Jesenice - Gorenjski glas...stavbe Mercator tehnika. Novo življenje je po več letih dobil tudi Turist na Slovenskem Javorniku. Avgusta so odprli povsem prenovljeno restavraci-jo,

114

GORENJSKA 2008 / GORENJSKE OBČINE

JeseniceLeto 2008 je bilo za občino Jesenice letopomembnih projektov, novih pridobitevin visokih obletnic. Bilo je leto nadalje-vanja razvoja in ustvarjanja moderneevropske občine. Bilo je leto novih uspe-hov jeseniških športnikov, nove ustvarjal-nosti na kulturnem področju in novihdosežkov na izobraževalnem področju.In nenazadnje, leto 2008 je bilo leto, vkaterem je občina prvič dobila svojegaposlanca - župan Tomaž Tom Mencingersi je namreč na državnozborskih volitvahz visokim volilnim rezultatom zagotovilsedež v državnem zboru, kar je obet za šehitrejši razvoj tega dela Gorenjske.Med največjimi projekti, ki so jih začeliv letu 2008, je zagotovo projekt Revita-lizacija območja Fiprom. Vrsto let za-puščeni industrijski objekti, veliki kar 50tisoč kvadratnih metrov, bodo v nekajletih dobili povsem novo podobo. Letosso že začeli s komunalnim urejanjemzemljišč; uredili bodo dostope, porušilidel objektov, poskrbeli za ekološkosanacijo, uredili kanalizacijo, vodo, zu-nanje površine ... Dela bodo stala 3,6milijona evrov, od tega so pridobili 2,2milijona evrov evropskega denarja. Ponačrtih naj bi v južnem delu območjaprostor dobile mestotvorne dejavnosti,kot so knjižnica, izobraževalno središče,razvojni center, muzejski kompleks intržnica. V severnem delu območja pabodo poslovne prostore dobile gospo-

darske družbe. Ko bo projekt končan,bodo Jesenice dobile novo mestnosredišče, ki se bo navezovalo na območ-je Stare Save, ki naj bi postala nov pros-tor druženja in srečevanja Jeseničank inJeseničanov. Tako so pomladi slovesnoodprli prenovljen trg pred Ruard-Buce-llenijevo graščino, ki so ga tlakovali, ure-dili razsvetljavo, ulično pohištvo, uredilirake in zasadili drevje in grmovnice. Stem so ustvarili pogoje za izvedbo ra-zličnih prireditev na trgu, polepšalipodobo Stare Save, poskrbeli pa so tudiza zavarovanje kulturne dediščine. Ob-nova trga je potekala pod okriljem pro-jekta Sejem bil je živ, celotna vrednostdel je znašala skoraj 367 tisoč evrov.Projekt so sofinancirale Norveška, Is-landija in Liechtenstein prek finančnegamehanizma EGP in norveškega meha-nizma v višini dobrih 215 tisoč evrov.Tretji večji infrastrukturni projekt, ki jestekel v letu 2008, pa je obnova CesteCirila Tavčarja na Plavžu. V prvi fazi soobnovili del ceste od križišča pri Inte-gralu do objekta Tavčarjeva 6 ter ure-dili fekalno in meteorno kanalizacijo,vodovod, cestno razsvetljavo in cestišče.Vrednost prve faze obnove je bila 660 ti-soč evrov, projekt pa je delno sofinan-ciral Evropski sklad za regionalni razvoj.V prihodnje naj bi obnovili še preostalidel ceste, tako da bo Tavčarjeva ulica vnekaj letih povsem obnovljena.

ŽupanTomaž Tom Mencinger

Občina JeseniceCesta železarjev 6Jesenice

Zbirni center na Prešernovi cesti

Na Hrušici so se razveselili novih prostorov vrtca.

OBČINSKI SVETBoris Bregant, Zoran Kramar, LjudmilaIlenič, Vera Pintar, Ivanka Zupančič, VinkoLavtižar, Oto Kelih, Marija Kalan, MarijaMulej, Igor Arh in Boris Smolej (vsi SD);Boris Dolžan, Marjan Čufer, Barbara HabeSintič, Boris Kitek, Robert Pajk in JernejUdir (vsi SDS); Robert Pesjak, MarjetaTomaš, Matjaž Peskar, Branka Doberšek inBranko Noč (vsi LDS); Merima Nuhić inIbrahim Smajić (Stranka demokratske akcijeSDAS); Stanislav Pem (DeSUS), AndrejČerne (NSi), Marko Zupančič (SLS) in BorutŽigon (AS)

OBČINSKI NAGRAJENCINaziv častni občan je ob občinskem prazni-ku 20. marca prejel Tomaž Ertl, plaketeObčine Jesenice pa Branka Doberšek,Klemen Klemenc in Rado Mužan.

115

GORENJSKE OBČINE / GORENJSKA 2008

Med večjimi pridobitvami na komunal-nem področju je vsekakor potrebnoomeniti odprtje zbirnega centra naPrešernovi ulici. Vanj lahko občani Je-senic brezplačno pripeljejo vse vrsteodpadkov, denimo plastiko, kovine, tek-stil, zeleni odpad, les, steklo, gradbenimaterial, elektronsko opremo ... Na tanačin so v občini še povečali deležločeno zbranih odpadkov. Zbirni centerje odlično zaživel, saj so samo v prvihdesetih dneh obratovanja občani vanjpripeljali kar 23 ton odpadkov. Gradnjazbirnega centra je Občino Jesenice stalaveč kot milijon evrov. Na izobraževalnem področju so letošnjanajvečja naložba novi prostori Visokešole za zdravstveno nego Jesenice naSpodnjem Plavžu. Nove prostore so ure-dili v bivši upravni stavbi Merkurja naSpodnjem Plavžu, ki jih je Občina Je-senice odkupila. Šola ima tri etaže, vpritličju so kabinetni prostori za kliničnevaje ter dve veliki predavalnici, ki lahkosprejmeta po 80 študentov. Prostora je za210 rednih in 180 izrednih študentov.Vodstvo šole že vodi aktivnosti za prido-bitev soglasja za podiplomski - magistrs-ki študij. Naložba je vredna več kot 2,5milijona evrov, ki jih je zagotovila us-tanoviteljica visoke šole Občina Jeseniceiz proračuna. Slavnostni gost odprtjanovih prostorov 1. oktobra je bil predsed-nik države dr. Danilo Türk.V letu 2008 je nove prostore dobil tudivrtec na Hrušici. Uredili so jih v prenov-ljenih prostorih kulturnega doma. Naložbaje bila vredna dobrih 562 tisoč evrov, odtega je Občina Jesenice prispevala 444 tisoč evrov, ministrstvo za šolstvo pa 113tisoč evrov. Obnova kulturnega doma pa s tem še ni končana, uredili bodo še

prostore za društva, preselili knjižnico terobnovili dvorano z odrom. V prihodnjihletih naj bi v zgornjih nadstropjih urediliše štirinajst neprofitnih stanovanj.Na Hrušici je z jesenjo zaživel tudi waldorfski vrtec Sončnica, ki je prvitovrstni vrtec na Gorenjskem. Prostore je dobil v stavbi nekdanjega javnega vrtca na Hrušici.Na področju izobraževanja je letošnja pridobitev tudi odprtje Svetovalnegasredišča Gorenjska, v katerem nudijo in-formacije o možnostih izobraževanja inučenja vsem Gorenjcem. Središče delujepod okriljem Ljudske univerze Jesenicein pokriva vseh osemnajst gorenjskihobčin. V njem vsem odraslim zagotavlja-jo brezplačne, celovite informacije innasvete o možnostih izobraževanja. V letu 2008 je doživela pravi razcvet naJesenicah stanovanjska gradnja. Tako sose novih štirinajstih neprofitnih stanovanjrazveselili na Hrušici, kjer je Občina Jesenice obnovila objekt Hrušica 56. Namenu so predali poslovno-stanovanj-ski objekt Rondo, Gradis GPC gradi štirivečstanovanjske objekte Grajski park v Hrenovci, Gradis Skupina G pa pravtako štiri bloke v Podmežakli (del stano-vanj je odkupil Stanovanjski sklad RS).Na tej lokaciji pa že pripravljajo zem-ljišče tudi za začetek gradnje poslovnestavbe Mercator tehnika. Novo življenje je po več letih dobil tudiTurist na Slovenskem Javorniku. Avgustaso odprli povsem prenovljeno restavraci-jo, v letu 2009 pa naj bi Pošta Slove-nije preselila tudi poštno poslovalnicoSlovenski Javornik. Novega najemnika jev letu 2008 dobil tudi Dom Pristava v Ja-vorniškem Rovtu, ki je v letu 2008 postaltudi novo prizorišče prvomajskih srečanj.

Ljubitelji kulture so se v letu 2008razveselili operete Planinska roža, ki jenastala pod okriljem Gledališča TonetaČufarja. Opereto so na Jesenicah vnovičuprizorili po dolgih štiridesetih letih, sku-pen projekt jeseniških kulturnih ustanov s šestdeset nastopajočimi pa je več kot uspel in navdušil številne obiskovalce. V letu 2008 so razveseljevali tudi je-seniški športniki in športnice. Tako sohokejisti HK Acroni Jesenice osvojilinaslov državnih prvakov, ekstremni kolesar Jure Robič je še četrtič zmagal na največji vzdržljivostni preizkušnjiRAAM v Ameriki. Leto 2008 je bilo tudi leto visokih oblet-nic. Jeseniški hokej je praznoval 60-let-nico, prav tako je Splošna bolnišnica Jesenice praznovala 60-letnico delovanja- uradno so jo odprli 11. aprila 1948. Je-seni so v bolnišnici uredili zunanja par-kirišča in začeli bodo tudi z izgradnjogaražne hiše. Visoke življenjske jubilejeso praznovali nekateri znani Jeseničani -operni pevec Jaka Jeraša in pesnik,pisatelj in slikar Valentin Cundrič teramaterska igralka Tatjana Košir 70-let-nico, gledališki in filmski igralec MihaBaloh pa 80-letnico.Leto 2008 je bilo zaznamovano tudi z aktivnostmi za postavitev spomenika železarjem in železarstvu v krožišču priObčini Jesenice. Poltretji meter visok kipje izdelal akademski slikar in oblikovalecRoman Savinšek. V občini pa potekajo še druge aktivnosti - začetek gradnje otroškega igrišča na območju SlovenskegaJavornika, ureditev sprehajalne poti dosoteske Vintgar in še bi lahko naštevali,vendar počakajmo na prihajajoče leto2009, ko bodo Jesenice praznovale 80.obletnico od podelitve mestnih pravic.

Odprtja novih prostorov Visoke šole za zdravstveno nego Jesenice se jeudeležil predsednik države dr. Danilo Turk.

Slovesno odprtje trga pred Ruardovo graščino ob prisotnosti prve sekretarkena norveškem konzulatu Anne Margrethe Fure

116


Kranjska Gora

Letos pa so v občini začeli s še eno inve-sticijo vseslovenskega pomena: z grad-njo Slovenskega planinskega muzeja, kije, ne le za Mojstrano, ena največjih pri-dobitev. Med večjimi investicijami v ob-čini je še hotel v Martuljku in videti je,da se za prihodnost turizma ni bati. Poleti je bila zaključena gradnja nove,sodobne, vrhunsko opremljene telovad-nice v Mojstrani, ki so se je razveselilitako šolarji kot tudi domači vrhunski inrekreativni športniki, ter obnova fasadein strehe na Kulturnem domu na Dov-jem. V Ratečah so dobili nov vrtec innad njim občinska stanovanja, prav takoso ključe novih neprofitnih stanovanj žeprevzeli najemniki v prostorih stavbezdravstvenega doma v Kranjski Gori. Nadaljuje se tudi gradnja kolesarske proge, ki Kranjsko Goro in Slovenijo povezuje s sosednjima Italijo in Avstrijo.V Kranjski Gori sta bila z novim asfal-tom preplastena del Triglavske ceste inCesta A. Rabiča, kjer so dokončali grad-njo kanalizacijskega voda. S cestnimi investicijami so nadaljevali tudi na ob-močju KS Rute, kjer je bila obnovljenacesta v Srednji Vrh. Prav tako so v Rutahdokončali in slovesno predali namenunov Dom krajanov, v katerem imajo sedež krajevna skupnost, prostovoljnogasilsko društvo, knjižnica in druga društva. Vsako sredo so tudi uradne ureza krajane Gozda Martuljka. V Logu je občina sofinancirala izgrad-njo pločnika, dobili so na novo prepla-steno cesto in obe avtobusni postajiopremili z novimi postajališči. V Kranj-ski Gori so začeli z obnovo že nevarne-ga in dotrajanega Petacovega mostu; in-vesticija bo zaključena v prihodnjemletu. V Podkorenu je bila obnovljena ce-sta od cerkve do priključka na magistral-no cesto. Za rešitev problema oskrbe z vodo vKranjski Gori je že pridobljen projekt iz-delave povečave vodohrana Železnica,

ki bo osnova za pridobitev gradbenegadovoljenja in za začetek del v nasled-njem letu. Izdelana je tudi vrtina pri ho-telu Lek, z novo vodarno pa bo prečišče-na pitna voda iz obstoječega vodnegavira Jurež. Obnovljenih pa je bilo tudipribližno 400 metrov cevovoda v Logu. Da bi zmanjšali količino odloženih od-padkov, je občina kupila 100 hišnih kom-postnikov in jih občanom na podlagi raz-pisa dodelila v brezplačno uporabo, jav-ne površine pa so opremili z novim ulič-nim pohištvom - s klopmi in koši, ki soizdelani iz visoko kvalitetnih materialovter narejeni z domačim znanjem.”Iztekajoče se leto je bilo v naši občinivsekakor živahno,” ocenjuje župan Žer-jav. ”Zelo pomembna in promocijsko od-mevna je seveda smučarska tekma, PokalVitranc in vse spremljajoče prireditve. VPlanici se je tradicionalno zbralo na tiso-če ljubiteljev smučarskih poletov. V me-secu maju pa smo v okviru predsedova-nja Slovenije Evropski Uniji gostili med-narodno prireditev - Konvencijo o pravi-cah invalidov, ki so se je udeležili mnogivisoki predstavniki evropske in sloven-ske politike. Gostili smo tudi podpred-sednico ruske Dume in visoke ruske cer-kvene dostojanstvenike, ki so se udeleži-li slovesnosti ob Ruski kapelici. Vseka-kor pa je v naši občini živahno preko ce-lega leta: Aljaževi dnevi, Škerlovi dnevi,Lavtižarjevi dnevi, Vaški dan v Ratečah... Aktivni so športniki, kulturna društva,planinska društva in vsi poskrbijo za po-pestritev dogajanja v naši turistični obči-ni. Tako se nam obeta še ena prireditev zmednarodno udeležbo in sicer bo ŠDLednih plezalcev Mlačca v sodelovanju sPlaninsko zvezo Slovenije organiziralSvetovno prvenstvo v lednem plezanju vMlačci. Kot župan občine Kranjska Gorasi želim, da bi bili kraji v občini KranjskaGora tudi v prihodnje živahni in urejeni,da jih bodo z veseljem obiskovali doma-či in tuji gosti.”

ŽupanJure Žerjav

Občina Kranjska GoraKolodvorska ulica 1/bKranjska Gora

Planica: danes, jutri

Minister Milan Zver je z domačini podpisal prvepogodbe o odkupu zemljišč v Planici.

OBČINSKI SVETVlasta Kotnik, Anton Požar, Slavko Miklič,Cvetka Pavlovčič in Vesna Kovačič (vsiLDS), Blaž Knific in Mirko Rabič (oba SD),Marinka Puc Koplan in Bogomir Košir (obaSDS) Robert Plavčak in Zdenka Kersnik(oba lista Za našo dolino gre), dr. Janez Mli-nar (NSi), Mirko Eržen (Nestrankarska Zgor-njesavska dolina), Božidar Tarman (Razvojšporta in turizma), Jože Zupančič (LGO) inAndrej Žemva (DeSUS)

OBČINSKI NAGRAJENCIPriznanja občine Kranjska Gora so prejeliFranc Voga in Klavdij Mlekuž iz Mojstraneter Planinsko društvo Dovje Mojstrana.

Leto 2008 je bilo v občini Kranjska Gora izjemno uspešno.”Najbolj vesel sem, da je dosežen dogovor med Ministrstvomza šolstvo in šport kot investitorjem v športno infrastrukturo inlastniki zemljišč v Planici. Kar nekajkrat je Ratečane obiskalminister Zver s svojo ekipo in prva dela so se že začela,” je zadovoljen župan Jure Žerjav.

117


Žirovnica

ŽupanLeopold Pogačar

Občina ŽirovnicaBreznica 3Žirovnica

Občina Žirovnica letos praznuje desetletnico ustanovitve. V jubilejnem letu so rekonstruirali prvi del regionalne ceste, ki je zahvaljujoč novemu pločniku bistveno varnejša. Na Breznici in v Vrbi so začeli graditi fekalno kanalizacijo. Za 1,7 milijona evrov vredno investicijo bo kar 923 tisoč evrovprispevala Evropa.

