1

Zbirka medijskih objavJAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI,11. 11. 2012 do13. 11. 2012

Število objav: 7Tiskani mediji: 4Splet: 3Radijske postaje: 0Televizijske postaje: 0Teletekst: 0Spremljane teme:Festival neodvisnega filmaJavni sklad RS za kulturne dejavnostiMednarodna konferenca plesnepedagogike

2

Seznam objav v zbirki:Naslov FOTO: Martinovanje v Beli krajini

Zaporedna št. Medij; Doseg Radio Krka (WEB); 0

1 Rubrika / Datum Novice, 11. 11. 2012

Stran v zbirki Avtor neznan avtor

3 Teme Javni sklad RS za kulturne dejavnosti

Naslov Razstave in prireditve

Zaporedna št. Medij; Doseg Gea; 81000 Stran: 81 Površina: 269 cm2

2 Rubrika / Datum Ostalo, 12. 11. 2012

Stran v zbirki Avtor neznan avtor

6 Teme Festival neodvisnega filma

Naslov FOTO: Martinovanje na Majerju - drugič

Zaporedna št. Medij; Doseg Lokalno.si (WEB); 0

3 Rubrika / Datum Lokalno aktualno, 12. 11. 2012

Stran v zbirki Avtor neznan avtor

7 Teme Javni sklad RS za kulturne dejavnosti

Naslov 7. srečanje ljudskih pevcev in godcev

Zaporedna št. Medij; Doseg Primorske.si (WEB); 0

4 Rubrika / Datum Ostalo, 12. 11. 2012

Stran v zbirki Avtor neznan avtor

9 Teme Javni sklad RS za kulturne dejavnosti

Naslov Dve drami - dva jezika

Zaporedna št. Medij; Doseg Delo; 130000 Stran: 15 Površina: 83 cm2

5 Rubrika / Datum Kultura, 13. 11. 2012

Stran v zbirki Avtor S.Pe.

10 Teme Javni sklad RS za kulturne dejavnosti

Naslov Kako bi zaplesali klicaj?

Zaporedna št. Medij; Doseg Večer; 127000 Stran: 13 Površina: 436 cm2

6 Rubrika / Datum Znanje, 13. 11. 2012

Stran v zbirki Avtor Pirc Metka

11 Teme Mednarodna konferenca plesne pedagogike

Naslov Vinopiri že pred gledalci

Zaporedna št. Medij; Doseg Večer; 127000 Stran: 24 Površina: 258 cm2

7 Rubrika / Datum Pomurje, 13. 11. 2012

Stran v zbirki Avtor Gider Nataša

13 Teme Javni sklad RS za kulturne dejavnosti

Radio Krka (WEB), Novice 11. 11. 2012Doseg / Reach: /Država / Country: Slovenija

1

3Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo

Radio Krka (WEB), Novice 11. 11. 2012Doseg / Reach: /Država / Country: Slovenija

2

4Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo

Radio Krka (WEB), Novice 11. 11. 2012Doseg / Reach: /Država / Country: Slovenija

3

5Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo

fcg^Md m \^mM5mV Narodnem muzeju Slovenije bo do i8. novembra naogled razstava Pripovedovanje keramike, na kateri bo raz-stavljeno keramično posodje z različnih koncev Evrope.Med razstavljenimi predmeti so na ogled tudi izdelki naj-pomembnejših in najkakovostnejših evropskih proizva-jalcev keramike, kot so francoska Kraljeva manufakturaSevres, Cesarska manufaktura Dunaj, nemški Villeroy &Bosch, angleški Davenport idr.

Na Ljubljanskem gradu bo dozačetka januarja 2013 na ogledrazstava Lučke prihodnosti:Otroci na fotografijah 20. stole-tja, na kateri so na ogled podo-be, ki prikazujejo otroke od ob-dobja med obema svetovnimavojnama vse do začetka 90. letprejšnjega stoletja.

16., 17. in 23. oktobra ne zamu-dite treh koncertov v okviru ma-riborskega jazz festivala Izzven. f ____

_...

n. novembra bodo po slovenskih krajih potekala tradi-cionalna martinovanja, ki bodo marsikje pospremljena zetnološkimi prireditvami.

V Galeriji Fotografija v Ljubljani bo do 10. novembra naogled fotografska razstava aktov Andreasa H. Bitesnichaz naslovom More Nudes. Več na galerijafotografija.si.

