IO SINDIKATA ZAVODA OKOK · tajnica sindikata zavoda OKOK [email protected] t: 04 2013564 RAČUNOVODJA Vesna Perko zadolţena za področje financ sindikata zavoda OKOK [email protected]

IO SINDIKATA ZAVODA OKOK:

(Anuška Bovha, Damjana Mustar, Katarina Peric, Vesna Perko, Franc Sever)

Kranj: IO sindikata zavoda OKOK, 2011

IO SINDIKATA 2011

1

KAZALO

Delovanje sindikata knjižnice…..2

Načini komuniciranja…..4

Pogodba o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo…..10

Pravilnik o razporeditvi in evidenci delovnega časa v Osrednji knjižnici Kranj…..12

Obvestilo o plačilnih dnevih v letu 2011…..21

Dogovor o uskladitvi koriščenja dopustov…..22

Pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest Osrednje knjižnice Kranj…25

Katalog delovnih mest v Osrednji knjižnici Kranj…..35

Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v republiki Sloveniji…..86

Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede…..139

Uredba o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence…..151

Zakon o interventnih ukrepih zaradi gospodarske krize (ZIUZGK)…..155

Uredba o delovni uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu…..159

Predstavitev sindikata…..166

Zakaj biti član sindikata Glosa…..167

Vodstvo-organi Sindikata kulture in narave Slovenije…..170

Glavni odbor…..174

Območni odbori…..176

Sindikalna konferenca splošnih knjižnic…..177

Povezave…..178

Pravna pomoč…..180

Sklep o ustanovitvi priznanja sindikata Glosa…..182

Statut sindikata Glosa…..184

Izhodišča za sindikalno delovanje…..199

Pristojnosti sindikata…..199

Sindikat in svet delavcev z roko v roki !?.....208

Mobing postaja vse bolj razširjen…..220

IO SINDIKATA 2011

2

DELOVANJE SINDIKATA KNJIŢNICE

Ko potrebujem pogovor,

informacijo, nasvet ali pomoč, ko

ţelim izkoristiti članske

ugodnosti, zavarovati pravice iz

dela, delovnega razmerja ali

socialnega poloţaja, pokličem

svoje predstavnike v izvršnem

odboru:

PREDSEDNICA

Anuška Bovha

sindikalna zaupnica sindikata zavoda OKOK [email protected]

t: 04 2013564

PODPREDSEDNICA

Damjana Mustar

namestnica sindikalne zaupnice sindikata zavoda OKOK [email protected]

t: 04 2013557

mailto:[email protected]


IO SINDIKATA 2011

3

TAJNICA

Katarina Peric tajnica sindikata zavoda OKOK [email protected]

t: 04 2013564

RAČUNOVODJA

Vesna Perko

zadolţena za področje financ sindikata zavoda OKOK [email protected]

t: 04 2013566

STIKI Z JAVNOSTJO

Franc Sever

zadolţen za področje stikov z

javnostjo in promocijo sindikata

zavoda OKOK

[email protected]

t: 04 2013558




IO SINDIKATA 2011

4

NAČINI KOMUNICIRANJA

Kadar želim

pogovor, informacijo, nasvet ali pomoč, ko ţelim izkoristiti članske

ugodnosti

IZVRŠNI ODBOR SINDIKATA

PISNA OBRAZLOŽITEV

POGOVOR

IO SINDIKATA 2011

5

Kadar želim

pojasniti dileme, zadrege, probleme na delovnem mestu

REŠEVANJE PROBLEMOV

1.

VODJA

2.

DIREKTOR

3.

SINDIKAT

IO SINDIKATA 2011

6

Kadar želim

zavarovati pravice iz dela, delovnega razmerja ali socialnega poloţaja

PISNA PRITOŽBA

IO SINDIKATA

PRAVNA SLUŽBA GLOSE

IO SINDIKATA 2011

7

Kadar želim posredovati

pripombe, nasvete, želje ali pohvale v zvezi z

delovanjem celotnega ali posameznih članov

izvršnega odbora

NAČIN KOMUNICIRANJA Z IZVRŠNIM ODBOROM

OSEBNO

po dogovoru

TELEFONSKO

9.00-20.00

PO ELEKTRONSKI

POŠTI

IO SINDIKATA 2011

8

Izvršni odbor obvešča člane sindikata:

NAČIN OBVEŠČANJA ČLANOV SINDIKATA

ELEKTRONSKA POŠTA

INTRANET OSEBNO

IO SINDIKATA 2011

9

Kako se izvršni odbor sestaja in

sklicuje seje članov sindikata:

IZVRŠNI ODBOR

REDNE SEJE VSAKO PRVO SREDO V MESECU

REDNE SEJE Z DELAVSKIM

PREDSTAVNIŠTVOM-SD DVOMESEČNO VSAKO

PRVO SREDO

KORESPONDENČNE SEJE PO POTREBI

ČLANI SINDIKATA

REDNE SEJE VSAK ČETRTI MESEC

IO SINDIKATA 2011

10

IO SINDIKATA 2011

11

IO SINDIKATA 2011

12

IO SINDIKATA 2011

13

IO SINDIKATA 2011

14

IO SINDIKATA 2011

15

IO SINDIKATA 2011

16

IO SINDIKATA 2011

17

IO SINDIKATA 2011

18

IO SINDIKATA 2011

19

IO SINDIKATA 2011

20

IO SINDIKATA 2011

21

Obvestilo o plačilnih dnevih v letu 2011

Plače za leto 2011 bodo izplačane četrti delovni dan meseca, ki sledi mesecu, za

katerega bodo izplačane.

V primeru morebitne spremembe plačilnega dneva zaradi objektivnih okoliščin boste

o tem obveščeni.

plača za mesec datum izplačila

januar 2011 04.02.2011

februar 2011 04.03.2011

marec 2011 06.04.2011

april 2011 06.05.2011

maj 2011 06.06.2011

junij 2011 06.07.2011

julij 2011 04.08.2011

avgust 2011 06.09.2011

september 2011 06.10.2011

oktober 2011 07.11.2011

november 2011 06.12.2011

december 2011 06.01.2012

IO SINDIKATA 2011

22

IO SINDIKATA 2011

23

IO SINDIKATA 2011

24

IO SINDIKATA 2011

25

Na podlagi Odloka o ustanovitvi Osrednje knjiţnice Kranj (Ur. list RS, št. 37/2009 in naslednji),

Zakona

o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. list RS, št. 96/2002 in naslednji), po

pridobljenem

mnenju Sindikata zavoda OKOK, sprejme direktor Osrednje knjiţnice Kranj, Tavčarjeva ul. 41,

Kranj,

dne 25. 02. 2011 naslednji

PRAVILNIK O NOTRANJI ORGANIZACIJI IN SISTEMIZACIJI

DELOVNIH MEST OSREDNJE KNJIŢNICE KRANJ

1. člen

S tem pravilnikom se določa notranja organizacija dela in sistemizacija delovnih mest Osrednje

knjiţnice Kranj (v nadaljevanju: knjiţnica) v skladu z delitvijo dela med usluţbenci knjiţnice, ki

omogoča

optimalno izvajanje javne sluţbe knjiţnične dejavnosti, katere trajno in nemoteno opravljanje

zagotavlja v javnem interesu Mestna občina Kranj in občine, s katerimi ima knjiţnica sklenjene

pogodbe

o izvajanju knjiţnične dejavnosti.

V tem pravilniku uporabljeni in zapisani izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot

nevtralni za moški in ţenski spol in obratno.

2. člen

Osnovna dejavnost knjiţnice je knjiţnična dejavnost, ki zajema predvsem zbiranje, obdelovanje,

hranjenje in posredovanje knjiţničnega gradiva, zagotavljanje dostopa do knjiţničnega gradiva in

elektronskih publikacij, izdelovanje knjiţničnih katalogov, podatkovnih zbirk in drugih

informacijskih

virov, posredovanje bibliografskih in drugih informacijskih proizvodov in storitev, sodelovanje v

medknjiţnični izposoji in posredovanju informacij, pridobivanje in izobraţevanje uporabnikov,

informacijsko opismenjevanje, varovanje knjiţničnega gradiva, ki je kulturni spomenik,

sodelovanje v

vseţivljenjskem izobraţevanju, zbiranje, obdelovanje, varovanje in posredovanje domoznanskega

gradiva, zagotavljanje dostopnosti in uporabnosti gradiv javnih oblasti, ki so splošno dostopna na

IO SINDIKATA 2011

26

elektronskih medijih, organiziranje posebnih oblik dejavnosti za otroke, mladino in odrasle, ki so

namenjene spodbujanju bralne kulture, organiziranje posebnih oblik dejavnosti za otroke,

mladino in

odrasle s posebnimi potrebami, organiziranje kulturnih prireditev, ki so povezane z dejavnostjo

knjiţnice ter drugo bibliotekarsko, dokumentacijsko, informacijsko in drugo delo, določeno v

zakonu in

Odloku o ustanovitvi javnega zavoda Osrednja knjiţnica Kranj (v nadaljevanju: odlok o

ustanovitvi).

3. člen

Temeljno načelo organizacije dela izhaja iz knjiţnice kot enovite organizacije (ki ima sestavne

dele

trdno povezane med seboj) in se izvaja z delitvijo dela v okviru naslednjih notranjih

organizacijskih

enot:

1. Sluţba za izposojo in informacije

šifra notranje organizacijske enote: 001

2. Sluţba za nabavo in obdelavo gradiva


3. Sluţba za prireditve


2

4. Tehnična sluţba


5. Računovodsko administrativna sluţba


6. Uprava


Vsa delovna mesta se med seboj dopolnjujejo in so kot taka podrejena učinkovitemu in

nemotenemu

poslovanju knjiţnice kot enovite organizacije.

IO SINDIKATA 2011

27

Vsi usluţbenci na vseh delovnih mestih opravljajo svoje delo skladno s sklenjeno pogodbo o

zaposlitvi

in tam navedenim opisom del in nalog oziroma opisom, zajetim v vsakokrat veljavnih zakonih,

uredbah,

kolektivnih pogodbah in splošnih aktih delodajalca, ki so del pogodbe o zaposlitvi, vključno s

sistemizacijo del.

Vsi usluţbenci na vseh delovnim mestih morajo pri svojem delu zasledovati interese knjiţnice kot

delodajalca in svoje delo opravljati skrbno in vestno. Pri opravljanju svojega dela so delavci dolţni

upoštevati navodila direktorja oziroma oseb, ki jih je direktor pooblastil za izvrševanje del in

nalog iz

njegove pristojnosti.

4. člen

V notranjih organizacijskih enotah iz tretjega člena so naslednja delovna mesta:

Sluţba za izposojo in informacije (širfa 001):

Bibliotekar VII/2 15

Bibliotekar VII/1 1

Višji knjiţničar 4

Knjiţničar 8

Manipulant IV 6

Hišnik IV 1

Čistilka II 1

Sluţba za nabavo in obdelavo gradiva (širfa 002):

Bibliotekar VII/2 4


Manipulant IV 1

Sluţba za prireditve (širfa 003):

Bibliotekar VII/2 3

Bibliotekar VII/1 1


Organizator stikov z javnostmi in promocijo 1

IO SINDIKATA 2011

28

Tehnična sluţba (šifra 004)

Sistemski administrator VII/2 (II) 1

Sistemski administrator VII/1 1

Sistemski operater V 1

3

Računovodsko administrativna sluţba (šifra 005)

Glavni računovodja VII/2 1

Kadrovik VII/1 1

Strokovni sodelavec VII/1 1

Finančno računovodski delavec V 1

Uprava (šifra 006)

Direktor REG KNJ 1

Pomočnik direktorja 1

Direktor za vodenje notranje organizacijske enote s pooblastilom določi vodjo notranje

organizacijske

enote in njegovega namestnika. Vodja oziroma njegov namestnik izvršuje pooblastila v zvezi z

vodenjem, usklajevanjem in izvajanjem dela v notranji organizacijski enoti.

Usluţbencem iz prejšnjega odstavka pripada za čas izvrševanja pooblastil poseben dodatek k

plači, ki

se določi na način, urejen v uredbi o kriterijih za določitev višine poloţajnega dodatka za javne

usluţbence, zakonu ali drugem aktu.

Pooblastilo iz prvega odstavka ne preprečuje, da bi direktor neposredno sam izvajal svoja

pooblastila.

5. člen

Skladno z odlokom o ustanovitvi, zakonom o uresničevanju javnega interesa za kulturo in drugo

zakonodajo, ki ureja poslovanje knjiţnic, je zakoniti zastopnik knjiţnice direktor, ki knjiţnico

zastopa,

vodi njene posle in jo predstavlja. Naloge direktorja določa odlok o ustanovitvi knjiţnice, zakon o

uresničevanju javnega interesa za kulturo in morebitni drugi, vsakokrat veljavni zakonski ter

podzakonski predpisi.

IO SINDIKATA 2011

29

Direktor ima skladno z določili odloka o ustanovitvi pomočnika direktorja, na katerega lahko

prenese del

svojih pooblastil.

6. člen

Usluţbenci opravljajo dela in naloge svojega delovnega mesta določene v pogodbi o zaposlitvi v

skladu

s tem pravilnikom, po navodilih direktorja, vodje ali namestnika vodje, v skladu z etičnim

kodeksom

knjiţničarjev in kodeksom javnih usluţbencev. Dolţni so gospodarno in skrbno ravnati z

materialnimi

sredstvi in opremo, ki jih uporabljajo pri delu ali v zvezi z delom. Na svojem delovnem področju

so se

dolţni permanentno izobraţevati in strokovno izpopolnjevati. Usluţbenci na svojem delovnem

mestu

lahko napredujejo ob izpolnjevanju pogojev, ki jih določa uredba o napredovanju javnih

usluţbencev v

plačne razrede ali drug veljaven akt.

7. člen

Seznam in opis delovnih mest v tem pravilniku temeljita na standardih za splošne knjiţnice, ki jih

je

sprejel Nacionalni svet za knjiţnično delavnost za obdobje od 1. maja 2005 do 30. aprila 2015,

kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti ter drugih kolektivnih pogodbah, ki določajo delovna

mesta v

javnem sektorju.

Delovna mesta so podrobneje opisana v katalogu delovnih mest, ki je priloga k temu pravilniku.

4

8. člen

Knjiţnica opravlja svojo dejavnost v okviru notranjih organizacijskih enot na naslednjih lokacijah:

1. Sluţba za izposojo in informacije


lokacija izvajanja dejavnosti:

- Študijski oddelek, Tavčarjeva ulica 41, Kranj,

IO SINDIKATA 2011

30

- Pionirski oddelek, Slovenski trg 4, Kranj,

- Splošni oddelek, Slovenski trg 5, Kranj,

- Krajevna knjiţnica Cerklje na Gorenjskem, Krvavška cesta 1b, Cerklje na Gorenjskem,

- Krajevna knjiţnica Jezersko, Zgornje Jezersko 62, Zgornje Jezersko,

- Krajevna knjiţnica Naklo, Stara cesta 61, Naklo,

- Krajevna knjiţnica Preddvor, Dvorski trg 18, Preddvor,

- Krajevna knjiţnica Straţišče, Škofjeloška cesta 18, Kranj,

- Krajevna knjiţnica Šenčur, Stranska pot 1, Šenčur in

- Izposojevališča premične zbirke.

2. Sluţba za nabavo in obdelavo gradiva


lokacija izvajanja dejavnosti: Tavčarjeva ulica 41, Kranj

3. Sluţba za prireditve










- Krajevna knjiţnica Straţišče, Škofjeloška cesta 18, Kranj in

- Krajevna knjiţnica Šenčur, Stranska pot 1, Šenčur.

4. Tehnična sluţba




IO SINDIKATA 2011

31







- Krajevna knjiţnica Straţišče, Škofjeloška cesta 18, Kranj in

- Krajevna knjiţnica Šenčur, Stranska pot 1, Šenčur.

5. Računovodsko administrativna sluţba


5


6. Uprava



9. člen

Za zagotovitev nemotenega delovnega procesa in odprtost enot v skladu z obratovalnim časom,

za

izvedbo posameznih delovnih nalog, zaradi nadomeščanja usluţbencev zaradi sluţbene, študijske

ali

bolniške odsotnosti, lahko direktor s sklepom razporedi usluţbenca na delo v drugo notranjo

organizacijsko enoto, za čas, ko je to potrebno.

10. člen

Delo knjiţnice se lahko usklajuje na strokovnem kolegiju. Strokovni kolegij sestavljajo direktor,

pomočnik direktorja, in vodje notranjih organizacijskih enot, v času odsotnosti vodij pa njihovi

namestniki. Kolegij sklicuje direktor.

Na sejah kolegijev se obravnavajo strokovna vprašanja, periodično pa se dogovarja tudi o

sistemskih,

programskih, finančnih, investicijskih in organizacijskih rešitvah v knjiţnici.

IO SINDIKATA 2011

32

O sejah kolegija se pišejo zapisniki, stališča k posameznim vsebinam pa se sprejmejo v obliki

dogovora.

Ta stališča za direktorja niso obvezujoča in imajo zgolj naravo priporočil oziroma mnenja.

11. člen

Za izvedbo nalog, ki zahtevajo sodelovanje usluţbencev na različnih delovnih mestih in ki

presegajo

obseg sodelovanja znotraj rednega delovnega procesa, se v knjiţnici lahko oblikujejo stalne ali

občasne

delovne in projektne skupine.

Delovne in projektne skupine v knjiţnici v skladu s potrebami delovnega procesa organizira

direktor, ki

določi sestavo delovne skupine, vodjo skupine, naloge, roke izvršitve nalog ter drugo.

12. člen

Uradne dokumente knjiţnice podpisuje direktor, po njegovem pooblastilu pa tudi pomočnik

direktorja in

druga pooblaščena oseba. V primeru podpisa dokumenta s strani osebe, ki ni direktor, mora biti

pri

podpisu navedeno, da gre za podpis po pooblastilu.

13. člen

Katalog delovnih mest vsebuje za posamezno delovno mesto naslednje podatke:

šifro proračunskega uporabnika;

naziv proračunskega uporabnika;

šifro notranje organizacijske enote;

plačno podskupino;

šifro delovnega mesta;

ime delovnega mesta;

tarifni razred delovnega mesta;

šifro naziva, kjer nazivi obstajajo;

6

ime naziva, kjer nazivi obstajajo;

plačni razred delovnega mesta oz. plačni razred naziva;

IO SINDIKATA 2011

33

število napredovalnih razredov na delovnem mestu oz. v nazivu;

opis del in nalog;

stopnja in smer izobrazbe;

odgovornost;

splošne pogoje za zasedbo delovnega mesta;

zahtevane delovne izkušnje;

druge posebnosti delovnega mesta (ali ga lahko zaseda invalidna oseba in drugo);

posebne pogoje, ki so pogoj za zasedbo delovnega mesta (bibliotekarski izpit, znanje tujih

jezikov,

trajanje poskusnega dela in podobno).

14. člen

V opisu delovnega mesta so navedena tipična dela, ki se izvajajo na posameznem delovnem

mestu, ne

vsebujejo pa sleherne naloge in postopka, ki ga mora delavec pri svojem delu sicer opraviti. V

knjiţnici

ni delovnih mest, ki jih ţenske in mladina ne smejo opravljati.

15. člen

Delovna mesta, na katerih zaradi narave dela in vplivov okolja obstaja povečano tveganje

oziroma

povečana nevarnost poškodb ali okvare zdravja in ukrepi za zagotavljanje varnega dela, so

določeni v

oceni tveganja pooblaščene organizacije za varstvo pri delu v skladu s predpisi o varnosti in

zdravju pri

delu.

16. člen

V knjiţnici lahko opravljajo invalidi tista dela in naloge delovnega mesta, ki so jih sposobni

opravljati

glede na vrsto in stopnjo invalidnosti, svojo delovno zmoţnost in zdravstveno stanje.

17. člen

Potrebno število in strukturo delovnih mest ter način in dinamiko zagotavljanja usluţbencev,

potrebnih

za opravljanje dejavnosti in nalog knjiţnice ter njihovo razporeditev, določi direktor s kadrovskim

IO SINDIKATA 2011

34

načrtom. S kadrovskim načrtom se lahko določijo tudi trajanje delovnega razmerja (določen ali

nedoločen čas), delovna razmerja s polnim oziroma krajšim delovnim časom in ostalo.

S kadrovskim načrtom se prikaţe stanje zaposlenih po delovnih mestih ter v skladu z delovnim

področjem in delovnim programom določi predvideno ciljno stanje zaposlenosti na delovnih

mestih.

V kadrovskem načrtu se prikaţe tudi predvideno povečanje oziroma zmanjšanje števila delovnih

mest

ali prestrukturiranje delovnih mest.

Kadrovski načrt izhaja iz dejavnosti in nalog, ki jih mora knjiţnica opraviti v določenem obdobju in

iz

potreb procesa in se po potrebi sproti usklajuje.

18. člen

Z uveljavitvijo tega pravilnika preneha veljati Sistematizacija delovnih mest v knjiţnici z dne

19.02.2007

in 26.11.2010.

7

19. člen

Ta pravilnik prične veljati z dnem, ko podata soglasje Svet knjiţnice in ţupan Mestne občine

Kranj.

Manjše spremembe tega pravilnika, ki so posledica spremembe zakonov, podzakonskih aktov ali

odloka

o ustanovitvi, lahko sprejme direktor brez soglasja organov iz prvega odstavka tega člena.

Viljem Leban

Direktor

Številka: 01-0/146-2011

Datum: 25.02.2011

IO SINDIKATA 2011

35

KATALOG DELOVNIH MEST V OSREDNJI KNJIŢNICI KRANJ

Katalog delovnih mest v Osrednji knjiţnici Kranj je priloga in kot takšen sestavni del

Pravilnika

o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest Osrednje knjiţnice Kranj.

Če je na delovnem mestu moţno napredovanje v naziv, so pri posameznem delovnem

mestu v

tabeli navedeni nazivi, v katere je moţno napredovanje skladno z veljavnim pravilnikom,

ki

ureja pridobivanje nazivov v knjiţničarstvu.

Znanje tujega jezika se deli na višjo raven znanja svetovnega jezika (ki se izkazuje s

certifikatom oziroma dokazilom o uspešno opravljenem izpitu iz tujega jezika na študiju

VII/1,

VII/2 ali višje stopnje, oziroma dokazilom, da se je kandidat šolal v tujem jeziku) in

osnovno

raven znanja svetovnega jezika (ki se izkazuje s potrdilom o jezikovnem izobraţevanju

pri

ustrezni izobraţevalni ustanovi, z dokazilom o uspešno zaključenem srednješolskem

izobraţevanju V. stopnje, iz katerega je razvidno, da je bil kot predmet tuj jezik).

V nadaljevanju so podani opisi posameznih delovnih mest.

2

Šifra in naziv proračunskega uporabnika: 37141 OSREDNJA KNJIŢNICA KRANJ

Šifra notranje organizacijske enote: 001

Šifra in ime delovnega mesta: G027005 BIBLIOTEKAR

Tarifni razred:

VII/2

Plačna

podskupina:

G

Šifra

naziva Ime naziva Plačni razred brez

IO SINDIKATA 2011

36

napredovanja

Plačni razred z

napredovanjem

Število napredovalnih

razredov:

1 BIBLIOTEKAR SPECIALIST 38 43 5

2 VIŠJI BIBLIOTEKAR 35 40 5

3 SAMOSTOJNI BIBLIOTEKAR 33 38 5

4 BIBLIOTEKAR 30 35 5

Stopnja in smer izobrazbe: VII/2. stopnja druţboslovne, humanistične ali druge smeri

Splošni pogoji za zasedbo: - znanje slovenskega jezika,

- poznavanje računalniških programov za urejanje besedil in preglednic.

Posebni pogoji za zasedbo: - opravljen bibliotekarski izpit oziroma obveznost opravljanja bibliotekarskega

izpita v roku dveh let,

- osnovna raven znanja enega svetovnega jezika,

- poznavanje računalniškega sistema COBISS,

- vozniški izpit B kategorije.

Zahtevane delovne izkušnje: 1 leto

Poskusno delo: 3 mesece

Odgovornost za delo: - za opravljanje del in nalog v skladu z zakoni, podzakonskimi predpisi in internimi

akti ter ustnimi in pisnimi navodili nadrejenih ter v skladu z etičnim kodeksom

knjiţničarjev in kodeksom javnih usluţbencev,

- za vestno, strokovno in pravočasno opravljanje del in nalog,

- za korektno delo s strankami,

- za varstvo osebnih podatkov,

- za blagajniško poslovanje,

- za racionalno rabo materialnih sredstev,

- za ugled knjiţnice v javnosti.

Delovne razmere: popoldansko delo, delo v izmenah, delo v neenakomerno razporejenem del. času.

Druge posebnosti:

- posebne obremenitve: delo s strankami, delo z računalnikom, delo pri umetni svetlobi.

IO SINDIKATA 2011

37

- kontrola zdravstvenega stanja: v skladu z Izjavo o varnosti z oceno tveganja.

- ostalo: - za to delovno mesto se lahko sklene pogodba o zaposlitvi s krajšim delovnim

časom od polnega,

- za to delovno mesto se lahko sklene pogodba za določen čas,

- invalidi lahko opravljajo delo na tem delovnem mestu, če so jih sposobni

opravljati glede na vrsto in stopnjo invalidnosti, svojo delovno zmoţnost in

zdravstveno stanje, kar se ocenjuje pri vsakem kandidatu individualno.

OPIS DEL IN NALOG

- iskanje in posredovanje informacij strankam o gradivu in iz gradiva,

- svetovanje in pomoč strankam pri uporabi informacijskih virov, iskanju gradiva in izposoji,

- evidenca obiska in izposoje,

- medknjiţnična izposoja gradiva in posredovanje informacij,

- pridobivanje informacij o izdanem gradivu in nabava gradiva,

- vsebinska in formalna obdelava knjiţničnega gradiva,

- ustvarjanje bibliografskih zapisov in izdelovanje knjiţničnih katalogov, podatkovnih zbirk in drugih informacijskih

virov,

- urejanje gradiva,

- drugo bibliotekarsko, dokumentacijsko, informacijsko ali drugo delo, pomembno za izvajanje knjiţnične

dejavnosti,

- usposabljanje strank za iskanje gradiva in informacij,

- informacijsko opismenjevanje strank,

- priprava in izvajanje dejavnosti, ki so namenjene spodbujanju bralne kulture,

3

- priprava in izvajanje dejavnosti za stranke s posebnimi potrebami,

- priprava in izvajanje kulturnih prireditev, ki so povezane z dejavnostjo knjiţnice,

- sodelovanje v programih vseţivljenjskega izobraţevanja, ki jih izvaja knjiţnica,

- priprava in izvajanje drugih projektov,

- izdelava planov, poročil, statistik, preglednic in izpisov,

- sodelovanje pri razvoju in izboljšavah delovnega okolja,

- sodelovanje pri promociji dejavnosti knjiţnice in pridobivanju strank,

- fotokopiranje, fotografiranje in drugo kopiranje gradiva,

- mentorsko delo,

IO SINDIKATA 2011

38

- po pooblastilu direktorja vodenje in organizacija dela, v skladu s pooblastilom,

- druge naloge in opravila v zvezi z opravljanjem dela na delovnem mestu, ki jih v skladu s svojo strokovnostjo

lahko izvaja

delavec po nalogu oz. pisni ali ustni odredbi nadrejenega.

4




Tarifni razred:

VII/1

Plačna

podskupina:

G

Šifra


napredovanja

Plačni razred z

napredovanjem


razredov:

1 SAMOSTOJNI

BIBLIOTEKARSKI REFERENT

33 38 5

2 VIŠJI


31 36 5

3 BIBLIOTEKARSKI REFERENT 30 35 5





IO SINDIKATA 2011

39


















Druge posebnosti:




časom od polnega,





OPIS DEL IN NALOG





IO SINDIKATA 2011

40




virov,

- urejanje gradiva,


dejavnosti,


5











- mentorsko delo,



lahko izvaja


6



Šifra in ime delovnega mesta: G026023 VIŠJI KNJIŢNIČAR

Tarifni razred:

VI

Plačna

podskupina:

IO SINDIKATA 2011

41

G

Šifra


napredovanja

Plačni razred z

napredovanjem


razredov:

1 SAMOSTOJNI

BIBLIOTEKARSKI SODELAVEC

27 34 7

2 VIŠJI BIBLIOTEKARSKI

SODELAVEC

26 31 5

3 BIBLIOTEKARSKI SODELAVEC 25 30 5

4 VIŠJI KNJIŢNIČAR 24 29 5

Stopnja in smer izobrazbe: VI. stopnja druţboslovne, humanistične ali druge smeri















IO SINDIKATA 2011

42






Druge posebnosti:




časom od polnega,





OPIS DEL IN NALOG








virov,

- urejanje gradiva,


dejavnosti,


7


- izvajanje dejavnosti, ki so namenjene spodbujanju bralne kulture,

- izvajanje dejavnosti za stranke s posebnimi potrebami,

- izvajanje kulturnih prireditev, ki so povezane z dejavnostjo knjiţnice,

IO SINDIKATA 2011

43


- izvajanje drugih projektov,







lahko izvaja


8



Šifra in ime delovnega mesta: G025011 KNJIŢNIČAR

Tarifni razred:

V

Plačna

podskupina:

G

Šifra


napredovanja

Plačni razred z

napredovanjem


razredov:

1 SAMOSTOJNI KNJIŢNIČARSKI

REFERENT

26 31 5

2 VIŠJI KNJIŢNIČARSKI

REFERENT

IO SINDIKATA 2011

44

23 28 5

3 KNJIŢNIČARSKI REFERENT 22 27 5

4 KNJIŢNIČAR 20 25 5

Stopnja in smer izobrazbe: V. stopnja splošne ali strokovne izobrazbe






- poznavanje osnov računalniškega sistema COBISS,














Druge posebnosti:




časom od polnega,




IO SINDIKATA 2011

45


OPIS DEL IN NALOG



- administracija izposoje, blagajniško poslovanje,



- urejanje gradiva, pospravljanje vrnjenega gradiva, prinašanje gradiva iz skladišč in vračanje gradiva v skladišče,


dejavnosti,

- oprema in zaščita gradiva,

- pregledovanje in enostavnejša popravila gradiva,

- izdelava statistik, preglednic in izpisov,

9

- sodelovanje pri usposabljanju strank za iskanje gradiva in informacij,

- sodelovanje pri informacijskem opismenjevanju strank,

- sodelovanje pri izvajanju dejavnosti, ki so namenjene spodbujanju bralne kulture,

- sodelovanje pri izvajanju dejavnosti za stranke s posebnimi potrebami,

- sodelovanje pri izvajanju kulturnih prireditev, ki so povezane z dejavnostjo knjiţnice,

- sodelovanje pri izvajanju programov vseţivljenjskega izobraţevanja, ki jih izvaja knjiţnica,

- sodelovanje pri izvajanju drugih projektov,



- priprava in enostavnejša vezava tiskanih materialov,


lahko izvaja


10



Šifra in ime delovnega mesta: J034035 MANIPULANT IV

IO SINDIKATA 2011

46

Tarifni razred:

IV

Plačna

podskupina:

J

Šifra


napredovanja

Plačni razred z

napredovanjem


razredov:

/ / 11 21 10

Stopnja in smer izobrazbe: IV. stopnja izobrazbe tehnične ali druge smeri

Splošni pogoji za zasedbo: - znanje slovenskega jezika.

Posebni pogoji za zasedbo: /


Poskusno delo: 1 mesec


akti ter ustnimi in pisnimi navodili nadrejenih,





Druge posebnosti:

- posebne obremenitve: delo na višini, delo pri umetni svetlobi.


- ostalo: - invalidi lahko opravljajo delo na tem delovnem mestu, če so jih sposobni



OPIS DEL IN NALOG

IO SINDIKATA 2011

47

- oprema knjiţničnega gradiva,

- popravila knjiţničnega gradiva,

- urejanje knjiţničnega gradiva,

- pospravljanje vrnjenega gradiva,

- prinašanje gradiva iz skladišč in vračanje gradiva v skladišča,

- priprava gradiva za vezavo, odpis in izločanje,

- prevoz gradiva med izposojevališči,

- pomoč pri pripravi razstav in prireditev,

- druga dela in naloge po navodilih nadrejenih.

11



Šifra in ime delovnega mesta: J034020 HIŠNIK IV

Tarifni

razred:

IV

Plačna

podskupina:

J

Šifra


napredovanja

Plačni razred z

napredovanjem


razredov:

/ / 13 23 10

Stopnja in smer izobrazbe: IV. stopnja izobrazbe tehnične smeri


Posebni pogoji za zasedbo: - vozniški izpit B kategorije.


IO SINDIKATA 2011

48




- za vestno in pravočasno opravljanje del in nalog,


- za tehnično brezhibnost sluţbenih vozil,


Delovne razmere: popoldansko delo, delo v neenakomerno razporejenem del. času

Druge posebnosti:

- posebne obremenitve: srednji fizični napor.





OPIS DEL IN NALOG

- izvajanje manjših del in popravil pri vzdrţevanju zgradb, prostorov, opreme, naprav in instalacij,

- nadzor nad deli, ki jih izvajajo pooblaščene organizacije pri popravilih in rednem vzdrţevanju,

- skrb za okolico objektov,

- nabava materiala,

- prevoz gradiva in materiala,

- skrb za izvajanje poţarne varnosti in varstva pri delu po navodilih nadrejenih,

- tehnična pomoč pri pripravi razstav in prireditev,

- kurirska dela,


- vzdrţevanje vozil,

- druga dela in naloge po navodilu nadrejenih.

12



Šifra in ime delovnega mesta: J032001 ČISTILKA II

IO SINDIKATA 2011

49

Tarifni

razred:

II

Plačna

podskupina:

J

Šifra


napredovanja

Plačni razred z

napredovanjem


razredov:

/ / 6 16 10

Stopnja in smer izobrazbe: dokončana osnovna šola


Posebni pogoji za zasedbo: - poznavanje čistil in čistilnih sredstev ter tehničnih pripomočkov.





- za vestno in pravočasno opravljanje del in nalog,



Delovne razmere: popoldansko delo, delo v izmenah, delo v neenakomerno razporejenem del. času

Druge posebnosti:

- posebne obremenitve: - delo na višini,

- delo s kemikalijami,

- srednji fizični napor.



IO SINDIKATA 2011

50



OPIS DEL IN NALOG

- čiščenje prostorov, opreme in knjiţničnega gradiva,

- čiščenje neposredne okolice knjiţnic,


13




Tarifni razred:

VII/2

Plačna

podskupina:

G

Šifra


napredovanja

Plačni razred z

napredovanjem


razredov:









IO SINDIKATA 2011

51

















Druge posebnosti:




časom od polnega,





OPIS DEL IN NALOG






IO SINDIKATA 2011

52



virov,

- urejanje gradiva,


dejavnosti,




14









- mentorsko delo,



lahko izvaja


15




Tarifni razred:

VI

Plačna

podskupina:

IO SINDIKATA 2011

53

G

Šifra


napredovanja

Plačni razred z

napredovanjem


razredov:

1 SAMOSTOJNI


27 34 7


SODELAVEC

26 31 5


















IO SINDIKATA 2011

54






Druge posebnosti:




časom od polnega,





OPIS DEL IN NALOG








virov,

- urejanje gradiva,


dejavnosti,


16





IO SINDIKATA 2011

55








druge naloge in opravila v zvezi z opravljanjem dela na delovnem mestu, ki jih v skladu s svojo strokovnostjo

lahko izvaja


17



Šifra in ime delovnega mesta: J034035 MANIPULANT IV

Tarifni razred:

IV

Plačna

podskupina:

J

Šifra


napredovanja

Plačni razred z

napredovanjem


razredov:

/ / 11 21 10

Stopnja in smer izobrazbe: IV. stopnja izobrazbe tehnične ali druge smeri


Posebni pogoji za zasedbo: /


IO SINDIKATA 2011

56








Druge posebnosti:

- posebne obremenitve: delo na višini, delo pri umetni svetlobi.





OPIS DEL IN NALOG


- popravila knjiţničnega gradiva,

- urejanje knjiţničnega gradiva,

- pospravljanje vrnjenega gradiva,

- prinašanje gradiva iz skladišč in vračanje gradiva v skladišča,

- priprava gradiva za vezavo, odpis in izločanje,

- prevoz gradiva med izposojevališči,

- pomoč pri pripravi razstav in prireditev,


18




Tarifni razred:

VII/2

Plačna

IO SINDIKATA 2011

57

podskupina:

G

Šifra


napredovanja

Plačni razred z

napredovanjem


razredov:























IO SINDIKATA 2011

58



Druge posebnosti:




časom od polnega,





OPIS DEL IN NALOG








virov,

- urejanje gradiva,


dejavnosti,




19






IO SINDIKATA 2011

59




- mentorsko delo,



lahko izvaja


20




Tarifni razred:

VII/1

Plačna

podskupina:

G

Šifra


napredovanja

Plačni razred z

napredovanjem


razredov:

1 SAMOSTOJNI


33 38 5

2 VIŠJI


31 36 5

3 BIBLIOTEKARSKI REFERENT 30 35 5

IO SINDIKATA 2011

60






















Druge posebnosti:




časom od polnega,





OPIS DEL IN NALOG

IO SINDIKATA 2011

61








virov,

- urejanje gradiva,


dejavnosti,


21











- mentorsko delo,



lahko izvaja


22




IO SINDIKATA 2011

62

Tarifni razred:

VI

Plačna

podskupina:

G

Šifra


napredovanja

Plačni razred z

napredovanjem


razredov:

1 SAMOSTOJNI


27 34 7


SODELAVEC

26 31 5














IO SINDIKATA 2011

63










Druge posebnosti:




časom od polnega,





OPIS DEL IN NALOG








virov,

- urejanje gradiva,


dejavnosti,


23

IO SINDIKATA 2011

64













lahko izvaja


24



Šifra in ime delovnega mesta: G027024

ORGANIZATOR

STIKOV Z JAVNOSTMI

IN PROMOCIJO

Tarifni

razred:

VII/2

Plačna

podskupina:

G

Šifra


napredovanja

IO SINDIKATA 2011

65

Plačni razred z

napredovanjem


razredov:

/ / 30 40 10

Stopnja in smer izobrazbe: VII/2. stopnja izobrazbe ekonomske, poslovne, organizacijske ali druge ustrezne

smeri


Posebni pogoji za zasedbo: - osnovna raven znanja enega svetovnega jezika,











Delovne razmere: /

Druge posebnosti:






OPIS DEL IN NALOG

- redno sodelovanje z mediji,

- skrb za promocijo knjiţnice,

- spremljanje medijev in medijske analize

- vzdrţevanje stikov z mediji, novinarji, posredovanje informativnih gradiv, vodenje novinarskih konferenc,

IO SINDIKATA 2011

66

- povezovanje z drugimi kulturnimi organizacijami in organizatorji prireditev,

- priprava statističnih poročil in analiz s področja odnosov z javnostjo in sodelovanju z mediji,

- priprava materialov za potrebe odnosov z javnostmi,

- načrtovanje in izvajanje komunikacijske strategije knjiţnice,

- organizacija dogodkov in prireditev,

- priprava statističnih poročil o dogodkih in prireditvah,

- organizacija in vodenje notranjega komuniciranja,

- opravljanje drugega dela po določbah splošnih aktov knjiţnice in po navodilih in zadolţitvah direktorja.

25



Šifra in ime delovnega mesta: J017115

SISTEMSKI

ADMINISTRATOR

VII/2 (II)

Tarifni

razred:

VII/2

Plačna

podskupina:

J

Šifra


napredovanja

Plačni razred z

napredovanjem


razredov:

/ / 33 43 10

Stopnja in smer izobrazbe: VII/2. stopnja izobrazbe računalniške, elektro ali druge ustrezne tehnične smeri

IO SINDIKATA 2011

67


Posebni pogoji za zasedbo: - osnovna raven znanja angleškega jezika,

- poznavanje KIS, sistema COBISS,

- poznavanje operacijskih sistemov in programov ter baz podatkov, ki se

uporabljajo v knjiţnici,












Druge posebnosti:






OPIS DEL IN NALOG

- upravljanje in vzdrţevanje računalniškega informacijskega sistema oziroma mreţe,

- zagotavljanje pravilnega delovanja računalniškega sistema, komunikacij in programske opreme,

- uvajanje novih programov in izboljševanje obstoječih,

- skrbništvo nad lokalno računalniško mreţo v knjiţnični mreţi,

- nadzor nad rednim vzdrţevanjem strojne in programske opreme,

- načrtovanje povezovanja knjiţnice v enoten knjiţnični informacijski sistem,

- priprava in vzdrţevanje digitalnih zbirk,

- priprava letnih načrtov za vzdrţevanje in zaščito računalniške strojne in programske opreme,

IO SINDIKATA 2011

68

- priprava razvojnih načrtov s področja računalništva in informatike,

- priprava načrtov nakupa računalniške strojne in programske opreme,

- načrtovanje in izvajanje e - referenčne dejavnosti in informacijskega opismenjevanja,

- načrtovanje in vzdrţevanje domače strani knjiţnice,

- izdelava statistik, poročil in izpisov,

- izdelovanje analiz in sodelovanje pri načrtovanju razvoja informacijskih storitev na območju delovanja osrednje

območne

knjiţnice



lahko izvaja


26




SISTEMSKI

ADMINISTRATOR

VII/1

Tarifni

razred:

VII/1

Plačna

podskupina:

J

Šifra


napredovanja

Plačni razred z

napredovanjem

IO SINDIKATA 2011

69


razredov:

/ / 28 38 10

Stopnja in smer izobrazbe: VII/1. stopnja izobrazbe računalniške, elektro ali druge ustrezne tehnične smeri



- poznavanje KIS, sistema COBISS,














Druge posebnosti:






OPIS DEL IN NALOG

- upravljanje in vzdrţevanje računalniškega informacijskega sistema oziroma mreţe,

- zagotavljanje pravilnega delovanja računalniškega sistema, komunikacij in programske opreme,

- uvajanje novih programov in izboljševanje obstoječih,

- skrbništvo nad lokalno računalniško mreţo v knjiţnični mreţi,

IO SINDIKATA 2011

70

- nadzor nad rednim vzdrţevanjem strojne in programske opreme,

- sodelovanje pri povezovanju knjiţnice v enoten knjiţnični informacijski sistem,


- priprava letnih načrtov za vzdrţevanje in zaščito računalniške strojne in programske opreme,

- priprava razvojnih načrtov s področja računalništva in informatike,

- sodelovanje pri nakupih računalniške strojne in programske opreme,

- sodelovanje pri načrtovanju in izvajanju e – referenčne dejavnosti in informacijskem izobraţevanju strank,

- sodelovanje pri vzdrţevanju domače strani knjiţnice,

- izdelava statistik, poročil in izpisov

- izdelovanje analiz in sodelovanje pri načrtovanju razvoja informacijskih storitev na območju delovanja osrednje

območne

knjiţnice



lahko izvaja


27



Šifra in ime delovnega mesta: J015033 SISTEMSKI

OPERATER V

Tarifni

razred:

V

Plačna

podskupina:

J

Šifra


napredovanja

Plačni razred z

IO SINDIKATA 2011

71

napredovanjem


razredov:

/ / 18 28 10

Stopnja in smer izobrazbe: V. stopnja izobrazbe računalniške, elektro ali druge ustrezne tehnične smeri





- poznavanje sistema COBISS,












Druge posebnosti:






OPIS DEL IN NALOG

- zagotavljanje pravilnega delovanja strojne in programske računalniške opreme ter podatkovnih baz,

- zagotavljanje pravilnega delovanja avdio, video in druge tehnične opreme,

- vzdrţevanje in nadgrajevanje strojne in programske računalniške opreme,

IO SINDIKATA 2011

72

- shranjevanje in varovanje podatkov, izdelava varnostnih kopij,

- odprava manjših napak na strojni in programski opremi,


- sodelovanje pri informacijskem opismenjevanju strank,

- pomoč obiskovalcem knjiţnice pri uporabi računalniške strojne in programske opreme,

- sodelovanje pri načrtovanju razvoja računalniškega informacijskega sistema,

- izdelava statistik, poročil in izpisov,


lahko izvaja


28



Šifra in ime delovnega mesta: J017021 GLAVNI

RAČUNOVODJA VII/2

Tarifni

razred:

VII/2

Plačna

podskupina:

J

Šifra


napredovanja

Plačni razred z

napredovanjem


razredov:

/ / 38 48 10

Stopnja in smer izobrazbe: VII/2. stopnja izobrazbe ekonomske ali druge ustrezne smeri


IO SINDIKATA 2011

73

- poznavanje in uporabljanje računovodskih računalniških programov.

Posebni pogoji za zasedbo: - osnovna raven znanja enega svetovnega jezika.

Zahtevane delovne izkušnje: 3 leta





- odgovornost po finančno – računovodskih predpisih,





Delovne razmere: /

Druge posebnosti:






OPIS DEL IN NALOG

- načrtovanje dela v računovodstvu,

- vodenje glavne knjige in pomoţnih knjig,

- vodenje pomoţnih evidenc,

- evidentiranje osnovnih sredstev v inventarni knjigi, vodenje evidenc drobnega inventarja med opredmetenimi

sredstvi,

priprava popisnih listov za inventuro,

- izdelava analiz, poročil, periodičnih in zaključnih računov, izdelava davčnih obračunov, letnih dohodninskih

obračunov, letnih

obračunov za ZPIZ,

- izdelava mesečnih in letnih statističnih podatkov,

- priprava finančnih načrtov, sodelovanje pri pripravi planov in razvojnih programih knjiţnice,

- spremljanje predpisov in zakonov s področja finančnega poslovanja,

IO SINDIKATA 2011

74

- pripravljanje poslovnih stroškov,

- planiranje virov financiranja investicij,

- planiranje virov financiranja dejavnosti,

- izdelava kalkulacij,

- planiranje likvidnosti,

- pripravljanje in aţuriranje analitičnega kontnega plana,

- organizacija in kontrola knjiţenja poslovnih dogodkov v glavni knjigi in pomoţnih knjigah,

- koordinacija inventurnih popisov,

- izdelava obračunov in izplačil osebnih dohodkov ter drugih prejemkov za zaposlene delavce in zunanje

sodelavce knjiţnice,

- organizacija in skrb za varnost podatkov,


- opravljanje drugega dela po določbah splošnih aktov knjiţnice in po navodilih in zadolţitvah direktorja.

29



Šifra in ime delovnega mesta: J017036 KADROVIK VII/1

Tarifni

razred:

VII/1

Plačna

podskupina:

J

Šifra


napredovanja

Plačni razred z

napredovanjem


razredov:

/ / 28 38 10

IO SINDIKATA 2011

75

Stopnja in smer izobrazbe: VII/1. stopnja izobrazbe organizacijske, ekonomske ali poslovne smeri














Delovne razmere: /

Druge posebnosti:






OPIS DEL IN NALOG

- izvajanje kadrovske funkcije,

- spremljanje zakonodaje s področja delovnih razmerij,

- izvajanje postopkov s področja delovnih razmerij,

- zbiranje, vodenje, urejanje kadrovskih evidenc in osebnih map zaposlenih,

- priprava, izdelava in vročanje dokumentov iz delovnih razmerij,

- vodenje kadrovske korespondence zavoda,

- nudenje logistike pri izvajanju kadrovske politike,

- arhiviranje kadrovske dokumentacije in vodenje kadrovskega arhiva zavoda,

- zagotavljanje varnosti osebnih podatkov zaposlenih,

IO SINDIKATA 2011

76

- sodelovanje z zunanjimi institucijami pri urejanju delovnih razmerij (prijave, odjave z M - obrazci, zavarovanja,

ipd.)

- sodelovanje z zunanjim sodelavcem za varnost in zdravje pri delu,

- vodenje evidenc v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu,

- organizacija obdobnih zdravniških pregledov zaposlenih in izobraţevanj za varnost in zdravje pri delu,

- izdelava statističnih podatkov in poročil s kadrovskega področja,

- priprava podatkov za obračun plač zaposlenih,

- dnevno evidentiranje prisotnosti zaposlenih,

- izvajanje postopkov s področja javnih naročil,

- vodenje pisarniškega poslovanja za potrebe zavoda,

- druge naloge in opravila v zvezi z opravljanjem dela ne delovnem mestu, ki jih v skladu s svojo strokovnostjo

lahko izvaja


30



Šifra in ime delovnega mesta: J017135 STROKOVNI

SODELAVEC VII/1

Tarifni

razred:

VII/1

Plačna

podskupina:

J

Šifra


napredovanja

Plačni razred z

napredovanjem


razredov:

IO SINDIKATA 2011

77

/ / 28 38 10

Stopnja in smer izobrazbe: VII/1. stopnja izobrazbe ekonomske, poslovne ali druge ustrezne smeri


- poznavanje računalniških programov za urejanje besedil in preglednic in izdelavo

predstavitev.








- za natančno in vestno opravljanje delovnih obveznosti,


- za izvajanje pravilnikov in drugih splošnih aktov knjiţnice,


Delovne razmere: popoldansko delo, delo v neenakomerno razporejenem del. času.

Druge posebnosti:



- ostalo: - skladno z naravo projektnega dela (časovna in finančna omejenost) se pogodba

za delovno mesto Strokovni projektni delavec sklene za določen čas,




OPIS DEL IN NALOG

- dela na projektu, ki ga knjiţnici odobri in financira ali sofinancira pristojno ministrstvo ali drug drţavni organ

oziroma organ

Evropskih skupnosti (EU), lokalna skupnost ali (zasebna ali javna) fundacija,

- priprava in izvedba projektov,

- sodelovanje z drţavnimi organi, organi EU, organi lokalnih oblasti in predstavniki fundacij pri izvajanju projektov,

IO SINDIKATA 2011

78

- priprava poročil, skladno z določili projekta,

- priprava prijav za nove projekte, tako v Republiki Sloveniji, kot tudi v EU,

- sodelovanje z morebitnimi sodelavci drugih organizacij ali zavodov in tujimi sodelavci, ki sodelujejo pri

posameznem

projektu,

- arhiviranje dokumentacije,

- po pooblastilu direktorja vodenje in organizacija dela, skladno s pooblastilom


lahko izvaja


31




FINANČNO

RAČUNOVODSKI

DELAVEC V

Tarifni

razred:

V

Plačna

podskupina:

J

Šifra


napredovanja

Plačni razred z

napredovanjem


razredov:

/ / 20 30 10

IO SINDIKATA 2011

79

Stopnja in smer izobrazbe: V. stopnja izobrazbe ekonomske ali druge ustrezne smeri


- poznavanje in uporabljanje ustreznih računalniških programov.













Delovne razmere: /

Druge posebnosti:






OPIS DEL IN NALOG

- evidentiranje prejetih računov, formalno kontroliranje računov,

- izvajanje plačil,

- izstavljanje računov in evidentiranje izstavljenih računov,

- dvigovanje in sprejemanje blagajniške gotovine,

- sprejemanje in polaganje dnevnega iztrţka,

- izdelava blagajniških prejemkov in izdatkov,

- izdelava in vodenje blagajniškega dnevnika,

- nabava in izdaja materiala,

IO SINDIKATA 2011

80

- izdajanje naročilnic,

- sodelovanje z zunanjimi institucijami,

- administrativna opravila,

- sprejem in izdajanje pošte,

- sprejemanje telefonskih klicev, faksiranje sporočil,

- vodenje evidenc naročil in drugih evidenc,


lahko izvaja


32



Šifra in ime delovnega mesta: B017840 DIREKTOR REG KNJ

Tarifni

razred:

VII/2

Plačna

podskupina:

B

Šifra

naziva Ime naziva Plačni razred

/ / 48

Stopnja in smer izobrazbe: VII/2. stopnja, univerzitetna izobrazba druţboslovne ali humanistične smeri

Pogoji za zasedbo: - organizacijske sposobnosti (dokazovanje s preteklim delom)

- vodstvene sposobnosti,

- znanje slovenskega jezika,

- znanje tujega jezika na višji ravni,

- znanje uporabe informacijskih tehnologij,

- če bo opravljal tudi vodenje strokovnega dela, mora imeti opravljen

bibliotekarski izpit oz. ga mora opraviti izpit v roku 2 let po nastopu funkcije,

- program razvoja knjiţnice.

IO SINDIKATA 2011

81

Zahtevane delovne izkušnje: najmanj 5 let na podobnih delovnih mestih

Odgovornost za delo: - zastopa, predstavlja in vodi poslovanje zavoda ter odgovarja za zakonitost,

gospodarnost in strokovnost dela zavoda v skladu z zakoni, podzakonskimi

predpisi in internimi akti.

Delovne razmere: /

Druge posebnosti:





OPIS DEL IN NALOG

organizira delo javnega zavoda,

sprejema strateški načrt,

sprejema letni izvedbeni načrt,

sprejema akt o organizaciji dela po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov v javnem zavodu,

sprejema akt o sistemizaciji delovnih mest po predhodnem mnenju, reprezentativnih sindikatov v javnem

zavodu,

sprejema kadrovski načrt,

sprejema načrt nabave osnovnih sredstev in investicijskega vzdrţevanja,

sprejema druge akte, ki urejajo pomembna vprašanja v zvezi z delovanjem javnega zavoda,

poroča ustanovitelju in svetu o zadevah, ki lahko pomembno vplivajo na delovanje javnega zavoda,

pripravi letno poročilo o delu zavoda in finančno poročilo,

sklepa zavodsko kolektivno pogodbo, če jo zavod ima in

opravlja druge naloge.

33



Šifra in ime delovnega mesta: B017892 POMOČNIK

DIREKTORJA

Tarifni

IO SINDIKATA 2011

82

razred:

VII/2

Plačna

podskupina:

B

Šifra

naziva Ime naziva Plačni razred

/ / 43

Stopnja in smer izobrazbe: VII/2. stopnja, univerzitetna izobrazba ene izmed strok,zastopanih v dejavnostih

zavoda

Pogoji za zasedbo: - sposobnosti za organiziranje in vodenje dela,

- znanje slovenskega jezika,

- znanje tujega jezika na višji ravni,

- znanje uporabe informacijskih tehnologij,

- če bo opravljal tudi vodenje strokovnega dela, mora imeti opravljen

bibliotekarski izpit oz. ga mora opraviti izpit v roku 2 let po nastopu funkcije,

- program razvoja knjiţnice.

Zahtevane delovne izkušnje: najmanj 3 leta na podobnih delovnih mestih


akti ter ustnimi in pisnimi navodili direktorja ter v skladu z etičnim kodeksom






Delovne razmere: /

Druge posebnosti:





IO SINDIKATA 2011

83

OPIS DEL IN NALOG

Po pooblastilu direktorja opravlja naslednje naloge:

organizira delo javnega zavoda,

sprejema strateški načrt,

sprejema letni izvedbeni načrt,

sprejema akt o organizaciji dela po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov v javnem zavodu,

sprejema akt o sistemizaciji delovnih mest po predhodnem mnenju, reprezentativnih sindikatov v javnem

zavodu,

sprejema kadrovski načrt,

sprejema načrt nabave osnovnih sredstev in investicijskega vzdrţevanja,

sprejema druge akte, ki urejajo pomembna vprašanja v zvezi z delovanjem javnega zavoda,

poroča ustanovitelju in svetu o zadevah, ki lahko pomembno vplivajo na delovanje javnega zavoda,

pripravi letno poročilo o delu zavoda in finančno poročilo,

sklepa zavodsko kolektivno pogodbo, če jo zavod ima in

opravlja druge naloge.

IO SINDIKATA 2011

84

Pristojnosti sveta delavcev in sindikata glede

sistemizacije delovnih mest

VPRAŠANJE: Kakšne pravice oziroma možnosti imata svet

delavcev in sindikat v podjetju v primeru, da delodajalec pri

sprejemanju nove sistemizacije delovnih mest ne upošteva

tehtnih argumentov o vrednotenju delovnega mesta za

posamezne zaposlene? Kakšen je postopek, če delodajalec

sprejme sistemizacijo, s katero se sindikat ne strinja, ker njegove

pripombe niso upoštevane oziroma so ugotovljene nepravilnosti

pri posameznih opisih delovnih mest?

ODGOVOR: Tako svet delavcev kot sindikat imata v zvezi s

sprejemanjem sistemizacije delovnih mest samo »posvetovalne«

pristojnosti.

Po določbi 94. člena zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju

(ZSDU) v zvezi z določili 91. in 92. člena istega zakona mora

delodajalec pred sprejetjem sistemizacije zahtevati »skupno

posvetovanje« s svetom delavcev, v katerem si mora prizadevati za

»uskladitev stališč«. To pomeni, da ni dolžan upoštevati pripomb in

predlogov sveta delavcev, če do takšne uskladitve stališč ne pride,

ampak lahko akt kljub temu sprejme. Svet delavcev lahko učinkovito

ukrepa (z uporabo instituta zadržanja odločitve delodajalca) le v

primerih, ko delodajalec sploh ne zahteva skupnega posvetovanja, in

ko torej krši proceduralna pravila sprejemanja sistemizacije, ne pa

http://www.delavska-participacija.com/

IO SINDIKATA 2011

85

tudi, če ne upošteva stališč sveta delavcev.

Sindikatom pa mora delodajalec po določbi 1. odstavka 8. člena

zakona o delovnih razmerjih (ZDR) predlog sistemizacije

posredovati le v »mnenje«. Sindikat mora mnenje, ki pa za

delodajalca prav tako ni formalno obvezujoče, podati v osmih dneh.

Zoper morebitno kršitev te dolžnosti delodajalca sindikat nima

nobenih formalnih pravnih sredstev, prav tako ne za primer

neupoštevanja njegovega mnenja.

V zvezi s postavljenim vprašanjem pa je treba posebej opozoriti, da

je sistemizacija delovnih mest v osnovi le organizacijski akt, ne akt,

s katerim bi se hkrati urejalo tudi »vrednotenje« delovnih mest. Kot

taka je lahko le podlaga za vrednotenje skladno z dogovorjeno

metodologijo. Metodologija za takšno ali drugačno vrednotenje

delovnih mest pa je materija kolektivne pogodbe, pri kateri pa je

vloga sindikata bistveno močnejša kot pri sprejemanju same

sistemizacije. Kolektivno pogodbo je namreč mogoče skleniti šele ob

popolnem soglasju obeh partnerjev – delodajalca in sindikata, pri

čemer je na delavski strani priporočljivo tudi sodelovanje sveta

delavcev.

Konkretno ovrednotenje posameznega delovnega mesta na podlagi

dogovorjene metodologije pa se, če ni že sestavni del oziroma

priloga kolektivne pogodbe, realizira s sklenitvijo pogodbe o

zaposlitvi, ne z aktom o sistemizaciji delovnih mest. To pomeni, da

je konkretno vrednotenje posameznega delovnega mesta lahko le

predmet individualnega spora med konkretnim delavcem in

delodajalcem, ne pa predmet kolektivnega spora med sindikatom

oziroma svetom delavcev in delodajalcem. V individualnem

delovnem sporu pa lahko sindikat nastopa le kot zastopnik

posameznega delavca.

IO SINDIKATA 2011

86

KOLEKTIVNA POGODBA za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji

Uradni list RS, št. 45/1994

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. Stranke kolektivne pogodbe

To kolektivno pogodbo skleneta Ministrstvo za kulturo Vlade Republike Slovenije in Sindikat delavcev v kulturi Slovenije.

2. Veljavnost kolektivne pogodbe

Kolektivna pogodba velja in se uporablja za vse zavode in delodajalce v dejavnostih kulture ter za vse delavce v Republiki Sloveniji, ki so pri njih zaposleni. Za direktorje ne velja poglavje o plačah, druge določbe te pogodbe pa veljajo, če njihova uporaba ni izrecno izključena s pogodbo o zaposlitvi.

Izraz zaposleni delavci pomeni delavce, ki so sklenili delovno razmerje za določen ali nedoločen čas, s polnim ali krajšim delovnim časom od polnega.

Ta pogodba velja tudi za učence in študente na praksi, in sicer v določbah, ki jih zadevajo.

Določbe te kolektivne pogodbe se uporabljajo kot splošni akt v smislu določb zakona o delovnih razmerjih, če ni š kolektivno pogodbo ali drugim splošnim aktom posamezne kulturne dejavnosti ali zavoda drugače določeno.

Če ob izteku veljavnosti te pogodbe ni sklenjena nova in če je nobena od pogodbenih strank ne odpove, se njena veljavnost podaljša do sklenitve nove.

II. OBLIGACIJSKE DOLOČBE

1. Pozitivna izvedbena dolţnost

Stranki, kolektivne pogodbe si morata z vsemi legalnimi sredstvi, ki so na voljo, prizadevati za uresničevanje in spoštovanje njenih določb.

2. Negativna izvedbena dolţnost

Stranki sta dolžni opustiti vsako dejanje, ki bi nasprotovalo izvrševanju te kolektivne pogodbe.

3. Sklenitev, sprememba in dopolnitev kolektivne pogodbe

Postopek za sklenitev nove kolektivne pogodbe se začne na pobudo ene od strank vsaj tri mesece pred iztekom veljavnosti te kolektivne pogodbe.

IO SINDIKATA 2011

87

Pri sklenitvi, spremembi in dopolnitvi kolektivne pogodbe nastopajo reprezentativni sindikati kot ena stranka na strani delavcev.

Spremembo ali dopolnitev kolektivne pogodbe lahko pogodbeni stranki predlagata kadarkoli.

Vsak sindikat lahko s soglasjem drugih sindikatov samostojno zahteva spremembo ali dopolnitev kolektivne pogodbe.

Pogodbena stranka, ki želi spremembo oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe, predloži drugi stranki svojo obrazloženo zahtevo v pisni obliki.

Druga stranka se je dolžna do predloga opredeliti v 30 dneh po njegovem prejemu.

V primeru, če nasprotna stranka predloga ne sprejme, ali se do njega ne opredeli v 30 dneh po prejemu, začne stranka predlagateljica postopek pred komisijo za poravnavo.

Določbe te točke, ki se nanašajo na spremembe in dopolnitve te kolektivne pogodbe, se smiselno uporabljajo tudi za postopek sklenitve nove kolektivne pogodbe.

4. Reševanje sporov

Za reševanje sporov med strankama kolektivne pogodbe, ki jih ni bilo mogoče rešiti z medsebojnimi pogajanji, se ustanovita komisija za poravnavo in arbitražni svet.

Do spora med strankama pride, če se ne sporazumeta o sklenitvi, spremembi oziroma dopolnitvi kolektivne pogodbe oziroma o drugih ukrepih za reševanje spornih vprašanj.

5. Sestava komisije za poravnavo

V komisijo za poravnavo vsaka stranka imenuje po dva člana. Člani komisije imenujejo iz vrst uglednih kulturnih delavcev sporazumno predsednika komisije kot petega člana.

6. Začetek postopka

Postopek poravnave se začne na zahtevo ene izmed strank..

7. Učinki poravnave

Poravnava velja za neuspešno, če ena od strank ne imenuje članov komisije za poravnavo, če člani ne imenujejo predsednika komisije ali če ena od strank pisno izjavi, da je bila poravnava neuspešna.

Ko je poravnava uspešna, morata stranki sprejeti pisni sporazum. Sporazum tako postane enakovredna sestavina kolektivne pogodbe.

IO SINDIKATA 2011

88

Če je poravnava neuspešna, odloči o spornih vprašanjih arbitražni svet.

8. Imenovanje arbitraţnega sveta

Arbitražni svet ima tri člane in prav toliko namestnikov. Vsaka stranka imenuje enega člana in njegovega namestnika. Predsednika in njegovega namestnika imenujeta stranki sporazumno.

Če ne moreta sporazumno določiti predsednika in njegovega namestnika, ju imenuje republiško sodišče, pristojno za delovne spore.

9. Odbor za razlago kolektivne pogodbe

Stranki kolektivne pogodbe sporazumno imenujeta tričlanski odbor za razlago kolektivne pogodbe.

10. Posledice kršitve pravic in dolţnosti strank

V primeru, če ena od strank krši obveznosti, ki jih je prevzela s to kolektivno pogodbo, lahko pogodbi zvesta stranka od nje odstopi. Svoj odstop mora drugi stranki pisno napovedati najmanj tri mesece pred nameravanim odstopom.

Trimesečni rok začne teči z dnem prejema pisne napovedi iz prejšnjega odstavka.

Pred iztekom trimesečnega roka od te pogodbe ni mogoče odstopiti.

III. DOLOČBE O OBVEŠČANJU DELAVCEV IN DELOVANJU SINDIKATOV

1. Obveščanje

1. člen

Direktor in organi upravljanja zagotavljajo obveščanje delavcev o vseh zadevah, ki vplivajo na socialno-ekonomski položaj in pravice ter obveznosti delavcev iz dela in delovnega razmerja.

Delavce obveščajo zlasti o:

– spremembah dejavnosti oziroma programov zavoda,

– spremembah organiziranosti, organizacije dela in delovnih postopkov,

– letnih programih dela in poslovanja in njihovem uresničevanju,

– spremembah zakonov in novih zakonih ter o drugih predpisih in splošnih aktih,.ki zadevajo delavce v kulturnih dejavnostih,

– predvidenih kadrovskih spremembah (novo zaposlovanje, prerazporejanje, kolektivni odpusti) in razlogih zanje,

IO SINDIKATA 2011

89

– letni razporeditvi in občasnih prerazporeditvah delovnega časa,

– merilih za ugotavljanje skupinske in posamične delovne uspešnosti, specifične za zavod,

– merilih za spodbujanje inovativnosti,

– ukrepih za zdravo in varno delovno okolje.

O zadevah iz prejšnjega odstavka je treba delavce obvestiti pred sprejemom odločitev.

2. Dajanje mnenj

2. člen

Kadar svet zavoda ali direktor odločata o delavčevih pravicah in dolžnostih iz dela, morata poprej pridobiti njihovo mnenje o:

– zaposlovanju in odpuščanju delavcev ne glede na razloge,

– zaposlovanju oziroma nadaljevanju dela delavcev, ki izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev,

– začetku in koncu delovnega časa, odmorih med delom in razporeditvi tedenskega delovnega časa,

– času, kraju in načinu izplačil osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov,

– uvajanju novih načinov ugotavljanja delovne uspešnosti in določanju delitve plač in drugih osebnih prejemkov na tej podlagi,

– ukrepih za preprečevanje poškodb pri delu in poklicnih bolezni,

– določanju delovnega reda in discipline ter uvajanju različnih oblik nadzora nad delom, obnašanjem in učinkovitostjo dela zaposlenih.

Če svet zavoda ali direktor pri odločitvi nista upoštevala mnenja delavcev, morata delavce obvestiti o razlogih, zaradi katerih njihovih mnenj nista mogla upoštevati.

Svet zavoda ali direktor lahko sama odločita o zadevah iz prvega odstavka tega člena, če delavci ne posredujejo svojega mnenja v osmih dneh od dneva, ko so bili zanj zaprošeni.

3. Pogoji za delo sindikata

3. člen

Ta kolektivna pogodba ne posega v pravice, obveznosti in odgovornosti sindikatov, da v skladu s svojo vlogo in nalogami delujejo v zavodu, dajejo pobude, predloge,

IO SINDIKATA 2011

90

zavzemajo stališča in postavljajo zahteve, pristojnim organom. Delovanja sindikatov z odločitvami v zavodu ni mogoče omejiti.

4. člen

Direktor, pooblaščeni delavci in strokovne službe zagotavljajo sindikatu podatke o vseh vprašanjih, o katerih odločajo organi upravljanja in pooblaščeni delavci in ki se nanašajo na socialnoekonomski in delovni položaj ter pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev iz dela in delovnega razmerja.

Direktor in strokovne službe zagotavljajo sindikatu sodelovanje v vseh postopkih odločanja o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev iz delovnega razmerja. Direktor, pooblaščeni delavci in strokovne službe vročajo sindikatu gradiva za seje vseh organov zavoda in omogočajo sodelovanje njegovih predstavnikov na teh sejah.

5. člen

Pristojni organi so dolžni sindikatu omogočiti sodelovanje na sejah organov, ko odločajo b reševanju individualnih sporov iz dela in delovnega razmerja.

6. člen

Za delo sindikata v zavodu mora biti zagotovljeno:

– sindikalnemu zaupniku najmanj ena plačana ura letno za vsakega delavca v zavodu, vendar ne manj kot 50 ur letno, za opravljanje njegovih funkcij in za sodelovanje pri delu organov sindikata izven zavoda. V tako določeno število ur se ne všteva sodelovanje sindikalnih zaupnikov v organih sindikata dejavnosti in njegovih zvez oziroma združenj. Ne glede na število sindikalnih zaupnikov skupno število plačanih ur za njihovo sindikalno delo (t. j. za delo vseh zaupnikov) ne sme biti manjše kot število delavcev v zavodu in ne manjše kot 50 ur letno;

– o okvirnem načinu izrabe določenega števila ur za delo sindikalnega zaupnika se dogovorita vodstvo sindikata in direktor zavoda. Pri tem upoštevata potrebe in interese članov sindikata in zahteve delovnega procesa;

– prost dostop zunanjih sindikalnih predstavnikov v zavod na podlagi vnaprejšnjega obvestila;

– svoboda sindikalnega obveščanja in razpečevanja sindikalnega tiska;

– strokovna pomoč in drugi pogoji (prostori, tehnično in administrativno delo ipd.) za delo sindikata, njegovih organov in sindikalnih zaupnikov;

– tehnična izvedba obračuna in plačevanja članarine sindikatu za člane sindikata.

7. člen

IO SINDIKATA 2011

91

Pravice in dolžnosti zavoda oziroma delodajalca in sindikatov se podrobneje urejajo s posebno pogodbo o sindikalnem delovanju v zavodu oziroma pri delodajalcu.

S pogodbo se uredi zlasti:

– pogoji za delovanje sindikatov na področju varstva delavskih pravic,

– pogoji za delo in nadomestila za delo sindikalnih zaupnikov ter druge njihove pravice,

– obveznosti in odgovornosti pooblaščenih organov zavoda oziroma delodajalca do sindikatov.

8. člen

Sindikat uporablja za organiziranje in vodenje stavke stavkovna pravila v skladu z zakonom o stavki.

9. člen

Sindikalni zaupniki uživajo pravice iz tretjega in četrtega odstavka 5. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni 1. RS, št. 14/90) še dve leti po preteku svoje funkcije.

IV. SODELOVANJE DELAVCEV PRI UPRAVLJANJU ZAVODA

10. člen

Delavci sodelujejo pri upravljanju zavoda kot posamezniki in preko delavskih predstavništev v skladu z določili zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju.

a) Delavci posamezniki

Zavod mora delavcu posamezniku omogočiti sodelovanje pri upravljanju zavoda.

Delavec posameznik ima pravico:

– do pobude in odgovorov na to pobudo, če se nanašajo na njegovo delovno mesto ali na njegovo delovno oziroma organizacijsko enoto;

– biti pravočasno obveščen o spremembah na svojem delovnem področju;

– povedati svoje mnenje o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na organizacijo delovnega mesta in delovni proces;

– zahtevati, da mu delodajalec oziroma od njega pooblaščeni delavec pojasni vprašanja s področja plač in z drugih področij delovnih razmerij.

Pobude, vprašanja in zahteve iz prve in četrte alineje prejšnjega odstavka delavec pisno ali ustno naslavlja na neposredno nadrejenega delavca. Neposredno nadrejeni

IO SINDIKATA 2011

92

delavec je dolžan pobude in vprašanja takoj posredovati pooblaščenim delavcem zavoda.

Direktor oziroma pooblaščeni delavec mora na pisno pobudo, zahtevo ali vprašanje pisno odgovoriti najkasneje v 30 dneh po prejemu pisne pobude, zahteve ali vprašanja.

b) Delavsko predstavništvo

V zavodu, kjer je zaposlenih do 20 delavcev, se delavsko predstavništvo ne oblikuje. Delavci takega zavoda sodelujejo pri upravljanju zavoda preko delavskega zaupnika.

Delavsko predstavništvo sestavlja glede na število zaposlenih v zavodu:

– v zavodu z več kot 20 do 100 delavcev – pet članov

– v zavodu z več kot 100 do 200 delavcev – sedem članov

– v zavodu z več kot 200 do 400 delavcev – devet članov.

Mandat članov delavskega predstavništva traja 4 leta. Kandidate za člane delavskega predstavništva predlagajo reprezentativni sindikati v zavodu, in sicer skladno s številom članov posameznega reprezentativnega sindikata v zavodu.

Za volitve članov delavskega predstavništva se smiselno uporabljajo določbe zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju.

Delovanje delavskega predstavništva se uredi s poslovnikom.

Tehnična izvedba volitev in plačilo stroškov zanje je naloga zavoda.

1. Predhodno mnenje

Organ upravljanja oziroma direktor mora pridobiti predhodno mnenje delavskega predstavništva o naslednjih zadevah:

– uvajanje novih načinov ugotavljanja delovne uspešnosti in določanja delitve plače in drugih osebnih prejemkov na tej podlagi,

– ukrepih za preprečevanje poškodb pri delu in poklicnih bolezni,

– določanju delovnega reda in discipline ter uvajanja različnih oblik nadzora nad delom, obnašanjem in učinkovitostjo dela zaposlenih,

– začetku in koncu delovnega časa, odmorov med delom in razporeditve tedenskega delovnega časa,

– času, kraju in načinu izplačil plače in drugih osebnih prejemkov.

IO SINDIKATA 2011

93

Če organ upravljanja oziroma direktor pri odločanju o zadevah iz prejšnjega odstavka ni upošteval mnenj delavskega predstavništva, mora le tega obvestiti o razlogih, zaradi katerih njegovega stališča ni mogel upoštevati.

Organ upravljanja oziroma direktor lahko sam odloči o zadevah iz prvega odstavka te točke, če delavsko predstavništvo ne posreduje svojega mnenja v 8 dneh od dneva, ko je bilo zanj zaprošeno.

Na zahtevo sindikata oziroma delavskega predstavništva mora direktor v 8 dneh organizirati razgovor glede upoštevanja nasprotnih razlogov delavskega predstavništva.

2. Skupno posvetovanje

Organ upravljanja oziroma direktor je dolžan pred sprejemom obveščati delavsko predstavništvo in zahtevati skupno posvetovanje glede:

– statusnih sprememb,

– politiki zaposlovanja in odpuščanja delavcev,

– sistemizacije delovnih mest,

– zaposlovanja oziroma nadaljevanja dela delavcev, ki izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev,

– razporejanje večjega števila delavcev izven zavoda in iz kraja v kraj,

– sprejemanja aktov s področja dodatnega pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja.

Organ upravljanja oziroma direktor je dolžan zahtevati skupno posvetovanje tudi glede kriterijev glede napredovanja delavcev v zavodu, če veljavna zakonodaja predvideva, da zavod s splošnim aktom določi kriterije o napredovanju.

Potrebne informacije je organ upravljanja oziroma direktor dolžan posredovati delavskemu predstavništvu najmanj 30 dni pred sprejemom odločitve, rok za predlagano skupno posvetovanje pa mora biti najmanj 15 dni pred sprejemom odločitve.

O skupnem posvetovanju se piše zapisnik.

3. Pravice zadrţanja odločitve zavoda

Delavsko predstavništvo ima pravico v osmih dneh od dneva, ko je bilo obveščeno o sprejemu odločitve organa upravljanja oziroma direktorja, s sklepom zadržati posamezne odločitve organa upravljanja oziroma direktorja in istočasno sprožiti postopek za reševanje medsebojnega spora, če organ upravljanja oziroma direktor ni zahteval mnenja oziroma ni organiziral skupnega posvetovanja iz 1. in 2. točke tega poglavja.

IO SINDIKATA 2011

94

V primeru iz prejšnjega odstavka organ upravljanja oziroma direktor ne sme izvršiti odločitve vse do dokončne odločitve pristojnega organa.

V. DELOVNA RAZMERJA

1. Sistemizacija

11. člen

Aktivnosti in posebni pogoji za sklenitev delovnega razmerja za posamezno delovno mesto ali področje so določeni z aktom o sistemizaciji, če niso le-ti urejeni s posebnimi predpisi.

Direktor je dolžan pri aktih iz zgornjega odstavka predhodno pridobiti mnenje sindikata.

2. Objava delovnega mesta

12. člen

V objavi oziroma razpisu delovnega mesta je treba navesti:

– čas (nedoločen ali določen), za katerega bo sklenjeno delovno razmerje;

– posebne pogoje za sklenitev delovnega razmerja;

– čas trajanja poskusnega dela, če je predvideno;

– rok za prijavo kandidata, ki ne sme biti krajši od 8 dni;

– rok, v katerem mora biti kandidat obveščen o izbiri, ki ne sme biti daljši kot 30 dni.

13. člen

Kandidat, ki ni bil izbran, ima najkasneje v 15 dneh po opravljeni izbiri, pravico do vpogleda v gradivo, na podlagi katerega je bila opravljena izbira.

3. Pogodba o zaposlitvi

14. člen

S pogodbo o zaposlitvi uredita delavec in zavod pisno predvsem naslednja vprašanja:

– sklenitev in trajanje delovnega razmerja;

– naziv delovnega mesta, za katerega je sklenjeno delovno razmerje;

– tarifna oziroma plačilna skupina;

IO SINDIKATA 2011

95

– poskusno delo, če je predvideno;

– pripravništvo, če je delovno razmerje sklenjeno s pripravnikom;

– kraj opravljanja dela;

– delovni čas, odmore, počitke in dopust;

– ukrepe za posebno varstvo delavcev;

– izobraževanje;

– plačo in nadomestila plače;

– način spremembe pogodbe;

– druge pravice in obveznosti delavca in zavoda.

Delavca je potrebno pred podpisom pogodbe o zaposlitvi seznaniti z vsebino kolektivnih pogodb, ki določajo njegove pravice in obveznosti.

Delavcu je potrebno omogočiti vpogled v vsebino kolektivne pogodbe kadarkoli to zahteva.

V primeru, da delavec predloga pogodbe o zaposlitvi iz 135. člena zakona o delovnih razmerjih ne podpiše v roku 30 dni od dneva prejema predloga (razen, če ni zahteval presoje zakonitosti predloga pogodbe o zaposlitvi), odloči o prenehanju delovnega razmerja delavca direktor.

4. Poskusno delo

15. člen

Poskusno delo za posamezna dela znaša največ:

– za dela od I. do IV. skupine zahtevnosti dva meseca,

– za dela V. skupine zahtevnosti tri mesece,

– za dela VI., VII. in VIII. skupine zahtevnosti pet mesecev,

– za dela delavcev – nosilcev osnovne dejavnosti do dvanajst mesecev.

Dolžina poskusnega dela je določena v pogodbi o zaposlitvi in ne more biti daljša, kot je zapisana v objavi oziroma razpisu.

Delovna mesta, za katera je predvideno poskusno delo, določa akt o sistemizaciji delovnih mest, ki ga pripravi direktor, sprejme pa svet zavoda.

16. člen

IO SINDIKATA 2011

96

Poskusno delo spremlja najmanj 3-čIanska strokovna komisija, ki odloča o tem, ali ga je delavec uspešno opravil ali ne. Komisijo imenuje direktor. Člani komisije morajo imeti najmanj enako strokovno izobrazbo kot delavec na poskusnem delu. Strokovna komisija mora dati strokovno oceno delavčeve usposobljenosti pred potekom poskusne dobe. Če v zavodu ni delavcev, ki bi imeli enako strokovno izobrazbo kot delavec na poskusnem delu, je treba komisijo sestaviti iz zunanjih članov. Eden izmed članov komisije spremlja, nadzoruje in pomaga delavcu na poskusnem delu. Komisija svojo odločitev sporoči s pisnim sklepom, ki mora biti obrazložen in mora imeti pravni pouk.

17. člen

Če delavec po svoji volji odpove delovno razmerje v času trajanja poskusnega dela, se šteje za čas prenehanja delovnega razmerja dan, ko delavec da pisno odpoved.

Poskusno delo je izjemoma lahko daljše zaradi odsotnosti z dela, ki je posledica daljše bolezni, vpoklica na vojaške vaje in podobno, pri čemer pa mora odsotnost znašati več kot 10 delovnih dni.

5. Pripravništvo

18. člen

Pripravnik lahko sklene delovno razmerje za določen ali nedoločen čas.

Pripravnik sklene delovno razmerje za določen čas le v primeru:

– če ni pogojev, da se po končani pripravniški dobi in opravljenem strokovnem izpitu zaposli na ustreznem delovnem mestu in

– če si pripravnik izrecno želi pridobiti samo delovne izkušnje, potrebne za samostojno opravljanje svojega poklica.

Pripravniška doba traja največ eno leto, razen če zakon ne določa drugače. V tem okviru se določa:

- 6 mesecev za pripravnika s srednjo izobrazbo

– 9 mesecev za pripravnika z višjo izobrazbo

- 12 mesecev za pripravnika z visoko izobrazbo.

Pripravnika, spremlja in vodi ves čas pripravniške dobe glavni mentor. Na koncu da poročilo o njegovem delu ter lahko predlaga skrajšanje pripravniške dobe, toda ne več kot za eno tretjino. O skrajšanju pripravniške dobe odloča direktor.

Za izpopolnjevanje v posameznih vejah stroke se pripravniku določijo posamezni mentorji oziroma inštruktorji, ki o delu kandidata poročajo glavnemu mentorju.

IO SINDIKATA 2011

97

Pripravnik vodi o poteku pripravništva dnevnik.

Ob koncu pripravniške dobe opravi pripravnik strokovni izpit, in sicer praviloma pred iztekom pripravniške dobe.

Če so pripravništvo in strokovni izpiti v posamezni dejavnosti določeni s posebnimi predpisi, je treba uporabljati določila teh predpisov.

Za pripravo na strokovni izpit je pripravnik do V. stopnje strokovne izobrazbe lahko odsoten 7 dni, pripravnik VI. in VII. stopnje strokovne izobrazbe pa 12 dni z nadomestilom plače. To pravico lahko pripravnik izkoristi le enkrat.

19. člen

Pripravniku, ki je sklenil delovno razmerje za določen čas, preneha delovno razmerje s potekom časa, za katerega je sklenil delovno razmerje.

Pripravniku, ki je sklenil delovno razmerje za nedoločen čas, preneha delovno razmerje, če strokovnega izpita tudi po ponovnem opravljanju ne opravi.

6. Postopek ugotavljanja znanja in zmoţnosti za opravljanje del in postopek za ugotavljanje doseganja pričakovanih rezultatov dela

20. člen

Direktor lahko začne postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti ter postopek ugotavljanja doseganja pričakovanih rezultatov dela le na podlagi zbrane delovne dokumentacije in s soglasjem strokovnega vodje.

Delavcu je potrebno poslati vabilo na razgovor z navedbo, da gre za postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del, ki jih opravlja. Razgovor z delavcem opravi direktor. O razgovoru, v katerem se delavec izreče o navedbah direktorja, mora biti voden zapisnik.

Postopek se začne z dnem, ko delavec prejme vabilo na razgovor z direktorjem in pisno potrdi vpogled v delovno dokumentacijo, na podlagi katere se je postopek pričel.

O začetku postopka mora biti obveščen sindikat zavoda.

Delavčevo delo je potrebno spremljati najmanj 30 delovnih dni, ko je delavec prisoten na delu.

V času poskusnega dela in pripravništva ni mogoče voditi postopka ugotavljanja znanja in zmožnosti.

Postopek je javen.

21. člen

IO SINDIKATA 2011

98

Sklep o razporeditvi delavca, za katerega direktor oziroma organ, določen s- statutom ali pravili zavoda, ugotovi, da nima potrebnega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta, h katerim je razporejen, oziroma ki ne dosega pričakovanih rezultatov dela, na drugo delovno mesto, ustrezno njegovemu znanju in zmožnostim, sprejme direktor oziroma organ, določen s statutom ali pravili zavoda.

S sklepom mora biti pisno obveščen tudi reprezentativni sindikat zavoda.

22. člen

Zoper sklep, da delavec nima potrebnega znanja in zmožnosti, za opravljanje del oziroma ne dosega pričakovanih rezultatov in je zato razporejen na drugo delovno mesto oziroma mu preneha delovno razmerje, lahko delavec vloži ugovor na organ, pristojen za odločanje o pravicah delavcev iz delovnega razmerja. Ta organ odloči o ugovoru na podlagi ugotovitve tričlanske komisije, sestavljene iz članov, ki morajo imeti najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe za določeno vrsto poklica kot delavec, ki ugovarja. Če takih delavcev v zavodu ni, sta dva člana komisije osebi izven zavoda, ki pa imata ustrezno strokovno izobrazbo.

Odločitev pristojnega organa je dokončna.

7. Razporejanje delavcev

a) Razporejanje na manj zahtevno delo

23. člen

Delavec je dolžan začasno opravljati manj zahtevno delo, ki ne ustreza vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanju in zmožnostim le v primeru višje sile, naravne in druge nesreče, če gre za reševanje človeških življenj, zdravja ljudi in premoženja, ob nenadni odsotnosti delavca ter v primeru okvar delovnih naprav.

Delavec prejme v vseh teh primerih enako plačo, kot jo je prejemal na svojem delovnem mestu oziroma plačo, ki je zanj ugodnejša.

24. člen

Delavec je lahko v okviru zavoda najdalj za 6 mesecev razporejen na delovno mesto, za katero je potrebna eno stopnjo nižja strokovna izobrazba le v primeru začasnega prenehanja potreb po delu zaradi nujnih operativnih razlogov. V teh primerih je delavec lahko razporejen le, če je tudi za to delo ustrezno strokovno usposobljen.

b) Razporeditev delavca v drug zavod ali kraj

25. člen

Delavca je mogoče razporediti v drug zavod, oziroma k drugemu delodajalcu:

IO SINDIKATA 2011

99

– če zavod za nemoteno delo potrebuje delavca z določeno strokovno izobrazbo, znanjem in sposobnostjo, drug zavod, pri katerem je v delovnem razmerju delavec, ki izpolnjuje te pogoje, pa lahko opravljanje svojih nalog zagotovi z drugačno organizacijo dela;

– če zaradi spremenjene organizacije in razporeditve del delo delavca v posameznem zavodu ni več potrebno, v drugem zavodu pa je nezasedeno delovno mesto, ki ustreza strokovni izobrazbi, znanju in sposobnostim delavca.

V teh primerih sklene delavec delovno razmerje brez objave. O razporeditvi delavca sporazumno odločita sveta obeh zavodov.

26. člen

Delavca je mogoče razporediti na delo v drug kraj:

– če se je povečal ali zmanjšal obseg dela,

– če je potrebna začasna ali trajna nadomestitev delavca.

Delavca ni mogoče brez njegove privolitve razporediti v zavod v drugem kraju:

– če se z delom v drugem kraju bistveno poslabšajo pogoji glede varstva in obveznega šolanja otrok, prevoza, stanovanjski pogoji in drugi življenjski pogoji delavca in njegove družine;

– če razporeditev lahko vpliva na bistveno poslabšanje delavčevega zdravja;

– če pot na delo in z dela traja v normalnih okoliščinah z javnimi prevoznimi sredstvi več kot dve uri oziroma za mater delavko z otrokom do treh let starosti, če pot traja več kot eno uro.

8. Pravice delavcev, katerih delo postane trajno nepotrebno

27. člen

Direktor oziroma če gre za večje število delavcev svet zavoda odločita, katerim delavcem začasno ni mogoče zagotoviti dela in kateri ukrepi, ki jih določa zakon, bodo uporabljeni.

Preden direktor oziroma organ upravljanja sprejme svojo odločitev, mora zahtevati mnenje reprezentativnega sindikata in ga pred sprejemom odločitve obravnavati skupaj z njihovimi predstavniki.

28. člen

Trajno prenehanje potreb po delu delavcev ugotavlja svet zavoda.

IO SINDIKATA 2011

100

Svet zavoda mora o razlogih, o številu in kategorijah presežnih delavcev in o roku, v katerem bo prenehalo njihovo delovno razmerje, obvestiti prizadete delavce in reprezentativni sindikat najmanj 45 dni pred nastopom teh dejstev.

Pri pripravi in sprejemanju programa razreševanja presežnih delavcev v zavodu sodeluje tudi reprezentativni sindikat.

29. člen

Delovno razmerje delavca, katerega delo postane trajno nepotrebno, ne preneha:

– če je mogoče v okviru zavoda oziroma pri delodajalcu delavca razporediti na drugo delovno mesto in če delavec s tako razporeditvijo soglaša;

– če je mogoče delavca za opravljanje drugega ustreznega dela prekvalificirati oziroma dokvalificirati v roku 6 mesecev;

– če je delo mogoče opravljati z nespremenjenim številom delavcev v skrajšanem delovnem času (najmanj 36 ur na teden), ki se šteje za poln delovni čas.

O razporeditvi, prekvalifikaciji oziroma dokvalifikaciji delavcev in,o skrajšanem delovnem času odloča svet zavoda oziroma delodajalec.

Če obstajajo možnosti iz prve in druge alinee prvega odstavka tega člena, je treba pri določanju delavcev, upoštevati delovno uspešnost in strokovno izobrazbo delavcev, delovno dobo v zavodu oziroma pri delodajalcu in delavčeve socialne razmere.

30. člen

Zaradi nujnih operativnih razlogov delovno razmerje v zavodu ne preneha:

– delavcu v času služenja vojaškega roka,

– delavcu v času, ko je odsoten z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni,

– nosečnici in delavki oziroma delavcu v času odsotnosti z dela zaradi porodniškega dopusta oziroma dopusta za nego in varstvo otroka,

– delavcu članu organa upravljanja, sveta ali drugega organa, ki predstavlja delavce in voljenemu ali imenovanemu sindikalnemu zaupniku reprezentativnega sindikata, v času opravljanja njegove funkcije in dve leti po prenehanju opravljanja funkcije,

– delavcu izvoljenemu za poslanca.

Delovno razmerje lahko preneha le s soglasjem delavca:

– delavcu z manj kot enim letom delovne dobe,

IO SINDIKATA 2011

101

– obema zakoncema, ki sta zaposlena v istem zavodu,

– delavcu, katerega zakonec je kot nezaposlen prijavljen na zavodu za zaposlovanje,

– delavcu oziroma delavki, ki je edini hranilec v družini,

– delavcu, invalidu, ki ne izpolnjuje pogojev za invalidsko pokojnino,

– delavcu na strokovnem izpopolnjevanju oziroma izobraževanju na katerega ga je napotil zavod.

Starejšemu delavcu, ki mu do izpolnitve pogojev za upokojitev manjka do pet let zavarovalne dobe, lahko preneha delovno razmerje le, če se mu zagotovi dokup zavarovalne dobe, če mu je zagotovljeno denarno nadomestilo iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve pogojev za upokojitev ali z njegovim soglasjem pravica do ustrezne odpravnine.

9. Merila za ugotavljanje preseţnih delavcev

31. člen

Merila za določanje trajno presežnih delavcev, ki jim zavod odpoveduje delovno razmerje:

1. delovna uspešnost oziroma kvaliteta delavca:

Točk

a) nadpovprečna

30

b) povprečna

20

c) podpovprečna 0

2. strokovna izobrazba, ki je določena za delovno mesto:

a) ustrezna strok, izobrazba

30

b) ena stopnja nižja str. Izobrazba

20

c) dve stopnji nižja str. Izobrazba

10

3. delovne izkušnje, ki jih ima delavec za določeno delovno

mesto:

a) 10 let in več delovnih izkušenj

30

b) od 5 do 10 let del. izkušenj

20

c) manj kot 5 let del. izkušenj

10

IO SINDIKATA 2011

102

d) nima delovnih izkušenj

0

4. delovna doba:

a) od 1 do 5 let

5

b) od 6 do 15 let

10

c) od 16 do 25 let

15

d) nad 25 let

20

5. delovna doba v zavodu:

a) od 1 do 5 let

2

b) od 6 do 15 let

5

c) od 16 do 25 let

8

d) nad 25 let

12

6. zdravstveno stanje delavca (upošteva se le na osnovi

zdravstvenih potrdil in odločb):

a) kronično ali ponavljajoče se obolenje

10

b) poškodba pri delu

15

c) spremenjena delovna zmožnost ali pridobljena telesna okvara

20

d) poklicna bolezen

30

7. socialno stanje delavca in njegove družine:

a) nega otrok, staršev ali zakonca s telesnimi okvarami ali

duševnimi motnjami

20

b) nezaposleni zakonec ali delavec samohranilec

20

c) za vsakega nepreskrbljenega otroka

5

d) delavec ali zakonec opravlja popoldansko obrt, je lastnik

kmetijske

površine nad 5 ha, je lastnik ali družbenik v zasebnem

ali mešanem podjetju

– 30

Pri vsakem delavcu morajo biti upoštevana vsa obstoječa merila in mora biti to tudi navedeno v vsakem sklepu o odpovedi delovnega razmerja zaradi trajnega presežka.

IO SINDIKATA 2011

103

10. Delovni čas

a) Splošne določbe

32. člen

Delovni čas delavcev v kulturnih dejavnostih traja 40 ur tedensko.

V delovni čas se šteje tudi čas, ko delavec sodeluje v strokovnih organih in organih upravljanja zavoda. Odmor med delom traja 30 minut in se šteje v delovni čas.

33. člen

O razporeditvi delovnega časa v kulturnem zavodu odloča direktor, pri čemer mora upoštevati potrebe delovnega procesa in zakonsko zagotovljene odmore in počitke delavcev.

V primerih prerazporeditve delovnega časa se fond ur uravnava vsakih 6 mesecev oziroma letno. Delovni čas, ki presega tako ugotovljeni obvezni fond se obravnava kot nadurno delo oziroma se kompenzira z odsotnostjo delavca pod enakimi pogoji kot nadurno delo.

34. člen

V kulturnih zavodih, kjer je potrebno zaradi narave dela na posameznih delovnih mestih zagotavljati nepretrgano opravljanje storitev, se to zagotovi z:

– razporeditvijo letnega delovnega časa,

– delom po posebnem razporedu

– delom v izmenah.

b) Posebne določbe

35. člen

Delovni čas umetniških delavcev je sestavljen iz dejanskega delovnega časa in časa za osebno pripravo.

Dejanski delovni čas je sestavljen iz časa skupne priprave na vajah in časa prireditve. V delovni čas se šteje tudi čas, ko delavec sodeluje v strokovnih organih in organih upravljanja zavoda.

Čas osebne priprave obsega praviloma polovico delovnega časa.

36. člen

Delovni čas programskih in tehničnih delavcev zajema tudi pripravljenost na delo in dežurstva.

IO SINDIKATA 2011

104

Pripravljenost na delo je čas, ko delavec na sedežu zavoda ali posamezni delovni enoti čaka na morebitno razporeditev na delovno nalogo.

Dežurstvo je čas, ko delavec na sedežu zavoda ali v posamezni delovni enoti opravlja vzdrževalna, servisna ali podobna dela v zvezi s svojo delovno nalogo.

11. Letni dopust

37. člen

Delavec ima pravico do najmanj 20 delovnih dni letnega dopusta, če dela polni ali najmanj polovico delovnega časa.

Če delavec nepretrgoma še ne dela šest mesecev, ima pravico le do dela sorazmernega dopusta. Letni dopust se takemu delavcu izračuna tako, da se dopust, ki bi ga delavec imel, če bi izpolnil pogoj nepretrganega dela, deli z dvanajstimi meseci in pomnoži s številom mesecev, ki jih je delavec že izpolnil v zavodu.

38. člen

Dolžina letnega dopusta je odvisna od skupne delovne dobe, zahtevnosti delovnega mesta, delovnih pogojev, socialno-zdravstvenih meril, starosti in delovne uspešnosti.

(1) Upoštevajoč delovno dobo pripada delavcem naslednje število dni dopusta:

– do 5 let 20 dni

– nad 5 do 10 let 21 dni





– nad 30 let 26 dni

(2) Za zahtevnost del pripada:

– delavcem VIII. skupine zahtevnosti – 6 dni

– delavcem VII. in VII./2 skupine zahtevnosti – 5 dni

– delavcem VI. in VI./2 skupine zahtevnosti – 4 dni

– delavcem na vseh ostalih delovnih mestih – 2 dni

(3) Delavcu se upoštevajoč pogoje dela dopust poveča za:

– delo v hrupu, vročini, prahu, vlagi, pod vplivom vremenskih sprememb, za delo s kemikalijami, delo na celodnevni umetni svetlobi, sevanju in prepihu, za stalno delo v izmeni ali po posebnem razporedu in za občasno delo po posebnem razporedu ali za dežurstva, 2 dni. Delovna mesta na katerih se pojavljajo ti pogoji določi direktor.

IO SINDIKATA 2011

105

(4) Delavcu se upoštevajoč socialne in zdravstvene razmere dopust poveča:

– materi in delavcu samohranilcu za vsakega otroka do 7. leta starosti za 2 dni,

– materi in delavcu samohranilcu za vsakega otroka nad 7 let do 15 let starosti za 1 dan,.

– invalidu II. in III. kategorije za 1 dan,

– delavcu, ki neguje in varuje težje telesno ali zmerno, težje ali težko duševno prizadeto osebo za 5 dni,

– delavcu s kronično boleznijo oziroma boleznijo, ki zahteva neprekinjeno daljše zdravljenje za 1 dan,

– delavcu z najmanj 60% telesno okvaro za 5 dni,

– delovnemu invalidu za 5 dni.

Povečan dopust iz tretje, pete in šeste alinee te točke se ne sešteva.

(5) Delavcu, ki dopolni 50 let starosti, se letni dopust poveča za 5 dni.

Delovna doba oziroma določena starost se delavcu upoštevata pri določanju dolžine letnega dopusta, če je pogoj izpolnjen v koledarskem letu za katerega se določa dolžina letnega dopusta.

39. člen

Pod dnevi letnega dopusta so mišljeni delovni dnevi.

V dneve letnega dopusta se ne vštevajo sobote, ko delavec ne dela in drugi dela prosti dnevi.

Delavec ima pravico 3 dni letnega dopusta izrabiti na tisti dan, ki ga sam določi, vendar tako, da s tem ne ogrozi bistveno delovnega procesa. Delavec mora o tem obvestiti zavod v dveh dneh pred izrabo.

IO SINDIKATA 2011

106

12. Odsotnosti z dela z nadomestilom plače

40. člen

Delavec ima pravico do plačane odsotnosti z dela, zaradi osebnih okoliščin, poleg primerov opredeljenih v zakonu še v naslednjih primerih:

dni

– sklenitev zakonske zveze

3

- rojstvo otroka

3

– poroka otroka

2

– ob smrti v ožji družini (starši, zakonec, otrok,

sestra ali brat, očima, mačehe, pastorke ali pastorka,

polsestre ali polbrata, posvojitelja ali posvojenca)

3

– ob smrti staršev zakonca, starih staršev ali osebe

v ožjem sorodstvu, če delavec živi z njo v skupnem

gospodinjstvu 2

- ob elementarnih nesrečah, če huje prizadenejo

delavca ali njegovo družino

5

– v primeru težke nesreče ali hude bolezni ožjega družinskega

člana 5

– pred odhodom na služenje vojaškega roka

1

– zaradi za delavca posebno pomembnih

zadev (poziv državnega organa, sodišče itd.)

1

– selitev

3

– za prostovoljno in brezplačno darovanje krvi

2

V primerih iz prejšnjega odstavka delavcu odsotnosti praviloma ni mogoče zavrniti ne glede na potrebe delovnega procesa.

Delavec ima lahko na osnovi predloga medicine dela pravico do-odsotnosti 10 delovnih dni z nadomestilom plače za medicinsko programiran-oddih.

Delavcu je treba zagotoviti odsotnost z dela za opravljanje državljanskih dolžnosti, opravljanje poslanske funkcije in za sodelovanja v organih sindikatov kulture na območni in državni ravni.

Odsotnost z dela odobri direktor na podlagi delavčeve, zahteve in ustrezne dokumentacije.

IO SINDIKATA 2011

107

13. Odsotnosti z dela brez nadomestila osebnega dohodka

41. člen

Delavec je lahko odsoten z dela brez nadomestila plače (neplačan dopust) do 30 dni v posameznem koledarskem letu pod pogojem, da odsotnost ne bo motila delovnega procesa, v naslednjih primerih:

– neodložljivo osebni opravek,

– zasebna potovanja,

– nega družinskega člana, ki ni medicinsko indicirana,

– popravilo hiše ali stanovanja,

– zdravljenje na lastne stroške,

– strokovno izpopolnjevanje, kadar delavec nima pravice do odsotnosti z nadomestilom plače,

– sodelovanje na kulturnih in športnih prireditvah kot izvajalec,

– sodelovanje na kongresih, konferencah in drugih srečanjih političnih strank in drugih organizacij kot delegat ali član vodstva.

V primeru odsotnosti delavca z dela brez pravice do nadomestila plače, delavcu pravice in obveznosti iz delovnega razmerja mirujejo.

Delavec je lahko odsoten z dela brez nadomestila plače tudi nad 30 dni v posameznem koledarskem letu, če to dopušča delovni proces.

– V primeru odsotnosti z dela nad 30 dni brez pravice do nadomestila plače, se delavcu ta odsotnost všteva v, zavarovalno dobo, vendar pa je dolžan sam poravnati ustrezne prispevke.

Odsotnost z dela odobri direktor v sodelovanju s strokovnim vodjem in na podlagi delavčevega zahtevka ter ustrezne dokumentacije.

14. Izobraţevanje

42. člen

Delavci imajo pravico in dolžnost, da se izobražujejo pri ustreznih izobraževalnih- zavodih. Izobraževanje za potrebe zavoda je delovna obveznost, zaradi česar se tako izobraževanje, če poteka med delovnim časom, šteje v delovni čas delavca.

IO SINDIKATA 2011

108

43. člen

Delavec, ki se izobražuje, ima pravice do pogojev za uspešno opravljanje učnih obveznosti.

Delavec, ki neupravičeno odkloni izobraževanje, izpopolnjevanje ali usposabljanje, ki ga od njega zahteva delovni proces, ali ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti v zvezi z izobraževanjem, je disciplinsko in odškodninsko odgovoren...

Delavci se strokovno izpopolnjujejo:

– s praktičnim delom na drugih delovnih mestih v zavodu, kjer lahko pridobijo nova znanja oziroma lahko svoje strokovno znanje razširijo,

– s praktičnim delom v ustreznih strokovno višje organiziranih zavodih, kjer lahko pridobijo novo znanje oziroma razširijo svoje strokovno znanje,

– na tečajih,

– na seminarjih,

– na kongresih in simpozijih.

44. člen

Pravico do strokovnega izpopolnjevanja imajo delavci:

– z visoko strokovno izobrazbo najmanj 10 dni na leto oziroma najmanj 30 dni na vsake tri leta,

– z višjo strokovno izobrazbo najmanj 7 dni na leto oziroma 20 dni na vsake tri leta,

– s srednjo strokovno izobrazbo najmanj 5 dni na leto oziroma 14 dni na vsake tri leta.

Delavec, ki se je strokovno izpopolnjeval na tečaju ali seminarju je dolžan predložiti po opravljenem izpopolnjevanju potrdilo o obliki in trajanju strokovnega izpopolnjevanja. V primerih strokovnega izpopolnjevanja s praktičnim delom pa izvajalec tega izobraževanja pošlje zavodu, ki je delavca na izpopolnjevanje poslal, pismeno oceno o delavčevem izpopolnjevanju.

45. člen

Program strokovnega izpopolnjevanja in izobraževanja za potrebe zavoda določi direktor na predlog strokovnega sveta. Direktor tudi sprejema sklepe o posameznikovem izpopolnjevanju in izobraževanju.

Strokovni svet je dolžan najmanj enkrat na leto obravnavati poročilo o strokovnem izpopolnjevanju delavcev in ga s svojim mnenjem posredovati organu upravljanja. Poročilo pripravi direktor oziroma strokovni vodja.

IO SINDIKATA 2011

109

46. člen

Obseg delovnega časa, namenjenega izobraževanju je odvisen od vrste izobraževanja.

Če delavca pošlje na izobraževanje zavod, ima pravico do:

– treh delovnih dni za vsak izpit na izobraževanju do V. stopnje zahtevnosti,

– pet delovnih dni za vsak izpit na višji stopnji,

- sedem delovnih dni za vsak izpit na visoki stopnji,

– deset delovnih dni za zaključni izpit do V. stopnje zahtevnosti,

– petnajst delovnih dni za diplomo na višji stopnji,

– dvajset delovnih dni za diplomo na visoki stopnji,

– deset delovnih dni za vsak izpit na podiplomskem študiju,

– petindvajset delovnih dni za magistrski izpit in specialistični izpit,

– petintrideset delovnih dni za doktorat znanosti.

47. člen

Delavcu, ki se izobražuje in izpopolnjuje za potrebe zavoda, pripadajo povračila stroškov povezanih z izobraževanjem:

– prevoz,

– kotizacija, šolnina,

– stroški prehrane,

– stroški bivanja.

48. člen

Delavcu, ki se izobražuje v lastnem interesu, zavod omogoča izobraževanje v skladu s svojimi možnostmi, medsebojne odnose pa delavec in zavod uredita s pogodbo.

15. Delovna praksa študentov in dijakov

49. člen

Dijake in študente sprejme na delovno prakso direktor oziroma organ, določen s statutom ali pravili zavoda.

IO SINDIKATA 2011

110

Delovna praksa se opravlja po programu šole, ki pošilja učence in študente na prakso. Dijaki in študentje lahko opravljajo v zavodu tudi počitniško delo.

Dijaku oziroma študentu določi zavod mentorja, ki ga seznani z delovnimi pogoji ter drugimi okoliščinami dela v času delovne prakse.

50. člen

Dijak in študent na delovni praksi ima pravico:

– seznaniti se z nevarnostmi povezanimi z delom in z ustreznimi zaščitnimi sredstvi,

– biti zavarovan za primer nesreče na delu oziroma poklicne bolezni,

– do prehrane med delom,

– do povračila stroškov za prevoz na delo.

16. Disciplinska odgovornost

51. člen

Delavci so vzajemno in osebno odgovorni za vestno izpolnjevanje delovnih obveznosti v delovnem razmerju.

Postopek za ugotavljanje odgovornosti delavcev se začne na zahtevo sveta zavoda, poslovodnega organa, sindikata ali delavca, ki ima pravico, da poda pisno pobudo za uvedbo disciplinskega postopka, če ve za kršitev delovne obveznosti.

Na podlagi zahteve za uvedbo disciplinskega postopka opravi predsednik disciplinske komisije pripravljalni postopek, v katerem zasliši delavca in zbere vse dokaze in podatke, ki so v disciplinskem postopku potrebni za odločitev o delavčevi odgovornosti in za izrek primernega ukrepa.

Delavcu je potrebno vročati naslednja pisna obvestila:

– zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka,

– vabilo na zaslišanje ali na obravnavo pred disciplinskim organom,

– odločbo o ugotovljeni odgovornosti,

– odločbo o odločitvi o ugovoru zoper odločbo organa I. stopnje.

O vsaki vloženi zahtevi za uvedbo in potek disciplinskega postopka mora biti obveščen sindikalni zaupnik.

Disciplinsko komisijo sestavljajo 3 člani, kijih imenuje svet zavoda v soglasju-s sindikatom za dobo 2 let. Člani imajo namestnike.

IO SINDIKATA 2011

111

Delavec lahko vloži ugovor zoper odločbo direktorja ali zahtevo za varstvo pravic na sklep disciplinske komisije v osmih dneh. Svet zavoda mora kot drugostopenjski organ obvestiti delavca o svoji odločitvi najkasneje v 30 dneh. Ugovor zadrži izvršitev odločbe.

52. člen

Če direktor ali disciplinska komisija ugotovita, da je delavec odgovoren za kršitev delovnih obveznosti ali drugih kršitev iz 55. člena pogodbe, lahko izrečeta enega od naslednjih disciplinskih ukrepov:

– javni opomin

– denarno kazen

– prenehanje delovnega razmerja.

53. člen

Disciplinskega postopka ni mogoče začeti in ne izreči ukrepa, če je pred ali med postopkom potekel zastaralni rok.

Uvedba disciplinskega postopka zastara v 3 mesecih od dneva, ko se je izvedelo za kršitev delovne obveznosti in za storilca oziroma v 6 mesecih od dneva, ko je bila kršitev storjena.

Izvršitev disciplinskega ukrepa zastara v 60 dneh od dneva, ko je postal sklep o izreku ukrepa pravnomočen.

Kolikor je kršitev delovnih obveznosti tudi kaznivo dejanje, zastara uvedba postopka v 6. mesecih od dneva, ko se je izvedelo za kršitev oziroma storilca.

Vodenje disciplinskega postopka zastara po 6 mesecih od dneva, ko se je izvedelo za kršitev delovnih obveznosti in storilca oziroma po 12 mesecih od dneva, ko je bila kršitev storjena.

54. člen

Delavca mora direktor ali druga pooblaščena oseba začasno odstraniti z dela (suspenz), da ne bi nadaljeval s hujšimi kršitvami delovnih obveznosti ali drugače povzročal škodo zavodu v primerih:

– če je zoper delavca uveden kazenski postopek za dejanje, ki ga je storil na delu ali v zvezi z delom,

– če je zoper delavca uveden disciplinski postopek zaradi hujših kršitev delovne obveznosti.

Odločitev direktorja mora najkasneje v 7 dneh presoditi svet zavoda.

IO SINDIKATA 2011

112

Suspenz sme trajati najdalj do končne odločitve o delavčevi odgovornosti za kršitev delovne obveznosti.

Delavcu pripada v času suspenza plača v višini 50%.

V primerih, ko je delavec s pravnomočnim sklepom oproščen odgovornosti ali je postopek zoper njega ustavljen, pripada delavcu razlika v plači, kot če bi opravljal svoje delovne obveznosti.

55. člen

Kršitve dolžnosti in delovnih obveznosti so:

a) lažje kršitve

b) hujše kršitve

c) hujše kršitve, za katere se izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja.

a) Lažje kršitve so:

1) zamujanje na delo, predčasno zapuščanje dela in odhajanje z dela brez dovoljenja odgovorne osebe več kot 5-krat mesečno

2) malomarno opravljanje dela

3) ponavljajoč neprimeren odnos do sodelavcev

4) neobveščanje pooblaščenega delavca o napakah in okvarah na strojih in napravah

5) nespoštovanje hišnega reda zavoda

6) neupravičeni izostanek z dela, ki traja en dan

7) neupravičena odklonitev izvršitve sklepov organov upravljanja oziroma direktorja zavoda

8) druge kršitve, ki se nanašajo ha opravljanje dela, stike z obiskovalci, javnostjo in organi zavoda.

b) Hujše kršitve so:

1) neizpolnjevanje ali nevestno, nepravočasno izpolnjevanje delovnih dolžnosti in drugih delovnih obveznosti, če to neposredno negativno vpliva na potek delovnega procesa,

2) kršitev pravil zavarovanja pred požarom, eksplozijo in drugimi nevarnimi snovmi,

3) nezakonito razpolaganje s sredstvi zavoda,

IO SINDIKATA 2011

113

4) namerno dajanja netočnih podatkov, ki se nanašajo na poslovodenje, upravljanje in nadzorstvo v zavodu,

5) prekoračitev pooblastil oziroma zloraba pooblastil,

6) kršitev predpisov o varstvu pri delu,

7) zavrnitve vpogleda v listine na zahtevo delavca in sindikalnega zaupnika, če je to potrebno zaradi uveljavljanja pravic iz delovnega razmerja,

8) nedostojno in žaljivo vedenje nasproti obiskovalcem in sodelavcem,

9) povzročanje nereda ali pretepa na delovnem mestu,

10) večkratno neupravičeno zamujanje na delo in neupravičeni izostanek z dela v trajanju več kot en dan,

11) večkratno predčasno odhajanje z dela brez dovoljenja,

12) neobveščanje odgovornega delavca o sicer upravičenem izostanku, če delavec svojega izostanka ne opraviči v 24 urah,

13) neupravičena odklonitev odrejenega dela preko polnega, delovnega časa,

14) protipravno prilaščanje lastnine sodelavcev ali obiskovalcev,

15) vsaka zloraba položaja,

16) dajanje krivih podatkov, ponareditev ali uničenje listin,

17) povzročitev manjše škode zavodu, če je bilo delavčevo ravnanje storjeno namenoma,

18) prihod na delo v vinjenem stanju, prinašanje alkoholnih pijač v zavod ali uživanje alkoholnih pijač oziroma mamil med delom,

19) zavestna kršitev sklepov organov upravljanja in poslovodnega organa,

20) izdajanje poslovne skrivnosti, ki jo določa zakon ali splošni akt,

21) neizvrševanje pravnomočne sodne odločbe v predpisanem roku,

22) večkratno ponavljanje lažjih kršitev,

23) ponarejanje zapisnikov in sklepov organov upravljanja,

24) sprejem delavca v delovno razmerje v nasprotju z zakonom in kolektivno pogodbo,

IO SINDIKATA 2011

114

25) neupravičena odklonitev strokovnega izobraževanja, če je bil delavec nanj napoten zaradi koristi zavoda.

c) Hujše kršitve, za katere se izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja:

1) opravljanje del in sklepanje poslov za svoj ali tuj račun z delovnega področja ali dejavnosti zavoda oziroma organizacije, če to vpliva na interese zavoda oziroma delodajalca in s takim ravnanjem delavec povzroči škodo zavodu;

2) pogosto neizpolnjevanje ter nevestno, nepravočasno ali malomarno izpolnjevanje delovnih dolžnosti ali obveznosti, če je to izrazito negativno in neposredno vplivalo na potek delovnega procesa;

3) nesmotrna in neodgovorna uporaba sredstev;

4) opustitev dejanj, kijih poslovodni organ ali delavec s posebnimi pooblastili mora storiti v okviru svojih pooblastil;

5) da delavec 3 mesece zapored iz neupravičenih razlogov ne dosega pričakovanih rezultatov dela;

6) kršitev predpisa o varstvu pred požarom, eksplozijo, elementarnimi nesrečami in škodljivim delovanjem strupenih in drugih nevarnih materialov ter določb splošnega akta in kolektivne pogodbe;

7) izdajanje poslovne, uradne ali druge tajnosti določene z zakonom ali splošnim aktom oziroma kolektivno pogodbo;

8) nezakonito razpolaganje s sredstvi zavoda, ki ima znake kaznivega dejanja;

9) zloraba položaja ali prekoračitev danega pooblastila, če je to povzročilo škodo zavodu ali so bile kršene pravice delavcev;

10) kršitev predpisov in opustitev ukrepov za varstvo delavcev, delovnih sredstev in življenjskega okolja;

11) zloraba pravice do bolniškega dopusta, ki se kaže v tem, da je delavec namenoma podaljševal zdravljenje ali se ni ravnal po navodilih pristojnega zdravnika oziroma zdravniške komisije;

12) kršitev predpisov o obrambi in zaščiti. Disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja se lahko, izreče tudi za vse hujše kršitve delovnih obveznosti pod točko b, če je bilo z dejanjem ali opustitvijo dolžnosti ali druge delovne obveznosti ogroženo življenje ali zdravje delavcev in obiskovalcev, povzročena večja gmotna škoda, ali bistveno ogrožen in moten delovni proces v zavodu.

Direktor izreka disciplinske ukrepe opomina in denarne kazni, ostale ukrepe pa disciplinska komisija.

17. Prenehanje delovnega razmerja

IO SINDIKATA 2011

115

56. člen

Če preneha delovno razmerje po volji delavca in ni sporazumnega dogovora, znaša odpovedni rok:

– za delavce I., II. in III. skupine zahtevnosti – 1 mesec

– za delavce IV. in V. skupine zahtevnosti – 2 meseca

– za delavce VI. skupine zahtevnosti – 3 mesece

– za delavce VII. in VII./2 skupine zahtevnosti – 4 mesece

– za delavce VIII. skupine zahtevnosti – do 6 mesecev

Med trajanjem odpovednega roka ima delavec pravico do 16 ur odsotnosti z dela na mesec za iskanje nove zaposlitve. To odsotnost lahko delavec izrabi po urah v dogovoru z direktorjem.

57. člen

Delavec, ki dopolni 40 let pokojninske dobe ali 65 let starosti, lahko nadaljuje z delom, če je opravljanje del delovnega mesta, ki ga zaseda, nujno za nemoten delovni proces in se na javno objavo ni prijavil kandidat, ki izpolnjuje objavljene pogoje.

Objava prostega delovnega mesta mora biti objavljena oziroma poslana zavodu za zaposlovanje najmanj 3 mesece prej, preden delavec dopolni 40 let zavarovalne dobe. Objava se ponovi vsako leto, dokler se ne prijavi kandidat, ki izpolnjuje objavljene pogoje.

18. Varstvo pri delu

58. člen

Zavod je odgovoren za varno delo in zato mora:

– zagotoviti delovna zaščitna sredstva oziroma delovno obleko in obutev, ki ustreza posebnosti delovnega mesta,

– prilagoditi delo posameznemu delavcu, posebno z ustreznim oblikovanjem delovnega mesta, z izbiro sredstev za delo, z izbiro delovnih in tehnoloških postopkov ter z odpravljanjem in zmanjševanjem škodljivih vplivov na zdravje delavca,

– prilagajati delo tehničnemu napredku in spoznanjem stroke doma in v svetu,

– razvijati varstvo pri delu, vključno s tehnologijo organizacijo dela, socialnimi odnosi in vplivi delovnega okolja. Vsi ukrepi v zvezi z varstvom pri delu so stroški zavoda.

IO SINDIKATA 2011

116

Vsak delavec je dolžan skrbeti za lastno varnost in zdravje ter za varnost sodelavcev pri delu in se je dolžan držati pravil varnega dela in navodil odgovornih delavcev. Vsak delavec se je dolžan izobraževati za varno delo.

VI. PLAČE, DODATKI, NADOMESTILA, DRUGI OSEBNI PREJEMKI IN NADOMESTILA STROŠKOV

1. Plača

59. člen

Osnovno plačo delavca določita delodajalec in delavec v pogodbi o zaposlitvi.

Osnovne plače delavcev po določilih te pogodbe so javne. Plača se izplačuje najmanj enkrat mesečno, in sicer do 5. delovnega dne v mesecu za pretekli mesec, razen v izjemnih primerih, ko se pogajalski skupini pogodita drugače.

60. člen

Vsakemu delavcu mora biti pri izplačilu plače vročen pisni obračun, ki vsebuje zlasti naslednje podatke:

– osnovno plačo delavca

– dodatke po posameznih vrstah, ki izhajajo iz kolektivne pogodbe oziroma pogodbe o zaposlitvi

– plačo iz naslova uspešnosti (stimulativni del)

– nadomestila plače po posameznih vrstah

– bruto plačo

– zneske davkov in prispevkov

– neto plačo

– druge osebne prejemke

– odtegljaje od plače.

61. člen

Za določitev plače se kot osnova uporabi izhodiščna mesečna plača za prvi tarifni razred za polni delovni čas, dogovorjena s kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti.

62. člen

IO SINDIKATA 2011

117

Osnovna plača delavca je znesek, dobljen tako, da se osnova za določitev plače po prejšnjem členu pomnoži s količnikom delovnega mesta, na katerega je delavec razporejen oziroma s količnikom, ki ga delavec doseže z napredovanjem.

Osnovna plača delavca za polni delovni čas in predvidene delovne rezultate ne more biti nižja od izhodiščne plače za posamezni tarifni razred. Plača delavca je osnovna plača, povečana za nadomestila in druge dodatke določene s to pogodbo.

63. člen

Delavcem, ki delajo s skrajšanim delovnim časom,. pripadajo drugi osebni prejemki ter povračila stroškov prevoza na delo in z dela v enakem znesku kot delavcem, ki delajo s polnim delovnim časom. Če delavec dela pri več delodajalcih, uveljavlja navedene pravice pri posameznem delodajalcu v skladu z dogovorom delodajalcev.

64. člen

Razvrščanje delavcev po tej kolektivni pogodbi v posamezne plačilne razrede opravi direktor, ko si pridobi mnenje reprezentativnega sindikata. V primeru pritožbe delavca lahko sindikat zahteva dodatno strokovno presojo, lahko pa tudi sproži postopek arbitraže.

2. Dodatki na podlagi umetniških, znanstvenih in strokovnih nazivov

65. člen

Kulturnemu in strokovnemu delavcu s specializacijo po dveletnem programu, magisterijem oziroma z doktoratom znanosti, ki ni pogoj za opravljanje del na delovnem mestu, na katerega je razporejen, se k osnovni plači prišteje količnike:

– za specializacijo po dveletnem programu 0,10

– za magisterij 0,20

– za doktorat znanosti 0,50

3. Dodatki za vodenje zavodov in organizacijskih enot

66. člen

Delavcu, ki organizacijsko oziroma umetniško vodi zavod, njegovo organizacijsko ali delovno enoto, se k osnovni plači prišteje količnik:

– umetniškemu oziroma strokovnemu vodji zavoda nacionalnega

pomena 1,10

– pomočniku ravnatelja oziroma direktorja zavoda nacionalnega

pomena 1,00

– vodji dislocirane organizacijske enote

0,50

– vodji notranje organizacijske enote, predvidene s statutom

zavoda 0,40

4. Dodatki na podlagi delovne uspešnosti

67. člen

IO SINDIKATA 2011

118

Osnove za določanje delovne uspešnosti so količina, gospodarnost dela, intenzivnost itd.: merila pa so količinski in vrednostni kazalniki. Norme in merila določa strokovni svet, umetniški oziroma strokovni vodja in delodajalec v sodelovanju s sindikatom.

68. člen

V primeru, da se delavec ne strinja s predvidenimi normami in merili, lahko sindikalni zaupnik zahteva arbitražo ustrezne strokovne institucije. Če se v arbitraži ugotovi, da so norme oziroma merila neustrezna in v škodo delavcev, se razliko plače delavcev v celoti poračuna.

5. Dodatki za teţje delovne pogoje

69. člen

Delavcu pripadajo dodatki za težje delovne pogoje za čas, ko je delavec izpostavljen negativnim vplivom okolja in ti pogoji niso ovrednoteni v osnovni plači delavca ter se občasno pojavljajo, kot na primer:

– različni zdravju škodljivi vplivi kemikalij, plinov, visoke temperature, posebno močan ropot in posebna bleščeča umetna svetloba, prisotnost vlage, prahu, umazanije;

– nevarnost nesreč mehanskega, toplotnega, električnega ali kemičnega izvora ipd.;

– delo stoje in daljši čas v prisiljeni drži;

– dvigovanje težjih bremen;

– terensko delo;

– v primerih, kjer mora delavec redno in po predpisih uporabljati zaščitna sredstva kot npr. zaščitne čelade, naprave za dovajanje svežega zraka ipd.;

– v primerih, kjer je delavec izpostavljen posebnim nevarnostim kot so požar, voda, eksplozija ipd.;

– prepih, sevanje in drugi negativni vplivi pri delu z računalniki.

Dodatki za težje delovne pogoje se delavcu priznavajo najmanj v višini 5%, največ pa v višini 10% od osnovne plače delavca po določilih zavodske kolektivne pogodbe.

6. Dodatek za delovno dobo

70. člen

Delavcu pripada dodatek za delovno dobo najmanj v višini 0,5% od osnovne plače za vsako leto izpolnjene delovne dobe. Dodatek za delovno dobo se delavkam, ki

IO SINDIKATA 2011

119

imajo več kot 25 let delovne dobe, poveča še za 0.25% za vsako izpolnjeno leto delovne dobe nad 25 let.

V delovno dobo po tej kolektivni pogodbi sodijo vsa obdobja dela v naši državi in tujini, ki se po predpisih pokojninskega in invalidskega zavarovanja štejejo v zavarovalno dobo, razen dokupljene beneficirane in posebne delovne dobe.

Delavcu se dodatek prizna v naslednjem mesecu po izpolnitvi pogoja.

7. Dodatki za opravljanje dela v delovnem času, kije manj ugoden

71. člen

Za delo v manj ugodnem delovnem času pripadajo delavcu dodatki najmanj v višini, ki je predvidena v točkah od a do e tega poglavja.

Osnova za izračun teh dodatkov je osnovna plača delavca. Dodatki pripadajo delavcu za čas, ko dela v manj ugodnem času.

Do dodatkov za delo v manj ugodnem delovnem času so upravičeni tudi učenci in študentje na obvezni praksi.

a) Stalno delo v popoldanskem času in izmensko delo

72. člen

Za stalno delo v popoldanskem času in za izmensko delo pripada delavcu dodatek najmanj v višini 10%..

b) Deljen delovni čas

73. člen

Za delo v deljenem delovnem času pripada delavcu dodatek v višini najmanj 15%, če prekinitev delovnega časa traja več kot 1 uro oziroma 20%, če prekinitev delovnega časa traja 2 uri in več.

c) Nočno delo

74. člen

Za nočno delo pripada delavcu dodatek najmanj v višini 30% od vrednosti osnove.

č) Delo v nedeljah in praznikih

75. člen

Za delo v nedeljah pripada delavcu dodatek najmanj v višini 100% od vrednosti osnove.

IO SINDIKATA 2011

120

Za redno delo na dela proste dneve po posebnem državnem zakonu (prazniki), pripada delavcu poleg plače dodatek v višini najmanj 100% od osnove.

Dodatka za nedeljsko in praznično delo se izključujeta.

d) Delo po posebnem razporedu

76. člen

Za delo po posebnem razporedu se smatra delovni čas, ko se prisotnost delavca planira za en dan vnaprej, ali največ do en teden vnaprej in ta zahteva prisotnost delavca, ne glede na običajni delovni čas zavoda, ter ga ni mogoče opredeliti z delovnim časom, definiranim iz ostalih členov te kolektivne pogodbe.

Delavcu pripada dodatek najmanj 20% od vrednosti osnovne plače za dejansko opravljene ure po posebnem razporedu.

Dodatek za delo po posebnem razporedu in dodatek za nadurno delo se ne izključujeta.

e) Delo preko polnega delovnega časa

77. člen

Za delo preko polnega delovnega časa pripada delavcu dodatek najmanj v višini 50% od osnove.

8. Dodatek za mentorsko delo

78. člen

Delavcu, ki je ob svojem rednem delu določen za uvajanje pripravnikov in delavcev na usposabljanju, pripada za vsako, s programom določeno mentorsko uro dodatek v višini najmanj 30% od urne vrednosti osnovne plače delavca.

9. Nadomestila plače

79. člen

Delavcu pripada nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela v naslednjih primerih:

– zaradi bolezni do 30 dni;

– poklicne bolezni in nesreče pri delu;

– letnega dopusta in odsotnosti (z nadomestilom);

– na dela prost dan po državnem zakonu;

– odsotnosti z dela zaradi napotitve na izobraževanje oziroma izobraževanja v interesu zavoda oziroma delodajalca;

IO SINDIKATA 2011

121

– v drugih primerih, določenih z zakonom, kolektivno pogodbo ali splošnim aktom zavoda oziroma delodajalca;

– v primeru odklonitve dela na delovnem mestu, če niso zagotovljeni varni delovni pogoji, ker to pomeni dejansko varnost za življenje in zdravje;

– v času stavke organizirane po stavkovnih pravilih v primeru kršenja kolektivne pogodbe.

V vseh navedenih primerih, razen v primeru prve alinee, pripada delavcu nadomestilo v višini 100% osnove. V primeru iz prve alinee pripada delavcu nadomestilo v višini 90% od osnove.

Osnova za izračun nadomestila plače je plača delavca, kakršno bi prejel za redni delovni čas v tekočem mesecu, če bi delal.

80. člen

Delavec, ki se je kot nepotrebni delavec dolžan prekvalificirati ali dokvalificirati, ima za ta čas pravico do nadomestila plače v višini 85% osnovne plače, povečane za dodatek za delovno dobo.

Enake pravice imajo tudi delavci, katerih delo ni potrebno, za čas čakanja na delo, in delavci, katerih delo postane trajno nepotrebno, za čas odpovednega roka 6 mesecev.

81. člen

V primeru, da zavod začasno ne more zagotoviti delavcem dela in sprejme sklep o skrajšanju delovnega časa, imajo delavci, ki jim je skrajšan delovni čas za čas do polnega delovnega časa-pravico do nadomestila plače v višini 80% osnovne plače povečane za dodatek za delovno dobo.

82. člen

V primeru, da je trajno presežnemu delavcu zagotovljena pravica do sklenitve delovnega razmerja s krajšim delovnim časom od polnega, ima delavec pravico do nadomestila plače za čas do polnega delovnega časa in to v višini 80% osnovne plače, povečane za dodatek za delovno dobo.

83. člen

Delavec, ki je začasno in sporazumno razporejen na drugo delovno mesto v drug zavod ali k drugemu delodajalcu za čas do 6 mesecev, ne more prejemati nižje plače, kot jo je prejemal pred razporeditvijo.

84. člen

Delavec, ki je bil na podlagi sklepa pristojne invalidske komisije razporejen na drugo ustrezno delo, ker zaradi zmanjšane delovne zmožnosti in neposredne

IO SINDIKATA 2011

122

nevarnosti za nastanek invalidnosti ni mogel več opravljati svojega dosedanjega dela, ima pravico do razlike zaradi zmanjšane plače na drugem ustreznem delu. Obdobje, ki se upošteva za določitev višine plače, je lahko od zadnjih treh mesecev pa do zadnjega dne koledarskega leta pred nastankom zmanjšane delovne sposobnosti s tem, da se uporablja za delavca ugodnejša varianta. V osnovo za izračun razlike plače se upošteva plača, ki jo je delavec prejel za polni delovni čas.

10. Del plače iz naslova uspešnosti poslovanja

85. člen

Zavod ima pravico del presežkov prihodkov nad odhodki, ki jih pridobi izven opravljanja storitev kot javna služba, v soglasju z ustanoviteljem porazdeliti med delavce po opredeljenih merilih v splošnih aktih zavoda.

11. Drugi osebni prejemki

a) Regres za letni dopust

86. člen

Delavcu pripada enkrat letno regres za letni dopust v višini zneska, ki se za posamezno leto določi v kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti in se izplača do konca meseca junija tekočega leta.

b) Jubilejna nagrada

87. člen

Delavcu pripada jubilejna nagrada najmanj v višini:

– za 10 let delovne dobe 50%



povprečne neto plače v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece pred izplačilom.

Jubilejna nagrada se izplača v enem mesecu po dopolnitvi delovne dobe iz prejšnjega odstavka.

c) Odpravnina ob upokojitvi

88. člen

Ob upokojitvi pripada delavcu odpravnina v višini ene povprečne mesečne neto plače v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece za vsakih dopolnjenih pet let delovne dobe oziroma v višini ene povprečne mesečne neto plače delavca za pretekle tri mesece za vsakih dopolnjenih pet let delovne dobe, če je to za delavca.ugodneje. Delavec je upravičen do razlike odpravnine, če je zavod oziroma

IO SINDIKATA 2011

123

delodajalec zanj financiral dokup zavarovalne dobe in so bila sredstva za dokup manjša od odpravnine.

č) Odpravnina v primeru prenehanja delovnega razmerja

89. člen

Delavec, ki mu zavod ne more več zagotoviti dela in je bil v zavodu zaposlen najmanj dve leti, ima pravico do odpravnine v višini 50% povprečne mesečne plače delavca zadnjih treh mesecev za vsako leto dela v zavodu.

Do te odpravnine delavec ni upravičen, če mu je zavod zagotovil ustrezno zaposlitev ali dokupil delovno dobo.

d) Solidarnostna pomoč

90. člen

Delavcu oziroma njegovi družini pripada solidarnostna pomoč najmanj v višini povprečne neto plače v gospodarstvu Slovenije za pretekle tri mesece v naslednjih primerih:

– smrt delavca ali ožjega družinskega člana;

– težja invalidnost;

– daljša bolezen;

– elementarna nesreča ali požar.

Predlog za solidarnostno pomoč pripravi sindikat.

12. Povračila stroškov v zvezi z delom

a) Prehrana med delom

91. člen

Delavec ima pravico do povračila stroškov za prehrano med delom. Do povračila so upravičeni tudi delavci, ki delajo najmanj s polovičnim delovnim časom.

Delavcu pripada mesečno za prehrano med rednim delom najmanj 10% povprečne plače zaposlenega v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece.

b) Povračilo stroškov za sluţbeno potovanje doma in v tujini

92. člen

Delavec, ki je na službenem potovanju, ima pravico do povračila stroškov za prehrano, prenočevanje in za prevoz.

IO SINDIKATA 2011

124

Osnova za obračun povračila je potni nalog delavca. Delavec ima pred pričetkom potovanja pravico do akontacije potnih stroškov.

93. člen

Za službena potovanja doma se delavcu zagotavlja povrnitev stroškov prenočevanja po predloženih računih do višine stroškov za hotele B kategorije, za prehrano pa dnevnica v skladu s to pogodbo.

Stroški za prenočitev se delavcem priznavajo tudi brez predloženega računa, in sicer v višini zneska, ki predstavlja 30% vrednosti dnevnice.

94. člen

Dnevnica je povračilo stroškov za prehrano na službenem potovanju v pavšalnem znesku. Delavec je upravičen do:

– cele dnevnice za vsakih 24 ur službenega potovanja, ali če je potovanje trajalo manj kot 24 ur, a več kot 12 ur;

– polovične dnevnice, če je službeno potovanje trajalo več kot 8 ur in manj kot 12 ur, oziroma, če je potovanje trajalo več kot 24 ur za ostanek časa od 8 do 12 ur;

– znižane dnevnice za službeno potovanje (oziroma ostanek časa), ki je trajalo več kot 4 ure in manj kot 8 ur, če je potovanje nastopilo oziroma se končalo vsaj 2 uri pred začetkom oziroma po preteku delovnega časa. V primeru gibljivega delovnega časa se pogoj glede nastopa oziroma zaključka delovnega časa ne upošteva. Dnevnica znaša:

– cela dnevnica: 5% povprečne mesečne plače v gospodarstvu Slovenije za pretekle 3 mesece po podatkih. Zavoda RS za statistiko;

– polovična dnevnica: 50% cele dnevnice;

– znižana dnevnica: 35% cele dnevnice. Nadomestilo stroškov za uporabo lastnega avtomobila za službene potrebe znaša 30% cene super bencina za prevoženi kilometer.

Povračilo stroškov v zvezi s službenimi potovanji v tujino se določajo v skladu z veljavnimi republiškimi predpisi.

c) Terenski dodatek

95. člen

Delavci so upravičeni do terenskega dodatka, kadar so poslani na delo izven sedeža organizacije in kraja stalnega ali začasnega prebivališča ter, če sta na terenu organizirana prehrana in prenočišče. Če sta prehrana in prenočišče organizirana brezplačno, se stroški, ki jih ima zavod s prehrano in prenočiščem delavcev na terenu, izkazujejo kot stroški prehrane na delu in kot stroški terenskega dodatka,

IO SINDIKATA 2011

125

delavci pa do terenskega dodatka niso upravičeni. Terenski dodatek se obračuna v višini do 75% cele dnevnice. Terenski dodatek in dnevnica se izključujeta.

č) Prevoz na delo in z dela

96. člen

Delavcu pripada povrnite stroškov prevoza na delo in z dela v višini stroškov javnega prevoza in se izplačuje skupaj s plačo.

V primeru obračunavanja cene mesečne vozovnice, se prevoz na delo obračuna in izplača 11-krat letno in ne po dejanski prisotnosti.

d) Ločeno ţivljenje

97. člen

Dodatek za ločeno življenje pripada delavcu, ki ima družino in med tednom stalno živi v kraju dela izven kraja stalnega bivališča in, ki seje tako dogovoril pred sklenitvijo delovnega razmerja.

Dodatek za ločeno življenje se izplačuje v višini, določeni s sindikalno listo, vendar ne manj kot 40% povprečne plače v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece.

e) Drugi stroški

98. člen

Delavci so upravičeni do povrnitve tudi drugih stroškov v zvezi z opravljanjem njihovega dela (teleks, telefaks, PTT stroški, taksi) skladno z navodili za potovanje.

13. Inovacije

99. člen

Delavcu pripada za inovacijo, racionalizacijo, tehnični ali drug koristen predlog najmanj 10% letne, čiste gospodarske koristi.

Če je narava predloga taka, da gospodarska korist ni izračunljiva, se lahko višino le-te oceni. Oceni jo organ upravljanja zavoda.

100. člen

Zavod mora na podlagi ocene strokovne komisije, ki jo imenuje svet zavoda, delavca v 30 dneh obvestiti, ali bo predlog iz 99. člena sprejet ali ne.

101. člen

IO SINDIKATA 2011

126

V primeru, da zavod ni zainteresiran za delavčevo inovacijo oziroma predlog, ima inovator pravico inovacijo prodati. V tem primeru zavod nima pravice zahtevati nobene odškodnine.

Nadomestilo za konkretno inovacijo oziroma predlog iz 101. člena se določi s posebno pogodbo med delavcem in zavodom.

14. Pripravniki in učenci na praksi

102. člen

Pripravniku in učencu na praksi pripadajo plača in drugi osebni prejemki najmanj v višini 70% izhodiščne plače, določene za ustrezno stopnjo izobrazbe. Ostale določbe tarifnega dela te kolektivne pogodbe veljajo za pripravnike in učence na praksi v enaki višini, kot za ostale delavce.

15. Plače sindikalnih zaupnikov

103. člen

Za čas opravljanja profesionalne funkcije pripada sindikalnemu zaupniku plača v višini, kot ga je prejemal pred začetkom opravljanja te funkcije. Na to plačo se obvezno prišteva še dodatek za delovno dobo.

Plača sindikalnega zaupnika se valorizira z rastjo plač v zavodu oziroma pri delodajalcu. Sindikalni zaupnik je upravičen do dodatkov in nadomestil ter prejemkov skupne porabe in stroškov v skladu s to kolektivno pogodbo.

Za čas opravljanja neprofesionalne funkcije lahko pripada sindikalnemu zaupniku dodatek do višine 20% njegove osnovne plače, kar se določi v pogodbi o pogojih za delo sindikata v zavodu.

VII. KONČNE DOLOČBE

104. člen

Uresničevanje te kolektivne pogodbe bo v interesu vseh delavcev v kulturnih dejavnostih redno spremljal. Sindikat delavcev v kulturi Slovenije.

V ta namen bo pri glavnem odboru Sindikata delavcev v kulturi Slovenije delovala komisija, sestavljena iz enakega števila predstavnikov delojemalcev in delodajalcev.. Predstavnike delodajalcev bo predlagalo Ministrstvo za kulturo.

105. člen

Stroške uresničevanja in rednega spremljanja te kolektivne pogodbe krijeta pogodbeni stranki tako, da vsaka poravnava svoje stroške. Za pokrivanje stroškov posebnih skupno dogovorjenih aktivnosti pa se stranki dogovarjata posebej.

106. člen

IO SINDIKATA 2011

127

Za določanje osnovnih plač delavcev se uporabljajo količniki v skladu z zakonom o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 19/94) in pravilnika o napredovanju zaposlenih v javnih zavodih na področju kulture (Uradni list RS, št. 41/94).

107. člen

Ta kolektivna pogodba začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

108. člen

Vsa dodatna vprašanja, ki niso urejena v tej pogodbi, se urejajo po določilih kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji.

Št. 121-3/90

Ljubljana, dne 7. julija 1994.

ANEKS h Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti

Republike Slovenije


86. člen

Delavcu pripada enkrat letno regres za letni dopust v višini zneska, ki se za posamezno leto določi v kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti in se izplača do konca meseca junija tekočega leta.

(Iz teksta kolektivne pogodbe se črta beseda »najmanj«.)

Št. 121-3/90

Ljubljana, dne 18. julija 1994.

IO SINDIKATA 2011

128

Pogodbeni stranki kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti v Republiki Slovenije (Uradni list RS, št. 45/94) sprejmeta

S P R E M E M B E I N D O P O L N I T V E K O L E K T I V N E P O G O D B E

za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji


1. člen

V poglavju V. Delovna razmerja, se pod točko 7. Razporejanje, delavcev vnese novo poglavje:

c) Varstvo starejših delavcev

Pod naslov se doda 26.a in 26.b člen.

26.a člen

Delavec, član umetniškega ansambla, ki ima nad 55 let starosti ali 35 let delovne dobe, oziroma delavka, članica umetniškega ansambla, ki ima nad 50 let starosti ali nad 30 let delovne dobe, se lahko z njegovim/njenim soglasjem razporedi na druga ustrezna dela v zavodu. Delavec/delavka obdrži plačo, ki jo je imel/a pred razporeditvijo, oziroma tisto, ki je zanj/zanjo ugodnejša. To varstvo preneha, ko delavec/delavka izpolni pogoje za polno starostno pokojnino.

26.b člen

Delavcem, članom umetniškega ansambla, ki imajo več kot 25 let delovne dobe ter so stari nad 50 let, se lahko dejanski delovni čas zmanjša največ za 20% ob nespremenjeni osnovni plači.

2. člen

V 38. členu se doda točka (6):

(6) O dolžini letnega dopusta iz naslova delovne uspešnosti delavca odloča direktor.

3. člen

V 43. členu se besedilo pete alinee zamenja z novim:

– na strokovnih srečanjih in umetniških tekmovanjih državnega ali mednarodnega značaja.

IO SINDIKATA 2011

129

4. člen

Besedilo 48. člena se zamenja z novim:

Delavcu, ki se v lastnem interesu izobražuje za pridobitev višje stopnje strokovne izobrazbe v okviru poklica, ki ga opravlja, zavod omogoči izobraževanje v skladu s svojimi možnostmi. Medsebojne odnose uredita delavec in zavod s pogodbo o izobraževanju, ki mora vsebovati:

– podatke o programu izobraževanja,

– podatke o poteku izobraževanja (vpis, čas trajanja, rok za dokončanje itd.),

– pravice in obveznosti v zvezi s študijskim dopustom,

– določbo o tem, koliko časa mora delavec ostati v zavodu po končanem izobraževanju,

– pravice in obveznosti pogodbenih strank, povezanih s stroški izobraževanja,

– obveznosti delavca v primeru, da prekine izobraževanje ali ga ne opravi uspešno, oziroma, če zapusti zavod pred dogovorjenim časom,

– druge pravice in obveznosti pogodbenih strank, skladno z določili o izobraževanju v kolektivnih pogodbah dejavnosti in zavoda.

5. člen

Doda se nov 65.a člen:

65.a člen

Zaposlenim pripada za posebno naravo dela na področju kulture dodatek v višini 0,15 količnika.

Zaposlenim v nosilnih poklicih pripada za posebne obremenitve in odgovornosti dodatek v višini:

– za nosilne poklice, za katere je

zahtevana srednja strokovna izobrazba 0,25

količnika


zahtevana višja strokovna izobrazba 0,30

količnika


zahtevana visoka strokovna izobrazba 0,35

količnika

– zaposlenim, ki so pridobili strokovni

naziv svetovalca po pravilniku o pripravništvu,

strokovnih izpitih in nazivih v dejavnostih

IO SINDIKATA 2011

130

s področja varstva kulturne dediščine in

po sporazumu o pridobivanju strokovnih

kvalifikacij bibliotekarske stroke

1,00 količnik

– zaposlenim, ki so pridobili strokovni

naziv prvaka po merilih, ki jih določi

Ministrstvo za kulturo 1,20

količnika.

Dodatek iz prvega odstavka tega člena in dodatki iz drugega odstavka tega člena se izključujejo.

6. člen

V 66. členu se besedilu četrte alinee na koncu doda: oziroma z aktom o sistemizaciji.

Doda se peta in šesta alinea:

– računovodji, ki vodi računovodsko službo z

do štirimi delavci

0,20

– računovodji, ki vodi računovodsko službo s

pet in več delavci

0,35.

7. člen

V 69. členu se spremeni osma in doda nova, deveta alinea:

– prepih, negativni vplivi pri delu z računalniki, druge vrste sevanj,

– delo na višini.

8. člen

V poglavju 7 se za točko d) dodata nova točka e) in nov 76.a člen:

e) Delo v neenakomerno razporejenem delovnem času

76.a člen

Za čas dela v neenakomerno razporejenem delovnem času pripada, v skladu z aktom o sistemizaciji, delavcu dodatek v višini 15% osnovne plače. Ta dodatek izključuje dodatke po 72. in 73. členu.

Lastnost dela v neenakomerno razporejenem delovnem času ima stalno ali občasno delo v popoldanskem času, v izmeni, v deljenem delovnem času in delo po posebnem razporedu, ki je načrtovano za več kot 7 dni vnaprej.

Dosedanja točka e) postane točka f).

IO SINDIKATA 2011

131

9. člen

Za poglavjem 8 se doda novo poglavje 8a in nova člena 78.a in 78.b:

8.a Drugi dodatki

78.a člen

Delavcu pripada posebno plačilo za vskok v predstavo. Delavec in zavod se s pogodbo dogovorita o kriterijih vrednotenja vskoka v predstavo na podlagi meril, ki jih določi zavod.

78.b člen

Na območjih občin, kjer živita italijanska in madžarska narodna skupnost, pripada delavcem v kulturnih zavodih in organizacijah, ki pri svojem delu uporabljajo slovenski jezik in jezik narodne skupnosti, dodatek k osnovni plači:

– za aktivno znanje jezika narodne skupnosti 6%,

– za pasivno znanje jezika narodne skupnosti 3%.

Delavci so upravičeni do takega dodatka, če je znanje jezika narodne skupnosti opredeljeno v aktu o sistemizaciji delovnih mest zavoda kot pogoj za njihovo delovno mesto.

10. člen

V 90. členu se besedilo tretje alinee spremeni tako, da se glasi:

– bolezen, daljša od treh mesecev;

V istem členu se doda nov tretji odstavek:

Solidarnostno pomoč iz tretje alinee tega člena dobi oboleli delavec lahko le enkrat letno.

11. člen

V 91. členu se doda tretji odstavek:

Če je dejanska cena organizirane prehrane v zavodu nižja od zneska po drugem odstavku tega člena, je delavec upravičen do razlike v gotovini.

12. člen

Spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, uporabljajo pa se od 1. avgusta 1996. Dodatki iz 65.a člena se izplačujejo od 1. avgusta 1996 v višini 50%, od 1. septembra 1996 v višini 75% in od 1. oktobra 1997 v višini 100%.

IO SINDIKATA 2011

132

S P R E M E M B E I N D O P O L N I T E V K O L E K T I V N E P O G O D B E

za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji


1. člen

Prvi odstavek 65. člena kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 45/94, 39/96, 82/99 in 102/00) se spremni tako, da se glasi: “Kulturnemu in strokovnemu delavcu s specializacijo po dveletnem programu, magisterijem oziroma z doktoratom znanosti, ki ni pogoj za opravljanje del na delovnem mestu, na katero je razporejen, se k plači prišteje dodatek:“

V drugem odstavku 65. člena se številka “0,10“ nadomesti s številko “0,20“, številka “0,20“ s številko “0,30“.

Doda se nov odstavek, ki se glasi: “Navedeni dodatki se med seboj izključujejo.“

2. člen

65.a člen se spremeni tako, da se glasi:

“Zaposlenim pripada za posebno naravo dela na področju kulture dodatek k plači glede na tarifno skupino, v katero je zaposleni razporejen:

– v I., II., III. in IV. tarifni skupini 0,75 količnika

– v V. tarifni skupini 0,90 količnika

– v VI. tarifni skupini 1,20 količnika

– v VII. tarifni skupini 1,40 količnika

Zaposlenim v nosilnih poklicih pripada za posebne obremenitve in odgovornosti dodatek k plači, glede na tarifno skupino, v katero je zaposleni z nosilnim poklicem razporejen:

– v V. tarifni skupini 1,00 količnika

– v VI. tarifni skupini 1,30 količnika

– v VII. tarifni skupini 1,50 količnika

– v VIII. tarifni skupini 1,60 količnika

– v IX. tarifni skupini 1,70 količnika

Zaposlenim, ki so pridobili strokovni naziv po pravilniku o pripravništvu, strokovnih izpitih in nazivih v dejavnostih s področja varstva kulturne dediščine in po sporazumu o pridobivanju strokovnih kvalifikacij bibliotekarske stroke, pripada dodatek:

– samostojni arhivski muzejski,

konservatorski, restavratorski

tehnik, konservatorski tehnik za

nepremično kulturno dediščino,

knjižnični referent 1,20 količnika

– višji arhivski, muzejski,

konservatorski, restavratorski

IO SINDIKATA 2011

133

sodelavec, višji konservatorski

sodelavec za nepremično kulturno

dediščino, višji knjižnični referent 1,40 količnika

– višji kustos, višji bibliotekar,

višji arhivist, višji konservator,

višji restavrator 1,70 količnika

– svetovalec 1,80 količnika

– svetnik 2,20 količnika

– zaposlenim, ki so pridobili naslov

prvaka v dramskem, lutkovnem, opernem

in baletnem gledališču ter vrhunskega

glasbenika v simfoničnem in operno

simfoničnem orkestru po merilih

Ministrstva za kulturo 2,20 količnika.

Dodatki po prvem, drugem in tretjem odstavku se med seboj izključujejo.“

3. člen

V 66. členu se v prvem odstavku črta beseda “osnovni“.

4. člen

Besedilo 67. člena se nadaljuje z besedilom: “in so sestavina zavodske kolektivne pogodbe oziroma morajo biti z njimi delavci seznanjeni v pisni obliki. Dodatkov na podlagi delovne uspešnosti brez tako sprejetih norm in meril ni mogoče izplačati.“

5. člen

Besedilo 78.a člena se spremeni tako, da se glasi:

“Delavcu pripada posebno plačilo za vskok v predstavo. Delavec in zavod se s pogodbo dogovorita o kriterijih vrednotenja vskoka v predstavo na podlagi meril, ki jih določa zavodska kolektivna pogodba oziroma zavod v sodelovanju s sindikatom.“

6. člen

Za 78.b členom se doda 78.c člen, ki se glasi:

»78.c člen

Strokovnim delavcem v knjižnicah in zavodih za varstvo premične in nepremične dediščine pripada dodatek k plači:

– za zahtevnost dela pri obdelavi in dokumentiranju gradiv 0,40 količnika

– za zahtevnost dela pri poslovanju z uporabniki 0,45 količnika.

Navedena dodatka se med seboj izključujeta.“

7. člen

V tretjem odstavku 103. člena se črta beseda “lahko“, za besedo “plače“ se doda besedilo: “v skladu z določili 103.a člena.“

IO SINDIKATA 2011

134

8. člen

Doda se 103.a člen, ki se glasi:

»103.a člen

Sindikalni zaupnik ima pravico do dodatka:

– če je v zavodu do

5 zaposlenih najmanj 5% osnovne plače

– če je v zavodu od

5 do 30 zaposlenih najmanj 10% osnovne plače

– če je v zavodu od

30 do 70 zaposlenih najmanj 15% osnovne plače

– če je v zavodu več

kot 70 zaposlenih 20% osnovne plače

V zavodih z do 70 zaposlenimi ima pravico do dodatka samo eden sindikalni zaupnik (predsednik sindikata zavoda).

V zavodih s 70 do 130 zaposlenimi, kjer organizacijska struktura zavoda zahteva več sindikalnih zaupnikov, imata pravico do dodatka dva (predsednik sindikata zavoda 20% in en zaupnik v skladu s številom zaposlenih v njegovi organizacijski enoti, vendar ne več kot 10%).

V zavodih z nad 130 zaposlenimi, kjer organizacijska struktura zavoda zahteva več sindikalnih zaupnikov, ima pravico do dodatka več zaupnikov (predsednik sindikata zavoda 20% in toliko zaupnikov, kolikor je enot s po več kot 20 zaposlenimi v skladu z merili v prvem odstavku, vendar ne več kot po 10%.

Sindikalni zaupnik ima pravico do dodatka tudi, če z vodstvom zavoda še ni podpisana pogodba o pogojih za delo sindikata.“

9. člen

Dodatki, navedeni v 1. členu, in v drugem in tretjem odstavku 2. člena, in v 6. členu se izplačujejo zaposlenim od plače za mesec junij 2001 dalje v višini 50%, od plače za mesec september 2001 dalje v višini 75% in od plače za mesec december 2001 dalje v višini 100%. Dodatki, navedeni v prvem odstavku 2. člena se izplačujejo od plače za mesec december 2001 dalje.

10. člen

Določbe 7. in 8. člena se uporabljajo od 1. 1. 2002 dalje.

11. člen

Te spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.

Št. 121-1/01

Ljubljana, dne 4. junija 2001.

IO SINDIKATA 2011

135

A N E K S h Kolektivni pogodbi za kulturne

dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 45/94, 39/96, 82/99, 102/00, 52/01 in

64/01)


I. SPLOŠNA DOLOČBA

1. člen

(Vsebina)

(1) S tem aneksom pogodbene stranke uvrščajo delovna mesta in nazive plačne skupine G oziroma njenih plačnih podskupin G1 in G2 ter delovna mesta plačne skupine J oziroma njene plačne podskupine J1, J2 in J3 v plačne razrede in določajo uvrstitve delovnih mest in nazivov v višje plačne razrede na podlagi 48. člena ZUJIK (Uradni list RS, št. 77/2007, ZUJIK UPB1).

(2) Ne glede na določbo prvega odstavka se na podlagi četrtega odstavka 13. člena ZSPJS, delovna mesta in nazivi ter njihove uvrstitve iz tega aneksa, uporabljajo tudi v drugih dejavnostih v javnem sektorju, če so v sistemizaciji druge dejavnosti predvidena delovna mesta oziroma nazivi, ki jih ureja ta aneks.

II. TARIFNI DEL

2. člen

(Določitev plačnega razreda delovnih mest in nazivov)

Pri uvrščanju delovnih mest in nazivov se upoštevajo uvrstitve orientacijskih delovnih mest in nazivov iz Kolektivne pogodbe za javni sektor (Uradni list RS, št. 57/08) in jih ni možno spreminjati v tej pogodbi (ta delovna mesta in nazivi so v tabeli iz tega člena osenčena).

3. člen

(Določitev plačnih razredov plačne skupine G)

(1) Delovna mesta in nazivi plačne skupine G se uvrstijo v naslednje plačne razrede:

(2) Prevedba delovnih mest in nazivov plačne skupine G je priloga 1 te kolektivne pogodbe.

IO SINDIKATA 2011

136

(3) Ne glede na prevedbo delovnih mest in nazivov iz priloge 1 tega aneksa, je v skladu s prvim odstavkom 49.c člena ZSPJS za pravilnost prevedbe delovnih mest in nazivov odgovoren posamezen uporabnik proračuna, ki je pristojen za urejanje pravic in obveznosti iz delovnih razmerij.

(4) Pogoj za zasedbo delovnih mest arhivist svetnik - šifra G029001, konservator restavrator svetnik - šifra G029005, konservator svetnik - šifra G029007 in kustos svetnik - šifra G029009 je ustrezen svetniški naziv. Za zasedbo delovnega mesta bibliotekar svetnik - šifra G029003 pa naziv bibliotekarski specialist, nižji bibliotekarski svetnik ali bibliotekarski višji svetnik.

4. člen

(Razporeditev zaposlenih na delovna mesta priznanih ustvarjalcev)

(1) Zaposlene se na delovna mesta priznani baletni plesalec solist – šifra G017032, priznani dramaturg - šifra G017033, priznani dramski igralec – šifra G017034, priznani operni pevec solist – šifra G017035, priznani orkestrski glasbenik – šifra G017036 in priznani solistični orkestrski glasbenik – šifra G017037, razporedi na podlagi drugega odstavka 45. člena ZUJIK in prvega odstavka 57. člena ZJU, ko izpolnijo posebne pogoje za zasedbo teh delovnih mest.

(2) Izpolnitev pogojev iz prejšnjega odstavka ugotavljajo umetniški vodje javnih zavodov na podlagi kriterijev in meril, ki jih predpiše minister, pristojen za kulturo.

5. člen

(Delovna mesta s posebno naravo dela po 46. členu ZUJIK, ki se po 48. členu ZUJIK lahko uvrstijo v višje plačne razrede)

(1) Kadar to terja posebna narava dela na področjih ustvarjalne in poustvarjalne umetniške dejavnosti in varstva kulturne dediščine, se v sistemizaciji delovnih mest poleg obstoječih posebej opredelijo enaka delovna mesta, za katera se lahko delovna razmerja sklenejo za določen čas, največ do pet let.

(2) Posebna narava dela se na podlagi 46. člena ZUJIK prizna za nosilne poklice na področjih iz prejšnjega odstavka tega člena izključno za naslednja delovna mesta oziroma nazive:

(3) Delovno razmerje iz prvega odstavka tega člena lahko sklenejo le umetniški ustvarjalci in poustvarjalci ter strokovnjaki na področju kulturne dediščine iz prejšnjega odstavka, ki niso že zaposleni za nedoločen čas v istem javnem zavodu.

(4) Umetniški ustvarjalci in poustvarjalci ter strokovnjaki na področju kulturne dediščine lahko na delovnih mestih iz drugega odstavka tega člena sklepajo delovna razmerja pod pogoji iz petega odstavka tega člena, kadar je to ključnega pomena za uresničitev programske vizije direktorja javnega zavoda v njegovem mandatu in določeno s kadrovskim načrtom javnega zavoda, v soglasju z ustanoviteljem oziroma pretežnim javnim financerjem javnega zavoda.

IO SINDIKATA 2011

137

(5) Javnim uslužbencem, ki sklenejo delovna razmerja na delovnih mestih iz drugega odstavka tega člena, se v pogodbi o zaposlitvi določi plačni razred, ki je najmanj za 6 in največ za 9 plačnih razredov višji od plačnega razreda, v katerega je to delovno mesto uvrščeno s to kolektivno pogodbo, vendar ne sme presegati najvišjega plačnega razreda plačne podskupine.

(6) Število zaposlenih, ki so uvrščeni v višji plačni razred na podlagi tega člena, ne sme presegati 5 odstotkov števila vseh zaposlenih za nedoločen čas v javnem zavodu.

(7) Sredstva za osnovno plačo zaposlenih na delovnih mestih iz drugega odstavka tega člena pod pogoji iz petega odstavka tega člena, v višini osnovnega plačnega razreda delovnega mesta in pripadajočega deleža dodatkov oziroma v višini prenesenega plačnega razreda in pripadajočih dodatkov, zagotovi ustanovitelj oziroma javni financer. Sredstva, potrebna za izplačilo dela plače zaradi dodelitve višjega plačnega razreda in temu pripadajočega deleža dodatkov, zagotovi javni zavod iz svojih tržnih oziroma nejavnih prihodkov, vendar ne iz tistega dela sredstev, ki so namenjena plačilu povečane delovne uspešnosti zaposlenih v javnem zavodu.

6. člen

(Določitev plačnih razredov plačne skupine J)

(1) Delovna mesta plačne skupine J se uvrstijo v naslednje plačne razrede:

(2) Prevedba delovnih mest in nazivov plačne skupine J je priloga 2 te kolektivne pogodbe.

(3) Ne glede na prevedbo delovnih mest in nazivov iz priloge 2 tega aneksa, je v skladu s prvim odstavkom 49.c člena ZSPJS za pravilnost prevedbe delovnih mest in nazivov odgovoren posamezen uporabnik proračuna, ki je pristojen za urejanje pravic in obveznosti iz delovnih razmerij.

7. člen

(Način uvrščanja v plačne razrede)

Če je v sistemizaciji predvideno delovno mesto oziroma naziv, ki ga ureja kolektivna pogodba oziroma uredba za drugo dejavnost, se v sistemizaciji upošteva uvrstitev v plačni razred iz tiste kolektivne pogodbe oziroma uredbe.

III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

8. člen

Z dnem uveljavitve tega Aneksa prenehajo veljati naslednje določbe Kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 45/94, 39/96, 82/99, 102/00, 52/01 in 64/01):

IO SINDIKATA 2011

138

– v V. poglavju – PLAČE, DODATKI, NADOMESTILA, DRUGI OSEBNI PREJEMKI IN NADOMESTILA STROŠKOV določbe 61. člena, 62. člena, 64. do vključno 78.d člena in 85. člena in

– Aneks h kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 45/94).

9. člen

Dinamika odprave nesorazmerij v osnovnih plačah je določena v Kolektivni pogodbi za javni sektor (Uradni list RS, št. 57/08).

10. člen

Uporabniki proračuna opravijo prvi obračun plač v skladu z ZSPJS meseca septembra 2008 za mesec avgust 2008, pri čemer v skladu s 50. členom Kolektivne pogodbe za javni sektor, poračunajo ¼ nesorazmerja v osnovnih plačah od 1. maja 2008 dalje.

11. člen

Aneks začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne z dnem prvega obračuna plač na podlagi ZSPJS.

Št. 0100-94/2008/9

Ljubljana, dne 11. junija 2008

IO SINDIKATA 2011

139

U R E D B O o napredovanju javnih usluţbencev v

plačne razrede


I. SPLOŠNI DOLOČBI

1. člen

(Predmet urejanja)

(1) S to uredbo se določata način in postopek preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje javnih uslužbencev na delovnem mestu oziroma v nazivu v višji plačni razred (v nadaljnjem besedilu: napredovanje javnih uslužbencev v plačne razrede) v organih državne uprave, upravah lokalnih skupnosti, pravosodnih organih, javnih zavodih in drugih uporabnikih proračuna, razen za uporabnike proračuna, določene v tretjem, četrtem in petem odstavku 17. člena ZSPJS.

(2) Napredovanje javnega uslužbenca v plačne razrede po tej uredbi ne izključuje hkratnega napredovanja javnega uslužbenca v višji naziv, če javni uslužbenec izpolnjuje predpisane pogoje za napredovanje v višji naziv v skladu z določbami področnih predpisov, ki urejajo pogoje in postopke napredovanja oziroma pridobitve nazivov.

(3) Javni uslužbenec napreduje v plačni razred vsaka tri leta, če izpolnjuje predpisane pogoje.

(4) Postopek preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje in ocenjevanje delovne uspešnosti se za pripadnike Slovenske vojske izvaja v okviru službene ocene v skladu s predpisi na obrambnem področju.

2. člen

(Pomen izrazov)

(1) Odgovorna oseba po tej uredbi je predstojnik ali poslovodni organ. Predstojnik izvršuje pravice in dolžnosti delodajalca v organih državne uprave, upravah lokalnih skupnosti in v pravosodnih organih. Poslovodni organ izvršuje pravice in dolžnosti delodajalca v osebah javnega prava.

(2) Napredovalno obdobje je čas od zadnjega napredovanja oziroma prve zaposlitve v javnem sektorju, v katerem javni uslužbenec pridobi tri letne ocene, ki mu omogočajo napredovanje.

(3) Ocenjevalno obdobje je obdobje od 1. januarja do 31. decembra, v katerem se javnega uslužbenca oceni.

IO SINDIKATA 2011

140

(4) Odlična ocena delovne uspešnosti pomeni odlično opravljeno delo, to je visoko nad pričakovanji glede na kriterije ocenjevanja, v ocenjevalnem oziroma napredovalnem obdobju.

(5) Zelo dobra ocena delovne uspešnosti pomeni zelo dobro opravljeno delo, to je nad pričakovanji glede na kriterije ocenjevanja, v ocenjevalnem oziroma napredovalnem obdobju.

(6) Dobra ocena delovne uspešnosti pomeni dobro opravljeno delo, to je v skladu s pričakovanji glede na kriterije ocenjevanja, v ocenjevalnem oziroma napredovalnem obdobju.

(7) Zadovoljiva ocena delovne uspešnosti pomeni zadovoljivo opravljeno delo, to je delno pod pričakovanji glede na kriterije ocenjevanja, v ocenjevalnem oziroma napredovalnem obdobju.

(8) Nezadovoljiva ocena delovne uspešnosti pomeni nezadovoljivo opravljeno delo, to je v celoti pod pričakovanji glede na kriterije ocenjevanja, v ocenjevalnem oziroma napredovalnem obdobju.

II. NAČIN IN POSTOPEK PREVERJANJA IZPOLNJEVANJA POGOJEV

3. člen

(Način preverjanja izpolnjevanja pogojev)

(1) Preverjanje izpolnjevanja pogojev se izvede na osnovi treh letnih ocen delovne uspešnosti. Letna ocena delovne uspešnosti se opravi na osnovi elementov iz prvega odstavka 17. člena ZSPJS.

(2) Ocena delovne uspešnosti javnega uslužbenca je lahko: odlično, zelo dobro, dobro, zadovoljivo in nezadovoljivo.

(3) Podrobnejša opredelitev kriterijev po elementih delovne uspešnosti iz prvega odstavka tega člena je v Prilogi III, ki je sestavni del te uredbe.

4. člen

(Postopek ocenjevanja)

(1) Javne uslužbence, ki so pri proračunskem uporabniku zaposleni za določen ali nedoločen čas, za polni delovni čas ali delovni čas, krajši od polnega delovnega časa, se oceni enkrat letno.

(2) Postopek ocenjevanja javnega uslužbenca se izvede vsako leto najkasneje do 15. marca.

(3) Pri postopku ocenjevanja se ocenijo javni uslužbenci, ki so v prejšnjem koledarskem letu opravljali delo najmanj šest mesecev. Ocenijo se tudi tisti javni uslužbenci, ki so zaradi napotitve s strani delodajalca odsotni več kot šest mesecev

IO SINDIKATA 2011

141

in ki so odsotni več kot šest mesecev zaradi poškodbe pri delu, poklicne bolezni in starševskega varstva (porodniški dopust).

(4) V roku iz drugega odstavka tega člena mora odgovorna oseba oziroma nadrejeni javnega uslužbenca, ki ga določi odgovorna oseba, izpolniti Ocenjevalni list za oceno delovne uspešnosti javnega uslužbenca v ocenjevalnem obdobju (Priloga I, ki je sestavni del te uredbe) ter javnega uslužbenca seznaniti s pisno oceno in z utemeljitvijo. Zbirni podatki o ocenah v napredovalnem obdobju se vpisujejo v Evidenčni list napredovanja javnega uslužbenca v napredovalnem obdobju (Priloga II, ki je sestavni del te uredbe). Ocenjevalni in evidenčni listi se hranijo v personalni mapi javnega uslužbenca.

(5) Javnega uslužbenca, ki na podlagi določb tretjega odstavka tega člena ni ocenjen, se oceni ob naslednjem roku ocenjevanja iz drugega odstavka tega člena.

(6) Oceno javnega uslužbenca določi odgovorna oseba oziroma nadrejeni javnega uslužbenca po pooblastilu odgovorne osebe.

5. člen

(Postopek preverjanja izpolnjevanja pogojev)

(1) Postopek preverjanja izpolnjevanja pogojev se izvede vsako leto do 15. marca za vse javne uslužbence. Ocene javnih uslužbencev se točkujejo, in sicer ocena odlično s 5 točkami, ocena zelo dobro s 4 točkami, ocena dobro s 3 točkami in ocena zadovoljivo z 2 točkama. Ocena nezadovoljivo se ne točkuje. Točke se vpišejo v Evidenčni list napredovanja javnega uslužbenca v napredovalnem obdobju (Priloga II). Izpolnjevanje preverjanja pogojev se ugotovi na podlagi seštevka treh letnih ocen.

(2) Za en plačni razred napredujejo tisti javni uslužbenci, ki v napredovalnem obdobju dosežejo:

– ob prvem in drugem napredovanju najmanj 11 točk,

– ob tretjem in četrtem najmanj 12 točk,

– ob petem najmanj 13 točk,

– ob nadaljnjih napredovanjih najmanj 14 točk.

(3) Javni uslužbenci, ki izpolnjujejo predpisane pogoje, lahko napredujejo za največ dva plačna razreda, če ob prvem napredovanju dosežejo najmanj 14 točk, ob nadaljnjih napredovanjih pa 15 točk.

(4) Javnemu uslužbencu, ki na podlagi seštevka treh letnih ocen ni zbral zadostnega števila točk za napredovanje, se ponovno preveri izpolnjevanje pogojev za napredovanje naslednje leto ob preverjanju izpolnjevanja pogojev za napredovanje. Javni uslužbenec napreduje, ko skupaj doseže tri ocene, ki pomenijo izpolnitev pogojev za napredovanje. Pri tem se upoštevajo tri najugodnejše ocene v obdobju od zadnjega napredovanja.

IO SINDIKATA 2011

142

(5) Ne glede na določbe drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena napreduje javni uslužbenec za en plačni razred, če je v času od zadnjega napredovanja oziroma prve zaposlitve preteklo najmanj šest let in je v tem obdobju dosegel povprečno oceno najmanj tri.

6. člen

(Ugotavljanje izpolnjevanja pogojev o napredovanju)

Izpolnjevanje pogojev za napredovanje javnih uslužbencev ugotovi odgovorna oseba.

7. člen

(Pisno obvestilo, aneks k pogodbi o zaposlitvi)

(1) Ob izpolnitvi pogojev za napredovanje javnega uslužbenca v plačne razrede se javnega uslužbenca obvesti s pisnim obvestilom o napredovanju, o številu plačnih razredov napredovanja in o plačnem razredu osnovne plače.

(2) Delodajalec hkrati z obvestilom o napredovanju javnemu uslužbencu izroči pisni predlog aneksa k pogodbi o zaposlitvi.

(3) Obvestilo in pisni predlog aneksa morata biti javnemu uslužbencu izročena najkasneje 15 dni po roku iz drugega odstavka 4. člena te uredbe.

8. člen

(Napredovanje)

(1) Javnemu uslužbencu pripada plača na osnovi plačnega razreda, pridobljenega z napredovanjem, od 1. aprila v letu, ko izpolni pogoje za napredovanje v višji plačni razred.

(2) Pri prehodu na drugo delovno mesto v okviru javnega sektorja se javnemu uslužbencu napredovalno obdobje ne prekine v primeru, če zasede delovno mesto v istem ali nižjem tarifnem razredu v isti plačni podskupini ali na istovrstnih oziroma sorodnih delovnih mestih v različnih plačnih podskupinah.

(3) V primeru iz prejšnjega odstavka mora odgovorna oseba delodajalca, pri katerem je bil javni uslužbenec zaposlen večji del ocenjevalnega obdobja, le-tega oceniti in mu kopijo ocene izročiti, originali pa ostanejo shranjeni v personalni mapi javnega uslužbenca.

(4) Ne glede na določbo tretjega odstavka 4. člena te uredbe mora odgovorna oseba v primerih, ko je javni uslužbenec pri enem delodajalcu zaposlen manj kot šest mesecev in se zaposli pri drugemu delodajalcu v javnem sektorju, izvesti postopek ocenjevanja in podati oceno za to obdobje. Delodajalec, pri katerem javni uslužbenec izpolni pogoj najmanj šestih mesecev zaposlitve, mora upoštevati vse predloge ocen

IO SINDIKATA 2011

143

predhodnih delodajalcev javnega uslužbenca in na tej podlagi določiti oceno javnega uslužbenca v ocenjevalnem obdobju.

9. člen

(Napredovanje javnega usluţbenca iz plačne skupine B po prenehanju mandata)

(1) Javnemu uslužbencu iz plačne skupine B (v nadaljnjem besedilu: direktor) se ob prenehanju mandata ob razporeditvi na novo delovno mesto upošteva število napredovanj, ki bi jih lahko dosegel, če bi na tem delovnem mestu napredoval vsaka tri leta.

(2) Direktorjem se za posamezno leto mandata določi ocena delovne uspešnosti na naslednji način:

– za leto, ko je na podlagi pravilnikov o merilih za ugotavljanje redne delovne uspešnosti direktorjev s posameznega področja javnega sektorja prejel redno delovno uspešnost v višini več kot 50 odstotkov, se mu določi ocena odlično in za leto, ko je prejel redno delovno uspešnost v višini do 50 odstotkov, se mu določi ocena zelo dobro;

– za leto, ko ni prejel sredstev za redno delovno uspešnost, se mu določi ocena dobro.

(3) Plačni razred, dosežen na podlagi napredovanj v skladu s tem členom, ne sme preseči najvišjega plačnega razreda delovnega mesta oziroma naziva, na katerega je javni uslužbenec razporejen po prenehanju mandata.

(4) Direktor po prenehanju mandata ne napreduje na podlagi določb tega člena, če je bil razrešen iz krivdnih razlogov.

III. NADZOR

10. člen

Nadzor nad izvajanjem te uredbe se izvaja v okviru nadzora nad izvajanjem ZSPJS.

IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

11. člen

(1) Napredovalno obdobje se z dnem začetka uporabe te uredbe ne prekine.

(2) Za javne uslužbence, katerih napredovalno obdobje je pričelo teči v obdobju pred začetkom izplačila plač po ZSPJS in pred začetkom uporabe te uredbe, se za ocenjevanje javnega uslužbenca v obdobju do začetka uporabe te uredbe uporabljajo predpisi, ki so se uporabljali do začetka izplačila plač po ZSPJS in na

IO SINDIKATA 2011

144

njihovi osnovi izpolnijo ocenjevalni listi. Za obdobje po začetku izplačila plač po ZSPJS se uporablja ta uredba.

(3) Javni uslužbenci, ki izpolnijo pogoje za napredovanje do 1. 9. 2008 po predpisih, ki so se uporabljali do izplačila plač po ZSPJS, napredujejo v skladu s temi predpisi 1. 10. 2008.

(4) V letu 2009 se za vse javne uslužbence, razen tistih, ki v letu 2008 napredujejo v skladu s prejšnjim odstavkom, ugotovi število doseženih točk in doseženega (pretečenega) napredovalnega obdobja v skladu s predpisi, ki so se uporabljali do izplačila plač po ZSPJS, najkasneje do roka iz drugega odstavka 4. člena te uredbe.

(5) Javnim uslužbencem se na podlagi ugotovljenih točk v skladu s prejšnjim odstavkom določijo tri ocene, in sicer:

a) če bi javni uslužbenec na podlagi ugotovljenega števila točk na podlagi predpisov, ki so se uporabljali do začetka izplačila plač po ZSPJS, imel pravico napredovati:

– za dva plačna razreda, se mu za posamezno leto ocenjevalnega obdobja določi tri ocene odlično,

– za en plačni razred, se mu za posamezno leto ocenjevalnega obdobja določi tri ocene zelo dobro,

b) če zbrane točke ne zadostujejo za napredovanje, se javnemu uslužbencu za posamezno leto ocenjevalnega obdobja določi tri ocene dobro.

(6) Ocene, določene v skladu s prejšnjim odstavkom, se vpišejo v evidenčni list, ki je kot Priloga IV sestavni del te uredbe.

(7) Javni uslužbenci, ki so napredovali s 1. 2. 2008 in 1. 6. 2008 v skladu s predpisi, ki so se uporabljali do začetka uporabe te uredbe, pridobijo prvo oceno v skladu s to uredbo v letu 2009; javni uslužbenci, ki so napredovali s 1. 10. 2008, pa v letu 2010. Pridobljene ocene se vpišejo v ocenjevalni list iz Priloge I te uredbe.

(8) Javni uslužbenec, ki v letih 2009 in 2010 izpolni pogoje za napredovanje, določene v 5. členu te uredbe, lahko napreduje v skladu s to uredbo, če v tekočem letu izpolni pogoj treh let od zadnjega napredovanja.

(9) V primeru, ko ocene javnega uslužbenca, ki jih je pridobil na podlagi ocenjevanja po Zakonu o javnih uslužbencih, in točke, pridobljene v obdobju do začetka uporabe te uredbe po predpisih, ki so se uporabljali do začetka izplačila plač po ZSPJS, in tem členu niso enake, se uporabijo ugodnejše ocene.

12. člen

IO SINDIKATA 2011

145

Na podlagi te uredbe lahko javni uslužbenci napredujejo samo za razliko med plačnim razredom, doseženim s prevedbo, in najvišjim plačnim razredom istega delovnega mesta oziroma naziva, ki ga je mogoče doseči z napredovanjem.

13. člen

(1) Javnemu uslužbencu, ki napreduje v skladu z 9. členom te uredbe, se za čas do uveljavitve te uredbe določijo ocene ob upoštevanju prejete enkratne letne nagrade za uspešno vodenje proračunskega uporabnika v posameznem letu, v skladu s predpisi, ki so se uporabljali do začetka izplačila plač na podlagi ZSPJS oziroma na podlagi ocenjevanja delovne uspešnosti do uveljavitve te uredbe.

(2) Direktorjem, ki so prejeli letno nagrado, se za posamezno leto do začetka izplačila plač na podlagi ZSPJS določi ocena zelo dobro. Direktorjem, ki v skladu z predpisi, ki so veljali do uveljavitve začetka izplačila plač po ZSPJS, letna nagrada ni bila predvidena oziroma letne nagrade niso prejeli, se za posamezno leto določi ocena dobro.

(3) Direktorjem, ki so bili ocenjeni po Zakonu o javnih uslužbencih, se do uveljavitve začetka izplačila plač po ZSPJS upoštevajo pridobljene ocene.

(4) Za obdobje od izplačila plač po ZSPJS do uveljavitve te uredbe se javnim uslužbencem iz prvega odstavka tega člena določijo ocene v skladu z 9. členom te uredbe.

14. člen

(1) V skladu z določbo drugega odstavka 4. člena uredbe morajo vsi proračunski uporabniki v letu 2009 izvesti postopek in način preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje po tej uredbi, razen za tiste javne uslužbence, ki so napredovali s 1. 10. 2008 v skladu s tretjim odstavkom 11. člena te uredbe.

(2) Javnemu uslužbencu, ki je izpolnil pogoje za napredovanje po tej uredbi, pripada plača na osnovi plačnega razreda, pridobljenega z napredovanjem od prvega dne naslednjega meseca po izvedbi postopka preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje.

15. člen

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne z dnem prvega izplačila plač na podlagi ZSPJS.

Št. 00714-11/2008/12

Ljubljana, dne 8. maja 2008

IO SINDIKATA 2011

146

PODROBNEJŠA OPREDELITEV ELEMENTOV DELOVNE USPEŠNOSTI JAVNEGA USLUŢBENCA

1. KRITERIJI PO ELEMENTU REZULTATI DELA: 2.

STROKOVNOST Izvajanje nalog zlasti v skladu: - z veljavnimi standardi oziroma s pravili stroke OBSEG DELA Izvajanje nalog zlasti glede na: - količino opravljenega dela - dodatno delo PRAVOČASNOST Izvajanje nalog zlasti v skladu: - s predvidenimi roki in veljavnimi standardi oziroma s pravili stroke. 2. KRITERIJI PO ELEMENTU SAMOSTOJNOST, USTVARJALNOST, NATANČNOST PRI OPRAVLJANJU DELA SAMOSTOJNOST Izvajanje nalog zlasti glede na potrebo po: - dajanju natančnih navodil, - po nadzorovanju. USTVARJALNOST Izvajanje nalog zlasti glede na: - razvijanje novih, uporabnih idej, - dajanje koristnih pobud in predlogov. NATANČNOST Izvajanje nalog zlasti glede na: - pogostost napak, - kvaliteto dela. 3. KRITERIJI PO ELEMENTU ZANESLJIVOST PRI OPRAVLJANJU DELA Izvajanje nalog zlasti v smislu: - izpolnjevanja dogovorjenih obveznosti, - popolnega in točnega prenosa informacij.

IO SINDIKATA 2011

147

4. KVALITETA SODELOVANJA IN ORGANIZACIJA DELA SODELOVANJE Izvajanje nalog zlasti v smislu: - medsebojnega sodelovanja in skupinskega dela, - odnosa do sodelavcev, - prenosa znanja in mentorstva. ORGANIZIRACIJA DELA Izvajanje nalog zlasti v smislu: - organiziranega in načrtovanega izkoriščanja delovnega časa glede na vsebino nalog in postavljene roke, - prilagoditve nepredvidenim situacijam. 5. DRUGE SPOSOBNOSTI V ZVEZI Z OPRAVLJANJEM DELA INTERDISCIPLINARNOST Izvajanje nalog zlasti v smislu: - povezovanja znanja z različnih delovnih področij, - pregleda nad svojim delovnim področjem. ODNOS DO UPORABNIKOV STORITEV Izvajanje nalog zlasti v smislu: - sodelovanja in servisiranja uporabnikov storitev. KOMUNICIRANJE Izvajanje nalog zlasti glede na: - pisno in ustno izražanje, - ustvarjanje notranjega in zunanjega socialnega omrežja. DRUGO Izvajanje nalog zlasti glede na: - posebnosti, znaćilne za posamezno dejavnost oz. stroko v javnem sektorju.

IO SINDIKATA 2011

148

U R E D B A o spremembah in dopolnitvah Uredbe o

napredovanju javnih usluţbencev v plačne razrede


1. člen

V Uredbi o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Uradni list RS, št. 51/08) se v petem odstavku 5. člena beseda »tri« nadomesti z besedo »dobro«.

Doda se novi šesti odstavek, ki se glasi:

»(6) Vsak plačni razred, dosežen z napredovanjem ali z uvrstitvijo nad plačni razred delovnega mesta, se šteje za eno napredovanje.«.

2. člen

11. člen se spremeni tako, da se glasi:

»11. člen

(1) Javnim uslužbencem, ki so imeli pravico do napredovanja po predpisih, ki so se uporabljali v obdobju pred začetkom izplačila plač po ZSPJS in pred začetkom uporabe te uredbe, in javnim uslužbencem, ki so že dosegli najvišje število napredovanj, ki jih je bilo možno doseči po teh predpisih, se napredovalno obdobje z dnem začetka uporabe te uredbe ne prekine. Ti javni uslužbenci lahko napredujejo s 1. 10. 2008, če je preteklo najmanj tri leta od njihovega zadnjega napredovanja.

(2) Za javne uslužbence iz prejšnjega odstavka, ki izpolnijo pogoje za napredovanje do 1. 9. 2008, se izpolnjevanje pogojev za napredovanje preverja po predpisih, ki so se uporabljali do izplačila plač po ZSPJS.

(3) Javni uslužbenci, ki so pravico do napredovanja pridobili na podlagi ZSPJS in je niso imeli po predpisih, ki so se uporabljali v obdobju pred začetkom izplačila plač po ZSPJS, lahko prvič napredujejo po pridobitvi treh ocen po postopku iz te uredbe. Prvo oceno po tej uredbi pridobijo za leto 2008 v letu 2009.

(4) Javni uslužbenci iz prejšnjega odstavka so:

– javni uslužbenci, ki so bili na dan prevedbe na delovnih mestih, določenih po 65. členu ZDDO,

– javni uslužbenci, ki niso imeli zahtevane stopnje strokovne izobrazbe za delovno mesto, na katerega so bili razporejeni,

IO SINDIKATA 2011

149

– javni uslužbenci, zaposleni v JZ RTV Slovenija, ki jim je bilo ob prevedbi upoštevano napredovanje na podlagi 49.b člena ZSPJS,

– javni uslužbenci, ki jim je bilo ob prevedbi upoštevano napredovanje na podlagi 49.č člena ZSPJS v povezavi z 49. členom KPJS.

(5) Za ocenjevanje javnih uslužbencev, ki jim je napredovalno obdobje pričelo teči v obdobju pred začetkom izplačila plač po ZSPJS in pred začetkom uporabe te uredbe, se v obdobju do začetka uporabe te uredbe uporabljajo predpisi, ki so se uporabljali do začetka izplačila plač po ZSPJS in na njihovi osnovi izpolnijo ocenjevalni listi. Za obdobje po začetku izplačila plač po ZSPJS se zanje uporablja ta uredba.

(6) V letu 2009 se za leto 2008 ocenijo v skladu s to uredbo vsi javni uslužbenci, razen tistih, ki so napredovali s 1. 10. 2008. Javni uslužbenci, ki so napredovali s 1. 10. 2008, se prvič ocenijo v skladu s to uredbo v letu 2010 za leto 2009.

(7) V letu 2009 se najkasneje do roka iz drugega odstavka 4. člena te uredbe za vse javne uslužbence, razen tistih, ki so napredovali v letu 2008, ugotovi število doseženih točk in ocena nadrejenega ter pretečeno napredovalno obdobje v skladu s predpisi, ki so se uporabljali do izplačila plač po ZSPJS.

(8) Javnim uslužbencem iz prejšnjega odstavka se na podlagi ugotovljenih točk in ocene nadrejenega določi ocena na naslednji način:

a) če bi javni uslužbenec na podlagi ugotovljenega števila točk in ocene nadrejenega na podlagi predpisov, ki so se uporabljali do začetka izplačila plač po ZSPJS, imel pravico napredovati:

– za dva plačilna razreda, se mu za posamezno pretečeno leto napredovalnega obdobja določi ocena odlično,

– za en plačilni razred, se mu za posamezno pretečeno leto napredovalnega obdobja določi ocena zelo dobro;

b) če zbrane točke in ocena nadrejenega ne zadostujejo za napredovanje, se javnemu uslužbencu za posamezno pretečeno leto napredovalnega obdobja določi ocena dobro.

(9) Ocene, določene v skladu s prejšnjim odstavkom, se vpišejo v evidenčni list, ki je kot Priloga IV.a in Priloga IV.b sestavni del te uredbe.

(10) Javnim uslužbencem, ki v letu 2009 izpolnijo pogoje za napredovanje, se na podlagi osmega odstavka tega člena za leto 2006 in leto 2007 določi ocena in vpiše v evidenčni list, ki je Priloga IV.a te uredbe. Ocena, pridobljena za leto 2008 v skladu s 4. in 5. členom te uredbe, se vpiše v ocenjevalni list, ki je Priloga I te uredbe.

(11) Javnim uslužbencem, ki v letu 2010 izpolnijo pogoje za napredovanje, se na podlagi osmega odstavka tega člena za leto 2007 določi ocena in vpiše v evidenčni

IO SINDIKATA 2011

150

list, ki je Priloga IV.b te uredbe. Ocena, pridobljena za leto 2008 in 2009 v skladu s 4. in 5. členom te uredbe, se vpiše v ocenjevalni list, ki je Priloga I te uredbe.

(12) Javni uslužbenec, ki v letih 2009 in 2010 izpolni pogoje za napredovanje, določene v 4. in 5. členu te uredbe, lahko napreduje v skladu s to uredbo, če v tekočem letu izpolni pogoj treh let od zadnjega napredovanja.

(13) V primeru, ko ocene javnega uslužbenca, ki jih je pridobil na podlagi ocenjevanja po Zakonu o javnih uslužbencih, in ocene, pridobljene v skladu z osmim odstavkom tega člena, niso enake, se upošteva ocena, ki je za javnega uslužbenca ugodnejša.«.

3. člen

V prvem odstavku 14. člena se beseda »tretjim« nadomesti z besedo »šestim«.

4. člen

Priloga IV se nadomesti s Prilogo IV.a in Prilogo IV.b.

5. člen

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 00714-26/2008/4

Ljubljana, dne 23. septembra 2008

IO SINDIKATA 2011

151

U R E D B A o delovni uspešnosti iz naslova

povečanega obsega dela za javne usluţbence


1. člen

(vsebina)

Ta uredba določa pogoje, merila in obseg dela plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence, razen za javne uslužbence v drugih državnih organih, kot jih določa Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo).

2. člen

(pogoji in merila)

(1) Javnemu uslužbencu se lahko izplača del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela v posameznem mesecu pod pogoji, ki jih določa zakon, če:

1. povečan obseg dela opravi pri opravljanju rednih delovnih nalog uporabnika proračuna ali projekta, načrtovanega v okviru sprejetega finančnega načrta uporabnika proračuna;

2. opravi povečan obseg dela v okviru sodelovanja pri izvajanju posebnega projekta, ki ga določi Vlada Republike Slovenije s svojim aktom in za katerega so zagotovljena dodatna sredstva.

(2) Javnemu uslužbencu, ki prejema del plače za plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela iz prejšnjega odstavka, direktor oziroma predstojnik za iste naloge ne sme odrediti dela prek polnega delovnega časa.

(3) Pristojni organ lahko z internim aktom podrobneje določi merila in postopek za določitev dela plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela.

3. člen

(viri sredstev)

Del plače za plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela se zagotavlja:

IO SINDIKATA 2011

152

1. za plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela iz 1. točke prvega odstavka prejšnjega člena iz prihrankov sredstev za plače posameznega proračunskega uporabnika, ki nastanejo zaradi odsotnosti javnih uslužbencev z dela, ali nezasedenih delovnih mest ali iz sredstev projekta, ki so predvidena v finančnem načrtu uporabnika proračuna;

2. za plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela iz 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena iz sredstev, ki jih je zagotovil financer projekta, za izvajanje posebnega projekta, ki ga je s svojim aktom določila Vlada Republike Slovenije.

4. člen

(višina dela plače)

(1) Višina dela plače za plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela iz 1. točke prvega odstavka 2. člena te uredbe lahko znaša za javnega uslužbenca največ 20 odstotkov osnovne plače. Če se javnemu uslužbencu izplačuje del plače za plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela tudi iz naslova in sredstev posebnega projekta, lahko del plače znaša skupno (iz obeh naslovov) največ 50 odstotkov njegove osnovne plače.

(2) Direktorjem iz Uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 73/05, 103/05, 12/06, 36/06, 46/06, 77/06, 128/06, 37/07, 95/07 in 112/07) se lahko izplača del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela iz 1. in 2. točke prvega odstavka 2. člena te uredbe največ v višini 10 odstotkov njihove osnovne plače.

5. člen

(odločanje o dodelitvi sredstev)

(1) O delu plače za plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela javnega uslužbenca iz prvega odstavka prejšnjega člena s sklepom odloči direktor oziroma predstojnik.

(2) Če je ustanovitelj in financer uporabnika proračuna Republika Slovenija, odloči o delu plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela za direktorje iz drugega odstavka prejšnjega člena s sklepom organ, pristojen za njihovo imenovanje, s soglasjem Vlade Republike Slovenije. Če je ustanovitelj in financer lokalna skupnost, s sklepom odloči organ, pristojen za njihovo imenovanje, s soglasjem pristojnega organa lokalne skupnosti, v kateri je sedež uporabnika proračuna. Če ustanovitelj ni hkrati tudi financer, odloči o delu plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela za direktorje organ, pristojen za njihovo imenovanje, s soglasjem financerja. V Javnem zavodu RTV Slovenija odloči o delu plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela za direktorje iz drugega odstavka prejšnjega člena s sklepom Programski svet s soglasjem Nadzornega sveta.

IO SINDIKATA 2011

153

6. člen

(končna določba)

(1) Z dnem začetka uporabe te uredbe prenehajo veljati Uredba o določitvi pogojev in obsega dela plače za plačilo povečanega obsega dela v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 121/06), Uredba o pogojih in višini dodatka za plačilo povečanega obsega dela (Uradni list RS, št. 48/06 in 23/07) in Uredba o povečanem obsegu dela oziroma nadpovprečni obremenitvi zaposlenih v zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 100/06).

(2) Ta uredba ne velja za javne uslužbence v javnih vzgojno-izobraževalnih in visokošolskih zavodih v primerih določitve obsega dodatne tedenske učne obveznosti oziroma obsega dodatne tedenske pedagoške obveznosti.

7. člen

(končna določba)

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne z dnem prvega obračuna plač na podlagi ZSPJS.

Št. 00714-43/2007/19

Ljubljana, dne 22. maja 2008

U R E D B A o dopolnitvah Uredbe o delovni uspešnosti

iz naslova povečanega obsega dela za javne usluţbence


1. člen

V Uredbi o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (Uradni list RS, št. 53/08) se v 1. členu za prvim odstavkom doda novi drugi odstavek, ki se glasi:

»(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka ta uredba določa pogoje, merila in obseg dela plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela tudi za javne uslužbence v pravosodnih organih, to je na sodiščih, državnem tožilstvu in državnem pravobranilstvu.«.

IO SINDIKATA 2011

154

2. člen

V 5. členu se za drugim odstavkom doda novi tretji odstavek, ki se glasi:

»(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, odloči o delu plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela za direktorje v državnih organih, upravah pravosodnih organov in v upravah samoupravnih lokalnih skupnosti predstojnik.«.

3. člen

Za 5. členom se doda novi 5.a člen, ki se glasi

»5.a člen

(prehodna določba)

Ne glede na določbe te uredbe se lahko javnim uslužbencem, ki so prejemali dodatek v skladu z 80.h členom Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 52/94, 49/95, 34/96, 45/96, 51/98, 28/99, 39/00, 56/01, 64/01, 78/01 in 56/02) in v skladu s 54.e členom Kolektivne pogodbe za raziskovalno dejavnost (Uradni list RS, št. 45/92, 50/92 – popr., 5/93, 50/94, 45/96, 51/98, 73/98 – popr., 106/99, 107/00, 64/01, 84/01 in 85/01 – popr.) za mesec avgust, september, oktober, november in december 2008 določi, v dosedanji višini dodatka, delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela.

Sredstva za izplačilo delovne uspešnosti v skladu s prejšnjim odstavkom se zagotovijo iz virov, iz katerih se je izplačeval dodatek.«.

4. člen

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republika Slovenije.

Št. 00714-24/2008/6

Ljubljana, dne 4. septembra 2008

IO SINDIKATA 2011

155

Razglašam Zakon o interventnih ukrepih zaradi gospodarske krize (ZIUZGK), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 25. novembra 2009.

Št. 003-02-10/2009-17

Ljubljana, dne 3. decembra 2009

dr. Danilo Türk l.r. Predsednik

Republike Slovenije

Z A K O N O INTERVENTNIH UKREPIH ZARADI

GOSPODARSKE KRIZE (ZIUZGK)


1. SPLOŠNA DOLOČBA

1. člen

(omejevanje rasti izdatkov)

S tem zakonom se začasno omejuje rast izdatkov državnega proračuna, proračunov občin, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in Zavoda za zdravstveno zavarovanje, na način, da se zmanjšuje višina uskladitev, določena v zakonu, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom in v zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje. S tem zakonom se začasno omejujejo tudi prejemki in plače javnih uslužbencev oziroma javnih uslužbenk (v nadaljnjem besedilu: javni uslužbenci) in funkcionarjev oziroma funkcionark (v nadaljnjem besedilu: funkcionarji) in podaljšuje rok za začetek uporabe določb zakona, ki ureja vrtce.

2. TRANSFERJI IZ PRORAČUNA

2. člen

(usklajevanje transferjev v letu 2010)

Transferji posameznikom in gospodinjstvom, ki se usklajujejo na podlagi Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 114/06, 59/07 – ZŠtip, 10/08 ZVarDod in 71/08) se v letu 2010 usklajujejo v višini polovice v zakonu določenega obsega uskladitve.

IO SINDIKATA 2011

156

3. člen

(začetek uporabe Zakona o vrtcih)

Ne glede na prvo alinejo drugega odstavka 31. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 25/08), se določbe drugega stavka drugega odstavka 29. člena, drugega stavka četrtega odstavka 32. člena, drugega stavka šestega odstavka in devetega odstavka 34. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo in 25/08) za otroke, ki so dopolnili starost petih let, začnejo uporabljati 1. januarja 2011.

4. člen

(usklajevanje pokojnin in drugih nadomestil ter prejemkov)

Ne glede na 150.a in 150.b člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/06 uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG in 10/08 – ZVarDod, v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-1) se, v letu 2010, pokojnine in drugi prejemki, priznani na podlagi pravic iz 4. in 431. člena ZPIZ-1 (v nadaljnjem besedilu: prejemki) ter osnove, ki se usklajujejo na podlagi ZPIZ-1, pri izplačilu za februar 2010, uskladijo za 50 odstotkov dosežene rasti povprečne plače za leto 2009 v primerjavi s povprečno plačo za koledarsko leto pred tem, pri izplačilu za november 2010, pa se uskladijo za 50 odstotkov dosežene rasti povprečne plače za obdobje januar–september leta 2010 v primerjavi s povprečno plačo za obdobje januar–december 2009.

Prejemki in osnove iz prejšnjega odstavka se v novembru 2010 uskladijo največ za toliko odstotkov, da povprečni mesečni porast najnižje pokojninske osnove, veljavne v letu 2010, po opravljeni februarski in novembrski uskladitvi, v primerjavi z mesečnim povprečjem te osnove, veljavne v letu 2009, ne preseže 50 odstotkov z Jesensko napovedjo gospodarskih gibanj Urada za makroekonomske analize in razvoj ocenjene rasti povprečne plače za obdobje januar–december 2010 v primerjavi z njenim povprečjem za obdobje januar–december 2009.

Pokojnine in drugi prejemki iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki so urejeni s posebnimi predpisi, usklajujejo pa se v višini in v rokih iz 150.a in 150.b člena ZPIZ-1, se usklajujejo skladno s prvim in drugim odstavkom tega člena.

Višji znesek letnega dodatka iz 136.b člena ZPIZ-1 se v letu 2010 izplača v višini 367,95 eurov, nižji pa 223,55 eurov.

3. PLAČE JAVNIH USLUŢBENCEV IN FUNKCIONARJEV

5. člen

(odprava plačnih nesorazmerij)

Ne glede na šesti odstavek 49.č člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/07 – uradno prečiščeno besedilo, 17/08, 58/08, 69/08 – ZTFI-

IO SINDIKATA 2011

157

A, 69/08 – ZZavar-E, 80/08, 20/09 – ZZZPF, 48/09 in 91/09, v nadaljnjem besedilu: ZSPJS) se funkcionarjem, odprava nesorazmerij v osnovnih plačah, določena za leto 2010, v letu 2010 ne izvede.

Funkcionarjem iz prejšnjega odstavka se preostanek nesorazmerij v osnovnih plačah odpravi v roku, ki je določen za dokončno odpravo nesorazmerij v osnovnih plačah javnih uslužbencev.

6. člen

(uskladitev plač in regres za letni dopust)

Ne glede na 5. člen ZSPJS, se vrednosti plačnih razredov iz plačne lestvice, v letu 2010 uskladi tako, da se:

– v primeru, če dejanska rast cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji od decembra 2008 do decembra 2009 preseže predvideno rast cen življenjskih potrebščin (inflacijo) v Republiki Sloveniji v tem obdobju, osnovne plače v mesecu januarju 2010 zvišajo za polovico nastale razlike. Za predvideno rast inflacije se upošteva podatek iz Pomladanske napovedi gospodarskih gibanj Urada za makroekonomske analize in razvoj;

– izvede splošna uskladitev osnovnih plač, določenih v prilogi 1 ZSPJS s 1. 7. 2010 v višini polovice stopnje rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji, predvidene v Pomladanski napovedi gospodarskih gibanj Urada za makroekonomske analize in razvoj.

Javnim uslužbencem iz 7. člena tega zakona in funkcionarjem se v letu 2010 izplača regres za letni dopust v višini 692,00 eurov.

7. člen

(redna delovna uspešnost)

Ne glede na določbe ZSPJS javnim uslužbencem in funkcionarjem v letu 2010 ne pripada del plače za redno delovno uspešnost.

8. člen

(povečan obseg dela)

Ne glede na prvi odstavek 4. člena Uredbe o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (Uradni list RS, št. 53/08 in 89/08) in splošnih aktov, ki urejajo plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence v drugih državnih organih, lahko v letu 2010, višina dela plače javnega uslužbenca za plačilo delovne uspešnosti pri opravljanju rednih delovnih nalog uporabnika proračuna ali projekta, načrtovanega v okviru sprejetega finančnega načrta uporabnika proračuna znaša največ 20 odstotkov njegove osnovne plače. Če se javnemu uslužbencu izplačuje del plače za plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela tudi iz naslova in sredstev

IO SINDIKATA 2011

158

posebnega projekta, lahko del plače znaša skupno (iz obeh naslovov) največ 30 odstotkov njegove osnovne plače.

Javnim uslužbencem, za katere velja Uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 73/05, 103/05, 12/06, 36/06, 46/06, 77/06, 128/06, 37/07, 95/07, 112/07, 104/08, 123/08, 21/09 in 61/09), se del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela v letu 2010 izplačuje v skladu z drugim odstavkom 4. člena Uredbe o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence.

Za izplačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela pri opravljanju rednih delovnih nalog lahko, v letu 2010, uporabniki proračuna porabijo največ 60 odstotkov sredstev iz prihrankov določenih v 22.d členu ZSPJS.

4. KONČNA DOLOČBA

9. člen

Ta zakon začne veljati 1. januarja 2010 in preneha veljati 31. decembra 2010.

Št. 411-07/09-37/29

Ljubljana, dne 25. novembra 2009

IO SINDIKATA 2011

159

U R E D B A o delovni uspešnosti iz naslova prodaje

blaga in storitev na trgu


I. SKUPNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

(1) Ta uredba določa prihodke od prodaje blaga in storitev na trgu in zgornji obseg sredstev, ki se lahko uporabi za plačilo delovne uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu v skladu z drugim odstavkom 22.i člena ZSPJS.

(2) Subjekti, za katere velja ta uredba, so javni zavodi in javne agencije, ki so na podlagi pravilnika, ki ureja sestavljanje letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava, določeni uporabniki enotnega kontnega načrta (v nadaljevanju: posredni uporabniki proračuna).

(3) Posredni uporabnik proračuna izkazuje izpolnjevanje pogojev iz te uredbe na podlagi obrazca Izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po vrstah dejavnosti, ki je priloga k Pravilniku o sestavljanju letnih poročil za proračun, uporabnike proračuna in druge osebe javnega prava (Uradni list RS, št. 115/02, 21/03, 134/03, 126/04 in 120/07, priloga 3/B).

2. člen

(izkazovanje sredstev pri posrednem uporabniku proračuna)

Posredni uporabnik proračuna v letnem poročilu posebej prikazuje sredstva in vire financiranja za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev in iz naslova nejavnih prihodkov iz izvajanja javne službe.

3. člen

(obseg sredstev)

(1) Obseg sredstev za plačilo delovne uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu iz prvega odstavka 4. člena te uredbe določi minister s pravilnikom, vendar sme znašati največ 60 odstotkov razlike med prihodkov in odhodki preteklega leta od prodaje blaga in storitev na trgu, na področju kulturnih dejavnosti pa dodatno največ 25% vseh nejavnih prihodkov preteklega leta iz izvajanja javne službe.

(2) Za tekoče leto določi posredni uporabnik predvideni akontativni obseg sredstev iz prejšnjega odstavka v finančnem načrtu.

IO SINDIKATA 2011

160

(3) Za plačilo delovne uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu iz drugega odstavka 4. člena te uredbe lahko posredni uporabnik proračuna nameni:

– sredstva, ki jih je pridobil na javnih razpisih iz mednarodnih projektov, zmanjšana za stroške izvajanja projekta.

II. DELOVNA USPEŠNOST POSREDNEGA UPORABNIKA PRORAČUNA IZ NASLOVA PRODAJE BLAGA IN STORITEV NA TRGU IN NEJAVNIH

PRIHODKOV IZ IZVAJANJA JAVNE SLUŢBE

4. člen

(opredelitev prihodkov, pridobljenih s prodajo blaga in storitev na trgu)

(1) Prihodki od prodaje blaga in storitev na trgu so prihodki, ki jih je posredni uporabnik proračuna pridobil z dejavnostjo, ki jo je opravljal poleg javne službe, kakor je opredeljena v področnih zakonih, nacionalnih programih in njegovem ustanovitvenem aktu.

(2) Prihodki od prodaje blaga in storitev na trgu so tudi prihodki, ki jih je posredni uporabnik proračuna pridobil na podlagi projektov na javnih razpisih iz mednarodnih projektov.

(3) V prihodke iz prodaje blaga in storitev na trgu se na področju kulturnih dejavnosti štejejo tudi nekateri nejavni prihodki za izvajanje javne službe, pridobljeni s prodajo blaga in storitev na področju dejavnosti, za katero je posredni uporabnik proračuna ustanovljen in so opredeljeni v področnih zakonih ali nacionalnih programih ali ustanovitvenem aktu ali drugem aktu ustanovitelja.

(4) Minister, pristojen za kulturne dejavnosti najkasneje v enem mesecu od uveljavitve te uredbe v pravilniku iz prvega odstavka 3. člena te uredbe, v skladu z veljavnimi predpisi, podrobneje opredeli dejavnosti iz tretjega odstavka tega člena in ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(5) Če posredni uporabnik proračuna v letnem poročilu za preteklo leto izkaže, da med letom ni izplačal celotnega obsega sredstev za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu, lahko v tekočem letu razdeli ostanek sredstev za ta namen javnim uslužbencem, ki jim je bila v preteklem letu iz tega naslova izplačana delovna uspešnost.

(6) Del plače za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu se izplačuje iz sredstev, ki jih posredni uporabnik proračuna pridobi na podlagi prvega in drugega odstavka tega člena.

5. člen

(izkazovanje pogojev za razdelitev sredstev)

IO SINDIKATA 2011

161

Posredni uporabnik proračuna izkazuje izpolnjevanje pogojev iz 22. j člena ZSPJS za razdelitev sredstev za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu, tako, da:

1. v letnem poročilu za preteklo leto izkazuje izravnane prihodke in odhodke oziroma presežek prihodkov za izvajanje javne službe na obrazcu AOP 689, stolpec 4,

2. v letnem poročilu za preteklo leto izkazuje vsaj izravnane prihodke in odhodke od prodaje blaga in storitev na trgu na obrazcu AOP 689, stolpec 5.

6. člen

(izkazovanje izpolnjevanja pogojev)

(1) Posredni uporabnik proračuna izkazuje izpolnjevanje pogojev iz 22.j člena ZSPJS in 5. člena te uredbe v letnem poročilu za preteklo leto, ki ga je sprejel organ upravljanja.

(2) Letno poročilo, ki ga je sprejel organ upravljanja, posredni uporabniki proračuna v tridesetih dneh od sprejetja pošljejo ustanovitelju.

III. SREDSTVA ZA DELOVNO USPEŠNOST IZ NASLOVA PRODAJE BLAGA IN STORITEV IN IZ NEJAVNIH PRIHODKOV ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŢBE ZA

JAVNEGA USLUŢBENCA

7. člen

(izkazovanje sredstev javnega usluţbenca)

(1) Del plače javnega uslužbenca za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu in iz naslova nejavnih prihodkov iz izvajanja javne službe, prikazuje posebej v skladu z uredbo, ki določa obračun in izplačilo plač v javnem sektorju.

(2) Del plače za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu se ne izplačuje za delo, ki je bilo že nagrajeno na podlagi podjemne ali avtorske pogodbe.

IV. KONČNI DOLOČBI

8. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o dodatni delovni uspešnosti v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 14/06 in 136/06).

9. člen

(začetek veljavnosti)

Ta uredba začne veljati s 1. januarja 2009.

IO SINDIKATA 2011

162

U R E D B A o delovni uspešnosti iz naslova prodaje

blaga in storitev na trgu


1. člen

(vsebina)

(1) Ta uredba določa prihodke od prodaje blaga in storitev na trgu ter zgornji obseg sredstev, ki se lahko uporabi za plačilo delovne uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu v skladu z drugim odstavkom 22.i člena ZSPJS.

(2) Ta uredba velja za uporabnike proračuna iz 2. točke 2. člena ZSPJS, ki poleg sredstev za izvajanje javne službe pridobivajo tudi sredstva s prodajo blaga in storitev na trgu (v nadaljnjem besedilu: uporabniki proračuna), razen za neposredne uporabnike proračuna, kot jih določa zakon, ki ureja javne finance.

(3) Uporabniki proračuna, za katere velja Pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračun, uporabnike proračuna in druge osebe javnega prava (Uradni list RS, št. 115/02, 21/03, 134/03, 126/04, 120/07 in 124/08, priloga 3/B) dokazujejo izpolnjevanje pogojev iz 22.j člena ZSPJS na podlagi obrazca Izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po vrstah dejavnosti, ki je priloga navedenega pravilnika.

(4) Uporabniki proračuna, ki niso zavezani poročati v skladu s pravilnikom iz prejšnjega odstavka, dokazujejo izpolnjevanje pogojev iz 22.j člena ZSPJS na podlagi podatkov iz svojih poslovnih knjig.

2. člen

(izkazovanje sredstev pri uporabniku proračuna)

Uporabnik proračuna v letnem poročilu posebej prikazuje sredstva in vire financiranja za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu ter iz naslova nejavnih prihodkov iz izvajanja javne službe.

3. člen

(obseg sredstev)

IO SINDIKATA 2011

163

(1) Obseg sredstev za plačilo delovne uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu iz prvega in drugega odstavka 6. člena te uredbe določi minister s pravilnikom, vendar sme znašati največ 60 odstotkov dosežene razlike med prihodki in odhodki od prodaje blaga in storitev na trgu. Obseg sredstev za plačilo delovne uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu na področju kulture lahko znaša dodatno največ 25 odstotkov vseh nejavnih prihodkov iz izvajanja javne službe.

(2) Za določitev obsega sredstev se v odhodke od prodaje blaga in storitev na trgu iz prvega stavka prejšnjega odstavka ne vštevajo sredstva za delovno uspešnost od prodaje blaga in storitev na trgu, ki so bila izplačana v skladu s 4. členom te uredbe.

4. člen

(določitev akontativnega obsega sredstev)

Uporabnik proračuna lahko za tekoče leto v skladu s prejšnjim členom v finančnem načrtu določi akontativni obseg sredstev delovne uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu.

5. člen

(ugotovitev dovoljenega obsega sredstev)

(1) Uporabnik proračuna ugotovi dovoljeni obseg sredstev za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu v letnem poročilu za preteklo leto. Ugotovitev dovoljenega obsega sredstev iz prvega in drugega odstavka 6. člena te uredbe uporabnik proračuna izkaže na obrazcu Elementi za določitev dovoljenega obsega sredstev za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu, ki je kot priloga sestavni del te uredbe, ugotovitev dovoljenega obsega sredstev iz tretjega odstavka 6. člena te uredbe pa na obrazcu, ki ga predpiše minister, pristojen za kulturo.

(2) Če uporabnik proračuna v letnem poročilu za preteklo leto izkaže, da v preteklem letu ni akontativno izplačal celotnega obsega sredstev za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu, lahko v tekočem letu razdeli ostanek sredstev za ta namen.

(3) Če uporabnik proračuna v letnem poročilu za preteklo leto izkaže, da je v preteklem letu akontativno izplačal več, kot znaša dovoljeni obseg sredstev za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu, mora v tekočem letu za preveč izplačani znesek zmanjšati obseg sredstev za plačilo delovne uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu.

6. člen

(opredelitev prihodkov, pridobljenih s prodajo blaga in storitev na trgu)

(1) Prihodki od prodaje blaga in storitev na trgu so prihodki, ki jih je uporabnik proračuna pridobil z dejavnostjo, ki jo je opravljal poleg javne službe, kakor je

IO SINDIKATA 2011

164

opredeljena v področnih zakonih, nacionalnih programih in njegovem ustanovitvenem aktu.

(2) Prihodki od prodaje blaga in storitev na trgu so tudi prihodki, ki jih je uporabnik proračuna pridobil na podlagi projektov na javnih razpisih iz mednarodnih projektov.

(3) V prihodke iz prodaje blaga in storitev na trgu se na področju kulture štejejo tudi nekateri nejavni prihodki za izvajanje javne službe, pridobljeni s prodajo blaga in storitev v okviru javne službe, za katero je uporabnik proračuna ustanovljen in je opredeljena v področnih zakonih ali nacionalnih programih ali ustanovitvenem aktu ali drugem aktu ustanovitelja.

(4) Minister, pristojen za kulturo, v pravilniku iz prvega odstavka 3. člena te uredbe v skladu z veljavnimi predpisi podrobneje opredeli dejavnosti iz prejšnjega odstavka tega člena.

7. člen

(izkazovanje pogojev za izplačilo sredstev)

(1) Uporabnik proračuna izkazuje izpolnjevanje pogojev iz 22.j člena ZSPJS za izplačilo sredstev za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu tako, da v letnem poročilu za preteklo leto, ki ga je sprejel organ upravljanja:

1. izkazuje izravnane prihodke in odhodke za izvajanje javne službe na obrazcu AOP 689, stolpec 4,

2. izkazuje vsaj izravnane prihodke in odhodke od prodaje blaga in storitev na trgu na obrazcu AOP 689, stolpec 5.

(2) Uporabnik proračuna iz četrtega odstavka 1. člena te uredbe izkazuje izpolnjevanje pogojev iz 22.j člena ZSPJS na podlagi podatkov iz svojih poslovnih knjig.

8. člen

(predloţitev letnih poročil in obrazcev)

(1) Uporabnik proračuna predloži obrazec iz prvega odstavka 5. člena te uredbe organu upravljanja skupaj z letnim poročilom.

(2) Letno poročilo, ki ga je sprejel organ upravljanja, z obrazcem iz prvega odstavka 5. člena te uredbe uporabnik proračuna v tridesetih dneh od sprejetja pošlje ustanovitelju.

IO SINDIKATA 2011

165

9. člen

(omejitev izplačila dela plače za delovno uspešnost)

Del plače za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu se ne izplačuje za delo, ki je bilo že plačano na podlagi podjemne ali avtorske pogodbe.

10. člen

(prenehanje veljavnosti)

(1) Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o delovni uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu (Uradni list RS, št. 69/08).

(2) Pravilnike, izdane na podlagi 3. člena Uredbe o delovni uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu (Uradni list RS, št. 69/08), morajo pristojni ministri uskladiti s to uredbo najkasneje do 1. januarja 2010.

11. člen

(uporaba uredbe)

Za uporabnike proračuna iz četrtega odstavka 1. člena te uredbe se ta uredba začne uporabljati 1. januarja 2010.

12. člen

(začetek veljavnosti)

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 00714-33/2009/4

Ljubljana, dne 19. novembra 2009

IO SINDIKATA 2011

166

Sindikat kulture in narave Slovenije - GLOSA, Dalmatinova ulica 4, 1000 Ljubljana

tel: 01/43 41 254, 01/43 41 294, telefaks:01/23 17 298 e-pošta: [email protected]

Predstavitev

Da bi učinkovito uveljavljali in varovali svoje delovnopravne, socialno-

ekonomske, poklicne, umetniške in druge skupne interese, se zaposleni v dejavnostih umetniškega ustvarjanja in poustvarjanja, knjiţnic in arhivov,

muzejev, varstva naravne dediščine, varstva kulturne dediščine, snemanja filmov in videofilmov, distribucije filmov in videofilmov, kinematografov,

radia in televizije, tiskovnih agencij, botaničnih in ţivalskih vrtov ter

naravnih rezervatov, obratovanja športnih objektov, marin, smučarskih centrov, drugih športnih dejavnosti, prirejanja iger na srečo, drugih

razvedrilnih dejavnosti in drugih dejavnosti za sprostitev v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti – 92 zdruţujemo v Sindikat kulture in

narave Slovenije - GLOSA – Sindikat kulture Slovenije (V nadaljevanju: Sindikat kulture in narave Slovenije - GLOSA).

Sindikat kulture in narave Slovenije - GLOSA je nepolitična,

nestrankarska, samostojna in prostovoljna interesna organizacija članov. Sindikat kulture in narave Slovenije - GLOSA deluje samostojno in

neodvisno, skladno s svojim programom, statutom in mednarodnimi

konvencijami. Sindikat kulture in narave Slovenije - GLOSA je soustanovitelj Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in bo njen član,

dokler ne bodo programske usmeritve, statut ali ravnanje organov ZSSS v nasprotju z njegovim programom in statutom. O zdruţevanju in

razdruţevanju s sindikalnimi zvezami odloča skupščina. Sindikat kulture in narave Slovenije - GLOSA se pri uresničevanju svojih nalog trajno ali

občasno povezuje tudi z drugimi sindikati in sindikalnimi zvezami. O takšnem povezovanju odloča glavni odbor.

Sindikat kulture in narave Slovenije - GLOSA:

ščiti pravice svojih članov iz dela in delovnega razmerja,


http://www.sindikat-glosa.si/sindikat/dokumenti/Statut%20sindikata%20GLOSA.pdf

http://www.sindikat-glosa.si/sindikat/glavni_odbor/glavni_odbor.htm

http://www.sindikat-glosa.si/

IO SINDIKATA 2011

167

se pogaja za uveljavljanje pravic iz dela in delovnega razmerja in drugih interesov svojih članov,

podpisuje kolektivne pogodbe in nadzira njihovo uresničevanje, predlaga zakone in njihove spremembe,

predlaga začetek postopkov pred Ustavnim sodiščem, izraţa posebne interese svojih članov in jih usklajuje z drugimi

sindikati.

Zakaj biti član sindikata

Kaj nudi sindikat Glosa

Sindikat GLOSA je nepolitična, nestrankarska, samostojna in prostovoljna interesna organizacija članov. Zdruţuje zaposlene in samostojne delavce

na področjih umetniškega ustvarjanja in poustvarjanja, knjiţnic in arhivov, muzejev, varstva naravne in kulturne dediščine, snemanja filmov

in videofilmov, distribucije filmov in videofilmov, kinematografov, radia in televizije, tiskovnih agencij, botaničnih in ţivalskih vrtov ter naravnih

rezervatov, obratovanja športnih objektov, marin, smučarskih centrov,

športnih dejavnosti, prirejanja iger na srečo, razvedrilnih dejavnosti, dejavnosti za sprostitev.

Za svoje člane sindikat GLOSA:

ščiti pravice svojih članov iz dela in delovnega razmerja

se pogaja za uveljavljanje pravic iz dela in delovnega razmerja in

drugih interesov svojih članov podpisuje kolektivne pogodbe in nadzira njihovo uresničevanje

predlaga zakone in njihove spremembe predlaga začetek postopkov pred Ustavnim sodiščem

izraza posebne interese svojih članov in jih usklajuje z drugimi sindikati

Sindikat GLOSA svojim članom zagotavlja pravico:

uţivati sindikalno pomoč pri iskanju zaposlitve dobiti vse informacije, ki zadevajo njegov delovnopravni poloţaj in

pravice iz kolektivne pogodbe delovati v organih sindikata za uresničevanje svojih in skupnih

interesov voliti in biti voljen v organe sindikata

uţivati sindikalno varstvo, če bi bil zaradi uresničevanja sindikalne politike in ciljev postavljen v neenakopraven in manj ugoden

poloţaj se usposabljati v okviru programa sindikalnega izobraţevanja

letovati v objektih sindikalnega turizma

http://www.sindikat-glosa.si/sindikat/dokumenti/kolektivna_pogodba/kp_osnova.htm

IO SINDIKATA 2011

168

sodelovati v sindikalni rekreativni in kulturni dejavnosti sodelovati v stavki oz. drugih oblikah sindikalnega boja

uţivati druge sindikalne ugodnosti zahtevati in dobiti brezplačno pravno pomoč pri uveljavljanju pravic

iz dela in delovnega razmerja prejemati pomoč iz sindikalnih solidarnostnih skladov

prejemati pomoč ob stavki

zahtevati pomoč za preventivno zdravljenje, okrevanje in počitniski oddih

uţivati kreditne ugodnosti Delavske hranilnice

Sindikat GLOSA razpolaga z vso infrastrukturo in strokovnimi sluţbami, ki omogočajo uresničevanje pravic članov.

Programske usmeritve sindikata Glosa

Osnovne programske usmeritve sindikata GLOSA so:

pravica do posameznikovega in skupnega dela

svobodna kulturna ustvarjalnost pravica do pravočasnega in poštenega plačila

varno in zdravo delo in ţivljenje varna starost

človekove pravice in osebno dostojanstvo

pravna drţava spoštovanje narodovih korenin

demokratični in kulturni medsebojni odnosi pravica do resnice

srčnost in pogum premagovanje dvojne morale

sposobnost najprej pometati pred svojim pragom

Vizija

Smo prostovoljna interesna zaščitna organizacija. Tudi v prihodnje bomo

spoštovali načela solidarnosti, vzajemnosti in splošne veljavnosti. Bistveno več moči pa bomo odslej namenjali za varovanje in širjenje pravic svojih

članov.

Z varovanjem doseţene ravni delovnopravne in socialne varnosti bomo

sooblikovali kulturno politiko in takšno slovensko kulturno podobo, ki nas

IO SINDIKATA 2011

169

bo vodila iz uspešne preteklosti v učinkovito prihodnost, tako, da bomo ohranili svojo nacionalno samobitnost in človesko dostojanstvo.

Nasprotovali bomo kulturni politiki, ki skuša biti le v sluţbi ideologije, vsakokratnega vladajočega političnega programa ali evropskega

zdruţitvenega diktata, saj to kultura po svoji naravi vedno zanika in prerašča.

Varovali bomo pravice svojih članov, ki izhajajo iz kolektivnih pogodb,

zakonskih določil, ustavne opredelitve in mednarodnih konvencij.

Predlagali in sprejemali bomo le takšne spremembe kolektivnih pogodb, ki

bodo za naše člane ugodnejše od dotedanjih.

Kratenju in kršenju pravic ter vsem poizkusom slabšanja delovnopravnega in socialnega poloţaja naših članov bomo nasprotovali z vsemi zakonitimi

sredstvi.

IO SINDIKATA 2011

170

Vodstvo - organi Sindikata kulture in

narave Slovenije

Določila za organe v Sindikatu Glosa si lahko preberete v Statutu

Sindikata Glosa.

Organi sindikata Glosa so:

Predsednik

Podpredsednik Tajnik glavnega odbora

Glavni odbor Nadzorni odbor

Statutarna komisija Častno razsodišče

Predsedniki sindikalnik konferenc

PREDSEDNIK

Doro Hvalica

predsednik Sindikata kulture in narave Slovenije

[email protected]

PODPREDSEDNIK

Andrej Sraka

podpredsednik Sindikata kulture in narave

Slovenije

[email protected]



http://www.sindikat-glosa.si/sindikat/vodstvo.htm#predsednik

http://www.sindikat-glosa.si/sindikat/vodstvo.htm#namestnik

http://www.sindikat-glosa.si/sindikat/vodstvo.htm#tajnik_go

http://www.sindikat-glosa.si/sindikat/vodstvo.htm#GlavniOdbor

http://www.sindikat-glosa.si/sindikat/vodstvo.htm#NadzorniOdbor

http://www.sindikat-glosa.si/sindikat/vodstvo.htm#StatutarnaKomisija

http://www.sindikat-glosa.si/sindikat/vodstvo.htm#CastnoRazsodicse

http://www.sindikat-glosa.si/sindikat/vodstvo.htm#PredsednikiKonferenc



IO SINDIKATA 2011

171

TAJNIK GLAVNEGA ODBORA

Mitja Šuštar

tajnik glavnega odbora Sindikata kulture in narave Slovenije

[email protected]

t: 031 332 022

ČLANI GLAVNEGA ODBORA, IZVOLJENI NA SKUPŠČINI

1. Marisa Čebular,

Knjiţnica Joţeta Mazovca, Enota Nove Jarše, Clevelandska

15-17 1110 Ljubljana

[email protected]

2. Elizabeta Fičur OI JSKD Piran, Prvomajski trg 2, 6330 Piran

[email protected]

3. Milan Goltes

SNG Maribor, Slovenska 27, 2000 Maribor

[email protected]

4. Franci Krevh

Slovenska filharmonija, Kongresni trg 10, 1000 Ljubljana

[email protected]

5. Ira Ratej

Mestno gledališče ljubljansko, Čopova 14, 1000 Ljubljana

[email protected]

6. Andrej Sraka

SNG Opera in balet, Zupančičeva 1, 1000 Ljubljana [email protected]

7. Martina Stupar

Zavod za varstvo narave, OE Nova Gorica, Delpinova 16,

5000 Nova Gorica

[email protected]









IO SINDIKATA 2011

172

NADZORNI ODBOR

1. Nadja Strajnar Zadnik, predsednica


[email protected]

2. Kenk Tomazin Marinka

Knjiţnica dr. Toneta Pretnarja, Balos 4, 4290 Trţič [email protected]

3. Kornelija Rorman

KC Cankarjev dom, Prešernova 10, Ljubljana

[email protected]

STATUTARNA KOMISIJA

1. Janez Kocjan, predsednik

KC Cankarjev dom Prešernova 10 1000 Ljubljana

[email protected]

2. Pavel Borse

Planet Tuš, Topliška 2, 8000 Novo mesto [email protected]

3. Maja Lekšan

Cankarjeva knjiţnica Vrhnika, Trţaška 9 b, 1360 Vrhnika

[email protected]

ČASTNO RAZSODIŠČE

1. Tomaţ Tomašič, predsednik

KC Janez Trdina, Novi trg 5, 8000 Novo mesto

[email protected]

2. Franc Peterlin

KC Cankarjev dom, Prešernova 10, 1000 Ljubljana [email protected]

3. Valerija Rant Tišler

Knjiţnica dr. Toneta Pretnarja, Balos 4, 4290 Trţič

[email protected]










IO SINDIKATA 2011

173

PREDSEDNIKI SINDIKALNIH KONFERENC

1. Marko Simčič, predsednik

Sindikalna konferenca uprizoritvenih dejavnosti


[email protected]

2. Fredi Sirk, predsednik

Sindikalna konferenca splošnih knjiţnic Mariborska knjiţnica, Rotovški trg 2, 2000 Maribor

[email protected]

3. Janez Kocjan, predsednik

Sindikalna konferenca tehničnih delavcev in organizatorjev

KC Cankarjev dom, Prešernova 10, Ljubljana

[email protected]

4. Denis Miklavčič, predsednik

Sindikalna konferenca samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in informiranja – SUKI

Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana [email protected]





IO SINDIKATA 2011

174

Glavni odbor

Sedem članov glavnega odbora izvoli skupščina za štiri leta in so lahko

ponovno izvoljeni.

Predsednik Sindikata Glosa, tajnik glavnega odbora, predsedniki sindikalnih konferenc in predsedniki območnih odborov so člani glavnega

odbora po poloţaju.

Člani glavnega odbora ne morejo biti istočasno člani vodstev političnih

strank ali vodstev njihovih organizacij.

Glavni odbor:

uresničuje programsko usmeritev, ki jo je sprejela skupščina,

sprejema in uresničuje operativne načrte dela, spremlja uresničevanje določil kolektivne pogodbe za kulturne

dejavnosti, določa predloge sprememb kolektivne pogodbe za kulturne

dejavnosti in drugih pogodb ter vsaj enkrat letno obravnava njihovo uresničevanje,

obravnava sprotna aktualna vprašanja, ki zadevajo člane Sindikata kulture in narave Slovenije, in sprejema zaključke, stališča in

predloge za njihovo razreševanje, z drugimi sindikati negospodarskih dejavnosti predlaga spremembe

kolektivne pogodbe negospodarskih dejavnosti, sodeluje v

pogajanjih za njene ugodnejse rešitve in v pogajanjih za kolektivne pogodbe v skladu z novo klasifikacijo dejavnosti in poklicev.

spremlja uresničevanje zakona o razmerjih plač in pravilnika o napredovanju zaposlenih v kulturi,

pripravlja in sprejema akte, opredeljene v statutu, imenuje pogajalske skupine,

odloča o splošni stavki Sindikata kulture in narave Slovenije in vodi njen potek,

odloca o vključitvi Sindikata kulture in narave Slovenije v generalno stavko,

sodeluje pri spreminjanju delovnopravne zakonodaje in zakonodaje na področju kulture,

sprejema program mednarodnega sodelovanja, zlasti s sorodnimi interesnimi organizacijami v Evropski uniji,

sodeluje s strokovnimi zdruţenji kulturnih ustvarjalcev, spremlja in ocenjuje delo tajnika glavnega odbora in strokovne

sluţbe ZSSS,

http://www.sindikat-glosa.si/sindikat/vodstvo.htm#GlavniOdbor

IO SINDIKATA 2011

175

spremlja delo območnih odborov Sindikata kulture in narave Slovenije in sindikalnih konferenc,

poroča skupščini o svojem delu in uresničevanju programa, voli namestnika predsednika Sindikata kulture in narave Slovenije,

imenuje tajnika glavnega odbora, določa območja, kjer se organizirajo območni odbori,

predlaga člane Sindikata kulture in narave Slovenije za sindikalna

priznanja ZSSS, podeljuje priznanja Sindikata kulture in narave Slovenije,

sprejema poslovnik o svojem delu, sprejema letni finančni načrt in zaključni račun.

opravlja druge naloge Sindikata kulture in narave Slovenije med dvema skupščinama.

IO SINDIKATA 2011

176

Območni odbori

Ljubljana, Parmova 51, tel.: 01/300 01 03, Stane Zupančič, sekretar

Maribor, Neratova 4, tel.: 02/ 234 83 16 234 83 00 Mira Ţličar, sekretarka

Celje, Gledališka 2, tel.: 03/425 57 00 Franci Klepej, sekretar Novo mesto, Cvelbarjeva 3 07 337 58 10, Majda Marolt, sekretarka

Ptuj, Čučkova ul. 1 02/771 67 11 Boris Franjkovič, sekretar

Območni odbor sindikata kulture - Glosa

Sekretar odbora je Igor Vresk, univ. dipl. pravnik.

tel: 01 3000 135

fax: 01 3000 107 e-pošta: [email protected]


OSREDNJESLOVENSKA OBMOČNA ORGANIZACIJA ZSSS

Parmova ulica 51

1000 Ljubljana

URADNE URE:

PON 9.00 do 13.00

ČET 9.00 do 13.00

14.00 do 17.00

http://www.zsss-sindikat.si/obmocni_odbori-glosa.htm


http://www.sindikatzsss-podravja.si/slo/organiziranost/organiziranost.html


IO SINDIKATA 2011

177

Sindikalna konferenca splošnih knjiţnic

Dogovor o preprečevanju in odpravljanju posledic mobbinga

Zapisnik 14. sestanka izvršnega odbora Sindikalne konference Glosa za splošne knjiţnice,ki je bil v torek, 18. maja 2010

Zapisnik 13. seje IO Sindikalne konference splošnih knjiţnic, ki je bila v četrtek, 25. februarja 2010

Zapisnik 11. sestanka izvršnega odbora Sindikalne konference Glosa za splošne knjiţnice, ki je bil v četrtek, 21. maja 2009 v prostorih

Knjiţnice Domţale – enota Trzin Priloga - Nujne spremembe

Zapisnik 7. sestanka izvršnega odbora Sindikalne konference Glosa

za splošne knjiţnice, ki je bila 4. septembra 2008 Zapisnik 6. sestanka izvršnega odbora Sindikalne konference

splošnih knjiţnic, ki je bila 12. junija 2008 Zapisnik 4. seje IO Konference splošnih knjiţnic, 5. april 2007

Pripombe na Pravilnik o imenovanju v strokovne nazive v knjiţnični dejavnosti

Zapisnik s seje, ki je bila 9. novembra 2006 Iz Glosine knjiţničarske sindikalne delavnice 18. in 19. aprila 2005

Program Glosine knjiţničarske sindikalne delavnice 18. in 19. aprila 2005

Pravilnik o napredovanju Vabilo na sindikalno delavnico, marec 2003 v hotelu Črni les pri

Lenartu. Zapis s sindikalne delavnice, marec 2003 v hotelu Črni les pri

Lenartu.

http://www.sindikat-glosa.si/arhiv/2010/Dogovor%20mobing%20-%20vzorec%2031%205%202010.pdf

http://www.sindikat-glosa.si/arhiv/2010/14ZIOSK%20splosne%20knjiznice_18%205%2010%20(2).pdf

http://www.sindikat-glosa.si/arhiv/2010/14ZIOSK%20splosne%20knjiznice_18%205%2010%20(2).pdf

http://www.sindikat-glosa.si/arhiv/2010/PZ_SK%20SIK%2013_25-2-10.pdf

http://www.sindikat-glosa.si/arhiv/2010/PZ_SK%20SIK%2013_25-2-10.pdf

http://www.sindikat-glosa.si/arhiv/2009/Zapisnik%20IO_11_21-5-09.pdf



http://www.sindikat-glosa.si/arhiv/2009/Nujne%20spremembe.pdf

http://www.sindikat-glosa.si/arhiv/2008/Zapisnik%207SK_4-9-08.pdf

http://www.sindikat-glosa.si/arhiv/2008/Zapisnik%207SK_4-9-08.pdf

http://www.sindikat-glosa.si/arhiv/2008/Zapisnik%206_IO_sindikalne%20konference.pdf

http://www.sindikat-glosa.si/arhiv/2008/Zapisnik%206_IO_sindikalne%20konference.pdf

http://www.sindikat-glosa.si/konference/knjiznice/2007/Z4_5-4-07.doc

http://www.sindikat-glosa.si/konference/knjiznice/2006/pripombe_PIN_12_13-11-06.doc

http://www.sindikat-glosa.si/konference/knjiznice/2006/pripombe_PIN_12_13-11-06.doc

http://www.sindikat-glosa.si/konference/knjiznice/2006/zapis_SK_3_9-11-06.doc

http://www.sindikat-glosa.si/konference/knjiznice/2005/iz_glosine_sindikalne_delavnice_18_4_05.doc

http://www.sindikat-glosa.si/konference/knjiznice/2005/program_4_05.doc

http://www.sindikat-glosa.si/konference/knjiznice/2005/program_4_05.doc

http://www.sindikat-glosa.si/konference/knjiznice/2004/pravilnik_napredovanja.htm

http://www.sindikat-glosa.si/konference/knjiznice/crni_les_vabilo_03_2003.htm

http://www.sindikat-glosa.si/konference/knjiznice/crni_les_vabilo_03_2003.htm

http://www.sindikat-glosa.si/konference/knjiznice/crni_les_zapisnik_03_2003.htm

http://www.sindikat-glosa.si/konference/knjiznice/crni_les_zapisnik_03_2003.htm

IO SINDIKATA 2011

178

Povezave

Slovenske spletne strani

Slovenski sindikati

ZSSS - Zveza Svobodnih

Sindikatov Slovenije

ZSSS - Območna

organizacija sindikatov Ljubljane in okolice

ZSSS - Območna

organizacija Podravje

Sindikat Glasbenikov

Slovenije

SVIZ - Sindikat vzgoje, izobraţevanja in znanosti

Slovenije

Ministrstvo za kulturo R.S

Ministrstvo za šolstvo in šport Ministrstvo za delo

Ministrstvo za finance GZS - Gospodarska zbornica

Slovenije ARNES

COBISS - Kooperativni online

bibliografski sistem in servisi

http://www.najdi.si/nk/gettopic.jsp?topic=4cb/4cc/000/002/092/096

http://www.sindikat-zsss.si/

http://www.sindikat-zsss.si/

http://www.zsss-sindikat.si/obmocni_odbori.htm



http://www.sindikatzsss-podravja.si/

http://www.sindikatzsss-podravja.si/

http://www.sindikatglasbenikov.si/

http://www.sindikatglasbenikov.si/

http://www.sviz-sl.si/



http://www.sigov.si/mk/index.htm

http://www.mss.gov.si/

http://www.sigov.si/mddsz/

http://www.sigov.si/mf/slov/

http://www.gzs.si/

http://www.gzs.si/

http://www.arnes.si/

http://izumw.izum.si/cobiss/

http://izumw.izum.si/cobiss/

IO SINDIKATA 2011

179

Tuje spletne strani

ETUC - The European Trade Union

Confederation

UNI - Union Network International: zdruţenje

sindikatov CI, FIET, IGF in MEI

ICFTU - International Confederation of Free

Trade Unions BECTU - sindikat

angleških kulturnih delavcev

ANUC - zdruţenje ustvarjalskih sindikatov

Romunije

MEI - mednarodno zdruţenje sindikatov medijev

ILO - International Labour

Organisation (mednarodna organizacija dela)

ECA - European Council of Artists

IG MEDIEN - nemški sindikat delavcev v medijih

FIA - Actors

Zakoni

Zakonodaja RS Zakon o delovnih

razmerjih

Zakon o uresniševanju javnega interesa na

področju kulture (ZUJIPK) Zakon o gospodarskih

javnih sluţbah

http://www.etuc.org/



http://www.union-network.org/




http://www.icftu.org/



http://www.bectu.org.uk/



http://www.ong.ro/

http://www.ong.ro/

http://www.ong.ro/

http://www.mei-its.org/

http://www.mei-its.org/

http://www.ilo.org/

http://www.ilo.org/

http://www.ilo.org/

http://www.eca.dk/

http://www.eca.dk/

http://www.igmedien.de/

http://www.igmedien.de/

http://www.fia-actors.com/en/

http://www.sigov.si/dz/si/menu_aktualno_spremljanje_zakonodaje.html

http://objave.uradni-list.si/bazeul/URED/2002/042/B/5220062270.htm

http://objave.uradni-list.si/bazeul/URED/2002/042/B/5220062270.htm

http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r01/predpis_ZAKO381.html





IO SINDIKATA 2011

180

Pravna pomoč

Ko potrebujem pogovor, informacijo, nasvet ali

pomoč, ko ţelim izkoristiti članske ugodnosti,

zavarovati pravice iz dela, delovnega razmerja ali

socialnega poloţaja, pokličem svoj sindikat:

Glavni odbor:

Dalmatinova 4, Ljubljana

tel.: (01) 434 12 54, (01) 434 12 94

faks: (01) 231 72 98

Elektronska pošta: [email protected]

Območne organizacije

Območna organizacija

ZSSS LJUBLJANE IN OKOLICE Parmova ulica 51 1000 LJUBLJANA

Tel.: 01 /

3000 100 Faks: 01 / 3000 107

MAJA KAVEC [email protected]

01 / 3000 101 041 / 653




IO SINDIKATA 2011

181

139

Tajništvo

Jana Gruden obm.lj@zsss sindikat.si

Evidenca

Mira Ţagar mira.zagar@sindikat

zsss.si

01 / 3000

108

Stane Drobnič Stane.drobnic@zsss

sindikat.si

01 / 3000

104

Stane Zupančič

Stane.zupancic@zsss sindikat.si

01 / 3000

103

Joţe Boben Joze.boben@zsss

sindikat.si

01 / 3000

106

Miloš Trampuţ

Milos.trampuz@zsss sindikat.si

01 / 3000

105

Pravna sluţba 01 / 3000

110

Igor Vresk 01 / 3000 135

Računovodstvo

Olga Škedelj 01 / 3000

109










IO SINDIKATA 2011

182

Na osnovi programa Sindikata kulture in narave Slovenije za čas od leta 2002 do 2007 je

glavni odbor Sindikata kulture in narave Slovenije na 24. redni seji 11. aprila 2008 sprejel

S K L E P O USTANOVITVI PRIZNANJA SINDIKATA GLOSA

Priznanje Sindikata kulture in narave Slovenije je praviloma namenjeno članicam in članom, sindikalnim zaupnicam in zaupnikom Sindikata kulture

in narave Slovenije, ki opravljajo posebno izvirno, uspešno in odzivno sindikalno delo nepoklicno na kateri koli ravni sindikalne organiziranosti.

Izjemoma lahko dobijo priznanje tudi nečlani, posameznice in posamezniki s področja civilne druţbe, zasebnega ali javnega sektorja in politike, ki so

pomembno prispevali k uveljavljanju socialnega dialoga in delovno-pravnega in materialnega poloţaja zaposlenih in samozaposlenih v

dejavnostih Sindikata kulture in narave Slovenije.

Priznanje Sindikata kulture in narave Slovenije podeljuje glavni odbor na

osnovi razpisa in predlogov iz organizacij Sindikata kulture in narave Slovenije vsako leto na svečanosti ob rojstnem dnevu Franceta Prešerna.

(Za leto 2007 bo priznanje izjemoma podeljeno 24. aprila 2008 na 3. skupščini Sindikata kulture in narave Slovenije.)

Priznanje Sindikata kulture in narave Slovenije se imenuje GLOSIN

KLOBUK.

Sestavlja ga:

uokvirjeno priznanje v grafični podobi (oblikovanje Dane Petek)

poln hranilnik Delavske hranilnice z vgraviranim napisom: ime in priimek Glosin klobuk za leto 2…

ţenski ali moški klobuk s posvetilom na notranjem robu.

Vsako leto podeli glavni odbor eno priznanje.

Za glavni odbor Doro Hvalica, predsednik

IO SINDIKATA 2011

183

GLOSIN KLOBUK ZA LETO 2010

Glosin klobuk za leto

2010 kolegu Frediju

Sirku

Kolega Fredi Sirk je sindikalni zaupnik v

Mariborski knjiţnici, je predsednik Sindikalne

konference splošnih knjiţnic pri Sindikatu Glosa in je

član glavnega odbora Sindikata Glosa.

http://www.sindikat-glosa.si/arhiv/2010/med-izrkonf.pdf

IO SINDIKATA 2011

184

S T A T U T SINDIKATA GLOSA

1. TEMELJNA DOLOČILA

1. člen

Da bi učinkovito uveljavljali in varovali svoje delovnopravne, socialno-ekonomske, poklicne,

umetniške in druge skupne interese, se delavci v kulturni, informacijski, komunikacijski,

naravovarstveni, rekreacijski in razvedrilni dejavnosti v skladu s standardno klasifikacijo

dejavnosti združujemo v Sindikat Glosa – Sindikat kulture Slovenije (v nadaljevanju Sindikat

Glosa).

Sindikat Glosa je nepolitična, nestrankarska, samostojna in prostovoljna interesna

organizacija članov.

2. člen

Sindikat Glosa deluje samostojno in neodvisno, skladno s svojim programom, statutom in

mednarodnimi konvencijami.

Sindikat Glosa je soustanovitelj in član Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. O članstvu v

Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije odloča skupščina.

Sindikat Glosa se pri uresničevanju svojih nalog lahko trajno ali občasno povezuje tudi z

drugimi sindikati in sindikalnimi zvezami. O takšnem povezovanju odloča glavni odbor.

3. člen

Sindikat Glosa:

ščiti pravice svojih članov in članic (v nadaljevanju: članov) iz dela in delovnega

razmerja,

se pogaja za pravice iz dela in delovnega razmerja in pospešuje njihovo uveljavljanje,

podpisuje kolektivne pogodbe in nadzira njihovo uresničevanje,

daje pobude za sprejem zakonov in njihovih sprememb,

sodeluje v postopkih sprejemanja zakonov in izvedbenih aktov, ki zadevajo pravice svojih

članov,

daje pobude za presojo ustavnosti pred ustavnim sodiščem,

IO SINDIKATA 2011

185

izraža in zastopa posebne interese svojih članov in jih usklajuje z drugimi sindikati.

2. ČLANSTVO

4. člen

Včlanitev je prostovoljna s podpisom individualne pristopne izjave.

V Sindikat Glosa se lahko včlani vsak, ki poklicno, pogodbeno ali samostojno opravlja

dejavnosti iz 1. člena tega statuta.

Člani so lahko tudi samozaposleni, samostojni delavci, upokojeni delavci, študentje, ter tuji

državljani, ki opravljajo v Sloveniji dejavnost iz 1. člena.

Posameznik se včlani v Sindikat Glosa v zavodu ali organizaciji, kjer je zaposlen, ali

neposredno pri sindikalni konferenci, območnem ali glavnem odboru.

Delavci, ki so izgubili delo ali so začasno prekinili delovno razmerje, članstvo v Sindikatu

Glosa ohranijo.

5. člen

Član ima izkaznico Sindikata Glosa.

6. člen

Pravice člana –članice

Član ima pravico od dneva včlanitve dalje:

dobiti sindikalno pomoč pri iskanju zaposlitve,

dobiti osnovne informacije, ki zadevajo njegov delovnopravni položaj in pravice iz

kolektivne pogodbe,

delovati v organih sindikata za uresničevanje svojih in skupnih interesov,

voliti in biti voljen v organe sindikata,

uživati sindikalno varstvo, če bi bil zaradi uresničevanja sindikalne politike in ciljev

postavljen v neenakopraven in manj ugoden položaj,

se usposabljati v okviru programa sindikalnega izobraževanja,

sodelovati v sindikalni rekreativni in kulturni dejavnosti,

sodelovati v stavki oz. drugih oblikah sindikalnega boja,

uživati druge sindikalne ugodnosti;

prejemati pomoč iz sindikalnih solidarnostnih skladov;

IO SINDIKATA 2011

186

posredovanje informacij o možnosti letovanja v objektih sindikalnega turizma.

po šestih mesecih od dneva včlanitve

zahtevati in dobiti brezplačno pravno pomoč pri uveljavljanju pravic iz dela in delovnega

razmerja,

uživati varstvo vseh pravic iz kolektivih pogodb,

prejemati pomoč ob stavki,

zahtevati pomoč za preventivno zdravljenje, okrevanje in počitniški oddih,

uživati kreditne in druge ugodnosti Delavske hranilnice,

7. člen

Dolžnosti člana:

da ravna v skladu s programom in statutom Sindikata Glosa,

da aktivno izvaja demokratično sprejete odločitve, vključno s stavko,

da plačuje članarino v skladu s pravilnikom o finančno-materialnem poslovanju Sindikata

Glosa.

8. člen

Član lahko izstopi iz Sindikata Glosa s pisno izstopno izjavo, ki začne veljati, ko vrne člansko

izkaznico, in se upošteva čez mesec dni.

Če član po lastni krivdi ne plača članarine več kot tri mesece, izgubi vse pravice iz drugega

dela člena 6.

Član je lahko izključen:

če deluje v nasprotju s tem statutom,

če zavestno ravna v škodo sindikalnega premoženja,

če preprečuje drugim članom sodelovanje v stavki oz. drugih oblikah sindikalnega boja, ki

ga organizira ali v njem sodeluje Sindikat Glosa,

Član je izključen:

če po lastni krivdi ne plača članarine več kot šest mesecev.

IO SINDIKATA 2011

187

9. člen

Sklep o prenehanju članstva ali izključitvi sprejme sindikalna skupina, sindikat v zavodu,

območni odbor, konferenca ali glavni odbor.

Zoper sklep se član lahko pritoži na častno razsodišče. O pritožbi mora častno razsodišče

razsoditi najkasneje v tridesetih dneh.

10. člen

Vodilni delavec je lahko član sindikata, ne more pa biti sindikalni zaupnik in član organov

sindikata.

3. VARSTVO SINDIKALNEGA ZAUPNIKA

11. člen

Sindikalni zaupnik uživa med opravljanjem svoje funkcije posebno varstvo.

Sindikat Glosa bo sindikalnega zaupnika obvaroval pred:

uvrstitvijo med presežne delavce,

prerazporeditvijo na delo v drug kraj ali drugo organizacijo,

znižanjem plače,

uvedbo disciplinskega oz. odškodninskega postopka zaradi sindikalnega dela.

V ta namen bo Sindikat Glosa zaupniku zagotovil tudi:

brezplačno pravno pomoč v sporih,

denarno pomoč,

brezplačno zastopanje pred sodišči,

druge oblike sindikalnega varstva.

Enako varstvo velja za člane območnih odborov, člane glavnega odbora in njegovih teles.

IO SINDIKATA 2011

188

4. ORGANIZIRANOST IN DELOVANJE SINDIKATA GLOSA

Sindikat zavoda, organizacije, podjetja

12. člen

Sindikat zavoda, organizacije, podjetja (v nadaljevanju:: sindikat zavoda) je neobvezna oblika

organiziranosti, ki deluje po statutu Sindikata Glosa in po svojih pravilih. Zanjo se člani

odločajo prostovoljno.

Sindikat zavoda je organiziran za enega ali več zavodov, organizacij ali podjetij, delovnih

enot znotraj zavoda, organizacije ali podjetja, v poklicni skupini ali posamezni zvrsti

dejavnosti.

V posameznih organizacijskih, delovnih ali dislociranih enotah zavoda, organizacije ali

podjetja lahko delujejo sindikalne skupine, ki izberejo svojega sindikalnega zaupnika.

Če v zavodu, organizaciji ali podjetju deluje več sindikalnih skupin, se te povezujejo v skupno

sindikalno organizacijo (sindikat zavoda).

13. člen

V sindikalni skupini oz. v sindikatu zavoda člani predvsem:

nadzirajo uresničevanje določil zakonov, izvedbenih aktov in kolektivnih pogodb in

ukrepajo v primerih, ko prihaja do kršitev,

uveljavljajo svojo pravico do soupravljanja,

uveljavljajo svojo pravico biti obveščeni o poslovnih in drugih ukrepih, ki vplivajo na

njihov delovnopravni in socialni položaj,

dajejo predloge za spremembe in izboljšanje dela v zavodu, organizaciji oz. podjetju,

uveljavljajo pravico do sindikalnega varstva v zvezi z delom in svojim sindikalnim

delovanjem,

sodelujejo v pogajanjih in sklepajo zavodske oz. podjetniške kolektivne pogodbe,

volijo svojega sindikalnega zaupnika,

predlagajo kandidate in volijo člane sindikalnih organov,

organizirajo in uveljavljajo različne oblike socialnih pravic in pomoči,

organizirajo vse legalne oblike sindikalnega boja,

spodbujajo in organizirajo kulturno, športno in družabno življenje v svoji organizaciji,

uresničujejo druge sindikalne pravice in obveznosti.

Člani, ki nimajo svoje sindikalne skupine, urejajo vse svoje pravice neposredno z območnim

odborom oz. z glavnim odborom.

IO SINDIKATA 2011

189

14. člen

V Sindikat Glosa se lahko vključijo tudi drugi samostojni sindikati in strokovna združenja s

področij iz 1. člena, samostojni sindikati zavodov, organizacij, podjetij ali dejavnosti kot

pridruženi člani.

O vključevanju pridruženih članov odloča glavni odbor. Pravice in dolžnosti pridruženih

članov urejajo pogodbe med pridruženimi člani in glavnim odborom.

Predsednik sindikata pridruženega člana je po položaju član glavnega odbora Sindikata Glosa.

15. člen

Sindikalna skupina zavoda ima pravila, v katerih določi:

svoje osnovne naloge,

sestavo, način volitev in naloge predsednika izvršnega odbora in drugih organov,

način odločanja in izrekanja članov,

finančno poslovanje,

vsebino in način obveščanja članov,

način zapisovanja sej in sklepov,

način sprejemanja in dopolnjevanja pravil.

Sindikalni zaupnik

16. člen

Sindikalnega zaupnika izberejo člani sindikalne skupine z večino glasov za pet let in je lahko

ponovno izbran. Število sindikalnih zaupnikov, ter način kandidiranja in volitev sta določena

s pravili.

Postopek za predčasno razrešitev sindikalnega zaupnika se opravi na zahtevo najmanj tretjine

članov sindikalne skupine.

Če člani ne izvolijo svojega sindikalnega zaupnika, lahko glavni odbor imenuje začasnega

zunanjega sindikalnega zaupnika.

Sindikalni zaupnik je o položaju član izvršnega odbora sindikata zavoda.

IO SINDIKATA 2011

190

17. člen

Sindikalni zaupnik:

zastopa, predstavlja in varuje interese članov,

sklicuje sestanke sindikalne skupine,

sodeluje s sindikalnimi zaupniki drugih sindikalnih skupin,

spremlja uresničevanje določil kolektivne pogodbe, opozarja na kršitve in daje pobude za

njene spremembe in dopolnitve.

Predsednik- sindikata zavoda (poleg nalog sindikalnega zaupnika):

vodi izvršni odbor sindikata zavoda,

sodeluje v postopkih uveljavljanja pravic, obveznosti in odgovornosti iz delovnega

razmerja in v postopkih varstva pravic članov sindikata,

sodeluje v delu organov upravljanja zavoda, organizacije oz. podjetja, kadar gre za

uresničevanje interesov članov sindikata, ki jih predstavlja,

je član - članica območnega odbora,

vodi pogajanja in podpisuje zavodsko (organizacija, podjetje) kolektivno pogodbo na

strani delojemalcev,

podpisuje pogodbe o pogojih za delo sindikata v zavodu, organizaciji ali podjetju,

vodi pripravo in izvedbo stavke,

vodi evidenco članstva v zavodu, organizaciji ali podjetju,

ima svojega namestnika.

Območni odbor

18. člen

Sindikati zavodov, organizacij in podjetij lahko za usklajevanje skupnega delovanja na

določenem območju predlagajo glavnemu odboru ustanovitev območnega odbora Sindikata

Glosa.

Sklep o ustanovitvi oz. ukinitvi območnega odbora sprejme glavni odbor Sindikata Glosa.

Območni odbor deluje v skladu s tem statutom in svojimi pravilniki pri območni organizaciji

sindikalne zveze ali samostojno.

IO SINDIKATA 2011

191

Sindikalna konferenca

19. člen

Člani, sindikalne skupine oz. sindikati zavodov, posamezne kulturne dejavnosti, poklica ali

skupine sorodnih poklicev lahko ustanovijo svojo konferenco. Ob spoštovanju temeljne

programske usmeritve Sindikata Glosa je konferenca pri oblikovanju in uresničevanju svojega

programa samostojna, deluje pa po pravilih o delu konference.

Strokovno, organizacijsko in administrativno delo za konferenco opravlja glavni odbor, vodi

pa ga predsednik konference.

5. ORGANI SINDIKATA GLOSA

20. člen

Organi Sindikata Glosa so: skupščina, glavni odbor, izvršni odbor, predsednik,

podpredsednik, tajnik glavnega odbora, nadzorni odbor, statutarna komisija in častno

razsodišče.

Skupščina 21. člen

Skupščina je najvišji organ Sindikata Glosa. Sestane se vsakih pet let.

Izredno sejo skupščine lahko skliče glavni odbor, če nastane problem, ki zahteva odločitev

skupščine, ali če to zahtevajo zaupniki, ki zastopajo najmanj tretjino vseh članov Sindikata

Glosa.

Člani skupščine so demokratično izvoljeni predstavniki sindikalnih skupin oz. sindikatov

zavodov.

Člani glavnega odbora, statutarne komisije, nadzornega odbora in častnega razsodišča so člani

skupščine po položaju.

22. člen

Skupščina:

sprejema programsko usmeritev in statut Sindikata Glosa,

obravnava in ocenjuje delovanje Sindikata Glosa in njegovih organov,

obravnava izpolnjevanje kolektivnih pogodb, predlaga spremembe in ukrepe,

obravnava pobude sindikalnih skupin, zaupnikov in članov ter o njih odloča,

sprejme poslovnik o delu,

voli predsednika Sindikata Glosa,

voli člane glavnega odbora, nadzornega odbora, statutarne komisije in častnega

razsodišča,

razpiše sindikalni referendum,

odloča o ustanovitvi in ukinitvi Sindikata Glosa,

odloča o združevanju in razdruževanju s sindikalnimi zvezami ter voli svoje predstavnike

v skupne organe.

IO SINDIKATA 2011

192

23. člen

Sklep o sklicu skupščine sprejme glavni odbor najmanj šestdeset dni pred zasedanjem.

Ko glavni odbor skliče izredno skupščino, lahko od sklica do izvedbe poteče največ trideset

dni.

24. člen

Sestavo in izvolitev delegatov za skupščino določi glavni odbor s sklepom. Delegati imajo

mandat do naslednje redne skupščine.

25. člen

Skupščina veljavno sklepa, če je navzoča večina njenih članov.

Skupščina sprejema sklepe z javnim glasovanjem. Sklep je sprejet, če zanj glasuje več kot

polovica navzočih članov skupščine.

Glavni odbor 26. člen

Sedem članov glavnega odbora izvoli skupščina za pet let in so lahko ponovno izvoljeni.

Predsednik Sindikata Glosa, podpredsednik sindikata Glosa, tajnik glavnega odbora,

predsedniki konferenc, predsedniki območnih odborov in predsedniki pridruženih sindikatov

so člani glavnega odbora po položaju.

Člani glavnega odbora imajo status sindikalnega zaupnika.

Člani glavnega odbora ne morejo biti istočasno člani vodstev političnih strank ali vodstev

njihovih organizacij na državni ravni.

27. člen

Glavni odbor:

uresničuje programsko usmeritev, ki jo je sprejela skupščina,

sprejema in uresničuje operativne načrte dela,

spremlja uresničevanje določil kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti,

določa predloge sprememb kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti in drugih pogodb

ter vsaj enkrat letno obravnava njihovo uresničevanje,

obravnava sprotna aktualna vprašanja, ki zadevajo člane Sindikata Glosa, in sprejema

zaključke, stališča in predloge za njihovo reševanje,

z drugimi sindikati javnega sektorja predlaga spremembe kolektivne pogodbe javnega

sektorja in Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, , sodeluje v pogajanjih za njene

ugodnejše rešitve,

spremlja uresničevanje zakona o sistemu plač v javnem sektorju in uredb, ki urejajo plačni

sistem,

pripravlja in sprejema akte, opredeljene v statutu,

imenuje pogajalske skupine,

odloča o splošni stavki Sindikata Glosa in vodi njen potek,

odloča o vključitvi Sindikata Glosa v splošno stavko,

sodeluje pri spreminjanju delovnopravne zakonodaje in zakonodaje na področju kulture,

IO SINDIKATA 2011

193

sprejema program mednarodnega sodelovanja, zlasti s sorodnimi interesnimi

organizacijami v Evropski uniji,

sodeluje s strokovnimi združenji kulturnih ustvarjalcev,

spremlja in ocenjuje delo predsednika, podpredsednika, tajnika glavnega odbora in

strokovne službe,

spremlja delo območnih odborov Sindikata Glosa in konferenc,

poroča skupščini o svojem delu in uresničevanju programa,

voli podpredsednika Sindikata Glosa izmed evidentiranih kandidatov v vseh organizcijah

Sindikata Glosa

imenuje tajnika glavnega odbora,

določa območja, kjer se organizirajo območni odbori,

predlaga člane Sindikata Glosa za sindikalna priznanja ZSSS,

podeljuje priznanja Sindikata Glosa,

sprejema poslovnik o svojem delu,

sprejema finančni načrt in zaključni račun.

opravlja druge naloge Sindikata Glosa med dvema skupščinama,

sprejema odločitev o sklicu izredne skupščine Sindikata Glosa,

imenuje člane izvršnega odbora:

Izvršni odbor 28. člen

Za sprotno uresničevanje nalog glavnega odbora je pooblaščen tričlanski izvršni odbor, ki ga

sestavljajo predsednik Sindikata Glosa, podpredsednik Sindikata Glosa, tajnik glavnega

odbora oz. član, ki ga imenuje glavni odbor.

Predsednik 29. člen

Predsednik Sindikata Glosa:

predstavlja in zastopa sindikat kulture navzven in navznoter,

je odgovoren za izvajanje sprejetih programskih usmeritev, stališč in sklepov skupščine,

vodi pogajalsko skupino Sindikata Glosa za kolektivno pogodbo za kulturne dejavnosti,

IO SINDIKATA 2011

194

je pooblaščen predstavnik Sindikata Glosa v stikih z Ministrstvom za kulturo,

Ministrstvom za javno upravo in Ministrstvom za finance, organizacijami delodajalcev in

združenji,

sodeluje v organih ZSSS in drugih sindikalnih povezav,

pripravlja in uresničuje programe medijske udeleženosti in odzivnosti Sindikata Glosa,

usmerja delo Sindikata Glosa,

vodi seje glavnega odbora,

je član pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja.

Predsednik Sindikata Glosa lahko opravlja svoje delo poklicno.

Predsednik sindikata Glosa je odredbodajalec in je odgovoren za smotrno porabo sredstev in

uresničevanje finančnega načrta.

Je pooblaščeni podpisnik.

Če predsednik odstopi ali ne more več opravljati svoje funkcije, prevzame funkcijo

predsednika podpredsednik do konca mandata.

Podpredsednik: Nadomešča predsednika in opravlja naloge po dogovoru s predsednikom in izvršnim

odborom.

Podpredsednik opravlja svojo funkcijo nepoklicno.

Tajnik glavnega odbora 30. člen

Strokovno in organizacijsko delo glavnega in izvršnega odbora opravlja tajnik glavnega

odbora, tako da:

uresničuje programske naloge glavnega odbora,

uresničuje sklepe izvršnega odbora,

pripravlja operativne programe dela,

pripravlja strokovne podlage za sprejemanje odločitev na glavnem odboru,

sodeluje z drugimi samostojnimi sindikati in ZSSS,

operativno in strokovno vodi delo glavnega odbora,

daje ali organizira strokovno pomoč sindikalnim zaupnikom,

organizira in po potrebi vodi pogajalsko skupino za panožno kolektivno pogodbo,

usklajuje delo odbora za razlago kolektivne pogodbe in arbitražnega sveta za panožno

kolektivno pogodbo,

IO SINDIKATA 2011

195

sodeluje v pogajanjih za kolektivno pogodbo negospodarstva in v pogajanjih za morebitne

kolektivne pogodbe v skladu z novo klasifikacijo,

pripravlja poročila o svojem delu ter o delu glavnega in izvršnega odbora,

organizira seje glavnega odbora, izvršnega odbora, konferenc, delovnih teles in skupščine,

je pooblaščeni podpisnik.

Tajnik glavnega odbora lahko opravlja svoje delo poklicno. Če glavni odbor tajnika ne

imenuje, opravlja tudi njegovo delo predsednik.

Nadzorni odbor 31. člen

Nadzorni odbor ima tri člane, ki jih izvoli skupščina za pet let.

Nadzorni odbor spremlja finančno poslovanje Sindikata Glosa in letno poroča o svojih

ugotovitvah glavnemu odboru in na pet let skupščini.

Člani nadzornega odbora izvolijo svojega predsednika.

Statutarna komisija 32. člen

Statutarna komisija ima tri člane, ki jih izvoli skupščina za pet let.

Statutarna komisija pripravlja spremembe in dopolnitve statuta, razlaga njegova določila in o

svojih ugotovitvah poroča skupščini.

Člani statutarne komisije izvolijo svojega predsednika.

Častno razsodišče 33. člen

Častno razsodišče ima tri člane, ki jih izvoli skupščina za pet let.

Častno razsodišče razsoja o sporih, ki jih sindikalna skupina in drugi organi Sindikata Glosa

ne morejo rešiti sami.

Člani častnega razsodišča izvolijo svojega predsednika.

6. UVELJAVLJANJE SINDIKALNIH ZAHTEV IN STALIŠČ 34. člen

Člani Sindikata Glosa uresničujejo pravice s pomočjo svojega sindikalnega zaupnika in

organov Sindikata Glosa na vseh ravneh.

Za odločitve, ki ogrožajo pravice članov in jih sprejemajo organi in organizacije izven

sindikata, se Sindikat Glosa s pobudami, predlogi in zahtevami obrača neposredno nanje.

35. člen

Če organ ali organizacija odgovori na pobude, predloge in zahteve v zvezi s problemi, ki

bistveno ogrožajo pravice članov neustrezno ali nanje sploh ne odgovori, uporabi Sindikat

Glosa tale sredstva:

predlog za pogovor,

vabilo na pogovor,

poziv za pogajanja,

stavko,

IO SINDIKATA 2011

196

legalna pravna sredstva

36. člen

Stavka je lahko organizirana v posameznem zavodu, organizaciji ali podjetju, v skupini

zavodov, organizacij ali podjetij, posamezni kulturni oziroma drugi dejavnosti, v vseh

kulturnih ali drugih dejavnostih Slovenije kot splošna stavka ali skupaj z drugimi slovenskimi

sindikati kot splošna stavka.

37. člen

Glavni odbor Sindikata Glosa je dolžan sindikalne zaupnike sproti in pravočasno obveščati o

svojem delu, še posebno pa o vsem, kar vpliva na delovnopravni, materialni in socialni

položaj članov.

Glavni odbor lahko v ta namen izdaja stalne ali občasne pisne oz. elektronske informacije.

7. VOLITVE

38. člen

Evidentiranje možnih kandidatov je javno. Evidentirani možni kandidat je lahko uvrščen na

kandidatno listo, če ga podpre vsaj tretjina članov njegove sindikalne skupine ali odbora in če

s kandidaturo soglaša.

Kandidate za glavni odbor, predsednika, podpredsednika, nadzorni odbor, statutarno komisijo

in častno razsodišče lahko evidentirajo sindikalne skupine, sindikati zavodov, območni odbori

in glavni odbor. Listo kandidatov pripravi na predlog glavnega odbora kandidacijska

komisija, ki jo izvoli skupščina.

Postopek evidentiranja in kandidiranja vodi glavni odbor, v konferenci, v sindikalni skupini

ali v sindikatu zavoda pa vodstvo konference oz. sindikalne skupine.

Mandat organov Sindikata Glosa je pet let in se lahko ponovi.

39. člen

Volitve so tajne, razen če skupščina na osnovi določila v svojem poslovniku ne odloči

drugače.

Za glavni odbor, nadzorni odbor, statutarno komisijo in častno razsodišče so izvoljeni

kandidati, ki so dobili največ glasov.

Za predsednika Sindikata Glosa je izvoljen kandidat, ki dobi več kot polovico glasov prisotnih

delegatov. Če noben kandidat ne dobi večine glasov, se v drugi krog uvrstita kandidata z

največ glasovi.

IO SINDIKATA 2011

197

8. SODELOVANJE Z DRUGIMI SINDIKATI IN ORGANIZACIJAMI

40. člen

Sodelovanje in odnosi z drugimi sindikati in organizacijami temeljijo na spoštovanju

različnosti, upoštevanju argumentov in usklajevanju različnih stališč in interesov.

41. člen

Sindikat Glosa v sodelovanju z drugimi sindikati in organizacijami:

določa strategijo pogajanja z Vlado Republike Slovenije ter z delodajalskimi

organizacijami in združenji,

oblikuje zahteve za dopolnjevanje kolektivnih pogodb,

usklajuje zahteve in pogoje za potek splošne in generalne stavke v Sloveniji,

ustanavlja namenske sindikalne sklade, sindikalne hranilnice in posojilnice ter druge

premoženjske in finančne organizacije,

skrbi za skupno obveščanje članov sindikata,

uresničuje sodelovanje z drugimi sindikati doma in v svetu,

uresničuje program izobraževanja in usposabljanja sindikalnih zaupnikov.

9. POSLOVANJE

Pravna oseba in njeni znaki

42. člen

Sindikat zavodov in glavni odbor Sindikata Glosa so pravne osebe.

Konference so lahko pravne osebe samo s sklepom glavnega odbora.

43. člen

Sindikat zavodov, območni odbori, konference in glavni odbor imajo pečat s takšnim

besedilom: Sindikat Glosa (naziv zavoda oz. organizacije), območni odbor, sindikalna

konferenca, glavni odbor.

Napis Sindikat Glosa je hkrati znak – grafična podoba sindikata Glosa.

IO SINDIKATA 2011

198

10. ČLANARINA IN FINANČNO POSLOVANJE

44. člen

Sindikat Glosa uporablja članarino za financiranje svoje organizacije in dejavnosti.

Član plačuje mesečno članarino, in sicer:

zaposleni člani en odstotek bruto plače,

samostojni kulturni delavci, upokojenci in samozaposleni plačujejo članarino v skladu s

pravilnikom o finančnem in materialnem poslovanju Sindikata Glosa,

člani, ki začasno prekinjajo delovno razmerje, študentje in brezposelni ne plačujejo

članarine. Obračun in nakazovanje članarine za zaposlene člane Sindikata Glosa

zagotavlja delodajalec, drugi pa jo nakazujejo sami.

45. člen

Delitev članarine na vseh ravneh organiziranosti Sindikata Glosa ureja pravilnik o

financiranju, ki ga sprejme glavni odbor.

46. člen

Organizacije Sindikata Glosa vodijo o svojem finančnem poslovanju ustrezno dokumentacijo

po veljavnih predpisih.

11. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

47. člen

Glosa - Sindikat kulture Slovenije je reprezentativni sindikat (odločba Ministrstva za delo,

družino in socialne zadeve z dne 23. 6. 1993, številka 121-01/93).

Statut, njegove spremembe in dopolnitve sprejema skupščina.

Začasne statutarne sklepe lahko sprejema tudi glavni odbor, če zanje dobi pisni pristanek več

kot polovice članov skupščine.

48. člen

Ta statut začne veljati 24. aprila 2008 in s tem preneha veljavnost statuta z dne 25. oktobra

2002.

Organizacije Sindikata Glosa morajo uskladiti svoja pravila s tem statutom do 24. aprila 2009

IO SINDIKATA 2011

199

Izhodišča za sindikalno delovanje

1. Splošna deklaracija človekovih pravic (OZN) 2. Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah (OZN) 3. Evropska socialna listina (Svet Evrope) 4. Konvencija MOD št. 87 5. Ustava RS (76. čl.)

PRISTOJNOSTI SINDIKATA

Po Statutu Sindikata Glosa

13. člen

V sindikalni skupini oz. v sindikatu zavoda člani predvsem:

nadzirajo uresničevanje določil zakonov, izvedbenih aktov in kolektivnih

pogodb in ukrepajo v primerih, ko prihaja do kršitev,

uveljavljajo svojo pravico do soupravljanja,

uveljavljajo svojo pravico biti obveščeni o poslovnih in drugih ukrepih, ki

vplivajo na njihov delovnopravni in socialni položaj,

dajejo predloge za spremembe in izboljšanje dela v zavodu, organizaciji oz.

podjetju,

uveljavljajo pravico do sindikalnega varstva v zvezi z delom in svojim

sindikalnim delovanjem,

sodelujejo v pogajanjih in sklepajo zavodske oz. podjetniške kolektivne

pogodbe,

volijo svojega sindikalnega zaupnika,

IO SINDIKATA 2011

200

predlagajo kandidate in volijo člane sindikalnih organov,

organizirajo in uveljavljajo različne oblike socialnih pravic in pomoči,

organizirajo vse legalne oblike sindikalnega boja,

spodbujajo in organizirajo kulturno, športno in družabno življenje v svoji

organizaciji,

uresničujejo druge sindikalne pravice in obveznosti.

17. člen

Sindikalni zaupnik:

zastopa, predstavlja in varuje interese članov,

sklicuje sestanke sindikalne skupine,

sodeluje s sindikalnimi zaupniki drugih sindikalnih skupin,

spremlja uresničevanje določil kolektivne pogodbe, opozarja na kršitve in

daje pobude za njene spremembe in dopolnitve.

Predsednik- sindikata zavoda (poleg nalog sindikalnega zaupnika):

vodi izvršni odbor sindikata zavoda,

sodeluje v postopkih uveljavljanja pravic, obveznosti in odgovornosti iz

delovnega razmerja in v postopkih varstva pravic članov sindikata,

sodeluje v delu organov upravljanja zavoda, organizacije oz. podjetja, kadar

gre za uresničevanje interesov članov sindikata, ki jih predstavlja,

je član - članica območnega odbora,

vodi pogajanja in podpisuje zavodsko (organizacija, podjetje) kolektivno

pogodbo na strani delojemalcev,

IO SINDIKATA 2011

201

podpisuje pogodbe o pogojih za delo sindikata v zavodu, organizaciji ali

podjetju,

vodi pripravo in izvedbo stavke,

vodi evidenco članstva v zavodu, organizaciji ali podjetju,

ima svojega namestnika.

Po Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti

1. Obveščanje

1. člen

Direktor in organi upravljanja zagotavljajo obveščanje delavcev o

vseh zadevah, ki vplivajo na socialno-ekonomski položaj in pravice

ter obveznosti delavcev iz dela in delovnega razmerja.

Delavce obveščajo zlasti o:

- spremembah dejavnosti oziroma programov zavoda,

- spremembah organiziranosti, organizacije dela in delovnih

postopkov,

- letnih programih dela in poslovanja in njihovem uresničevanju,

- spremembah zakonov in novih zakonih ter o drugih predpisih in

splošnih aktih, ki zadevajo

delavce v kulturnih dejavnostih,

-predvidenih kadrovskih spremembah (novo zaposlovanje,

prerazporejanje, kolektivni odpusti) in razlogih zanje,

- letni razporeditvi in občasnih prerazporeditvah delovnega časa,

- merilih za ugotavljanje skupinske in posamične delovne uspešnosti,

specifične za zavod,

- merilih za spodbujanje inovativnosti,

- ukrepih za zdravo in varno delovno okolje.

O zadevah iz prejšnjega odstavka je treba delavce obvestiti pred

sprejemom odločitev.

IO SINDIKATA 2011

202

2. Dajanje mnenj

2. člen

Kadar svet zavoda ali direktor odločata o delavčevih pravicah in

dolžnostih iz dela, morata poprej pridobiti njihovo mnenje o:

- zaposlovanju in odpuščanju delavcev ne glede na razloge,

- zaposlovanju oziroma nadaljevanju dela delavcev, ki izpolnjujejo

pogoje za starostno upokojitev,

- začetku in koncu delovnega časa, odmorih med delom in

razporeditvi tedenskega delovnega časa,

- času, kraju in načinu izplačil osebnih dohodkov in drugih osebnih

prejemkov,

- uvajanju novih načinov ugotavljanja delovne uspešnosti in določanju

delitve plač in drugih osebnih prejemkov na tej podlagi,

- ukrepih za preprečevanje poškodb pri delu in poklicnih bolezni,

- določanju delovnega reda in discipline ter uvajanju različnih oblik

nadzora nad delom, obnašanjem in učinkovitostjo dela zaposlenih.

Če svet zavoda ali direktor pri odločitvi nista upoštevala mnenja

delavcev, morata delavce obvestiti o razlogih, zaradi katerih njihovih

mnenj nista mogla upoštevati.

Svet zavoda ali direktor lahko sama odločita o zadevah iz prvega

odstavka tega člena, če delavci ne posredujejo svojega mnenja v

osmih dneh od dneva, ko so bili zanj zaprošeni.

4. člen

Direktor, pooblaščeni delavci in strokovne službe zagotavljajo

sindikatu podatke o vseh vprašanjih, o katerih odločajo organi

upravljanja in pooblaščeni delavci in ki se nanašajo na

socialnoekonomski in delovni položaj ter pravice, obveznosti in

odgovornosti delavcev iz dela in delovnega razmerja.

Direktor in strokovne službe zagotavljajo sindikatu sodelovanje v vseh

postopkih odločanja o pravicah, obveznostih in odgovornostih

delavcev iz delovnega razmerja.

IO SINDIKATA 2011

203

Direktor, pooblaščeni delavci in strokovne službe vročajo sindikatu

gradiva za seje vseh organov zavoda in omogočajo sodelovanje

njegovih predstavnikov na teh sejah.

5. člen

Pristojni organi so dolžni sindikatu omogočiti sodelovanje na sejah

organov, ko odločajo o reševanju individualnih sporov iz dela in

delovnega razmerja.

8. člen

Sindikat uporablja za organiziranje in vodenje stavke stavkovna

pravila v skladu z zakonom o stavki.

9. člen

Sindikalni zaupniki uživajo pravice iz tretjega in četrtega odstavka 5.

člena zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 14/90) še dve leti po

preteku svoje funkcije.

10. člen

Delavci sodelujejo pri upravljanju zavoda kot posamezniki in preko

delavskih predstavništev v skladu z določili zakona o sodelovanju

delavcev pri upravljanju.

a) Delavci posamezniki

Zavod mora delavcu posamezniku omogočiti sodelovanje pri

upravljanju zavoda.

Delavec posameznik ima pravico:

- do pobude in odgovorov na to pobudo, če se nanašajo na njegovo

delovno mesto ali na njegovo delovno oziroma organizacijsko enoto;

- biti pravočasno obveščen o spremembah na svojem delovnem

področju;

- povedati svoje mnenje o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na

organizacijo delovnega mesta in delovni proces;

- zahtevati, da mu delodajalec oziroma od njega pooblaščeni delavec

IO SINDIKATA 2011

204

pojasni vprašanja s področja plač in z drugih področij delovnih

razmerij.

Pobude, vprašanja in zahteve iz prve in četrte alineje prejšnjega

odstavka delavec pisno ali ustno naslavlja na neposredno

nadrejenega delavca.

Neposredno nadrejeni delavec je dolžan pobude in vprašanja

takoj posredovati pooblaščenim delavcem zavoda.

Direktor oziroma pooblaščeni delavec mora na pisno pobudo,

zahtevo ali vprašanje pisno odgovoriti najkasneje v 30 dneh po

prejemu pisne pobude, zahteve ali vprašanja.

Po Zakonu o delovnih razmerjih

84. člen

(vloga sindikata)

(1) Če delavec tako zahteva, mora delodajalec o nameravani redni ali izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno obvestiti sindikat, katerega član je delavec ob uvedbi postopka.

(2) Sindikat iz prejšnjega odstavka lahko poda svoje mnenje v roku osmih dni. Če svojega mnenja v navedenem roku ne poda, se šteje, da odpovedi ne nasprotuje.

(3) Sindikat iz prvega odstavka tega člena lahko nasprotuje odpovedi, če meni, da zanjo ni utemeljenih razlogov ali da postopek ni bil izveden skladno s tem zakonom. Svoje nasprotovanje mora pisno obrazložiti.

IO SINDIKATA 2011

205

85. člen

(nasprotovanje odpovedi)

(1) Če sindikat iz prejšnjega člena nasprotuje redni odpovedi iz razloga nesposobnosti ali iz krivdnega razloga ali izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi in delavec pri delodajalcu zahteva zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi, prenehanje pogodbe o zaposlitvi ne učinkuje do poteka roka za arbitražno oziroma sodno varstvo.

(2) Če se delavec in delodajalec sporazumeta o reševanju spora pred arbitražo, se zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi podaljša do izvršljive arbitražne odločitve.

(3) Če delavec v sodnem postopku uveljavlja nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primerih iz prvega odstavka tega člena in najkasneje ob vložitvi tožbe predlaga sodišču izdajo začasne odredbe, se zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi podaljša do odločitve sodišča o predlogu za izdajo začasne odredbe.

(4) Delodajalec lahko v času zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi do izvršljive arbitražne odločitve oziroma do odločitve sodišča o predlogu za izdajo začasne odredbe prepove delavcu opravljati delo, vendar mu mora v tem času zagotavljati nadomestilo plače v višini polovice povprečne delavčeve plače v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.

97. člen

(obveznost obveščanja in posvetovanja s sindikatom)

(1) Delodajalec mora o razlogih za prenehanje potreb po delu delavcev, številu in kategorijah vseh zaposlenih delavcev, o predvidenih kategorijah presežnih delavcev, o predvidenem roku, v katerem bo prenehala potreba po delu delavcev ter o predlaganih kriterijih za določitev presežnih delavcev pisno čimprej obvestiti sindikate pri delodajalcu.

IO SINDIKATA 2011

206

(2) Delodajalec se mora predhodno, z namenom, da doseže sporazum, posvetovati s sindikati, določenimi v prejšnjem odstavku, o predlaganih kriterijih za določitev presežnih delavcev, pri pripravi programa razreševanja presežnih delavcev pa o možnih načinih za preprečitev in omejitev števila odpovedi ter o možnih ukrepih za preprečitev in omilitev škodljivih posledic.

(3) Kopijo pisnega obvestila iz prvega odstavka tega člena mora delodajalec poslati zavodu za zaposlovanje.

D) Posebno pravno varstvo pred odpovedjo

113. člen

(predstavniki delavcev)

(1) Delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi:

– članu sveta delavcev, delavskemu zaupniku, članu nadzornega sveta, ki predstavlja delavce, predstavniku delavcev v svetu zavoda ter

– imenovanemu ali voljenemu sindikalnemu zaupniku,

brez soglasja organa, katerega član je, ali sindikata, če ravna v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi, razen če v primeru poslovnega razloga odkloni ponujeno ustrezno zaposlitev ali če gre za odpoved v postopku prenehanja delodajalca.

(2) Varstvo pred odpovedjo za osebe iz prejšnjega odstavka traja ves čas opravljanja njihove funkcije in še eno leto po njenem prenehanju.

179. člen

(vloga sindikata)

(1) Če delavec tako zahteva, mora delodajalec o uvedbi disciplinskega postopka in kršitvi pisno obvestiti sindikat, katerega član je delavec ob uvedbi postopka.

IO SINDIKATA 2011

207

(2) Sindikat lahko poda svoje mnenje v roku osmih dni in mora svoje eventualno mnenje obrazložiti.

(3) Delodajalec mora pisno mnenje sindikata obravnavati v roku osmih dni in se opredeliti do navedb.

IO SINDIKATA 2011

208

SINDIKAT IN SVET DELAVCEV Z ROKO V

ROKI !?

Sindikat in svet delavcev z roko v roki

Maribor

19. 02. 2010

Za sodelovanje je najprej potrebno poznati razlike

Katere so osnovne razlike med sindikatom in svetom delavcev?

IO SINDIKATA 2011

209

RAZLIKE• Ustanovitev

• Pravni temelji

• Zastopanje

• Določanje vsebine dela

• Financiranje, mandat

• Način dela

• Pristojnosti

IO SINDIKATA 2011

210

Ustanovitev - sindikat

• Včlanitev

• Organiziranje sindikata v družbi

• Odločba o hrambi pravil

• Notifikacija

• Povezovanje na območni in panožni ravni

Ustanovitev - SD

• Predlog – trije delavci ali reprezentativni sindikat v družbi

• Zbor delavcev – trije sklepi

• Nato postopke vodi voloilna komisija

IO SINDIKATA 2011

211

Pravni temelji - sindikat

• Ustava RS

• Zakon o reprezentativnosti sindikatov

• Statut ZSSS

• Statut GIT

Pravni temelji - SD

• EU direktiva

• Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju

IO SINDIKATA 2011

212

Zastopanje

• Sindikat – člani

• SD – vsi delavci

Določanje vsebine dela

Sindikat – si določa sam

-Statut

-Programske usmeritve – kongres

-Program dela podjetje

SD – vsebina dela je določena v ZSDU

IO SINDIKATA 2011

213

Financiranje in mandati

• Sindikat – financiranje iz članarine, mandat organov 5 let

• SD – sredstva za delovanja SD zagotavlja delodajalec, mandat 4 leta

IO SINDIKATA 2011

214

Načini delovanja - sindikat

• Dogovarjanje, opozarjanje, dajanje predlogov, vlaganje zahtev

• Pogajanja

• Stavka

• Druge vrste pritiskov

Način delovanja - SD

• Pravica do pobude in odgovora na pobudo

• Pravica do mnenj in predlogov ter odgovorov nanje

• Skupno posvetovanje

• Soodločanje

• Zadržanje odločitev delodajalca

IO SINDIKATA 2011

215

Pristojnosti sindikata na podlagi ZDR na naslednjih področjih:

• Obravnava aktov družbe pred sprejemom

• Postopki v zvezi s presežnimi delavci

• Prevzem v drugo podjetje

• Letni koledar

• Prerazporeditev delovnega časa

Pristojnosti sindikata na podlagi kolektivne pogodbe GIT

• Pri postopkih ugotavljanja znanja in zmožnosti

• Pri postopkih ugotavljanja presežnih delavcev

• Pri spremljanju pogojev za nočno delo

• Pri disciplinskih postopkih

• Varnost in zdravje pri delu

• Nagrajevanje – uspešnost poslovanja

• Drugo, če je dogovorjeno s KP

IO SINDIKATA 2011

216

Pristojnosti SD na podlagi ZSDU

• Ne sme posegati na področja delovanja sindikata –kolektivne pogodbe, stavka

• Skrbi za izvajanje zakonov in KP

• Daje predloge in pobude

• Izvoli ali imenuje člane NS

• Imenuje zaupnika za varstvo pri delu

• Skupno posvetovanje – statusna vprašanja, kadrovska vprašanja

Pristojnosti SD na podlagi ZSDU

• Soodločanje pri osnovah o izrabi letnega dopusta, merilih za ocenjevanje delovne uspešnosti, kriterijih za nagrajevanje inovacij,počitniškem in stanovanjskem skladu, kriterijih za napredovanje delavcev

• Možnost zadržanja odločitve delodajalca

• Druge pristojnosti, določene s posebno pogodbo

IO SINDIKATA 2011

217

Ali je sodelovanje med SD in sindikatom potrebno?

Kje se začne?

Sodelovanje, ki izhaja iz ZSDU

• Prva ustanovitev SD – pobuda

• Predlaganje članov volilne komisije

• Kandidiranje članov SD

• Odpoklic člana, ki ga je predlagal sindikat

• Vabilo sindikatu na seje SD (in obratno, običajno se uredi s poslovnikom)

• Skrb za izvajanje zakonov, drugih predpisov in kolektivnih pogodb

IO SINDIKATA 2011

218

Podvajanje obveznosti delodajalca do SD in sindikata

• Na osnovi ZDR, ZSDU, KP

• Obveščanje

• Letni dopust

• Napredovanje

• Presežki

• Dvojno obveščanje, skupno obveščanje, dvojno članstvo (IO sindikata – SD)

SODELOVANJE – skupne zadeve

• Vzajemno vabilo na sestanke IO sindikata in seje SD

• Izmenjava informacij

• Skupen nastop – oba predstavljata interese zaposlenih

• Dogovor o članih NS

• Tehnična in strokovna podpora

IO SINDIKATA 2011

219

SODELOVANJE – skupne zadeve

• Optimalen izkoristek razpoložljivih ur

• Možnost sofinanciranja

• Varnost in zdravje pri delu

• Delovno pravna zaščita sindikalnih zaupnikov in članov SD

Hvala za pozornost!

Marjan Urbanč, izvršni sekretar

IO SINDIKATA 2011

220

Mobing postaja vse bolj razširjen

12.Oct.2009

Avtor: Nadja Bezenšek

Tagi: mobing, nasilje na delovnem mestu, delovno pravo Pojav, ki prizadene vse več delavcev, v različnih kulturah

poimenujemo z različnimi izrazi ("mobbing", "bullying", teroriziranje, viktimiziranje, trpinčenje, šikaniranje), za vsemi pa

se skriva podoben pomen: sistematično slabo ravnanje s podrejenimi, sodelavci ali nadrejenimi, ki lahko, če se ponavlja ali

poteka kontinuirano, povzroči ţrtvam resne socialne, psihične in telesne zdravstvene teţave.

Ker »mobbing« v Sloveniji ni pravni

termin, ga naša zakonodaja eksplicitno ne obravnava

Prvi je "mobbing" definiral švedski raziskovalec nemškega rodu Heinz

Leymann: »"Mobbing" v delovnem okolju vključuje sovraţno in neetično

komunikacijo enega ali več posameznikov, sistematično in najpogosteje usmerjeno proti enemu posamezniku, ki je zaradi "mobbinga" porinjen v

poloţaj nemoči, kjer nima zaščite in kjer tudi ostaja zaradi kontinuiranih dejanj "mobbinga". Ta dejanja se pojavljajo zelo pogosto, najmanj enkrat

tedensko in v daljšem časovnem obdobju, najmanj šest mesecev«. Gre torej za dolgotrajno izpostavljenost negativnemu in agresivnemu vedenju

primarno psihične narave.

Podatkov o razširjenosti psihičnega nasilja v Sloveniji še nimamo. Številne raziskave pa kaţejo, da je v Evropi od 1 do 4 odstotkov zaposlenih ţrtev

resnih dejanj psihičnega nasilja, od 8 in 10 odstotkov pa je občasnih ţrtev. Poleg tega se od 10 do 20 odstotkov ali celo več zaposlenih sooča z

negativnimi socialnimi vedenji, ki jih po definiciji ne moremo uvrstiti med psihično nasilje, vendar so močan dejavnik stresa. V celotni delovni dobi

pa je psihično nasilje doţivljala četrtina Švedov in kar polovica Britancev.

http://www.poslovnisvet.si/clanki/zaposlovanje/?tag=mobing

http://www.poslovnisvet.si/clanki/zaposlovanje/?tag=nasilje%20na%20delovnem%20mestu

http://www.poslovnisvet.si/clanki/zaposlovanje/?tag=delovno%20pravo

http://www.poslovnisvet.si/image/large/168/stat

IO SINDIKATA 2011

221

Ker »mobbing« v Sloveniji ni pravni termin, ga naša zakonodaja eksplicitno ne obravnava. Vendar pa imamo več predpisov, ki posredno

urejajo ravnanje delavca tudi ob pojavu »mobbinga« in sankcioniranje delodajalca, pri katerem se »mobbing« pojavi.

Z vidika delovnega prava je v zvezi s pojavom »mobbinga« bistvenega

pomena dolţnost delodajalca, da varuje in zagotovi varovanje delavčeve

osebnosti in njegovega dostojanstva pri delu oziroma na delovnem mestu. Zakon o delovnih razmerjih v 44. členu določa, da je delodajalec dolţan

varovati in spoštovati delavčevo osebnost ter upoštevati in ščititi delavčevo zasebnost, v 45. členu pa, da je delodajalec dolţan zagotavljati

takšno delovno okolje, v katerem noben delavec ne bo izpostavljen neţelenemu ravnanju spolne narave, ki vključuje neţeleno fizično,

verbalno in neverbalno ravnanje, ali drugemu na spolu temelječemu vedenju, ki ustvarja zastrašujoče, sovraţne ali poniţujoče delovne odnose

in okolje ter ţali dostojanstvo moških in ţensk pri delu, s strani delodajalca, predpostavljenih ali sodelavcev. Pomembna je tudi določba

zakona, da odklonitev ravnanj iz prejšnjega stavka s strani prizadetega delavca ne sme biti razlog za diskriminacijo pri zaposlovanju in delu.

Kršitev 44. člena Zakona o delovnih razmerjih ni sankcionirana v

kazenskih določbah navedenega zakona, poleg tega v primeru kršitve tega

člena tudi ni predvidena izdaja odločbe s strani Inšpektorata RS za delo, s katero bi inšpektor delodajalcu odredil, da zagotovi izvajanje zakona. V

primeru kršitve 45. člena omenjenega zakona pa je predvidena sankcija v 6. točki prvega dostavka 229. člena Zakona o delovnih razmerjih, a le v

primeru, če delodajalec delavcu ni zagotovil varstva pred spolnim nadlegovanjem v skladu s prvim odstavkom 45. člena tega zakona. Druge

oblike šikaniranja, nadlegovanja oziroma »mobbinga« pa v Zakonu o delovnih razmerjih niso opredeljene kot prekršek, tako da inšpektor

Inšpektorata RS za delo v primeru, da ugotovi te druge oblike šikaniranja, delodajalca ne more sankcionirati. Lahko pa inšpektor v konkretnem

primeru preveri, ali je delodajalec v svojih splošnih aktih predvidel, kako ravnati ob pojavu »mobbinga« oziroma kako preprečiti, da sploh pride do

takšnih ravnanj.

Zaposleni, ki je ţrtev tovrstnih ravnanj, ima moţnost, da se iz takega

okolja umakne. To moţnost predstavlja 112. člen Zakona o delovnih razmerjih, po katerem lahko delavec v osmih dneh po tem, ko predhodno

pisno opomni delodajalca na izpolnitev obveznosti in o kršitvah pisno obvesti inšpektorja za delo, izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, in sicer

brez odpovednega roka – tudi v primeru, ko ga je delodajalec ţalil ali se nasilno vedel do njega ali če kljub njegovim opozorilom ni preprečil takega

ravnanja s strani drugih delavcev. Delavec je v takem primeru upravičen do odpravnine, saj je izredna odpoved podana iz razlogov na strani

delodajalca. Če se delavec ne odloči za skrajni ukrep izredne odpovedi, pa ima moţnost, da v skladu s prvim odstavkom 204. člena Zakona o

IO SINDIKATA 2011

222

delovnih razmerjih od delodajalca pisno zahteva, da kršitev (oziroma »mobbing«) odpravi oziroma da izpolni svoje obveznosti – da torej

prepreči »mobbing« s strani delavcev ali predstavnikov delodajalca. Če delodajalec v roku osmih delovnih dni po vročeni pisni zahtevi delavca ne

izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitve, lahko delavec v roku 30 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti

oziroma odpravo kršitev s strani delodajalca zahteva sodno varstvo pred

pristojnim delovnim sodiščem, pri čemer je dokazno breme na strani delodajalca.

Ker prinaša mobbing delodajalcu precej negativnih posledic (stroške

zaradi slabše učinkovitosti pri delu, slabih delovnih odnosov, negativnega ugleda v javnosti, bolniške odsotnosti, povečane fluktuacije zaposlenih,

usposabljanja novih delavcev …), je priporočljivo preventivno delovanje – sprejem politike, ki se začne z izjavo o zavezi k reševanju problematike.

Politika mora jasno opredeliti glavna načela, na primer: da organizacija psihičnega nasilja ne bo dopuščala, da je psihično nasilje organizacijski

problem in ga je mogoče reševati, da ima vsak zaposlen pravico do spoštljivega odnosa … Nadalje mora politika vsebovati definicijo

psihičnega nasilja, po moţnosti tudi listo dejanj, ki jih štejemo pod psihično nasilje. Sledi opredelitev dolţnosti managerjev in predstavnikov

sindikatov v zvezi z reševanjem primerov psihičnega nasilja, hkrati pa je

treba usposobiti tudi kontaktne osebe, na katere se lahko obrnejo ţrtve, če svojega problema ne ţelijo deliti z vodjem ali sindikalnim zaupnikom.

Določiti je treba postopek prijave psihičnega nasilja in reševanja ter nudenja pomoči ţrtvam. O politiki morajo biti dobro obveščeni vsi

zaposleni, pomembno pa je tudi nenehno spremljanje učinkov politike, da bi jo lahko sproti izboljševali. Ostali ukrepi preprečevanja psihičnega

nasilja na delovnem mestu so še:

seznanjanje zaposlenih o psihičnem nasilju in njegovih posledicah; pravočasno reševanje konfliktov;

oblikovanje jasnih zahtev in pričakovanj glede posameznih delovnih

mest ter seznanjanje zaposlenih s temi zahtevami; redno obveščanje zaposlenih o dogajanju v organizaciji;

ustvarjanje kulture sodelovanje in zaupanja med zaposlenimi ter prijavljanje in reševanje primerov psihičnega nasilja

Documents

IO SINDIKATA ZAVODA OKOK · tajnica sindikata zavoda OKOK [email protected] t: 04 2013564 RAČUNOVODJA Vesna Perko zadolţena za področje financ sindikata zavoda OKOK [email protected]