Poročilo o trajnostnem razvojuGorenje 2003 in EMAS okoljskaizjava Gorenje, d.d. za leto 2003

Dovzetni za različnost,naklonjeni spremembam.

ptr 2003 Poslovno obvladljiva prožnostna vseh področjih delovanja

03

Poročilo o trajnostnemrazvoju Gorenje 2003

Poročilo o trajnostnem razvojuGorenje 2003 in EMAS okoljskaizjava Gorenje, d.d. za leto 2003

Dovzetni za različnost,naklonjeni spremembam.

ptr 2003 Poslovno obvladljiva prožnostna vseh področjih delovanja

03

Poročilo o trajnostnem razvojuGorenje 2003 in EMAS okoljskaizjava Gorenje, d.d. za leto 2003

Dovzetni za različnost,naklonjeni spremembam.

ptr 2003 Poslovno obvladljiva prožnostna vseh področjih delovanja

03

Vsebina

stranPismo predsednika 4

1. Predstavitev Skupine Gorenje 61.1. Osnovni podatki 61.2. Organiziranost Skupine Gorenje 81.3. Prodaja 92. Vizija, poslanstvo, vrednote in strateški cilji 102.1. Vizija, poslanstvo, vrednote 102.2. Strateški cilji 113. Trajnostni razvoj 133.1. Družbena odgovornost podjetij 133.2. Sistem EMAS 134. Odnos Gorenja do zaposlenih in družbenega okolja 144.1. Zaposleni 144.1.1. Število in izobrazbena struktura zaposlenih 154.1.1.1. Skupina Gorenje 154.1.1.2. Gorenje, d.d. 154.1.2. Razvoj zaposlenih 174.1.3. Izobraževanje in usposabljanje 184.1.4. Zdravstveno stanje zaposlenih 194.1.5. Nočno delo žensk 214.1.6. Sodelovanje zaposlenih pri upravljanju Gorenja 214.2. Varno in zdravo delo 224.3. Komuniciranje 224.4. Kultura 224.5. Priznanja za pozitiven odnos Gorenja do trajnostnega razvoja 235. Varstvo okolja 245.1. Varstvo okolja v matični družbi 245.1.1. Ravnanje z odsluženo električno in elektronsko opremo 245.2. Varstvo okolja v drugih družbah Skupine Gorenje 256. EMAS okoljska izjava Gorenje, d.d. 286.1. Izjava o verodostojnosti okoljskih podatkov 286.2. Predstavitev družbe Gorenje, d.d. 286.2.1. Dejavnost 286.2.2. Obseg dejavnosti družbe Gorenje, d.d., vključene v sistem EMAS 296.2.3. Proizvodnja 296.3. Razvoj 306.4. Naložbe 306.5. Politika varstva okolja 306.6. Sistem ravnanja z okoljem 316.6.1. Okoljska odgovornost 316.7. Ocenjevanje vplivov na okolje 326.8. Okoljski podatki 366.8.1. Materialna bilanca 366.8.2. Izpolnjevanje okvirnih ciljev 376.8.3. Izpolnjevanje izvedbenih ciljev varstva okolja 396.9. Cilji varstva okolja za leto 2004 416.10. Izpolnjevanje zakonskih in drugih zahtev 42

4

Varstvo okolja je v Gorenju pomem-bna komponenta vseh poslovnihpodročij, predvsem razvoja izdelkov instoritev, prodaje, nabave, proizvodnje,izobraževanja zaposlenih, komunicira-nja z zaposlenimi, komuniciranja zožjim in širšim družbenim okoljem.Zato ni nič nenavadnega, da postav-ljamo varstvo okolja v samo središčekratkoročnih in dolgoročnih strateškihusmeritev in ciljev, da je pomembendel korporacijske kulture Gorenja.

V letu 2003 je bil, predvsem zapodročje proizvodnje bele tehnike, vGorenju zaključen večletni investicijskiciklus, ki je bil namenjen širitvi proi-zvodnjih zmogljivosti in posodabljanjutehnoloških procesov. Izveden je bil vskladu z zahtevami najzahtevnejšihmednarodnih, predvsem evropskih,tehničnih in okoljskih standardov, stan-dardov varnosti in zdravja pri delu terpožarne varnosti. V obdobju intenziv-nega investiranja v proizvodne proce-se smo dosegali pomembne rezultatezmanjševanja negativnih vplivov naokolje in porabe naravnih virov.Krivulja uspešnosti tega področja je vletu 2003, v skladu z okoljskimiprogrami, nekoliko upočasnila svojorast.

Leto 2003 je značilno za intenzivnovlaganje v razvoj novih izdelkov, ki sebo nadaljeval tudi v letu 2004 in zakaterega je med drugim poleg dizajnain funkcionalnosti izjemno pomembnoizpolnjevanje zahtev okoljskegadizajniranja, ki upošteva celotniživljenjski ciklus proizvodov od raz-voja, izdelave, uporabe do ravnanjapo izteku življenjske dobe.

Področji varnosti in zdravja pri deluter požarne varnosti imata pomembnivlogi ne le pri izbiri in vgradnji novetehnološke opreme, temveč tudi privsakdanji skrbi za varnost zaposlenihin sredstev za delo.

Skrb za zaposlene, za njihovo zdravjein dobro počutje je za nas ključnegapomena, saj prav motiviranost inustvarjalnost sodelavcev največ prispe-vata k povečanju vseh drugih virov.Zato veliko pozornosti posvečamodelovnim razmeram in reševanjuproblemov sodelavcev, ohranjanju inizboljšanju njihovega zdravja terodklanjanju asocialnih pojavov.Rezultati se odražajo v pripadnosti,medsebojnih odnosih, rasti produk-tivnosti in drugih, tudi ekonomskihkazalcih poslovanja.

Pismo predsednika Uprave

Skupina Gorenje kljub trdemukonkurenčnemu boju na zahtevnihevropskih in drugih trgih že dobrodesetletje dosega stalno fizično inekonomsko rast. Vseskozi pa posluje vskladu z načeli trajnostnega razvojain z rezultati dokazuje, da je uspešnoekonomsko poslovanje tesno poveza-no z vsestransko skrbjo za zaposleneter odgovornim odnosom do okolja vnjegovem najširšem pomenu.

5

V Gorenju skrb za zaposlene ni samosocialna komponenta. Vedno večjipomen dajemo zaposlovanju vsezahtevnejšim delovnim procesomprimerno usposobljenih kadrov.Izobraževanje, usposabljanje in razvojzaposlenih je v Gorenju že dolga letaeden od pomembnih delovnih podro-čij, ki je podvrženo stalnemu razvoju.V letu 2003 smo posebno pozornostposvetili novim pristopom načrtnega insistematičnega opredeljevanja znanj,ugotavljanja manjkajočih znanj terorganizaciji in vrednotenju tako v fazipridobivanja znanja, kakor tudi v faziprenosa znanj zunaj in znotrajpodjetja.

Kot organizirana in specifična oblikakomuniciranja med zaposlenimi terkomuniciranja z ožjim in širšim druž-benim okoljem je tudi kultura. V Gorenju pod imenom »kultura«pojmujemo veliko različnih stvari. Širo-ko posega v poslovno življenje in svojevsebine organizirano posreduje v obli-kah humanistične in estetske vzgoje,kot so kulturne prireditve, razstave inbralna kultura, v izobraževalnih obli-kah, kot so okrogle mize, predavanja,pogovori in delavnice ter organiza-cija razstav vrhunskih umetnikov. Kultu-ra v Gorenju pomembno prispeva

k rasti splošnih temeljnih življenjskihvrednot in vrednot poslovnegasistema.

Tudi za vnaprej se zavedamo odgo-vornosti za poslovanje v smeri trajnos-tnega razvoja. Z vstopom Slovenije vEvropsko unijo in s sprejetjem novegaZakona o varstvu okolja je tudi vSloveniji podana možnost za prosto-voljno sodelovanje v sistemu EMAS. VGorenju, d.d. smo se odločili zasodelovanje v evropskem okoljskemsistemu EMAS, zato smo obstoječsistem ravnanja z okoljem po ISO 14001 že ustrezno nadgradili. S tem smo na področju ravnanja zokoljem še bolj učinkoviti intransparentni.

Franjo BobinacPredsednik Uprave

6

Predstavitev Skupine Gorenje1.

Skupino Gorenje je v letu 2003sestavljala krovna družba Gorenje, d.d. in 47 odvisnih družb,delujočih v Sloveniji in v tujini.

1.1.Osnovni podatki

OOddvviissnnee ddrruužžbbee DDrržžaavvaa DDiivviizziijjaa LLaassttnniišškkii ddeelleežž –– %%1. Gorenje I.P.C., d.o.o. Slovenija GA 100,00%2. Biterm, d.o.o. Slovenija GA 75,00%3. Gorenje Notranja oprema, d.d. Slovenija NO 98,05%4. Gorenje Glin, d.o.o. Slovenija NO 98,05%5. Gorenje TIKI, d.o.o. Slovenija TSO 82,56%6. Gorenje Orodjarna, d.o.o. Slovenija TSO 100,00%7. Gorenje Indop, d.o.o. Slovenija TSO 100,00%8. Gorenje GTI, d.o.o. Slovenija ST 100,00%9. Gorenje Gostinstvo, d.o.o. Slovenija ST 100,00%10. LINEA, d.o.o. Slovenija ST 98,69%11. Energygor, d.o.o. Slovenija EVO 100,00%12. Opte Ptuj, d.o.o. Slovenija EVO 100,00%13. Kemis, d.o.o. Slovenija EVO 66,66%14. Elgor, d.o.o. Slovenija EVO 100,00%

7

Divizija gospodinjskih aparatovDivizija notranje opremeDivizija toplotne in strojne opremeDivizija storitevDivizija energetike in varstva okolja

Legenda:

GANOTSOSTEVO

OOddvviissnnee ddrruužžbbee DDrržžaavvaa DDiivviizziijjaa LLaassttnniišškkii ddeelleežž –– %%1. Gorenje Beteiligung GmbH Avstrija GA 100,00%2. Gorenje Austria Handels GmbH Avstrija GA 100,00%3. Gorenje Vertriebs GmbH Nemčija GA 100,00%4. Gorenje Körting Italia S.r.l. Italija GA 100,00%5. Gorenje France SA Francija GA 100,00%6. Gorenje BELUX S.a.r.l. Belgija GA 100,00%7. Gorenje UK Ltd. Velika Britanija GA 100,00%8. Gorenje Skandinavien A/S Danska GA 100,00%9. Gorenje Sverige AB Švedska GA 100,00%10. Gorenje Pacific Pty. Ltd. Avstralija GA 100,00%11. Gorenje USA Inc. ZDA GA 100,00%12. Gorenje Spol, s r.o. Češka Republika GA 100,00%13. Gorenje Commerce, d.o.o. Bosna in Hercegovina GA 100,00%14. Gorenje Slovakia s r.o. Slovaška Republika GA 100,00%15. Gorenje Budapest Kft. Madžarska GA 100,00%16. Gorenje Polska Sp. z o.o. Poljska GA 100,00%17. Gorenje Bulgaria EOOD Bolgarija GA 100,00%18. Gorenje Zagreb, d.o.o. Hrvaška GA 100,00%19. Gorenje Podgorica, d.o.o. Srbija in Črna Gora GA 98,00%20. Gorenje OY Finska GA 100,00%21. Gorenje Skopje, d.o.o. Makedonija GA 100,00%22. Gorenje, d.o.o. Srbija in Črna Gora GA 100,00%23. Gorenje Romania S.R.L. Romunija GA 100,00%24. Gorenje AS Norveška GA 100,00%25. Gorenje Küchen GmbH Avstrija NO 100,00%26. Gorenje Kuchyne spol, s r.o. Češka Republika NO 100,00%27. Gorenje Kuhinje, d.o.o. Bosna in Hercegovina NO 98,05%28. Hyundai Auto, d.o.o. Bosna in Hercegovina ST 100,00%29. Hyundai auto Zagreb d.o.o. Hrvaška ST 100,00%30. Gorenje Real Spol. s r.o. Češka Republika ST 100,00%31. Gorenje Real Kft. Madžarska ST 100,00%32. Kemis Zagreb, d.o.o. Hrvaška EVO 66,66%33. Kemis BiH, d.o.o. Bosna in Hercegovina EVO 62,73%

8

Družbe Skupine Gorenje soorganizirane v pet divizij:

v divizijo gospodinjskih aparatov, kivključuje družbe proizvodnje inprodaje gospodinjskih aparatov,

v divizijo notranje opreme, kivključuje družbe proizvodnje inprodaje kuhinjskega in kopalniškegapohištva, sanitarne opreme terkeramičnih ploščic,

v divizijo toplotne in strojne opreme,ki vključuje družbe proizvodnje inprodaje grelnikov vode, orodij terindustrijske opreme,

v divizijo storitev, ki vključuje družbetrgovine, inženiringa, zastopstva,gostinstva, turizma in upravljanja znepremičninami in

v divizijo energetike in varstvaokolja, ki vključuje družbe ravnanja snevarnimi odpadki, odvoza inpredelave mulja ter izdelave inprodaje opeke, stropnih nosilcev inpreklad.

DDiivviizziijjaa ggoossppooddiinnjjsskkiihh aappaarraattoovv

program hladilno-zamrzovalnih aparatov, kuhalnih aparatov, pralnih in sušilnihaparatov, dopolnilni program, dokupni program, program komponent, programPoint ...