Za rekonstrukcijo regionalne ceste sko-zi Žirovnico in gradnjo pločnika ob njejso si v vaseh pod Stolom dolgo prizade-vali. V poletnih mesecih se je zaključi-la prva etapa rekonstrukcije 900-metrskega odseka od Žirovnice dozdravstvene postaje na Selu, prihodnjeleto pa naj bi nadaljevali z rekonstruk-cijo odseka do mlekarne v Zabreznici.Vrednost naložbe v obe etapi znaša sko-raj dva milijona evrov, delež sofinanci-ranja občine je 45 odstotkov. Velika pri-dobitev je tudi nov vodni zbiralnik nadSmokučem, ki je povezan z dolgoletni-mi prizadevanji in usklajevanjem. Vodohran s kapaciteto za tristo kubič-nih metrov vode je bistveno izboljšal preskrbo s pitno vodo in rešil težave sslabim pritiskom vode v višje ležečihdelih občine. Stal je nekaj čez 300 tisočevrov, od tega je občina 52 tisoč evrovpridobila od države po zakonu o sofi-nanciranju občin.V letu 2008 se je v občini nadaljevalagradnja kanalizacijskega sistema, kitudi v prihodnjih letih ostaja ena od pri-oritetnih nalog. Do konca leta naj bi za-ključili avgusta začeto gradnjo sekun-darne fekalne kanalizacije v Vrbi in naBreznici. Breznica bo dobila okoli štirikilometre nove kanalizacije, Vrba pa1,6 kilometra, obenem pa obnavljajotudi vodovod. Spomladi bodo v sklopuistega projekta zgradili še povezovalnikanal Vrba-Studenčice za povezavo naradovljiško čistilno napravo. Investicijaje vredna 1,7 milijona evrov, pri čemerobčina 923 tisoč evrov pričakuje od Ev-ropskega sklada za regionalni razvoj. Vobčini Žirovnica bo tako kanalizacijskoopremljenih že pet od desetih vasi.Ob gradnji kanalizacije ceste po vasehdobivajo novo asfaltno prevleko, kljubtemu pa so letos dodatno uredili in as-faltirali precej več občinskih cest, kotso načrtovali, saj v prihodnjih letih ob-čino čakajo veliki projekti. Leta 2009

se bo tako začela gradnja večnamenskedvorane na mestu dotrajane telovadniceob šoli, kjer bodo hkrati na novo uredi-li šolski trg z alejo slavnih. V skloputega projekta, katerega vrednost prese-ga štiri milijone evrov, so letošnjo jesenob šoli že začeli graditi parkirišče z 80parkirnimi mesti. Investicija je vključnoz nakupom zemljišč vredna 393 tisočevrov. Letos so nadaljevali tudi s po-stopki in pripravo prostorskih doku-mentov za izgradnjo obrtne cone v Ži-rovnici, ki bo velika razvojna spodbudaza kraje pod Stolom, prve gradnje papričakujejo leta 2009. Poleg tega je vpripravi nov občinski prostorski načrt,ki naj bi ga javno razgrnili še pred kon-cem leta, sprejeli pa do sredine prihod-njega leta.Žirovničane sta v začetku leta pretreslikraja in uničenje kipa talca iz Most terdoprsnih kipov Jalna in Finžgarja izaleje slavnih. Za slednja obstajata kalu-pa, nov kip talca pa bo poustvaril kiparEvgen Guštin z Breznice. Leto 2008 sibodo v Žirovnici zapomnili tudi pouspešno izpeljanem 12. srečanju vasiSelo-Sela-Sele, ki je junija v vasi podStolom privabilo 1.300 Selanov, sep-tembra pa so gostili 18. srečanje upo-kojencev Gorenjske, ki se ga je s prektri tisoč upokojenci udeležil tudi slavnostni gost, predsednik republikeDanilo Türk.

Nov vodni zbiralnik nad Smokučem je bistveno izboljšal preskrbo s pitno vodo.

OBČINSKI SVETIzidor Jekovec (podžupan), Vanja ResmanNoč, Sebastijan Zupan, Boštjan Noč, LidijaDornig, Milan Dubravac (vsi NLZ), Anton Zu-pan, Dušan Konte (oba SDS), Anton Koselj,Ciril Dolar (oba SD), Valentin Sodja, JožeResman (oba LDS), Jože Hribar (NSi), FrancPfajfar (SLS)

OBČINSKI NAGRAJENCIObčinsko plaketo sta prejela Planinskodruštvo Žirovnica in Župnijska KaritasBreznica, občinske nagrade pa veslačaMiha in Tomaž Pirih ter organizacijski od-bor srečanja Selo-Sela-Sele. Ob desetlet-nici občine so podelili dodatne nagrade ob-čine, in sicer Agrarni skupnosti Zabrezni-ca-Selo, podjetju Medium, spletnemu por-talu zirovnica.com, Savskim elektrarnam(PE Moste), umetniški vodji Mešane pevskeskupine dr. France Prešeren Žirovnica IreniKosmač ter delovni skupini za ustanovitevobčine v sestavi Jože Resman, Franc Vi-čar, Jožef Šavor, Valentin Sodja, FrancPfajfar in Simona Ferjan ter Mariji Mrakkot tajnici delovne skupine.

Od križišča v Žirovnici do zdravstvene postaje naSelu so obnovili cesto in zgradili pločnik.

118


GorjeV strategiji razvoja, ki so jo pripravili v občini Gorje, so opredelili za osem milijonov evrov projektov. Med prednostnenaloge so uvrstili ureditev cestne infrastrukture. Tako je že letosprišel na vrsto skoraj dva milijona evrov težak projekt ureditvevarnih kolesarskih in pešpoti v občini.

Za omenjeni projekt jim je uspelo prido-biti tudi evropska sredstva, in sicer sojim v okviru programa razvoja regije zata namen odobrili 653 tisoč evrov. Delprojekta bo sofinancirala tudi republiškadirekcija za ceste, ki bo za ureditev dr-

žavnih cest zagotovila okrog 700 tisočevrov. Preostanek, približno 250 tisočevrov, bodo zagotovili iz občinskegaproračuna. Z deli so začeli v sredini av-gusta, do jeseni prihodnje leto pa naj bitako dobili varno kolesarsko in pešpotod Lipa do Zadruge in nato naprej protiMercatorju do avtobusne postaje v Krni-ci ter do mosta čez Radovno. V oktobru so se lotili tudi obnove skorajsto let starega vodovoda v Mevkužu, občemer so uredili tudi meteorno kanalizaci-

jo in asfaltirali dotlej makadamsko cesto.Naložba je bila vredna dobrih 110 tisoč ev-rov, za kar jim je uspelo pridobiti tudisredstva na državnem razpisu, tako da vlo-žek občine predstavlja zgolj 15 odstotkov.Vaški odbor v Mevkužu pa je prav tako voktobru organiziral delovno akcijo, v ok-viru katere so uredili pešpot iz vasi Mev-kuž v vas Laze. Občina je ob tem poskrbe-la za obnovo mostu čez Radovno. Pot sozasnovali kot Miklavževo pot, saj krajaniželijo na ta način s primerno označitvijopred pozabo ohraniti kulturno izročilo innaravno dediščino na tem območju. Gorjanci so letos dobili tudi občinskipraznik, ki so ga povezali s 25. junijem,dnevom državnosti. 28. avgust pa so vspomin na poboj talcev na Revovci vSpodnjih Gorjah določili za spominskidan. Pomembna pridobitev za Gorjanceje še prenovljena knjižnica, ki je zdaj več-ja, svetlejša in bolj urejena. In čeprav sedvajset kvadratnih metrov, kolikor je več-ja, ne sliši veliko, jim je prav teh dvajsetkvadratov omogočilo namestitev računal-nika in čitalniške mize. Zdaj bo tudi vknjižnici Gorje mogoče posedeti, prelista-ti knjige in revije, predvsem pa ‘polistati’po spletnih straneh, saj so prav vsem upo-rabnikom omogočili brezplačen dostopdo svetovnega spleta. Za potrebe pošte inobčinske uprave pa jim je skupaj s PoštoSlovenije že v začetku leta uspelo odkupi-ti prostore Mercatorja. V teh prostorih najbi po načrtih konec prihodnjega leta zače-li urejati tudi večnamensko dvorano zapotrebe različnih društev v občini. V gorjanskem vrtcu pa so se letos žedrugo leto zapored soočili s prostorskostisko, tako da je občina poskrbela zaureditev dodatnega oddelka vrtca vprostorih osnovne šole. Za to so iz ob-činskega proračuna zagotovili deset ti-soč evrov. Letos je tako v vrtec vključe-nih 110 otrok. Najmlajši so letos prišli nasvoj račun tudi ob tradicionalnem Jurje-vem semnju, saj so v Spodnjih Gorjahdobili svoje prvo otroško igrišče.

Župan Peter Torkar

Občina GorjeZgornje Gorje 434247 Zgornje Gorje

OBČINSKI SVETJanez Mežan, Alojz Poklukar (SDS), BrankoBanko (SD), Janez Kosmač, Ivan Ratek, Janez Kolenc, Ludvik Hajdinjak, Tomaž Bergant, Stanislav Lah, Danijela Mandeljc inMihael Klinar

OBČINSKI NAGRAJENCINajvišje občinsko priznanje Zlati zvon so podelili nogometnemu društvu Prva ja-kostna. Plakete občine so prejeli FranckaBanko, Andrej Kolenc in Peter Sekloča,priznanja pa Pavel Peterman, Bernard Ja-kopič, Jože Kosmač ter soimenjaka Jankoin Janko Repe.

V Gorjah s pomočjo evropskih sredstev urejajo varne kolesarske in pešpoti.

Knjižnica je zdaj večja, svetlejša in bolj urejena.

119


TržičJulija 2008 so začeli uresničevati enega največjih projektov v občini Tržič. Lotili so se obnove vodovodov in dograditve kanalizacijskega omrežja s centralno čistilno napravo. Stekla je obnova ulic v starem delu mesta, kjer so porušili stari stavbiin uredili parkirišče. Septembra so odprli novi Kulturni centerTržič, veselili pa so se tudi posodobitev šol v Križah, Kovorjuin Lomu pod Storžičem.

Občina Tržič je po večletnih pripravahprojekta ”Odvajanje in čiščenje odpadnihvoda ter oskrba s pitno vodo - izgradnjakanalizacije in vodovoda” konec novem-bra 2007 podpisala pogodbe o izvajanjuin nadzoru gradbenih del. Takrat je biloznano, da bo investicijska vrednost 18,8milijona evrov presežena. Zanjo bododobili okrog 60 odstotkov iz Kohezijske-ga sklada EU in 25 odstotkov iz državne-ga proračuna. Skoraj 15 odstotkov prvot-ne vsote mora zagotoviti občina in po-kriti okrog 5,6 milijona evrov razlike za-radi povečanih stroškov. Do leta 2010bodo zgradili 12.400 metrov kanalizaci-je, enajst objektov za meteorne vode, 34tisoč metrov vodovoda, šest zbiralnikov,tri objekte za dezinfekcijo vode in sodo-bno čistilno napravo. Prva gradbena delapri obnovi vodovodov so se začela julijaletos. Obnavljali so odseka vodovodaŽegnani studenec od zajetja do zbiralni-ka Kovor in do zbiralnika Peko 1. Dela sopotekala v naseljih Loka, Zvirče, Kovor,

Ročevnica in Bistrica. Avgusta so odprligradbišča na odsekih vodovoda Črnigozd, od zajetja do Podljubelja in od za-jetja do zbiralnika Ibelc nad Ravnami.Kanalizacijo so začeli obnavljati na Ko-vorski cesti v Bistrici.Konec avgusta so odprli 1100 metrovdolg odsek obnovljene ceste Popovo-Vadiče. Začetek šolskega leta je bil veselv več šolah. V Križah so obnovili sanita-rije v pritličju in končali predelavo strehe,na katero so pozneje postavili malo sonč-no elektrarno. V Kovorju je šola dobilanova okna in vhodna vrata, kraj pa imatudi nov športni park. V podružnični šoliLom so vgradili kotlovnico na lesno bio-maso. Za varnost šolarjev in drugih peš-cev je bila pomembna ureditev zavarova-ne poti ob cesti skozi naselje Mlaka.Vsem občanom je odprl nove možnosti zadružabnost Kulturni center Tržič, ki so gaodprli septembra. Lepši je tudi del mestaob Mošeniku, kjer so zrušili stari hiši,uredili parkirišče in postavili oporni zid.

Jeseni so obnavljali vodovod v Podljubelju in cevovod proti Tržiču.

ŽupanBorut Sajovic

Občina TržičTrg svobode 18Tržič

OBČINSKI SVETMarjan Špehar, Rebeka Peharc (prej ZehraEka Zinac), Janez Jazbec (prej Drago Zadni-kar), Jožko Kuhelj, Andreja Potočnik in Mar-jan Veternik (vsi LDS), Pavel Rupar, AntonŠuštar, Vida Raztresen, Janez Bogataj, JurijRozman, Justina Kristan, Janez Ančimer,Peter Tomazin (prej Dragomir Ficko) in Mar-ta Bečan (vsi SDS), Jure Meglič, Vida Ribni-kar, Sebastjan Gubič in Zdenka Maglica (vsiSD), Franc Praprotnik (NSi), Marija Močnik(prej Vincenc Perne - SLS), Janez Meglič(DeSUS), Klemen Grašič (Mladi Tržiča) inAndreja Koblar (Športniki Tržiča)

OBČINSKI NAGRAJENCINaziv častna občanka Občine Tržič si je zapomoč pri obnovah cest in domov ter dejav-nosti društev zaslužila Elizabeta OrtnerBorn iz Jelendola. Plaketi Občine Tržič stadobila Lojzka Meglič iz Podljubelja za uspe-he na športnih tekmovanjih invalidov in Planinsko društvo Tržič za stoletno delo.Diplomi Občine Tržič sta prejela Društvoupokojencev Tržič ob 60-letnici in GabrijelUrbančnik za prispevek k razvoju gasilstva.

Za pomoč pri obnovi Kulturnega centra so se zahvalili gostu z Norveškega.

120


Občina Bled je letos zastavila dva velika projekta, ki ju bodoizpeljali tudi s pomočjo evropskih sredstev. Na Bohinjski Beliso konec septembra začeli graditi vodovod in kanalizacijo,pripravljajo pa že tudi projekte za nov veslaški center na Bledu,ki naj bi ga začeli graditi jeseni prihodnje leto.

Z gradnjo vodovoda in kanalizacije naBohinjski Beli bodo dolgoročno rešiliproblem oskrbe z zdravo pitno vodo terproblem odvajanja in čiščenja odpadnihvoda v tem naselju. Naložba bo po oce-nah vredna 1,8 milijona evrov, pri čemerračunajo na dobrih 1,2 milijona evrovevropskih sredstev. Gradnjo naj bi kon-čali v prvi polovici leta 2010. Upajo, dajim bo uspelo pridobiti evropska sred-stva tudi za gradnjo povezovalnega ka-nala do čistilne naprave, obenem pa najbi poskrbeli še za drugo infrastrukturo vnaselju. Med drugim naj bi s pomočjosredstev za obnovo vaških jeder urediliprostor za prireditve pred kulturnim do-mom, še dodatna sredstva pa naj bi za-gotovili tudi za gradnjo pločnikov in ko-lesarskih stez. Na območju čistilne na-prave pa so letos uredili zbirno dvoriščeza komunalne odpadke, prihodnje letopa naj bi predvidoma v javno zasebnempartnerstvu s podjetjem Saubermacher,ki že zdaj na Bledu opravlja javno služ-bo zbiranja in odvažanja smeti, dokonč-no uredili zbirni center.

Evropska sredstva jim je uspelo pridobi-ti tudi za ureditev veslaškega centra, zakar bodo po ocenah potrebovali 4,2 mi-lijona evrov. Od tega naj bi bilo 3,5 mi-lijona evropskih sredstev, občina pa bomorala zagotoviti 700 tisoč evrov za pla-čilo DDV, medtem ko bo Veslaški klubBled prispeval približno 200 tisoč evrov.Investicijski projekt, ki bo podlaga zajavni razpis za izbiro izvajalca, naj bipripravili do pomladi prihodnje leto, je-seni pa bi po pričakovanjih lahko začeliz deli, ki naj bi jih končali spomladi2010.S podpisom protokola o ureditvi medse-bojnih razmerij med ministrstvom zapromet in blejsko občino se je zgodil po-memben premik tudi pri načrtovanigradnji južne razbremenilne ceste. Takobodo že v začetku prihodnjega leta lah-ko začeli z odkupi zemljišč na trasi pri-hodnje obvoznice. Gradnja južne razbre-menilne ceste bo po protokolu vredna15,3 milijona evrov, pri čemer bo večinosredstev zagotovila država, in sicer 91,4odstotka, preostanek pa občina. Letos so

Bled

ŽupanJanez Fajfar

Občina BledCesta svobode 13Bled

OBČINSKI SVETSrečko Vernig, Davorina Pirc (LDS), Leo-pold Zonik, Boris Cvek (Lista za gospodar-sko ekološki razvoj), Jana Špec, LudvikKerčmar (SD), Blaž Ažman, Janez Petkoš(SDS), Matjaž Berčon (N.Si), Franc Pretnar(SLS), Ljubislava Kapus, Slavko Ažman (Zaljudi in prostor), Albert Vidic (Lista za razvoj),Anton Omerzel, Aleš Vukelj (SNS), AntonMežan, Radoslav Mužan (Lista Tonija Meža-na), Bojan Žerovec, Franc Pogačar (Blejskalista) in Miran Lavrič (Liga Turistika)

OBČINSKI NAGRAJENCIČastna občanka Bleda je postala akadem-ska slikarka Melita Vovk, zlato plaketo obči-ne Bled pa je dobil Franc Papler. Srebrnoplaketo občine Bled je prejela Majda Lonc-nar, zaslužili pa so si jo tudi člani Prosto-voljnega gasilskega društva BohinjskaBela. Bronasto plaketo občine Bled so do-bili Elizabeta Demšar Zupan, Podružnič-na šola Ribno in Višja strokovna šola zagostinstvo in turizem Bled, častni znak občine Bled pa Gabrijel Ferjan, SimonaUrevc Planinc, Pavla Medja, Slavko Toman, France Oražem, Kmetijsko gozdar-ska zadruga Bled in Penzion Mlino. Na Bohinjski Beli so s pomočjo evropskih sredstev konec septembra začeli graditi vodovod in kanalizacijo.

