Upload
others
View
1
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
Nejc Zdovc
IZDELAVA SPLETNE TRGOVINE V
UPRAVITELJU SPLETNIH VSEBIN SUMO2
Diplomsko delo
Maribor, avgust 2011
I
Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa
IZDELAVA SPLETNE TRGOVINE V UPRAVITELJU SPLETNIH VSEBIN
SUMO2
Študent: Nejc Zdovc
Študijski program: Računalništvo in informacijske tehnologije (UN)
Mentor: izr. prof. dr. Milan Zorman, univ. dipl. inž. rač. in inf.
Somentorica: asist. dr. Mateja Verlič, univ. dipl. inž. rač. in inf.
Lektor: Nejc Ribič
Maribor, avgust 2011
II
III
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju prof. dr. Milanu
Zormanu in somentorici asist. dr. Mateji Verlič
za pomoč in vodenje pri opravljanju
diplomskega dela.
Zahvaljujem se tudi mojim staršem in Katji, ki
so mi pomagali pri izdelavi te diplomske naloge
ter me pri tem podpirali.
Zahvala tudi Roku Ajdniku, ki je v začetnih
fazah pomagal pri razvoju sistema SUMO2.
IV
IZDELAVA SPLETNE TRGOVINE V UPRAVITELJU SPLETNIH
VSEBIN SUMO2
Ključne besede: CMS, spletna trgovina, spletno nakupovanje, upravitelj spletnih
vsebin, SUMO2, vtičnik, nakup
UDK: 004.738.5(043.2)
Povzetek
V diplomskem delu bi radi izdelali spletno trgovino, pri tem raziskali vse njene
prednosti in slabosti ter jih uporabili nam v prid. S pomočjo literature si bomo
pogledali, kaj ljudi privlači pri spletnih trgovinah in tudi te vidike vključili v izdelavo.
Spletna trgovina bo sestavljena iz dveh delov: komponente, ki bo nadzirala in
omogočala urejanje izdelkov, ter vtičnikov, ki bodo uporabnikom omogočali uporabo
same trgovine. Uporabniki bodo imeli velik nabor vtičnikov, ki jim bodo zagotovili lažje
uporabljanje in tudi hitrejše nakupovanje. Plačilno sredstvo, ki bo implementirano, bo
plačilo po prevzemu z možnostjo dodajanja plačilnih sredstev. Celotna spletna trgovina
bo temeljila na upravitelju spletnih vsebin SUMO2, ki je bil oziroma je izdelan v lastni
režiji.
V
DEVELOPING ONLINE SHOP IN SUMO2 CMS
Key words: CMS, online shop, online shopping, content management system,
SUMO2, module, purchase
UDK: 004.738.5(043.2)
Abstract
In this diploma thesis we would like to create an online shop, research all its
advantages and disadvantages and use them to improve our online shop. We will
research different literature and try to find out what online shop users like and use that
in our product. The online shop will consist of two parts. Firstly we have component
that will control and enable editing of products and secondly we have modules that will
allow the users to use the online shop. Users will have many different modules that will
provide them easier use and faster shopping. Payment instrument that will be
implemented is payment on delivery with the option of adding other payment
instruments. The whole online shop will be based on content management system
SUMO2 that was created by us.
VI
VSEBINA
1 UVOD ...................................................................................................................... 1
2 SISTEMI ZA UPRAVLJANJE SPLETNIH VSEBIN ........................................ 3
2.1 ZGODOVINA ....................................................................................................... 4
2.2 TYPO3 .............................................................................................................. 4
2.3 JOOMLA ............................................................................................................. 6
2.4 WORDPRESS ...................................................................................................... 8
2.5 SUMO2 ............................................................................................................. 9
2.6 ZAKAJ SUMO2? ............................................................................................. 10
3 SPLETNA TRGOVINA ....................................................................................... 12
3.1 PLAČEVANJA V SPLETNIH TRGOVINAH ............................................................. 14
4 RAZVOJ SPLETNE TRGOVINE V SISTEMU SUMO2 ................................ 17
4.1 IZDELAVA KOMPONENTE ................................................................................. 17
4.2 IZDELAVA VTIČNIKOV ..................................................................................... 18
4.3 PREOSTALI VTIČNIKI ........................................................................................ 24
4.4 ČASOVNI POTEK RAZVOJA ............................................................................... 26
5 SKLEP ................................................................................................................... 27
6 VIRI, LITERATURA ........................................................................................... 28
7 PRILOGE .............................................................................................................. 30
7.1 KAZALO SLIK ................................................................................................... 30
VII
UPORABLJENE KRATICE
CMS – upravljalec spletnih vsebin (ang. content management system)
WYSIWYG – kar vidiš, boš tudi dobil (ang. What You See Is What You Get)
FTP – protokol za prenos datotek (ang. file transfer protocol)
DMS – dokumentni sistem (ang. Document Management Systems)
SHA – (ang. Secure Hash Algorithm)
RIPEMD – (ang. RACE Integrity Primitives Evaluation Message Digest)
AES – napredni šifrirni algoritem (ang. Advanced Encryption Standard)
XML – razširljiv označevalni jezik (ang. Extensible Markup Language)
PHP – orodja za osebno spletno stran (ang. Personal Home Page Tools)
HTML – jezik za označevanje nadbesedila (ang. Hyper Text Markup Language )
CSS – slogovna predloga (ang. Cascading Style Sheets)
SEO – optimizacija za spletne iskalnike (ang. search engine optimization)
SSL – (ang. Secure Sockets Layer)
HTTPS – (ang. Hypertext Transfer Protocol Secure)
FAQ – pogosto zastavljena vprašanja (ang. Frequently Asked Questions)
Izdelava spletne trgovine v upravitelju vsebin SUMO2 Stran 1
1 UVOD
V današnjem svetu brez interneta preprosto ne gre in cilj večine internetnih ponudnikov po
svetu je, da bi vsa gospodinjstva čez leta imela hitro in zanesljivo povezavo do interneta.
Slovenski ponudnik interneta je to še bolj izpostavil, saj je zastonj povečal hitrost vsem
uporabnikom, ki so ustrezali navedenim kriterijem [1]. To je še en dokaz, da je internet
eden od glavnih virov v sedanji družbi za komunikacijo, poslovanje, zabavo …
Z internetom pa pridejo tudi spletna poslovanja in spletne trgovine (ang. online shop).
Vsakodnevni nakupi v trgovinah se počasi selijo na internet. Ravno zaradi tega je zelo
zaželeno, če ne že nujno, da imajo trgovine tudi spletno trgovino. Na spletu jih najdemo že
zelo veliko, vendar le malo dobro izdelanih, ki omogočajo res maksimalno uporabniško
izkušnjo. Večina je namreč narejena z orodji, ki so namenjeni masovni izdelavi trgovin,
nimajo pa niti lepe oblike, ki bi bila tematsko povezana z podjetjem, niti tistega posebnega
pridiha in edinstvenosti, saj so vse narejene po istem vzorcu.
Namen diplomske naloge je izdelati spletno trgovino, ki je izdelana za vsakega naročnika
ločeno, saj tako omogočimo, da je edinstvena, narejena po viziji podjetja in privlačna za
določen krog obiskovalcev, s katerimi se srečuje naročnik.
Pri izdelavi je bil velik poudarek na uporabniku in uporabniški izkušnji. Srečevali smo se z
vprašanji, kot so »Kako zagotoviti lahek in hiter nakup za uporabnika?«, »Kako zagotoviti
maksimalno varnost?« in »Kako omogočiti hitro ažuriranje skrbnikov, od oddaje naročila
uporabnika?«.