Osnovna dejavnost

pohištvo:– kuhinjsko– kopalniško– predsobe– dnevne sobe– keramika

Ostale dejavnostiDDiivviizziijjaannoottrraannjjeeoopprreemmee

trgovina

zastopstva ininženiring

prodajaavtomobilov

gostinstvo inturizem

upravljanje znepremičninami

DDiivviizziijjaassttoorriitteevv

energetika

varstvo okolja

DDiivviizziijjaaeenneerrggeettiikkeeiinn vvaarrssttvvaa ookkoolljjaa

strojegradnja

orodjarstvo

toplotna tehnika:– radiatorji– klimatske

naprave– bojlerji

DDiivviizziijjaattoopplloottnnee iinn ssttrroojjnneeoopprreemmee

Uprava je bila dne 18. 07. 2003 imeno-vana za obdobje petih let. Nadzornemusvetu poteče mandat dne 18. 07. 2006.

Organi upravljanja innadzorni organi

1.2.Organiziranost skupine

Predstavitev uprave

Franjo BobinacPredsednik Uprave

Andrej VizjakČlan Uprave

Franc KošecČlan Uprave

Žiga DebeljakČlan Uprave

Drago BahunČlan Uprave

9

1.3.Prodaja

ČČiissttii pprriihhooddkkii oodd pprrooddaajjee ppoo ddiivviizziijjaahh vv mmiioo SSIITT 22000033 22000022Divizija gospodinjskih aparatov 153.502,3 148.284,3Divizija notranje opreme 15.514,9 11.404,4Divizija toplotne in strojne opreme 6.633,6 5.516,3Divizija storitev 19.007,9 16.313,0Divizija energetike in varstva okolja 1.572,0 –Skupaj 196.230,7 181.518,0

80%60%40%20%0

7,9%

Struktura prihodkovpo divizijah leta 2003

3,4%

0,8%

Gospodinjski aparati

Notranja oprema

Toplotna in strojnaoprema

Storitve

Energetika in varstvookolja

80%60%40%20%0

81,2%

6,3%

Struktura prihodkovpo divizijah leta 2002

8,4%

9,0%

0,0%

Gospodinjski aparati

Notranja oprema

Toplotna in strojnaoprema

Storitve

Energetika in varstvookolja

Skupina Gorenje je v letu 2003dosegla 196.230,7 mio SIT konsolidi-ranih čistih prihodkov od prodaje, karpomeni 8,1-odstotno povečanje gledena leto 2002.

V strukturi prihodkov se je delež divizijgospodinjskih aparatov nekolikozmanjšal, na drugi strani pa se jepomembneje povečal delež divizijinotranje opreme zaradi vključitve

družbe Glin, d.d. v Skupino ter deleždivizije energetike in varstva okolja,zaradi vključitve družb Kemis, d.o.o.in Opte, d.o.o. v Skupino.

78,2%

9,7%

Strategija poslovne prožnosti družbSkupine Gorenje je zahtevalaneprestano spremljanje sprememb vposlovnem okolju, ocenjevanje lastnihzmožnosti za prilagajanjespremembam, ustvarjanje pogojev zaprilagoditve in uvajanjeprilagoditvenih sprememb. Opisaniprocesi so potekali na vseh ravnehdelovanja družb in Skupine kot celote:na ravni poslovnih aktivnosti, na ravnitehnik in tehnologij izdelave izdelkovali izvajanja storitev, na ravni kupcev,dobaviteljev, zaposlenih…

Takšno delovanje pa je zaradi načelastalnega prilagajanja, torej prožnostiodzivanja na izzive okolja, povzročalovisoko stopnjo kompleksnostidelovanja in s tem relativno višje stroške, kot jih povzročaenakomerno, uravnoteženo inevolucijsko prilagajanje spremembam.Zato je bila, je in bo ena od osnovnihstrategij Skupine Gorenje stalnooptimiranje poslovnih procesov in stem stroškov poslovanja na vsehravneh in v vseh oblikah njenegadelovanja.

Posledica opisane strategije poslovneprožnosti in strokovnega optimiranjaje delovanje družb Skupine narazličnih poslovnih področjih, ki so zosnovno dejavnostjo ali med seboj vsinergični povezanosti in dajejo zaraditega širše možnosti optimiranjuposlovanja. Razvijanje različnihdejavnosti omogoča krovni in odvis-nim družbam racionalno vključevanjev poslovno okolje, medsebojnoprepletanje in maksimiranjeekonomskih zmožnosti ter uravno-teženo prerazporeditev poslovnihtveganj.

Skupina Gorenje ne deluje zgolj sciljem maksimiranja poslovno izidnegarezultata, temveč s ciljem dolgoročneuravnoteženosti poslovanja, ki nadaljše obdobje uravnotežipričakovanja lastnikov, zaposlenih,poslovnih partnerjev in drugihdružbenikov. Pri uresničevanjuposlanstva izdelave, izvajanja intrženja kakovostnih, človeku prijaznihizdelkov in storitev, uresničuje vrednotedolgoročnega ustvarjanja vrednosti zalastnike, neguje odnose s potrošniki inposlovnimi partnerji, skrbi zazaposlene, za njihovo znanje, ohranjain krepi pripadnost Gorenju, razvijakorporacijsko identiteto in blagovneznamke Gorenja ter vzpodbujaekološko zavest sodelavcev in okoljasvojega delovanja.

10

Vizija, poslanstvo, vrednote in strateški cilji2.

Družbe Skupine Gorenje so se skozizgodovino razvoja poslovnega siste-ma srečevale s številnimi izzivi, predkatere jih je postavljalo poslovnookolje: s potrebo po dinamičnemrazvoju in doseganju razvojnegakoraka konkurence, s potrebo poaktivnem spremljanju in prožnemprilagajanju na spremembe vposlovnem okolju, s potrebo popodročni segmentaciji svojegaposlovanja.

Naštete osnovne izzive delovanjapreteklega časa, sedanjega časa inprihodnosti je krovna družba inSkupina Gorenje združila v vizijistrateškega načrta:

»Želimo biti poslovno prožen inobvladljiv sistem na vseh področjihsvojega delovanja.«

2.1.Vizija, poslanstvo, vrednote

11

odličnost pri obvladovanju notranjihposlovnih procesov s strategijooptimiranja poslovnih procesov,nadzora nad njimi, optimiranjemverige vrednosti in inovacijskimrazvojem,

uresničevanje modela učenja in rastiposlovnega sistema s strategijorazvoja in utrjevanja korporacijskekulture, razvoja sistema nagrajevanja,uresničevanja modela upravljanjaznanja in zagotavljanja avtonomnostizaposlenih ter

povečevanje vrednosti za lastnike sstrategijo rasti prihodkov indobičkonosnosti ter strategijo rastistroškovne učinkovitosti.

Našteti osnovni cilji in iz njih izhaja-joče strateške usmeritve so podlaga zadoseganje ciljev dolgoročnegauravnoteženega delovanja posa-meznih družb Skupine Gorenje inSkupine kot celote.

Skupina Gorenje je v strateškemposlovnem načrtu 2003–2006, ki jebil sprejet leta 2002, jasno opredelilatemeljne strateške usmeritve instrategije, kar je bilo mogoče storitipredvsem zaradi jasnih ciljev njenegadelovanja. Z modelom strateškousmerjenega poslovnega sistema jeopredelila za osnovne cilje:

odličnost pri poslovanju s kupci in vodnosih z ostalimi poslovnimi partnerjis strategijo diferenciacije na različnihravneh (na ravni izdelkov ter storitevin na ravni kupcev ter ostalihposlovnih partnerjev),

2.2.Strateški cilji

Gorenje, d.d. je v letu 2003 svoje poslovanje prilagodilo zahtevam sistema EMAS, v skladu z uredbo EUšt. 761/2001.

Smo na pravi poti. Naše obzorje je odprtost komunikacije.

Bolj kot hitrost je pomembna smer.

ŽŽeelliimmoo bbiittii

nnaaššeeggaa ddeelloovvaannjjaa..

ppoosslloovvnnoo pprroožžeenn iinn

nnaa vvsseehh ppooddrrooččjjiihh

oobbvvllaaddlljjiivv ssiisstteemm

Vrednotekorporacijska identitetauravnoteženo pričakovanje lastnikov, zaposlenihizdelava in trženje človeku prijaznih izdelkov in storitevnegovanje odnosov s potrošniki in poslovnimi partnerji

13

Leta 1999 je World Business Councilfor Sustainable Development zapisal:»Družbena odgovornost pomeninenehno zavezanost podjetja ketičnemu vedenju, ekonomskemurazvoju, izboljševanju kakovostiživljenja zaposlenih, njihovih družin,lokalne skupnosti in družbe nasploh.«

Za opredelitev ključnih področij druž-bene odgovornosti v podjetju je potre-bno upoštevati temeljna načela priuresničevanju družbene odgovornostipodjetij, med katere se uvrščajo:pošteno in enakopravno obravnavanjezaposlenih, etično in pošteno poslova-nje, spoštovanje temeljnih človekovihpravic, odgovorno ravnanje z okoljemter pošten odnos do ožje lokalne skup-nosti in širšega družbenega okolja.

Ker je podjetje odgovorno za svojeaktivnosti, ki vplivajo na ljudi, skup-nosti in njihovo naravno okolje, morasvoje negativne in pozitivne vpliveraziskati, opredeliti in meriti. Naosnovi teh spoznanj mora podjetjedružbeno odgovornost tako načrto-vati, da nenehno zmanjšuje negativnevplive svojega delovanja.

Podjetja vse pogosteje obveščajociljne javnosti o svojih aktivnostih napodročju družbene odgovornosti.Poročila so lahko celovita, izdelana naosnovi priporočil, kot npr. pobudeGlobal Reporting Initiative, ki oprede-ljuje 50 glavnih in 47 dodatnih okolj-skih, družbenih in ekonomskih indika-torjev. Mnogo bolj so razširjenaporočanja, ki temeljijo na različnihmednarodnih standardih (ISO 14001,EMAS, SA 8000,..).

Sistem ravnanja z okoljem po sistemuEMAS (Eco-Management and AuditScheme) je Evropska unija uvedla želeta 1995 s sprejemom uredbe št.1836/93. Shema je bila prvotnonamenjena podjetjem industrijskegasektorja. V letu 2001 je EU sprejelanovo uredbo št. 761/2001, s katero je prvotno shemo nadgradilatako, da je zahtevam standarda ISO 14001 dodala strožje zahteves področja izpolnjevanja zahtevzakonodaje, komuniciranja z javnostjoin vključevanja zaposlenih ter notranjepresoje in obvezuje organizacije, daletno pripravijo in objavijo overjenookoljsko izjavo.

Na področju zakonskih zahtev nidovolj, da zahteve poznamo, ampakmorajo rezultati dokazovati ne leizvajanje, temveč tudi njihovo nenehnodoseganje. Okoljska izjava je edenključnih elementov sistema EMAS.Preko nje se vzpostavlja komunikacijain dialog z javnostjo in drugimizainteresiranimi stranmi o vplivihorganizacije na okolje in njeni okoljskiučinkovitosti. Okoljsko izjavo jepotrebno enkrat letno revidirati inpotrditi.

V sistemu EMAS lahko sodelujejo vsiekonomski subjekti – zasebni in javni,iz držav članic EU, Islandije, Norveškein Liechtensteina. Vključitev v shemo jeprostovoljna, za sodelujoče v shemipa je izpolnjevanje predpisanih pravilobvezno. Slovenija načrtuje uveljavitevsheme z včlanitvijo v EU.

Uporaba znaka EMAS omogočakupcem, partnerjem in drugimzainteresiranim izbiro okoljuprijaznejšega izdelka, storitve alidejavnosti. Podjetja, ki uvedejo sistemEMAS, zavezuje, da poslujejoodgovorno in v smeri trajnostnegarazvoja.

Trajnostni razvoj3.3.2.Sistem EMAS

3.1.Družbena odgovornostpodjetij

14

Nadaljujemo tudi z izobraževanjemza vodilna in vodstvena delovnamesta, kjer smo dali poudarekpredvsem vsebinam za vodenje terdelo z ljudmi.

Prav tako nadaljujemo z osveščanjemin stalnim izobraževanjem ljudi, da jeskrb za lastno zdravje in varnost v prvivrsti naloga vsakega od nas in sskupnim delom kadrovske službe invodstva posameznih programov zaizboljšanje delovne klime inmedsebojnih odnosov ter neprestanimivlaganji v izboljšanje delovnihpogojev nam je uspelo znižati deležbolniške odsotnosti, pa tudi kazalciresnosti in pogostosti poškodb pri deluso bolj ugodni v primerjavi z lanskimletom.

Pričeli smo tudi s pripravo sistemizacijedelovnih mest oz. z njeno uskladitvijoz novo delovno zakonodajo. Pripravilismo opise delovnih mest do vključnoV. stopnje zahtevnosti, za zahtevnejšadelovna mesta pa bomo z opisinadaljevali v letošnjem letu.

Zaposleni so ključni dejavnik uspehaza prihodnost. S svojim znanjem,motivacijo in pripadnostjo družbi sopomemben kapital, v katerega jepotrebno vlagati, ga razvijati in varovati.

V poslovnem načrtu za leto 2003 smosi na področju zaposlenih zadalinaslednje pomembne cilje:

skrb za izobraževanje zaposlenih inrazvoj njihovih ustvarjalnihsposobnosti,

usposabljanje zaposlenih zaprevzemanje novih vlog pri uvedbiinformacijskega sistema SAP,

uskladitev sistemizacije delovnihmest z novo delovno zakonodajo,

aktualizacija programovmanagerskega usposabljanja innadgradnja programa z vsebinami zavodenje ter delo z ljudmi,

skrb za dobre delovne pogoje,varno in zdravo delo ter dobremedsebojne odnose,

razvijanje navad zaposlenih zazdrav način življenja in odgovornostza lastno zdravje.

Zastavljene cilje smo v letu 2003dokaj uspešno izpolnjevali in to navseh področjih. Čedalje več delavcevse izobražuje ob delu, ne samo zapridobitev višje stopnje izobrazbe,temveč tudi za osvojitev dodatnih,novih znanj, ki so pri delu čedalje boljpotrebna. Tako postajajo boljfleksibilni, lažje se prilagajajo novimzahtevam delovnega procesa.