121


začeli pripravljati načrte še za severnorazbremenilno cesto, pri kateri bodo naj-prej zgradili oba krožišča, in sicer naLjubljanski cesti in na Seliših, kjer v pri-hodnje načrtujejo tudi gradnjo trgovske-ga centra, gasilskega doma ter doma zastarejše in varovanih stanovanj, na tomesto pa naj bi preselili tudi diagnos-tični center. Želja občine je, da bi dosvetovnega prvenstva v veslanju leta2011 severno razbremenilno cesto zgra-dili do Rečice oziroma do priključka zaželezniško postajo. Še letos naj bi občina izvedla tudi poiz-vedovalni javni razpis za gradnjo garaž-ne hiše pod hotelom Krim, s čimer bi vprihodnjih dveh letih dokončno rešiliproblem parkiranja ob jezerski skledi.Sledilo bo iskanje naložbenika za grad-njo hotela na območju sedanje športnedvorane, ki jo nameravajo preseliti naobmočje športnega parka. Vse te nalož-be so uvrstili tudi v razvojni programobčine od leta 2009 do 2016. Z odprtjem prenovljenih muzejskihprostorov in muzejske zbirke se je kon-čala prva faza celotne prenove Blejskegagradu, ki se je začela letos pozimi in sebo predvidoma končala leta 2011. V ob-novo so doslej vložili 850 tisoč evrov, zadokončanje obnove in revitalizacijo gra-du pa bo potrebnih še 5,5 milijona evrov,od tega naj bi bilo štiri milijone evrovevropskih sredstev. Novo podobo je letosdobila tudi Festivalna dvorana, v kateriso zamenjali stole, zavese in odrsko teh-niko. Zavod za kulturo je za to namenil180 tisoč evrov, še 24 tisoč evrov pa jeprispevala občina. Na Bledu pa je letosmočno odmeval tudi sporazum o lastniš-tvu Blejskega otoka med ministrstvomza kulturo in ljubljansko nadškofijo. V

skladu s sporazumom bo država ostalalastnica otoka, objekti na njem pa bodov lasti blejske župnije. Blejska župnija seje tako odpovedala zahtevi za vrnitevotoka v naravi in bo umaknila pritožbopred evropskim sodiščem za človekovepravice.Na Bledu so tudi letos izpeljali več od-mevnih prireditev. V februarju so prvičgostili mednarodni balonarski festival,ki ga je zavod za turizem organiziralskupaj s klubom Skywalkers. Marca seje na Bledu odvijal 25. šahovski festi-val, v maju pa so že drugič gostili tradi-cionalno prireditev Dan Lipicanca.Dneva nordijske hoje se je v juniju ude-ležil tudi predsednik države dr. DaniloTürk, ki je ob tej priložnosti podeliltudi en set medalj najboljšim veslačemna Mednarodni veslaški regati, ki jebila ravno v tem času na Blejskem jeze-ru. Veliko obiskovalcev je pritegnil tudisvetovni pokal v skokih v vodo z višinev juniju. Malce drugačni pa so bili le-tošnji Blejski dnevi, ki so v treh dnehobiskovalcem vsak dan ponudili kakšnozanimivost. Tako so že v petek na jeze-ro spustili več tisoč lučk, vse skupaj paso popestrili z lasersko projekcijo nagrajsko skalo, ki so jo pripravili ob zaključku predsedovanja Slovenije Evropski uniji. V soboto so obiskovalcilahko občudovali ognjemet nad jeze-rom. Program je letos potekal na dvehlokacijah. V Zdraviliškem parku so pri-pravili sejem domače in umetnostneobrti, zanimive glasbene nastope inprogram za otroke, na osrednji blejskipromenadi pa so dali poudarek na glas-benem programu in gostinski ponudbi.Tudi letošnje leto sta požlahtnila že tra-dicionalna blejska festivala - Festival

Bled, ki je potekal kar 14 dni v juliju, inOkarina festival, ki je polepšal koncetednov v avgustu. Kino pod zvezdamipa je bil nekoliko okrnjen zaradi slabe-ga vremena, a zelo dobro sprejet medobiskovalci.Aktivni so bili tudi na področju medna-rodnega sodelovanja. Januarja so tudiuradno postali član skupnosti Alpine Pearls, ki povezuje dvajset alpskih turi-stičnih krajev. Poleg izmenjave izkušenjračunajo tudi na skupno promocijo podenotno blagovno znamko. Skupaj s krajiv Julijskih Alpah Bled začenjajo tudi sodelovanje s Škotskim višavjem. Sode-lovanje s Škotsko naj bi povezalo znaneturistične kraje Bled, Bohinj, KranjskoGoro, Bovec, Tolmin, Kobarid. Sodelo-vali bodo na področju turizma, športa inkulture, v aktivnosti pa bi radi vključilitudi čim več mladih. V juniju pa so pod-pisali sporazum o prijateljstvu z osred-njo beograjsko občino Vračar, od koderzlasti v zimski sezoni prihaja veliko nji-hovih gostov. V okviru tega so na Bleduže gostili modno revijo srbske modnehiše AMC Afrodite Mode Collection, okateri je poročalo okrog trideset pred-stavnikov srbskih medijev.

Ministrstvo za kulturo in ljubljanska nadškofija sta sklenila poravnavo gledeBlejskega otoka.

V maju so predstavili izbrane idejne rešitve za ureditev veslaškega centra inciljne regatne arene v Zaki.

Blejski dnevi so vsak dan ponudili kaj zanimivega.

122


Radovljica

OBČINSKI SVETPrimož Jeglič, Irena Pogačnik, Janez Er-man, Anton Kapus, Petra Dobar, Marjan Butorac (vsi LDS), Zvonko Prezelj, MarjanVidic, Mateja Grčar, Anton Pogačnik, JanezKaltenekar, Anita Vidic (vsi SDS), Jože Rebec,Dragomil Rozman, (v svetu nadaljuje mandatletos umrle Mije Žagar), Jakob Demšar (vsiSD), Avguštin Mencinger, Simon Resman(oba N.Si), Gorazd Fajfar, Matija Žiberna(oba Glas mladih Radovljica), Stane Perc(SNS), Tone Pfajfar (DeSUS), Simon Zore(SMS), Helena Kralj (Glas žensk Slovenije),Darko Marolt (Zares), Franc Peternel (Obrt-niško podjetniška lista) in Janez Urbanc (E-kolo, lista modrega sožitja)

OBČINSKI NAGRAJENCIOb letošnjem občinskem prazniku, 5. avgu-stu, v spomin na ustanovitev Cankarjevegabataljona na Vodiški planini, je veliko plake-to občine prejel Jože Rebec, plaketo obči-ne Prostovoljno gasilsko društvo Mošnjein Rezka Šubic Pleničar, pečat občine tu-ristični društvi Lesce in Brezje ter MiranČehovin, medaljo občine pa Anton Dež-man, Janez Koselj ml., Ciril Kozjek, Mari-ja Poženel in Alojz Vidic. Ob občinskemprazniku, 11. decembru, na rojstni dan Anto-na Tomaža Linharta, so Linhartovo plaketoprejeli Janez Kosmač, Verena Štekar Vidic in Vilko Ovsenik, pečat občine Sred-nja gostinska in turistična šola Radovlji-ca, Vesna Gaberščik, Francka Kocjanin posthumno Roberto Sapio, medaljo ob-čine pa družina Vidic in Jože Pavlič.

Občina je po lanskih poplavah nadaljevala z obnovo Krope, vRadovljici pa je zgradila nov športni park. Družba za avtocesteje zgradila deset kilometrov avtoceste od Vrbe do Peračice.

Družba za avtoceste (Dars) je 22. sep-tembra predala prometu 9.780 metrovdolg odsek avtoceste med Vrbo in Pera-čico. Dars je začel preurejati že tudi 2,4kilometra dolg odsek nekdanje ”magis-tralke” Peračica-Podtabor v drugi voznipas avtoceste, z deli pa naj bi končal šepred turistično sezono 2010. Občinskisvet je najprej sklenil, da bodo 360 me-trov dolg mrtvi krak nekdanje hitre cestemimo Brezij namenili za del obvozneceste in za parkiranje ob množičnem obisku bazilike, vendar je potem na željodomačinov takšen sklep razveljavil inodločil, da bodo ta del ceste spremenili vkmetijsko zemljišče.Občina je sicer za prilagoditev lokalnihcest na avtocestno omrežje letos nameni-la skoraj 100 tisoč evrov, še trikrat višjiznesek pa bo v ta namen potrebovala vletu 2009. Sicer pa so, tudi v sodelova-nju z državo, letos v Lescah in Radovljicizgradili kar štiri krožišča, ki prispevajo k večji varnosti, umirjanju in pretočnostiprometa.

Obnovili most čez Savo in nadaljevali večje cestne naložbeDruga največja državna naložba v obči-ni je bila obnova 84 metrov dolgega mo-stu čez Savo na Lancovem. Direkcija za

ceste je z obnovo končala aprila letos, zapromet pa ga je odprla ob koncu lanske-ga leta. Pri naložbi je sodelovala tudi ob-čina, ki je zagotovila 265 tisoč evrov zavgradnjo komunalnih vodov preko mo-stu, za ureditev pločnika in avtobusnihpostajališč ter (skupaj z direkcijo in mi-nistrstvom za obrambo) za postavitevmontažnega mostu, prek katerega je včasu obnove potekal promet.Direkcija za ceste je med Radovljico inLescami zgradila krožišče, ki bo del po-vezovalne ceste med cesto iz Lipniškedoline in glavno cesto, pri tem pa kot so-investitor sodeluje tudi občina. Na cesti za Verigo je občina zgradilakrožišče v vrednosti skoraj 485 tisoč ev-rov, v okviru obnove Ceste svobode vRadovljici pa so se lotili najbolj težavne-ga, okrog dvesto metrov dolgega odseka,na katerem je pet opornih zidov, investi-cijska vrednost pa bo presegla dva mili-jona evrov. V Novi vasi je bila zgrajena kanalizaci-ja. Sicer pa je na področjih oskrbe s pit-no vodo, odvajanja in čiščenja odpadnihvoda ter komunalnega opremljanjastavbnih zemljišč občina letos priprav-ljala predvsem dokumentacijo. Ta bo vnaslednjih letih omogočala izvedbo pro-jektov, kot so gradnja kanalizacije, čistil-

Nov odsek avtoceste od Vrbe do Peračice

Župan Janko S. Stušek

Občina RadovljicaGorenjska cesta [email protected]

123


ne naprave in vodovoda v Kropi, izgrad-nja primarnega vodovoda Hraše-Lede-vnica in manjkajočega dela primarne ka-nalizacije v Begunjah ter komunalnoureditev zemljišč za stanovanjsko grad-njo v območju lokacijskega načrta Doli-na v Lescah in za poslovno gradnjo vobmočjih zazidalnega načrta CČN severv Radovljici ter lokacijskega načrta PCLesce jug.

Vodna ujma najbolj prizadela KropoVodna ujma je 18. septembra lani močnoprizadela radovljiško občino, še zlastiKropo, ki pa dobro leto po ujmi kažeprecej drugačno podobo. Država, obči-na, Komunala Radovljica, krajevnaskupnost Kropa in donatorji so v enemletu v odpravljanje posledic poplav inobnovo Krope vložili več kot 1,2 milijo-na evrov, poleg tega pa še nekaj manj kotpol milijona evrov za nekatere druge po-sege (obnova Klinarjeve hiše in zdrav-stvene postaje, urejanje trškega jedra inotroškega igrišča ...). Uredili so državnocesto med Slovensko pečjo in Bodlaje-vim vigenjcem ter med Placem in kam-nitim mostom, v Gosposki ulici so za-časno uredili odvodnjavanje meteornihvoda in na novo asfaltirali cesto, obnovi-li Bodlajev vigenjc, uredili so Plac nalevi strani Kroparice, zgradili začasniKoruzni most in se dogovorili, da bodoza novega poiskali ustreznejšo rešitev.Občina je začela tudi postopek za spre-jetje prostorskega načrta za center nase-lja in staro vaško jedro.

Nov športni park v Radovljici in vrtec na PosavcuObčina je ob obstoječem športnem par-ku v Radovljici uredila nov, en hektarvelik park, v katerem sta dve nogometni

igrišči s tribunama, igrišče za ulično ko-šarko, igrišči za badminton, igralno pol-je za šah, tri mize za namizni tenis terdrsališče, ki ga bodo poleti uporabljaliza rolkanje in za igranje in-line hokeja.V prihodnjih letih bodo obnovili še ob-stoječe rekreacijske površine. Tudi priOsnovni šoli Staneta Žagarja v Lipniciso poleti začeli graditi nov športni park.V Lescah so končali gradnjo in obnovonogometnih igrišč, urejanja športnegaigrišča so se lotili tudi v Vrbnjah in naČrnivcu.Občina je septembra začela graditi naPosavcu nov vrtec; če bo vreme dopuš-čalo zaključek gradbenih del, ga bodoodprli še letos. V njem bo prostora za petoddelkov, ob njem bodo še igrišča inparkirišča. Investicija je vredna 2,1 mili-jona evrov.

Obnova Dermskega gradu, Klinarjevehiše in radovljiške graščineDružba Predence, ki sta jo v okviru jav-no zasebnega partnerstva ustanovili ob-čina in podjetje Izolacija Kepic, obnavljav Dvorski vasi Dermski grad in gradinov objekt. V gradu bodo kavarna, jedil-nica in devet apartmajev, v novem več-namenskem objektu - hotelu pa 80 le-žišč, wellnes, prostori za masažo in me-dicinske storitve ... Investitor bi želelrazvijati tudi igralniško dejavnost, ven-dar mu vlada - ob soglasju občinskegasveta in nasprotovanju civilne iniciative- ni podelila koncesije. V občini nadaljujejo z obnovo graščine vRadovljici, letos so obnovili streho, se-verno fasado, obnovili in pokrili sovzhodni atrij ter vgradili dvigalo. V Kli-narjevi hiši v Kropi, kjer je Kovaški mu-zej, so obnovili pritlične prostore in vnjih uredili prostore za turistično infor-

macijski center, muzejsko trgovino, več-namenski prostor ter sanitarije.In kaj se je v občini še dogajalo letos?Občina je po številnih zapletih le prido-bila zemljišče za zasuk vzletno pristajal-ne steze na Letališču Lesce, prizadevapa si pridobiti še upravno dovoljenje zazačetek del. Začela se je gradnja komu-nalne opreme za kare H - Vurnikov trg vRadovljici. Da bi v središču Lesc omili-li težave s parkiranjem, je občina pri tr-govsko poslovnem centru na lokaciji ne-kdanjega Elga uredila parkirišče s 23parkirnimi mesti in novo avtobusno po-stajališče. V okviru obnove občinskestavbe so v Linhartovi dvorani odprli ob-novljeni gostinski lokal. Občina je spodjetjem Remand podpisala predpo-godbo za gradnjo oskrbovanih stanovanjob Domu dr. Janka Benedika v Radovlji-ci in se odločila, da v javno zasebnempartnerstvu zgradi parkirno hišo in sta-novanjski objekt ob vstopu v stari delRadovljice in športno gostinski objektob športnem parku v Radovljici. VKamni Gorici so odkrili spomenik sli-karju Matevžu Langusu. V sodelovanjus KRŠ-em in Ekonomsko gimnazijo insrednjo šolo Radovljica je bilo obnovlje-no in poslikano stopnišče radovljiške železniške postaje.Sedem športnikov iz radovljiške občine jenastopilo na olimpijskih igrah v Pekingu,največji uspeh je dosegla plavalka SaraIsakovič, ki je osvojila srebrno kolajno.Leški padalci so postali svetovni prvaki.V Begunjah je bila državna proslava obdnevu upora in prvi festival Avsenikoveglasbe. V Radovljici sta Delavnica Musi-ke in Prešernovo gledališče Kranj v sode-lovanju z Linhartovo dvorano ter ObčinoRadovljica premierno uprizorila muzikalMoje pesmi moje sanje.

Obnovljena cesta skozi središče Krope Nov športni park v Radovljici

124


Prebivalcem veliko pomeni regionalna cesta, ki jih povezuje zdolino, zato nenehno opozarjajo državo, naj vlaga vanjo.

Jezersko

Letos so družbo za državne ceste opozo-rili ne le na potrebo po obnovi, pač pa tudi po omejitvi tranzitnega prome-ta prek Jezerskega vrha, saj težki tovor-njaki zelo obremenjujejo cesto. TakoJezerjani pričakujejo, da se prevozi ome-jijo na tiste, ki so za gospodarsko dejavnost doline nujni. Sicer pa ta časdržava obnavlja cesto blizu Hubertovekapele. Obljubljajo, da bo izvajalec deladokončal leta 2009.

Letos Jezerjanom narava spet ni bilanaklonjena: poleti je več podorov na ob-močju slapu Čedca ogrozilo območjepod njim vse do naselja. Agencija RS zaokolje (za povodje Save Dolinke) je ob-močje deloma saniralo. Strugo izpodČedce so preusmerili v hudourniški jarekpod Malim vrhom in začasno rešili predpoplavami zaselek Kvance. V to jevložilo 120 tisoč evrov, sledili so šenadaljnji strokovni ogledi in obljube, dase bo država lotila dolgoročne sanacije.Kot pravi župan občine Jezersko MilanKocjan, zaenkrat iz tega še ni nič. Po je-senskih neurjih voda spet odnaša prod iz-pod Čedce. Jeseni je Jezersko zajel tudimočan veter in podiral drevesa, tako daso imeli domači gasilci veliko dela pri

reševanju ogroženih hiš in gospodarskihposlopij. Na Jezerskem je velik problemureditev katastra. Po dolgotrajnih sodnihpostopkih so rešili problem športnegaigrišča, izvaja pa se tudi odmera ceste odLustika do Planšarskega jezera, kjer jebil v katastru vpisan gozd, v naravi pa ježe lep čas asfaltna cesta. Z odmeramiobčinske lastnine bodo nadaljevali tudi vletih 2009 in 2010 in bo potrebno še ve-liko usklajevanja s trenutnimi uporabnikiteh zemljišč, pravi župan Kocjan. Letosje bila dokončana tudi denacionalizacijav središču kraja, tako da je občina posta-la pravna lastnica cest in se je lahko loti-la tudi asfaltiranja nekaterih cest. Skladkmetijskih zemljišč in gozdov pa je letosprispeval že obljubljeni denar iz lanskegaleta, zato je občina lahko asfaltirala šedel ceste v dolino Dol.Dokončali so tudi obnovo novega delapokopališča pri farni cerkvi. S 100 tisočevri (dve tretjini denarja je prišlo iz skla-da za regionalni razvoj) so tlakovali potimed grobovi, postavili robnike, obnovilipročelje mrliške vežice in pred njimi ure-dili parkirne prostore. Sedaj se ureja tudiheliodrom, in sicer 1,3 hektara zemljišča,ki ga je občina pred leti kupila namensko,da bi tam pristajali helikopterji. Doslej soga uporabljali kot nadomestni prostor zaodpadke gradbenega materiala, sedaj pabo služil svojemu pravemu namenu. Tamnaj bi 2009. leta dobili tudi vremenskopostajo. Del proračunskega denarja sotudi letos namenili obnovi šole na Jezer-skem, v novem delu so zamenjali okna in na novo opremili en razred. V občin-skem zbirnem centru za ravnanje z od-padki so postavili zaščitno ograjo, da ve-ter ne bi več odnašal smeti po nabrežjuin v strugo bližnje Jezernice. Na pobudoGorske reševalne službe Jezersko pa jeobčina v kleti stavbe Storžič uredila prostor za dejavnost tega društva, polegtega pa še prostor za občinski arhiv. Mednovostmi leta 2008 pa omenimo, da jeskladno z zakonodajo gospodarjenje s pitno vodo ter odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode z občine prešlona javno podjetje Komunala Kranj.