Upoštevali smo vse pomisleke, ki se pojavijo pri drugih trgovinah, preučili druge sisteme
za nadzor in napake ter njihove pomanjkljivosti odpravili ali izboljšali. Uporabnika smo
zaščitili z večplastno zaščito podatkov, prav tako ga sistem skozi nakup ves čas vodi, tako
da bi nakup bil še lažji. Spletna stran je zgrajena modularno, kar pomeni, da je sestavljena
iz več komponent, ki so namenjene lažji orientaciji in nakupu na strani.
Poleg spletne strani smo zgradili še sistem, ki upravlja spletno trgovino in lastniku oziroma
administratorjem omogoča pregled naročil, dodajanje izdelkov, dodajanje vtičnikov …
Osnova nam je bil SUMO2 CMS, na katerem se je izdelala komponenta, ki skrbi za
delovanje cele trgovine in omogoča zgoraj naštete funkcionalnosti.
Izdelava spletne trgovine v upravitelju vsebin SUMO2 Stran 2
Končni izdelek diplomske naloge je moderna spletna trgovina s sistemom za kontrolo in
pregledom vseh vsebin na strani. Ker je spletna stran zgrajena modularno, jo zlahka
razširimo z novimi vtičniki, prav tako pa se lahko vedno dodaja nove kategorije, izdelke in
vsebine.
Izdelava spletne trgovine v upravitelju vsebin SUMO2 Stran 3
2 SISTEMI ZA UPRAVLJANJE SPLETNIH VSEBIN
Sistem za upravljanje vsebine (CMS) je del programske opreme, ki deluje na strežniku. V
večini primerov je to aplikacija, ki temelji na podatkovni bazi in omogoča preprosto objavo
in upravljanje vsebin. Vsebina, struktura in oblikovanje so ločeni segmenti. "Videz in
občutek" vaše spletne strani je mogoče spremeniti ali obnoviti, s tem pa obstoječe vsebine
in arhitektura strani ostaneta nedotaknjeni. Za upravljanje CMS ni potrebno predhodno
znanje programiranja, saj lahko uporabniki s pomočjo grafičnega vmesnika (WYSIWYG)
dodajajo vsebine, kot je večina navajena v Microsoft Wordu. Urejanje in dopolnjevanje
strani je zaradi decentraliziranega vzdrževanje zelo preprosto, saj lahko spletno vsebino
urejate kjerkoli in kadarkoli, kjer imate dostop do interneta [6].
Slika 2.1: Shema delovanja CMS [7]
Zaradi ločenih vlog in skupin lahko uporabniki sočasno urejajo spletno stran. Potem ko
oblikovalec pripravi predlogo in strukturo strani, lahko urejevalci vsebine dodajo vsebino v
predloge stani. Obenem pa lahko uredniki že dodajajo, urejajo in potrjujejo vsebino. Vsa
vsebina se shrani v podatkovno bazo, in ko je ta potrjena, jo lahko vidijo obiskovalci strani.
Vsa aplikacija, predloga in podatkovna baza je shranjena na FTP [7].
Izdelava spletne trgovine v upravitelju vsebin SUMO2 Stran 4
2.1 Zgodovina
V začetku 90. let se je največji poudarek delal na tem, da so se strani HTML pravilno
prikazovale. Dinamične strani pa so poskušali zgraditi s pomočjo jezikov, kot so Perl in
Cold Fusion. Šele po letu 1995, ko so iznašli PHP, ki je bil bolj primeren za spletne strani
kot prejšnji jeziki, so ljudje ugotovili, kaj potrebujejo lastniki spletnih strani. Potrebujejo
sistem, ki jim bo omogočal, da bodo lahko sami urejali spletne strani ter dodajali in urejali
vsebine. Poleg tega so postopoma dodali možnosti za nalaganje slik, videovsebin, zgodb in
podobno, kar je spletne strani naredilo zanimivejše. To je bil začetek razvijanja po meri
narejenih sistemov CMS. Ustanovilo se je tudi nekaj podjetij, ki je prodajalo sisteme CMS,
dodatke in podporo za njih. Kar nekaj jih je bilo zasenčenih zaradi novega sistema – DMS.
Ta je lahko obdeloval dokumente, tabele in predstavitve. Ti so bili v ospredju do začetka
20. stoletja, saj so jih uporabljala velika časopisna podjetja in revije. Leta 2004 pa so
preboj doživeli odprtokodni sistemi, kot so WordPress (2004), Joomla (2005) in Typo3
(1997), ki prevladujejo še danes [2].
Zgodovinsko-časovni trak lahko tako razdelimo na tri obdobja:
Po meri narejeni sistemi (1995–2000)
Lastniški sistemi (2000–2004)
Odprtokodni sistemi (2004–)
2.2 TYPO3
Kasper Skårhøj je leta 1997 začel razvijati TYPO3. Pojem upravljanje vsebine je bil še
vedno neprepoznaven. Veliko število sistemov CMS na trgu nam pokaže, da je bila ideja o
upravljanju vsebine dobra rešitev za problem, ki se je pojavljal na mladem internetu – ko
so spletne strani še rastle (in z njimi tudi kompleksnost), se je pojavila potreba po
ločevanju dizajna in vsebine [4].
TYPO3 je CMS, namenjen majhnim do srednje velikim podjetjem, ki ponujajo najboljše iz
obeh svetov: delovanje »out-of-the-box« s celotnim naborom standardnih modulov ter
čisto in čvrsto visokozmogljivo arhitekturo, ki je kos skoraj vsem po meri narejenim
vtičnikom in razširitvam.
Izdelava spletne trgovine v upravitelju vsebin SUMO2 Stran 5
Spletni razvijalci in posredniki bodo pri njem cenili popolno ločitev oblike in vsebine.
TYPO3 ne omejuje možnosti oblikovalcev pri oblikah, ki so pričakovane od profesionalne
spletne strani, spremembe predlog pa so zelo preproste.
Za administratorje in urednike vsebine TYPO3 ponuja izjemno podroben sistem dovoljenj
za uporabnika za izvajanje strokovnega ustvarjanja vsebin in urejanja delovnih tokov [5].
Tudi TYPO3 je grajen modularno, kar pomeni, da lahko namestimo vtičnike. Njihova
razdelitev je zelo podrobna, saj imajo vtičnike za TYPO3 in samo spletno stran (ang.
modules), dodatke za TYPO3 in samo spletno stran (ang. plugins), komponente za TYPO3
(ang. miscellaneous), dokumentacijo (ang. documentation) ter procese (ang. services).
Predvsem zanimivi so procesi, saj jih drugi sistemi CMS ravno ne favorizirajo.
Procesi so zasnovani tako, da se lahko prepišejo ter vam omogočijo širjenje in
izboljševanje oziroma v splošnem prilagajanje obnašanja TYPO3 ali kateregakoli
vtičnika/dodatka, ki uporablja procese, ne da bi bilo treba spreminjati originalno kodo
TYPO3 ali vtičnika/dodatka.
Sam administrativni del je razdeljen na štiri dele (slika 2.2).
Meni vtičnikov (ang. Module Menu) je namenjen navigaciji po osnovnih funkcijah. V tem
meniju lahko pregledujemo vsebino spletne strani, predloge, urejamo dokumente in
datoteke na strežniku, imamo orodja za nadzor uporabnikov in njihovih nalog, osnovno
tehnično in uporabniško pomoč, ne manjkajo pa niti vse komponente ter pregled in
instalacija dodatkov.
