JELKA MIRANDA RAZPOTNIK, ANJA PLAZAR, HELENA VERDEV ... · Znanstveno-tehnična revolucija, ki je potekala v drugi polovici 19. stoletja, je svetu dala številne izume. a )ed spodaj

RAZISKUJEMPRETEKLOSTZA ZGODOVINO V 9. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE

1. DEL

JELKA MIRANDA RAZPOTNIK, ANJA PLAZAR, HELENA VERDEV

9SAMOSTOJNI DELOVNI ZVEZEK

RP 9 SDZ 2017 notranjost 1 del.indd 1 23/08/17 10:42

Jelka Miranda Razpotnik, Anja Plazar, Helena Verdev

RAZISKUJEM PRETEKLOST 9Samostojni delovni zvezek za zgodovino za deveti razred osnovne šole - 1. del

Urednici: mag. Jelka Miranda Razpotnik, Helena VerdevStrokovni pregled: Helena PačnikZemljevidi: Monde Neuf, d.o.o.Slikovno gradivo: Getty images, Diomedia, Shutterstock et al. (natančen seznam je na zadnji strani)Jezikovni pregled: Mateja Samastur

Direktor produkcije: Klemen FedranIzdala in založila: Založba Rokus Klett, d.o.o.Za založbo: Maruša Kmet Prelom: Janez KotarTisk: Nonparel, d.o.o.1. izdajaNaklada: 3.000 izvodov

Ljubljana 2017

V navodilih pri nalogah smo zaradi jedrnatosti in jasnosti zapisa uporabili le moški spol, ki je slovnično nevtralen.

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klettdobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

© Založba Rokus Klett, d. o. o. (2017). Vse pravice pridržane.

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

Založba se je trudila, da bi poiskala vse lastnike avtorskih pravic. Če v kakšnem primeru nismo navedli pravega lastnika, bomo to z veseljem uredili in popravili.

Založba Rokus Klett, d.o.o.Stegne 9 b, 1000 LjubljanaTelefon: 01/513 46 00E-pošta: [email protected]

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

94(075.2)(076.1)

MIRANDA Razpotnik, Jelka Raziskujem preteklost 9. Samostojni delovni zvezek za zgodovino v 9. razredu osnovne šole / Jelka Miranda Razpotnik, Anja Plazar, Helena Verdev ; [zemljevidi Monde Neuf ; slikovno gradivo Getty images et al.]. - 1. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2017

ISBN 978-961-271-790-2 1. Verdev, Helena 291235584


KAZALO

Kaj že znam . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4

PRVA SVETOVNA VOJNA:vojna, ki je pretresla svet . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6Svet na začetku 20 . stoletja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8Začetek prve svetovne vojne . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12Značilnosti prve svetovne vojne . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18Oktobrska revolucija v Rusiji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23Konec prve svetovne vojne in njene posledice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27Ponovimo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32

SVET MED OBEMA VOJNAMA: kriza demokracije in vzpon diktatur . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36

Težave novih demokracij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38Stalinizem v Sovjetski zvezi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44Fašizem v Italiji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 49Nacizem v Nemčiji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 53

izbirne vsebine

Od telegrafa do svetovnega spleta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 59Množična kultura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 62Ponovimo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64

DRUGA SVETOVNA VOJNA: totalna vojna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 68

Dogodki, ki so vodili v novo vojno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 70Začetek in potek vojne do leta 1942 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 74Značilnosti druge svetovne vojne . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 80Kako so zmagali zavezniki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 86Posledice druge svetovne vojne . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 92

izbirne vsebine

Preseljevanje ljudi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 97Ponovimo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 100

SVET PO DRUGI SVETOVNI VOJNI: sodelovanje in nasprotje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .102

Sistem OZN in hladna vojna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 104Posledice hladne vojne . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 111Propad komunizma v Evropi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 117Kolonije so postale nove države . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 122Povezovanje Evrope in sveta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 126

izbirne vsebine

Vsakdanjik v 20 . stoletju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 131Nove možnosti za ženske in mlade . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 133Civilnodružbena gibanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 135Ponovimo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 138

Časovni trak . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 142


KAJ ŽE ZNAM?Preden se posvetimo raziskovanju moderne dobe, ponovimo znanje iz 8. razreda: obdobje novega veka.