November je mesec za kinodvorane. Od 7. do 18. novem-bra bo v Ljubljani na različnih prizoriščih, predvsem pav Cankarjevem domu, potekal 23. ljubljanski mednarodnifilmski festival LIFFe (liffe.si), od 3. do 9. decembra 8.mednarodni festival animiranega filma Animateka (ani-mateka.si) v Kinodvoru in Slovenski kinoteki v Ljubljani,od 24. novembra do i. decembra Festival gejevskega inlezbičnega filma, prav tako v Kinoteki, Festival neodvisne-ga filma pa bo neodvisno produkcijo predstavil 23. in 24.novembra v Centru Ivana Hribarja v Trzinu.

ljubljanski mednarodni -. m ~^m ,

filmski festival I i#Ji_%

Do i8. novembra bo na različnih lokacijah v Ljubljani po-tekal Mesec oblikovanja. Ogledate si lahko postavitve Di-zajn v mestu (mesecoblikovanja.com), še do n. novem-bra pa lahko obiščete katerega od dogodkov ali razstavv sklopu 23. bienala industrijskega oblikovanja. Različnaprizorišča, več na bio.si.

Novembra bo na Krasu in Vipavskem odprtih kar nekajt. i, osmič. Več informacij o odprtih osmicah dobite naosmice.info.

r — — — — — — — —I Od 13. novembra do konca januarja 2013 bo v Cankar-l jevem domu v Ljubljani potekal 10. slovenski bienale1 ilustracije, ki predstavlja najboljše ustvarjalne dosežke1 slovenskih ilustratorjev v preteklih dveh letih, letos pa

bo na ogled ilustratorski opus umetnice Marije LucijeStupica. Prav tako v Cankarjevem domu bo od 21. do 25.novembra potekal tudi 28. slovenski knjižni sejem. Več

, na knjiznisejem.si.1 10.' I

10 ™ I • -____.1 slovenski '-\i "' J^kbienale HR* j# ■

ilustracije. * m__*^I 1UUSTAATI0N j^

V okviru Slovenskega knjižnega sejma bo v Ljubljano pri-šel tudi avtor Velike knjige o sreči Leo Bormans. Njegovopredavanje lahko poslušate 23. novembra v Cankarjevem ,

domu. 1

24. novembra se s 30. mednarodno arhitekturno konfe- ,renco začenjajo Piranski dnevi arhitekture. |

Ljubitelje digitalnih umetnosti bo v novembru razveselil |KIBLIX Linux IT festival (kiblix.org), ki bo potekal od 14. |

novembra do 15. decembra v Mariboru in Slovenj Gradcu. 1

6Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo

Lokalno.si (WEB), Lokalno aktualno 12. 11. 2012Doseg / Reach: /Država / Country: Slovenija

1

7Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo

Lokalno.si (WEB), Lokalno aktualno 12. 11. 2012Doseg / Reach: /Država / Country: Slovenija

2

8Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo

Primorske.si (WEB), Ostalo 12. 11. 2012Doseg / Reach: /Država / Country: Slovenija

1

9Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo

Dve drami- dva jezika

Miomira ŠeginaDrama Blejski zvon želja/Bledskozvono želja (s spremno besedo dr.Zvonka Kovača) in monodramaLepo je biti riba, dokler nisi na trn-ku/Lepo je biti riba dok nisi na udici.Samozaložba ob finančni podporiJavnega sklada RS za kulturne de-javnosti (JSKD). Domžale 2012,68 str., 15 evrov.Književnica Miomira Šegina (rojenaleta 1962 v Srebrenici) od leta 1980živi v Sloveniji ter je od leta 2009vpisana v razvid samostojnih kultur-nih ustvarjalcev. Doslej je napisalatri filmske scenarije {Dim v škatlici,Zaščitena vrsta, Nekaj je v zraku in

to ni cigaretni dim), nekaj dram-skih besedil in izdala zbirko kratkihzgodb Skozi rdečo (2009).»Poldokumentamo« dramo Blejskizvon želja je avtorica ustvarila vokviru mednarodnega projekta Mitkot usoda (2005-2007) v srbskiin slovenski različici. Slednja jedoživela radijsko oživitev v igranemprogramu Radia Slovenija (2008).Ob legendi o zvonu, ki naj bi čude-žno pomagal neplodnim parom, seavtorica sprašuje, ali je materinstvoosebna izbira ali družbena prisila.

