1LION

Strah pred nastopanjem

INTERVJU DORIJAN MARŠIČ

PRIHODNOST SO ŽENSKE!

KAJ ZDRUŽUJE IN KAJ MOTIVIRA SLOVENSKE LIONS-E?

številka 20, junij 2011 Distrikt 129 – Slovenija

NEPREKOSLJIVA ZMOGLJIVOST ZAHTEVA KOMPETENTNEGA VOZNIKA.

Dodatna brezplačna oprema za vse kupce znamke vozila Land Rover:Apple iPad 16 GB Wi-FI 3G z neomejenim dostopom na www.finance.siletna naročnina na revijo Manager

Več informacij na www.landrover.si/Darilo-iPad ali na telefonski številki 01 25 25 125Akcija velja za vsa nova vozila Land Rover in traja do preklica. Ob prevzemu vozilaprejmete še kavni avtomat NESCAFE ® DOLCE GUSTO ®.

Uradni zastopnik in distributer za Slovenijo:Summit avto, d.o.o., Flajšmanova 3, 1000 Ljubljana

3lion

Spoštovane članice in člani,moj mandat je pri koncu. Bilo je nepozabno leto, ki ga privoščim vsakemu izmed nas. Is-kreno sem počaščen, da sem lahko predsta-vljal tako sijajno ekipo dobrih ljudi, kot ste slovenski lionke in lioni. Humanitarne akci-je so si sledile vse leto in silno mi je žal, da ni-sem mogel biti prisoten na večini od njih. To navsezadnje niti ni tako bistveno, pomemb-no je, da je vsaka prireditev prinesla pomoč za ljudi, potrebne pomoči, in upanje na bolj-ši ter prijaznejši svet. Hvala za vse to!

Je čas krize, ki je pahnila v težave in nesre-čo veliko ljudi, več, kot jim lahko pomagamo. Zato je pomembno, da se trudimo po svojih močeh, hkrati pa privabimo v naše vrste še več dobrih ljudi. Predvsem pa ne smemo po-zabiti, da so med nami tudi izjemno pridni in predani člani Leo klubov. Vsakega od njih je škoda izgubiti zaradi presežene starostne meje. Moramo jih povabiti medse in jim po-nuditi priložnost, da se izkažejo tudi kot Li-

ons-i. Verjamem, da bodo upravičili izkaza-no zaupanje.

Smo del mednarodne organizacije. Ta nam prinaša izkušnje, stabilnost in ponos, da smo del največje tovrstne humanitarne or-ganizacije na svetu. Skupaj smo močni in premikamo gore nesreče stran od ljudi. Zato je pomembno, da verjamemo v vzpostavljeni sistem in prispevamo svoj delež. Naš sklad LCIF pomaga po vsem svetu, tudi nam, in to povsod, kjer se zgodi večja naravna nesre-ča. Zato ga moramo iskreno vzeti za svojega, tako kot smo ga v primeru pomoči Japonski. Donacija v sklad mora postati naša stalnica. Vsak evro šteje in gre v prave roke.

Naj mi bo ob koncu mandata in zadnjega uvodnika dovoljeno z vami deliti še posebno zgodbo, ki me je ganila do srca in me nav-dala s posebnim občutkom, da ni ovir, ra-zen tistih, ki si jih postavimo sami. Slovenski

beseda guvernerja: sporočilo ob koncu mandata

vrhunski model Alen Kobilica je znano ime, uveljavljeno v mednarodnih modnih krogih. Pred dvema letoma je po operaciji na glavi oslepel. Ni se zlomil in vdal v usodo, trdo se bojujejo, celo za zmago, in to dobesedno. Za-vzeto trenira plavanje in meri na zmage na paraolimpijskih igrah leta 2012 v Londonu, še več, trenira tudi smučanje, da bi zmagal na zimskih paraolimpijskih igrah, ki bodo leta 2014 v Rusiji. Izjemna zgodba, izjemno sporočilo, pravi svetilnik upanja za vse nas. Usoda je lahko kruta, vendar se jo da prema-gati in živeti naprej polno življenje. Srečno, Alen, srčno navijamo zate in držimo pesti!

Želim vam vse dobro. Hvala za prijazno hva-lo in milo grajo v času mandata!

Anton Horvatič vaš guverner v letih 2010–2011

4 lion

impresum in kazalo

STRAN STRAN

gLASILO ZVEZE LIONS KLUbOV, DISTRIKT 129 – SLOVENIJAšt. 20, junij 2011

izdaja: Zveza lions klubov Slovenije,Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljanawww.lions-d129.sie-poŠta: igor.savic@p-m.si

lion@p-m.si

glavni in odgovorni urednik: Igor SavičuredniŠki odbor: Polonca Kukec, Darin-ka Pavlič Kamien, Slavko Stošicki, Urban Centa, Primož Punčuh, Marko Mlakar

izvrŠna urednica: Saša Mesarić

lektorica: Jelka JamnikFotograFija na naslovnici: Shutterstock

zasnova in izvedba revije: PM, poslovni mediji, d. o. o.Dunajska 9, 1000 LjubljanaT: 01/ 300 01 90info@p-m.siwww.p-m.si

tisk: Grafično podjetje Schwarz, d. o. o. Koprska 106/d, 1000 LjubljanaNatisnjeno junija 2011 v 2000 izvodih.

oglasno trženjePM, poslovni mediji, d. o. o.Dunajska 9, 1000 Ljubljanaodgovorna oseba: Igor Savičigor.savic@p-m.si

vodstvo distrikta 129

guverner: DG Tone Horvatič, LK Bled Golflanska guvernerka: IPDG Polonca Kukec, LK Novo mesto1. viceguverner: VDG I Dorijan Maršič, LK Ankaran Istra2. viceguverner: VDG II Zoran Vodopija,LK Slovenj Gradectajnica: Kornelija Marzel, LK Slovenj Gradeczakladnik: Boštjan Pavlič, LK Domžale

p o m a g a m o .3

Anton Horvatič, beseda guvernerja

6MozaikOdmevne dejavnosti Lions-ov doma in v tujini:

Lions-i darujejo kri•Leo konvencija na Kopah•XIV. mednarodna Mediteranska kon-•vencija v TrstuAshok Mehta na obisku •Obisk mednarodnega predsednika: Sid •L. Scruggs III v Sloveniji

16Prijateljstvo in jasen namenNa 15. skupščini Zveze Lions klubov Slove-nije na Bledu smo med naključno izbrani-mi Lions-i opravili anketo. Prvo vprašanje: Kateri je najdonosnejši način zbiranja sred-stev? Drugo vprašanje pa je bilo: Kako pove-čati motiviranost članov, spodbuditi k večje-mu sodelovanju?

22Klubsko ogledalo

LK Bled: Cvetimo v maju!•LK Vogrsko: Tri pomladne •LK Trbovlje Brin: Spletna dražba in gle-•dališka igraLeo klub Ljubljana: Pomladni koncert•LK Brnik: Proti klopnemu meningoen-•cefalitisu

20Strah pred nastopanjem

30Zadnja beseda: Živa Nendl

8Dr. Boris Žnidarič: Posvetovalni svet v Distriktu 129

10Prihodnost so ženske Pogovor z Gudrun Björt Yngvadottir, med-narodno direktorico LCI-ja iz Islandije

12Intervju: Dorijan Maršič

28Mednarodno dogajanje

Ujemi mavrico!•Janez Bohorič: Board direktorjev LCI-ja •in moje delo v njem

»Mandat guvernerja, pa tudi vodstev posa-meznih klubov traja le eno leto. Zato mora biti program dela za to leto praktičen in kon-kreten. Prepričan sem, da merjenje uspešno-sti Lions organizacije ne sme temeljiti samo na količini zbranega denarja, temveč mora upoštevati neposredno pomoč ljudem.«

Zbranost, koncentracija, karizma in tudi tre-ma. Velikokrat menimo, da je kdo rojen za na oder, da pritegne in v naših mislih pusti ne-kaj trajnega. Mnogi drugi ob javnem nastopa-nju občutijo strah. Trenerka javnega nastopa-nja svetuje ...

»Iskreno verjamem, da ne bi bila takšen člo-vek, kot sem danes, če ne bi pred petimi leti prvič prišla na sestanek v Leo klub Mavrica.«

mozaikmozaik

Kako močno energijo lahko ustvari sto »levčkov« na kupu!

Podpis pogodbe o sodelovanju na mednarodni Mediteranski Lions konferenci.

Tudi letos sveti Kresna noč. Prav v dneh izida revije lion, natančneje 23. junija, se v čarobnem vrtu vile Podrožnik odvija tra-dicionalna, že enajsta Kresna noč, ki jo organizira lK ljubljana iliria. Večina zbra-nega denarja je tokrat namenjena Mali hi-ši, hiši zavetja, ki vsaj za kratek čas daje varnost in ljubezen 1200 otrokom. letos je vlogo častnega pokrovitelja prevzel nje-gova ekscelenca dr. istván Szent-iványi, veleposlanik Republike Madžarske v Slo-veniji, zato bo večer ovit v madžarsko raz-položenje, zgodovino, kulturo in kulinari-ko. LK LJUBLJANA ILIRIA

V začetku meseca junija se je lepo šte-vilo lions-ov udeležilo krvodajalske ak-cije in tako na najžlahtnejši način še en-krat dokazalo svoj plemenitost. na Zavo-du za transfuzijsko medicino v ljubljani so se zbrali in darovali: Jasna Šegan, Milen-ka Knez, Danilo Tomšič, Borut lah, Moj-ca Hera Camplin iz lK ljubljana; Boštjan Menart, Daniela Brečko, Breda Pečov-nik, Miran Vršec, Tomaž Merhar, igor Savič, Boris Žnidarič, Jože Smolič, Roman Dobnikar iz lK ljubljana Forum; Tanja Breznik iz lK ljubljana omnia.