Na začetku novega veka so se z geografskimi odkritji razširile meje znanega sveta.

DOBA GEOGRAFSKIH ODKRITIJ (čas):

VZROKI POSLEDICE

V 14. stoletju sta se v Evropi začela širiti humanizem in renesansa. Pojasni oba pojma.

HUMANIZEM

RENESANSA

V času humanizma in renesanse so začeli nastajati zametki moderne znanosti, ki so nato v 17. stoletju privedli do znanstvene revolucije. Primerjaj dosežke znanosti v času humanizma z dosežki v 17. stoletju in 18. stoletju.

ZNANOST V ČASU HUMANIZMA IN RENESANSE ZNANOST V ČASU 17. IN 18. STOLETJA

V 17. stoletju je razsvetljenstvo (miselno-filozofsko gibanje), ki se je razvilo na temelju renesančnih spoznanj, spremenilo pogled na svet.

a) Kaj so poudarjali razsvetljenci?

b) Razsvetljenstvo je odločilno vplivalo na zgodovino. Navedi dogodke ali osebe v Evropi in v svetu, ki so se zgodili oz. delovali pod njegovim vplivom.

1.

2.

3.

4.

4


č) Razsvetljenske ideje so se razširile tudi v slovenske dežele in vplivale na rojstvo narodnega preporoda.* Med napisanimi obkroži tiste ustvarjalce, ki so bili razsvetljenci. * Poveži jih z njihovimi deli tako, da k posameznim trditvam napišeš ustrezno ime.

Marko Pohlin

Jurij Dalmatin

Jurij Japelj

Anton Tomaž Linhart

Primož Trubar Valentin Vodnik

Jernej Kopitar Adam Bohorič

Avtor prvih slovenskih dram:

Prvi učbeniki v slovenskem jeziku:

Izdajal je prvi časopis v slovenskem jeziku:

Avtor slovnice »kranjskega jezika«:

Posledica vsesplošnega razvoja (znanost, nov pogled na svet …) je bila industrijska revolucija.

KATERO STOLETJE JE ZAZNAMOVALA?

KJE SE JE ZAČELA? ZAKAJ PRAV TAM?

POZITIVNE POSLEDICE

NEGATIVNE POSLEDICE

Za novi vek so bile značilne monarhije, a z različnimi oblikami vladanja.a) Pojasni pojme, zapisane v prvem stolpcu.b) Zapiši v drugi stolpec, kaj je bilo skupno vsem oblikam vladanja.c) Zapiši v zadnji stolpec, v čem se je način vladanja razlikoval.

NAČIN VLADANJA SKUPNO RAZLIKE

ABSOLUTIZEM

PARLAMENTARNA MONARHIJA

RAZSVETLJENI ABSOLUTIZEM

5.

6.

5


Prva svetovna vojna:vojna, ki je pretresla svet

1914• atentat na avstrijskega

prestolonaslednika • začetek prve svetovne vojne

1915• podpis londonskega

sporazuma• odprtje soške fronte• prva uporaba bojnega plina• nemška podmornica potopi

ameriško ladjo Lusitania

1916• bitka pri Verdunu • bitka na Somi• odprtje solunske fronte

1917• vstop ZDA v vojno • oktobrska revolucija v Rusiji• 12 . soška bitka• Rusija izstopi iz vojne

1918• začetek državljanske vojne v

Rusiji • mirovna pogodba z Nemčijo

centralne sile antantne sile


KLJUČNE BESEDE• antanta• centralne sile• svetovna vojna• pozicijska vojna• londonski sporazum• oktobrska revolucija• kapitulacija• mirovne pogodbe

SPOZNALI BOMO• Značilnosti Evrope in sveta na začetku 20. stoletja • Glavne značilnosti prve svetovne vojne• Mirovne pogodbe po prvi svetovni vojni


Svet na začetku 20. stoletja

Napredek znanosti in nove gospodarske velesile Napredek znanosti in tehnike je svetu dal številne novosti, ki so prešle v vsakdanjo uporabo v začet-ku 20. stoletja. Izumi naravoslovnih znanosti (genetika, atomska teorija, radioaktivnost, elektroma-gnetno delovanje, prenos električne energije …) so postali izjemno pomembni za vsesplošen go-spodarski razvoj. Napredovalo je medicinsko znanje, na primer področje imunizacije. Zaradi boljših življenjskih pogojev se je povečalo število prebivalstva. V Evropi je nemško gospodarstvo tekmovalo z britanskim. V svetu so se z industrializacijo pojavile nove gospodarske sile. Postale so močnejše od evropskih – na zahodu ZDA in na vzhodu Japonska.

Nemčija

miotonna

leto

VelikaBritanija

ZDA

25

20

15

10

5

0

1900

1914

Proizvodnja jekla na začetku 20 . stoletja Thomas Alva Edison je leta 1879 izumil žarnico z ogleno nitko . Zaradi številnih izumov, ki jih je patentiral, so ga poimenovali »največji ameriški izumitelj« .

Znanstveno-tehnična revolucija, ki je potekala v drugi polovici 19. stoletja, je svetu dala številne izume.

a) Med spodaj navedenimi izumi obkroži tiste, ki so bili značilni za znanstveno-tehnično revolucijo.

b) Kako so ti izumi spremenili promet in vplivali na širjenje informacij?

1.

parni stroj

letalo

avtomobil

predilni stroj

parna lokomotiva telefon

8 Svet na začetku 20 . stoletja


Svet na začetku 20. stoletja

Napredek znanosti in nove gospodarske velesile Napredek znanosti in tehnike je svetu dal številne novosti, ki so prešle v vsakdanjo uporabo v začet-ku 20. stoletja. Izumi naravoslovnih znanosti (genetika, atomska teorija, radioaktivnost, elektroma-gnetno delovanje, prenos električne energije …) so postali izjemno pomembni za vsesplošen go-spodarski razvoj. Napredovalo je medicinsko znanje, na primer področje imunizacije. Zaradi boljših življenjskih pogojev se je povečalo število prebivalstva. V Evropi je nemško gospodarstvo tekmovalo z britanskim. V svetu so se z industrializacijo pojavile nove gospodarske sile. Postale so močnejše od evropskih – na zahodu ZDA in na vzhodu Japonska.

Nemčija

miotonna

leto

VelikaBritanija

ZDA

25

20

15

10

5

0

1900

1914

Proizvodnja jekla na začetku 20 . stoletja Thomas Alva Edison je leta 1879 izumil žarnico z ogleno nitko . Zaradi številnih izumov, ki jih je patentiral, so ga poimenovali »največji ameriški izumitelj« .

Znanstveno-tehnična revolucija, ki je potekala v drugi polovici 19. stoletja, je svetu dala številne izume.

a) Med spodaj navedenimi izumi obkroži tiste, ki so bili značilni za znanstveno-tehnično revolucijo.

b) Kako so ti izumi spremenili promet in vplivali na širjenje informacij?

1.

parni stroj

letalo

avtomobil

predilni stroj

parna lokomotiva telefon

Množice evropskih priseljencev

Razvoju znanosti in tehnike je sledil hiter gospodarski razvoj držav v zahodni Evropi in ZDA. A za večje število prebivalstva ni bilo na voljo dovolj možnosti za zaposlitev. Evropsko prebivalstvo se je selilo iz gospodarsko manj razvitih v bolj razvite države. Najprej v Nemčijo (Nemško cesarstvo) in države Bene-luxa, zatem najbolj množično v Severno Ameriko. Vrh so selitve Evropejcev dosegle na prehodu v 20. stoletje. Posledice množičnega izseljevanja so bile:• Evropeizacija – evropski priseljenci so v novih domovinah širili svojo kulturo: jezik, navade, vero,

vrednote, • svet se je bolj povezal, • ZDA so postale država z najhitrejšo gospodarsko rastjo na svetu.

Spoznaj okrožje Little Italy v New Yorku, ZDA.

a) Na priseljevanje katerega evropskega naroda nakazuje ime okrožja?

b) Na katero značilnost priseljevanja Evropejcev nakazuje dejstvo, da je bilo okrožje poimenovano po narodu?