V »monokomediji absurda« Lepo jebiti riba, dokler nisi na trnku nas obvečnem nasprotju med spoloma po-

stavi pred vprašanje: Kako uresničitihrepenenje po svobodi, ne da bi seujeli v spopad s tradicijo? S. Pe.

10Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo

Kako bi zaplesali klicaj?Usvajanje učne snovi skozimišice do možganov naj biimelo dolgoročne učinke,učenje s pomočjo gibanjapa v šolske razredeprinaša veselje

METKA PIRCNa prvi pogled nerešljiva uganka, kakozaplesati kar cele stavke, poštevanko,kemijsko formulo..., ki pa jo otroci zgibanjem rešijo relativno preprostoin jo predvsem razumejo. Američan-ka Susan Griss je prva, ki je začelaimplementacijo umetnosti v izobra-ževanju, njene ugotovitve pa še danespredstavljajo malo pedagoško revolu-cijo. Če v naših šolah večinoma velja,da je ples bolj igra kot učenje, Grisso-va trdi ravno nasprotno. "Glavna idejaje, da se otroci učijo s pomočjo plesa.Raziskave možganov kažejo, da ti boljedelajo, ko vključimo celo telo. S plesomse pojavijo tudi čustva, delamo v pro-storu in z drugimi ljudmi ob glasbi," jeo prednostih takšnega načina govorilaGrissova na gostovanju v Velenju, kjerje za pedagoge pripravila nekaj temat-skih delavnic.

Zaplesano množenjeKot primer lahko vzamemo dokajpreprosto lekcijo, denimo množenje.Za otroke je ta pojem abstrakten, zgoljučenje poštevanke na pamet pa še nepomeni, da jo otroci razumejo. Gris-sova to rešuje z gibanjem ob glasbi."Množenje je treba konkretizirati,denimo s koraki, ki jih dela posame-zen otrok in nato še skupina. Kaj ta-kšnega je primerno za tretje, četrtein pete razrede, a omejitev pri snovipravzaprav ni. Na univerzi smo izve-dli delavnico o nevrobiologiji, kjersmo se z gibom učili kemičnih reak-cij, potovanja nevronov skozi možga-ne do mišic in podobno," navdušenopripoveduje Grissova.

Slovenski pedagogi so se po njenemkinestetičnem načinu učili jezika. Sku-pina odraslih je z njeno pomočjo od-plesala ločila, spoznavala besednjak inslovnico in torej stopila onkraj papirjain svinčnika, kot so rekli. "Ptice so kro-žile visoko nad oblaki" ali pa "Ognje-met je eksplodiral na nočnem nebu"

sta le dva izmed stavkov, ki so jih brezvečjih težav oblikovali s telesi.

Bistveno pri takšnem načinu zaučitelje v razredu je, da vidijo procesučenja pri učencih in lahko sproti po-pravljajo napake, ker jih takoj opazijoin ne čakajo na preverjanja, ko nava-dno ugotovijo, česa otroci niso ra-zumeli. Ta alternativa frontalnemupouku prinaša tudi socialno noto,učenci pa spoznavajo, da obstaja večpoti do enake rešitve. "Ena najbolj za-nimivih stvari zame pri vsem tem je,da gibanje prinaša veselje v razred,učenci se ne dolgočasijo, ker ne sedijo.Opogumijo se, da vsi sodelujejo, ne pa,da učitelj postavi vprašanje v razreduin jih samo pet dvigne roke," razmi-šlja Grissova. Očitke, da v šoli ni časaza vse to, preprosto zavrne. "Samamislim, da vzame to celo manj časa.Že prvič se učimo pravilno, bistvenoveč dela je, če učenci snovi ne razume-jo, jo morajo vedno znova ponavljati inse jo na novo učiti."

Z gibanjem se lahko učijo vsiSama je sicer plesna učiteljica, in kogre v razred, uporabi veliko besed, po-spremi jih s premikanjem, gibom. Kopa poučuje učitelje, pričakuje, da bodov razredu odstranili vse ovire, da upo-rabijo knjige, delo v majhnih skupinahin številne metode poučevanja. "Gib jezame samo eno izmed orodij, ni paedino. Poučevati je treba na toliko raz-ličnih načinov, kot jih zmoremo," razlo-ži. Takšno razumevanje poučevanja jedobrodošlo pri učencih z različnimiučnimi stili. Nekateri se bolje učijo sposlušanjem, drugi z branjem, tretji spremikanjem. Američanka verjame,da se vsi učenci lahko učijo z gibanjem,in mlajši ko so, bolj jim je to blizu. Uči-telji ji povedo, da na njenih lekcijahsodelujejo tudi skupine učencev, ki vrazredu sicer ne bi razumele snovi.