Odnos Gorenja do zaposlenih in družbenega okolja4.

4.1.Zaposleni

Skupina Gorenje

Poslovni rezultati Skupine Gorenje sorezultat dela 9.427 zaposlenih konecleta 2003, kar je 7,5 % več kot letopoprej. Razlog za občutno rast številazaposlenih je organska rast Skupine

4.1.1.1.

4.1.1.2.

15

4.1.1.Število in izobrazbenastruktura zaposlenih

Število zaposlenih podivizijah

Izobrazbena strukturazaposlenih konecleta 2003

Gorenje, d.d.

Od leta 2000, ko je bistveno naraslaproizvodnja aparatov bele tehnike, seje povečevalo tudi število zaposlenihin je v letu 2003 doseglo najvišjo

raven v zadnjih desetih letih. V naslednjih letih se število zaposlenihne bo več povečevalo oz. se boustalilo na povprečno 5400 zaposlenih.

Gorenje in povečanje obsega poslo-vanja, ki sta omogočila doseganjenačrtovanih ciljev za leto 2003.

Skupina Gorenje Gorenje d.d.Stopnja strokovne izobrazbe Št. zaposlenih na Št. zaposlenih na

31.12.2003 31.12.2002 31.12.2003 31.12.2002I. 3.093 2.950 1.984 1.948II. 537 511 393 393III. 315 316 183 180IV. 2.529 2.328 1.395 1.355V. 2.008 1.881 1.159 1.112VI. 376 304 169 162VII. 531 453 271 241VIII. 38 29 25 20SSkkuuppaajj 99..442277 88..777722 55..557799 55..441111

Število zaposlenih po divizijah Število zaposlenih Povprečno št. zaposlenihna 31.12.

2003 2002 2003 2002Divizija gospodinjskih aparatov 7.092 6.760 6.821 6.620Divizija notranje opreme 1.228 1.073 1.243 1.081Divizija toplotne in strojne opreme 666 628 653 600Divizija storitev 361 311 352 309Divizija energetike in varstva okolja 80 – 77 –SSkkuuppaajj 99..442277 88..777722 99..114466 88..661100

16

vseh zaposlenih ima višjo in visoko izo-brazbo ter magisterij. Izboljševanjeizobrazbene strukture je posledicabolj selektivnega zaposlovanja, sajtudi za delo v proizvodnih programihraje zaposlimo ljudi z vsaj dokončanopoklicno šolo. Le-ti so bolj učljivi in boljfleksibilni. Na drugi strani se veča tudiinteres že zaposlenih za nadaljevanješolanja ob delu, saj se zavedajo, daje ob današnjih sodobnih tehnologi-jah, ki se uvajajo, izobrazba zelopomembna za njihovo nadaljnjodelovno kariero.

Izobrazbena struktura zaposlenih se izleta v leto izboljšuje. Kljub pretežnemuzaposlovanju v proizvodne programe,se znižuje delež zaposlenih brezstrokovne izobrazbe, povečuje pa sedelež zaposlenih s poklicno in sred-nješolsko izobrazbo. Prav tako se višatudi delež zaposlenih z višjo in visokoizobrazbo. Zaposlenih brez izobrazbeje bilo v letu 2003 nekaj več kot tretji-na, desetina jih ima dvoletne poklicnešole. Četrtina vseh zaposlenih imapoklicno šolo, petina jih je s srednje-šolsko izobrazbo. Nekaj več kot 8 %

Gibanje zaposlenihod leta 1994

6.0005.0004.0003.0002.0001.0000

Število zaposlenih

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

5.038

5.411

5.579

5.021

4.280

4.142

4.431

4.121

4.257

4.290

17

Glavna funkcija razvoja zaposlenih jev ugotavljanju posameznikovih pred-nosti, želja in ambicij ter te razvijati vskladu z njegovimi cilji in cilji podjetja.Pri tem so viri pridobivanja informacijraznovrstni, poslužujemo se različnihpostopkov in inštrumentov, kot so psi-hološko testiranje ter različni razisko-valni projekti v obliki anketiranja.Obseg opazovanih lastnosti je takocelovitejši, obenem s tem povečamo

objektivnost, kajti le en podatek lahkovodi do napačnega sklepanja.

Pomemben segment razvoja zaposlenihje nedvomno Managerska akademija,ki je postala del tradicije Gorenja.Program je namenjen razvoju perspek-tivnih osebnosti, da bodo v prihodnos-ti lahko zavzeli vodstvene ali vodilnestrokovne vloge.

4.1.2.Razvoj zaposlenih

Gibanje izobrazbenestrukture

6.0005.0004.0003.0002.0001.0000

Stopnja izobrazbe I.+II. III.+IV. V. VI. VII.+VIII.

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

2.377 1.578 1.159 296169

2.341 1.535 1.112 261162

2.246 1.381 1.024 226161

2.314 1.373 982 200152

2.034 1.074 851 182139

2.073 1.005 773 158133

2.317 1.053 777 148136

2.181 918 738 147137

2.279 943 764 138133

2.369 924 740 136121

18

4.1.3.Izobraževanjein usposabljanje

V letu 2003 smo se v Izobraževalnemcentru, poleg kakovostne priprave inrealizacije plana izobraževanja inusposabljanja, lotili tudi kreiranjapostopkov in kriterijev, ki naj vodijo kboljši kvaliteti izobraževanja in razvo-ja zaposlenih, ter kakovostnemu prido-bivanju manjkajočih znanj. Pri pripraviin izvedbi letnega plana smo zatoposebno pozornost posvetili vsemudeležencem, ki so vključeni v procespridobivanja znanja. V pripravo smointenzivno vključevali uporabnike izo-braževalnih oblik, kakor tudi izvajalceizobraževanj, močno pa smo k sodelo-vanju pritegnili tudi strokovne službe instrokovne in vodstvene sodelavce

Gorenja, ki so pomemben vir informacij pri definiranju in pridobivanju manjkajočih znanj.

V letu 2003 se je v 450 izvedbahrazličnih tečajev, seminarjev, posve-tov,… izobraževalo 4.692 sodelavcev.Za izobraževanje smo namenili66.530 ur. Izobraževanja so potekalamed delovnim časom, izven delovnegačasa (v pretežnem delu izobraževanj),zmanjšali pa smo delež izobraževanjmed vikendi in prostimi dnevi. Izo-braževanj se je udeležilo 45,7 %vseh zaposlenih.

83-odstotni delež interno organizi-ranih programov potrjuje našo usmer-jenost, da z ustrezno organizacijo inprenosom znanja znotraj podjetjaznižujemo stroške ter povečujemopretočnost in transfer znanja v podjetju.

Deleži ur za programe po vsebinskihpodročjih nam kažejo, da je največjidelež oziroma 44 % namenjen stro-kovnemu usposabljanju in izpopolnje-vanju zaposlenih. S tem si zagotavlja-mo nadaljnji uspešni razvoj, saj je sle-denje trendom, razvoju in zahtevam

novih tehnologij imperativ za obstanekna trgih.

Na drugem mestu, z 21- odstotnimdeležem ur, so programi s področjakakovosti in ravnanja z okoljem.Poslovni procesi Gorenja temeljijo naspoštovanju najvišjih okoljskihstandardov. V tem delu smo intenzivnoizobraževali sodelavce tako zavarovanje okolja, kakor tudi za varnoin zdravo delo (6 %). Deležizpopolnjevanja na področjukomunikacije je 2 %.

80%60%40%20%0

44,0%

7,0%

Izobraževanje in usposabljanje

10,0%

10,0%

2,0%

6,0%

21,0%

Strokovnoizpopolnjenvanje

Računalništvo ininformatika

Jeziki

Funkcionalna usposabljanja s področjavodenja

Funkcionalna usposabljanja s področjakomunikacijskih spretnosti

Funkcionalna usposabljanja s področjavarnosti in zdravja pri delu

Funkcionalna usposabljanja s področjakakovosti in ravnanja z okoljem

100%

Cilj managerskega usposabljanja jeaktualizacija znanja v organizaciji,seznanjanje s poslovno politiko podjet-ja ter spremljanje in ugotavljanje pred-nostnih sposobnosti posameznikov.Izvedli smo programe usposabljanj zavse tri nivoje managementa v podjetju:

V 15. generaciji Managerskeakademije Gorenja smo usposabljali25 udeležencev - 16 iz Gorenja, d.d.ter 9 mlajših perspektivnih sodelavceviz hčerinskih firm. V štirih modulih,skozi vse leto, so kandidati pridobivaliteoretična znanja o managementu,tudi s področja trajnostnega razvojater praktična znanja preko javnihnastopov, preko metodologije,izdelave in prezentacije poslovnihnačrtov pred vodstvom podjetja.

Skrb za zaposlene, za njihovo zdravjein dobro počutje pri delu, je za podjetje ključnega pomena, saj pravmotiviranost in ustvarjalnostsodelavcev največ prispevata kpovečanju vseh drugih virov.

Zato veliko pozornosti posvečamodelovnim razmeram in reševanjuproblemov sodelavcev, ohranjanju inizboljšanju njihovega zdravja terodklanjanju asocialnih pojavov.Rezultati se odražajo predvsem v večjipripadnosti in boljših medsebojnihodnosih. Učinki niso samo humani,temveč tudi ekonomski in pozitivnovplivajo na produktivnost in poslovnerezultate.

Področja dela oz. aktivnosti za od-pravljanje vseh tistih dejavnikov, ki vdelovnih sredinah slabo vplivajo nasplošno počutje in odsotnost z dela:

delovanje Ambulante prve pomoči,izvajanje zdravstveno-vzgojnega in

preventivnega programa,sodelovanje z zdravniki,razporejanje delavcev z zmanjšano

delovno zmožnostjo na ustrezna lažjadela,

obiski na domu,pomoč pri težavah psihičnega

izvora,denarna pomoč v primeru daljše

bolezni.

Vse te aktivnosti izvajamo skupaj ssodelavci različnih služb ter proizvod-nih programov pa tudi z zdravniki.

4.1.4.Zdravstveno stanje zaposlenih

19

Informacijska doba zahteva prilaga-janje vedno novim tehnološkim rešitvam,zato je delež tega področja visok (7 %), ne zaostaja pa z 10 % delež urza izpopolnjevanje tujih jezikov, ki jeposledica odpiranja podjetja in pove-zovanja s tujimi mednarodnimi podjetji.

V letu 2003 smo posebno pozornostnamenili programom vodenja. Za teseminarje smo namenili 10-odstotnidelež ur vseh usposabljanj. Programi so bili koncipirani tako, daso vodje usposabljali, da poslanstvoter vizijo podjetja prenašajo na zapos-lene na način lastnega delovanja. Prav tako so v seminarjih pridobiliveščine in znanja za prenos informacijter kulturnih vrednot in za vzpodbujanjeiniciative pri zaposlenih.

20

Legenda:RČF = redni časovni fond

1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003

% v RČF9,5%

9,0%

8,5%

8,0%

7,5%

7,0%

6,5%

6,0%

9,38,9

8,2

7,87,5 7,5 7,6

7,0

100%80%60%40%20%0

76,2%

17,59%

6,15%

Delež bolniških inostalih izostankovv l. 2003 (% v RČF)v Gorenju, d.d.

Gibanje bolniške vGorenju, d.d. v zadnjih desetihletih (% v RČF)

bolniška

ostali izostanki

redni čas. fond

6,7 6,66,2

V letih 1993 in 1994 beležimo velikporast, na katerega so največ vplivaledružbene spremembe, novazdravstvena zakonodaja ter z njopovezana ukinitev obratnih ambulant,svobodna izbira zdravnika itd. Za tačas je značilen prehod na tržnousmerjeno gospodarstvo terprestrukturiranje podjetij. Delavci sena spremembe, pa četudi gre zapozitivne, težko prilagajajo; pojavi sestrah pred izgubo varnosti in to je tudiglavni razlog, da so si mnogi zodhodom v bolniško in različnimizdravniškimi potrdili skušali ohraniti alicelo izboljšati svoj status.Z enakim problemom so se srečevalaskoraj vsa slovenska podjetja. Leta1995 pa je krivulja začela spet padati– tako zaradi postopno spremenjenemiselnosti zaposlenih kot različnihukrepov za znižanje bolniške odsotnosti.

Delovanje Ambulante prve pomoči

Rezultat delovanja ambulante, v katerista zaposleni dve medicinski sestri, sekaže tako v boljšem zdravstvenemvarstvu zaposlenih kot v znižanjuodsotnosti z dela. Medicinski sestri opravljata predvsemnaslednje storitve:

prva pomoč pri poškodbah inraznih bolečinskih stanjih,

svetovanje in zdravstvena vzgoja,parenteralna terapija, kontrola

krvnega pritiska,triaža pred odhodom k zdravniku

oz. v bolniški stalež in izdaja bolniškihkontrolnih listov,

sodelovanje s službo Varnost inzdravje pri delu v zvezi z delovniminezgodami.

Zdravje in bolniška odsotnost

Zdravje ni pogojeno samo z biološ-kimi dejavniki, kot so na primer:starost, spol in dednost. Nanj v velikimeri vpliva tako življenjski slog posa-meznika kot različni dejavniki okolja –razmere v družbi, družinske razmere,razmere na delovnem mestu. Kerbolan in nezadovoljen delavec nemore biti uspešen, temveč je veliko vbolniški, poskušamo odpravljati nega-tivne dejavnike iz delovnega okolja.

Zdravje zaposlenih običajnoprikazujemo z deležem bolniške odsotnosti.

21

Izvajanje zdravstveno-vzgojnegain preventivnegaprograma

Zdravstveno vzgojo največ izvajamo vnaši ambulanti.

Občasno s prispevki v internemčasopisu »Črno na belem« v rubriki»Zdravje« vzpodbujamo pozitivenodnos do življenja in dela ter večjoskrb za fizično zdravje in psihično stabilnost.

Zdravstveno vzgojo vključujemo tudi vrazlične interne oblike izobraževanja.

Sodelovanje z zdravniki

Vsak dan sodelujemo z osebnimizdravniki naših delavcev, občasno paz izbranimi zdravniki ter nekaterimispecialisti.Pri ogledih in zdravstveni ocenidelovnih mest je vedno prisoten spe-cialist medicine dela.

Cilj vseh teh kontaktov je razreševanjeproblematike pogostega in dolgotraj-nega bolniškega dopusta našihdelavcev – iskanje ustreznih rešitev(ustrezno delo, dogovor glede režimazdravljenja, sprožanje postopkov zaoceno na invalidski komisiji itd.).

Razporejanje delavcev z zmanjšanodelovno zmožnostjo na ustrezna lažjadela (invalidska problematika)

Zelo pomembno je, da so vsi delavci z zmanjšano delovno zmožnostjoustrezno razporejeni, saj le tako lahkosvoje delo uspešno opravljajo in sotudi manj na bolniškem dopustu.

Na osnovi zdravniških izvidov in mnenjizbranih zdravnikov jim iščemoustrezno lažje delo, posredujemo prirazporeditvah ter sodelujemo pri ocenah na invalidski komisiji.

Obiski na domu

Cilj obiskov na domu je preverjanje,kako delavci na bolniškem dopustuupoštevajo navodila za zdravljenje, kijih je določil zdravnik ter preverjanje,kako upoštevajo splošna navodila zaravnanje v času bolniškega dopusta.

Zelo pomembno pa je tudi spoznavan-je njihovih težav, pričakovanj, želja terposredovanje vseh teh informacij sku-paj s predlaganimi ukrepi v delovnesredine.

Tudi na ta način pridobimo dodatenuvid v zdravstveno problematiko invzroke bolniške odsotnosti.

V Gorenju, d.d. je zaposleno 50,8 %žensk. V Gorenju pravilno in smotrnoizkoriščamo proizvodne kapacitete.Zaradi ozkih proizvodnih grl v posa-meznih oddelkih se tudi v letu 2004ne moremo izogniti nočnemu delužensk.

Njihovo razporejanje v nočno izmenopoteka ob spoštovanju zakonskihpredpisov, soglasju Sveta delavcev innjihovem soglasju.

Iz preglednice je razvidno, da številoopravljenih nočnih ur v letu 2003kljub povečanem obsegu proizvodnjev nobenem programu ni preseglopredvidenega števila ur, ki bi ga lahkodelavke, razporejene na delo v trehizmenah, opravile v okviru letnegačasovnega fonda.

Nočno delo žensk je v letu 2003potekalo brez težav in nemoteno.Težjih poškodb ni bilo, nadzor in pre-hrana sta bila med nočnim delomustrezna, prevoz pa urejen.

4.1.5.Nočno delo žensk

V vseh družbah Gorenja delujejo Svetidelavcev, v Nadzornem svetu Goren-ja, d.d. pa polovico članov zastopajopredstavniki zaposlenih. Tako so vskladu z veljavnimi zakonskimi pred-pisi in v skladu z v demokratičnihdružbenih ureditvah splošno veljavniminormami v Skupini Gorenje zagotovl-jeni pogoji za sodelovanje zaposlenihpri upravljanju družb.

4.1.6.Sodelovanje zaposlenih priupravljanju Gorenja

Leto 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003Število žensk 247 272 219 328 314 284 341 290 385

Število žensk na troizmensko delov zadnjih osmih letih

22

Pred leti zastavljeni sistemski interdisci-plinarni preventivni ukrepi so v letu2003 pokazali njihovo pravilno naravnanost in so že začeli kazatipozitivne rezultate. Največ so dopri-nesli k napredku na področju varnegain zdravega dela naslednji sistemski preventivni ukrepi:

upoštevanje načel predhodnevarnosti pri vgradnji nove delovneopreme in tehnoloških postopkov,

varnostno izobraževanje na vsehproizvodnih nivojih s poudarkom napraktičnem usposabljanju za pravilnoin varno delo,

izvajanje vodenih zdravstvenopreventivnih programov, katerihosnova je v oceni tveganja,

izvajanje sistema 20 ključev.Predvsem ključ številka 1, kiobravnava urejenost delovnegaokolja, ima velik vpliv na nezgodnedogodke,

poudarek na analitičnem pristopu koceni tveganja izvedeni po škodnihdogodkih in posredovanje vzrokov inmožnih rešitev odgovornim vodjem instrokovnim podpornim službamprogramov in dejavnostim, na vsehnivojih organizacijske strukture.

Poklicna gasilska enota posveča velikopozornost izobraževanju in usposabl-janju zaposlenih v enoti kot tudidelavcev Gorenja za področjepožarne preventive in preko načrto-vanih gasilskih taktičnih vaj. V vsehprogramih so vgrajeni sistemi požarne-ga javljanja, selektivno pa se izdelujeaktivna požarna zaščita.

Uspešnost krovne družbe in SkupineGorenje odločilno pogojujejo tudizaposleni. Motivirani zaposleni zago-tavljajo razliko med povprečnostjo inodličnostjo. Še tako domišljeneposlovne strategije izpuhtijo, če jihzaposleni niso sposobni, zmožni inpripravljeni zavzeto uresničiti.Zaposleni si želijo in imajo pravico bitiobveščeni o zadevah, ki se nanašajoin vplivajo na njihovo delo. Z rednimin sistematičnim informiranjem jimobveščenost tudi zagotavljamo. Enood orodij notranjega komuniciranja sopublikacije Gorenja: tedenski biltenČrno na belem in občasni časopisPika na G, ob koncu leta pa je izšlatudi prva številka tedenskega E-glasila.Teme s področja trajnostnega razvojaso redno vključene v obravnavanevsebine.

Kultura kot organizirana in specifičnaoblika komuniciranja med zaposlenimiima v Gorenju 26-letno tradicijo. Ssvojevrstno obliko ozaveščanja za kri-tičen način razmišljanja in vzgojo začloveške vrednote, tudi do okolja, vrazličnih oblikah prispeva k prepoz-navni obliki podjetniške ali korporacijske kulture. Kot taka zahtevasistematično ureditev in umestitev vposlovni sistem in je prepoznana kotdel vizije in strategije podjetja.

V vseh letih so se v Gorenju orga-nizirale različne izobraževalne oblike,okrogle mize, kulturne prireditve inrazstave znanih slovenskih in tujihakademskih umetnikov (slikarjev, kipar-jev…).

V letu 2003 so v galeriji Gorenja meddrugim razstavljali akademska slikarkaKlementina Golija, akademski slikarKlavdij Palčič, akademski kipar DušanDžamonja, na Velenjskem gradu pa jeob 30-letnici razstavljanja gostovalslikar Goran Horvat. Vsi ti vrhunskidosežki umetnikov prispevajo k pozi-tivni samopodobi, negujejo čut zalepo pri zaposlenih in širši javnosti tervzbujajo vtis urejenosti samega podjet-ja.

Poleg številnih razstav gojimo v Gorenjuposeben odnos do knjige in pisanebesede.

Dela številnih literarnih avtorjev, ki sogostovali v Gorenju ali knjigarni Kul-turnica, nemalokrat izražajo socialnividik in tako sovpadajo z načelitrajnostnega razvoja.

V tednu, ko praznujemo svetovni danokolja, je v galeriji Gorenja razstavljalakademski slikar Štefan Marflak. Razstavljal je dela, v katerih je upodo-bil embleme slovenstva. Tako smopočastili dan, ko bi morali vsi Slovencisvoje misli in dejanja usmeriti vpotrditev svoje narodne identitete, vohranitev naših naravnih vrednot terzagotoviti ustrezen trajnostni razvoj.

4.2.Varno in zdravo delo

4.3.Komunikacije

4.4.Kultura

23

Gorenje je v zadnjih letih delovanjaprejelo kar nekaj nagrad in priznanjza svoja prizadevanja na širšempodročju trajnostnega razvoja.

V letu 2002 je Agencija za učinkovitorabo energije (AURE) podelila Goren-ju nagrado za energijsko najbolj učin-kovito podjetje. Prislužilo si jo je zastalno zmanjševanje porabe energen-tov pri proizvodnji in uporabi Gorenje-vih izdelkov, odnos managemanta inzaposlenih do trajnostnega razvoja,izobraževanja in usposabljanja zapo-slenih ter širše javnosti in za izvedboinvesticije v obnovo tehnoloških pro-cesov.

Že vrsto let se v Sloveniji ocenjuje innagrajuje tudi odnos vodstva podjetjado urejenega in prijaznega delovnegaokolja, uvajanja čistih tehnologij, sode-lovanja zaposlenih pri kreiranjuokoljske kulture ter družbene odgovor-nosti podjetja. Gorenje je v letu 2002,kot tudi že vrsto let prej, prejelo priz-nanje Gospodarske zbornice Slovenijeza najbolj urejeno delovno okolje vSloveniji v kategoriji velikih podjetij.

V oktobru 2002 je podjetje obiskalavečja skupina udeležencev mednaro-dne konference o metodi za povečan-je konkurenčnosti podjetja, ki je pote-kala v Ljubljani. Med njimi je bil tudiavtor metode 20 ključev, japonski pro-fesor Ivao Kobajaši. Istega dne je bilav Ljubljani svečana podelitev priznanjaza "naj" podjetje 20 ključev za leto2002, ki ga je med 53 prisotnimislovenskimi podjetji prejelo Gorenje.V obrazložitvi so zapisali, da je Sku-pina Gorenje, poleg uvajanja metode

v lastnih podjetjih, aktivna tudi pri pro-mociji kulture stalnih izboljšav v širšemslovenskem prostoru.

Konec leta 2002 je Gorenje prejeloše eno prav tako pomembno priznan-je, Zlati list, ki si ga je družba zaslu-žila z vsestransko podporo in aktivnovlogo v projektu Rastoča knjiga. Rastoča knjiga je poseben simbolslovenske preteklosti, sedanjosti, pred-vsem pa prihodnosti, izjemno sporoči-lo o ohranjanju slovenske kulturnedediščine.

Maja 2003 je Inštitut Učeče se pod-jetje (IUP) iz Ljubljane podelil priznan-ja Učeče se podjetje tistim slovenskimpodjetjem, ki so se v preteklem letunajbolj približali doktrini Učeče seorganizacije. Med prejemniki je bilotudi naše podjetje, že tretjičzapovrstjo. S tem priznanjem smo vGorenju znova dokazali, da razvojkadrov in izobraževanje, kot deltemeljnih vrednot kulture podjetja, nizgolj črka na papirju.

V Savinjsko-šaleški območni gospo-darski zbornici so tudi v letu 2003izpeljali ocenjevanje najbolj urejenihdelovnih okolij območja. Ocenjevalnakomisija je za najbolj urejeno podjetjev kategoriji velikih podjetij predlagalaGorenje Orodjarno in ji v mesecunovembru podelila priznanje.

Odnos managementa in zaposlenihdo okolja, izpolnjevanje politike, ciljevin programov varstva okolja ter sode-lovanje z zainteresiranimi javnostmipotrjuje nagrada za najboljše okoljskopodjetje v Sloveniji. Le-to podeljujeta

revija Gospodarski vestnik in Ekološkorazvojni sklad RS. Nagrado je Goren-je prvič prejelo v letu 2001, nato paše v letu 2003.

Za naziv okolju prijazno podjetje2003 je tekmovalo deset podjetij, kiso morala okoljsko usmerjenostdokazati v objavljenih in širši javnostidostopnih okoljskih poročilih, ki so jihv zadnjih treh letih pripravila tudi vokviru uvajanja sistemov ravnanja zokoljem ISO 14001.

Za Gorenje predstavlja okoljskanagrada potrditev in vzpodbudo zanenehna vlaganja v varovanje okolja,ki je eden od pomembnih segmentov,zapisanih v strateških usmeritvah pod-jetja, počasi pa dobiva tudi novodimenzijo, saj se bo do leta 2006razvilo kot nova poslovna dejavnost.Kot zmagovalec v kategoriji za okoljuprijazno podjetje se bo Gorenjespomladi 2004 potegovalo za evropsko okoljsko nagrado (European Awards for the Environment),ki jih podeljuje Evropska komisija zaokolje.

4.5.Priznanja za pozitiven odnosGorenja do trajnostnega razvoja

24

5.1.1.Ravnanje z odsluženoelektrično in elektronsko opremo

Varstvo okolja je v smislu trajnostnegarazvoja v poslovanje Gorenjavključeno že vse od ustanovitve. Dosredine osemdesetih let je vplive naokolje obvladovalo s pomočjorazličnih organizacijskih enot. V letu1985 je bil ustanovljen oddelekEkologija, kar pomeni začetek enotnerazvojne in operativne okoljske strate-gije. Kasneje sta se oddelku priključilaše analizni laboratorij in Centralna čistilna naprava za odpadne vode.Imenoval se je Ekologija in analiznakemija s Centralno čistilno napravo.

Od sredine leta 2003 je Varstvo okol-ja v matični družbi organizirano kotsamostojno področje, ki opravljanaloge svetovanja, nadzora, koordi-nacije, izobraževanja, sodelovanja zupravnimi organi in operativnenaloge.

V letu 2000 je bil sistem ravnanjaokolja prilagojen zahtevam ISO14001 in zanj pridobljen certifikat.

V letu 2003 je bil obstoječ sistem rav-nanja z okoljem nadgrajen v skladu zzahtevami za sodelovanje v evrop-skem okoljskem sistemu EMAS, vzačetku aprila 2004 je bila uspešnoopravljena presoja. Pogoji za vpis vregister sistema EMAS bodo omogo-čeni po 1.5.2004, ko bo Slovenijapostala polnopravna članica EU.