Hvala vsem! F. MATIC BAJžeLJ

V začetku aprila se je več kot sto članic in čla-nov leo klubov zbralo na že 10. leo nacional-ni konvenciji. Za letošnji največji leo dogodek smo izbrali prelepo in malo odmaknjeno lokaci-jo na Kopah na robu Pohorja. od petka do ne-delje smo s pomočjo delavnic, team buildinga in druženja ustvarili številna nova ter utrdili sta-ra prijateljstva. Skupaj s sponzorji in donatorji smo zbrali kar 5.000 evrov sredstev, ki jih bomo podarili lokalnemu okolju. iskrena hvala organi-zatorjem, leo distriktu 129, Slovenija, lions dis-triktu 129, Slovenija in lK Slovenj Gradec, prav tako pa tudi sponzorjem. SIMoN PeVeC

od 31. marca do 3. aprila 2011 je v Trstu potekala XiV. mednarodna Mediteranska lions konferenca. osrednja tema konfe-rence je bila »Znanost za razvoj Sredoze-mlja« s številnimi mednarodnimi strokov-njaki s področja socialnih in medkulturnih odnosov, udeleženci so govorili tudi o pri-hodnosti mladih v znanosti ter izzivih za okolje. Konferenca je med drugimi ugle-dnimi gosti gostila tudi Dorijana Maršiča, predsednika 3. regije in bodočega guver-nerja Distrikta 129.

V okviru konference so predsedniki lions klubov severnega Jadrana, conska predse-dnika ter regijska predsednika Slovenije in italije podpisali zgodovinsko namero o so-delovanju. Smernici delovanja slovensko-italijanskega odbora lions klubov sever-nega Jadrana sta predvsem organizacija in izvedba skupnih humanitarnih dogod-kov tako v italiji kot v Sloveniji s poudar-kom na sodelovanju in širjenju etičnih na-čel lionizma. DAVoR žUVeLA

Kresna noč z madžarsko

noto

Darujemo kri

Mladi na Kopah

Združeno Sredozemlje

Viaverdeobveščam vas, da smo prejeli pisno zavezo podjetja ViaVerde (http://www.viaverde-group.si/ ), da nam bo omogočilo dobavo električnih in-validskih ali mobilnostnih vozil po nabavnih cenah. Sodelovanja se ve-selimo in se zahvaljujemo za prija-znost.

5lion

mozaik

Ashok Mehta ponovno v Slovenijinekdanji mednarodni predsednik in velik prijatelj slovenskih lions-ov Ashok Mehta je 16. maja prispel na nekajdnevni obisk v Slo-venijo.

Med drugim se je po nekaj letih ponovno sprehodil po Portorožu, saj je bil pri nas že leta 2006, v času, ko je Slovenija gostila bo-ard direktorjev lCi-ja. Dragi gost iz indije je obiskal še ljubljano, Bled, Postojno, Goriška brda in Maribor ter nato v petek, 20. maja, nadaljeval pot v nemški München. Tukaj je nekaj utrinkov z njegovega obiska v štajerski prestolnici. S. M., F: ARHIV ReVIJe LIoN

Indijski gostje na mariborskem Trgu svobode.

Na dobrodelnem dogodku pri kolegih LK Mari-bor Piramida.

Mariborski Lions-i so gostom predstavili tudi vinsko klet in njeno »tekoče zlato«.

Tudi najstarejša vinska trta na svetu je bila razlog za obisk obrežja reke Drave.

Ogl

asno

spo

roči

lo

Imate pogosta vnetja sečnega mehurja?

"Vnetje mehurja je ena najbolj neprijetnih težav, ki lahko prizadene ženske v vseh starostnih obdobjih, zelo pogosta pa je pri mladih ženskah. Vnetje mehurja lahko zelo omeji celotno psihofi zično zmogljivost ženske. Eno prebolelo vnetje mehurja močno zviša tveganje za po-novna vnetja, zato je nujno preprečevanje ponovnih infekcij.

Izdelek Brusnifem forte vedno svetujem za preprečevanje okužb sečil in kot podporno zdra-vljenje pri hudih vnetjih mehurja in sečnih poti. Svetujem ga kot izdelek prvega izbora. Vsaka ženska bi morala imeti Brusnifem forte doma, tiste s ponavljajočimi vnetji sečil pa tudi v torbici!"

Helena Istenič, dr. med., spec. gin. in por.

vsebuje kon-centrat celega plodu ameriških brusnic

, ki imajo v klinični študiji potr-jeno visoko učinkovitost ob preven tivnem jemanju: okužbe sečil so se zmanjšale za 44 odstotkov.1

Priporočamo preventivno uživanje ali kot dodatno pomoč za sečila pri uroloških infekcijah.aah.

Kaj povzroča vnetje mehurja?Vnetje seč nega mehurja najpogosteje pov-zročata črevesni bakteriji iz rodov Escheri-chia in Klebsiella. Posebno bakterije Esche-richia coli so lahko zelo nevarne in težko uničljive.

Kakšni so znaki vnetja mehurja?Znaki vnetja so zelo značilni: nenadno zbadanje v spodnjem predelu trebuha, pogosto uriniranje, moten seč ali seč ne-prijetnega vonja, lahko tudi boleče pra-znjenje sečnega mehurja.

Kako si lahko pomagamo sami?Blaga ponavljajoča vnetja sečil lahko pre-prečimo sami. Na splošno se ženskam pri-poroča, da veliko pijejo (dnevno 1,5 do 2 l nesladkane tekočine), še posebej ob zače-tnih znakih vnetja. Zelo pomembna je tudi osebna higiena, uporaba bombažnega pe-rila, pranje brez mehčalca, prekuhavanje perila. Izogibajte se pitju sladkih pijač, alko-hola, čaja, kave, gaziranih pijač, napitkov iz kakava, nošenju ozkega sintetičnega perila, uporabi tamponov in kopanju v bazenih.

Odkrijte zdravilno moč brusnic!V zadnjem času so za okužbe sečil postali zelo zanimivi plodovi brusnice, ki uspeva v

severni Ameriki. Strokovnjaki so dokazali, da ima sok plodov ali plod v kapsulah dokazano po-zitiven učinek na sečila – snovi iz brusnic preprečijo bakterijam Escherichia coli, da bi se pripele na steno sečil. S tem jim onemogočijo, da bi ostale dovolj dolgo na mestu, se začele množiti in s tem povzročile vnetje.

1. Canadian journal of Urology, 9(39); June 2002

Vnetje mehurja je predvsem pri ženskah zelo pogosta zdravstvena težava, blažje oblike lahko preprečimo sami.

ww

w.m

edex

.si

6 lion

7

mozaik

Spominska fotografija v dopoldanskem soncu pred Držav-nim zborom: takrat še prvi viceguverner Dorijan Maršič, gu-verner Anton Horvatič, Judy in Sid L. Scruggs III in medna-rodni direktor Janez Bohorič.

V prestolnici je Sida L. Scruggsa III sprejel tudi predsednik Državnega sveta RS mag. Blaž Kavčič.

V čudovitem okolju golf igrišča v Smledniku je bil čas za druženje in sproščen klepet s člani kabine-ta guvernerja Distrikta 129.

Predsednik Scruggs nas je v svojem letu vodenja Lions-ov po vsem svetu pozival, da bo-dimo svetilniki upanja za vse, ki potrebujejo našo pomoč, zato je bil podarjene slike sve-tilnika zelo vesel.

To je bila priložnost za podeli-tev priznanj nekaterim članom slovenske Lions zveze, med njimi tudi predsedniku sloven-skih Leo klubov Primožu Pun-čuhu.

V družbi številnih slovenskih Lions-ov se je naš gost na Blejskem gradu ob ogledu srednjeveških plesov za nekaj časa vrnil v preteklost.

na velikonočni ponedeljek, 25. aprila, je Slovenijo obiskal Sid l. Scruggs iii, ka-rizmatični mednarodni predsednik lCi-ja, upokojeni pilot in diplomant ameri-ške pomorske akademije iz Severne Karo-line. Res, da je na sončni strani Alp ostal le kratek čas, a dan je bil poln zanimivih obveznosti, največ časa pa se je zadržal v gorenjskem biseru, na Bledu. S. M., F: MATeJ DRUžNIK

Dan v Sloveniji

Na Bledu je mednarodnemu predsedniku LCI-ja Sidu L. Scruggsu III in njegovi soprogi Judy kraj razkazal župan Bleda Janez Fajfar.