ŽupanMilan Kocjan

Občina JezerskoZgornje Jezersko 65Zgornje Jezersko

OBČINSKI SVET Jurij Markič, Janko Drnovšek, Jožko Meglič,Miran Štular, Rok Teul, Primož Muri, DrejcKarničar.

Podori na območju slapu Čedca so na Jezersko privabili tudi ministra za okolje Janeza Podobnika.

125


Preddvor

OBČINSKI SVETMiro Roblek, Frančiška Rozman, JanezSnedec, Danilo Ekar, Slavko Prezelj, BojanLavrinšek, Janez Polajnar, Anka Bolka, CirilZupin, Branko Tičar, Stanislav Bergant

OBČINSKI NAGRAJENCIVeliki plaketi občine Preddvor: Srečo Roblek in Peter Naglič; priznanji občinePreddvor Vincencij Pfajfar in Franc Keuc;plaketi Josipine Turnograjske: Ivo Kaštrunin Božo Rehberger

Letos najpomembnejši projekt, ki so se ga lotili v občini Preddvor, je gradnja kanalizacije v Novi vasi, na Hribu in nekaterih ulicah Preddvora. Zanj so dobili evropski denar.

Župan Miran Zadnikar

Občina PreddvorDvorski trg 10Preddvor

Občina Preddvor je majhna, razpolaga zvsega 2,5 milijona evrov vrednim prora-čunom, zato jim uspeh na razpisu za ev-ropska sredstva zelo veliko pomeni. Do-bili so jih za gradnjo kanalizacije v Novivasi (dolgoročno bo koristila tudi čistej-šemu jezeru Črnava), v nekaterih delihPreddvora in v naselju Hrib, naložba paje vredna 750 tisoč evrov. ”Veliko seukvarjamo tudi s projekti, povezanimi spridobitvijo kohezijskih sredstev. Radibi jih namreč dobili za sofinanciranječistilne naprave v Tupaličah in povezavodo že zgrajene kanalizacije v Preddvo-ru. Lani decembra je bilo že vse pri-pravljeno, toda zaradi usklajevanja zostalimi gorenjskimi občinami, ki kan-didirajo za ta denar, smo šele novembraletos dobili potrditev ministrstva za okolje in prostor. Tako se bodo dela lah-ko začela šele marca prihodnje leto,” je o pričakovanjih glede še enega veli-kega projekta v občini dejal župan Mi-ran Zadnikar. Ta je vreden tri milijoneevrov, občina pa mora zanj zagotovitiokoli 700 tisoč evrov lastnih sredstev.Letos pa je končno začela delovati čistilna naprava v Bašlju in kot kažejoanalize vzorcev vode, se je splačalo vložiti vanjo.

Zdravstveni dom in trgovina drugo letoV občini Preddvor letos še niso prišli donovega zdravstvenega doma, saj je obve-ljala šele četrta rešitev, ki so jih imeli vmislih. To bo nakup ene od stavb, ki jihbo na mestu sedanjega zdravstvenegadoma zgradilo podjetje IC Dom, zdrav-stveni dejavnosti pa bo namenjena vsahiša: spodnji prostori splošni ambulantiin lekarni, zgornji pa zobozdravstveniambulanti ter dopolnilnim dejavnostim,denimo fizioterapiji. Do zgraditve nove-ga bo zdravstveni dom delal še v starihprostorih. Letos investitorjem v Pred-dvoru tudi še ni uspelo zgraditi trgovine,ker niso uspeli pravočasno pridobitigradbenega dovoljenja.

Občina Preddvor je na državnih razpi-sih dobila tudi nekaj denarja za uredi-tev planinskega zavetišča na Zaplati,kamor so letos s helikopterjem večkratpeljali gradbeni material. Pred zimo sokončali za letos predvidena dela. Izistega razpisa je bil tudi denar, ki so ganamenili ureditvi športnega parka Pre-grad na Beli. Veseli so tudi, da so vdveh letih izboljšali stanje na cestah. Vobčinskem proračunu so namreč za teinvesticije namenili novo postavko. Dr-žava pa jim je odobrila sredstva za pre-ureditev doma krajanov na Beli. V ob-novljenega se bo preselil tamkajšnji vr-tec Čriček, ki domuje v neprimernistavbi. Država bo dala 119 tisoč evrov,občina pa 200 tisoč in prihodnje leto seobnova lahko začne. Takrat bodo najbržnared tudi projekti za cesto Spodnja-Srednja Bela, na odcepu proti ZgornjiBeli bi bilo namreč križišče.Občina Preddvor se šteje za ”občino ob-novljivih virov energije”. Že več let sePreddvor daljinsko ogreva z lesno bio-maso. Letos so podjetje Energetika zaproizvodnjo in distribucijo te energije (vlasti občine) izvlekli iz rdečih številk inga sedaj prodajajo. Preddvorska šola, kiže sicer velja za ekološko, ima od letosna strehi sončne celice in z njimi dobivso potrebno električno energijo. V doli-ni Kokre lastnik male elektrarne poveču-je njeno moč, pred kratkim pa je kmet vBašlju za več objektov v vasi vzpostavilmikro daljinski sistem ogrevanja na bio-maso. V občini obžalujejo, da še ni zaživeluradno že ustanovljen zavod za turizem,ki naj bi združil ponudnike turizma,upravljal z jezerom, potem ko bi prišlodo ureditve lastništva, ter skrbel za pro-mocijo in prireditve. Preddvor pa bo pozaslugi sodelovanja z združenjem obrt-nikov dobil označevalne table, ki bodoopozarjale na kulturno zgodovinske zna-menitosti in na podjetja.

Šola v Preddvoru ima na strehi sončne celice.

Gradnja kanalizacije je trenutno največji projekt vobčini Preddvor.

126


OBČINSKI SVETAleksander Ravnikar, Stanislav Boštjančič,Nada Mihajlović, mag. Rozalija Sabo (no-vembra je zamenjala Janeza Černeta), dr. Ili-ja Dimitrievski, Doroteja Osterman, MilanPodgoršek, Evstahij Drmota, Beno Fekonja,Borut Zatler (SD); Alojz Potočnik, Jakob Klo-futar, mag. Alenka Bratušek, Petra Mohor-čič, Nataša Robežnik, Vito Rožej, StaneŠtraus, Igor Velov (Zares); mag. BrankoGrims, Irena Oman, Bojan Homan, DarkoJarc, Saša Kristan, Gregor Tomše, Jure Kri-stan (SDS); mag. Darko Zupanc, Andrej Do-lenc (LDS); Janez Jereb, Matevž Kleč(N.Si); mag. Franc Rozman (SLS); JožeLombar (Stranka za napredek krajevnihskupnosti); Alojz Jurij Gorjanc (DeSUS);Rudi Čebulj (Odgovor)

OBČINSKI NAGRAJENCIČastna občana Mestne občine Kranj sta po-stala Marko Aljančič (posthumno) in dr.Lučka Kajfež Bogataj; nagrado mestneobčine Kranj je prejela Osnovna šola Si-mona Jenka Kranj, podružnična šola Prim-skovo; listino o priznanju Mestne občineKranj je prejel Odbor za izdajo monografi-je Kranjsko okrožje v NOB 1941-1945;veliki plaketi Mestne občine Kranj sta preje-la Klavdij Tutta in prelat Stanislav Zidar;veliko Prešernovo plaketo Mestne občineKranj pa je prejel Zmago Puhar.

Kranjska občina se želi v naslednjih le-tih razviti v občino, v kateri se bodo do-bro počutili tako domačini kot obisko-valci in turisti. Veliko bo k temu prispe-valo urejeno mestno jedro, za kateregaso odgovorni na občini sklenili, da ga nebodo prepuščali stihijskemu razvoju indelnim rešitvam, ampak ga bodo urejalisistematično. Tako so preko različnihrazpisov in natečajev, predvsem Evrop-ske unije, že dobili nekatere zanimive in dolgoročne rešitve, ki bodo središčemesta spremenile v urejeno in kakovost-no okolje.

Prenova Jelena se bo začela spomladiEden od dolga leta neurejenih objektovje zagotovo nekdanji hotel Jelen, ki stojina eni najlepših kranjskih lokacij obvhodu v mesto. Prav odlična lokacija paje spodbudila nove lastnike iz družbeElektroservisi iz Trzina, da je investicijav gradnjo upravičena. Tako so na natečaj

za prenovo povabili vse vidnejše projek-tante, ob sodelovanju kranjske občine inZavoda za varstvo kulturne dediščine,Območne enote Kranj, pa so se sredi le-tošnjega leta med petimi natečajnimi re-šitvami odločili za projekt ABiroja izLjubljane. Vreden je okoli 10 milijonovevrov, z gradnjo, ki naj bi trajala leto inpol, pa bodo začeli takoj, ko bodo prido-bili gradbeno dovoljenje, kar naj bi bilonajkasneje spomladi 2009. Na sedanjilokaciji hotela Jelen in sosednjih stavb jepredvidenih 60 stanovanj, v pritličjubodo lokali za mirnejše poslovne in go-stinske dejavnosti, za ves kompleks pabo v podzemnih garažah zagotovljenihokoli 175 parkirnih mest.

Oživljeno staro mestno jedroParkirna mesta so problem večine večjihmest in tudi v Kranju zavzeto iščejo re-šitve tega vprašanja. Tako je bil julijasprejet novi odlok, ki omejuje parkiranjein zadrževanje motornih vozil v starem

Kranj

Župan Damijan Perne

Mestna občina KranjSlovenski trg 1Kranj

Ob predsedovanju Slovenije Evropski uniji je tudi Kranj v prvipolovici leta 2008 živel v barvah Evrope. Vodstvo Mestneobčine Kranj je v letu 2008 pripravilo Strategijo trajnostnegarazvoja MOK 2008-2009, s katero načrtujejo dolgoročen incelovit razvoj občine v naslednjih petnajstih letih. Kranj želipostati odprto in napredno središče Gorenjske.

Kranj je od februarja do konca julija živel v barvah Evrope, saj so se predstavile vse članice EU.

127


mestnem jedru. Vendar pa se sedaj obis-kovalci lahko sprehodijo po urejenemmestu, ki bo s prenovo gradu Khislsteinzagotovo postalo še bolj zanimivo. Dadomačini in obiskovalci, kljub vednovečji ponudbi velikih nakupovalnih cen-trov, radi pridejo v središče starega me-sta, je bilo še kako čutiti letos spomladiin poleti, ko je Kranj zaživel s projektomBarve Evropske unije. Tako so se od 8.februarja do 26. julija v Kranjski hiši, nastojnici pred Kranjsko hišo, na Glavnemtrgu, pa tudi po več kranjskih gostilnahin lokalih predstavljale vse države, člani-ce EU. Na Zavodu za turizem Kranj soposkrbeli, da smo lahko spoznali takokulturo (razstave, pravljice, literarni večeri) kot hrano evropskih držav, z velikim navdušenjem pa so se v projektspoznavanja evropskih držav ob predse-dovanju Slovenije vključili tudi najmlajši,ki so v galeriji Kranjske hiše pripravljalirazstave ter na posebnih delavnicah spoznavali Evropo.

Nadaljevanje sodelovanja z La Ciotatom, novo prijateljstvo z BeljakomŠe posebej slovesno je bilo v Kranju obtednu Francije, ko sta ob 50-letnici prija-teljstva Kranja s pobratenim francoskimmestom La Ciotat župan MOK DamijanPerne in župan La Ciotata Patrick Borepodpisala novo listino o nadaljevanjuprijateljstva, na posebni slovesnosti pasta v parku ob nekdanjem kinu Centerodkrila tablo, ki naznanja, da se park se-daj imenuje La Ciotat.Da si Kranj prizadeva iz industrijskegapostati tudi turistično mesto in da je pritem pomembno sodelovanje med sosedi,

je bilo večkrat poudarjeno ob podpisu li-stine o sodelovanju s sosednjim Belja-kom, ki sta jo konec julija najprej v Kra-nju, nato pa še v Beljaku podpisalakranjski župan Damijan Perne in županBeljaka Helmut Manzenreiter.

Rovi so prava atrakcijaKranj je v zadnjem letu dobil kar nekajturističnih publikacij, med zadnjimi jeizšla zloženka o rovih pod starim Kra-njem. Med drugo svetovno vojno so na-mreč v Kranju zgradili več rovov, ki sojih prebivalci uporabljali kot zaklonišče,nato pa so bili večino časa zanemarjeni.V zadnjem letu so jih temeljito očistiliin uredili za obiskovalce, z zanimivovsebino in ponudbo pa postajajo ne lekranjska, ampak slovenska turističnaatrakcija. Do konca novembra je rove žeobiskalo več kot 4500 ljudi, ki so lahkouživali ob pokušini slovenskih vin, siogledali razstavo adventnih venčkov,veliko je bilo tudi obiskovalcev iz šol invrtcev.

Nova igrišča, obnova šol, strehaza brezdomce in odvisnikePri raziskovanju sveta pod zemljo uživa-jo tudi mladi, najmlajši domačini in obis-kovalci mesta pa so se letos razveselilikar nekaj novih igrišč in igral. Postaviliso jih na Planini, pri OŠ Franceta Prešer-na, najbolj zanimivo in atraktivno pa jenovo igrišče z igrali na Pungartu, ki sozasnovana kot tekma graščakov, otrocipa lahko ustvarjajo tudi v peskovniku, vhiški in na igralih z vzmetmi. Novo šolsko leto se je s kar nekaj prido-bitvami in posodobitvami začelo tudi zakranjske osnovnošolce, saj je kranjska

občina za obnovo devetih osnovnih šolprispevala več kot pol milijona evrov.Največji finančni zalogaj je predstavlja-la obnova sanitarij na OŠ Staneta Žagar-ja, na matični šoli Simona Jenka in OŠ vPredosljah so obnovili strehi, v OŠ Ma-tije Čopa pa so zamenjali tlake in stroptelovadnice ter tlake pred šolo, v OŠ Ja-koba Aljaža so obnovili bazen in kupilinovo opremo za oživljanje.Velika pridobitev za Kranjčane in vseGorenjce so novi prostori Centra za so-cialno delo na Koroški cesti, prav takopa so jeseni odprli nove prostore stavbena Sejmišču 4, kjer so nov dom našlibrezdomci. Tam je tudi nova razdelilni-ca hrane, svoje prostore pa imata tudistanovanjska skupina za ozdravljene odvisnike ter center za odvisnost.

Izgradnja MBO PolicaUrejeno mesto za vse prebivalce in pri-vlačno za obiskovalce je eden od ciljevnove strategije trajnostnega razvoja Kra-nja v naslednjih letih, saj je kakovostnoin zdravo okolje ena največjih želja ob-čanov in tudi usmeritev občinske uprave,ki ji prav komunalna urejenost občinepomeni največji izziv. K temu naj bi pri-spevala tudi izgradnja MBO (obrat zamehansko in biološko predelavo odpad-kov) na Polici pri Kranju, ki jo je letosmarca potrdila vlada, ko je sprejela ope-rativni program ravnanja z odpadki.Tako naj bi bil na Polici regijski centerGorenjske, poleg tega pa bi na Policizgradili še sortirnico, ki naj bi začela zdelom že v letu 2009. V prihajajočemletu, predvidoma 15. julija, naj bi takozaprli deponijo Tenetiše, v Tenetišah paostaja še zbirni center za kosovne od-padke.

Najmlajši Kranjčani in njihovi straši so navdušeni nad novimi igrali, ki so jihpoleti zgradili na Pungertu.

Kranjski rovi so od oktobrskega odprtja prava atrakcija za domačine in obiskovalce, saj si Kranj želi postati še privlačnejši tudi za turiste.

128


Naklo

ŽupanJanez Štular

Občina NakloGlavna cesta 24Naklo

Občina Naklo je končala gradnjo doma starejših občanov, kjer so prerezali trak ob občinskem prazniku konec junija. Domso opremili in izbrali upravljavca, stanovalci pa se bodo vselilijanuarja 2009. Največja letošnja naložba na komunalnem področju je gradnja sekundarne kanalizacije in obnova vodovodav Spodnjih Dupljah. Za okrog 1,3 milijona evrov vredna delabo 748 tisočakov dala Evropa.V štirinajstih letih obstoja občine Naklo jebila gradnja doma starejših občanov v Na-klem doslej največja naložba. Stavbo sozačeli graditi leta 2006 in končali gradbe-na ter obrtniška dela v njej spomladi 2008.Skupaj z zemljiščem in opremo, ki so jonamestili poleti, so se stroški investicijepribližali 3,8 milijona evrom. Občinasama ni zmogla tako velikega bremena,zato je za svoje potrebe obdržala 33 po-stelj, trinajst pa jih je prodala. Najela je800 tisoč evrov posojila za dobo desetihlet. Precej dogovorov je bilo potrebnih zaizbiro izvajalca dejavnosti varstva stano-valcev in upravljavca doma. Prvo zadolži-tev je sprejel Dom starejših Preddvor, dru-go pa družba Dom sistemi. Oba bosta skr-bela, da bo bivanje starejših v domu od ja-nuarja 2009 dobro organizirano.Do poletja so v vasi Strahinj končaligradnjo meteorne in fekalne kanalizacijeter obnovo vodovoda v južnem in vzhod-nem delu naselja. Kot je povedal županJanez Štular, so samo letošnja dela

stala skoraj štiristo tisoč evrov. Izrazil jeprepričanje, da je vas, kjer prebiva tudisam, dobro urejena. Obenem je pohvaliluspešnost občine pri postopnem urejanjukomunalne infrastrukture. Letos so sizagotovili dobrih 748 tisoč evrov iz evropskega sklada za regionalni razvoj,ki jih bodo vložili v okrog 1,3 milijonaevrov vredno naložbo za posodobitevnapeljav v Spodnjih Dupljah. PodžupanIvan Meglič je pojasnil, da bodo tamzgradili 2200 metrov fekalne kanalizaci-je in obnovili 1500 metrov meteorne kanalizacije ter 1900 metrov vodovoda.Dela so se začela ob koncu septembraletos, sklenili pa jih bodo sredi prihod-njega leta. Na kanalizacijo bodo priklju-čili približno 110 hiš. Prebivalcem bodozagotovili dovolj pitne vode in vode zapožarno varnost. V tej vasi je občina obnovila šolsko igrišče, na Bistrici jeomogočila gradnjo pločnika na mostu, vNaklem pa je za vse občane zgradilasodobnejši center za ločene odpadke.

Jeseni so začeli graditi sekundarno kanalizacijo v Spodnjih Dupljah.

OBČINSKI SVETMarjan Babič, Ana Grašič, Gabrijela Jošt,Ivan Meglič in Albin Rehberger (vsi SLS), Al-bin Golba, Marko Mravlja in Ana Žontar (vsiSDS), Peter Celar in Branka Uranič (obaN.Si), Aleš Krumpestar in Jože Mohorič(oba LDS), Zdravko Cankar (DeSUS), Sta-nislav Koselj (SD) in Anton Kosec (Strankaza napredek krajevnih skupnosti).

OBČINSKI NAGRAJENCIZlato plaketo Občine Naklo je dobil VinkoGale iz Naklega za delo v gasilstvu. Srebrniplaketi sta prejela Rudi Nadiževec iz Strahi-nja in Janez Štilec s Cegelnice za delo vDruštvu upokojencev Naklo in njeni folklorniskupini. Bronaste plakete so si prislužiliJože Zorenč iz Strahinja za vodenje vokal-ne skupine Vedrina, Franc Pretnar iz Pod-brezij za delo med gasilci in upokojenci ter TVD Partizan Podbrezje za 60-letnicodelovanja. Spominsko priznanje je dobilaDragica Perne, aktivna članica Kulturnegadruštva Tabor Podbrezje. Dom za starejše občane je zgrajen, prvi stanovalci se bodo vselili januarja 2009.

129


ŠenčurNajvečji projekt v letu 2008 je bil v občini Šenčur začetekgradnje nove komunalne infrastrukture v Vogljah.

OBČINSKI SVETMarjan Kristanc, Marija Dermastija, JanezGrilc, Jože Regina, Cvetka Kuhar in FranciSekne (vsi SDS), Ciril Kozjek in Janez Sušnik (SLS), Ciril Sitar in Nina Bakovnik(SD), Jožef Stružnik in Simon Kuhar (LDS),Janez Janko Ovijač (N.Si), Jurij Gorjup (ListaSkupna pot), Aleš Perič Močnik (Lista zamlade za šport ter za kulturo), AleksanderSašo Zupan (Nestrankarska lista za šport inkulturo) in Janez Žumer (Lista mladih)

OBČINSKI NAGRAJENCIZlato plaketo Občine Šenčur sta prejelaJože Hudobivnik iz Hotemaž in Milan Novak iz Trboj, srebrno plaketo Slavko Hočevar z Visokega in Martin Gorjanec izVoklega, bronasto plaketo pa so prejeli Darko Florjančič z Visokega, Marko Murko iz Šenčurja, Aleš Zupanec iz Vogelj,Robert Žepič iz Šenčurja in Tomaž Kukovičiz Šenčurja.

ŽupanMiro Kozelj

Občina ŠenčurKranjska cesta 11Šenčur

Kanalizacijo in vodovod bodo v Vogljah zgradili do septembra 2009.

Prizidek k vrtcu v Šenčurju bo stal 1,2 milijona evrov.

S pomočjo evropskega sklada za regio-nalni razvoj, ki bo pokril 80 odstotkovod 1,2 milijona evrov vrednega projekta,bodo v Vogljah do septembra 2009 obnovili vodovodno omrežje ter urediliVogljansko in Letališko cesto. Hkrati vvasi gradijo fekalno in meteorno kanali-zacijo, uredili bodo tudi druge vaške ceste, občina pa bo za ta del investicijeodštela 600 tisoč evrov. Poskrbeli bodotudi za javno razsvetljavo, za obnovo alivgradnjo drugih vodov pa bodo poskr-beli tudi Elektro Gorenjske, TelekomSlovenije in Gratel (optični kabel). V Voklem so nadaljevali z gradnjo več-namenskega doma, v katerem so izvedlivsa notranja gradbena dela in inštalacij-ska dela ter predpripravo na montažoopreme. Dokončali so tudi stanovanji vzgornjem nadstropju. Naslednje leto, kobo tudi slavnostno odprtje novega domaob 70-letnici gradnje starega kulturnegadoma, bodo položili še parket, dobaviliin montirali notranjo opremo ter izvedlikončno zunanjo ureditev.V poletnih mesecih je stekla gradnja pri-zidka k vrtcu v Šenčurju, 1,2 milijonaevra vredna investicija pa bo zaključenav naslednjem letu. Vrtec bodo povečaliza približno tretjino, obenem pa bo ure-jena tudi dodatna cestna povezava med

vrtcem in Pipanovo cesto mimo športne-ga društva, s čimer so pridobili večje število parkirnih mest za vrtec in upo-rabnike športnih objektov. Letos sta Agencija RS za okolje in obči-na poskrbeli tudi za ureditev zadnjih 210 metrov struge potoka Olševnica od mosta na Lužah do razbremenilnika priSrednji vasi. V nadaljevanju bo občinana tem odseku razširila in obnovila tudiobčinsko cesto Srednja vas-Luže. Precejšnje zanimanje občanov je v letu2008 pritegnila priprava obsežnega občinskega prostorskega načrta, ki so gajeseni tudi javno razgrnili, dokončno panaj bi ga občinski svet sprejel spomladi2009. Občane z Milj, Visokega in Hote-maž pa je letos zelo razveselilo sprejetjeobčinskega podrobnega prostorskega načrta za dolgo pričakovano regionalnocesto Hotemaže-Britof. Cesta, katere trasaje bila izbrana že v osemdesetih letih, bopo napovedih zgrajena do leta 2010. Letošnje leto bodo Šenčurjani pomnilitudi po odkritju spomenika krompirjuoziroma kipa Marije Terezije, ki ga je ob sodelovanju Občine Šenčur pri kra-jevnem domu postavilo Društvo za pri-znanje praženega krompirja kot samo-stojne jedi, njegov avtor pa je akademskikipar Janez Pirnat.

130


Zbirni center v Cerkljah so uradno odprli septembra, obratovati pa je začel novembra 2008.

Cerklje na Gorenjskem

OBČINSKI SVETJanez Korbar, Silva Dolinar, Matjaž Črnič,Blaž Kaplenik, Marija Stare, Franc Kropivnikin Boris Kožar (vsi Lista za razvoj vasi pod Kr-vavcem), Andrej Kosec, Dejan Podgoršek inAna Polanc (SDS), Anton Kopitar (LDS),Miha Zevnik (SLS), Jože Ipavec (N.Si), PeterAnton Pirc (Lista Kultura, ulica, ljudje), Mar-jan Ropotar (Lista za vas) in Janez Preša (Lista obrti, podjetništva in turizma)

OBČINSKI NAGRAJENCIČastni občan občine Cerklje na Gorenjskemje postal Silvester Sirc iz Adergasa, velikoplaketo sta prejela PGD Zgornji Brnik inKUD Pod lipo Adergas, priznanje pa AnicaŽura iz Cerkelj. Županove spominske plake-te so prejeli Bojan Korbar, Silva Dolinar,Julka Hrovat in Jožef Žlebir.

Tudi v letu 2008 so v občini Cerklje na Gorenjskem začeli,nadaljevali ali zaključili kar nekaj pomembnih projektov.

Jeseni se je tako vendarle začela težkopričakovana rekonstrukcija glavne cesteMoste-Kranj na odseku Spodnji Brnik-Vopovlje. V prvem koraku bodo izvedliobnovo vodovoda ter gradnjo meteornein fekalne kanalizacije, nato sleditagradnja pločnika in obnova ceste, nakoncu pa še izgradnja krožišča na Spod-njem Brniku. Investicijo bodo po napo-vedih končali prihodnje leto jeseni. Napodročju cestne infrastrukture so sicer

letos asfaltirali še slabih štiristo metrovceste na Jezercih, med drugim pa so t. i.Bavantov ovinek preplastili z bolj opri-jemljivim asfaltom. Jeseni so zastavilitudi z rekonstrukcijo ceste Grad-Ravne,ki so jo razširili, tako da na njej ni večpotrebna polovična zapora.Čeprav je občina Cerklje dvakrat ne-uspešno kandidirala za sredstva iz ev-ropskih strukturnih skladov za gradnjosekundarne kanalizacije na ZgornjemBrniku, so z njo vseeno začeli v poletnihmesecih, in sicer v zahodnem delu vasi.Hkrati s kanalizacijo bodo obnovili ali na novo postavili tudi drugo komu-nalno (vodovod) in cestno infrastruktu-ro, vključno s pločnikom. Kanalizacijo vvzhodnem delu vasi bodo začeli graditiv prihodnjem letu. Ocenjena vrednost izgradnje kanalizacije v celotnem Zgor-njem Brniku sicer znaša dober milijonevrov, gradnja pa bo zaključena v letu2010. Obnova vodovoda v zahodnemdelu Zgornjega Brnika je vredna skoraj300 tisoč evrov.Tudi sicer so v občini Cerklje letos naj-več dela opravili na področju kanalizaci-je in istočasne obnove vodovodne infra-strukture na območju Cerkelj. Primarnafekalna kanalizacija je tako sedaj zgraje-na vse do dvorjanske cerkve, razen dveh

ŽupanFranc Čebulj

Občina Cerklje na GorenjskemTrg Davorina Jenka 13Cerklje na Gorenjskem

Letošnji občinski nagrajenci ob doprsnem kipu Franca Kimovca v parku pomembnih osebnosti.

131


delov v Trnovljah. Za področje ravnanjaz odpadnimi vodami so sicer v letošnjemproračunu namenili 1,24 milijona evrov,od tega za gradnjo fekalne kanalizacije870 tisoč evrov. Občina Cerklje je v tem letu tudi koordi-nirala aktivnosti za prijavo na javni raz-pis za obnovo krvavškega vodovodnegasistema, vključno z obnovo primarnegavodovodnega kanala v vseh petih obči-nah, ki se napajajo iz njega - poleg Cer-kelj še Šenčur, Kranj, Komenda in Vodi-ce. Po zadnjih napovedih bo vseh pet ob-čin za izvedbo tega projekta skupaj pre-jelo približno osem milijonov evrov ko-hezijskih sredstev, štiri milijone pa bodomorale priskrbeti same glede na porabovode. Občina Cerklje ima s tem največ-ji, kar 35-odstotni delež v investiciji, tudizaradi napovedane širitve brniškega le-tališča, ki bo kmalu potrebovalo dodat-nih 20 litrov vode na sekundo. V visoko-gorskem svetu pa so letos zgradili vodo-vod od zajetja Melišče (Jagodce) prekočrpališča do zbiralnika na Ambrožu podKrvavcem. S tem bodo zagotovili dovoljpitne vode za priklop naselij Stiška vas,Škrjančevo in del Ambroža na javni vo-dovod, kar bodo predvidoma izvedli vprihodnjem letu.Med večje dokončane projekte zagotovosodi zbirni center za ločeno zbiranje od-padkov, ki so ga postavili ob novem ga-silskem domu v Cerkljah. Center je za-čel obratovati v začetku novembra. Stro-ški gradnje so znašali približno 400 tisočevrov, investicija pa je bila nekaj dražja,ker so za potrebe dovoza do zabojnikovzgradili t. i. rampo, ki omogoča lažje od-laganje odpadkov. V zbirnem centru jetrenutno možno ločeno zbirati osemnajstrazličnih vrst odpadkov od papirja, pla-

stike in lesa do kovine, obrabljenihpnevmatik in gradbenega materiala. Vposebnem zaprtem prostoru hranijo tudivse vrste nevarnih odpadkov (zdravila,čistila, barve, baterije ipd.). Oddaja od-padkov do enega kubičnega metra je zaobčane brezplačna, prav tako tudi odda-ja kosovnih odpadkov. Ob tem je trebaopozoriti, da je v občini Cerklje kar 25ekoloških otokov.V letu 2008 so dokončno uredili tudiokolico Osnovne šole Davorina Jenka vCerkljah. Ob lani zgrajenih športnihigriščih so postavili otroška igrala, predšolo pa so obnovili asfaltno ploščad invzpostavili nov prometni režim, obno-vili pa so tudi del fasade na šolski stav-bi. Na osrednji proslavi ob letošnjemobčinskem prazniku so v parku po-membnih osebnosti odkrili šesti doprs-ni kip, posvečen skladatelju, publicistuin duhovniku Francu Kimovcu. Letosso nadaljevali tudi z obnovo Petrovčevedomačije v središču Cerkelj, ki jo je ob-čina odkupila leta 2006, lani pa jo jerazglasila za kulturni spomenik lokal-nega pomena in pristopila k njeni obno-vi. V nekdanji gostilni bo po novemknjižnica, muzej, razstavni prostori ininformacijska pisarna. Za obnovo, ki bopredvidoma stala 1,3 milijona evrov, jeobčina pridobila dobrih 842 tisoč evrovevropskega denarja.Zavod Taber, ki sta ga ustanovila kranj-sko podjetje Gradbinec Gip in ObčinaCerklje, je letos prejel koncesijo za in-stitucionalno varstvo starejših. Znanoje, da v Šmartnem načrtujejo gradnjoNaselje brez ovir, v katerem bo tudidom starostnikov. Gradbeno dovoljenjezanj še pridobivajo (postopek vodiGradbinec Gip, ki je lastnik zemljišča

in večinski lastnik Zavoda Taber), v po-gojih podeljene koncesije pa je sicer za-pisano, da morajo dom zgraditi do leta2010. Koncesije je podeljevala tudi ob-čina. Za gradnjo plinovoda in oskrbo zzemeljskim plinom jo je prejelo podjet-je Petrol Plin. Plinovod bo koncesionarzgradil na ekonomsko opravičljivih ob-močjih, torej na brniškem letališču ozi-roma tamkajšnji coni, na Zgornjem inSpodnjem Brniku, v Cerkljah, Dvorjahin Gradu ter najverjetneje še v Lahov-čah in Šmartnem. Plinovod bo zgrajendo konca leta 2010, stroške v višini 2,8milijona evrov pa bo v celoti pokril Pet-rol Plin. Koncesijo za gradnjo širokopa-sovnega omrežja pa so podelili podjetjuGratel. V tem letu je občina Cerklje pristopilatudi k pripravi projektne dokumentacije,ki bo služila za izvedbo novih investicij.Tako so že pridobili gradbeno dovoljenjeza gradnjo kanalizacije in obnovo vodo-voda na relaciji Pšata-Zalog. Projekti na-stajajo tudi za preostali del občine, kjerše ni kanalizacije, na primer Zalog-Klanec, še bolj pa za traso SpodnjiBrnik-Vopovlje-Lahovče, ki je zaradi ši-ritve letališča prednostna naloga občinena področju ravnanja z odpadnimi voda-mi. Vse bolj kaže, da za načrtovanegradnje kanalizacije ne bodo uspeli pri-dobiti dodatnih evropskih kohezijskihsredstev, zato bodo kanalizaciji najbržmorali graditi počasneje, kot so načrto-vali. Projekte so sicer letos pripravljalitudi za dograditev vrtca v Cerkljah inureditev nogometnega centra Velesovo. Med pomembnejšimi dogodki omeni-mo še, da so bile Cerklje v letu 2008 žepetič izbrane za najlepši manjši kraj vSloveniji.

Asfaltiranje zadnjega odseka ceste na Jezercih Gradnja kanalizacije in vodovoda v zahodnem delu Zgornjega Brnika

132


Železniki

V prvem letu po ujmi so v Železnikih po-storili najnujnejše: ceste so spet prevozne,gradili so mostove, sanirali najnevarnejšeplazove, kanalizacija se ne izteka več vSoro, za silo so obnovili tudi vodovod vPlenšaku. Zdravstveni dom na Racovnikunaj bi bil obnovljen januarja prihodnjeleto, investicija je ocenjena na 1,45 milijo-na evrov. Jeseni so začeli izvajati 300 tisoč

evrov vredno obnovo nogometnega igriš-ča v Njivici. Prav tako poteka že obnovajavne razsvetljave, naročili so projekte zasanacijo kulturnega doma, precej dela botudi z obnovo pokopališča in drugih spo-meniško zaščitenih objektov. Kot prvi poujmi obnovljen družbeni objekt je majavrata odprl muzej, mesec dni kasneje paše športni park Rovn. Cesto v Davčo soseptembra znova odprli za promet, novopa bodo predvidoma zgradili do leta 2012. V Sorico že zdaj vodi lepša cesta, saj sopoleti odprli nov 900-metrski odsek re-gionalne ceste. Investicija je bila vrednaveč kot 800 tisoč evrov. Naslednje letosledi še rekonstrukcija ceste do Podrošta.Letos so sicer v občini uredili in asfalti-rali dvanajst kilometrov lokalnih cest injavnih poti, kar je še enkrat več kot v

preteklih letih. Celoten program je oce-njen na 1,4 milijona evrov. V poletnih mesecih so začeli graditi se-kundarno fekalno kanalizacijo Selca-Dolenja vas. V prvi fazi so zgradili do-bra 2,5 kilometra kanalizacije v naseljuDolenja vas, v drugi fazi pa bodo pri-hodnje leto zgradili še 260 metrov kana-lizacije v Dolenji vasi in 600 metrov vSelcih. Vrednost naložbe je ocenjena na1,2 milijona evrov, od tega so 748 tisočevrov pridobili iz evropskih strukturnihskladov. Poleg tega je bila občina uspeš-na na razpisu ministrstva za gospodar-stvo za pridobitev sredstev Evropskegasklada za regionalni razvoj za gradnjo,upravljanje in vzdrževanje odprtega ši-rokopasovnega omrežja elektronskih ko-munikacij. Dostop do širokopasovnegaomrežja bodo tako omogočili tudi 870gospodinjstvom, ki zdaj te možnosti ni-majo. Vrednost investicije znaša 3,5 mi-lijona evrov, od tega pričakujejo 2,6 mi-lijona evrov evropskih sredstev, ostalopa bi zagotovil izvajalec Tritel. Gradnjase bo predvidoma začela prihodnje leto,končala pa leta 2010.Občina Železniki je v letu 2008 našlaprimerno zemljišče za dom starostnikovv Selcih in ga uspela prekategorizirati vstavbno, v nadaljevanju pa bodo skušalipridobiti koncesijo za institucionalnovarstvo starejših. Poleg tega je potekalatudi izdelava občinskega prostorskeganačrta, ki je bil do sredine decembra jav-no razgrnjen, sprejet pa bo predvidomado srede leta 2009. V prihodnjih letih načrtujejo tudi obno-vo šol; letos so tako naročili dokumenta-cijo za rekonstrukcijo dotrajane in pre-tesne šole v Železnikih. Pomanjkanjeprostora tare tudi vrtce, zato so v man-sardi podružnične šole v Selcih uredilinovo učilnico, s čimer se je v pritličjusprostil prostor za dodaten oddelek jasli,ki ga bodo uredili prihodnje leto. V pri-hodnje nameravajo dodaten oddelek vrt-ca zagotoviti v sklopu obnove šole vDražgošah, enega pa tudi z rekonstruk-cijo šole v Železnikih.

V letu 2008 so v Železnikih imeli veliko dela z odpravljanjemposledic lanske povodnji, ki je povzročila za 90 milijonov evrovškode. Domačini so z veliko humanitarno pomočjo svoje domove že obnovili.

ŽupanMihael Prevc

Občina ŽeleznikiČešnjica 48Železniki

OBČINSKI SVETJanez Ferlan (podžupan), Mirko Berce, Jer-nej Bešter, Marko Gasser, Borislav Jenster-le, Marko Kos (SLS), Mateja Bogataj, AlojzDemšar, Peter Prezelj (SDS), Jože Prezl,Franc Žaberl (SD), Gregor Habjan, Anka Ra-kovec (Svet pod Ratitovcem), Janez Habjan,Peter Mesec (Zveza neodvisnih Slovenije),Florijan Tavčar (DeSUS), Janez Thaler (N.Si)

OBČINSKI NAGRAJENCIČastni občan je postal Janez Božič iz Selc.Plaketo občine sta prejela Prostovoljno gasilsko društvo Železniki ob 110-letniciustanovitve in Filip Gartner. Občinska priznanja so podelili Marku Lotriču, AndrejuRantu in Prostovoljnemu gasilskemu društvu Zali Log ob 70-letnici delovanja.

Za gradnjo kanalizacije Selca-Dolenja vas je občini prvič doslej uspelo pridobiti evropska sredstva.

133


BohinjLetošnje leto so v Bohinju zaznamovale prenove in tudi novosti,nekatere so že opravljene, nekatere so v delu, nekaj pa je bilo napovedanih. Zakaj prenove? Predvsem zaradi lanskegaseptembrskega neurja, katerega posledice so ponekod še vednovidne. V Bohinj se je skozi prenove in novosti nakapljalo karnekaj evropskih sredstev.

V začetku januarja se je smuka na Vogluzačela z dvema novima štirisedežnica-ma, del investicije je bil plačan iz evrop-skih sredstev. Po dolgih letih so uredilitudi lastništvo na Kobli, kjer so pred se-zono okrepili zasneževalni sistem. Pravtako se je januarja v Srednji vasi v Bohi-nju začela gradnja Doma sv. Martina zastarejše občane, ki gre pospešeno h kon-cu, saj že urejajo okolico doma, vrata pabo odprl v času božičnih praznikov. Vtem letu se je začela tudi gradnja kanali-zacije v Stari Fužini, za katero je občinaBohinj dobila evropska sredstva v višini620 tisoč evrov. Prav tako je bila uspeš-na pri pridobivanju sredstev za sekun-darno kanalizacijo na Ribčevem Lazu,pridobili so skoraj 1,19 milijona evrov, inza kolesarsko pot od Bohinjske Bistricedo Bohinjskega jezera, pridobili so do-brih 437 tisoč evrov. Pri obeh znaša toveč kot 80 odstotkov investicije. Med ob-novljenimi cestami so cesta skozi Jere-ko, skozi Korita, Rožna ulica. Do koncaleta pa naj bi se z obnovo mostu čez Bel-co začela tudi dolgo pričakovana obnovaJelovške ceste, ki je skupaj s cesto skoziZgornjo dolino v najslabšem stanju vobčini Bohinj. Za slednjo pa tudi že pri-pravljajo idejni projekt obnove.Začeta in končana je bila prenova hotelaJezero na Ribčevem Lazu, tudi tu si jeinvestitor pomagal z evropskimi sred-stvi. Zanje pa nameravajo kandidirati sProjektom Bohinj tudi lastniki večineobstoječih bohinjskih hotelov, ki so naoktobrski seji občinskega sveta predsta-vili potek obnove hotelov Pod Voglom,Bohinj, Ski, Zlatorog in Bellevue. Kon-čuje pa se tudi gradnja novega hotela vBohinjski Bistrici - Bohinj Park hotel, kibo prve goste sprejel predvidoma konecjanuarja 2009.Med drugimi novostmi, ki so bile v Bo-hinju v tem letu prvič predstavljene, stazagotovo dve tekmi za svetovni pokal vtelemark smučanju, ki sta se sredi janu-

arja odvijali na Kobli. Udeležilo se ju jeveč kot 70 tekmovalk in tekmovalcev iz15 držav. Konec maja je bil z zelo do-brim obiskom izpeljan 2. Mednarodnifestival alpskega cvetja, konec septem-bra pa je Turizem Bohinj predstavil prvedneve pohodništva v Bohinju.

Nove prostore so v novem društvenemdomu dobila društva upokojencev, inva-lidov, čebelarjev, Rdeči križ, šahisti inbalinarji. Bohinjski športniki in rekrea-tivci lahko kondicijo ohranjajo na novitrim stezi Kerglc pod Hanssenovo skakalnico na Poljah. Posebej vesel do-godek letos pa je bila pokušina prvegabohinjskega sira, dozorelega v letos nanovo odprti Bohinjski sirarni.Bohinj pa je na letošnjih parlamentarnihvolitvah dobil ponovno tudi svojega poslanca v državnem zboru. Na lististranke DeSUS je kandidiral podžupanAnton Urh in dobil zaupanje volivcev za mandat poslanca.

ŽupanFranc Kramar

Občina BohinjTriglavska cesta 35Bohinjska Bistrica

OBČINSKI SVETAnton Urh (podžupan), Jože Sodja (podžu-pan), Darja Lazar, Alojz Koblar, Zdravko Ce-sar, Milena Cesar, Jožef Cvetek, JanezSmukavec, Matilda Arh, Marija Ogrin, Zvon-ko Šolar, Milan Arh, Dušan Vučko, JanezRozman, Dušan Jović in Jože Žvan (občinskisvetniki)

OBČINSKI NAGRAJENCIČastni občan: Jože Žvan; zlata plaketa:Janez Polanc; srebrni plaketi: Pavel Žvanin PGD Koprivnik; častni znak: MarkoOdar in Glasbeno društvo Bohinj.

Novi hotel v Bohinjski Bistrici bo sprejel prve goste konec januarja 2009.

134


Škofja Loka

OBČINSKI SVET Maja Cankar (SDS), Matej Demšar (SLS),Franc Feltrin (LBL), Jože Valter Galof (LDS) -podžupan, Lidija Goljat (SD), Petra GroharJankovec (SDS), Mirjam Jan Blažič (SD) -podžupanja, Janez Jenko (SLS), Blaž Kav-čič (LDS), Dušan Krajnik (NIT), Tomaž Krpič(SD), Blaž Kujundžič (LDS), Roman Šturm(SLS), Matej Lutar (SDS), Valentina Nastran(SLS), Andrej Novak (Zares), Nevenka Novak (SD), Anton Peršin (SDS), BoštjanPleško (N.Si), Stanislav Praprotnik (SDS),Robert Strah (SDS), Janez Sušnik (NIT),Franc Šifrar (DeSUS), Špela Marija Šifrar(NIT), Zorica Škorc (GŽS), Klemen Štebelj(N.Si) - podžupan, Tinka Teržan (Zares), Jožefa Žnidaršič (SLS)

OBČINSKI NAGRAJENCI:Franc Novinc, častni občan občine ŠkofjaLoka, Tomaž Camlek, dr. med., zlati grb občine, Rokometno društvo Knauf Insu-lation in Ciril Peternel, srebrni grb občine,Mirjam Jan Blažič, Rok Potočnik in Stani-slav Ferle, bronasti grb občine Škofja Loka

Po merilih vladne službe za lokalno samoupravo in regionalnirazvoj se Škofja Loka uvršča med deset najbolj razvitih vSloveniji in najbolj razvito na Gorenjskem.

V Škofji Loki zlasti radi poudarjajo svo-jo naklonjenost razvoju na področju go-spodarstva. Lani je bila odprta novaobrtna cona: v njej že delajo na novihdelovnih mestih, prvi objekti so tako žezgrajeni, drugi se gradijo, nekateri paimajo s tem namenom vložene vloge zagradbena dovoljenja. To bo omogočilonovo gospodarsko rast, pravi župan ob-čine Škofja Loka Igor Draksler. Letos paso začeli graditi tudi prometno in komu-nalno infrastrukturo v novi industrijskiconi, kamor bo prvo prišlo podjetje FilcMengeš, za njim pa kmalu še tri druga.Na tem območju načrtujejo tudi razvojtehnološkega parka, pri katerem sodelu-jejo tudi podjetja iz širše regije, srednjein višja šola ter nekatere fakultete, pro-jekt vodi razvojna agencija Sora, državapa v okviru regionalnih razvojnih pro-gramov tem projektom namenja nepov-ratna finančna sredstva.

Nasprotovanje ostajaIndustrijska cona je trenutno največjegradbišče v občini. Pričakovati je bilo, dase bo nadaljevala tudi začeta gradnja Pol-janske obvoznice, vendar so letos dogra-dili šele krožišče pri Zmincu (z njim je

Škofja Loka dobila svoje prvo krožišče),medtem ko preostala dela še vedno stoji-jo. Marca letos je namreč ministrstvo zaokolje in prostor zaradi pritožbe občanarazveljavilo že pridobljeno gradbeno do-voljenje za prvo fazo obvoznice na trasi,ki poteka prek Suhe do predora pod Ste-nom. Upravni enoti v Škofji Loki je nalo-žilo vnovično obravnavo. Poleti so zaraditega opozicijski svetniki zahtevali sklicizredne seje občinskega sveta, ki naj birazjasnila zaplete, povezane z gradnjo ob-voznice. Slednja je zelo velik denarni za-logaj, saj je naložba vanjo vredna 39 mi-lijonov evrov, zanjo pa je že zagotovljenih27 milijonov iz evropskih sredstev in 10milijonov iz državnega proračuna, občinapa je v svojem rezervirala 2 milijona ev-rov. Obvoznica je namreč zelo potrebna,saj bi preusmerila prometne tokove ven izsredišča mesta, ki se sedaj duši v prome-tu, z njo pa bi mesto dobilo tudi nujno po-vezavo s Poljansko dolino in proti Pri-morski. Na izredni seji so se dogovorili,da bo za komunikacijo z občani, ki so pri-zadeti zaradi obvoznice, in s civilnimi ini-ciativami, nastalimi zaradi nje, skrbelaposebna komisija. Rezultate tovrstne me-diacije Ločani še pričakujejo.

ŽupanIgor Draksler

Občina Škofja LokaPoljanska cesta 2Škofja Loka

Uspešno so se lotili sanacije plazu na cesti Lenart-Luša proti Staremu vrhu.

Jeseni so obnavljali Lahov most pri Šeširju.

135


Ceste, mostovi, komunala ...V občini Škofja Loka pa so uspešnejšipri urejanju lokalnih cest. Letos so ure-jali ceste pri sv. Tomažu, v Bukovščici,Zg. Luši (pri Dragobačku), v doliniHrastnice. Poudarjajo, da hkrati z lokal-nimi cestami urejajo tudi vodovode inkanalizacije. Lotili so se tudi sanacijeplazu na cesti Luša-Lenart proti smučiš-ču Stari vrh, za kar je ministrstvo za oko-lje in prostor lani septembra (prav na dankatastrofalnih poplav v Železnikih) odo-brilo 200 tisoč evrov. V občini so letosobnovili tudi več mostov. Največji zalo-gaj je Lahov most pri Šeširju na regio-nalni cesti v Poljansko dolino, ki ga fi-nancira država. Obnovili pa so tudi sli-kovito Hudičevo brv, ki vodi proti Pušta-lu, in brv v Sotočju. Ob obvoznici druginajvečji občinski projekt, pri katerem paobčina Škofja Loka sodeluje skupaj zdrugimi tremi občinami na Škofjelo-škem, je Urejanje porečja Sor. Na začet-ku leta so oba projekta (oskrba z vodoter odvajanje in čiščenje odpadnih voda)med prvimi oddali na ministrstvo zaokolje in prostor. Gre namreč za zahtev-na projekta, kjer naj bi za projekt oskrbez vodo dobili 20, za kanalizacijo pa 25milijonov evrov evropskega denarja. ”Skrajni čas je, da vodovodno in komu-nalno infrastrukturo v Škofji Loki uredi-mo tako, da se spet lahko postavimo obbok najbolj razvitim, za kakršne smo natem področju veljali v preteklosti,” po-udarja župan Igor Draksler. Sofinancira-nje iz evropskega kohezijskega skladabo omogočilo, da občani komunalnoomrežje dobijo po ustrezni ceni. V Škof-ji Loki občani zelo pogrešajo sodobnetrgovine, saj morajo sedaj po večjih na-kupih v Kranj ali Ljubljano. Upanje jimzbuja načrtovana gradnja treh trgovskihobjektov na Grencu, vendar se tam še nizačelo graditi, saj investitorji še niso pri-dobili gradbenega dovoljenja. Edini tr-govec, ki že gradi v bližnji soseščini me-sta, na Trati, je Mercator. Nekaj manjšitrgovski center pa je predviden tudi naobmočju Kapucinskega predmestja, kinaj bi nastal na mestu sedanje tržnice. Vsklopu celovite ureditve območja naj bistalo več poslovnih stavb, nova tržnica,pod njimi pa več nadstropij parkirnihmest. Tudi tu investitor še pridobivagradbeno dovoljenje, kar pa je nemarapogodu nekaterim stanovalcem na bliž-nji Partizanski cesti, ki so lani sestavilicivilno iniciativo in nasprotovali sprejetiurbanistični ureditvi.

Dragocena kulturna dediščinaZa Škofjo Loko imata velik pomen tudišport in kultura. Gradnja dveh športnihdvoran, na Trati in pri šoli Jela Janežiča(v tem primeru gre prav tako za skupnosodelovanje štirih občin na Škofjelo-škem), gre h koncu. Škofja Loka je z ob-novo pridobila tudi bazen, obnovili pa soga, potem ko se mu je država kot lastni-ca odpovedala in ga prenesla v last obči-ne. Še naprej ga bo upravljal škofjeloškizavod za šport. Na kulturnem področjupa bo drugo leto končana prenova Kri-stalne dvorane v Sokolskem domu, ki seizvaja tudi s finančno pomočjo zagon-skih sredstev norveškega finančnega me-hanizma in evropskimi strukturnimisredstvi. Brez slednjega bi šlo zelo težko,meni župan Draksler, saj vlaganja v ob-jekte družbene infrastrukture trenutnopresegajo običajno finančno moč obči-ne. V zvezi s kulturo so letos naredili šeen pomemben korak. Pred koncem mi-nulega leta so sprejeli odlok, ki urejauprizoritev Škofjeloškega pasijona, te zaŠkofjo Loko nadvse pomembne nesnov-ne kulturne dediščine. Naredili so tudivse ostale korake k temu, da bo pasijonprihodnje leto marca znova uprizorjen.Letos so na mestnem trgu odprli tudi pa-sijonsko pisarno, kjer se stekajo vse nitiorganizatorjev te prireditve. Žal pa ševedno ni nič bolj konkretnega v zvezi zgradnjo knjižnice, ki jo Škofja Loka zelopotrebuje, saj je sedanja v neprimernihtesnih prostorih. Trenutno je tako v izde-lavi analiza o možnosti izpeljave investi-cije s pomočjo javno-zasebnega partner-stva. Uspešnejši pa so pri obnovi Škofje-

loškega gradu. Novembra so pripravilislovesno odprtje obnovljenih delov, kjerje posebnost odkritje prvotnega vhoda vgrad prek dvižnega mostu v severo-vzhodni stolp. Odkrili pa so še vrsto drugih zakladov preteklosti, med njimitudi ostanke okroglega romanskega stol-pa iz 10. stoletja, ki kaže na to, da je zgo-dovina Škofje Loke starejša od tisoč let.Za obnovo Škofjeloškega gradu je obči-na pred nekaj leti kandidirala za denar naministrstvu za kulturo. Država je za na-ložbo, vredno 800 tisoč evrov, prispevalapolovico denarja. Dragocenih odkritij naLoškem gradu pa je še več in Loški mu-zej jih bo poslej poleg svojih dosedanjihposebnosti z veseljem razkazoval obis-kovalcem. Na novo je bil v sklopu preno-ve urejen tudi zelo lep samostanski vrt.Letošnja sprememba v državni zakono-daji glede plačevanja oskrbnine v vrt-cih, ki je prinesla brezplačen vrtec zadrugega in vse nadaljnje otroke v druži-ni, je tudi v občini Škofja Loka povzro-čila veliko povpraševanje in pritisk povrtčevskem varstvu. Zaradi povečanegavpisa so dodatne prostore za vrtec ure-dili v dijaškem domu. Povečano zani-manje za predšolsko varstvo pa je odpr-lo tudi problem vrtca Najdihojca, ki gabodo v prihodnosti porušili in zgradilipovsem novega. Preden bodo to storili,bodo zgradili še vrtec na območju ne-kdanje vojašnice, za kar pa potrebujejoneodplačni prenos lastništva tamkajš-njih zemljišč z ministrstva za obrambona občino. To jim omogoča zakonodaja,vendar doslej njihove prošnje na minis-trstvu še niso rešili.

Nad Škofjo Loko je v najlepši luči zasijal obnovljeni Škofjeloški grad.

136


Gorenja vas - PoljaneLeto 2008 bo ostalo zapisano v zgodovino po veliki najdbi,skoraj 300 let starih medaljonih v temeljnem kamnu cerkve sv.Martina v Poljanah. Občina je uspešna pri pridobivanju denarjaiz evropskih skladov.

V Poljanah so ob gradnji prve etape go-renjske panoramske ceste odkrili velikonajdbo. Na mestu, kjer sta danes cesta inposlovni objekt, je bila še pred 55 leticerkev sv. Martina, zato so pričakovanonašli temelje baročne in tudi prejšnje,gotske cerkve. Najdbe temeljnega kam-na s tremi medaljoni in temeljno listinoso bili zato še toliko bolj veseli, saj ti pri-spevajo nov kamenček v mozaik pestrezgodovine Poljanske doline. Ureditev ceste v Poljanah je z evropskimdenarjem podprt projekt, kar velja tudi zaprojekt komunalne ureditve Gospodarskecone Dobje, ki bo zaključen septembra2009. V coni je večji del zemljišča name-njen podjetju Polycom, ki je obljubilo za-poslitev za približno 250 sodelavcev. Naj-več težav je bilo v Dobju s selitvijo žage,vendar so ji mesto našli v Todražu. Na ne-kdanjih zemljiščih Rudnika Žirovski Vrhje občina v preteklih letih uredila gospo-darsko cono, kjer danes deluje trinajstpodjetij - Breza Commerce, Hiplex, Ce-mentni izdelki Jezeršek, INT vrata, To-pos, Vita, Inštalaterstvo Krek, Vertex,Bioenergetika Todraž, TCG Unitech (Ko-vint), Božičnik, Jodo in Peterlin. Letos jeobčini prvič uspelo pridobiti nadomestiloza omejeno rabo prostora na območjuRudnika Žirovski Vrh v višini dobregamilijona evrov. Del nadomestila je bil iz-plačan v stanovanjih rudnika, celotnegapa so namenili za gradnjo in vzdrževanjeobčinskih objektov in infrastrukture,predvsem za gradnjo kanalizacije. Občanke in občani v prihodnjih dveh le-tih lahko pričakujejo veliko naložbo vprihodnost - gradnjo odprtega širokopa-sovnega omrežja bo stoodstotno, v višinidveh milijonov evrov (ali bo občina mo-rala plačati davek na dodano vrednost,še ni znano) financiralo gospodarsko ministrstvo oziroma Evropska unija. Vmanj kot dveh letih bodo tako vsi v občini imeli dostop do informacijske avtoceste oziroma do hitrega interneta,številnih televizijskih in radijskih pro-gramov in cenejših telefonskih impulzov.

V prvi polovici leta je zasijala zelena lučza obnovo in oživitev dvorca Visoko, koje Zavod za varstvo kulturne dediščine izdal pozitivno mnenje za gradnjo novihobjektov na posestvu dr. Ivana Tavčarja,kar je bil pogoj investitorja, podjetja Hosting. V prihodnjih letih bo Poljanskadolina na ta način dobila veliko turističnopridobitev. Občina je lani zaključila tudi sprvo fazo obnove Šubičeve hiše v Poljanah,letos so z 226 tisoč evri nadaljevali obnovo(90 tisoč evrov je dodalo ministrstvo zakulturo). V Gorenji vasi so v Domu Občineuredili kulturno dvorano, ki omogočakvalitetnejšo izvedbo predstav. Več sivih las pa občinam povzročajo ce-ste, predvsem slaba regionalna poveza-va. Občinska uprava z županom na čeluse je letos večkrat sestala s predstavnikiDirekcije RS za ceste, saj želijo ubratikar najhitrejšo pot do urejenih cest. Pri-prava dokumentacije je izredno zahtev-na, vendarle pa naj bi se gradnja krožiš-ča v Gorenji vasi začela prihodnje leto,sledila bo gradnja obvoznice, potek ce-ste na Severno Primorsko, tudi na cestiproti Sovodnju, pa na državni ravni ševedno ostaja zavit v meglo. Na cesti proti Sovodnju naj bi sicer v prihodnjihtreh letih večkrat videli cestarje, saj je nanajbolj poškodovanem delu regionalkepredvidena izgradnja povsem novegaveč stometrskega opornega zidu. S tembodo tudi kraji v zavetju Ermanovca dobili težko pričakovano sodobnejšoprometno povezavo.

ŽupanMilan Čadež

Občina Gorenja vas - PoljanePoljanska cesta 87Gorenja vas

Medaljon, ki so ga našli v temeljnem kamnucerkve sv. Martina v Poljanah. / Foto: Jože Stržaj

Pot do Osnovne šole Ivana Tavčarja v Gorenji vasije odslej veliko varnejša.

OBČINSKI SVETMirjana Možina, Alenka Krmelj, Terezija Slabe,Janez Hrovat, Jurij Krvina, Marko Kržišnik,Dušan Marc, Izidor Mrak, Ivica Oblak, JanezPelipenko, Miha Peternel, Boštjan Pintar,Roman Demšar, Peter Dolinar, Leopold Kržišnik, Bogo Žun, Matjaž Šifrar

OBČINSKI NAGRAJENCIPlaketo Občine Gorenja vas-Poljane sta pre-jela Strelsko društvo Gorenja vas za 55let aktivnega delovanja društva in Izidor Se-lak za dolgoletno uspešno delo na področjušporta. Priznanje Občine Gorenja vas-Pol-jane so prejeli Izidor Mrak za prizadevnodelo v Krajevni skupnosti Poljane, Izidor Je-senko za uspešno ljubiteljsko delo na foto-grafskem področju in promociji občine inPetra Slabe za prizadevno delo na podro-čju plesa v občini. Posmrtno je priznanjeprejela tudi Milena Pisk za dolgoletnouspešno delo v šolstvu ter za prizadevnodruštveno in humanitarno delo.

137


Občina je letos intenzivneje gradilaoziroma komunalno urejala gospodar-sko cono Žiri, za katero je iz Evropske-ga sklada za regionalni razvoj pridobiladobrih 500 tisoč evrov. Na ta način so podjetjem zagotovili sedem hektar-jev zemljišč za gospodarske namene, v prihodnjih dveh letih pa bi tu lahkopridobili okoli 120 novih delovnihmest. Že konec leta 2007 so v Žirehuvedli novost pri odvozu ostanka od-padkov. Odtlej jih zbirajo na štirinajstdni, ukrep pa je posledica nižanja stro-škov odvoza in deponiranja odpadkov,ki so zaradi spremembe lokacije depo-niranja vse višji. Od srede prihodnjega leta jih bodo vozi-li (nov koncesionar) na deponijo v Loga-tec, kasneje na Malo Mežaklo, vmes sojih manj kot leto znova odlagali na depo-nijo Draga, ki jo morajo občine na Škof-jeloškem sanirati. Zaradi tega naj bi segospodarjenje z odpadki v prihodnostinekoliko podražilo, vendar bo veliko od-visno od skrbnega ločevanja odpadkov.Z odpadki se je občina spopadla tudi naodlagališču gradbenih odpadkov na Pu-stotniku. Novo nastajajoči travnik, zaen-krat je urejena polovica zemljišča, bonamenjena kampu, športnim in konjeni-škim površinam, tu bo tudi prostor zadružabne dogodke. V občini Žiri beležijo eno največjih rodnosti v vsej državi, kar poleg veseljastaršem za občino pomeni tudi vsako-letno zagotavljanje novih prostorov zavarovanje malčkov. V ta namen bo občinaskušala v začetku leta 2009 zagotovitidva nova oddelka vrtca v Zadružnemdomu, kjer danes še deluje knjižnica, od-delek ali dva naj bi pridobili še z drugimzasebnim vrtcem. Knjižnica se bo pri-hodnje leto preselila v Staro šolo, ki jo jeobčina po sedmih letih obnovila in bopoleg knjižničarski dejavnosti in družab-nim srečanjem v knjižnici v večji merinamenjena Muzeju Žiri. Stara šola tako s pomočjo ministrstva zakulturo in denarja iz Evropske unije dobi-

va prepoznavno mesto na področju kultu-re in družbenega dogajanja. V pritličju boprostor namenjen stalni muzejski zbirki,tu bo tudi informacijska pisarna s proda-jalno spominkov. V prvem nadstropju boprostor za zbirko z naslovom Žiri v vrtin-cih politike, v sklopu te pa razstava Po-zdravljeni, ljubitelji utrdb, ki govori o Ži-reh in Žirovcih ob meji. Avla prvega nad-stropja bo namenjena razstavam, večna-mensko dvorano, poimenovano po Anto-nu Jobstu, pa naj bi namenili spominu naJobsta in žirovske slikarje. V prvi polovici leta je v Žireh odmeva-la pridobitev koncesije ministrstva zadelo, družino in socialne zadeve zagradnjo in upravljanje doma za starejšev občini Žiri. Koncesijo je občina sku-paj z zasebnikom pridobila v imenu po-sebej ustanovljenega zavoda, ki ga je je-seni že prodala investitorju - podjetjuDeos. Ta mora, kljub nasprotovanjubližnjih sosedov, do konca prihodnjegaleta dom tudi odpreti oziroma sprejetiprve stanovalce. Dom je priložnost zaves kraj, saj bodo od tega imele koristitudi gostilne, turizem, rekreacija, sevedapa ne gre zanemariti tudi novih 70 delo-vnih mest, ki jih ponuja delovanjedoma. Dom bo v Mršaku, kjer so sep-tembra začeli graditi tudi nov bencinskiservis, ki bo nadomestil sedanjega vcentru Žirov. Na tem mestu bodo v pri-hodnosti uredili prepoznavno mestnosredišče.

Žiri

Stara šola ima novo obleko, kmalu ji bo občinavdahnila tudi dušo.

Gospodarska cona Žiri, komunalno urejanje je sofinancirala tudi EU, bo do leta 2010 ustvarilanovih 120 delovnih mest.

Letošnji proračun so v Žireh skozi leto močno obogatili, saj jebil ob jesenskem rebalansu kar za 800 tisoč evrov bogatejši kotob sprejemu. V letu 2008 ureditev gospodarske cone, ureditevStare šole, odločitev o gradnji doma za starejše.

Župan Bojan Starman

Občina ŽiriTrg svobode 2Žiri

OBČINSKI SVETAnton Beovič, Metka Debeljak, Peter Dolenc, Urška Eniko, Silva Frelih, BrankoJesenovec, Martin Kopač, Vesna Kranjc,Stanislav Mlakar, Franci Mlinar, MarkoMrlak, Vladimir Oblak, Germana Pivk, Marijan Žakelj, Viktor Žakelj

OBČINSKI NAGRAJENCIPriznanja Občine Žiri so v letu 2008 prejeliFrančiška Primožič za dolgoletno uspešnovodenje zadruge M Sora, Anton Oblak zadolgoletno uspešno delo v gospodarstvu,društvih in lokalni politiki in Darij Erznožnikza neutrudno športno opismenjevanje mladih Žirovk in Žirovcev. Priznanje županaje prejel slikar, naivec Ivan Gluhodedov.

138


Letos so v Domžalah veliko pozornosti namenjali pripravidokumentacije za večje projekte in področju družbenih dejavnosti, predvsem reševanju problematike otroškega varstva.

Domžale

ŽupanToni Dragar

Občina DomžaleLjubljanska cesta 69Domžale

OBČINSKI SVETCvetka Zalokar - Oražem, Marko Vresk, Mi-lan Pirman, Jožefa Polanc, Vinko Juhart, An-ton Preskar, Dragica Bac, Pavel Cerar, Jo-ško Korošec, Jani Novljan in Saša Kos(LDS); Robert Hrovat, Roman Kurmanšek,Majda Pučnik Rudl, Lovro Lončar, Janez Sti-brič in Darija Ciglar Brzović (SDS); PeterVerbič, Bogdan Zupan, Katarina Karlovšekin Florjan Zabret (Peter Verbič - Lista zaDomžale); Andreja Pogačnik Jarc, FrancGerbec in Gregor Rovanšek (SD); SonjaHeine in Janez Limbek (NSi); Rok Ravnikar(SLS); Miha Ulčar (Moje Domžale - varne inuspešne); Franc Černagoj (Zelena stranka);Aleš Juhant (Lista obrtnikov-podjetnikov) inMarjeta Zupanek (DeSUS)

OBČINSKI NAGRAJENCI Občinska priznanja so letos prejeli: EmaŠkerjanc Ogorevc, Marjan Gorza, OŠ Preserje pri Radomljah, Kinološko društvo Domžale, Franc Cerar, Peter Korošec, Jože Dolinar, Marija Petarka,Tatjana Kokalj, Marta Lenček, Vida Perne, Maja Sonc, Mladinski nogometnicenter Domžale, Združenje slovenskihkatoliških skavtinj in skavtov - STEGDomžale, Marija Jenc in Konrad Grum.

Pri OŠ Domžale so začeli graditi vrtecČešmin, ki bo septembra prihodnje letov osmih oddelkih sprejel kar 150 otrok.Vrednost objekta je ocenjena na2.260.000 evrov, novi vrtec pa je zaDomžale izjemnega pomena, saj bosprejel skoraj polovico vseh otrok, ki sojih letos morali zavrniti. Začeli so pri-pravljati tudi dokumentacijo za gradnjovrtca v Preserjah, nove oddelke pa sku-šajo pridobiti tudi s preureditvijo prosto-rov v šolah v Ihanu in Dragomlju. Na področju komunalnih dejavnosti sonadaljevali z obnovami lokalnih cest inplinifikacijo, ki se že bliža koncu. Novoasfaltno prevleko z vso komunalno infra-strukturo so dobile ceste v KS Radomlje,Rova, Ihan, Preserje in Jarše. Rekonstru-irano in bolj varno je od letos križiščeDeteljica, za promet pa so jeseni odprlitudi obvozno cesto pri Tosami, ki je bilav celoti investicija države. Pri OŠ Drago-melj so zgradili nov most, v večji meri pase je letos zaključila tudi gradnja kanali-zacije v KS Ihan in Dragomelj-Pšata.Domžalčanom bo letošnje leto ostalo vspominu tudi po znatni podražitvi odvo-za smeti in odločitvi, da zaradi nesoglas-ja države ne bodo mogli več uporabljatideponije v Dobu, ampak bodo svoje

smeti morali voziti v Celje. Uvedli sotudi ločeno zbiranje bioloških odpadkov.V sklopu projekta Rekreacijska os Kam-niška Bistrica so uredili dve otroški igriš-či in povezavo z Zaborštom. Veliko jebilo narejenega na področju športa. Obči-na je tudi letos zagotovila brezplačno dr-sališče, znižane karte letnega bazena innovo večnamensko ploščad v športnemparku, športniki pa so na to odgovorili zvelikimi uspehi. Nogometaši so tudi letososvojili naslov državnih prvakov, TejaGregorin pa je osvojila dvakratni naslovsvetovne prvakinje v suhem biatlonu.Vremenske ujme so občini letos prizanes-le, ne pa tudi druge naravne nesreče. Ok-tobra je v Kamniški Bistrici zaradi nizke-ga vodostaja poginilo več ton rib, poletipa so zabeležili več poginov čebel. Obči-na v dogovoru s Kolosejem svojim obča-nom od septembra omogoča brezplačneavtobusne prevoze za oglede kino pred-stav. V občinski zgradbi so prenovili sej-no sobo, zaradi velikega števila investicij,ki jih načrtujejo v prihodnje, pa so ustano-vili oddelek za investicije. Med obletnica-mi velja omeniti 60-letnici Srednje šoleDomžale in Planinskega društva Domža-le, 50-letnico PGD Žeje-Sv. Trojica in 30-letnico Atletskega kluba Domžale.

Razstava ob 60-letnici PD Domžale

Položitev temeljnega kamna za vrtec Češmin

139


Največja investicija letošnjega leta je bila rekonstrukcijadržavne ceste skozi Moravče, ki so jo po treh letih gradnje insodelovanja z državo pred dnevi le dokončali. Občina je v projekt vložila pol milijona evrov ali kar tretjino vseh sredstev.

Moravče

ŽupanMartin Rebolj

OBČINSKI SVETFranc Kmetič, Nada Smrkolj, Andrej Oce-pek in Špela Igrec (SD); Franc Capuder, Ro-man Novak, Katarina Lucija Glas in MilanKunaver (N.Si); Roman Cerar, Franci Cerarin Marija Peterka (SDS); Milan Brodar (Ne-odvisna lista Moravške doline); Stane Ravni-kar (LDS) in Janez Vidic (SLS)

OBČINSKI NAGRAJENCI Plaketo Občine Moravče je prejel Vence-slav Stupica, priznanje Občine Moravče pačlani Društva rokodelcev Moravške doline.

Občina MoravčeTrg svobode 4Moravče

Triletna investicija rekonstrukcije ceste,ki povezuje Želodnik in Izlake, je v dol-žini štirih kilometrov od gostilne Nad-log pa vse do bencinske črpalke zajelaobnovo cestišča z zamenjavo vodovodnenapeljave, meteorno in fekalno kanali-zacijo ter novo asfaltno prevleko. Re-konstruirali in asfaltirali so tudi približ-no štiri kilometre občinskih cest - skozistaro Gorico, na odseku iz vasi Pretržproti Križatam v KS Peče, iz vasi Križa-te proti državni cesti, na odseku iz Pečproti kmetiji Gostič in skozi vas Rudnik,pri čemer so rekonstruirali tudi most čeztamkajšnji pritok Rače. Jeseni so novoasfaltno prevleko dobili tudi odseki cestv Drtiji, Gora-Dolina-Zgornja Gora,Grmače-Kovačija, Hrastnik-Globočica,cesta Zalog pri Kresnicah proti Velikivasi in cesta v Novih Stegnah, pri čemerso uredili tudi meteorno in fekalno kanalizacijo in energetski kanal.Nadaljevali so tudi z gradnjo kanaliza-cije v Zalogu, večina investicij na tem področju pa se bo nadaljevala v prihod-njem letu.Med komunalne pridobitve letošnjegaleta nedvomno sodi tudi nova 350 me-trov globoka vrtina za črpanje pitnevode, ki so jo postavili v bližini šole.Vrtina, v kateri so že opravili poskusnočrpanje, bo za Moravčane izjemnegapomena, saj naj bi bila po zagotovilihstrokovnjakov varna pred onesnaže-njem. V vodovodni sistem občine jobodo vključili prihodnje leto.Nadaljevala se je tudi priprava doku-mentacije za največjo investicijo v ob-čini Moravče doslej - izgradnjo domaza starejše občane. Lani sta občina ininvestitor podpisala pismo o nameri, letos spomladi je investitor pridobilkoncesijo, jeseni so z njimi podpisalitudi že pogodbo, do konca leta priča-kujejo gradbeno dovoljenje, zgodajspomladi pa naj bi se začela sama grad-nja. Letos se je z dogovori in pridobiva-njem potrebne dokumentacije začeluresničevati tudi projekt izgradnje nove

šole in vrtca v Vrhpoljah, ki naj bi bilkončan leta 2010.Jeseni je Moravčane razburila vest, dabodo z novim letom morali plačevati bistveno višje položnice za odvoz komunalnih odpadkov, ene najvišjih vSloveniji, kar je posledica ukinitve do-sedanje skupne deponije v Dobu in tega,da bodo smeti odslej morali voziti v Celje.Na območju Limbarske gore so ob koncu poletja zasledili redkega gostamoravških gozdov - medveda.

Na Šipku so obeležili 65-letnico ustano-vitve Šlandrove brigade, na Limbarskigori je marca potekala že 20. tradicio-nalna prireditev Po nagelj na Limbarskogoro, gasilci v Veliki vasi so praznovaliosemdeset let organiziranega gasilstva,člani PGD Krašce pa sedemdeset let.

Triletna rekonstrukcija ceste skozi Moravče se je letos jeseni zaključila.

140


KomendaObčina Komenda, ki je prvič presegla število 5000 prebivalcev, je bila tudi letos eno veliko gradbišče z investicijami po vsej občini,kar je omogočil dobrih 14 milijonov evrov visok proračun.

Ena pomembnejših pridobitev letošnje-ga leta je vsekakor dokončanje večletnihinvesticij v celovito in nemoteno oskrbos pitno vodo, saj so prav na občinskipraznik sredi maja vodo iz kamniškegaIverja dobili tudi prebivalci še zadnje innajsevernejše vasi v občini Komenda -na Komendski Dobravi. Po vsej občinise je nadaljevala tudi gradnja kanaliza-cijskega omrežja, plinovoda, zgradili so

nov kost čez Pšato v Komendi in v Mo-stah, začeli pa so tudi s težko pričakova-nim urejanjem središča Komende.Potem ko smo bili pred štirimi leti pričaprvim začetkom oblikovanja medgenera-cijskih programov za kakovostno starostin sožitje generacij v občini, so lani sep-tembra Medgeneracijsko društvo Ko-menda, Ustanova Petra Pavla Glavarja,Društvo upokojencev Komenda in obči-na Komenda podpisali pogodbo o usta-novitvi Zavoda Medgeneracijsko središ-če Komenda. Septembra letos je bila po-tem podpisana koncesijska pogodba zaopravljanje pomoči na domu, vložena paje bila tudi projektna dokumentacija zagradbeno dovoljenje za izgradnjo Med-generacijskega središča. Spomladi pri-

hodnje leto pa je ob položitvi temeljnegakamna predviden začetek gradnje Med-generacijskega središča. V okviru središ-ča bo poleg vseh sodobnih programovsocialnega varstva starih tudi dom za sta-re ljudi, po principu gospodinjskih sku-pin, za katerega je zavod marca letos pri-dobil koncesijo za 60 postelj od Ministr-stva za delo, družino in socialne zadeve. Veliko je bilo letos narejenega tudi zanajmlajše, saj so malčkom uredili dvanova oddelka vrtca v osnovni šoli v Mostah, prav pred omenjeno šolo pa souredili tudi veliko in sodobno igrišče zaotroke iz vse občine. V osnovni šoli vMostah so pripravili slovesnost ob 30-letnici otroškega ekslibrisa. Po več letihgradnje so na Podborštu tudi uradno odprli Planinski dom Komenda, znotrajkaterega so uredili tudi poročno dvorano.Sredi decembra lani so v prostorih občin-ske stavbe v sodelovanju z Upravno enotoKamnik odprli Krajevni urad Komenda.Sicer pa so letos veliko energije in sred-stev namenili pripravi večjih projektov,ki jih čakajo že v prihodnjem letu. V na-črtih imajo dokončno ureditev središčaKomende, obvoznico v Mostah, izgrad-njo medgeneracijskega središča in pri-zidka k športni dvorani, uresničitev pro-grama otroškega varstva in programa va-rovanja pred poplavami, izgradnjo ko-munalne infrastrukture v 2. fazi Poslov-ne cone Komenda ter obnovo kulturnegadoma v Komendi.

OBČINSKI SVETJanez Dolinar, Miran Bremšak, Klara Berlec(SDS); Roman Dobnikar, Aleksandra Maj-cen (SD): Janez Kimovec, Jožef Sušnik (Li-sta neodvisnih občanov občine Komenda);Franc Petrič, Vid Koritnik (SLS); Roman Gro-šelj, Srečo Kos (LDS); Baldomir Kremžar,Mirko Kepic (Lista za turizem, razvoj in na-predek - TRN) in Danica Zmrzlikar (NSi)

OBČINSKI NAGRAJENCI Dobitnica zlatega priznanja je Marija Špe-honja, srebrno priznanje so prejeli FrancPoglajen in člani Društva umetnih kultur-nikov Kaj ti mar, bronastega pa PeterKern, mladina Prostovoljnega gasilskegadruštva Komenda in člani Kolesarskegadruštva Bexel Komenda. Športna prizna-nja so šla letos v roke Ivanu Koscu, Barba-ri Pogačar in Maticu Voldrihu.

Vodo iz kamniškega Iverja zdaj pijejo po vsej komendski občini, tudi na Komendski Dobravi.

ŽupanTomaž Drolec

Občina KomendaZajčeva cesta 23Komenda

Odprtja krajevnega urada v Komendi se je decembra lani udeležil tudi minister za javno upravo Gregor Virant.

141


Letos so se v Trzinu lotili največjega in tudi finančno najzahtevnejšega projekta v dosedanji desetletni zgodoviniobčine - izgradnje doma za starejše občane.

Občina Trzin se je zahtevnega zalogajaob Ljubljanski cesti lotila skupaj s Kra-škim zidarjem in nepremičninskim skla-dom pokojninskega in invalidskega zava-rovanja. Delavci so gradbeno jamo pri-pravili že aprila, mesec dni kasneje soslavnostno položili še temeljni kamen.Projekt zajema dom za starejše občane,ki bo deloval kot oddelek Doma počitkaMengeš, varovana stanovanja, center zapomoč na domu in center za dnevno bi-vanje, torej celovito oskrbo za starejšeobčane. Do konca prihodnjega leta bo zanove stanovalce pripravljenih 57 postelj vdomu za starejše in štirinajst oskrbovanihstanovanj. Gre za največji projekt v obči-ni doslej, vreden kar 3,4 milijone evrov.Po desetih letih načrtovanj in usklajevanjse je letos končal tudi projekt ureditvevodnjaka v sklopu oblikovanja trga v T3.Občina je z javnim natečajem k sodelova-nju povabila različne umetnike in od majadalje središče Trzina krasi fontana, deloakademskega kiparja Metoda Frlica.Na področju komunalne infrastrukture soz griča Onger na področju T5 zgradilirazbremenilni kanal za meteorno vodo intako preprečili poplave ob večjih nalivih.Po dveh letih intenzivnih pogovorov z državo so bile na Kmetičevi ulici postavljene avtomatske zapornice natamkajšnjem železniškem prehodu. Prikoncu je plinifikacija občine. Na vrstopride le še del Mengeške ceste, česar sebodo lotili prihodnje leto ob začetku temeljite rekonstrukcije cestišča. Na deluLjubljanske, Mlakarjeve in Kidričeve sonamestili novo javno razsvetljavo. NaLjubljanski cesti v obrtno-industrijskiconi so uredili nova parkirišča in z njimimodro cono s prvim parkomatom v občini. Z novim letom bo v občini zaživel Javnizavod za kulturo, izobraževanje, šport,turizem in mladino Trzin, ki bo prevzelvodenje prireditev in projektov na ome-njenih območjih. V osnovni šoli so obno-vili tla v telovadnici in pri tem pridobilivečji del državnih sredstev. Obstoječaotroška igrišča v T3 in v obrtno-industrij-ski coni so opremili z dodatnimi igrali,

uredili so tudi fitnes na prostem. Po lan-skoletni obnovi fasade so letos na občin-ski stavbi zamenjali streho in obnovilipodstrešje. Na Ongerju so nadaljevali ssondiranjem arheoloških najdišč, kjer najbi se domnevno nahajalo prazgodovin-sko gradišče, v župnijski cerkvi v Trzinupa so obnovili 100 let stare orgle.Letos so 24 let delovanja praznovali planinci iz PD Onger, občina pa bo de-setletnico obstoja zabeležila s kratkimfilmom o kraju.

Trzin

ŽupanTone Peršak

Občina TrzinMengeška cesta 22Trzin

OBČINSKI SVETAnton Kralj, Jožefa Valenčak, Franc Pavlič,Milan Karče (Lista za trajnostni razvoj Trzi-na); Rok Florjančič, Matjaž Erčulj (SDS);Peter Kralj, Miran Šinigoj, Natalija Chvatal,Drago Kostevc (Lista za Zeleni Trzin); MatjažLoborec, Franc Mušič (LDS) ter LilijanaSmrekar (SD)

OBČINSKI NAGRAJENCI Zlato plaketo je iz rok župana letos prejel Ja-nez Štebe, srebrno Blaž Mušič, bronastopa Rajko Podobnik, člani Planinskegadruštva Onger Trzin in Jožef Jerman. Na-grada občine Trzin za leto 2008 je šla v rokečlanom Društva upokojencev Žerjavčki.

Fontana v Trzinu

Temeljni kamen za dom starostnikov v Trzinu

142


Največje investicije so bile letos izvedene na cestnem področju,a v Kamniku so veliko pozornosti namenili tudi družbenim dejavnostim. Lotili so se prenove kulturnih domov, v Podgorjuso odprli športni park, v Šmarci pa prenovljeni vrtec.

Največjega projekta se je občina lotilaskupaj z državo in v zaključni fazi je re-konstrukcija obvoznice od Šolskega doMaistrovega mostu, v sklopu katere socestišče razširili za tretji in četrti voznipas, uredili javno razsvetljavo, utrdilibrežino Kamniške Bistrice in zgradilipločnik s kolesarsko stezo. Letos je bilainvesticija, ki se je sicer začela že preddvema letoma, vredna več kot milijonevrov, skoraj polovico zneska je primak-nila občina. Oktobra se je zaključila tudirekonstrukcija Ljubljanske ceste.Aprila so odprli prenovljeni odsek cesteZakal-Trobevno, novo asfaltno prevleko jedobila tudi cesta do golfskega igrišča vVolčjem Potoku, za 800 metrov dolgi od-sek ceste v Tunjicah pa je občina uspešnokandidirala na razpisu in dobila 200 tisočevrov nepovratnih sredstev. Med pridobit-ve na komunalnem področju se bo letoszapisal tudi nov most preko Tuhinjščice vStebljevku in javna razsvetljava na Brez-jah nad Kamnikom in v Češnjicah. Letos so se sistematično lotili obnovekulturnih domov po vsej občini. Novopodobo so že dobili domovi v Šmarci,Podgorju, Lazah in Špitaliču. V Podgor-ju so se razveselili novega športnegaparka, ki so ga ob pomoči občine urejalizadnjih nekaj let. V šestih letih so nazemljišču posekali drevje, nasuli moč-virnato površino in uredili asfaltiranoigrišče za košarko in mali nogomet, bru-

narico za člane, otroško igrišče, gardero-bo za športnike, parkirišča in vse, kar jepotrebno za druženje in tekmovanja. V Šmarci so odprli prenovljene prostoreenote Sonček in nov oddelek za dvanajstnajmlajših, prenovili so tudi oddelekKekec v Stranjah in enoti Pestrna in Pe-denjped na Duplici. Temeljite prenoveso bila deležna igrišča ob Klavčičevi uli-ci, na Lokah in pri OŠ Šmartno, igralaso postavili v Kršmančevem parku in vVolčjem Potoku, nova so tudi športnaigrišča pri OŠ Stranje in v Mekinjah.Občinski praznik je zaznamoval Župa-nov ples, na katerem so zbirali sredstvaza izgradnjo dvižne ploščadi za invalidev Domu kulture Kamnik. Leto 2008 sebo zapisalo tudi kot leto, ko so v podjet-ju Eti Svit prenehali izdelovati znameni-te majolike. Novo slamnato streho so obkoncu poletja dobile kašče v muzeju naprostem na Zapricah.Jeseni se je zaključila prenova kamniškekavarne, ki je z razpisom dobila tudi no-vega najemnika. V sklopu prenove soizolirali skladišče, hodnik in teraso, pre-novili sanitarije, strop in vse inštalacije,kotlovnico za kurilno olje so zamenjali znovo za plin, kavarna je dobila tudi novonotranjo opremo.Letos so praznovali 115-letnico Planin-skega društvu Kamnik, 80 let nogomet-nega kluba, 70 let zdravstvenega domain 25 let OŠ 27. julija.

Obnovljene kašče v muzeju na prostem na Zapricah

Kamnik

OBČINSKI SVET Ančka Podbevšek, Robin Majnik, ValentinZabavnik, Rudi Veršnik, Demeter Sadnikar,Robert Kokotec (SDS); Demitrij Perčič, Ma-teja Poljanšek, Marjan Semprimožnik, Gre-gor Koncilja, Brane Golubovič, Mojca NušaSvete, (LDS); Marija Mošnik, Marjan Oso-lnik, Nives Matjan, Vido Repanšek, RudolfPfajfar, Jože Zagorc (Lista Toneta Smolni-karja); Matej Tonin, Matej Slapar, JanezStražar (NSi); Borut Žagar, Matjaž Jug (SD);Vid Kadunc (SLS); Milica Kocjančič (Obrtnopodjetniška lista); Ana Marija Suhoveršnik(SMS) ter Danijel Kovačič, Anton Rajsar inAnton Šuštar (samostojni svetniki)

OBČINSKI NAGRAJENCI Zlato priznanje sta prejela Marjeta Humarin Stane Simšič, srebrnega Rudolf Vidicter Barbara in Janez Sitar, bronastega pa Dušan Papež, Stanislava Završnik inAlojzij Konda.

ŽupanTone Smolnikar

Občina KamnikGlavni trg 24Kamnik

Športni park Podgorje

143


Mengeš

Mengeški svetniki so že ob koncu lan-skega leta sprejeli sklep, da se bo občinaMengeš raje kot v sanacijo krvavškegavodovoda usmerila v lastne vodne vire izčrpališč na Mengeškem polju, saj naj bibila po strokovnih študijah sodeč, to zaMengeš boljša rešitev. Dogovarjajo pa setudi z Občino Kamnik za uporabo vodeiz zajetja Iverje. Na področju komunalne infrastrukture jepomembnejša investicija ureditev cestena Gobavico. Za rekonstrukcijo in asfal-tiranje 1100 metrov dolgega odseka jeobčina namenila 260 tisoč evrov. Rekon-struirali so odsek Grobeljske ceste, medulicami pa je novo podobo dobila Teste-nova ulica v Loki pri Mengšu. Investici-ja, vredna 130 tisoč evrov, je velika pri-dobitev, saj so hkrati z asfaltiranjem ce-ste na novo uredili tudi napeljavo plina,vodovoda in razsvetljave. Začela se je iz-gradnja infrastrukture v poslovno-obrtniconi, v Topolah so zgradili bistveno boljvarno avtobusno postajališče, ena od po-membnejših sanacij pa je tudi očiščenjestruge Pšate, iz katere so odstranili večkot 4000 kubičnih metrov materiala in bistveno zmanjšali nevarnost poplavob večjih deževjih. Na področju komu-nale je odmevalo tudi povišanje cen odvoza smeti, ki so posledica zaprtja deponije v Dobu in novih storitev - pole-ti so namreč začeli ločeno zbirati tudibiološke odpadke.Ob koncu poletja se je po večletnih prizadevanjih občine začelo urejanje središča mesta, saj so porušili eno večjihdosedanjih črnih točk v Mengšu - propa-dajoče industrijske objekte nekdanjih tovarn Trak in Eta. Revitalizacija občin-skega središča, kakor so na občini po-imenovali projekt, ki so ga zaupali mari-borskemu investitorju, bo zajela izgrad-njo trgovsko-stanovanjskega objektaMercator, parkirišč, novo prometno povezavo med Glavnim trgom in ulicoZavrti ter obnovo spomeniško zaščiteneKančeve hiše.

V osnovni šoli so uredili dve novi učilni-ci in novo kurilnico s priključitvijo naplin. V začetku decembra se je v prosto-rih nekdanje Zarje odprla nova knjižni-ca, ki se zdaj razprostira na kar 280 kva-dratnih metrih.Ob letošnjem občinskem prazniku so sev prostorih občinske stavbe razveselilikrajevnega urada. V sklopu občinskegapraznovanja in ob 60-letnici PGD Topo-le je luč sveta ugledal tudi zbornik Topo-le nekdaj in danes, ki ga je napisala Ma-teja Jemec Tomazin. Odkrili so tudi spo-minsko ploščo v spomin ing. Matku Vr-tačiču, ustanovitelju podjetja Filc, d. d.,med spominskimi obeležji pa je lepšopodobo skupaj s svojo okolico dobil tudispomenik padlim borcem pri mengeškiskakalnici.Ob pomoči Heliosovega sklada za ohra-njanje čistih slovenskih voda je bila spo-mladi na pobudo Mestnega muzejaMengeš obnovljena tudi Matičkova štir-na na Liparjevi cesti v Mengšu. Novepridobitve so se septembra razveselilibalinarji iz Športnega društva Partizan,ki so ob svojih igriščih dobili novo ogra-jo, cvetlične grede in skladišče za šport-ne rekvizite. Nove prostore za srečanja,delo in arhiv so dobili člani Kulturnegadruštva Antona Lobode.Med obletnicami je treba omeniti 75 letPGD Loka in sto let Frančiške Petroč-nik. OBČINSKI SVET

Aleš Janežič, Marija Sitar, Peter Gubanc,Tina Železnik, Boštjan Marinko (LDS); Tomaž Štebe, Janez Penca, Justina Jerič,Mojca Volkar, Franci Kodela (SDS); MatjažLoboda, Robert Ručigaj, Mateja Hribar Sicherl, Bogo Ropotar (Za občino Mengešin njen razvoj); Jožef Vahtar, Franc Hribar(SLS); Anton Hribar, Franc Malus (NSi) inDušan Pejić (SD)

OBČINSKI NAGRAJENCIZlato priznanje je prejela Francka Trobec,srebrnega Ivan Bergant in Franc Hribar,bronastega Slavko Sedeljšak, priznanje župana Adolf Saksida in Matjaž Pungertar,Trdinovo nagrado pa Barbara Osterman.

ŽupanFranc Jerič

Občina MengešSlovenska 30Mengeš

V Mengšu so letos rušili in zidali - podrli so staro tovarno Trak, na mestu katere bo zrasel trgovsko-stanovanjski objekt.Pestro je bilo tudi na področju oskrbe z vodo, saj so se svetnikiodločili, da bodo Mengšani raje kot v krvavško vlagali v svojovodo.

Na Gobavico odslej vodi asfaltirana cesta.

Mihaelov sejem

Odprtje krajevnega urada

Documents

Jesenice - Gorenjski glas...stavbe Mercator tehnika. Novo življenje je po več letih dobil tudi Turist na Slovenskem Javorniku. Avgusta so odprli povsem prenovljeno restavraci-jo,