Rezultati sistema ravnanja z okoljemso podani v nadaljevanju tega poroči-la. V prihodnje bodo naše aktivnostiprednostno usmerjene v razgradnjoelektrične in elektronske opreme, vomejevanje porabe določenih nevar-nih snovi v električni in elektronskiopremi ter v razvoj novih izdelkov vskladu z zahtevami okoljskega dizajni-ranja.

13. februarja 2003 je bila v Evrop-skem parlamentu sprejeta direktiva2002/96/EC o odpadni električni inelektronski opremi (WEEE). Osnovninamen te okoljevarstvene politike jeohraniti, zaščititi in izboljšati kakovostokolja, zaščititi zdravje ljudi in uporab-ljati naravne vire preudarno in racio-nalno. Bistvo direktive je, da se okoljs-ka škoda popravlja pri izvoru in da jomora onesnaževalec plačati. To pa jeproizvajalec. Direktiva obvezuje kodgovornosti vse proizvajalce elektri-čne in elektronske opreme, od velikihter malih gospodinjskih aparatov,računalnikov, TV, tiskalnikov, do elek-tričnega orodja, medicinskih naprav indozirnikov za pijačo.

13. avgusta 2004 bo direktiva spreje-ta v nacionalne zakonodaje vseh 25držav članic EU in bo obvezala kizpolnjevanju obveznosti tako državneorgane, kot proizvajalce. Prvi so obve-zani k vzpostavitvi pogojev za izved-bo direktive ter k poročanju o doseže-nih ciljih evropski komisiji. Bistven ciljje, da država zagotovi minimalno 4 kgodslužene opreme letno po prebivalcu(letna prodaja znaša cca. 12 kg poprebivalcu). Drugi proizvajalci pa soobvezani za vzpostavitev takšnega sis-tema obdelave odslužene opreme,individualno ali kolektivno, ki bo zago-tovil najboljše rezultate obdelave inreciklaže. Direktiva namreč predpisujestopnje predelave in reciklaže za vsekategorije opreme, definirane v direk-tivi.

Stroške, ki so vezani na ravnanje inpredelavo odslužene opreme, z izje-mo stroškov zbiranja iz gospodinjstev,krijejo proizvajalci opreme. V vmesnemobdobju (cca. 10 let), ko se bo zbira-la ter odstranjevala oprema, prodanana trg v preteklosti in za katero proiz-vajalci niso rezervirali sredstev, bodolahko stroški ravnanja z odsluženoopremo v transparentni obliki prenesenina kupce nove opreme. Okvirni stroški,vezani na odstranjevanje odsluženeopreme, bodo znašali v povprečju

glede na tip opreme 0,5 EUR na kilo-gram opreme.

Gorenje, kot največji proizvajalecopreme, ki jo obvezuje direktiva, botako vzpostavilo sistem, s katerim bodostroški ravnanja in odstranjevanjaodslužene električne in elektronskeopreme minimalni. Svoj sistem boGorenje ponudilo tudi ostalim proizva-jalcem, distributerjem in uvoznikom, kiprodajajo svoje izdelke na slovenskemtrgu.

Tehnologija, potrebna za predelavoelektrične in elektronske opreme, moraustrezati tehničnim in varnostnim stan-dardom, biti mora certificirana s stranidržave ter s svojimi procesi zagotavl-jati cilje direktive po stopnjah predela-ve in reciklaže ter cilje po reciklažidoločenih nevarnih substanc, ki so opredeljene tudi z direktivo o omeje-vanju uporabe nevarnih substanc(RoHS). Takšnih tehnologij v Slovenijini, zato bodo nujne investicije tudi v toindustrijo, kajti le tako se bodo lahkooptimirali stroški, ki nastajajo ob ravnanju z odsluženo opremo.

Uporabniki opreme v gospodinjstvihso trenutno že v skladu s slovenskozakonodajo dolžni upoštevati Pravilniko ločenem zbiranju odpadkov, kiobravnava tudi električno in elektron-sko opremo. Prav tako bodo verjetnoob nakupu nove opreme dolžni plačatividno pristojbino, katera sredstva bodonamenjena za pokrivanje stroškov rav-nanja z odsluženimi aparati, ki so bilioz. bodo prodani pred 13. avgustom2005. S tem dnem bo prav takooznačena vsa električna in elektronskaoprema s simbolom smetnjaka, ki jeprekrižan. Označba bo nazornoprikazala, da gre za opremo,podvrženo direktivi, da se je ne smeodlagati med ostale komunalneodpadke, da gre za opremo, prodanona trg po 13.8.2005 in s tem finančnoodgovornostjo proizvajalca.

Varstvo okolja5.5.1.Varstvo okoljav matični družbi

25

V Gorenju Orodjarna, d.o.o. imajovzpostavljen in certificiran sistem rav-nanja z okoljem v skladu z zahtevamiISO 14001. V l. 2003 so v novemprofitnem centru Termoforming s spre-membo gabaritov vhodnih materialovzmanjšali količine odpadnih ostružkovaluminija. Z uvedbo čistilcev emulzije vstrojnem oddelku pa so podaljašalidobo obstojnosti emulzije in s temzmanjšali količine odpadne emulzijeter hkrati preprečili nastajanje neprijet-nega vonja.

V Gorenju Indop, d.o.o. obvladujejovplive na okolje v skladu z zahtevamiISO 14001 certificiranega sistema. Vokviru le-tega zasledujejo predvsemnaslednje cilje: sistematično prouče-vanje njihove dejavnosti na okolje,načtovanje tehnološkega razvojaizdelkov na način, da bodo takoproizvodnja kot izdelki čimmanj obre-menjevali okolje ter nadzor vsehpomembnih okoljskih parametrov inporabo energentov. V letu 2003 somed drugim v primerjavi z letom 2002v povprečju zmanjšali količine odpad-kov za 5 %, sanirali kanalizacijski sis-tem, zmanjšali porabo električeneenergije za 3 % in zmanjšali poraboenergije za ogrevanje prostorov za 5 %.

V Gorenju I.P.C., d.o.o. so prejeli certi-fikat za sistem ravnanja z okoljem vdecembru leta 2002. Sistem je integri-ran s sistemom kakovosti. V prvem letupo prejemu certifikata so za obvlado-vanje varovanja okolja vzpostavilispremljanje absolutne in specifičneporabe energentov (električne in toplotne energije, vode in plina) ter nji-hovih stroškov, spremljanje porabesurovin, obvladovanje nevarnih snoviin kemikalij, vzpostavili ločeno zbiranjeodpadkov ter glede na zahtevezakonskih predpisov opravljalimonitoringe za posamezne okoljskeparametre.

V Gorenju GTI, d.o.o., ki je že l. 1999vzpostavila in certificirala sistem rav-nanja z okoljem v skladu z zahtevamiISO 14001, so v letu 2003 v celotidosegli zastavljene cilje. Aktivnosti sobile usmerjene predvsem v pripravona prilagoditev zakonskim zahtevamna področju ravnanja z embalažo inodpadno embalažo, odpadki terozonu škodljivimi snovmi. V skladu zletnim planom so usposabljali zapos-lene, izvedli pa so tudi vajo priprav-ljenosti in odziva na izredne razmere.V zadnjih mesecih leta so pričeli tudi zaktivnostmi za vzpostavitev sistemaravnanja z odpadki in za prilagoditevdrugim okoljevarstvenim zahtevam vnovem distribucijskem centru v Ljubljani.

V Bitermu, d.o.o. so certifikat za sistemravnanja z okoljem po ISO 14001prejeli leta 2001. Za leto 2003 sosprejeli obsežen program ravnanja zokoljem in so ga uspešno realizirali.Pomembne uspehe so dosegli napodročju zmanjševanja porabe naravnih virov. Tako so zmanjšalispecifične porabe energentov in vhod-nih materialov, v primerjavi z letompoprej so za 8 % zmanjšali poraboelektrične energije, za 7 % porabokomprimiranega zraka, za 71 %porabo vode, za 7 % porabo etilnegaalkohola in za 24 % specifičnoporabo cinov. Ločeno so zbiraliodpadke. Uspešno pa so realiziralitudi druge cilje iz programa, kot staizobraževanje zaposlenih inizobraževanje internih presojevalcevter obvladovanje izrednih razmervključno z varnostjo in zdravjem pridelu. Za leto 2004 imajo sprejeteokvirne in izvedbene cilje.

Tudi družbe, ki doslej še niso svojih sis-temov ravnanja z okoljem certificiralev skladu z zahtevami mednarodnihstandardov, so varovanje okolja načrt-no in sistematično obvladovale.

V Gorenju Notranja oprema, d.d. soizvedli monitoringe tehnoloških odpad-nih vod v programih Pohištvo, Kerami-ka in Marles, monitoringe emisij snoviv zrak v programih Pohištvo, Kopalnicein Keramika ter meritve emisij hrupa vokolje za programa Keramika inKopalnice. Za vse programe so izde-lali predpisane ocene za odpadke izproizvodnih procesov. V programihPohištvo in Kopalnice so pričeli zaktivnostmi za zmanjševanje emisijhlapnih organskih spojin v zrak. V pro-gramih Keramika in Kopalnice soizvedli ukrepe za zmanjšanje hrupa vokolje. V vseh proizvodnih procesih souvedli ločeno zbiranje odpadkov, vprogramih Marles in Kopalnice souvedli ponovno uporabo lesnihodpadkov kot energent, v programihKeramike in Marles zmanjšali porabotoplotne energije ter v vseh programihnadaljevali z izvajanjem projektaracionalne rabe električne energije.

5.2.Varstvo okoljav drugih družbah Skupine Gorenje

V Gorenju Tiki, d.o.o. so obnovilidogovor o odvzemu in uvedbi ločene-ga zbiranja odpadkov z Dinos d.d. inza 50 % zmanjšali količine komunal-nih opadkov. Nevarne odpadke inodpadke, katerih ni dovoljeno odla-gati na komunalnih odlagališčih, soodstranili preko pooblaščenih podjetij(Opte Ptuj, d.o.o., Kemis, d.o.o.). Sicerpa so za vse vrste odpadkov pridobilipredpisane ocene in ravnali v skladu znjimi. Industrijske odpadne vode čistijov lastni mehansko-kemijski čistilninapravi. Zanje so tudi v letu 2003izvajali obratovalni monitoring. Rezul-tati le-tega ustrezajo zakonsko pred-pisanim kriterijem. Izvedli so tudizakonsko predpisane monitoringeemisij v zrak in emisij hrupa v okolje.S pomočjo strokovnih služb Gorenje,d.d. so izvedli aktivnosti za spoštovan-je predpisov za odpadno embalažo,izobraževali zaposlene za ravnanje znevarnimi snovmi ter postavili ciljevarovanja okolja za l. 2004.

V Gorenju Gostinstvo, d.o.o. so navseh lokacijah prilagodili zbiranje inodstranjevanje odpadnega jedilnega

olja zakonsko predpisanim zahtevam.Odpadno olje pogodbeno odstranjujepooblaščeno podjetje. V letu 2003 sopristopili k projektu izgradnje - adaptacijesamopostrežne restavracije in kuhinjes pomožnimi prostori. V projekt sovključili tudi sistem za predelavoorganskih odpadkov. Le-ta bo omogo-čal okoli 80-odstotno zmanjšanjekoličin odpadkov.

Opte Ptuj, d.o.o. ima status odstranje-valca in predelovalca odpadkov. Kotodstranjevalec in predelovalec jevpisana v evidenco Agencije Repub-like Slovenije. Imajo ustrezno opremoin postopke predvsem za odstranje-vanje galvanskih muljev in predelavoodpadnih olj. Pri dejavnosti odstranje-vanja in predelave odpadkov so v l.2003 med drugim poostrili nadzor prisprejemanju posameznih vrst odpad-kov, sprejeli in izvajali ukrepe zaizboljšanje obvladovanja tehnološkihpostopkov odstranjevanja in predelave,izvedli obratovalni monitoring emisijsnovi v zrak ter spoštovali ostalezahteve zakonskih in tehničnih pred-pisov za področje ravnanja z odpadki.

Kemis, d.o.o. že s svojo osnovnodejavnostjo odstranjevanja inpredelave odpadkov vpliva nazmanjševanje okolja. V letu 2003 sopričeli zahteve ISO 14001 in 18001postopno vključevati v vpeljan sistemvodenja po ISO 9001 (2000). V poli-tiko so med drugim zapisali, da seobvezujejo varovati okolje ter zago-toviti varnost in zdravje zaposlenim,strankam in okolju, v katerem delujejo.V politiki so se obvezali tudizmanjševati porabo naravnih virov terzniževati stroške ravnanja z nevarnimiodpadki kupcem.

V sklopu programa izboljšanja pa sov l. 2003 uredili okolico drobilnika zureditvijo manipulativnega platoja inizgradnjo strehe ter tako zmanjšalimožnost negativnih vplivov na okoljepri procesu drobljenja odpadkov. Vustrezno preurejen prostor so preseliliopremo za destilacijo, nabavili novomontažno regalno skladišče inizboljšali opremo za interno logistiko.

26

Družbena odgovornost pomeninenehno zavezanost podjetjak etičnemu vedenju,ekonomskemu razvoju,

Smo na pravi poti. Naše obzorje je odprtost komunikacije.

Bolj kot hitrost je pomembna smer.

SSkkuuppiinnaa GGoorreennjjee kklljjuubb ttrrddnneemmuu kkoonnkkuurreennččnneemmuu bboojjuu

nnaa zzaahhtteevvnniihh iinn ddrruuggiihh eevvrrooppsskkiihh ttrrggiihh

žžee ddoobbrroo ddeesseettlleettjjee ddoosseeggaa

iinn pprroossttoorrsskkoo rraasstt..

ssttaallnnoo eekkoonnoommsskkoo

izboljševanju kakovostiživljenja zaposlenih,njihovih družin, lokalne skupnostiin družbe nasploh.