7lion

posvetovalni svet distrikta 129, slovenija

“Prejšnji aktivni guvernerji distrikta Ja-nez Bohorič, PDG in ID, Vojko Lah, PDG, Slavko Stošicki, PDG, Marjan Starc, PDG, dr. Radko Komadina, PDG, Milan Kape-tan, PDG, Andrej Orel, PDG, Anton Cam-plin, PDG, Lorena Hus, PDG, Polonca Ku-kec, IPDG in dr. Boris Žnidarič, PDG in predsednik PS, smo si ob začetku mandata 2010/11 zadali ambiciozen plan dela.Na 8. seji, ki je bila 14. decembra 2010, smo imeli temeljito razpravo o vlogi in možno-sti vpliva PS na nadaljnji razvoj lionizma na Slovenskem. Ugotovili smo, da smo lahko prejšnji guvernerji z bogatimi izkušnjami, ki smo si jih pridobili v različnih fazah svoje guvernerske kariere, v pomoč aktualnemu guvernerju in njegovemu kabinetu s sveto-vanjem, mentorstvom, s pripravo analiz in gradiv, ki niso nujne operativne narave.Že na 9. redni seji dva meseca pozneje v Kranjski Gori smo potrdili sklepa o ime-novanju delovnih skupin za pripravo spre-memb in dopolnitev statuta Zveze Lions klubov, distrikta 129, Slovenija in poslov-nika o delu posvetovalnega sveta in delov-

ne skupine za pripravo izhodišč za vizijo in strategijo razvoja slovenskega lionizma v naslednjem srednjeročnem obdobju. V de-lovni skupini delujejo Lorena Hus, Polonca Kukec, dr. Radko Komadina, Vojko Lah in Slavko Stošicki, vodja delovne skupine. De-lovni skupini sta svoje delo opravili odlič-no, strokovno korektno in v roku. Delov-na skupina, ki je pripravljala izhodišča za oblikovanje vizije in strategije nadaljnjega razvoja slovenskega lionizma, je svoje iz-sledke in pristop na delovnem srečanju dne 17. maja v Ljubljani predstavila guvernerju Horvatiču in prihodnjemu guvernerju Do-rijanu Maršiču.Poslovnik o delu PS, ki je vsebinsko uskla-jen z določbami temeljnega akta (statuta) Zveze Lions klubov, distrikta 129, Sloveni-ja, so člani PS sprejeli že na svoji 10. redni seji, ki je bila 21. aprila, prenovljeni statut pa so potrdili delegati na 13. skupščini Zve-ze Lions klubov, distrikta 129, Slovenija, ki je bila 21. maja na Bledu. Bistvene novosti pomenijo uskladitev temeljnega akta (statu-ta) z veljavnim Zakonom o društvih iz le-

ta 2009, jasnejšo določitev vloge VDG I in posvetovalnega sveta, opravljenih pa je bilo veliko t. i. redakcijskih popravkov. Delovna skupina PS bo jeseni pripravila vzorec klub-skega statuta, ki bo klubskim vodstvom v pomoč pri prenovi klubskih statutov.

NALOgE SVETAS svojo moralno avtoriteto in izkušnjami ob upoštevanju načela odličnosti skrbimo za razvoj lionizma in medsebojnih odnosov v distriktu in v svetu. V kabinetu guverner-ja predlagamo kandidate za guvernerja, vi-ceguvernerje, nadzorni odbor in častno raz-sodišče.Člani PS si prizadevamo z lastnim zgle-dom in prizadevnim delovanjem biti v po-moč vsakokratnemu guvernerju. Ob tem se trudimo ustvarjati takšne pogoje, ki bodo omogočili trajen in stabilen razvoj sloven-skega lionizma na osnovi dolgoročnih stra-teških usmeritev. Prizadevamo si za osebno odličnost članstva, torej takšno članstvo, ki bo vključevalo plemenite in zavestno opre-deljene Lions-e.”

Janez Bohorič, Andrej Škarabot, Milan Kapetan, Boris Žnidarič in Andrej Orel so na 15. skupščini Zveze Lions klubov Slovenije skupno prevzeli prizna-nje guvernerja Antona Horvatiča za izjemno delo pri prenovi statuta.

Zakladi znanja

V drugem času in prostoru, bi jim verjetno rekli svet modrecev. Danes in tukaj je to

Posvetovalni svet Distrikta 129, Slovenije, ki združuje dvajsetletno znanje in izkušnje na

področju lionizma v krog nekdanjih guvernerjev. njihovo delovanje in naloge nam predstavlja

Boris Žnidarič, predsednik posvetovalnega sveta.

FoTo: matic bajželj

8 lion

99lion

10 lion

gudrun Yngvadottir, mednarodna direktorica lci-ja

Prihodnost so ženske

Gudrun Björt Yngvadottir iz islandije in njen soprog dr. Jon Bjarni Thorsteinsson sta pred

šestimi leti prvič obiskala Slovenijo in se zaljubila v Bled. Kraj z otočkom in prijaznimi ljudmi je

po njunem mnenju skorajda karakterni prikaz celotne naše dežele in njenih prebivalcev. od

takrat se vračata, kadar koli je to mogoče.

saŠa mesarić FoTo: matic bajželj

Za Islandijo velja, da je tamkajšnji Lions di-strikt po številu članov glede na število ce-lotnega prebivalstva prvi na svetu. Prav ta-ko so njihovi projekti in raznolikost v paleti članstva tisto, čemur se želi približati mar-sikateri distrikt. Z mednarodno direktorico LCI-ja Gudrun Björt Yngvadottir smo kle-petali na 15. skupščini Zveze Lions klubov Slovenije. Na Bledu, seveda.

Kaj je posebnost islandskega lionizma?Trudimo se in želimo si, da bi imeli na-ši klubi čim bolj raznoliko članstvo, da bi združevali osebe z različnih področij in iz različnih družbenih skupin, tako moške kot ženske, mlade in starejše, iz različnih kultur in različnih okolij. To imamo v mi-slih vsakič, ko se ustanavlja nov klub.

Menda je en odstotek Islandcev članov te velike svetovne organizacije.Tako je bilo pred leti. Prihodnje leto bomo pra-znovali šestdesetletnico in prvih štirideset let je članstvo vedno naraščalo. V najboljših ča-sih nas je bilo res en odstotek prebivalstva. Dr-žava je štela 250 tisoč ljudi, od tega je bilo Li-ons-ov okoli tri tisoč. To je bil svetovni rekord, več kot en odstotek. Nato se je število članov ustavilo in začelo padati – do pred kratkim, ko smo se zavedli, da je treba nekaj storiti. Danes smo ponovno blizu enega odstotka.

Kaj ste se odločili storiti, da bi se vrnili v uspešne stare tirnice?Odločili smo se za delo na področju odno-sov z javnostmi. Preden pa smo začeli akcijo, smo se obrnili na naše člane in jih prosili, naj odgovorijo na vprašanje: »Zakaj sem Lions?« Nad rezultati smo bili presenečeni. Odgovori so se zelo razlikovali med moškimi in ženska-mi, prav tako so bili odvisni od kluba, katere-ga član je bil anketiranec, se pravi od tega, h kakšnemu delovanju je bil usmerjen klub.

Ste pri tej anketi prišli še do kakšne pre-senetljive ugotovitve?

Ste dežela, ki je po prebivalstvu sedemkrat ve-čja od naše, sicer majhna glede na Evropo, a po številu Lions-ov ste veliki. Vaši programi so uspešni in v mednarodnem merilu ste zelo cenjeni. Brala sem zamisli prejšnjih guverner-jev, v katero smer naj bi se razvijal lionizem v Sloveniji, in zdijo se mi odlične. Ne vem toč-no, kako je pri vas glede članstva žensk, a šte-vilo Lions-ov po svetu raste predvsem zaradi povečevanja števila članic? Največji nabor ali bolje prihodnost so ženske.

Kaj se dogaja s človekoljubnostjo v 21. stoletju?Ljudje postajamo sebični. Če pogledamo le-stvico potreb: najprej moramo imeti dom, sle-dijo hrana in obleke, na tretjem mestu so pri-jatelji, četrta je prepoznavnost, peta pa samo-razvoj in ego. Ljudem zmanjkuje časa za po-moč drugim. Včasih so se pari hitro poročali, dobili zaposlitev in družino, s čimer so kmalu zadovoljili svoje potrebe. Danes imajo pred-nost obleke, avtomobili, moderen dom, in preden vse dosežemo, minejo leta. Šele nato je na vrsti pomoč drugim. To moramo spre-meniti in zato smo tukaj Lions-i. Potrebuje-mo člane in še posebej vodje klubov in dis-triktov, ki so usmerjeni v druge. Za druge.

Izkazalo se je, da so ženske bolj zavzete pri pomoči otokom, mladim in ostarelim. Priza-devajo si pomagati v lokalni skupnosti in se instinktivno odzovejo kot matere. Na drugi strani pa moški, ki sicer sodelujejo pri lokal-nih težavah, bolj zavzeto delajo pri mednaro-dnih projektih. Druga zanimiva ugotovitev je bila, da se veliko ljudi včlani zaradi prijatelj-stva in osebnostnega napredovanja. Tako smo poudarjali, da ni v ospredju plačevanje raču-nov, ampak novince vabimo zaradi izpopol-njevanja, prijateljstva in partnerstva.

Se je ob tem povečal tudi delež članic, imate morda ženske klube?Tudi ko smo želeli, da bi se povečalo članstvo žensk, smo se odločili uvesti tako imenovane veje klubov za ženske. Gre za to, če želiš usta-noviti nov klub, potrebuješ dvajset članov, za novo klubsko vejo pa ne več kot pet članov, saj ta deluje skupaj z matičnim klubom. Tako so se v velikem številu začele včlanjevati soproge naših članov in hkrati se je za uspešno izkaza-lo družinsko članstvo, saj člani družine uve-ljavljajo ugodnejšo družinsko članarino.

Kaj bi svetovali slovenski zvezi za rast njenega članstva?

Triglav

12 lion

Dorijan Maršič

Po stisku roke in prvih nekaj uvodnih besedah, je bilo jasno, da pred nami ni le zanimiv,

temveč kar izjemen človek. S posluhom za sočloveka, z jasnimi moralnimi načeli in svežimi

navdihujočimi zamislimi. V prvih dneh julija bo Dorijan Maršič tudi uradno prevzel vodenje

slovenskih lions-ov.

igor savič in saŠa mesarić FoTo: matic bajželj

Dorijan Maršič je devetinštiridesetletni Koprčan, ki ima za seboj pestro in razgi-bano kariero, kot bi mu že rojstno mesto na Obali v zibelko položilo svoje odprto okno v svet. Univerzitetni diplomirani obramboslovec je bil sekretar za obram-bo v Kopru, ustanovitelj radia Capris, di-rektor Gasilske brigade Koper, v Bruslju je Slovenijo zastopal v Evroatlantskem centru za koordinacijo humanitarne po-moči, bil je poslanec v državnem zboru, glavni tajnik Univerze na Primorskem, generalni sekretar LDS-a, danes pa je di-rektor ITF-ja, fundacije za razminiranje in pomoč žrtvam min. V dvanajstih le-tih dela ima fundacija za seboj 337 mi-lijonov dolarjev zbranih sredstev, pre-ko 110 milijonov kvadratnih kilometrov očiščenega ozemlja, 1100 rehabilitiranih ljudi, stotisoči pa so šli skozi njene pro-grame opozarjanja na nevarnost proti-pehotnih min. To so izjemni rezultati te slovenske organizacije, ki ji je doslej za-upalo več kot sto donatorjev, od tega šti-riindvajset držav in mnoge mednarodne organizacije.

Zanimiva zgodba fundacije, a če po-gledamo z drugega zornega kota, ima elemante sizifovega dela. Člove-štvo ves čas ustvarja minska polja, na drugi strani pa jih take organizacije čistijo. Nesmiselna groza.Človeka vojne grozote žal ničesar ne nau-čijo. Spopadi in konflikti ogrožajo življe-nja tudi več desetletij po končanih sovra-žnostih. Poskušam razmišljati, kakor sem poklican, da zberemo dovolj sredstev, da lahko pomagamo tistim, ki našo pomoč potrebujejo. Takrat se ne sprašujem o tem, kdo je konflikt začel, kod je sejal smrt in kdo je proizvajal orožje. Zadovoljen sem,

da se po konfliktih namenjajo sredstva tudi za odpravo posledic vojn. Brez te mednarodne solidarnosti bi lahko prebi-valci države, ki je bila žrtev ali pa so bi-le njene vojaške oziroma paravojaške sile morda celo same krive za postavitev min-skih polj, morali sami kriti stroške njiho-vega čiščenja.

Zakaj ste postali Lions?Počutim se, kot da sem Lions že vse življe-nje, ali pa sem tako ravnal. Življenje me je peljalo v take vode, da sem se ukvarjal s pomočjo drugim; od tega, da sem se kot diplomirani obramboslovec ukvarjal s ci-vilno zaščito, potem sem bil direktor ga-silske brigade, delal sem v centru za koor-dinacijo humanitarne pomoči v Bruslju. V tem času, leta 1999, sem bil povabljen, da bi postal ustanovni član LK Anka-ran Istra. Nisem veliko razmišljal in sem sprejel. Kmalu sem dodobra spoznal or-ganizacijo in nikoli mi ni bilo žal, da sem vstopil vanjo.

Se je pa najbrž v zadnjem obdobju spremenila, tako kot se spreminjajo način življenja, potrebe ... Kako je bi-lo takrat in kako je danes?Na začetku sem imel občutek, da gre za elitistično organizacijo, da je zaprta. Ta-ko se mi je zdelo, dokler nisem vstopil vanjo. Ta del etikete se v Sloveniji žal vle-če že nekaj let. Tisti, ki pozna svetovni li-onizem, ki sem ga tudi sam imel možnost spoznati, ve, da je elitizem morda le v tem, da delaš nekaj dobrega v nasprotju

z drugimi, ki ne. Ne gre za to, da se dru-žiš z bogatimi ljudmi ali pa sebi ekonom-sko enakimi. V tem se je lionizem spre-menil in upam, da se bo tudi percepcija javnosti. Postali smo humanitarna orga-nizacija, ki pomaga, kjer drugi ne more-jo, ali pa dodamo svoje v mozaik pomoči različnih organizacij, ko pride do kakšne krizne situacije. Če vidim naše članice in člane, ki so pripravljeni na stojnici deli-ti oljčne vejice, kuhano vino ali krofe ter tako izpostaviti sebe osebno, da bi nare-dili nekaj dobrega, je to daleč od tega, kar javnost želi označiti kot elitistično.

Svoj program ste predstavili kot izje-mno »praktičen«. Kaj ste imeli v mi-slih, kje so danes Lions-i še vedno premalo praktični in kje vidite nove možnosti?Mandat guvernerja, pa tudi vodstev posa-meznih Lions in Leo klubov traja le eno leto. Zato mora biti program dela za to le-to praktičen in konkreten. Prepričan sem,

da merjenje uspešnosti Lions organizaci-je ne sme temeljiti samo na količini zbra-nega denarja, čeprav je ta zelo dobrodošel, temveč mora upoštevati tudi neposredno pomoč ljudem, ki pomoč potrebujejo, in to s prostovoljnim delom, socialno anga-žiranostjo in nematerialno pomočjo. Delo pa je treba zastaviti tudi širše. Oblikovati je treba dolgoročno vizijo, pred očmi mo-ramo imeti tudi sistemske rešitve in pre-dloge, ki bi jih družba lahko sprejemala na podlagi našega angažiranja. Zakaj na

bolj kot donosnost me zanimata angažiranje članstva in gradnja mreže medsebojne pomoči in prijateljstva.

13lion

primer Lions-i ne bi predlagali sprememb zakonodaje, ki bi izboljševale življenjske razmere ljudi s posebnimi potrebami?

Morda dobrodelnost vidite celo pre-cej drugače kot večina dosedanjih gu-vernerjev. Kako ste s to svojo vizijo neposredne pomoči pripravljeni se-znaniti člane?Slovenski klubi so razvili raznovrstne oblike neposredne pomoči. Te dobre pra-kse je treba predstaviti našemu članstvu – z medsebojno izmenjavo informacij, dru-ženjem, skupnim delom in izobraževa-njem. Smo močna 1500-članska organi-zacija, ki je v družini 1,5-milijonske, naj-večje mednarodne dobrodelne organiza-cije na svetu. Vsak mora najti motivacijo in smisel v poslanstvu ter etičnih načelih lionizma in v skladu z njimi ravnati tudi v vsakdanjem življenju, ne samo na klub-

skih sestankih. Naše geslo je WE SERVE – POMAGAMO. Kot je dejal mednarodni predsednik Sid Scruggs III, je treba to na-še geslo s ponosom večkrat ponoviti, pred-vsem pa v tem duhu tudi ukrepati. Kriza današnjega časa kliče po naši prisotnosti in angažiranosti.

Za svoj moto ste izbrali biti za druge. Zakaj ste ga izbrali? Kako ste se sami v preteklosti seznanjali s tovrstnim darovanjem?Člani naše organizacije se morajo zaveda-ti, zakaj so Lions-i. Razumeti morajo smi-sel in pomen dobrodelnosti. Zame je to ul-timativno dejanje, ki je razvilo družbo in njen socialni ustroj. To nas razlikuje od živali. Lionizem je prežet z dobrodelno-stjo. Ko se srečujemo enaki med enakimi, moramo biti prepričani, da zasluge velja-jo več kot bogastvo in da morajo biti vrli-

ne ter znanje edini pogoj za morebitne ča-sti. Prav te vizionarske moči lionizma še danes privlačijo ljudi, ki bi v življenju radi naredili kaj več, nekaj tudi za druge ljudi. Geslo sem poiskal v razmišljanju dr. Trste-njaka, ki je zapisal, da je »vsaka svobodna odločitev za dobro dejanje v jedru isto kot oditi ven iz samega sebe, storiti nekaj za druge, ne sam za sebe. V dobrem dejanju imamo popoln razvoj svobode, delamo iz svobode ali prostosti od samega sebe za cilj, ki je zunaj nas. Nravno dobro dejanje se pravi 'biti za druge'. Nravno slabo deja-nje kot nasprotje dobrega pa bi se glasilo 'biti zase'. Človek v svobodnem dejanju je res svoboden do konca tako, da je 'za dru-ge'.« Zato bo tudi geslo, ki ga bom uporabil v tem mandatu, Biti za druge. To je bilo in bo še naprej vodilo mojega delovanja kot guverner, kot Lions in kot družbeno odgo-voren državljan.

intervju

14 lion

Zakaj človek daruje? Kaj nam to daje in kakšno odgovornost hkrati spreje-mamo?Spet bom citiral predsednika Scruggsa, ki je dejal, da »pomagamo zato, ker vemo, da lahko spreminjamo življenja. Pomagamo zato, ker vemo, da lahko naredimo razli-ko. Pomagamo zato, ker vemo, da so ljudje s potrebami, ki jih lahko rešimo. Naše hu-manitarno poslanstvo je prepoznano in za marsikoga predstavlja svetilnik upanja. V svetu, v katerem je videti, da se mnogi ukvarjajo sami s seboj (za sebe), mi kaže-mo svojim sosedom, da pomagati drugim pomeni največje priznanje, ki ga lahko prejme posameznik.« Prebral sem, da da-rovanje nagrajuje tako darovalca kot tudi prejemnika darila. Ravno to nagrajevanje, ki je prisotno v vsakem dajanju, je obe-nem psihološki razlog, zakaj človek tako rad in nesebično daje. Človek živi, dela in na koncu odide. Vendar pa njegova dobra dela v življenju za vedno ostanejo in se po-mnijo. To je hkrati čast in odgovornost.