Drevesna struktura strani (ang. page tree) je namenjena navigaciji po sami spletni strani
oziroma njeni strukturi. Tukaj lahko z desnim klikom dodamo podstran, urejamo podatke o
že obstoječi strani, se premikamo po drevesu in podobno.
Vsebinsko polje (ang. content area) prikazuje vsebino oziroma akcije, ki smo jih izbrali ali
v drevesni strukturi strani ali v meniju vtičnikov. V njem na primer dodajamo novo stran,
vsebino novice in podobno.
Orodna vrstica (ang. docheader) služi prikazovanju poti, kjer se trenutno nahajamo –v njej
imamo možnosti, ki jih lahko izvajamo na tej strani. V to skupino spadajo shrani spletno
stran, dodaj spletno stran, osveži stran in tako naprej.[9]
Takšna razporeditev omogoča kar se da hitro delo in preglednost. Poleg tega TYPO3 ves
čas preverja, ali vam je seja za prijavo že potekla in vam na zelo eleganten in inovativen
Izdelava spletne trgovine v upravitelju vsebin SUMO2 Stran 6
način ponudi možnost vnovične prijave, s tem pa ne izgubite popolnoma ničesar, kar ste
mogoče delali, ko ste morali zapustiti računalnik oziroma se posvetiti kakšni drugi stvari,
kar je bil vzrok za potek seje. Vnovično prijavo ponudi v pojavnem oknu (ang. popup) s
pomočjo JavaScript, zaradi česar podatki ostanejo nedotaknjeni.
Slika 2.2: Osnovna razdelitev elementov v TYPO3 [9]
2.3 Joomla
Joomla je z veliko nagradami nagrajen sistem za upravljanje vsebin (CMS), ki omogoča
izgradnjo spletnih strani in močnih spletnih aplikacij. Številni vidiki, vključno z njegovo
lahkotnostjo pri uporabi in razširljivostjo, so Joomlo postavili med najbolj priljubljeno
programsko opremo za spletne strani. Poleg tega je prav tako kot TYPO3 brezplačen
oziroma odprtokoden [8].
Ena izmed največjih prednosti Joomle pred drugimi sistemi CMS je zagotovo velika
skupina uporabnikov. Na njihovi uradni strani lahko najdemo zelo velik nabor vtičnikov in
dodatkov. Po pregledu vseh opisanih sistemov CMS in njihovih strani smo ugotovili, da
Izdelava spletne trgovine v upravitelju vsebin SUMO2 Stran 7
ima prav Joomla največjo zakladnico dodatkov, kar pomeni, da se lahko uporabniki
odločajo med velikim naborom istih vtičnikov glede na svoje potrebe. Prav zaradi velike
skupnosti se je veliko podjetij specializiralo zgolj v izdelovanje vtičnikov in dodatkov za
Joomlo. Velika večina jih je brezplačnih, imamo pa tudi tako imenovane profesionalne
različice istih vtičnikov, ki so plačljive. Prednost pred zastonjskimi so predvsem
odstranitev kakšnih oglasnih dodatkov podjetja ali oglasov drugih ponudnikov –na primer
Google Ads. Se pravi, če pogledamo z vidika nekega začetnega uporabnika, ki pozna
osnovna načela spletnih strani, programska jezika HTML in PHP ter osnove oblikovanja,
lahko z Joomlo in množico dodatkov kaj hitro postavi spletno stran za svoje podjetje. Res
je, da spletna stran ne bo čisto na ravni profesionalnih strani, vendar če mu to ni ovira, je
na zelo preprost način postavil svojo spletno stran. Joomla je v primerjavi s TYPO3 za
začetnega uporabnika zelo preprosta. Problem se pojavi pri poglobitvi v samo delovanje
sistema. Ta ima tako kot TYPO3 svoj način programiranja, vendar kljub temu veliko
preprostejše kot TYPO3, kjer moramo še samo obliko spletne strani napisati v njihovem
jeziku. Dodanih je kar nekaj funkcij, ki razvijalcem omogočajo hitrejše delo, vendar pa
lahko veliko časa porabimo za samo učenje in delovanje funkcij. Tukaj ima veliko
prednost SUMO2, ki razvijalcem prepušča veliko svobodo, saj lahko napišejo vtičnik v
preprosti kodi PHP brez obveze po učenju kakšnih posebnih funkcij.
Predloge so v Joomli elegantno rešene. V osnovi lahko napišemo dokument PHP, v
katerem si zamislimo HTML-obliko strani. Kjer želimo, da imamo možnost, da dodajamo
vtičnike, Joomli povemo z definiranjem pozicije, nato dodamo datoteko CSS in predloga
strani je pripravljena. Podoben hiter sistem omogoča prav tako SUMO2. To je še ena od
lastnosti, kako preprosto narediti spletno stran v Joomli.
Slika 2.3: Vstopna stran v Joomli
Izdelava spletne trgovine v upravitelju vsebin SUMO2 Stran 8
2.4 WordPress
WordPress je začel leta 2003 z malim delom kode za izboljšanje tipografije vsakodnevnega
pisanja in z manj uporabniki, kot bi jih lahko prešteli na prste. Od takrat je zrasel v
največje blogersko orodje na svetu, ki ga uporablja na milijone spletnih strani in vidi več
deset milijard ljudi na svetu. WordPress se je začel kot blogersko orodje, vendar se je čez
leta razvil v CMS z vsemi elementi, ki jih uporabljajo največji sistemi CMS [3].
Slika 2.4: Vstopna stran v WordPress
Problem pri sistemu WordPress je v tem, da je bil v osnovi narejen za blogerje, v
nadaljevanju pa se je razširil v polno funkcionalni CMS, ki omogoča tudi trgovino in razne
druge komponente. Po prebiranju literature [10, 11] in lastnih izkušnjah lahko povzamemo,
da WordPress ni ravno primeren za spletne trgovine. Je sicer zelo dobro razvit CMS, ki
ponuja pester nabor funkcionalnost, in kot lahko vidimo na sliki 2.5, nam že na prvi strani
prikaže vse komentarje in objave na našem blogu oziroma strani. Ni pa bil že v osnovi
zgrajen na podlagi ideje CMS, ampak kot sistem za blog. Ravno zaradi tega se nam ne zdi
primeren, saj je kontrola nad spletno trgovino težja. Ima pa zagotovo zelo dobro dodelan
sistem za objavljanje novic, člankov in vsebin, saj je že njihov SEO prilagojen temu.
Prikazuje nam namreč datum objave in naslov kar v naslovu strani, na kateri je tista
vsebina.
Kljub vsemu pa smo našli nekaj vtičnikov in dodatkov, ki omogočajo spletno trgovino v
sistemu WordPress. Tako je tudi v ta sistem možna integracija spletne trgovine s pomočjo
Izdelava spletne trgovine v upravitelju vsebin SUMO2 Stran 9
na primer vtičnika Shopp (http://shopplugin.net/) ali WP e-Commerce
(http://wordpress.org/extend/plugins/ wp-e-commerce/).