Gorenje, d.d. je v letu 2003 svojeposlovanje prilagodilo zahtevam sis-tema EMAS, v skladu z uredbo EU,št. 761/2001. Izjavljam, da so vsi podatki in dejstva, navedena v EMASokoljski izjavi Gorenje, d.d. za leto2003, verodostojni in odražajodejansko stanje sistema ravnanjaz okoljem v družbi.

Delovanje sistema EMAS v Gorenju, d.d.je v aprilu in septembru 2004 pre-gledal Slovenski inštitut za kakovost inmeroslovje (SiQ) in ugotovil, da sistem ustreza zahtevam uredbeEMAS.

Vilma FeceDirektorica Varstva okolja

EMAS okoljska izjava Gorenje, d.d.6.6.1.Izjava o verodostojnosti okoljskihpodatkov

Firma:Gorenje, gospodinjski aparati, d.d.

Datum vpisa v sodni register:31.12.1997

Skrajšano ime firme: Gorenje, d.d.

Sedež:Velenje, Partizanska 12

Dejavnost družbe: proizvodnja, prodaja in servisiranjeelektričnih in neelektričnihgospodinjskih ter elektrotoplotnihaparatov:

hladilnikov, zamrzovalnikov inhladilnih naprav,pralnih in sušilnih strojev,električnih, plinskih štedilnikov inpečic.

Šifra dejavnosti:29.710 Proizvodnja električnihgospodinjskih naprav

Davčna številka: SI 72615320

Matična številka:5163676

Osnovni kapital:12.200.000.000 SIT

Delnice:12.200.000 navadnih imenskih delnic znominalno vrednostjo 1.000 SIT;delnice družbe Gorenje, d.d. zoznako GRVG so uvrščene v rednoborzno kotacijo Ljubljanske borze.

6.2.Predstavitev družbe Gorenje, d.d.

6.2.1. Dejavnost

28

V sistem EMAS je vključena dejavnostGorenja, d.d. na lokaciji v Velenju(mešano območje, ki je namenjenoindustrijski, servisni, obrtni in storitvenidejavnosti). Dejavnost obsegaproizvodnjo in prodajo bele tehnike.Proizvodnjo sestavljajo:

program Hladilno-zamrzovalniaparati: proizvodnja hladilnikov,zamrzovalnih omar, zamrzovalnihskrinj in kombiniranih aparatov,

program Kuhalni aparati:proizvodnja električnih in plinskihštedilnikov, pečic in kuhališč,

program Pralno-pomivalni aparati:proizvodnja pralnih strojev, sušilnikovperila in pantry kuhinj,

program MEKOM: proizvodnjametalnih in plastičnih komponent.

Sistem EMAS pa ne vključujeproizvodnje cevnih radiatorjev inmetalnih komponent v obratu RogatecPrograma MEKOM na lokaciji vRogatcu.

Proizvodnja gospodinjskih aparatovtemelji na štirih nosilnih programih:programu Hladilno-zamrzovalnihaparatov, Pralnih in sušilnih aparatov,Kuhalnih aparatov in na programuMekom, ki se izvajajo v Gorenju, d.d..

V programu hladilno-zamrzovalnihaparatov smo s projektom razvoja inproizvodnje aparatov za ameriški trgprešli v drugo fazo, ki vključuje vitrinez elektronskim krmiljenjem, dvopredal-nik, vitrine za hlajenje pijač in vitrineza hlajenje vina, hladilnike za odprteprostore – terase in hladilnike zadelikatesne izdelke. Začetek dela naprojektu nove generacije hladilno-zamrzovalnih aparatov širine 600 mmpomeni začetek njihove popolne prenove.

V programu pralnih in sušilnih apara-tov smo v drugi polovici leta 2003zaključevali projekt razvoja in vpeljavenove generacije pralnih in sušilnih stro-jev, ki bo pomenila produktnoobnovitev skoraj četrtine celotneponudbe gospodinjskih aparatov odpolovice leta 2004 dalje.

6.2.2.Obseg dejavnosti družbe Gorenje,d.d., vključene v sistem EMAS

6.2.3.Proizvodnja

Celovita ponudbavisoko kakovosnih izdelkov Proizvodnja(kos) Kuhalni Pralni in sušilni Hladilno zamrzovalni - Skupaj

aparati aparati aparati1999 634.809 500.833 965.339 2.100.9812000 739.467 590.315 1.016.502 2.346.2842001 788.247 594.098 1.062.989 2.445.3342002 904.635 666.324 1.155.095 2.726.0542003 888.546 679.442 1.200.785 2.768.773Povprečnaletna rast +9,5% +6,4% +5,0% +6,7%

45,9%

100%80%60%40%20%0

Kuhalni aparati Pralni in sušilni aparati Hladilno zamrzovalni aparati

23,8%

2003

2002

2001

2000

199930,2%

43,3%25,2%31,5%

43,5%24,3%32,2%

42,4%24,4%33,2%

43,4%24,5%32,1%

V programu kuhalnih aparatov smopo več kot petih letih intenzivnegarazvoja novih izdelkov in prenove vsehdružin kuhalnih aparatov umirili razvo-jno dinamiko. V proizvodnjo je bilauvedena nova generacija vgradnihpečic, kombiniranih in plinskih štedil-nikov širine 50 cm ter nekateri nišniizdelki, kot so kuhalni center, steklo-keramična vgradna kuhališča širine85 cm s pogrevalno cono ter samostojni štedilnik širine 60 cmz indukcijskim kuhališčem.

V programu MEKOM smo zaokrožiliproizvodnjo komponent z obratomplastike, kjer smo pričeli z lastnoproizvodnjo steklenih vrat hladilno-zamrzovalnih aparatov za ameriški trgin z obratom v Rogatcu, kjer smo osvo-jili izdelavo dinamičnega kondenza-torja hladilno-zamrzovalnih aparatovza ameriški trg, razvili nov radiator zasušenje obutve in pripravili projektnove hale.

29

Vodilo Skupine Gorenje pri vsehrazvojnih aktivnostih je čim boljšerazumevanje potreb kupcev inposlovnih partnerjev. Na te potrebebistveno vplivajo globalne družbenespremembe, ki se pri posameznikihkažejo v njihovi individualnosti, njihovivedno višji povprečni starosti, njihove-mu povezovanju preko elektronskihmedijev, njihovemu odnosu do blagov-nih znamk in do tradicionalnih vred-not, kot je družina v poslovnem svetu,pa v združevanju proizvajalcev in dis-tribucije, dvigu kakovosti storitev in iz-delkov, vstopu konkurence z Daljnegavzhoda na tradicionalne evropske trge,nemirnosti evropskega trga zaradi vsto-pa novih članov v Evropsko unijo ipd.

Odgovor na take razmere je lahko leuravnotežen razvoj celotne družbez ekonomskega, socialnega inokoljskega vidika na eni strani, na dru-gi pa sočasni in uravnotežen razvojizdelkov, tehnologij in poslovnih pro-cesov. Takšen pristop omogočaustrezno pripravljenost tudi nanepričakovane dogodke in vliva zau-panje tako pri kupcih kot pri poslovnihpartnerjih.

Oblikovna odličnost izdelkov,povezana z optimalnimi funkcionalnimirešitvami, nizko porabo električneenergije, tihim delovanjem, vgrajenimiinteligentnimi sistemi, ki dodatnovarčujejo in vplivajo na kakovostosnovnih funkcij in povezujejo izdelkev kompaktne, elektronsko povezanesisteme, in dobro zamišljene tehničnerešitve, je bila tudi v letu 2003 temeljrazvoja izdelkov.

Razvoj tehnologij je potekal sočasnoz razvojem izdelkov, usmerjen pa jebil v večjo avtomatizacijo in večjeproizvodne zmogljivosti, ki so uskla-jene s cilji strateškega načrta. Ustrez-na uporaba materialov in cenovnooptimalne razvojne rešitve soomogočale obvladovanje materialnihstroškov in stroškov dela.

6.3.Razvoj

Največ naložb v Skupini Gorenje jebilo v letu 2003 doseženih v divizijigospodinjskih aparatov, in sicer22.496,7 mio SIT, od tega je bilonamenjenih 17.824,1 mio SIT zanaložbe v družbi Gorenje, d.d..

Z intenzivnim vlaganjem v trg intehnologijo se je zagotovila večjaproduktivnost, prožnost in zanesljivostproizvodnih procesov, okoljskausmerjenost ter zniževanje stroškov.

6.4.Naložbe

6.5.Politika varstva okolja

Z letom 2003 je Gorenje, d.d.zaključilo šestletno obdobje odsprejetja prve politike sistemaravnanja z okoljem, izvedbenih ciljevin programov. Za to obdobje jeznačilno intenzivno investiranje v novetehnologije in izdelke, organizacijskein kadrovske spremembe pa tudikorenite spremembe zakonodaje napodročju varstva okolja.

Posledica vseh teh dogajanj je tudinova, posodobljena politika ravnanjaz okoljem, ki jo je 24. 2. 2004podpisal predsednik Uprave FranjoBobinac.

Strateški načrt Gorenja zasrednjeročno obdobje 2002–2006 jezasnovan na aktualnem potrjevanjuvizije: biti poslovno prožen inprilagodljiv sistem na vseh področjihsvojega delovanja. To velja tudi zapodročje varstva okolja. Priproizvodnji in stalnem razvoju našihizdelkov spoštujemo najzahtevnejšemednarodne okoljske standarde,varstvo okolja pa je pomemben delnašega partnerskega odnosa z ožjimin širšim družbenim okoljem.

Zaradi svoje pomembnosti je politikaupravljanja z okoljem sestavni delpolitike vodenja v Gorenju, d.d. inorganizacijske kulture našegapodjetja.

Varstvo okolja je ena osnovnih pravic,dolžnosti in odgovornosti vsehzaposlenih in ga obravnavamo kotsestavni del vodenja podjetja.

30

Velika pozornost je bila namenjenatudi razvoju poslovnih procesov ternadaljevanju prenove informacijskega sistema, ki je omogoči-lo optimiranje procesov poslovnegasistema;

najzahtevnejši sistem nadzorarazvoja, uvajanja in proizvodnjeizdelka v okviru filozofije kakovosti 6 sigma in njegovo uvajanje vproizvodnjo je odprlo vrata do novihkupcev;

metodo 20 ključev za ocenjevanjekonkurenčnega položaja družbe innjenega stalnega izboljševanja smoizvajali praktično v vseh družbahSkupine;

uporaba sočasnega razvoja, prikateri uporabljamo tehnike, ki bistvenoskrajšujejo razvojne čase, se je šeutrdila in poglobila;

ustanovitev Inovacijskega centra,katerega poslanstvo je aktiviranjeintelektualnega kapitala na področjunovih znanj v povezovanju sfakultetami in razvojno-raziskovalnimiinstitucijami iz Slovenije in tujine;

članstvo Gorenja, d.d. v Evropskemzdruženju proizvajalcev gospodinjskihaparatov CECED, v katerem glavnievropski proizvajalci vodimo skupnoiniciativo, ki bo omogočila dolgoročnirazvoj dejavnosti in zadovoljstvokupcev na standardnih osnovah.

6.6.Sistem ravnanja z okoljem

S sledenjem okoljskega napredka inizvajanje zahtev po standardu ISO14001 in uredbi EMAS gradimo našsistem ravnanja z okoljem.

Zahteve po standardu ISO 14001 inuredbi EMAS dosegamo z nenehnimusposabljanjem za izvajanje kontrolevplivov na okolje.

Politika: povzema vse naše strateškecilje.

Poslovnik: je temeljni dokument sistemaravnanja z okoljem in opisuje ukrepeza stalno spremljanje in izboljševanjeokoljskega stanja v podjetju.

Programi: se stalno izvajajo zadosego zastavljenih ciljev, kateriomogočajo nenehni okoljski napredek.

Pregledi in presoje: kontrola izvajanjaprogramov za dosego zastavljajočihciljev v sistemu ravnanja z okoljem.

Poročila za javnost: povzemajo inpredstavljajo informacije o okoljskihučinkih in ustvarjenem napredku spodročja varstva okolja.

6.6.1.Okoljska odgovornost

Okoljsko obvladovanje proizvodnje jeopredeljeno po posameznihorganizacijskih enotah z interniminormativnimi akti. Za izvajanjeprogramov in ciljev varstva okolja vmatični družbi Gorenje, d.d. skrbiVarstvo okolja, poleg operativnihnalog (čiščenje odpadnih vod,ravnanje z odpadki, nadzor naduporabo nevarnih kemikalij,izobraževanja,…) pa ima tudirazvojno, svetovalno in koordinacijskovlogo v celotni Skupini Gorenje.

V skladu z zahtevami ISO 14001 inEMAS ter strategijo Skupine Gorenjeje imenovan predstavnik vodstva zaokolje, ki je hkrati tudi direktor Varstvaokolja. Pri pripravi okoljskih ciljev inprogramov, uvajanju okoljskih novostiin zakonodajnih zahtev ter reševanjuokoljskih problemov v podjetju polegzaposlenih v Varstvu okolja sodelujejotudi koordinatorji za okolje, to sopredstavniki iz posameznih programovin področij.

Zavezujemo se, da bomo tudi vbodoče:

vključevali varstvo okolja v našorazvojno strategijo, v letne inoperativne načrte s predvidenimiukrepi, sredstvi, nosilci, izvajalci in rokiz namenom, da bi nenehnozmanjševali negativne vplive na okolje,

spremljali in merili okoljske vidike inv primeru odstopanj ustrezno ukrepali,

izboljševali stanje varstva okolja vnašem podjetju ob upoštevanjuokoljevarstvenih predpisov,

načrtovali in uvajali novetehnologije in proizvode v skladu značeli varstva okolja,

uporabljali takšne materiale inkomponente, ki bodo ustrezalinajzahtevnejšim domačim in tujimokoljskim standardom,

načrtovali nove izdelke v skladu zzahtevami okoljskega dizajniranja, kiobsega celotni življenjski ciklusproizvoda: od razvoja, izdelave,uporabe in ravnanja po iztekuživljenjske dobe,

skrbeli za zmanjševanje količinnastalih odpadkov ter si prizadevaliza racionalno rabo energentov,

izobraževali, usposabljali inosveščali zaposlene o odgovornostido delovnega in širšega okolja,

sodelovali z zainteresiraniminotranjimi in zunanjimi javnostmi in stem prispevali k uspehu skupnihokoljevarstvenih prizadevanj,

obveščali javnost o naših dosežkihna področju varstva okolja.

31

Pri ocenjevanju vplivov na okolje, ki jihs svojim delovanjem in proizvodi pred-stavlja Gorenje, smo upoštevali:

neposredne vplive, ki predstavljajoneposredne posledice lastnihdejavnosti,

posredne vplive, to je učinke, ki jihneposredno povzročijo drugi, vendarpa lahko naše dejavnosti vplivajo nanjihov pojav, obseg in/ali naravoonesnaževanja.

Vpliv na okolje je tako vsaka spremem-ba okolja, bodisi ugodna ali neugod-na, ki v celoti ali delno izvira iz dejav-nosti, proizvodov ali storitev Gorenja.Elemente dejavnosti, ki součinkujejo zokoljem, imenujemo okoljski vidiki.Pri analizi okoljskih vidikov upošteva-mo vse faze proizvodnega procesa,proizvode in dejavnosti, vključno zlogistiko, tako v običajnem delovanju

6.7.Ocenjevanje vplivov na okolje

kot tudi v primeru izrednih razmer.Skupina strokovnjakov, ki analiziraposamezen okoljski vidik, pri temupošteva naslednje kriterije:

okoljsko politiko in zakonskezahteve,

mnenje zainteresiranih strank,oceno tveganja, lastno oceno,oceno v nenormalnih pogojih in

primeru izrednih dogodkov.Okoljski vidiki se tako opredelijo kot:

prepoznani,pomembni alibistveni.

Bistveni okoljski vidiki so v Gorenjutisti, ki jih uredba EMAS opredeljujekot pomembni. Ti se upoštevajo pripostavljanju okvirnih in izvedbenih cil-jev in programov. Pri postavitvi ciljev inprogramov se po lastni oceniupoštevajo tudi ostali vidiki.

Proizvodni procesi Gorenja, d.d.povzročajo predvsem naslednje vplivena okolje:

porabo naravnih virov (vhodnihsurovin, električne in toplotne energije,zemeljskega plina, vode),

obremenitev zraka,onesnaževanja voda, predvsem s

polutanti kovinskega izvora,hrup,obremenjevanje okolja z odpadki

(nevarni odpadki, sekundarne surovine in deponirani odpadki),uporaba proizvodov bele tehnike pa:

porabo naravnih virov (električnaenergija in voda),

obremenitev voda (komunalne vode),hrup terobremenjevanje okolja z odpadki

(odpadna embalaža in aparat poizteku življenjske dobe).

32

Okoljska odgovornost

- razvoj novih izdelkov, izvedenk in spremembpo načelih sočasnega razvoja

UUpprraavvaa

RRaazzvvoojj

- svetovanje- nadzor- koordinacija- izobraževanje- sodelovanje

z upravnimi organi- operativne naloge

VVaarrssttvvoo ookkoolljjaa

- raziskave trgov- produktne informacije- zahteve kupcev

TTrržžeennjjee

- posredovanje zahtevdobaviteljem

- iskanje okolju prijaznejših materialov

NNaabbaavvaa

- proizvodnja okolju prijaznih izdelkov in embalaže

- aktivnosti za zmanjšanje porabe energije, odpadkov, emisij

- ločeno zbiranje odpadkov

- presoja sistema ravnanja z okoljem

- izobraževanje na področju varstva okolja

PPrrooiizzvvooddnnjjaa

- komuniciranjez javnostmi

- informacije o ravnanjuz okoljem v podjetju

OOddnnoossii zz jjaavvnnoossttmmii

- izbira okolju prijaznejšega transporta

LLooggiissttiikkaa

- zagotavljanje ustreznih rezervnih delov

- izobraževanje serviserjev za okolju prijazno ravnanje

SSeerrvviissnnaa ddeejjaavvnnoosstt

- priprava publikacij

KKoommuunniicciirraannjjee zzzzaappoosslleenniimmii

33

11.. SSUURROOVVIINNEE

Okoljski vidiki, določeni v letu 1998

- nevarne snovi in pripravki

PPoommeemmbbnniiookkoolljjsskkii vviiddiikkii

BBiissttvveenniiookkoolljjsskkii vviiddiikkii

- pločevina- komponente

nekovinskega in kovinskega izvora

- kemikalije- toplotna in zvočna

izolacija- guma in plastični

polizdelki- embalaža

44.. EEMMIISSIIJJEE

22.. EENNEERRGGEENNTTII - električna energija- toplotna energija- zemeljski plin- komprimirani zrak- voda

- električna energija- toplotna energija- zemeljski plin- komprimirani zrak- voda

66..PPRROOIIZZVVOODDIIBBEELLEE TTEEHHNNIIKKEE

- proizvodi beletehnike

55..OODDPPAADDKKII - odpadna voda:tehnološka odpadna vodahladilna odpadna vodakomunalna odpadna vodakanalizacijski sitemiztok iz Centralne

čistilne naprave- posebni odpadki- sekundarni

odpadki- deponirani

odpadki

- odpadna voda:tehnološka odpadna voda

(konc. Ni)

- posebni odpadki- sekundarni

odpadki- deponirani

odpadki

- odpadna voda:tehnološka odpadna vodahladilna odpadna vodakomunalna odpadna vodakanalizacijski sitemiztok iz Centralne

čistilne naprave- posebni odpadki- sekundarni

odpadki- deponirani

odpadki

33.. DDRRUUGGOO

PPrreeppoozznnaanniiookkoolljjsskkii vviiddiikkii

- električna energija

- zemeljski plin(poraba)- komprimirani zrak- voda (poraba)

- osebna zaščitna sredstva

- pisarniški material- krpe- steklovina- papir in papirna

galanterija

- emisije v zrak- emisije v tla- emisije hrupa

- emisije v zrak- emisije v tla- emisije hrupa

- emisije v zrak(organska topila, prah)

Prvič so bili v Gorenju, d.d.določeni in ocenjeni vidiki v letu1998. Na osnovi teh vidikov so sepostavili okvirni cilji za obdobje1998 – 2003 ter nato izvedbenicilji v tem obdobju.

V tem obdobju je imelo Gorenje pred-vsem naslednje okoljske vplive: pora-ba naravnih virov (električna energija,zemeljski plin, voda), obremenitev zra-ka, obremenjevanje okolja z odpadki(odpadna tehnološka voda in posebnioz. nevarni, sekundarni ter deponiraniodpadki).

Po izvedenih programih varstva okol-ja, ki so omogočili izpolnjevanje zas-tavljenih ciljev v obdobju 1998 –2003, se je v celotnem Gorenju, d.d.izvedlo ponovno ocenjevanje okoljskihvidikov. Opredelitev vrste vidikov jepodana v tabeli »Okoljski vidiki,določeni v letu 2004«. Iz te tabelevidimo, da se je teža vplivov poslo-vanja Gorenja prenesla iz proizvodneproblematike na reševanje okoljskeproblematike proizvoda. Ker smoželeli obdržati kontinuiteto pregleda

nad okoljskimi dosežki, smo na osnovinovo določenih vidikov v letu 2004poleg bistvenih okoljskih vidikov v ciljein programe po lastni presoji vključilitudi racionalno rabo energentov(vode, električne energije, toplotneenergije, komprimiranega zraka inzemeljskega plina) ter zmanjšanjekoličine nastalih odpadkov (nevarnihodpadkov, sekundarnih kovinskihsurovin, deponiranih odpadkov).

34

35

11.. SSUURROOVVIINNEE

Okoljski vidiki, določeni v letu 2004so služili kot osnovaza pripravo ciljevza obdobje 2004 – 2006.

- pločevina- komponente

nekovinskega in kovinskega izvora

- kemikalije- toplotna in zvočna

izolacija- guma in plastični

polizdelki- embalaža

PPoommeemmbbnniiookkoolljjsskkii vviiddiikkii

BBiissttvveenniiookkoolljjsskkii vviiddiikkii

- pločevina- komponente

nekovinskega in kovinskega izvora

- kemikalije- toplotna in zvočna

izolacija- guma in plastični

polizdelki- embalaža

44.. EEMMIISSIIJJEE

22.. EENNEERRGGEENNTTII - električna energija- toplotna energija- zemeljski plin- komprimirani zrak- voda

- električna energija- toplotna energija- zemeljski plin- komprimirani zrak- voda

66..PPRROOIIZZVVOODDIIBBEELLEE TTEEHHNNIIKKEE

- proizvod / storitev- lastni deli- kupljeni deli

- proizvod / storitev- proizvod / storitev- lastni deli- kupljeni deli

55..OODDPPAADDKKII - nevarni odpadki- sekundarne surovine- deponirani odpadki

- nevarni odpadki- sekundarne surovine- deponirani odpadki

33.. DDRRUUGGOO

PPrreeppoozznnaanniiookkoolljjsskkii vviiddiikkii

- pisarniški material- pomožni material

- emisije v zrak- emisije v tla- emisije hrupa- emisije v vode:

tehnološka odpadna vodahladilna odpadna vodakomunalna odpadna vodakanalizacijski sitem:kislinskakanalizacijameterornakanalizacijafekalnakanalizacija

- emisije v zrak- emisije v tla- emisije hrupa- emisije v vode:

tehnološka odpadna vodahladilna odpadna vodakomunalna odpadna vodakanalizacijski sitem:kislinskakanalizacijameterornakanalizacijafekalnakanalizacija

Največji vpliv Gorenja, d.d. je posredni vpliv na okolje zaradiuporabe proizvodov in njihovegaservisiranja: poraba naravnihvirov (električna energija, voda),obremenitev voda s komunalnimivodami, hrup ter obremenjevanjeokolja z odpadki.

36

6.8.Okoljski podatki

6.8.1. Materialna bilanca

2003Vhodne surovine 155.390,0 t 100,00%

IzhodProizvodi 139.684,6 t 89,93%Kovinske sekudarne surovine 11.702,1 t 7,54 %Nekovinske sekudarne surovine 2.258,9 t 1,45 %Deponirani odpadki 1.216,8 t 0,78 %Nevarni odpadki 502,3 t 0,32 %Emisije v vodo 0,2 t 0,0001 %Emisije v zrak 12,5 t 0,008 %

EnergentiElektrična energija 22,24 kWh/kosZemeljski plin 1,03 Nm3/kosVoda 0,19 m3/kos

Osnovne vhodne surovine pri proiz-vodnji gospodinjskih aparatov pred-stavljajo pločevina, plastični granulati,elektro komponente, kemikalije terembalažni materiali.

Izhod materialne bilance obsegajoproizvodi (gospodinjski aparati),odpadki ter emisije v vodo in zrak.

Odpadke delimo na sekundarne suro-vine (kovinske in nekovinske), nevarneodpadke ter odpadke, ki se deponirajona deponiji nenevarnih odpadkovMestne občine Velenje.

V lastnih procesih ter pri poslovnihpartnerjih se reciklira predvsemodpadna pločevina, papir, les terpolimerni odpadki. V to kategorijo jevključena tudi odpadna embalaža.

Največji delež pri nevarnih odpadkihpredstavlja mulj, ki nastaja pri čiščenju odpadnih tehnoloških vod.Poleg tega nastajajo še odpadna oljain emulzije, zaoljene krpe, odpadnekemikalije ter odpadni poliol in izocianat.

Pri emisijah v zrak so zajete emisije izvseh tehnoloških procesov v Gorenju,d.d., kjer predstavljata največji deležemisija topil iz procesa signiranja invzdrževanja tehnoloških naprav terprahu iz procesov lakiranja in emajli-ranja. Izvzeta je emisija CO2, ki jeposledica porabe električne energijein zemeljskega plina kot energenta.

Pri emisijah v vode so zajeti vsi para-metri, predpisani z nacionalno zakonodajo, izvzet pa je sulfat, ki popomenu obremenitev ne predstavljapomemben okoljski vidik pri poslovanjuGorenja, d.d..

Največ zemeljskega plina se v Gorenju, d.d. porabi v postopkih lakiranja. Električna energija je potreb-na pri vseh tehnoloških postopkihizdelave aparatov in komponent, šeposebej velik porabnik je avtomatizi-rana proizvodnja. Voda se porabljapredvsem v postopkih površinskezaščite in v hladilne namene.

37

6.8.2. Izpolnjevanje okvirnih ciljev

podana v nadaljevanju, vendar jeGorenju, d.d. v tem obdobju uspelo :

zmanjšati količine nevarnih odpad-kov za 67 % na izdelek,

zmanjšati količino deponiranihodpadkov za 61% na izdelek,

zmanjšati celotno obremenitev čis-tilne naprave za 74 %,

zmanjšati porabo vode za 66 % naizdelek in

zmanjšati porabo plina za 47 % naizdelek.

Ob upoštevanju vplivov na okolje smopostavili okvirne cilje do leta 2003 naosnovi podatkov za leto 1997. Njiho-vo izpolnjevanje zagotavlja zmanjše-vanje negativnih vplivov delovanjaGorenja, d.d. na okolje ter omogočanjegov trajnostni razvoj.

Z vlaganjem v posodabljanje tehno-loških procesov, z uvajanjem čistejšihtehnologij in organizacijskimi ukrepi seje od leta 1997 do vključno 2003zmanjšala količina nevarnih odpadkovza 51 %, količina deponiranih odpad-kov za 31 %, poraba vode 48 % terporaba plina za 20 %. Izpolnjevanjeizvedbenih ciljev v posameznih letih so

Okvirni cilji za leto2003 glede naizhodiščno leto 1997

* Opomba:Cilj ni bil realiziran, na tako velikoodstopanje pa vpliva tudi večji obsegproizvodnje, povečan asortiman insprememba (zahtevnejši) dizajna.

Vidik Enota 1997 2003 Cilj % realizacijedo 2003 cilja do 2003

zmanjšanje količine– nevarnih odpadkov kg/izdelek 0,55 0,18

(1.018,9 t) (502,3 t) –50 –51– sekundarnih surovin kg/izdelek 3,72 4,23

(7.091,9 t) (11.714,7 t) –20 +160*– deponiranih odpadkov kg/izdelek 1,14 0,44

(11.772 m3) (8.112 m3) –30 –31

racionalna raba energentov– poraba vode m3/izdelek 0,56 0,19

(1.042.067 m3) (540.542 m3) –35 –48– poraba zemeljskega plina Nm3/izdelek 1,93 1,03

(3.552.936 Nm3) (2.842.552 Nm3) –20 –20

znižanje emesij organskih topil za % 400 t 9,7 t –90 –98zmajšanje emisij prahu za % 18 t 2,185 t - 90 -- 89zmajšanje koncentracij niklja iz Centralne čistilne naprave za % 0,65 mg/l 0,37 mg/l –40 –43

količina proizvedenih aparatov 1.843.126 2.768.773

čistilne naprave in s tem zagotovilinjeno poslovanje skladno z zakonskimizahtevami.

V skladu z zastavljenim okvirnim ciljemsmo zmanjšali koncentracije niklja izlastne mehanske kemijske Centralne

surovin, kar je podano v komentarjutabele. Vendar pa so se pri sekundarnih surovinah specifičnekoličine za leto 2003 (4,23 kg/kom)glede na leto 1997 (3,72 kg/kom)povečale le za 13,7 %.

Na osnovi postavljenih okvirnih ciljevvarstva okolja do vključno leta 2003glede na podatke iz leta 1997 ugo-tavljamo, da smo okvirne cilje varstvaokolja dosegli, razen na področjuobvladovanja kovinskih sekundarnih

Doseženi cilji na področjuzmanjševanja emisijorganskih topil in prahu

1997 1998 1999 2000 2003t/leto t/leto t/leto t/leto t/leto

Topila 400 312 120 45 9,7 Prah 18 19,95 14,98 5,38 2,18

1,31,4

1,21,11,00,90,80,70,60,50,40,30,20,10,0 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003

nikelj (mg/l)

0,65

1,25

1,100,98

0,290,34

0,37

maksimalnadovoljenakoncentracija

38

dosegli zastavljenega cilja 0,40 kg/kom. Zmanjšanje absolutnekoličine deponiranih odpadkov jerezultat doslednejšega izločevanjanekovinskih sekundarnih surovin(papir, karton…).

V letu 2003 se je v primerjavi z letom2002 za 5,6 % zvišala specifičnaporaba vode, s čemer nismo doseglizastavljenega cilja 0,17 m3/kom. Pravtako se je povečala poraba električneenergije za 2,9 % (vendar je že tovelik uspeh, saj je Gorenje kljubavtomatizaciji proizvodnje uspelozadržati porabo električne energije na isti ravni), toplotne energije za 7,8 % in poraba zemeljskega plina za 1 %.

odpadne emajlirane in lakiranepločevine, kar pa za neobdelano in nerjavno pločevino ne velja. Posledicatega je tudi 8,5-odstotno odstopanjeod zastavljenega cilja za sekundarnesurovine (3,90 kg/kom).

V letu 2003 je bilo zbranih 2.258 tonnekovinskih sekundarnih surovin (les,stiropor, folija, plastika, baliran papir),kar pomeni 4,7 % zmanjšanje gledena leto poprej.

Občutno zmanjšanje je opazitipredvsem pri odpadnem lesu, katere-ga količine so se zmanjšale iz 709 na543 tone oziroma za 23,5 %. Podatkikažejo na vse večjo uporabo povratneembalaže, verjetno tudi zaradi novo-sprejete slovenske zakonodaja s področja odpadne embalaže, kistopa v veljavo z letom 2004.

Količina nastalih odpadkov, ki sedeponirajo (količina preračunana naizdelek) se je zmanjšala za 10,2 % inznaša 0,44 kg/kom. Kljub temu nismo

Absolutna količina nevarnih odpad-kov, nastalih v letu 2003, je znašala502,3 tone, kar je 27,5 % manj kot vletu 2002 oz. 0,18 kg/kom. Zastavljenicilj, 0,22 kg/kom, je bil tako dosežen.Tako dober rezultat je med drugimmoč pripisati rekonstrukciji sistema zadehidracijo mulja v Centralni čistilninapravi, ki je v zaključni fazi. Količinaodpadnega mulja se je v primerjavi spredhodnim letom zmanjšala za160,7 tone ali za 37,6 %, kljub večjiproizvodnji.

Količine odpadnih kovinskih sekun-darnih surovin se v letu 2003 nisospremenile. Absolutna količina je zna-šala 11.714,7 tone, kar je sicer večkot leto prej, vendar je zaradi pove-čane proizvodnje količina odpadka/komostala nespremenjena (4,23 kg/kom).

Rezultat projektnega pristopa k obvla-dovanju nastalih količin kovinskihsekundarnih surovin ter povečanjetehnološke discipline se je odražal s 3,1-odstotnim zmanjšanjem nastale

6.8.3.Izpolnjevanje izvedbenih ciljev varstva okolja

Izpolnjevanje ciljev varstva okolja za leto 2003

Vidik enota 1997 1998 1999 2000 2001 2002 Cilj Realizirano2003 2003

zmanjšanje količinenevarnih odpadkov kg/izdelek 0,55 0,43 0,37 0,30 0,25 0,25 0,22 0,18sekundarnih surovin kg/izdelek 3,72 3,71 3,99 4,45 4,68 4,23 3,90 4,23deponiranih odpadkov kg/izdelek 1,14 1,06 1,05 1,01 0,75 0,49 0,40 0,44

racionalna raba energentovporaba vode m3/izdelek 0,56 0,44 0,37 0,30 0,21 0,18 0,17 0,19poraba električne energije kWh/izdelek 21,41 21,07 21,15 20,82 21,95 21,62 21,60 22,24poraba toplotne energije kWh/izdelek 24,28 21,74 20,14 15,81 15,05 12,47 12,45 13,28

poraba komprimiranega zraka m3/izdelek 21,37 21,41 23,26 21,66 19,49 15,09 15,05 13,45poraba zemeljskega plina Nm3/izdelek 1,93 1,69 1,32 1,16 1,09 1,02 1,00 1,03

znižanje emisijeorganskih topil za % / realizirano realizirano realizirano / / / /

zmanjšanje emisije prahu za % / / realizirano realizirano / / / /

zmanjšanje koncentracijeniklja iz CČN % / / / / realizirano / / /

39

40

voda

zemeljski plin

električna energija

toplotna energija

0,6

0,4

0,2

0,0 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003

voda (m3/kos)0,56

0,44

0,37

0,30

0,21 0,18 0,19

2,5

2,0

1,5

1,0

0,5

0,0 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003

zemeljski plin (Nm3/kos)

1,931,69

1,321,16

1,09 1,02 1,02

22,5

22,0

21,5

21,0

20,5

20,0 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003

električna energija (kW/kos)

21,41

21,0721,15

20,82

21,95

21,62

22,24

30

25

20

15

10

5

0 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003

toplotna energija (kW/kos)

24,37

21,7420,14

15,8115,05

12,74

13,44

41

25

20

15

10

5

0 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003

komprimiran zrak (m3/kos)

21,37 21,41

23,26

21,6619,49

15,0913,45

komprimiran zrak

dovoljenih odstopanj, ki smo ga defini-rali s sistemom ravnanja z okoljem.

porabi komprimiranega zraka. Ostalicilji so bili rahlo preseženi, vendar soodstopanja znotraj 15 % intervala

V prehodu iz leta 2003 - 2004 jeGorenje, d.d. zaradi novih investicij insprememb zakonodaje ter organiza-cijskih in kadrovskih sprememb v celot-ni družbi na novo ocenilo okoljskevidike ter na osnovi teh ocen določilonove okvirne cilje od leta 2004 doleta 2006.

Ti okvirni cilji so:uvedba zahtev direktive RoHS (izde-

lovati aparate, ki ustrezajo evropskimdirektivam glede vsebnosti nevarnihsnovi: preveriti vsebnost nevarnih snoviv izdelkih glede na zahteve direktiv2002/95/EC in 2003/11/EC, zamen-jati komponente, ki vsebujejo nevarnesnovi, prenesti odgovornost gledevsebnosti nevarnih snovi tudi nadobavitelje),

razgradnja odpadnih električnih inelektronskih naprav,

zmanjševanje nastale industrijskeodpadne embalaže (zmanjšati količineodpadne embalaže, povečati obsegvračljive embalaže, v sodelovanjuz dobavitelji izločiti neustreznoembalažo),

Poslovni načrt družbe Gorenje, d.d.za obdobje od 1998 do 2003 jevključeval cilj nadaljnjih aktivnostirazvojne podpore obstoječega poslovnega procesa varstva okolja inrazvijanja tržnih sistemov na področjuvarstva okolja. Aktivno razvojno pod-poro obstoječemu poslovnemu proce-su je družba Gorenje, d.d. izvajala spolitiko, cilji in programi v okviru sis-tema ravnanja z okoljem in v skladu zzahtevami ISO 14001. Ker smo v letu2003 zaključevali intenzivniinvesticijski ciklus v proizvodne pro-cese, se je zmanjšala strma, za pred-hodna leta značilna rast kazalnikovzmanjševanja negativnih vplivovproizvodnje gospodinjskih aparatovna okolje ter stopnja zmanjševanjaporabe naravnih virov. Realizacija cil-jev in programov je postala vse boljodvisna od zaposlenih, ki so se vokviru različnih izobraževalnih oblikintenzivno usposabljali za področjevarstva okolja.

6.9.Cilji varstva okolja za leto 2004

Zastavljene izvedbene cilje za leto2003 smo dosegli pri zmanjševanjukoličin nevarnih odpadkov ter pri

zmanjševanje količine nastalihodpadkov,

racionalna raba energentov.

Zahteve direktive RoHS (omejitevuporabe nekaterih nevarnih snovi velektrični in elektronski opremi) seizpolnjujejo preko zahtev o vsebnostinevarnih snovi v vhodnih surovinah insestave proizvodov, prav tako pa tudizahteve glede odpadnih električnih in elektronskih naprav. Zmanjševanjenastale industrijske odpadne emba-laže se bo izražalo v zmanjšanjukoličin odpadnih deponiranihodpadkov.

Rezultati izpolnjevanja ciljev za leto2004 bodo sestavni del EMAS izjave,ki bo tudi leta 2005 objavljena skupajz Letnim poročilom o poslovanju podjetja, predvidoma v mesecu maju.

Izvedbeni cilji za leto 2004so pripravljeni na osnovi okvirnih ciljev

Vidik unit 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 Cilj2004

zmanjšanje količine- nevarnih odpadkov kg/izdelek 0,55 0,43 0,37 0,30 0,25 0,25 0,18 0,16- sekundarnih surovin kg/izdelek 3,72 3,71 3,99 4,45 4,68 4,23 4,23 3,90- deponiranih odpadkov kg/izdelek 1,14 1,06 1,05 1,01 0,75 0,49 0,44 0,38

racionalna raba energentov- poraba voda m3/izdelek 0,56 0,44 0,37 0,30 0,21 0,18 0,19 0,17- poraba električne energije kW/izdelek 21,41 21,07 21,15 20,82 21,95 21,62 22,24 21,90- poraba toplotne energije kWh/izdelek 24,28 21,74 20,14 15,81 15,05 12,47 13,28 12,45- poraba komprimiranega zraka m3/izdelek 21,37 21,41 23,26 21,66 19,49 15,09 13,45 14,50

- poraba zemeljskega plina Nm3/izdelek 1,93 1,69 1,32 1,16 1,09 1,02 1,03 1,00

tevami, ki so podane z zahtevami ISO14001 in EMAS.

Posebej poudarjamo, da izpolnjujemovse z zakonom določene mejne vred-nosti za naslednja področja okolja:odpadne vode, emisije v zrak terhrup, ki so specifično določene zanašo dejavnost. Za ostala prej naštetapodročja mejne vrednosti niso pred-pisane.

Na osnovi spremljanja zakonskih (napodročju emisij v vode, emisij v zrak,odpadkov, hrupa, embalaže, kemika-lij, energentov, graditve objektov tervarstva pred naravnimi in drugimi nesrečami) in drugih zahtev s področ-ja varstva okolja, skrbnega okoljskegapregleda delovanja družbe, rezultatovokoljskih monitorin-gov in spremljajočedokumentacije ter rezultatov inšpek-cijskih pregledov ocenjujemo, da jedelovanje družbe Gorenje, d.d. skladno z zakonskimi in drugimi zah-

6.10.Izpolnjevanje zakonskihin drugih zahtev

42

Kontaktna oseba: Gorenje, d.d.ga.Vilma FecePartizanska 123503 VelenjeTel.:+ 386 (3) 899 1623Fax:+ 386 (3) 899 2516E-mail:vilma.fece@gorenje.sihttp://www.gorenje.com

43

Tekst: Gorenje, d.d.Design in slike : Studio Breg, d.o.o.slika na strani 28 - avtorica: Irena Herak (GV)Grafična priprava: HiFi ColorStudio d.o.o.Tisk: Gorenjski TiskMaj 2004

EMAS izjava je bila dopolnjena in validiranas strani SiQ v septembru 2004.