Kako bi ocenili trenutno stopnjo mo-tiviranosti slovenskih Lions-ov? Koli-ko bi se učinkovitost še lahko pove-čala?Dvajset let organiziranosti je prineslo iz-jemne rezultate, v nekaterih klubih pa je čutiti zmanjšan interes in upad motivaci-je. Nad stanjem nisem zaskrbljen, da pa ne bi naredili napak nekaterih distriktov po svetu, je treba pogledati naprej in razmi-sliti, kam, kako in zakaj. Na konvenciji na Bledu sem napovedal, da bomo še v tem mandatu sprejeli novo vizijo in srednje-ročno strategijo našega distrikta. Pri tem mi bodo v oporo razmišljanja dosedanjih guvernerjev in seveda članstva. Brez sle-dnjega ni razvoja lionizma. Vendar pa se mora na koncu vsak Lions in Leo soočiti sam s seboj, se vprašati, zakaj je član in kaj več še lahko naredi za organizacijo, za do-brodelnost, za druge.

Prejšnje guvernerje smo že vprašali, naj še vas: kakšna bi morala biti vi-zija lionizma v Sloveniji v prihodnjih desetih do petnajstih letih? Nisem pristaš večanja števila klubov in članstva na silo. Postopna rast, ki smo jo ubirali vsa ta leta, mora biti pospremlje-na s kvalitetnim kadrovanjem tako član-sta kot tudi vodstva od klubov do dis-trikta. Pri tem si želim tesno sodelovanje z izjemno dinamičnim in uspešnim Leo

Slovenska ITF fundacija za razminiranje in pomoč žrtvam min je zgodba o uspehu že zaradi sto deset milijonov kvadratnih kilometrov zemeljskih min očiščenega ozemlja.

15lion

intervju

Spoznal sem, da je očitani elitizem Lions-ov morda le v tem, da delamo nekaj dobrega v nasprotju z drugimi, ki ne.

distriktom. Naš distrikt moramo okre-piti z zavedanjem o pomenu našega po-slanstva in ta spoznanja prenesti v druž-bo okoli nas. Lionizem mora skupaj z drugimi sorodnimi organizacijami po-stati močan steber slovenske humanitar-nosti in garant socialne ter družbene od-govornosti.

Katera so ključna področja delova-nja, na katera bi se po vašem mne-nju morali usmeriti slovenski Lions klubi? Skrb za slepe in slabovidne mora osta-ti rdeča nit našega delovanja. Toda klu-bi in članstvo najbolje poznajo razmere v svojem okolju, zato jim posebnih usmeri-tev niti ne bi dajal. To je bistvo programa »community service«. Vodstvom klubov pa polagam na dušo: dobra organizacija in vodenje kluba, ozaveščenost članstva, dobri projekti in predvsem medsebojna kolegialnost ter prijateljstvo so pogoj za uspeh. Zagotovite, da bo vsak član vsaj

enkrat sodeloval na usposabljanjih in predavanjih bodisi na državni ali na re-gionalni ravni, predvsem pa, da se bo v klubu počutil koristnega in zaželenega.

Kaj menite o odnosu in razmerju med podporo in delovanjem v lo-kalnem okolju ter vlogo na globalni mednarodni ravni? Lionizem v Sloveniji je tako razvit, da nas poznajo po vsem svetu. To je tudi zavihte-lo PDG-ja Janeza Bohoriča na mesto med-narodnega direktorja LCI-ja, kar je za slo-venski lionizem veliko priznanje. Distrikt 129, Slovenija je tudi zaradi svojega anga-žiranja v sredozemskem okolju dobil pri-ložnost, da bo leta 2013 gostil Mediteran-sko Lions konferenco v Ljubljani. Številne klubske povezave preko slovenskih meja

so omogočile ustanovitev slovensko-ita-lijanskih odborov, con in klubov z obeh strani meje. To plodno sodelovanje bi mo-ralo zagotoviti vodenje skupnih projektov v sodelovanju z LCIF-om tudi drugod po svetu in ne samo doma.

Kako se lionizem prepoznava in živi v vašem vsakdanjem življenju?Geslo, poslanstvo, cilji in etična načela li-onizma niso vodila, ki bi veljala samo v okviru naše organizacije. Uporabljamo jih lahko tudi v vsakdanjem življenju: doma, v službi, s prijatelji. Nočem vzbuditi občut-ka neskromnosti, če rečem, da poskušam živeti v skladu s temi načeli. Predvsem pa mi je všeč ta maksima: gradim, ne podi-ram, sem obziren v kritiki in nesebičen pri pohvali.

NAGRADNA IGRA POTEKA OD 19.4. DO 19.7.2011V nagradni igri lahko sodelujejo vse fizične osebe, ki v tem času naredijo informativni izračun ali sklenejo zavarovanje svojega osebnega vozila – prek brezplačne telefonske številke 080 70 77, na spletu (www.generali.si), v poslovalnicah zavarovalnice Generali d.d. ter pri pooblaščenih pogodbenih partnerjih. Izmed sodelujočih bo vsak dan izžreban dobitnik brezplačnega obveznega avto zavarovanja (AO), ob koncu akcije pa bomo podelili tudi glavno nagrado 15.000 EUR. Več o nagradni igri na www.generali.si.

www.generali.si

...ceno zavarovanja GENERALI in sodeluj v NAGRADNI IGRI!

Ne glede na to, kdaj ti poteče avto zavarovanje,...

VSAK DANavtomobilsko

zavarovanje

GRATIS

glavnanagrada15.000EUR

generali_KRprint-LION_192x125_01_PRINT.pdf 1 9.6.11 11:39

Prijateljstvo in jasen namen

iskrena želja in pridne roke so sicer dobrodošle, a nikakor ne dovolj za delovanje tako velike

organizacije kot je lCi. Včasih se je dobro ustaviti, pogledati prehojeno pot in razmisliti

za naprej. Tokrat smo želeli, da lionizem razmišlja o sebi in nekaj članom zastavila vprašanji

Kateri je najdonosnejši način zbiranja sredstev? in: Kako povečati motiviranost članov, spodbuditi

k čim večji učikovitosti oziroma sodelovanju? Med najpogostejšimi odgovori sta bila jasen

namen in prijateljski odnos.

saŠa mesarić FoTo: matic bajželj

ALENKA MARTER LK LJUBLJANA TIVoLI

1 Načini zbiranja sredstev se razlikujejo od kluba do kluba ravno zaradi tega, ker se

člani razlikujejo po svojih zmožnostih. Najučin-kovitejše je zbiranje, kadar je vsaj en član izrazito naklonjen tistemu projektu in postane gonilna si-la akcije; ali ima talent (če gre za umetniške stva-ritve) ali pa ima večje poslovne možnosti in pove-zave ter tako uspešno vodi izpeljavo projekta. Mi smo bili v zadnjih letih zelo uspešni z organizaci-jo izletov, ko so člani kluba z družinami in prija-telji šli na izlet ali krajše potovanje, ta strošek pa smo nadgradili s humanitarnim prispevkom.

2 Dobrodelnost je tako zelo individual-na zadeva. Z dobrodelno zavestjo mora-

jo ljudje že priti v klub, brez tega je motiviranje za humanitarno delo nemogoče. Mislim, da ze-lo koristi izobraževanje o poslanstvu in delova-nju lionizma, ki ga že nekaj let organizira naš distrikt. Pomembno je tudi, kako je motiviran predsednik kluba, ali so akcije tako zanimive, da pritegnejo pozornost članov ... Ne poznam pravila. Zelo zaposleni člani in upokojeni člani lahko enako aktivno sodelujejo v klubskem ži-vljenju, če to iskreno želijo.

bOJAN bRANKLK LJUBLJANA ILIRIA

1 V našem klubu je najdonosnejši nedvo-mno naš osrednji letni dogodek, to je

Kresna noč. Deset let je to naš najbolj prepo-znavni dogodek, letos bo že enajstič, in po zbra-nih sredstvih je res spoštovanja vreden, saj pri-tegne veliko sponzorjev in udeležencev. V naj-boljšem letu smo zbrali 90 tisoč evrov.Seveda to ni edini način zbiranja sredstev. Tudi majhna prizadevanja naših Lions-ov podpiram in sem vesel, ko vidim na tržnici stojnico, pri kateri zbirajo prispevke. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da ni vse v zbranem denarju.

2 DV osnovi je vedno tako: če ljudje v sebi čutijo motivacijo in imajo skupni cilj, jih

ni težko spodbuditi in prepričati. Res pa je tu-di, da ne poznam kluba, v katerem se po nekem času ne bi pokazalo nekaj motivacijskega upa-da. Zato je treba malo spreminjati vsebine ali način dela. A kot vsaka stvar v življenju se tudi ta konča pri volji ljudi – če tisti, ki je glava sku-pine, vodi naprej in verjame v uspeh, za seboj potegne množice. Ne smemo pa pozabiti, da je nehvaležno primerjati uspešnost akcij danes s tem, kako je bilo pred desetimi leti.

META STOŠIcKILK TRBoVLJe BRIN

1 Zbiranje sredstev je odvisno od tre-nutnih okoliščin, saj se je treba ne-

nehno prilagajati in imeti inovativne pri-stope ter seveda jasen cilj, komu pomaga-ti. Kadar ga imamo, je veliko lažje motivi-rati ljudi in pridobiti sredstva. Ob tem pa je obvezna neka prireditev, torej gledališka predstava, koncert ali pa charter night. Pri nas bomo kmalu v goste povabili gledali-ško skupino slepih Nasmeh in na tem do-godku bomo zbirali sponzorska sredstva za dve slepi deklici. Če klub najde rdečo nit, za katero gori, so ljudje pripravljeni darovati.

2 V zadnjem času motivacija član-stva zelo pada. Mislim, da je moti-

vacija stabilna in uspešna, če vsakega čla-na vpnemo v eno akcijo in mu dodelimo zadolžitve. Če tega nima, se motivacija in sama ideja pomagati izgubita. Vsake štiri-najst dni si je preprosto treba vzeti čas tu-di za srečanje. Saj veste, kako pravijo: ma-lo dajemo, ko dajemo od svojega bogastva, resnično dajemo, ko dajemo del sebe.

16 lion

kaj združuje in kaj motivira slovenske lions-e

JOŽE VETERNIKLK KRANJ

1 Dva načina sta po mojem mnenju najdonosnejša. Prvi temelji na po-

znanstvu med člani in širše, saj imajo ve-dno nekateri več možnosti pridobiti denar-na sredstva kot drugi. Drugi uspešen način pa so družabne akcije – novoletna stojnica, srečelov. V Kranju smo imeli ob Prešerno-vem prazniku stojnico in smo samo v nekaj urah zbrali tisoč sto evrov denarja, s kate-rim smo sofinancirali nakup kombija.

2 Motivacija je v današnjem času lahko problem, saj smo tako država kot Li-

ons-i v krizi. Mislim, da je treba člane mo-tivirati na različne načine, da nas ne druži-jo le uradna srečanja na sestankih, ampak da stike popestrimo s kakšnimi zanimivimi predavanji, ki se jih člani želijo udeležiti. Za dvig motivacije je pomembno tudi, da se čla-ni družijo zunaj uradnih sestankov.

bOŠTJAN PAVLIČLK DoMžALe

1 Izpostavil bi kulturne dogodke – od koncertnih do raznih gledaliških de-

javnosti. Pri nas, recimo, sta Leo klub Dom-žale in Leo klub Kamnik organizirala gleda-liško igro, ki se je izkazala za zelo simpatičen način zbiranja sredstev. Mislim, da je lažje pridobiti enega velikega donatorja kot več manjših. A zdaj je čas, ko moramo biti Li-ons-i pri svojem delu še bolj inovativni.

2 Pri motivaciji članov je pomemben osebni stik. Če se bomo med seboj

dobro poznali, se bomo tudi radi druži-li in se veselili srečanj. Če bodo sestan-ki formalizirani, ne bo več prave energi-je. Saj vemo, kakšno poslanstvo imamo, a to ne pomeni, da kadar koli se dobimo, go-vorimo le o težavah. Posledica tega naše-ga druženja pa je tudi to, da drug druge-ga obogatimo, ali s predstavitvijo sebe ali s povabilom v svoje okolje ...

KSENIJA DE LORENZILK NoVA GoRICA

1 Razmišljati je treba razvojno. Res, bi-li so časi, ko je bilo veliko lažje zbra-

ti sredstva, a so minili. Ni mogoče računati na donatorje, sponzorje zunaj naših krogov, kot smo lahko pred dvajsetimi leti. Možno-sti moramo iskati tudi v ožjem okolju in z la-stnimi sredstvi. Sicer pa so vsekakor najdo-nosnejše organizacije velikih prireditev, za kar pa je treba vložiti tudi veliko energije in v sodelovanje vključiti vse člane kluba.

2 Pri nas motivacijo poveča predvsem prijeten občutek, ko se srečamo, ti-

sti prijateljski odnos, ki ga imamo člani med seboj. Hkrati je vsako leto pomembna inovativnost posameznega vodstva. Aktu-alni predsednik lahko z lastnimi idejami in domišljijo daje zelo veliko.

DUŠAN KObALLK NoVA GoRICA

1 Zelo veliko smo zbrali, ko sem sam izvedel koncert z velikim orkestrom

slovenske policije in še dvema tenorjema. Takrat je bil izkupiček kar velik in ljudje so sodelovali v velikem številu. Podobno je bilo tudi ob naši obletnici, ko smo gosti-li Slovenski oktet. Sicer pa so se koncerti izkazali za najdonosnejše, Goričani ima-mo radi glasbo.

2 Normalnost na srečanjih je lahko napaka. Včasih res zmanjka idej in

zato se moramo veliko pogovarjati, brez tega ne odkrijemo niti drugega človeka, kaj šele dobre ideje. Druženje mora ime-ti obliko pogovora in v prvi vrsti se mo-ramo sestati kot prijatelji. Če si zaupamo, uresničimo več.

ALEŠ gAČNIKLK PTUJ

1 Pri nas je zagotovo Obarjada tista, ki prinaša največ dohodka. V tem

primeru ne gre za individualno donator-stvo, ampak za doniranje več kot dvajse-tih podjetij. Sicer pa največ klubov ustva-ri priliv s plesi, ki vključujejo tudi dražbe umetniških del, morda vin ... Pomembno je, da prireditve temeljijo na dobrih kon-ceptih in da se v umetnosti ne mešajo amaterji z akademiki.

2 Mislim, da je najboljša motivaci-ja osebni zgled. Morda bi to lahko

primerjal z odgovorom na vprašanje, kaj je vzgoja. To je vzor in ljubezen. V lioniz-mu pa je tako, da s svojimi dejanji najlažje motiviraš tudi druge, da ti sledijo.

gORAZD ŠALAMONLK LJUBLJANA TRNoVSKI ZVoN

1 Prihajam iz mladega kluba – kmalu bomo imeli šele tretjo obletnico – in

moram reči, da se velikih akcij še nismo lo-tevali. Lahko pa izpostavim eno zanimivo in donosno, ko smo v centru Ljubljane deli-li vodo, ki so nam jo odstopili donatorji. Ta-krat se je zbralo relativno veliko sredstev.

2 Na prvem mestu sta pozitiven od-nos do vseh članov in nato ideja, v

kateri se vsi najdejo. Če ni prave ideje in motivacije, to pripelje do tega, da člani začnejo – da tako rečem – tavati in po ne-kem času ne vidijo več smisla v tem druže-nju. Po mojem mnenju mora predsednik predstaviti neko idejo in kluba ne sme vo-diti avtoritativno, ampak mora vse teme-ljiti na prijateljstvu.

17lion

kaj združuje in kaj motivira slovenske lions-e

SAbRINA PEČELINLK LJUBLJANA

1 Za naš klub lahko povem, da glav-nino sredstev zberemo z našim tra-

dicionalnim plesom v januarju. Imamo pa še nekaj manjših projektov in si jih želimo vsako leto dobro izpeljati.

2 Tudi glede motivacije bom rekla, da je pri nas že nekaj tradicionalnega. Na

vsakem sestanku skušamo na začetku ime-ti predavanje na neko odmevno temo. Ta-ko povabimo predavatelja, ki nam to temo predstavi. Po naših izkušnjah je to zelo učin-kovito in poleg našega osnovnega dela ta po-pestritev vzbuja interes pri naših članih.

JANEZ PERgERLK TRBoVLJe

1 Nedvomno je vabljivo, če je organiziran dober koncert, in to z animatorji, ki pri-

tegnejo publiko. To so dogodki, ki nam pomaga-jo, da v mozaik pomoči dodamo največ. Pri nas se je ravno pred kratkim to ponovno izkazalo, ko smo po lanskoletnih septembrskih poplavah v zagorski dolini najprej v akciji treh Lions klu-bov in enega Rotary kluba pomagali dvaindvajse-tim najhuje prizadetim družinam ter jih oskrbe-li z belo tehniko, ogrevanjem in ozimnico. V dru-gem koraku pa smo organizirali koncert Dar Za-gorju, na katerem so se vsi nastopajoči odpoveda-li honorarju oziroma stroškom izvedbe. Izkupi-ček je bil dodeljen tem družinam za nabavo grad-benega materiala pri obnovi stanovanj, enkratno finančno pomoč pa je dobila tudi družina iz Pod-kuma. Ta dva načina zbiranja sredstev izkazujeta le en vidik možnosti, so pa dobrodošli tudi novej-ši, modernejši z uporabo sodobnih elektronskih in spletnih poti.

2 Motivacija nekako pada in sčasoma se vsi spoprijemamo s tem. Odločili smo se, da

začnemo v klub vabiti nove člane, predvsem mlaj-še, saj bomo starejši počasi odšli. Človek v nekem obdobju pač izčrpa svoje ideje. Ravno s tem na-menom ustanavljamo Leo klub, da bodo njegovi člani pozneje postali tudi člani Lions kluba. Seve-da je pri izboru treba paziti, povabiti prave ljudji, saj se je v preteklosti izkazalo, da so k nam pristo-pali ljudje, ki so videli le poslovne koristi.

PRIMOŽ STOŠIcKILK BRNIK

1 Možnosti je vsekakor več, od prire-ditev do športnih aktivnosti. Prav

gotovo pa je treba oblikovati zelo prodo-ren projekt, mu dodati ljudi, tudi sponzor-je in donatorje. Sploh pa je treba sredstva usmeriti v točno določeni projekt. Na ta način je uspeh zagotovljen.

2 V osnovi je pomembno, da se na klubskih sestankih počutimo do-

bro, da se srečamo kot prijatelji in da to ni še en formalni sestanek v gori obveznosti. Pomembno je, da se med prijatelji kaj no-vega naučimo, kaj novega izvemo. Poleg resnih tem, ko delujemo v pomoč pomoči potrebnim, pri pripravi projektov, mora-mo najti tudi čas zase. Takrat pa tudi ide-je najdejo pot.

PETER KRELJLK BLeD GoLF

1 Glavni razlog, da ljudje pomagajo, je dober namen. To pomeni, da ne

zbiramo radi donacij, če ne vemo, kam bo-do šle. Odločimo se torej za ciljno skupi-no, recimo za družino, ki je potrebna po-moči. Mislim, da je to najpomembnejše za uspešnost zbiranja sredstev. Seveda pa je pomembno tudi druženje, saj se potenci-alni donatorji dogodka rajši udeležijo, če ga spremlja kulturni program.

2 V našem klubu je praksa taka, da poi-ščemo aktivnost, ki nam je vsem v ve-

selje, in tako združimo prijetno s koristnim. Naš klub je zelo športen in zato radi organi-ziramo športne dogodke, na katerih se, če-prav so priprave kar zapletene in naporne, skupaj poveselimo. Rajši pridemo, če člansko srečanje spremenimo v družabni dogodek.

POLONcA KUKEcLK NoVo MeSTo

1 Načeloma nisem naklonjena temu, da le preštevamo denar, saj klubi delujejo v raz-

ličnih razmerah in nekateri se bolj posvetijo fi-zični pomoči. Sicer pa mislim, da se ljudje najbolj odzovejo, ko gre za reševanje lokalnega problema, ko gre za malega človeka, za nekoga, ki ga morda celo poznajo. Aktivnosti, pri katerih nismo preveč zahtevni glede višine prispevkov, imajo po navadi večje število sodelujočih. To je takrat, ko ljudje ni-majo občutka, da lahko sodelujejo le, če imajo res veliko pod palcem. Pokazati želimo, da smo hva-ležni za vsak skromen prispevek. Tako tudi med ljudmi širimo veliko boljše sporočilo o lionizmu. Lahko pa je to seveda v okviru dobrodelnega te-ka, gledališke predstave, koncerta ...

2 Poskrbeti moramo, da je preživljanje sku-pnega časa prijetno, da se člani identifici-

rajo s klubom in radi pridejo. Ljudje se v prvi vr-sti ne priključijo svetovni organizaciji, priključijo se lokalnemu klubu, in to z željo, da bi pomagali lokalni skupnosti, njenim problemom. Če posa-mezniku damo možnost, da se dokaže, da izko-risti ta svoj potencial na lokalnem področju, po-tem mislim, da smo dobili člana, ki bo vse življe-nje deloval kot prostovoljec.

MIRAN JELERLK MARIBoR PIRAMIDA

1 Pri nas se je za zelo donosnega izka-zal golf turnir, ki se ga udeleži veli-

ko število donatorjev. Zanimiva je bila tu-di akcija, ko smo združili moči z Osnovno šolo Gustava Šiliha in so nam otroci sami pripravili dogodek s svojimi točkami ter prijetnim intervjujem s svojimi vzgojitelji – seveda po svojih najboljših močeh.

2 Pred kratkim smo se odločili – prav zato, ker smo eden starejših klubov

in motivacija počasi pada –, da se osebno udeležimo predaje donacije. Tako zdaj ob-darovancev ne obiskujemo vedno isti čla-ni kluba, ampak poskušamo v to vpeti čim večje število članov. Ob tem smo naredi-li tudi obratno in obdarovance povabili v klub, da so se s svojimi točkami predstavili članom. Moram reči, da so naši člani zdaj še bolj motivirani za uresničevanje dobrih del.

18 lion

KO VEŠ, S KOM POTUJEŠ.

by

Hvozovnice / rent-a-car / namestitev / storitve01/589 61 23 | www.dinersclub-bta.si

Izkusite prvovrstno oskrbo, neprecenljivi občutek varnosti in stalni dostop do storitev najvišje kakovosti. Izkusite vrhunska poslovna potovanja z najvišjo dodano vrednostjo. Začutite prednosti poslovne kartice Diners Club v svojem podjetju.

Nova, edinstvena storitev Diners Club Business Travel Account bo zmanjšala stroške potovanj, povečala nadzor in omogočila pozitivni vpliv na denarni tok zaradi možnosti odloženega plačila. Centralizirano vodenje vseh potovalnih stroškov na enem računu vam bo omogočilo sproten pregled nad potovalnimi in poslovnimi stroški vseh zaposlenih, vključenih v shemo.

Več informacij:

Lions oglas BTA 220x275mm.indd 1 22.3.2011 11:48:49

20 lion

LIONOV NASVET

Strah pred nastopanjem

Zbranost, koncentracija, karizma in tudi trema. Stanja, s katerimi opisujemo občutke ob

javnem nastopanju. Velikokrat menimo, da je kdo rojen za na oder, da pritegne in v naših

mislih pusti nekaj trajnega. Mnogi drugi ob javnem nastopanju občutijo strah. V želji po

predanem opravljanju svojega poslanstva, se lions-i velikokrat znajdejo v vlogi govorcev.

Da bi jim to šlo čim bolje, smo za nasvet prosili dva strokovnjaka javnega nastopanja.

saŠa mesarić FoTo: matic bajželj in arhiv revije lion

Strokovnjaki pravijo, da smo Slovenci stro-ga publika; ne le stroga, velikokrat tudi ne-prijazna: stopimo korak nazaj z mislijo »no, da vidimo, kaj ima tale povedati«. Tudi za-to se lahko tisti, ki se znajde na očeh publi-ke, pogosto spoprijema z neprijetnim ob-čutkom treme, ali če želite, strahom pred nastopanjem. O psihologiji javnega nasto-panja, o občutku strahu in o obvladovanju le-tega smo se pogovarjali z Andrejem Va-jevcem, soustanoviteljem Igralskega studia bratov Vajevec, ki na javno nastopanje pri-pravlja voditeljske kadre na Televiziji Slove-nija.

»Strah pred nastopanjem je pri Slovencih v veliki meri kar kolektivno pogojen. Navajeni smo živeti na zelo nizki stopnji energije, ob tem pa še z veliko negativnih čustev, ki imajo lastnost, da zavirajo angažiranost,« je jasno in kritično začel pogovor Andrej Vajevec.

O kakšni energiji govorite, ko pravite, da nam je primanjkuje in zato pride do strahu pred nastopanjem?Kadar smo prežeti z visoko stopnjo energi-je, se preprosto dobro počutimo in se odpre-mo, kar je bistveno za nastopanje. In ker je bistvo energije, da kroži, se ta prosto preta-

Kaj bi pred javnim nastopom neveščim kolegom svetoval župan Mestne občine ljubljana in član lK

ljubljana iliria, Zoran Janković?

»Vsakemu, ki se znajde v vlogi govorca, svetu-jem, naj govori to, kar čuti, predvsem pa resni-co. V govoru naj izhaja iz sebe in ne iz drugih. Kadar gre za strokovne govore ali nastope, pa sta seveda bistvena priprava in poglobljeno znanje o temi, ki jo posameznik predstavlja.«

Andrej Vajevec

Med tistimi, ki nimajo težav z javnim nastopanjem in to odlično opravljajo, je tudi Anton Horvatič, guverner Distrikta 129 za leto 2010/2011.

21lion

TrENErkA jAVNEgA NASTOpANjA SVETujE

Anja Križnik Tomažin se že trinajst let profesionalno ukvarja z javnim

nastopanjem, poučevati pa ga je začela pred približno šestimi leti, tako večje skupine kot tudi

individualno.

spregovorimo javno

ka med ljudmi in smo zato sproščeni. Naš problem pa se pojavi, kadar je stopnja go-vorčeve energije prenizka, saj je nujen veli-ko večji vnos in zato napor, kadar se mora-mo izpostaviti ali v našem primeru nasto-pati. Če povzameva, nizka stopnja energije povzroči strah pred nastopanjem in misel, da se bomo osmešili – stres torej.

Vi poučujete, kako se tega strahu znebiti, ali povedano po vaše, kako dvigniti raven energije. Kako torej?Najpreprosteje je to za začetek početi z avto-genimi treningi, jogo ali kakšno drugo rela-ksacijo, seveda odvisno od posameznika. A dvig energije je le prvi korak. Drugi temelj-ni problem je, da se moramo zbrati, ali kot radi rečemo, da se moramo »vzeti skupaj«. Zbranost je mobilizacija vseh čutil, kar radi zamenjujemo s koncentracijo, ki pa je zgolj mentalna dejavnost. Tudi tega se da precej hitro naučiti.

Kaj nas izdaja, da imamo strah pred nastopanjem?Zbranost se najbolje kaže v glasu. To je tisti izdajalec. Če nas je strah, se zgodi troje: sti-skamo grlo, plitko dihamo in stiskamo za-dnjico. Če želimo začeti sproščanje, je tre-ba začeti z grlom, ki ga je tudi najtežje spro-stiti. Tudi sam imam kljub tridesetim letom dela na tem področju z grlom največ težav. Saj poznate cmok v grlu …

Velikokrat omenjamo karizmo, am-pak kaj je sploh to?To je preprosto oddajanje energije, kar imamo vsi prirojeno, a to lahko uniči ne-ustrezen govorni aparat. Na srečo lahko to popravimo z že omenjenim dvigom ener-gije. Pravijo, da je v glasu 35 odstotkov ka-rizme, v telesu 50 odstotkov, v intelektu pa le preostanek. Vse se začne veliko pred na-stopom, še pred pripravo govora (kar poč-ne retorika), mi učimo samo pripravo za nastop.

Kaj, ko se znajdemo v trenutku, ko se ničesar ne spomnimo, ko nam – kot radi rečemo – zakuhajo možgani?To se zgodi, kadar »zaškripamo« in preveč obremenimo možgane. Z zbranostjo se ra-zum umiri. Takrat si med govorom pozo-ren, kje si, komu predavaš, vidiš situacijo, čutiš svoje telo in okolico. Žal se veliko pre-malo čutimo, se zgolj mislimo, kar je pre-malo.