2.5 SUMO2
Razvoj sistema SUMO2 se je začel pred dobrim letom, natančneje maja 2010. Vzrok za
razvoj je bil zastarel sistem, ki smo ga pred tem uporabljali pri izgradnji spletnih strani, saj
je imel veliko varnostnih lukenj, prav tako pa ni bil pripravljen za Web 2.0. Osnovno
zasnovo in razvoj sem vodil sam ob pomoči kolega, ki je bil zadolžen za dele projekta. Čez
približno malo manj kot eno leto je bil sistem pripravljen za prvo spletno stran. Seveda sem
takoj videl pomanjkljivosti, ki so bile potrebne izboljšave, saj se je večina napak pokaže
šele, ko postaviš realno spletno stran. V sredini marca je kolega sodelovanje prekinil, saj se
je preusmeril v druge programske jezike in se umaknil iz spletnih strani. Razvoj sem nato
nadaljeval sam, sistem pa je zdaj že zelo razvit in omogoča kar nekaj stvari, če ne še več
tistih, ki jih ponujajo najbolj popularni sistemi CMS.
Sistem je pisan modularno, kar pomeni, da lahko nameščamo vtičnike in komponente
neodvisno od jedra sistema. Imamo večplastno zaščito, gesla pa so zaščitena z 512-bitno
enkripcijo SHA in 320-bitno enkripcijo RIPEMD. Za druge pomembne podatke pa skrbi
256-bitna enkripcija AES, ki jo lahko razvijalci komponent in vtičnikov kličejo kot
funkcijo in uporabljajo za še večjo zaščito podatkov.
Velika novost, ki še ni bila videna nikjer, je uporaba zavihkov v samem sistemu. To
pomeni, da lahko naenkrat delamo na desetih različnih stvareh – večopravilnost. Če
hočemo dodati nov članek in ob dodajanju ugotovimo, da smo pozabili dodati kategorijo za
ta članek, lahko preprosto odpremo nov zavihek in dodamo novo kategorijo. Ob tem se
stran ne osveži, kar pomeni, da imamo hitrejše delovanje sistema in manj časa zapravimo
za čakanje, da se strani naložijo. Prav tako nismo izgubili nobenega že napisanega teksta v
prejšnjem zavihku, ko smo dodajali članek, zato lahko delo nadaljujemo, saj se nam je
kategorija avtomatično dodala v zavihek za dodajanje članka.
Naslednji pomemben segment je modularnost. Celoten sistem je sestavljen iz dveh delov:
jedra in dodatkov. Pod pojem dodatki spadajo vtičniki, komponente, predloge in jezikovni
paketi. Vtičniki so namenjeni predvsem sprednjemu delu spletne strani in večinoma
prikazujejo podatke iz podatkovne baze, ki so bili vneseni v samem sistemu. Komponente
(na primer trgovina) so namenjene vnosu dodatnih elementov (na primer izdelkov, podjetij,
Izdelava spletne trgovine v upravitelju vsebin SUMO2 Stran 10
popustov), ki niso del jedra SUMO2. Predloge (ang. templates) so v bistvu oblike, ki jih
lahko izbiramo za spletno stran. Vsi teksti, gumbi, opozorila, naslovi … so napisani s
pomočjo oznak, ki so določene v datoteki XML. Tako lahko za vsak jezik naredimo svoje
datoteke XML in jih naložimo na sam sistem, SUMO2 pa lahko uporabljajo vsi uporabniki
po svetu v svojem lokalnem jeziku in narečju.
Funkcija interna pošta je uporabna predvsem v velikih podjetij in na straneh, kjer sistem
uporablja veliko število uporabnikov, ki so razdeljeni v manjše podskupine. Tako lahko na
primer administrator obvesti urednike, da morajo obvezno podrobno pregledati novice, ki
jih objavijo novinarji.
Slika 2.5: Prikaz nastavitev spletne trgovine v sistemu SUMO2
2.6 Zakaj SUMO2?
Sama izbira ni bila nikakršen trd oreh, saj sam sistem poznamo do potankosti in zato
izdelava poteka veliko hitreje, kot če bi izdelovali in predelovali obstoječe sisteme. Prav
tako smo bili odločeni, da si postavimo spletno trgovino od komponent do vtičnikov za
SUMO2, saj si bomo s tem naredili osnovo za nadaljnje stranke, ki bodo želele trgovino ali
katalog.
Izdelava spletne trgovine v upravitelju vsebin SUMO2 Stran 11
Veliko prednost pred drugimi trgovinami vidimo tudi v večopravilnosti, ki jo ponuja
SUMO2, saj pohitri delo administratorjev in urednikov. Vse funkcije in možnosti smo
zastavili tako, da v vsej meri izkoriščajo to prednost.
Veliko sistemov CMS je razvilo svoj jezik za izdelovanje vtičnikov in komponent, kar
večini ljudi predstavlja zelo velik problem, saj se je treba naučiti sintakso, za kar se porabi
zelo veliko časa. Poleg tega pa potrebuješ kar nekaj časa, da razumeš logiko, ki so si jo
zamislili. SUMO2 pa uporablja preprost PHP brez kakršnihkoli omejitev. Napisanih je kar
nekaj funkcij, ki razvijalcem pomagajo pri premagovanju ovir, vendar pa si lahko
razvijalec vedno napiše čisto svoje funkcije v navadnem PHP, brez dodatnega učenja. Za
vtičnike pa ima SUMO2 še dodatno možnost in obenem prednost – uporablja lahko
predloge za vsak vtičnik posebej. To pomeni, da sta programerski in oblikovalski del
ločena, kolikor je to le mogoče. Tako lahko programer pripravi osnovne podatke,
oblikovalec pa brez kakršnega koli poznavanja PHP oblikuje vtičnik v čisto preprostem
HTML. V naslednjih različicah SUMO2 pa s pomočjo dodatka Smarty vsak vtičnik
posebej shranimo na strežnik v taki obliki, kakršen se prikaže. To pomeni, da ni treba
nobenega poizvedovanja iz baze in grajenja vtičnika, ampak ga SUMO2 samo prikaže, kar
zelo prihrani pri prikazovanju strani. Stran s tem ni na noben način oškodovana, samo
hitreje se naloži in prikaže, kar zagotovi še boljšo uporabniško izkušnjo. Vsak vtičnik je v
svojem razredu, tako da se funkcije med seboj ne križajo, lahko pa zelo preprosto
vključimo kakšno funkcijo iz enega vtičnika v drugega.
Izdelava spletne trgovine v upravitelju vsebin SUMO2 Stran 12
3 SPLETNA TRGOVINA
Spletna trgovina ni nič drugačna od navadne trgovine, samo temelji na drugačnih orodjih.
Namesto papirjev in osebnega časa uporabljamo elektroniko in internet. Veliko ljudi reče,
da spletna trgovina pomeni lahek zaslužek denarja brez kakšnega velikega napora, »je
ležanje na plaži, imeti koktajl v roki in ustvarjati veliko denarja«. Ležanje na plaži pomeni
zgolj, da je spletna trgovina neodvisna od lokacije, našim strankam pa lahko storitve
nudimo kjerkoli na svetu od koderkoli na svetu. Koktajl v roki pomeni, da poskusimo
zmanjšati število zaposlenih. Naš cilj je, da je celotna stvar tako avtomatizirana, da sistem
dela stvari namesto vas. Vi naredite le najbolj nujna odpravila (odpošljete pošiljko,
sprejmete nove zaloge). Veliko denarja pa lahko zaslužite le, če je vaš sistem popolnoma
optimiziran, kar pomeni, da se bo dodala dodana vrednost na vaše transakcije s tem, ko
boste popolno avtomatizirali informacijski, izdelčni, dostavni in storitveni sistem.