Čeprav so na mednarodni kon-ferenci plesne pedagogike v Velenjurazpravljali o možnostih, kako gib raz-širiti med čim več slovenskih učencev,nekatere naše šole po teh principihdelajo že dlje časa. Ena takšnih je lju-bljanska Osnovna šola Trnovo, kjer soples integrirali kot učni pristop. Učencizjutraj v razred vstopajo vsak v svojemritmu, povedo nekoliko metaforično,zato jih je treba uglasiti. "Ko se v razre-du ustvari dobro vzdušje, nastane ho-mogena skupina otrok. Socialni odnosi

morajo biti na ustreznem nivoju, dase da delati tudi vse ostalo," razmišljatamkajšnja učiteljica Teja Kovač.

Eden večjih izzivov za učiteljaje tudi dejstvo, da v razred vstopajoučenci z različnimi sposobnostmi ininteresi, le ena učiteljica pa jih morapovezovati in obvladovati različnapodročja. "Pri nas rečemo temu pri-stopu izraz telesa ob glasbi. Celostnametoda učenja in poučevanja omogo-ča, da učenci sledijo svojemu narav-nemu razvoju, takšno poučevanje paje del konvergentnega pristopa," poja-snjuje Kovačeva. Gib vključujejo skozives pouk na različnih predmetnihpodročjih, saj otrokom po njihovemmnenju to omogoča, da se zaveda-jo samih sebe, svojega telesa, dejstva,da niso sami v prostoru, in da gradi-jo dobre odnose. Posledice se kažejo vznanju na različnih nivojih, od bralnepismenosti do orientacije v prostoru,sposobnostih nastopanja in podobno.

Vsak učitelj lahko brez večjegaplesnega predznanja uporabi tovr-stne pristope pri poučevanju različ-nih predmetnih področij v šoli, pravipredavateljica Vesna Geršak, ki ses tem področjem ukvarja na kopr-ski in ljubljanski pedagoški fakulte-ti. Za vse učitelje razrednega poukana ljubljanski fakulteti so že uvedlinov predmet, ki ga imenujejo gib pripouku. S takšnim permanentnim iz-obraževanjem bi radi izboljšali tudidelo v naših šolah. "Želimo si, da bibilo manj pristopa v stilu sedi, poslu-šaj in glej, boljše je aktivno učenje. Naplan prihajajo raziskave s področja ne-vroznanosti, ki proučujejo vpliv plesain umetnosti na razvoj možganov.Učenje v prijetnem okolju s pozitivni-mi čustvi je drugačno, otroci si lažje,hitreje in predvsem bolj trajno zapo-mnijo učno snov," se strinja tudi Ger-šakova. Zanjo je pomembno, da otrokedo cilja pripeljemo skozi manj stresnenačine. "Imam primer kolegice, ki učikemijo v zadnjih dveh razredih osnov-ne šole skozi ustvarjalni gib. Kemija jeabstraktna stvar, otroci pa s tem dobijomožnost, da skozi lastno izkušnjo do-živijo, kako je, če se molekule povezu-jejo med seboj. Res pa je, da vse to odučitelja zahteva veliko iznajdljivosti innjegove ustvarjalnosti, pri nas pa je topodročje še zelo podhranjeno," pove.

11Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo

-.-NIL "*"^i^_«_*^ 0 '. ____?%_. - _______^^m9_m---^-------------I

HI ~~~~ ™^______________________L____________*"^_-i^ '

V šolah bi morala biti manj pristopa v stilu sedi, poslušaj in glej, boljše je aktivnoučenje. (Arhiv Večera)

wr h *^_________I !£!_______

Susan Griss je prva, kije začela imple-mentacijo umetnosti v izobraževanju.

12Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo

Vmopiri že pred gledalciV produkciji Društva filmska in glasbenapraksa Plan 9 je nastal še tretji filmo Vinopirih, tokratni nosi naslovKrvni davekNATAŠA GIDERPo sobotni predpremieri je bila v nedeljo zvečer v kultur-nem domu v Ljutomeru še premiera najnovejšega filma lju-tomerskega Društva filmska in glasbena praksa Plan 9. Greza zadnji del iz trilogije o Vinopirih, njen sklepni film nosinaslov Vinopiri: Krvni davek. Scenarist, režiser, snemalec inmontažer filma je Vitomir Kaučič, sicer akademski slikar inlikovni pedagog. Osrednji lik tega zadnjega dela trilogije jeEva Makovec, mlada ženska, ki skozi filmsko zgodbo razkri-va elito vinarjev - slednja s pomočjo posebnega vina nadziratemeljne institucije oblasti v mestu. O Vinopirih, manipu-lativnih družbenih parazitih, producentka filma HelenaLukman pravi, da "so poosebljenje pohlepa in nadutosti, ssvojim občutkom večvrednosti, vzvišenosti in posebnostipa vzbujajo asociacije na egoistični elitizem in klientelizemna slovenskem političnem prizorišču".

Gre za nizkoproračunski neodvisni film - Vinopiri:Krvni davek je grozljivka z elementi kriminalke - v pro-dukciji Društva Plan 9, ki je bil posnet s podporo sponzor-jev in Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Snemanjeje zajemalo 23 snemalnih dni in je potekalo letos poleti narazličnih lokacijah v severovzhodni Sloveniji, nekaj kadrovje bilo posnetih tudi na Obali. Del igralske ekipe je že so-deloval tudi pri nastanku preteklih filmov Društva Plan 9,nekaj je bilo izbranih na novo, tokrat prvič na avdiciji. Naslednjo se je odzvalo 19 kandidatov, med njimi jih je bilo zasodelovanje v filmu izbranih osem. V tretjem filmu o Vi-nopirih so zaigrali Tea Melin, Miloš Bavec, Rebeka Kopčič,Andrej Horvat, RiM Kopriva, Nenad Peric, Nataša Bavec,Sara Žibrat, Darjan Kaučič, Vladimir Petovari in DavorinBešvir. Skupno s tehničnim delom je film ustvarila ekipadvajsetih ljudi. Krvni davek je tudi prvi film Društva Plan 9,ki je bil posnet v polni ločljivosti, kar omogoča tudi njegovopredvajanje v redni kinematografski distribuciji. Z izboljša-

m i V ' m -tf_l^__________________K^_____________

i___nil\> — lK7_)__r^________________li_____________________^-_________l!_..a____i_^__K!^_____________HR^HU9l

Utrinek s snemanja filma Vinopiri: Krvni davek (Plan 9)

no tehniko snemanja filma so se povečale tudi zahteve, naprimer glede kakovosti filmskih efektov. Pri svojem deluso tako morali biti čim bolj podobni profesionalnim film-skim ekipam, čeprav številčno seveda še zdaleč niso bilitako močni in je marsikateri sodelujoči poprijel za več del.Ustvarjalci filma poudarjajo, da se na najnovejšem izdelkuodražajo tudi izkušnje, pridobljene pri nastajanju doseda-njih treh filmov Društva Plan 9. To so bili filmi Vinopiri:Blutvajnšpricar, Korpus Krispi in Vinopiri: Ledena trgatev,ki so bili premierno prikazani na Grossmanovem festiva-lu fantastičnega filma v Ljutomeru. Društvo Plan 9 sicer žedevet let deluje na področju realizacije izvirnih filmskihprojektov. Pretekli filmi so bili v lokalnem okolju deležnivelike pozornosti; dober odziv na premieri najnovejšegakaže, da bo tudi tokrat tako. Želja ustvarjalcev seveda je, dabi se film lahko uvrstil na kakšen filmski festival, kar pa jeodvisno tudi od finančnih razmer.

Pri trilogiji o Vinopirih ne gre za zgodbo, ki bi se nadalje-vala iz filma v film, temveč je vsak od filmov zgodba zase,skupen jim je lik vinopirjev, ki pijejo kri (v tem so podobnivampirjem), razredčeno z vinom. Scenarij za ta zadnji delVinopirjev je nastajal podobno kot za drugi del, torej tako,da so ga sproti brali nekateri posamezniki in na podlagi nji-hovih odzivov, pripomb in sugestij ga je avtor potem obli-koval do končne verzije. Pri pisanju fikcije tak način ni ničneobičajnega, pravi Kaučič.

13Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo