, ponovitvami, glasovnimi figurami se pri turbofolk

besedilih ustvarja poseben ritem. Ritem (starogrško ritmós – tok) v glasbi

pojmujemo kot urejeno zaporedje tonskih trajanj. Toni in sozvočja si sledijo v

določenih časovnih razmakih – v ritmu, ki ima pomembno vlogo pri obliki

glasbenega stavka.

Verzifikacija je pogosto podrejena t. i. metrični shemi, tj. pravilnemu, vnaprej

predvidenemu izmenjevanju glasnih in tišjih, poudarjenih in nepoudarjenih,

dolgih in kratkih tonov-zlogov: metru ali meri. (Kmecl, 1996, str. 62)

Turbofolk je mešanica elektronskih ritmov in narodnih pesmi. Med najbolj tipične

značilnosti turbofolka sodijo: vibrato na koncu fraz, orientalski glasbeni vplivi, ki

so še dodatno potencirani, spremljajoči inštrument je harmonika.

http://sl.wikipedia.org/wiki/Stara_gr%C5%A1%C4%8Dina

http://sl.wikipedia.org/wiki/Glasba

http://sl.wikipedia.org/wiki/Ton

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Sozvo%C4%8Dje&action=edit&redlink=1

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Glasbeni_stavek&action=edit&redlink=1


65

3.4.7 Primerjava besedil Brizgalna brizga in Voda

Kot protiutež obravnavanih besedil bom vzela še primer pop-rokovskega besedila

skupine Dan D »Voda« in ga primerjala s turbofolk besedilom Brizgalna brizga

skupine Atomik harmonik.

A. Mikrostruktura besedila

Obe besedili sta prepredeni z ekspresivnim besedjem, v besedilu Brizgalna

brizga najdemo še primere pokrajinsko pogovornega jezika (skupina Atomik

harmonik prihaja z gorenjskega predela).

Preglednica 5. Primeri ekspresivnega besedja v besedilih Voda in Brizgalna

brizga.

Voda Brizgalna brizga

piti bolečino (ekspr.) ljubca (ekspr.)

videti svet skozi dno (ekspr.) ukrasti nekoga (ekspr.)

skrita lepota v nekomu (ekspr.) ljubček (ekspr.),

biti vse navidezno laž (ekspr.) prižgati nekomu srce (ekspr.)

sijaj in beda (ekspr.) pogasiti požar v nekomu (ekspr.)

drek (nizko), zlato (ekspr.) tizga ta velizga (pokrajinsko pog.)

v žepih ni to, kar ima nekdo (ekspr.) grom in strela sta drugi dom (knjiž. pog.),

pripadati nekomu le-to, kar na srečo zaigra

(ekspr.)

mašina (pokrajinsko pog.)

prepustiti se nošenju vode (ekspr.)

biti odkrit (ekspr.)

streljati ravno v oči (ekspr.)

poljubiti roko bližnjega (ek spr.)

ustaviti film (ekspr.)

Število polnopomenskih: 78 in nepolnopomenskih enot: 56 v besedilu Voda.

Število polnopomenskih: 185 in nepolnopomenskih enot: 55 v besedilu Brizgalna

brizga. V obeh besedilih so polnopomenske besede bolje zastopane od

nepolnopomenskih. Pri pop-rokovskemu besedilu je razmerje nepolnopomenske :

polnopomenske besede 41,79 % : 58,21 %, pri turbofolk besedilu pa 22,92 % :

77,08 %.


66

Največji delež pri obeh besedilih imajo samostalniki, Voda: 26,12 %, Brizgalna

brizga: 25,83%, pri čemer najdemo v obeh besedilih zaradi težnje, poimenovati

raje predmetnost kot individualna bitja, le občna imena (100 %).

Pri obeh besedilih je velika je raba osebnih zaimkov. Več je samostalniških

zaimkov (Voda: 10,45 %, Brizgalna brizga: 11,25 %).

V besedilu Voda ne zasledimo nobenega pridevnika, pri Brizgalni brizga

prevladujejo kakovostni pridevniki (57, 89 %), sledijo mu svojilni pridevniki

(42,10 %). V primerjanih besedilih ne najdemo nobenega števnika. V besedilu

Voda najdemo le štiri primere prislova (čas., nač., kr.), v Brizgalni brizga

prevladujejo prislovi načina (60 %).

V besedilu Voda je razmerje med polnopom. : nepolnopom. glag. = 93,94 % :

6,06 %, v besedilu Brizgalna brizga pa: 67,92 % : 32,08 %. V obeh besedilih vsi

polnopomenski glagoli izražajo dejanje (so tvorniki), stvari videni v gibanju.

V besedilu Voda je več nedovršnih glagolov (nedov. : dov. = 51,61 % : 48,39 %),

v besedilu Brizgalna brizga pa je več dovršnih glagolov (nedov. : dov. = 63,89 %

: 36,11 %). V Vodi je vseh aktivnih glagolskonaklonskih oblik v sedanjiku, ki

učinkovito uvrstijo akterje v samo središče pripovedi, je 51,61 %, v Brizgalni

brizga pa 66,67 %. V besedilu Voda je pogosta raba velelnika (41,94 %), kar je

povezano z namenom sporočevalca, neposredno vplivati na naslovnost.

V obeh besedilih najdemo od prirednih veznikov le konjuktivne, od podrednih

so v Vodi najbolje zastopani predmetni in oziralni odvisnik, v Brizgalni brizga pa

vzročni in časovni odvisnik.

V Vodi je največ pozivnih in poudarnih členkov, v Brizgalni brizga pa

modalnih, nikalnih, potrjevalnih in poudarnih.

Medmeti, s katerimi neposredno izražamo svoje doživljanje stvarnosti oz.

navezujemo in ohranjamo stike z ljudmi, predstavljajo 22,39 % vseh preučevanih

polnopomenskih in nepolnopomenskih enot v besedilu Voda in le 2,08 % v

besedilu Brizgalna brizga.


67

Skladenjskopomenski odnosi med besedami in stavki (kohezija)

Eksplicitno navezovanje

Preglednica 6. Referenčna identiteta v besedilih Voda in Brizgalna brizga.

Voda Brizgalna brizga

Antonimi drek – zlato, sijaj – beda prižgat – pogasiti, poskrbeti –

zanemarjati

Ponovna pojavitev

(rekurenca):

In pusti naj te nosi voda, aha para,

para, para, pararararararara, aha

– In pusti naj te nosi voda, aha

para, para, para, pararararararara,

aha;

pusti – pusti;

reci ljubiti še znam – ljubiti še znam

Izbrala si bom fanta, »tizga ta

velizga« – izbrala si bom fanta,

»tizga ta velizga«;

saj brizgalna ta njegova res

najlepše brizga – saj brizgalna

ta njegova res najlepše brizga;

tudi meni je lepo, ko tako

zavriska – tudi meni je lepo, ko

tako zavriska;

odpeljem – odpelje

Delna ponovna

pojavitev

ljubiti – poljubiti brizgalna – brizgati

Paralelno nizanje

skladenjskih

struktur:

Sijaj in beda, drek zlato

V žepih ni to kar imaš

Pripada ti le to

Kar na srečo zaigraš...

Povej vsem da si odkrit

Streljaj ravno v oči

Poljubi roko bližnjega

O, ne ne l jubček, tako pa to ne

gre, meni že drugi je prižgal

srce, mi moj gasilec že na

pomoč hiti,



68

Elipsa (mi) bolečino pijemo, v žepih ni to

kar (ti) imaš, kar (ti) na srečo

zaigraš, (ti) zaigraj, in (ti) pusti naj

te nosi voda, (ti) povej vsem, da si

odkrit, (ti) streljaj ravno v oči, (ti)

poljubi roko bližnjega, da (ti) bi

videl če (ti) še znaš, tam kjer (ti) si

ustavil film, (ti) spomni se zdaj, ko

(ti) si sam, (ti) reci (jaz) ljubiti še

znam, (jaz), ljubiti še znam, (ti)

pusti…

(odpeljem te) nekam na lepše,

(odpeljem te) na sok in sladoled

Zamolk

(aposiopeza)

Pusti…

/…/ oh kako bo lep ta svet…;

/…/ premalo mi ponujaš…

Ogovori: In pusti /…/; Povej vsem, da si

odkrit, streljaj ravno v oči,

poljubi roko bližnjega /…/

Ej, ljubca moja /…/; O, ne ne

ljubček /…/; Ti sploh ne veš /…/

B. Makrostruktura besedila

Tema v besedilu (tematska koherenca)

Besedilo Voda sestoji iz 28 propozicij. V omenjenem besedilu je v ospredju

deskriptivni tematski razvoj. Besedilo daje na več mestih vtis argumentativnega

slogovnega postopka. Argumenti so predstavljeni kot dejstva, v resnici so

subjektivni argumenti, ki sicer podpirajo razlaganje. Glavna tema besedila je

očiščenje sodobnega človeka (P9–P10, P11–P12, P21–P22, P23–P24, P25–P26,

P27, P28). Prišli smo na družbeno dno, vse, kar je ostalo še lepega, je skrito

globoko v nas, vse zunanje je zlagano. V drugem delu besedila prvoosebni

pripovedovalec razlaga, da so prave vrline za očiščenje sodobnega človeka:

odkritost (P13), direktnost (P14), spoštovanje (P15–P16), spomini (P17–P19),

ljubezen (P20).


69

Hierarhična strukturiranost tem pri besedilu Voda

Glavna tema:

P9–P10, P11–P12, P21–P22, P23P–24, P25–P26, P27, P28 Očiščenje sodobnega

človeka.


Sodobni človek:

P1 Poln bolečine.

P2 Dosegel družbeno dno.

P3 Skriva lepoto le še v sebi.

P4 Poln laži.

P5 Poln nasprotij.

P6–P8 Pomembna je le lastnina.

Rešitev:

P13 Odkritost.

P14 Direktnost.

P15–P16 Spoštovanje.

P17–19 Lepi spomini.

P20 Ljubezen.

Shema 22. Prikaz hierarhične strukturiranosti tem v besedilu Voda.

P9–P10, P11–P12, P21–P22, P23–P24, P25–P26, P27, P28

P1, P2, P3, P4, P5, P6–P8 P13, P14, P15–P16, P17–P19, P20


70

Besedilo Brizgalna brizga je zgrajeno iz 12 propozicij. V besedilu prevladuje

deskriptivni tematski razvoj (orisovanje). Podajajo se splošne in konkretne

značilnosti ter lastnosti pojavov, tj. delnih tem.

Glavna tema besedila (P1) je preprosta, dvorjenje. Podana je kakor opis

dogodka v prihodnosti. Fant bo po dekle bo prišel nocoj, jo ukradel mami in jo

odpeljal nekam na lepše. P1 opisuje njegov prihod na njen dom tako, da odgovarja

na k-vprašanja (dopolnjevalna vprašanja).

Hierarhična strukturiranost tem pri besedilu Brizgalna brizga

Glavna tema:

P1 Dvorjenje.


P2 Zavrnitev.

P5, P10, P11, P12 Izbranec.


P3, P8 Karanje.

P6 Kazen za izbirčnost (tematika Povodnega moža).


P4, P9 Zavrnitev.

P7 Nestrinjanje.

Shema 23. Prikaz hierarhične strukturiranosti tem v besedilu Brizgalna brizga.

P1

P1

P2 P5, P10, P11, P12

P7

P6 P3, P8

P4, P9


71

Komunikativno-pragmatične funkcije (vloge) besedila

.

Pri obeh primerjanih besedilih je dominantna vplivanjska vloga, sledi estetska

funkcija. Besedilo Voda je sestavljeno iz 2 kitic in zaokroženo z refrenom,

Brizgalna brizga pa iz 4 in zaokrožena z refrenom.

Pri obeh primerjanih besedilih, kot izrazito subjektivnih besedilih, je močno

prisotna ekspresivna (razodevalna, izrazna) funkcija, saj je sporočevalec pri

obravnavi predmeta subjektivno naravnan oz. angažiran, izrazi svoj odnos do

upovedanega in z rabo določenih stilnih sredstev razkriva sodobnega človeka. S

kontaktno funkcijo pa sporočevalec preverja stik z naslovnikom ali ga ogovarja.


72

3.5 SKLEP

V diplomskem delu sem obravnavala omejen vzorec 20 izvirnih turbofolk

neumetnostih besedil. Besedila, ki sem jih izbrala za empirični del naloge, so

subjektivne narave in predstavljajo kar najbolj pristen in reprezentativen korpus

turbofolk besedil. Kot protiutež teh besedil sem vzela še primer pop-rokovskega

besedila skupine Dan D »Voda«, ki ima netipično tematsko strukturo, je

oblikovno in sporočilno zahtevnejše, nima izrazite narečne oz. pokrajinske

obarvanosti, je vsebinsko zahtevnejše. Besedila sem preučevala in med seboj

primerjala na nivoju mikro- in makrostrukture, pri čemer me je zanimala

distribucija leksikalnih in skladenjskih enot. Skupno število preučevanih

polnopomenskih in nepolnopomenskih enot znaša 5365.

Pri lastnem empiričnem preučevanju sem se oprla na dosedanje jezikovne izsledke

o žanru turbofolk, ki pa so skromni. Med kulturologi, sociologi, muzikologi, v

medijih, predvsem pa med jezikoslovci, je namreč za proučevanje te zvrsti glasbe

kljub njeni priljubljenosti malo zanimanja. Pri analizi besedil sem si pomagala

tudi z raziskavo Franke Koren, Turbofolk. Stičišče med lokalnim in globalnim, z

raziskavo Ane Eterović, Folklorizem za novo rabo: ljudska, narodno-zabavna,

turbofolk, časopisnimi članki, prebiranjem člankov in turbofolk objav na

medmrežju in Wikipedio.

Rezultati empiričnega preučevanja besedil so pokazali, da so v obravnavanih

turbofolk besedilih polnopomenske besede bolje zastopane od nepolnopomenskih,

in sicer je razmerje 73,33 % : 26,67 %. Največji delež imajo samostalniki (16,37

%), pri čemer je v besedilih zaradi težnje, poimenovati raje predmetnost kot

individualna bitja, več občnih imen (93,51 %). Z njimi želijo avtorji besedilo

specificirati, indicirati predmetnost, o kateri pišejo. Nizanje samostalnikov je

povezano z izmenjavo vlog kot del konverzacijske strukture v neformalnem

pogovoru. Tipična oblika za udejanjanje govornega jezika je dialoška oblika. V

besedilih poteka komunikacija dvosmerno, brez časovnega zamika (Brizgalna

brizga, Od hr'ma do hr'ma, Kdo trka?, S tabo grem v gmajno, Sladoled, Hej mala,

opala) ali pa gre za enosmerni dialog s prejemnikom z nenavzočim oz. odsotnim


73

sogovornikom /«kvazi dialog«/ (Na seniku, Hop Marinka, Zavriskaj na ves glas!,

Goveja župca, Toni je pa ribo ujel, Ena ni nobena, Polkaholik, Rada bi, Naj se

dviga, Rdeč ferrari, Zate na Triglav, Lizika, Ferrari polka, Lepi Dasa).

Pri turbofolk besedilih obstaja tipična tematska struktura, ki se odraža tudi z

zunanjo zgradbo. Tematsko gledano so turbofolk besedila razpoloženjska in

ljubezenska. Pri načinu podajanja teme zasledimo prvine epske pesmi, ki

ubesedujejo zunanji svet (o dogodkih, osebah, krajih). V izbranih besedilih je

izbor tematike preprost (dvorjenje, ljubljenje, snubljenje, popivanje, sreča, veselje,

donhuanstvo, pozivanje na ples, poželjivost, zavrnitev, predanost ipd.). Teme so

vsakdanje, naslovniku znane, prisotno je močno razodevanje sporočevalca. Gre za

lasten odnos do ubesediljenega. Pomeni, da gre za subjektivno obarvana besedila.

Poleg tega se vpleta naslovnika, kar izraža težnjo po neposrednem odzivanju in pa

enakovrednost družbenega položaja sporočevalca in naslovnika. Besedila kažejo

podobno horizontalno razvejanost, največ je členjenja na prvi stopnji, pri čemer

gre za postopnost s tekočo temo (PTT), saj se delne teme navezujejo na isto

izhodišče oz. nadrejeno temo. Gre za izmenjavo vlog in veriženje.

V izbranih besedilih se uporabljajo prvine pisnega prenosnika (kitice, verzi,

refreni, naslovi). Turbofolk besedila ohranjajo tridelno členitev (uvod oz.

nagovor, jedro in zaključek, ki vsebuje refren). Sporočevalci jih oblikovno členijo

na kitice, pri čemer vsebinsko-tematska povezanost ni prekinjena. Mehki prehodi

(pomenskost ni prekinjena) služijo predvsem večji preglednosti ter lažji

razumljivosti. S tem je tudi v zunanji zgradbi besedila razvidna vplivanjska

funkcija. Preučevana besedila so sestavljena iz 2–5 kitic ter zmeraj zaokrožena z

refrenom. Refren je ponavljanje verzov ali kitic, ponavadi izraža glavno misel.

Besedila so klišejska (tj. kot ustaljena ali pogosto ponavljajoča se oblika;

obrazec). Vzorci teh besedil so namerno zelo preprosti, da si jih poslušalec zelo

hitro zapomni. Pravzaprav se ponavlja le nekaj besed, refren in ta besedila

postanejo hitro prepoznavna.


74

Turbofolk besedila sodijo med neumetnostna besedila (govorijo o vsakdanjem

svetu, imajo praktični namen), in sicer jih uvrščamo med

praktičnosporazumevalna besedila, saj so namenjena najširšemu krogu

prebivalcev, sporočevalec in naslovnik pa sta v družbeno enakovrednem razmerju.

To zvrst jezika uporabljamo za preprosta govorjena in pisana sporočila.

Skladenjska sestava takšnega besedila je preprosta, povedi so sicer večstavčne,

nezapletene, priredja ali preprosti odvisniki, najpogosteje se pojavljata predmetni

in časovni odvisnik, glagoli so splošni. Veliko je pridevniških besed, zlasti se

pojavlja kakovostni pridevnik (63,48 %). Vse je predvsem v splošnem sedanjiku.

Vzorci teh besedil so tradicionalni, ustaljeni, pogosto se ponavljajoči, zelo

preprosti in si jih človek hitro zapomni. Zanje obstajajo preproste formule. Pri

tovrstni glasbi gre torej za nezahtevno glasbeno formo in dojemljivost najširši

javnosti.

V obravnavanih besedilih prevladuje orisovanje (oz. subjektivno opisovanje), ki je

razpoloženjsko (čustveno zaznamovano). Ta slogovni postopek uporabljamo tudi

v zasebnih pismih in pogovorih. Zaradi subjektivnih elementov sporočevalec pri

orisu ni tako stvarno natančen kot pri opisovanju, kar se vidi pri uporabi

prenesenega pomena in figurativnih izrazov. Poleg subjektivnega opisovanja

zasledimo še fragmente razlaganja. V obravnavanih besedilih prevladujejo

priredja, značilnost opisnega (deskriptivnega) tematskega razvoja besedil;

razmerje priredja : podredja = 67,40 % : 32, 60 %. Najpogostejše priredno

navezovanje med propozicijami je konjukcija ali povezovanje enot z enakim

statusom (56,87 %), sledita sklepalno/posledično priredje (11,99 %) in vzročno

priredje (11,41 %).

Z vidika stila so turbofolk besedila dinamična, saj vsebujejo veliko procesualne

leksike, tj. glagolov, ki se ponavljajo (na ravni vseh besed je v besedilih razmerje

samostalnik : glagol = 26,42 % : 21,86 %), ki označujejo/izražajo poimenovane

dinamične lastnosti/značilnosti pojavnosti. Dinamičnost glagola razumemo kot

dejanje in dejavnost kot »stanja«, ki so procesi – eksistirajo v prostoru in času.

Dinamična besedila ustvarjajo vtis govornosti in videz, da se nekaj dogaja

(spreminja). Tvorijo dinamični slog.


75

V besedilih vsi polnopomenski glagoli izražajo dejanje (so tvorniki), stvari so

videne v gibanju. Več je nedovršnih glagolov (dov : nedov. = 42,77 % : 57,23 %).

Vseh aktivnih glagolskonaklonskih oblik v sedanjiku, ki učinkovito uvrstijo

akterje v samo središče pripovedi, je 85,17 %. Pogosta je raba velelnika (16,19

%), kar je povezano z namenom sporočevalca, neposredno vplivati na naslovnost.

Značilnost obravnavanih turbofolk besedil je tudi, da so izrazito zvrstno

zaznamovana, napisana v splošno rabljenem knjižnem jeziku, vendar imajo precej

prvin pokrajinskega pogovornega jezika (npr. tizga ta velizga (pokrajinsko pog.),

grom in strela sta drugi dom (knjiž. pog.), mašina (pokrajinsko pog.), ma (nar.,

zahodno), od hr'ma do hr'ma (nar., zahodno), od špinje do špinje (nar., zahodno),

te rab'm (pokr. pog.), tam zagrab'm (pokr. pog.), delal smo (knjiž. pog.), hram

(nar. zahodno), pogasiti žejo (knjiž. pog.), uglasiti glasove (knjiž. pog.), ne želeti

sedeti doma (knjiž. pog.), oveneti kakor roža (knjiž. pog.), ga iti zažurati (žarg.),

prihajati že tik tak domov (žarg.), biti tvoj (knjiž. pog.), preklati se napol od dela

(pokr. pog.), štrudelj (nižje pog.), blond (knjiž. pog.), b'lo žal (pokr. pog.), vid'la

nov'ga (pokr. pog.), hitra kot hudir (knjiž. pog.), špilati (nižje pog.), ne biti pr'mir'

(pokr. pog.), lip'ca (knjiž. pog.), probati (nižje pog.) itd.). Teksti so izrazito

subjektivno naravnani, saj pogosto reflektirajo osebne izkušnje, mnenja,

življenjske nazore ter osebno razmerje tekstopisca do ubesediljenega ali do

naslovnika.

K ustvarjanju vtisa govornosti pripomore raba kvalifikacijske deiktike (členkov

zanikanja, poudarnih in modalnih členkov), s katero sporočevalec implicitno

kvalificira odnos do upovedanega predmeta, personalne deiktike za navezovanje,

spodbujanje in preverjanje govornega stika z naslovnikom.