Širjenje demokratičnih pravicNa prehodu iz 19. v 20. stoletje sta se v zahodni Evropi uveljavila demokracija in parlamentarizem, oblika vladanja, v kateri je vlada odgovorna parlamentu. V njem delujejo politične stranke, ki se deli-jo glede na svoje programe.Z industrializacijo okrepljena meščanstvo in delavstvo sta že konec 19. stoletja ustanovila svoje stran-ke. S širjenjem volilne pravice je predstavnike v parlamentih najprej dobilo meščanstvo. V začetku 20. stoletja so prve predstavnike v parlamentih zahodnoevropskih držav dobile tudi delavske stranke. Do začetka 20. stoletja je bila v razvitih evropskih državah uvedena splošna volilna pravica za vse polnoletne moške državljane. Volilne pravice pred prvo svetovno vojno, razen v redkih državah, še vedno niso imele ženske.

Na sliki je protestni shod žensk v Londonu leta 1908.

Kaj so ženske na protestnih shodih zahtevale?

2.

3.

9Svet na začetku 20 . stoletja


V nasprotju z zahodno- in srednjeevropskimi državami, ki so spodbujale razvoj demokracije, je car v Ruskem cesarstvu ohranil neomejeno avtokratsko oblast. Rusija je bila poleg tega gospodarsko slabo razvita, saj je začela uvajati industrializacijo z veliko zamudo.

ALI VEŠ?• V Avstro-Ogrski je bila splošna volilna pravica za moške uvedena leta 1907.

Boj za kolonije Potrebe industrijskega razvoja po surovinah, večjih trgih in poceni delovni sili so v drugi polovici 19. stoletja med gospodarsko najbolj razvitimi državami povzročile boj za kolonije v Afriki in Aziji. Največ kolonij so pridobile Velika Britanija, Francija, Nizozemska in Belgija. Ob začetku 20. stoletja so v boj za kolonije vstopile Nemčija, Italija, ZDA in Japonska. Tekmovanje za kolonije je povzročilo nape-tosti med evropskimi državami.

Pokristjanjevanje prebivalcev v nemški koloniji Nemška Jugozahodna Afrika (današnja Namibija), ki so ga opravljali nemški misijonarji leta 1910.

Italijanska vojska je leta 1911 napadla Tripolitanijo (Libijo).

Balkansko krizno žarišče

Pozornost evropskih sil se je v začetku 20. stoletja usmerila v Osmansko cesarstvo, ki je segalo od Balkana na severu do Rdečega morja in Perzijskega zaliva na jugu. To veliko cesarstvo je že tristo let izgubljalo svojo moč, toda nadziralo je trgovske pomorske poti v vzhodnem Sredozemlju in imelo bogata nahajališča nafte. Evropske države so tekmovale za vpliv na njegovem ozemlju. Velika Britanija in Francija sta podpirali narodna gibanja na ozemlju cesarstva, ki so državo dodatno slabila. Kraljevina Italija je zahtevala dele vzhodne obale Jadranskega morja. Rusija je podpirala Srbe v njihovem boju za osamosvojitev, Avstro--Ogrska pa je nasprotovala močni Srbiji. Z Osmanskim cesarstvom se je gospodarsko povezalo Nem-ško cesarstvo.Balkan je zaradi raznolikosti interesov velikih sil postal krizno žarišče, imenovano »sod smodnika«. Nasprotja med tu živečimi narodi so pripeljala do dveh vojn, v katere so bile vpletene tudi druge evropske države. V prvi balkanski vojni leta 1912 so se narodi na Balkanu borili za osamosvojitev izpod osmanske oblasti. V drugi balkanski vojni leta 1913 so se med seboj spopadli za preostalo evropsko ozemlje Osmanskega cesarstva.

10


Documents

JELKA MIRANDA RAZPOTNIK, ANJA PLAZAR, HELENA VERDEV ... · Znanstveno-tehnična revolucija, ki je potekala v drugi polovici 19. stoletja, je svetu dala številne izume. a )ed spodaj