Prodaja na spletu ni samo ustvariti spletno stran in razmišljati, da bodo s tem, ko ste
naredili trgovino, stranke prišle same od sebe. Ne, treba je slediti trendom in vsake toliko
povsem zavreči trenutni poslovni model in narediti novega ter s tem pritegniti stranke. Če
podjetje nima poslovnega modela, se zaposleni osredotočijo na popolnoma unikaten
pristop – samo ena strategija, specifična samo za njih, kar pritegne zelo specifično množico
kupcev, s tem pa lahko povečajo svojo prodajo in se prilagajajo trendom te točno določene
skupine kupcev. Uspešne trgovine vedno dodajajo nekaj novega in z delom zaslužka, ki ga
naredi spletna stran, vlagajo nazaj v razvoj, posodobitve, novosti ter s tem še povečajo
prihodke, stranke in prepoznavnost. Tako smo ves čas v začaranem krogu (slika 3.1).
V prvi stopnji moramo Premisliti o našem prihodku (ang. Rethink Your Revenue).
Zaslužimo lahko na veliko načinov in vedno je pametno premisliti, ali lahko še kako
povečamo naš prihodek. Služimo lahko z oglaševanjem na spletni strani, z direktnim
zaslužkom od prodaje, s provizijo od nudenja storitve na strani tretje osebe, s procenti od
prodaje tretje osebe na naši strani, s provizijo od vsake transakcije na strani in podobno.
Naslednji korak je Preoblikovanje vašega posla (ang. Reenginerr Your Business).
Preoblikovalni projekti so lahko dvomljivi in težki. Spletno poslovanje ni samo spletna
trgovina, se pravi zgolj tehnološki vložek, saj so tu tudi marketing, prodaja, storitve in
produkti. Prav tako pa spletno poslovanje zahteva veliko komunikacije med dobavitelji,
poštami, pravno službo, državo in bankami. Vse te elemente je treba složno vključiti v
Izdelava spletne trgovine v upravitelju vsebin SUMO2 Stran 13
preoblikovalni proces, pri tem pa ne smemo pozabiti na osnovne stare elemente, ki so nujni
pri spletnemu poslovanju – na primer brezplačna številka za vprašanja in pripombe. Za tem
sledi Predati moč stranki. V nasprotju s tradicionalnimi trgovinami spletne trgovine
stranki omogočajo popoln nadzor nad transakcijami, v preteklosti pa je bil to prodajalec.
Stranke namreč spletno trgovino obiskujejo in tam kupujejo kjerkoli in kadarkoli. Stranke
lahko prav tako hitro in preprosteje najdejo vse izdelke in pregledajo celo ponudbo. To
pomeni, da imajo stranke popolno moč nad kupovanjem in s tem opuščajo star model
kupovanja. Danes lahko stranke s klikom miškinega gumba dobijo informacije o vseh
izdelkih, primerjajo cene, preberejo mnenja kupcev in tako naprej. Potrebne storitve za
stranke igrajo veliko vlogo pri spletni trgovini. V nasprotju s tradicionalnimi trgovinami,
kjer lahko izdelek vrnemo pri prodajalcu, moramo na spletu zelo natančno pojasniti
postopke vračanja izdelkov ter podporo za programsko opremo in izdelke. Ta navodila in
odgovori so večinoma navedeni v FAQ ali Pogoji poslovanja, poleg tega moramo tudi
omogočiti kontakt z samim podjetjem. Cilj je, da poskusimo vse te podatke nuditi na spletu
in s tem zmanjšati stroške, s tem pa bodo tudi stranke zadovoljnejše. Pri širjenju prodaje
moramo upoštevati, da je spletna trgovina v skladu z globalno ekonomijo. Večina
prebivalstva se že vključuje v spletno trgovanje, ker pa ni dobička samo v njihovem
sodelovanju, temveč v trgovanju, je treba razmisliti o spletni trgovini v več jezikih [12].
Slika 3.1: Začarani krog razvoja spletne trgovine [12]
Izdelava spletne trgovine v upravitelju vsebin SUMO2 Stran 14
3.1 Plačevanja v spletnih trgovinah
Pri spletni trgovini je velik poudarek poleg dobre izdelave in funkcionalnosti zaupanje –
predvsem pri plačevanju pa lahko naredimo zelo veliko pri tem zaupanju. Če s podatki ne
ravnamo pravilno in jih premalo zaščitimo, to zagotovo ne bo povečalo priljubljenosti
spletne strani. Prav tako lahko z protokolom SSL in povezavo HTTPS, ki ima veljaven
certifikat, dodamo še več k sami varnosti podatkov in priljubljenosti trgovine. Pri
plačevanju imamo več kategorij načina plačevanja prek spleta.
Delimo jih na:
pametne kartice (ang. Smart Cards)
elektronsko zaračunavanje (ang. Electronic billing)
mikroplačila (ang. Micropayments)
plačilo po povzetju (ang. cash on delivery)
Pametne kartice imajo čipovsko vezje, vgrajeno v plastično kartico. Imamo dva tipa teh
kartic: enkratne in večkratne. Enkratne kartice imajo že naložen kredit, ki ga lahko uporabi
oziroma koristi lastnik kartice. V nasprotju z enkratnimi karticami imajo večkratne več
spomina, več podatkov in tudi večjo zaščito, saj lahko hranijo več gesel in zaščitnih
protokolov. Ravno zaradi teh razlogov veliko bank uporablja pametne kartice kot kreditne
in debetne kartice. Pametne kartice prinašajo veliko prednosti, saj nam ni treba operirati s
samim denarjem, kar pomeni tudi večjo varnost. Poleg tega pohitrijo način plačila, saj se
veliko časa izgubi z iskanjem drobiža in njegovim vračanjem, kartico pa preprosto
vstavimo, vnesemo geslo in plačilo je končano. S kartico lahko plačujemo po povzetju ali
na pošti plačamo s kartico. Druga možnost, kjer pridejo pametne kartice predvsem do
izraza, je plačevanje direktno prek interneta – vse je odvisno od tega, kaj ponuja spletna
trgovina. V večini primerov uporabljajo storitev PayPal, kjer na njihovi strani ustvarimo
račun ter vnesemo številko kartice in geslo, prek njihovih strani pa plačujemo nakupe.
Mikroplačila nam omogočajo, da namesto mesečne ali letne naročnine za na primer revijo
plačamo le za članek, ki ga želimo prebrati. Značilne so zelo majhne vsote, vsebina pa je v
večini primerov glasba, članki, programi in video. Prednost mikroplačil je, da za vsak
nakup vsebine ni potrebna transakcija z našega bančnega računa, s tem pa se zmanjšajo
stroški kupovanja. Slabost tega poslovanja je, da stranka ne bo plačevala na primer deset
Izdelava spletne trgovine v upravitelju vsebin SUMO2 Stran 15
centov za nek članek, saj bi z nakupom cele revije prihranil, tako moramo omogočiti tudi
to. Na spletu se uporabljata dva načina tega plačevanja: debetni in kreditni. Pri debetnem
plačevanju stranke na začetku meseca napolnijo svoj mikroplačilni račun, iz elektronske
denarnice pa se odšteva vsak izvedeni nakup. Slaba stran tega je, da se ta način poslovanja
zelo redko uporablja. Pri kreditnem načinu se v vaši elektronski denarnici seštevajo vaši
nakupi in nato na koncu meseca dobite položnico, v kateri so sešteti vsi nakupi. Slabost
tega načina je, da je ta način zelo podoben kreditnim karticam in jih stranke zato raje
uporabljajo. Potek kupovanja z elektronsko denarnico je prikazan na sliki 3.2.
Slika 3.2: Transakcija s pomočjo mikroplačila [12]
Elektronsko zaračunavanje je dobro za poslovne modele podjetje-kupec in podjetje-
podjetje. Pri tem načinu se položnice, povzetki plačila in plačila izvajajo prek interneta.
Stranka lahko te dokumente vidi na svojem računu na strani, ki je narejena na točno temu
namenjenemu strežniku, ki nadzoruje transakcije. Stranka se prijavi s svojim računom in
geslom. Prikaže se ji njen elektronski račun, ki ga lahko plača s po njeni želji izbranim
plačilnim sredstvom (elektronsko bančništvo, banko, pošto …). Sistem nato potrdi prejetje
plačila ali navede napako, kar lahko vidimo v avtomatsko generiranem poročilu. Tega
načina plačevanja se poslužuje zelo veliko podjetij [12].
Izdelava spletne trgovine v upravitelju vsebin SUMO2 Stran 16
Plačilo po povzetju je še ena izmed možnosti plačila naročenih izdelkov. Veliko ljudi si
ne upa več nakazovati denarja oziroma plačevati vnaprej, preden ne dobijo pošiljke, saj je
veliko primerov, ko ljudje pošiljke kljub plačilu niso dobili. Za to je zelo primeren ta tip
plačila. Kupec izdelke naroči na spletni trgovini in plača šele, ko se dostavijo na želeni
račun. Plača lahko z denarjem, kreditnimi karticami ali telefonskim plačilom (če to
omogoča dostavljalec). Če paket ni prevzet ali se ne plača, se blago vrne nazaj k prodajalcu
[13].
Izdelava spletne trgovine v upravitelju vsebin SUMO2 Stran 17
4 RAZVOJ SPLETNE TRGOVINE V SISTEMU SUMO2
Produkt je bil razvit s pomočjo naslednjih tehnologij:
PHP1
JavaScript
jQuery2
AJAX
HTML
MYSQL3
4.1 Izdelava komponente
Sama komponenta omogoča delovanje cele trgovine. Skrbnik lahko izbira med sledečimi
izbirami iz menija:
Podjetja (pregledujemo, urejamo, dodajamo in brišemo podjetja)
Kategorije (pregledujemo, urejamo, dodajamo in brišemo kategorije)
Kuponi (pregledujemo, urejamo, dodajamo in brišemo kupne)
Izdelki (pregledujemo, urejamo, dodajamo in brišemo izdelke)
Nastavitve (nastavimo lahko davek, dimenzije slik za izdelke in čas dobave)
Naročila (pregledujemo in urejamo naročila)
Komponenta se pri razvoju ne razlikuje veliko od razvoja vtičnika, saj je struktura datotek
in map enaka (slika 4.1). Večji poudarek pa ima zagotovo mapa files-b, saj so vse zgoraj
naštete izbire definirane tukaj. Za vsa shranjevanja skrbi datoteka com_shop.php, ki se
glede na podani parameter odloči, kateri blok kode bo izvedla. Druge datoteke se večinoma
uporabljajo za prikaz form in seznamov, kar je definirano v system.xml. Za podrobno
strukturo in funkcionalnost si preberite poglavje 4.2 Izdelava vtičnika. Edina večja
1 http://www.php.net/
2 http://www.jquery.com/
3 http://www.mysql.com/
Izdelava spletne trgovine v upravitelju vsebin SUMO2 Stran 18
sprememba je, da moramo za uspešno namestitev komponente pri instalaciji v
sqlmagic.php v nasprotju z vtičniki iz $module->registerModule zamenjati v $module->
registerComponent($name, 'Trgovina', 'FAV_SHOP', 'FAV_SHOP_'). Prvi parameter je
sistemsko ime te komponente, nato je navadno ime, ime menija in ime za priljubljeno
izbiro v sistemu SUMO2, zadnja pa je predpona za vse podmenije te komponente.
Podmenije določimo s pomočjo sledeče kode:
$module->addSubFavorites('FAV_SHOP', 'FAV_SHOP_1', 'background-image:url
(images/css_sprite.png); background-position:-382px -1676px;height:48px;width:48px;',
"sumo2.accordion.NewPanel('a_shop_par_view')");
Prvi parameter je ime komponente, h kateri pripada, drugi je ime tega podmenija, tretji
predstavlja sliko namenjeni priljubljeni povezavam, zadnji pa akcijo, ki se sproži ob kliku
na ta podmeni. Podmenije je mogoče določati samo pri komponentah, pri vtičnikih ta
funkcija ne deluje.
4.2 Izdelava vtičnikov
Izdelava vtičnikov in komponente je potekala ločeno, a obenem povezano. Vsak vtičnik je
namreč ločen element na strani ter se tudi nastavi in namesti v sistemu SUMO2. Za lažje
razumevanje samega delovanja vtičnikov bomo kot primer uporabil vtičnik prijava ter
podrobno razložili, kako smo ga zgradili in kaj predstavljajo katere funkcije. Vsi drugi
vtičniki so napisani podobno, razlikujejo se zgolj v funkcionalnostih, zato bodo v
nadaljevanju opisani zgolj z besedo in razlago funkcionalnosti.
Vtičnik prijava je namenjena prijavi uporabnika v spletno trgovino, kar je pogoj za uspešen
nakup. Poleg prijave ponuja tudi registracijo, urejanje uporabnikovih podatkov in pregled
naročil (oznaka 1 na sliki 4.3).
Vsak vtičnik ima namestitveno arhivsko datoteko. Arhivska datoteka ima točno določeno
drevesno strukturo (slika 4.1). V files.php definiramo kodo Javascript (mod_login.js) in
kodo CSS oziroma njihove datoteke, ki so namenjene samemu sistemu SUMO2. Teh
datotek je lahko več, saj jih podajamo v obliki polja.
Izdelava spletne trgovine v upravitelju vsebin SUMO2 Stran 19
Primer:
<?php
$backend_scripts = array('mod_login.js');
$backend_css = array();
?>
Slika 4.1: Ureditev datotek in map za namestitveni arhiv
V datoteko mod_login.js, ki smo jo navedli kot kodo JavaScript za sistem SUMO2 v
files.php, moramo najprej navesti ime ogrodja funkcije (ime naj bo enako imenu vtičnika),
nato pa lahko same funkcije neomejeno pišemo.
Primer:
sumo2.module.mod_login = {
Edit: function() {
var id=document.d_mod_shopCatMenu.id.value;
var text=document.d_mod_shopCatMenu.notext.checked;
if(text) {
text = "1";
} else {
text = "0";
}
var parent= document.d_mod_shopCatMenu.root.value;
sumo2.ajax.SendPost("modules/mod_shopCatMenu/mod_shopCatMenu.php","typ
e=edit$!$id="+id+"$!$text="+text+"$!$parent="+parent,function(data) {
sumo2.dialog.CloseDialog('mod_shopCatMenu_edit');
sumo2.dialog.NewNotification(sumo2.language.VARIABLES.SUCCESS,'Module
was successfully edited!',200,30,3);
});
}};
Izdelava spletne trgovine v upravitelju vsebin SUMO2 Stran 20
Naslednja datoteka je sqlmagic.php, ki poskrbi, da se ustvarijo vse potrebne podatkovne
baze in pravilni dodatki tipa .css in .js.
<?php
$name='login';
$module->registerModule('Prijavno okno', $name, true);
$module->addEditTable($name, "ID INT NOTNULL PRIMARY KEY
AUTO_INCREMENT, specialPage TINYINT (1) NOT NULL");
$module->addIncludes($name.'/style.css','css');
$module->addIncludes($name.'/okno.js','javascript');
$module->addSpecialPage('Registracija', 'registracija');
?>
Na začetku moramo nujno definirati $module->registerModule, ki nastavi osnove za
vtičnik. Podati moramo ime, ki ga vidimo v pregledu vtičnikov v sistemu in drevesni
strukturi, drugo ime pa predstavlja sistemsko ime, saj se bo uporabljalo pri vseh
kombinacijah in zapisih. Poleg tega z vrednostima true ali false definiramo, ali ima vtičnik
tabelo za urejanje tega.
Nato imamo sledeče možnosti:
$module->addEditTable (doda tabelo, v kateri se shranjujejo podatki, ki se vnesejo
prek urejevalnega dialoga v sistemu SUMO2; obliko baze in ime se poda kot
parameter)
$module->addTable (doda bazo po vaši meri, ki jo potrebujete za ta vtičnik; obliko
baze in ime se poda kot parameter)
$module->addIncludes (doda datoteke Javascript ali CSS, ki se uporabljajo na
spletni strani; podati moramo pot do teh datotek in tip te datoteke (Javascript ali
CSS))
$module->addSpecialPage (doda posebno stran vtičniku, ki jo lahko potem na
spletni strani kličemo; v našem primeru je to registracija)
Zadnja izmed osnovnih datotek je system.xml. Tukaj definiramo dialoge (ang. dialog),
panele (ang. accordion) in menije (ang. menu).
Izdelava spletne trgovine v upravitelju vsebin SUMO2 Stran 21
Primer:
<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<system>
<dialog>
<item>
<refresh>false</refresh>
<close>true</close>
<uniqueId>mod_login_edit</uniqueId>
<title>Urejanje prijave / registracije</title>
<page>modules/mod_login/mod_login_edit.php</page>
<params/>
<height>120</height>
<width>500</width>
<end>
<![CDATA[ ]]>
</end>
<buttons>
<button>
<title>Save</title>
<icon>images/icons/small/star.png</icon>
<func>
<![CDATA[
sumo2.module.mod_login.Edit();
]]>
</func>
</button>
</buttons>
</item>
</dialog>
Izdelava spletne trgovine v upravitelju vsebin SUMO2 Stran 22
<accordion></accordion>
<menu></menu>
</system>
V našem primeru nimamo ne panelov, ne menijev, imamo pa dialog, zato si ga bomo
podrobneje pogledali. Na voljo imamo sledeče možnosti:
o refresh (prikaže ikono za osvežitev dialoga)
o close (prikaže ikono za zaprtje dialoga)
o uniqueId (unikaten id za ta dialog)
o title (naslov dialoga)
o page (pot do datoteke, v kateri imamo shranjeno vsebino tega dialoga)
o params (parametri, ki bodo dosegljivi v dialogu)
o height (višina dialoga)
o width (širina dialoga)
o end (koda Javascript, ki se izvede ob odprtju dialoga)
o buttons (gumbi v dialogu, lahko jih dodamo več)
o title (naslov gumba)
o icon (pot do ikone za gumb)
o func (akcija, ki se izvede, ko kliknemo na gumb)
Panele imajo enake lastnosti, poleg teh pa še parameter menu, kjer podamo, kateri meni
pripada k tem panelu.
Meni pa ima možnosti title, uniqueId, page, params, func, ki so bili razloženi že zgoraj.
Poleg teh ima dodaten parameter icon, kar pomeni, da določimo ikono, ki bo predstavljala
sliko, ki se bo prikazala v naslovu menija (na primer background-
image:url(images/css_sprite.png);background-position:-668px1661px;width:16px;
height:16px;).
Izdelava spletne trgovine v upravitelju vsebin SUMO2 Stran 23
Kot vidimo na sliki 4.1, imamo še dve mapi. Prva mapa files-b je namenjena datotekam za
delovanje samega sistema SUMO2 (slika 4.2).
Slika 4.2: Vsebina mape file-b
Kratka razlaga datotek:
big.jpg (velika ikona, ki se bo prikazala v pregledu vtičnikov v sistemu)
description.html (vsebuje opis vtičnika)
mod_login.php (služi za shranjevanje podatkov iz dialoga)
mod_login_edit.php (vsebuje vsebino za dialog, kjer se urejajo nastavitve za
vtičnik)
small.png (majhna ikona vtičnika, prikazana v drevesni strukturi)
V mapi language se nahajajo prevodi za jezike za ta vtičnik. Vsak jezik ima svojo mapo,
njeno ime pa je ime jezika v skrajšani obliki (npr. en-GB za angleški jezik). V tej mapi
imamo nato dve datoteki – php.xml in javascript.xml –, v katerih imamo definirane
prevode za vsak jezik posebej.
V mapi files-f so datoteke, ki jih uporabljamo na dejanski strani. Te programer piše po
lastni želji. Vse pa more izhajati iz datoteke index.php, saj jo sistem avtomatsko vključi.
Izdelava spletne trgovine v upravitelju vsebin SUMO2 Stran 24
4.3 Preostali vtičniki
Meni kategorij je razdeljen na dva dela. Prvi del prikazuje seznam kategorij v
hierarhičnem načinu v obliki menija. Pri tem lahko v sistemu SUMO2 urejamo ali
prikažemo tekst ali slike imen kategorij in urejamo, katero kategorijo želimo prikazati.
Drugi del vsebuje pregled v obliki seznama izdelkov za izbrano kategorijo, ki jo uporabnik
izbere, in podroben pregled izdelka (oznaka 2 na sliki 4.3).
Vtičnik zadnji izdelki prikazuje zadnji izdelek, vnesen v spletno trgovino. Pri urejanju
vtičnika lahko določimo, iz katere kategorije se bo prikazoval zadnji izdelek (oznaka 3 na
sliki 4.3).
Košarica je ena izmed pomembnejših vtičnikov. Samo urejanje v drevesni strukturi ni
mogoče, saj niso potrebne nobene nastavitve. Na strani pa ta vtičnik skrbi za samo
košarico, kjer lahko spremljamo izdelke, ki smo si jih »rezervirali« med nakupom. Vsebuje
pa prav tako vseh pet korakov, ki so potrebni za nakup (oznaka 4 na sliki 4.3).
Pri vtičniku oznake imamo več možnosti za urejanje. Izberemo lahko namreč, koliko
izdelkov hočemo prikazati v animaciji in koliko izdelkov lahko prikažemo na posebni
strani, kjer je navaden seznam izdelkov iz te kategorije, ki je izbrana. Kot zadnje pa lahko
izberemo še eno od oznak, ki so določene pri izdelkih. Na strani se nato seznam animira v
obliko seznama s premikanjem levo oziroma desno (oznaka 5 na sliki 4.3).
Vtičnik podjetja prikazuje izbrana podjetja v obliki animacij njihovih logotipov. Pri
urejanju vtičnika v drevesni strukturi lahko izbiramo med proizvajalci, distributerji in
partnerji, kar so oznake, ki jih določimo, ko dodamo novo podjetje (oznaka 6 na sliki 4.3).
Vtičnik E-novice omogoča prijavo na e-novice, ki jih pripravlja skrbnik strani. V drevesni
strukturi v sistemu SUMO2 lahko pregledamo seznam vseh prijavljenih na te novice, če pri
tem vtičniku kliknemo uredi. Na prvi strani imamo preprosto formo, ki po vnosu preveri,
ali je elektronska pošta pravilna. Če je vnos pravilen, se vnese v bazo, v nasprotnem
primeru pa ga na to opozori (oznaka 7 na sliki 4.3).
Izdelava spletne trgovine v upravitelju vsebin SUMO2 Stran 25
Slika 4.3: Vstopna stran
Izdelava spletne trgovine v upravitelju vsebin SUMO2 Stran 26
4.4 Časovni potek razvoja
Izdelava projekta se je začela v začetku marca z osnovnim načrtovanjem. Zaključna dela in
popravki so se končali konec maja. Povprečno se je v enem delovnem tednu prek celega
projekta delalo deset ur, v zaključnih tednih pa se je povprečje povečalo, saj je bilo treba
narediti še nekaj usklajevanj in dodatkov. Obremenitev ni bila pretirana in delo je bilo
enakomerno porazdeljeno. Kljub počitnicam in nekaterim praznikom se delo ni ustavilo in
se je programiralo naprej.
Izdelava spletne trgovine v upravitelju vsebin SUMO2 Stran 27
5 SKLEP
V diplomski nalogi smo natančno proučili nekaj najpopularnejših sistemov CMS in
pogledali delovanje spletne trgovine. Na tržišču je zelo veliko sistemov, ki nam omogočajo
izgradnjo spletne trgovine in so si v veliki večini pogledov zelo podobni. Predvsem pri
izbiri je treba upoštevati uporabnikove želje v povezavi z omejitvami sistema. Izbira
SUMO2 za osnovo spletne trgovine je bil pravilna odločitev, saj smo pri sami izgradnji
hitro napredovali. Cilj diplomske naloge je bil izdelava moderne spletne trgovine in razviti
komponento v SUMO2 za njen nadzor. Pri izdelavi smo upoštevali novo pridobljena
znanja glede spletnih trgovin, vendar nismo mogli uresničiti vseh elementov, ki smo jih
odkrili. Prav tako smo upoštevali vse želje naročnika, ki so bile opredeljene pred začetkom
dela. Težave smo imeli z implementacijo drugih plačilnih sredstev, saj bi, če bi želeli
vključiti plačilna sredstva MasterCard, Visa, Maestro in podobne, morali podpisati
pogodbe z bankami in plačati pristopnino, kar pa ni bilo mogoče izvesti, saj naročnik za
zdajše ni imel želje po teh plačilnih sredstvih. Vse druge cilje in želje smo uspešno
uresničili z najnovejšimi tehnologijami in vsemi v skladu z zadnjimi smernicami na
področju spletnih trgovin.
Ker so vtičniki pisani dinamično, vidimo še veliko možnosti za nadgradnjo. Poleg
dodajanja novih plačilnih sredstev je velika verjetnost, da se bo naročnik odločil za
dodaten jezik, saj nam evropski trg predstavlja veliko potencialnih strank.
Naročnik je bil s samo izvedbo projekta in realizacijo zadovoljen in ni imel nobenih
pripomb. Edini problem smo imeli z vnosom artiklov, saj naročnik še ni imel
pripravljenega gradiva, kar pa smo rešili z vnosom testnih podatkov za prikaz samega
delovanja. Po prejetju gradiva bo lahko sam vnesel vse artikle prek sistema SUMO2, saj
mu je bil postopek vnašanja podrobno razložen.
Pri izgradnji spletne trgovine je treba upoštevati predvsem želje naročnika, vendar ga je
treba pri tem tudi usmerjati, da se s skupnimi močni naredi dobra zasnova, kar bo
doprineslo k zadovoljstvu obeh strani pri samem projektu in končnemu produktu.
Izdelava spletne trgovine v upravitelju vsebin SUMO2 Stran 28
6 VIRI, LITERATURA
[1] M. Huš, „Slo-tech,“ Slo-tech, 5 Maj 2011. [Elektronski]. Dostopno na: http://slo-
tech.com/novice/t466597. [Poskus dostopa 6. avgust 2011].
[2] B. Laminack, „Brent Laminack’s Personal Site,“ Brent Laminack, 14 November 2008.
[Elektronski]. Dostopno na: http://laminack.com/2008/11/14/a-brief-history-of-
content-management-systems/. [Poskus dostopa 6. avgust 2011].
[3] „WordPress,“ WordPress, 2003-2011. [Elektronski]. Dostopno na:
http://wordpress.org/about/. [Poskus dostopa 7. avgust 2011].
[4] „Typo 3,“ TYPO3 Association, 2006-2011. [Elektronski]. Dostopno na:
http://typo3.com/History.1268.0.html. [Poskus dostopa 6. avgust 2011].
[5] „Typo 3,“ TYPO3 Association, 2006-2011. [Elektronski]. Dostopno na:
http://typo3.com/About.1231.0.html. [Poskus dostopa 7. avgust 2011].
[6] „Typo 3,“ TYPO3 Association, 2006-2011. [Elektronski]. Dostopno na:
http://typo3.com/What-is-a-CMS.1351.0.html. [Poskus dostopa 6. avgust 2011].
[7] „The University of British Columbia,“ The University of British Columbia, 17 Januar
2008. [Elektronski]. Dostopno na:
http://www.ubc.ca/okanagan/itservices/internet/cms/help/how-it-works.html. [Poskus
dostopa 6. avgust 2011].
[8] „Joomla,“ Open Source Matters, Inc., 2005-2011. [Elektronski]. Dostopno na:
http://www.joomla.org/about-joomla.html. [Poskus dostopa 7. avgust 2011].
[9] „Typo3,“ 2006-2011. [Elektronski]. Dostopno na:
http://typo3.org/documentation/document-library/tutorials/doc_tut_quickstart/current/.
[Poskus dostopa 17. avgust 2011].
[10] K. Chikkala, „Rushk,“ 4 Junij 2011. [Elektronski]. Dostopno na:
http://www.rushk.com/wordpress-vs-joomla/. [Poskus dostopa 18. avgust 2011].
[11] Texas-Tutor, „HubPages,“ 2008. [Elektronski]. Dostopno na: http://texas-
tutor.hubpages.com/hub/Selling-Your-Products-Online-With-A-Wordpress-
Izdelava spletne trgovine v upravitelju vsebin SUMO2 Stran 29
Storefront. [Poskus dostopa 18. avgust 2011].
[12] J. E. Steffano Korper, The E-Commerce Book, San Diego: Academic Press, 2001.
[13] Investopedia, „Investopedia,“ [Elektronski]. Dostopno na:
http://www.investopedia.com/terms/c/cashondelivery.asp#axzz1VsbhqtE2. [Poskus
dostopa 23. avgust 2011].
Izdelava spletne trgovine v upravitelju vsebin SUMO2 Stran 30
7 PRILOGE
7.1 Kazalo slik
Slika 2.1: Shema delovanja CMS [7] .................................................................................... 3
Slika 2.2: Osnovna razdelitev elementov v TYPO3 [9] ........................................................ 6
Slika 2.3: Vstopna stran v Joomli .......................................................................................... 7
Slika 2.4: Vstopna stran v WordPress ................................................................................... 8
Slika 2.5: Prikaz nastavitev spletne trgovine v sistemu SUMO2 ........................................ 10
Slika 3.1: Začarani krog razvoja spletne trgovine [12] ....................................................... 13
Slika 3.2: Transakcija s pomočjo mikroplačila [12] ........................................................... 15
Slika 4.1: Ureditev datotek in map za namestitveni arhiv ................................................... 19
Slika 4.2: Vsebina mape file-b ............................................................................................ 23
Slika 4.3: Vstopna stran ...................................................................................................... 25
Izdelava spletne trgovine v upravitelju vsebin SUMO2 Stran 31
Izdelava spletne trgovine v upravitelju vsebin SUMO2 Stran 32
Izdelava spletne trgovine v upravitelju vsebin SUMO2 Stran 33