Raba ogovornih sredstev, s katerimi se vzpostavlja ali samo preverja in spodbuja

govorni stik z naslovnikom, daje obravnavanim besedilom videz govornosti. Sem

sodi pogosto ogovarjanje sogovornika – personalna deiktika (Ej, ljubca moja,

nocoj pridem po te /…/; Hop Marinka, pridi, greva v galop /…/; Rožca moja, dej

odpri /…/ ).


76

V obravnavanih besedilih je največ inherentno modalnih členkov (33,70 %), s

katerimi avtor besedila izraža svoje razmerje do vsebine, izražene v pomenski

podstavi povedi, ali do naslovnika (vendar, pa, že, najbrž, pač, morda, naj),

sledijo členki zanikanja oz. negacije (24,86 %), ki izražajo odnos govorečega do

veljavnosti stavčne enote oz. samo nekaterih delov (ne, ni, nič, nimam), poudarni

oz. epistemično modalni členki (18,23 %), ki izražajo stopnjo ekspresivnosti,

razodevajo sporočevalca (tudi, še, šele, celo, le).

Empirična verifikacija je pokazala, da so rezultati mikro- in makroanalize besedil

ustrezajo rezultatom iz teoretičnih izhodišč.


77

VIRI IN LITERATURA

VIR

20 izvirnih turbofolk besedil in izvirnik skladbe Voda. (Priloga, str. 82–115)

LITERATURA

Sedevčič, M. (2009). Ali ženske pišejo drugače kot moški? Diplomsko delo,

Maribor, Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta.

Koren, F. (2007). Turbofolk. Stičišče med lokalnim in globalnim. Diplomsko delo,

Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede.

Eterović, A. (2008). Folklorizem za novo rabo: ljudska, narodno-zabavna,

turbofolk. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene

vede.

Unuk, D. (2002/03). Slovenski knjižni jezik IV. Sporazumevanje s sporočanjem,

besediloslovje, stilistika in retorika. Zapiski. Maribor: Pedagoška fakulteta.

Unuk, D. (2005). Členki in deiktika. Tipkopis. Opatija: Hrvatski filološki skup.

Unuk, D. (1997). Osnove sociolingvistike. Maribor: Pedagoška fakulteta.

Fiske, J. (2004). Uvod v komunikacijske študije. Ljubljana, Fakulteta za družbene

vede.

Slovar slovenskega knjižnega jezika (2000). Ljubljana: DZS.

Slovenski pravopis (2001). Ljubljana: Založba ZRC SAZU.


78

Toporišič, J. (1992). Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva

založba.

Toporišič, J. (1982). Nova slovenska skladnja. Ljubljana: DZS.

Toporišič, J. (2008). Stilnost in zvrstnost. Ljubljana: ZRC SAZU.

Toporišič, J. (2000). Slovenska slovnica. Četrta, prenovljena in razširjena izdaja.

Maribor: Založba Obzorja.

Kmecl, M. (1996). Mala literarna teorija. Ljubljana: M & N.

Hudej, S. (1995). Šolske ure besediloslovja. Temeljni pojmi besediloslovja in

jezikovne (lingvistične) analize besedila. Ljubljana, Zavod Republike Slovenije za

šolstvo.

Erjavec, K. in Volčič, Z. (1999). Odraščanje z mediji. Rezultati raziskave »Mladi

in mediji«. Ljubljana: Zveza prijateljev mladine Slovenije.

Ceklin, I. in Levstik N. (1197). Kaj znam za maturo? Slovenski jezik pregledno in

nazorno. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

Križaj-Ortar, M., Bešter, M. in Kržišnik, E. (1994). Pouk slovenščine malo

drugače. Trzin: Založba Different.

Kunst-Gnamuš, O. (1994). Teorija sporazumevanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut,

center za diskurzivne študije.

Juvan, M. (2000). Intertekstualnost. Ljubljana: DZS.

Nežmah, B. (1997). Kletvice in psovke. Ljubljana: Nova revija.


79

Slogovni postopki. (2004). Pridobljeno 30. 01. 2013, iz: http://slo.slohost.net/cgi-

bin/stran.pl?id=5&izris=izpisiNovico&st_pod=3&jezik=slo&templ=1

Diplomske naloge

Felicijan, L. (2005). Jezikovna stikovna sredstva. Diplomsko delo, Maribor:

Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta.

Mesarić, A. (2005). SMS-besedilnost. Diplomsko delo, Maribor: Univerza v

Mariboru, Pedagoška fakulteta.

Kosi, M. (2005). Okoliščine časa in prostora v romanu Draga Jančarja Severni

sij. Diplomsko delo, Maribor: Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta.

Kosi, S. (2004). Dinamika dogajanja v pripovedovanju na primeru romana Petra

Božiča Očeta Vincenca smrt. Diplomsko delo, Ljutomer: Univerza v Mariboru,

Pedagoška fakulteta.

Pavlak, M. (2005). Uporaba vidnih nebesednih sredstev pri sporočanju.

Diplomsko delo, Ravne na Koroškem: Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta.

Žnuderl, A. (2005). Dinamika časopisnih naslovov. Diplomsko delo, Maribor:


Tršinar, M. (2004). Členki in njihova vloga v besedilu. Diplomsko delo, Celje:


Časopisni članki

Krečič, J. (18. 05. 2005). Turbofolk in pinkizacija kulture. Delo, 47, str. 35.

http://slo.slohost.net/cgi-bin/stran.pl?id=5&izris=izpisiNovico&st_pod=3&jezik=slo&templ=1

http://slo.slohost.net/cgi-bin/stran.pl?id=5&izris=izpisiNovico&st_pod=3&jezik=slo&templ=1


80

Rižnar, N. (14. 05. 2005). Produciranje narodnjaštva, zabave in kiča. Večer.

Rižnar, N. (14. 05. 2005). Deset let študija kulturologije. Večer.

Štrajher, M. (18. 05. 2005). Turbofolk pri nas. Dnevnik, 47, str. 15.

Štamcar, M. in Mićić, A. (24.12.2001). Estrada. Ferrariji, angeli in čevapčiči.

Mladina.

Kereži, U. (24. 03. 2007). Sex, drugs & turbofolk. Večer, str. 40-41.

Škerl, U. (14. 05. 2005). Turbofolk. Švicarji poslušajo slovenskega. Delo.

Članki, dostopni na spletu

Turbo-folk. (2008). Pridobljeno 02. 08. 2008, iz

http://en.wikipedia.org/wiki/Turbo-folk

Drugi spletni viri

So besedila popevk res vedno slabša? (2008). Pridobljeno 06. 08. 2008, iz

http://24.ur.com/videoteka/

Kulturologija Cultural Studies. (2010). Pridobljeno 21. 09. 2010, iz

http://www2.arnes.si/~kulturologija/kulturologija_10let_mediji.htm

Atomik Harmonik – uradna spletna stran. (2008). Pridobljeno 11. 08. 2008, iz

http://www.atomikharmonik.com/

Turbo angels – uradna spletna stran. (2008). Pridobljeno 11. 08. 2008, iz

http://www.turboangels.si/

http://en.wikipedia.org/wiki/Turbo-folk

http://24.ur.com/videoteka/

http://www.google.si/url?sa=t&source=web&cd=9&ved=0CEAQFjAI&url=http%3A%2F%2Fwww2.arnes.si%2F%7Ekulturologija%2Fkulturologija_10let_mediji.htm&rct=j&q=umetnostna%20besedial%3A%20turbofolk&ei=Ja-ZTIr4J4uSswaF2OWrDA&usg=AFQjCNEBxgOoqNMHOy_kL-WifczCWDBjxA&sig2=bOKj4YhondZ70e488NfZ-g&cad=rja

http://www2.arnes.si/~kulturologija/kulturologija_10let_mediji.htm






81

SKATER – Uradna spletna stran. (2008). Pridobljeno 12. 08. 2008, iz

http://www.skutermusic.com/index.php/Biografija-vse-o-skupini-Skater

Besedila.NajPortal.com – Svet besedil. (2008). Pridobljeno 11. 08. 2008, iz

http://besedila.najportal.com/besedilo.php?besediloid=345

Besedilo pesmi Lepi Dasa (Lepi Dasa). (2008). Pridobljeno 11. 08. 2008, iz

http://www.lyrko.com/lyrics/lepi_dasa

Dan D – uradna spletna stran. (2008). Pridobljeno 12. 08. 2008, iz

http://www.dan-d.net/

Čuki. (2008). Pridobljeno 11. 08. 2008, iz http://www.cuki.si/

Besedilo pesmi Hej Mala Opala (Werner in Brigita). (2008). Pridobljeno 11. 08.

2008, iz http://www.lyrko.com/lyrics/hej_mala_opala

http://www.skutermusic.com/index.php/Biografija-vse-o-skupini-Skater




http://www.dan-d.net/

http://www.cuki.si/

http://www.lyrko.com/lyrics/hej_mala_opala


82

PRILOGE

Besedila pesmi

BRIZGALNA BRIZGA

(D. Kaurič/ D. Kaurič/ A. Čadež)



nekam na lepše, na sok in sladoled,

oh, kako bo lep ta svet...

O, ne ne ljubček, tako pa to ne gre,

meni že drugi je prižgal srce,

mi moj gasilec že na pomoč hiti,


Ti sploh ne veš, kaj zamujaš…

Zaman se trudiš, premalo mi ponujaš...



izbrala si bom fanta "tizga ta velizga",

tudi meni je lepo, ko tako zavriska...

Ej, ljubca moja, ti vedno sama boš,

saj noč in dan kliče ga dolžnost,

grom in strela njegov sta drugi dom,

tebe zanemarjal bo...

O, ne ne ljubček, to pa sploh ni res,

vsako soboto odpelje me na ples,

mašina rdeča v soncu se blešči,

on za varnost poskrbi.


83

Ti sploh ne veš, kaj zamujaš…

Zaman se trudiš, premalo mi ponujaš ...



izbrala si bom fanta "tizga ta velizga"

tudi meni je lepo, ko tako zavriska ...(3 x)

(Pridobljeno iz uradne spletne strani omenjene skupine

http://www.atomikharmonik.com/albumi/album_brizgaj_1.html, dne 11. 08.

2008)

NA SENIKU

(D. Kaurič/D. Kaurič/A. Čadež)

Hej, hej, hej, turbofolk, turbofolk...

Jaz sem mlad, navihan pastir,

v gori najdem svoj mir,

prebuja me odmev s planin,

sem pravi slovenski sin.

A najlepše je, ko vrnem se,

v dolino k svoji deklici,

ona tam zvesto čaka me,

adijo gore, prijatelji.





Bim bam bim bam bim bam bim bam bom.

http://www.atomikharmonik.com/albumi/album_brizgaj_1.html


84

Ni mi mar za vse ljubice,

ki name se lepijo,

ena sama v srcu živi,

sanjam le njene oči.

In najlepše je, ko vrnem se,

v dolino k njej, svoji deklici,

ona tam zvesto čaka me,

adijo gore, prijatelji.





(3x)

Turbofolk, turbofolk, turbofolk, turbofolk…




ura bo odbila točno polnoči. (2 x)

Bim bam bim bam bim bam bim bam bom. (2 x)

(Pridobljeno iz uradne spletne strani omenjene skupine,


2008)



85

HOP MARINKA


Še bolj živo, še bolj močno, še bolj noro…

Dej dej dej dej...

Še bolj živo, še bolj močno, še bolj noro,

še bolj na poskok,

še bolj živo, še bolj močno, še bolj noro…

Dej dej dej dej….

Še bolj močno, še bolj noro,

še bolj na poskok.

Jaz sem ena taka luštna sladka stvar,

kot čokolada, kot božji dar,

ko fantje lačni opazujejo me,

od veselja razganja me.

Mama pa pravi, da sem premlada,

da še ne znam imeti rada,

pravi mi, naj še malo počakam,

a ko pa pade noč, moj ljubi na uho mi šepeta...

Dej dej dej dej... (še bolj močno)

Hop Marinka, pridi, greva v galop,

hop Marinka, bolj živo in na poskok,

potepinka pravijo ji vsi,

navihane Marinke to sploh ne skrbi,

navihane Marinke to sploh ne skrbi.


86

Dej dej dej dej dej dej dej dej...

(še bolj močno, še bolj noro, še bolj na poskok)

Rada plešem, pojem, rada se igram,

z mano nikoli ni prazen dan,

ob meni vsak pozabi na skrbi,

še medo plišast se razživi.

Mama pa pravi, da sem premlada,

da še ne znam imeti rada,

pravi mi, naj še malo počakam,

a ko pa pade noč, moj ljubi na uho mi šepeta...

Dej dej dej dej... (še bolj noro)






Hop Marinka, dej dej dej dej…

Hop Marinka, dej dej dej dej…

Potepinka pravijo ji vsi,



Dej dej dej dej…





87



navihane Marinke pa to sploh ne skrbi.

Hop Marinka, dej dej dej dej.



2008)

OD HR'MA DO HR'MA







O ne ne ne...

Ma veš, kako je, delal smo ves dan,

zvečer pa hitro v najbližji hram,

vse smo njive preorali,

sveže sadje smo obrali,


Od hr'ma do hr'ma naporna je pot,

so težke stopinje, od špinje do špinje,

od hr'ma do hr'ma naporna je pot,

so težke stopinje, od špinje do špinje.



88

Tako ne more iti več naprej,

odloči se in hitro mi povej,

ker jaz doma ne bom sedela,

kakor roža ovenela,

raje s puncami zažurat grem.

O ne ne ne...

Ma glej, prihajam že tik tak domov,

le besedo ali dve in spet bom tvoj.

A razumi, vse smo preorali,

od dela se napol preklali,


Od hr'ma do hr'ma naporna je pot,

so težke stopinje, od špinje do špinje,

od hr'ma do hr'ma naporna je pot,

so težke stopinje, od špinje do špinje. (3 x)



2008)

ZAVRISKAJ NA VES GLAS!

(D. Kaurič / D. Kaurič / M. Štibernik)

Po vasi se že govori, da midva sva prav en lušt'n par,

še stare mamce vse vedo, ker skozi okna oprezajo.

Pa naj se le govori, zakaj ljubezen najino bi skrivala,

slej ko prej se izve, pa naj se ve, da sem ti dala srce.





89


in če slučajno kdaj ti bo hudo , pa zavriskaj na ves glas.

Vedno najde se nekdo, ki sreče ne privošči ti,

a stare mamce pa vedo, da ljubezen prava vse zdrži.

In zato naj se kar govori, za prazne marnje mi nič ni mar,

ne oziram na druge se, poslušam raje svoje srce.




in če slučajno kdaj ti bo hudo , pa zavriskaj na ves glas. (2 x)

(Pridobljeno iz http://www.atomikharmonik.com/albumi/album_vriskaj_1.html,

dne 11. 08. 2008)

GOVEJA ŽUPCA

(D. Kaurič / D. Kaurič / A. Čadež)

Gremo, roke gor, roke gor, roke gor, gremo...






Hej, hej, oooooooooo…

Spoznala sta se na gasilski veselici,

dama iz Ljubljane, on zdrav kmečki fant,

ni padala na stare, preverjene zvijače,

a pogled ji padal je na napete hlače.

http://www.atomikharmonik.com/albumi/album_vriskaj_1.html


90

Pa jo je zasrbelo, njega zaskrbelo,




Oooooooooo…





Gremo roke gor, roke gor, roke gor, gremo...

Gremo, roke gor, roke gor, roke gor, gremo…

...In mestna dama je prišla živet na vas

umirjeno življenje, špara živce, dober stas,

mamca kuha župco, fot'r z nogo daje takt,

je še sosedov Fido z našo muco sklenil pakt.

Pa jo je zasrbelo, njega zaskrbelo,




Oooooooooo…





Hej hej hej hej hej hej…

Gremo roke gor, roke gor, roke gor, gremo...



91




naj stari radio polko zaigra. (2 x)

Naj stari radio polko zaigra.

Hej!


dne 11. 08. 2008)

TONI JE PA RIBO UJEL


Uh, marička, kakšna riba...

O, marička, kakšna riba...


vriska, poje, skače v zrak, srce bije hitreje...


a za vsak slučaj in za rezervo kupi še konzervo.

Nima ribič vsak take sreče, kot jo ima naš Toni,

ki ve, da ribce zdrave so bolj kot makaroni,

če ves dan ga namaka, nikdar ne zamoči,

ribce same skačejo gor po lo lo lojtri.

(ribce same skačejo gor po lo lo lojtri)







92

Uh, marička, kakšna riba…

O, marička, kakšna riba...

Kakšna riba…

Toni vsak dan gre na lov in vedno nekaj ujame,

saj če le opazuješ, nič ne ostane zate,

zato prijatelj vzemi se, vzemi v svoje roke

in ribce bodo skakale same ven iz vode.

(in ribce bodo skakale same ven iz vode)





Laj laj laj laaaaa. (4 x)




a za vsak slučaj in za rezervo kupi še konzervo. (2 x)

A za vsak slučaj in za rezervo kupi še konzervo.


dne 11. 08. 2008)

KDO TRKA?



zakaj me mučiš, ko že stoji,


ma kaj vse si obljubljala...



93

...Obljubljala sem, obljubljala,

a mam že jaz svojga lubija,

zares ne rabim še enega,

saj že ta le smrči doma.

Zato ne delaj se, da me ne poznaš

in nikar ne sprašuj...

Kdo trka na na na na na moja vrata,

na na na na na moja vrata,

kdo le trka na moja vrata,

ko moj ljubi že spi.

Na na na na na moja vrata,




Če fant na ples samo te pusti,

tukaj nekaj v redu ni,

dovoli, da pridem k tebi v vas,

ved'la le luna bo ti in jaz.

Mogoče pa res tudi jaz si želim,

da v mojo kamrco te spustim,

vsa od sreče zadihana,

zjutraj zaspiva utrujena.

Zato ne delaj se, da me ne poznaš,

in nikar ne sprašuj...

Kdo trka na na na na na moja vrata,



94



(daj, povej mi no...)





Ua…

(dej, povej mi)

Ua…

(ma dej, povej mi no…)

Ua...

Pridi k meni, ko moj ljubi že spi.

Kdo trka na na na na na na moja vrata,

na na na na na na moja vrata,



(dej, povej mi no...)




ko moj ljubi že, ko moj ljubi že,



dne 11. 08. 2008)



95

ENA NI NOBENA

(D. Kaurič / D. Kaurič, D. Urbanc / A. Čadež)

Ena je kelnarca, druga je kuharca,

tretja bi vse noči, hej, da bi vidu ti njene oči.

Ena se vsa preda, druga pa le igra,

tretja le vleče me in para mi srce.

A imam problem, le vam povem,

da kje sem noč zapravil,

barko svojo ustavil, to ne vem,

ker...

Ena ni nobena, dve se že pozna,

tri so mi premalo, a s štirimi se da.

In pravim:

ena ni nobena, pet se da začet,

če nas bo deset, res bo dobr,

bo dobr za znoret.

Ena je kelnerca, druga je poštarca,

tretja na faksu uči, hej, da bi vidu ti njene oči.

Vsaka mi rada da poljubček ali dva,

ena le vleče me in para mi srce.

A imam problem, le vam povem,

da kje sem noč zapravil,

barko svojo ustavil, to ne vem,

ker...



In pravim:



96


bo dobr za znoret.

Nihče ni kriv, tako se pač zgodi,

to je skrivnost, čarovnija noči.



In pravim:



bo dobr za znoret. (2 x)

Če nas bo deset, res bo dobr,

bo dobr za znoret.


dne 11. 08. 2008)

POLKAHOLIK

(D. Kaurič / D. Kaurič / A. Čadež)

Sorry baby, I'm a polkaholik.

Ej, sorry baby, imaš polkaholika,

v meni je harmonika,

men se pleše, žura, nori, vrti,

skakala bi do neba.

Everybody loves this harmonika style.


harmonika se že smeji,



97



Lahko se skrivaš in bežiš,

a ne moreš ji ubežat,

že letimo okol sveta,

ta pesem prihaja iz srca.




skakala bi do neba.



le-ta ujame me, le-ta vname me,

nora harmonika.

Le-ta ujame me, le-ta vname me,

nora harmonika.

Sorry baby I'm a polkaholik.


harmonika se že smeji,



Lahko se skrivaš in bežiš,

a ne moreš ji ubežat,

že letimo okol sveta,

ta pesem prihaja iz srca.




98


skakala bi do neba.



le-ta ujame me, le-ta vname me,

nora harmonika.

Le-ta ujame me, le-ta vname me,

nora harmonika.


dne 11. 08. 2008)

RADA BI

glasba: Boštjan Konečnik

besedilo: Boštjan Konečnik

aranžma: Raay

Ti si zame že od nekdaj res ta pravi kavalir,

odkar sem te spoznala, v srcu mojem je nemir.

Dneve puste, dolgočasne in še daljše vse noči,

ti edina moja svetla misel si...

Nagajiv je tvoj pogled, zato želim izvedeti,

le kaj po glavi tvoji ti roji.

RADA BI, TRALALA,

S TABO SE POLJUBLJALA

IN DOMOV, HOPSASA,

K SEBI TE POVABILA.



99

RADA BI, TRALALA,

K TEBI MAL' SE STISN'LA,

PRIDI K MENI,

SAMA SEM DOMA.

(2 x refren)

Vedno kadar srečam te,

se mi prijazno nasmejiš,

me pogledaš sramežljivo

in že dalje odhitiš.

Ko le vedel bi, kako si moje te srce želi,

dneve in noči po tebi hrepeni.

Nagajiv je tvoj pogled, zato želim izvedeti,

le kaj po glavi tvoji ti roji.

RADA BI, TRALALA,

S TABO SE POLJUBLJALA

IN DOMOV, HOPSASA,

K SEBI TE POVABILA.

RADA BI, TRALALA,

K TEBI MAL' SE STISN'LA,

PRIDI K MENI,

SAMA SEM DOMA.

(3 x refren)

Pridi k meni, sama sem doma.

(Pridobljeno iz http://www.lyrics.si/lyric/t/Turbo_angels/Rada-bi.html, dne 11.

08. 2008)

http://www.lyrics.si/lyric/t/Turbo_angels/Rada-bi.html


100

S TABO GREM V GMAJNO

glasba: Raay

besedilo: Natalija Kolšek

aranžma: Raay

Uva…

Znova in znova želja po tebi razum mi megli,

je še prezgodaj, a mi srce kar nori,

(la la la la la la la la)

zdaj je trenutek in moj občutek mi pravi tako,

(la la la la la la la la)

nova frizurca – vem, te očarala bo.

Uva….

Vau, kako žariš, da mi vse prebudiš.

S TABO GREM V GMAJNO IN MAM NOVO TRAJNO,

LJUBI, DAJ, OBLJUBI, KUŠTRAL ME NE BOŠ.

S TABO GREM V GMAJNO, NAMA BO SIJAJNO,

V TRAVCO BOVA LEGLA, NASRED DIŠEČIH ROŽ.

(2 x refren)

S TABO GREM V GMAJNO, KER MAŠ NOVO TRAJNO,

SUPER TI PRISTAJA, V VETRU PLAPOLA.


TI BO ČIST VSEENO, KAKO BOŠ ZGLEDALA.

Rada bi, rada, s tabo odkrivala nove poti,

tebi pa vedno se le v gmajno mudi,

(ja ja v gmajno, v gmajno, ja ja v gmajno)

saj nič ne rečem, veš, tudi mene tja vleče močno,

kodri mi divje gor in navzdol skačejo.

Vau, kako žariš, da mi vse prebudiš.


101


LJUBI, DAJ, OBLJUBI, KUŠTRAL ME NE BOŠ.


V TRAVCO BOVA LEGLA, NASRED DIŠEČIH ROŽ.

S TABO GREM V GMAJNO, KER MAŠ NOVO TRAJNO,

SUPER TI PRISTAJA ,V VETRU PLAPOLA.




SUPER TI PRISTAJA, V VETRU PLAPOLA.



MI BO ČIST VSEENO, KAKO BOM ZGLEDALA,

NAMA BO VSEENO, DA BOVA SKUŠTRANA.

(Pridobljeno iz http://www.lyrics.si/lyric/t/Turbo_angels/Stabo-grem-v-

gmajno.html, dne 11. 08. 2008)

NAJ SE DVIGA

glasba: Raay

besedilo: Natalija Kolšek

aranžma: Raay

Petek je začetek, vikend se smeji

in telo zabave vroče si želi.

Hrepeneče čakam, da pokličeš me,

halo, srček greva, noč prekrasna je,

halo, srček greva, noč prekrasna je.

http://www.lyrics.si/lyric/t/Turbo_angels/Stabo-grem-v-gmajno.html

http://www.lyrics.si/lyric/t/Turbo_angels/Stabo-grem-v-gmajno.html


102

NAJ SE DVIGA IN ZAŽIGA

ZLATI ZVOK HARMONIKE,

VSA SLOVENIJA NAJ MIGA,

V RITMU POLKE LJUBI SE.



PESEM NAŠA NAJ ZDRUŽUJE,

MEJE VSE PODRE.

Veš, jaz si obetam magični večer,

le s teboj v dvoje, v meni je nemir.

Ja, ti bi kot zmeraj, z mano zvezde štel,

brž me pelji plesat, pa me boš imel,

brž me pelji plesat, pa me boš imel.



VSA SLOVENIJA NAJ MIGA,

V RITMU POLKE LJUBI SE.



PESEM NAŠA NAJ ZDRUŽUJE,

MEJE VSE PODRE.

(2 x refren)

Pesem naša naj združuje, meje vse podre.

(Pridobljeno iz http://www.lyrics.si/lyric/t/Turbo_angels/Naj-se-dviga.html, dne

11. 08. 2008)

http://www.lyrics.si/lyric/t/Turbo_angels/Naj-se-dviga.html


103

SLADOLED

glasba: Raay

besedilo: Amon & Raay

aranžma: Raay

Sama sem na plaži, gledam v nebo

in le žgoče sonce boža mi telo,

zraven mene macho liže sladoled,

njegov pogled me oplazi...

Vroča lepotička vsa se že poti,

sladoled v roki se mi že topi,

en pogled dovolj je, vem, kaj si želi,

to ji preberem z oči...

Rada bi se le posladkala,

vem, da ti razbija srce.

LIŽI, LIŽI, LIŽI, LIŽI SLADOLED,

POGLEJ ME V OČI IN MOJ BOŠ SLADKOSNED.


TO POLETJE NAJ BO SLAJŠE KAKOR MED.

(2 x refren)

Zberem ves pogum in jo ogovorim

in poskusim srečo, da jo osvojim,

vroča kakor ogenj, me prevzela je,

vsak njen pogled me vžge.

Sonce že zahaja, čas tako beži,

reče da je pozen, da se mu mudi

in naj ga počakam jutri tukaj spet,

prinesel bo sladoled.


104

Rada bi se le posladkala,

vem, da ti razbija srce.


POGLEJ ME V OČI IN MOJ BOŠ SLADKOSNED.


TO POLETJE NAJ BO SLAJŠE KAKOR MED.

(3 x refren)

To poletje naj bo slajše kakor med.

(Pridobljeno iz http://www.turboangels.si/, dne 11. 08. 2008)

"Rdeč ferrari"

Izvajalec: Natalija Verboten

Naslov: Rdeč ferrari

Album: Sonce iz srca

Punce kar norijo,

vse si te želijo,

vse bi dale zate, da le tvoje bi bile,

tebe pa nervira,

vrže te iz tira,

le kako, da jaz za tebe sploh ne zmenim se.

Ko voziš se v mraku,

nekaj sveti v zraku,

naj se vidi tvoja ura, res je iz zlata,

a mene to ne gane,

sploh me ne prevzame,

zato ne čakaj name nič več.



105


ČE BOM TVOJA, TI NA SVETU DAL MI BOŠ VSE,



MENI JE LE VAŽNO, DA MOJ DRAGI LJUBI ME,

NEŽNO ME OBJAME, VEM, ON ZAME PRAVI JE,

KAJ NAJ TI ŠE REČEM, KOT RESNIČNO ŽAL MI JE,

MORDA PA DRUGA BO LJUBILA TE.

Punce kar norijo,

vse si te želijo,

vse bi dale zate, da le tvoje bi bile,

tebe pa nervira,

vrže te iz tira,

le kako, da jaz za tebe sploh ne zmenim se.

Ko voziš se v mraku,

nekaj sveti v zraku,

naj se vidi tvoja ura, res je iz zlata,

a mene to ne gane,

sploh me ne prevzame,

zato ne čakaj name nič več.


ČE BOM TVOJA, TI NA SVETU DAL MI BOŠ VSE,



MENI JE LE VAŽNO, DA MOJ DRAGI LJUBI ME,

NEŽNO ME OBJAME, VEM, ON ZAME PRAVI JE,

KAJ NAJ TI ŠE REČEM, KOT RESNIČNO ŽAL MI JE,

MORDA PA DRUGA BO LJUBILA TE.


106

(2 x refren)

(Pridobljeno iz http://besedila.najportal.com/besedilo.php?besediloid=345, dne

11. 08. 2008)

Zate na Triglav


Naslov: Zate na Triglav

Album: Na pol poti

Če hočeš ali ne,

zdaj sem izbrala te,

ker ti si vse, kar sem si kdaj želela.

Zdaj čakam na tvoj znak,

ne vem, zakaj si tak,

da zame danes sploh ne zmeniš se.

Ko nekaj jaz v glavo vtepem si,

verjemi, res nič ne pomaga ti,

lahko se braniš in upiraš se,

a jaz hočem te, (te),

te, (u),

(ona hoče me).

ZATE NA TRIGLAV ŽE ZJUTRAJ BI TEKLA

IN ZA VEČERJO TI ŠTRUDELJ BI SPEKLA,

MEDTEM PULOVER RDEČ BI TI SPLETLA,

VSE NA EN, DVA, TRI,

VSE NA EN, DVA, TRI.



107

Lahko pobarvam se,

na blond, če všeč ti je,

po želji še s padalom bi skočila.

Če hočeš, reci mi,

naj shujšam do kosti,

da lepa bom in vitka kot si ti.

Ko nekaj jaz v glavo vtepem si,

verjemi, res nič ne pomaga ti,

lahko se braniš in upiraš se,

a jaz hočem te, (te),

te, (u),

(ona hoče me).

ZATE NA TRIGLAV ŽE ZJUTRAJ BI TEKLA

IN ZA VEČERJO TI ŠTRUDELJ BI SPEKLA,

MEDTEM PULOVER RDEČ BI TI SPLETLA,

VSE NA EN, DVA, TRI,

VSE NA EN, DVA, TRI.

(3 x refren)


11. 08. 2008)

Lizika


Naslov: Lizika

Album: Od jutra do noči

Komaj spomnim se še, res to daleč je že,

a še kar vznemirja me,



108

bil je res vroč avgust, ko sem šla na dopust,

odpeljal me je avtobus.

Šofer je bil res mlad in vroč,

vozila sva se celo noč,

ko sva končno prišla,

ga čakala je njegova ljubica.

KOT SLADKA LIZIKA

SEM SE STOPILA VSA,

KO NJEGA PRVIČ SEM ZAGLEDALA,

MI PAMET JE UŠLA,

KO MI JE REKEL, DA

LE MENE ON RESNIČNO RAD IMA.

IZGLEDAL JE TAKO POŠTEN,

KOT DA JE PRAVI 'GENTLEMAN',

ZDAJ SEM SKLENILA, DA

NE BOM NIKOLI VEČ ZALJUBLJENA.

'Ko prišla je domov, ji takoj je b'lo žal!'

Sem vid'la nov'ga poštarja,

on pogledal me je, zaljubila sem se,

v hipu pošto izgubil je.

Iskala sva jo celo noč,

bila sem res mu v pomoč,

ko sva jo le našla,

ga čakala je njegova ljubica.

KOT SLADKA LIZIKA

SEM SE STOPILA VSA,

KO NJEGA PRVIČ SEM ZAGLEDALA,

MI PAMET JE UŠLA,


109

KO MI JE REKEL, DA

LE MENE ON RESNIČNO RAD IMA.












11. 08. 2008)

Ferrari polka

(Dramatičen začetek dirke.) (4 x)

Give me five (five), give me RA (ra), give me RI (ri), say it: ferrari, say it: ferrari.

0ooooooooooooooooooooooooooooo…

Ferrari polka - hitra polka,

hitra kot hudir,

ferrari polko špilamo,

nobeden ni pr’ mir’,

ferrari polka - hitra polka,

hitra kot hudir,



110


nobeden ni pr’ mir'. (2 x)

Ferrari polko špilamo,

nobeden ni pr’ mir’.

Ula- la, kozi koza,

dvojno vodstvo ferrarija. (4 x)


hitra kot hudir,




hitra kot hudir,




nobeden ni pr’ mir'.

(Nismo niti na polovici dirke)

Ula- la, kozi koza,

dvojno vodstvo ferrarija. (3 x)

Ula- la, kozi koza.

Oooooooooooooooooooo….


hitra kot hudir,




hitra kot hudir,


111






hitra kot hudir,




hitra kot hudir,


nobeden ni pr’ mir' . (2 x)



(Schumi, Schumi, Schumi, Schumi, Schumi…)

(Šumijo gozdovi domači pod lip'co cvetočo...)

(Pridobljeno iz http://www.cuki.si/besedila1.php?content=ferrari01, dne 11. 08.

2008)

Hej mala, opala

Izvajalec: Brigita in Werner

Hej mala, opala,

bi si z mano upala?

Upala, bi upala,

pa te mamca ne pozna.

http://www.cuki.si/besedila1.php?content=ferrari01


112

Hej mala, opala,

saj si to že delala.

Dobro mali, naj ti bo,

stisniva se, pa bo šlo.

Ref:

Vse od mraka, pa do zore,

naj veselje z nami zagori,

in noben nam nič ne more,

saj na plesu zmeraj se zgodi.


naj ob plesu vse se nam vrti,

dobrih misli, dobre volje,

saj domov se več nam ne mudi.

Hej mali, opala...

Hej mali, opala,

a bi z mano tralala?

Jaz bi s tabo tralala,

če bi skupaj probala.

Hej mali, opala,

jaz bi ti pokazala.

No, pa mi pokaži kaj,

greva zavrtet se zdaj.

Ref:


naj veselje z nami zagori,

in noben nam nič ne more,

saj na plesu zmeraj se zgodi.


113


naj ob plesu vse se nam vrti,

dobrih misli, dobre volje,

saj domov se več nam ne mudi.

(refren: 2 x)

Hej mali, opala.

(Pridobljeno iz http://www.lyrko.com/lyrics/hej_mala_opala, dne 11. 08. 2008)

Lepi Dasa

O šalaaaaaam…

Dasa, Dasa, iz Vrbasa…

Nekoč na parkirišču očku počila je guma,

ko v kremple ga dobila je črnolasa puma.

Po devetih mesecih sta skupaj začutila,

da bodočo zvezdo u pampers sta povila

in ko postal sem del estradne scene,

Tomaž in Zoki rekla sta, da nič ne bo iz mene.

Sam pa se požvižgam na vse parametre

in prisegam le na svoje centimetre.

Ko polko zaigram, zbudim podalpske moške

in zazibam joške od obale do koroške.

Nima veze al su buckaste al vitke,

važno je, da migajo vse slovenske ritke.

Dasa, Dasa.

http://www.lyrko.com/lyrics/hej_mala_opala


114

Za omladinke sen kot titova štafeta,

naprepreda me včasih tud starejša teta.

Če punce so prevroče, ruknem viski in tablete,

če vrsta je predolga, tud lepilo za tapete.

Med lačnimi dekleti že od nekdaj kroži fama,

pri dasi vselej čaka jih gavrilović salama,

če bila bi beybe ti stopalka od gasa,

vedela bi, kako je, ko pritiska dasa.





In čeprav sem, priznam, z juga emigrant,

u resnici jaz sem čist uredu fant.

In čeprav sem bil nekoč celo izbrisan,

poglejte me, kaj nisem kot iz pravljice narisan.

2x






važno je, da migajo vseeeeeeeeeee…

Ritke!

(Pridobljeno iz http://www.lyrko.com/lyrics/lepi_dasa, dne 11. 08. 2008)



115

Besedilo skupine Dan D: Voda

Bolečino pijemo

Skozi dno se vidi svet

Lepota je skrita v nas

Vse navidezno je laž

Sijaj in beda, drek zlato

V žepih ni to kar imaš

Pripada ti le to

Kar na srečo zaigraš...zaigraj

Refren:

In pusti naj te nosi voda, aha

para, para, para, pararararararara, aha (2 x)

Povej vsem da si odkrit

Streljaj ravno v oči

Poljubi roko bližnjega

Da bi videl če še znaš

Tam kjer si ustavil film

Tam kjer ostali so ljudje

Spomni se zdaj ko si sam

Reci ljubiti še znam… ljubiti še znam

Refren:

In pusti naj te nosi voda, aha

para, para, para, pararararararara, aha (3 x)

Pusti… (2 x)

(Pridobljeno iz: http://slolyrics.com/dan-d/voda/, dne 15. 07. 2012)

http://slolyrics.com/dan-d/voda/

Documents

Jezikovna ustreznost turbofolk besedil · Besedila so klišejska. Vzorci teh besedil so namerno zelo preprosti, da si jih poslušalec zelo hitro zapomni. Besedila so sporočilno in