Samih začetkov pa se spominja daleč nazaj, ko je že kot osnovnošolka izkoristila vsako prilo-žnost za nastop. Svoje nasvete je strnila v ne-kaj odstavkov:Na začetku z učenci vedno ugotavljamo, kaj je zanje nastop, in kmalu ugotovimo, da nastopa-mo praktično vsak dan, tako pred eno osebo kot pred sto osebami. Med različnimi nastopi so velike razlike, a razmišljanje je po navadi enako. Osredotočimo se na nastop pred množico, s či-mer se člani Lions klubov velikokrat srečajo.

jASEN NAMEN IN prAVO STANjE DuHAPri celotnem nastopu je najpomembnejše po-čutje, ki si ga ustvarimo, preden stopimo na oder. Seveda moramo biti dobro pripravljeni, saj je to osnova, sicer nastop ne bo uspešen. Šele ko govornik ve, kaj želi povedati na odru, lahko to pove kvalitetno, prepričljivo, s pravo energijo in čustvi.

ČuSTVENI SpOMIN Bistvo celotnega sporočila, ki ga pripoveduje-mo na odru, je, v kakšen čustveni spomin se bo-mo zapisali poslušalcem, kajti ljudje si čez en te-den, mesec ali leto ne bodo zapomnili, kaj smo jim povedali, spomnili pa se bodo, kako so se počutili.

ZuNANjA pODOBA IN INTErprETACIjADober nastop moramo podkrepiti s pravo po-dobo, kar pa ni le naš zunanji videz, temveč tudi naša govorica telesa in energija, ki jo izžareva-mo. Če boste res stali za svojimi besedami, ver-jeli vanje in jih znali pravilno interpretirati, bo-ste lahko na odru delali čudeže. Ljudje vas bodo poslušali, čakali na vsako vašo besedo in o njej razmislili. Zato se, preden stopite na oder, ve-dno vprašajte: Kdo sem? Kakšna je danes moja vloga na odru? Kaj želim sporočiti? In kaj želim

Ali zato lažje nastopamo v domačem okolju?Da, saj zato je eden od pomožnih trikov, da si v množici, ki jo nagovarjaš, predstavljaš svojo drago osebo, ki ji zaupaš. Publika je lahko naperjena zoper tebe, a če imaš v njej svoje ljudi, lahko premagaš odpor.

Kadar se Lions-i znajdejo v položa-ju govorca, največkrat vabijo ljudi k sodelovanju v akciji ali predstavljajo svoje delo. Kaj bi jim svetovali?

Najprej se je treba zavedati, da je neverbal-ne komunikacije kar 85 odstotkov. S spro-ščanjem je priporočljivo dvigniti nivo ener-gije, se med govorom zavedati trebušne prepone, saj imamo šele takrat dobro arti-kuliran glas. Treba se je soočiti s publiko in biti pozoren, da nam ne uhaja pogled, če nam že uide misel. Pomembno je, da so povezani pogled, zbranost in razmišljanje, kar so tudi temeljna načela funkcionalne-ga nastopa.

s tem doseči? Ko si boste odgovorili na ta vpra-šanja, se postavili v pravo stanje duha, bo vaš na-stop uspešen – a še enkrat ponavljam, samo če boste dobro pripravljeni in boste svoj govor do-ma kar nekajkrat ponovili na glas ter si pred seboj predstavljali občinstvo.

kAkO SE prIprAVITI? Najprej je seveda treba govor napisati, lahko ga napišete v celoti ali pa si naredite samo oporne točke. Ko ste prepričani, da je sporočilo pravo, ga začnite vaditi na glas, nikoli po tiho. Tako se bo-ste slišali, si hitreje zapomnili sporočilo in že takoj ugotovili, katere besede je bolje poudariti, kdaj narediti premor in tako naprej. Potrudite se, da je sporočilo čim bolje predstavljeno, podkrepljeno s pravo melodiko in ritmiko ter tudi govorico tele-sa. Ravno zaradi slednje vam priporočam, da sto-jite, ko vadite, po možnosti pred ogledalom. Ob tem se boste lahko opazovali, imeli pred seboj navidezno občinstvo in vadili stik z očmi, ki je pri nastopu ena najpomembnejših prvin, saj nas po-gled povezuje s poslušalci. V veliko pomoč pri na-stopu pa je tudi vizualizacija nastopa. Če si boste že na vaji predstavljali potek govora, si zamislili svoj prvi korak, pogled, svoje prve besede, boste hodili po znani poti, ko boste dejansko nastopili. Lažje bo prebiti led, se sprostiti in imeti dober na-stop. In še majhna skrivnost, dopustite si na odru uživati, kajti šele takrat boste navdihovali ljudi.

? klubsko ogledalo

Predsednik LK Trbovlje Brin Gregor Pajić, članica Meta Stošicki in slepa Anja, ki je zaigrala na piščal-ko, rada pa bi postala radijska napovedovalka.

Sid Scruggs je predal priznanje Mojci Beseničar.

Letošnji zmagovalec Lions rallyja Marko Popit iz Lions kluba Vrh-nika – Notranjska.

Predsednik Dušan Slapnik med slavnostnim nagovorom.

LK VeLeNJe

Veleslalom za II. Konijev memorialČlani lK Velenje smo v soboto, 12. mar-ca, organizirali smučarsko tekmo za ii. Konijev memorial. Prehodni pokal sta kot zmagovalca osvojila nena Šajber in Timo-tej Vivod. Drugo mesto sta zasedla Mojca Potočnik in luka Hus, tretje pa Majda Ko-renič in Dušan Hus.

Primarna dejavnost lions kluba Velenje je zbiranje sredstev za pomoč ljudem v sti-ski, občasno pa zbiramo sredstva tudi na športnih ali kulturnih dogodkih. V tem primeru je podjetje Golte podarilo sred-stva lions klubu Velenje, ki bo poskrbel za nakup peči za starostnika, ki si je sam ne zmore kupiti.

LK TRBoVLJe BRIN

Dražba in gledališče

LK LJUBLJANA TIVoLI

Na Brionih in Dan miru

LK SLoVeNSKA BISTRICA

Zadovoljni z doseženim

Zvone lešnik in Bojan Sinič sta lK Slo-venska Bistrica vodila v prvih dveh le-tih njegovega delovanja, na obletnici ustanovitve 4. junija v Bistriškem gra-du pa je vodenje s predajo klubskega zvona simbolično prevzela Brigita Kru-der, sicer direktorica ljudske univerze Slovenska Bistrica.

najbolj smo zadovoljni z uspešno za-ključeno več kot leto dni trajajočo do-brodelno akcijo obnove Metkine hi-še, v katero smo z delom, materialom in drugimi prispevki vložili vsaj 20.000 evrov. izbrana sredstva smo nameni-li Zdravstvenemu domu Slovenska Bi-strica za nakup novega defibrilatorja. Marca smo obiskali občino oplotnica in v Graščini gostili guvernerja Anto-na Horvatiča, drugo donacijo, tj. elek-tronsko lupo, pa podarili slabovidnim učencem oŠ Pohorskega bataljona oplotnica. BoJAN SINIč

LK KoNJICe

Dobrodelni ples in regataV lK Konjice se nismo izneverili tradiciji in v petek, 13. maja, smo v hotelu Dobrava v Zrečah priredili 8. dobrodelni ples in prosla-vili pridobitev uradnega statusa humanitar-ne organizacije. Predsednik Dušan Slapnik je najzaslužnejšim članom podelil nagrade: lion leta je postal tajnik Miro Kvas, nagrade so prejeli še Stanko Kolar, Boštjan Brantuša, Marjan Gujt, Samo Pokorn in predsednica leo kluba nina Malec Poklič. na tradicional-ni dražbi likovnih del je klubu uspelo iztržiti štiri tisoč evrov humanitarnih sredstev, leo

klub pa jih je z izvedbo srečelova in z za-bavnimi igrami dodal še dva tisoč, ki jih bo namenili v sklad za letovanje otrok iz social-no šibkih družin.

Med 18. in 21. majem smo izvedli lions ral-ly 2011, tokrat že peti. navtična regata je v srednjo Dalmacijo privabila več kot sto ude-ležencev iz osmih slovenskih lions in leo klubov, ki so s svojo udeležbo pomaga-li zbrati humanitarna sredstva v višini deset tisoč evrov. STANKo KoLAR

Po uspešno opravljenem pobratenju v Tr-stu smo se za praznovanje obletnice tega dogodka člani obeh klubov srečali na pri-jetnem majskem izletu. S svojo turistično ladjo nas je iz Poreča v Rovinj in nato na otok Veliki Brion peljal poreški lion Boris Jugovac. S prijatelji iz Trsta smo si ogledali otok in s srečelovom zbrali nekaj sredstev za humanitarni sklad našega kluba.

na tradicionalni prireditvi Dan miru, ki je bila letos med 22. in 24. aprilom v opatiji, je mednarodni predsednik lCi-ja Sid Scru-ggs predsednici lK ljubljana Tivoli Moj-ci Beseničar izročil priznanje za zasluge. S člani lions klubov Reka s Hrvaške, Friesa-ch-Burgenstadt iz Avstrije, Mosonmagya-rovar z Madžarske in Gradisca d'isonzo-Cormons iz italije se v okviru projekta Dan miru srečujemo že od leta 1997. F: ToNe češNoVAR

V Trbovljah smo 26. maja organizirali spletno dražbo predmetov, za konec pa na dobrodel-ni prireditvi gostili še gledališče slepih in sla-bovidnih nasmeh s njegovo predstavo Mauri-cea Maeterlincka Slepci. izkupiček dobrodel-ne prireditve je namenjen deklici Miji iz Zidane-ga Mosta, ki je nenadoma oslepela, slepi Anji iz Trbovelj za nakup prenosnega računalnika in ženski iz Hrastnika, ki že nekaj let živi v leseni lopi, za nakup bivalnega kontejnerja. na prire-ditvi so podelili nagrado za najlepšo sliko v ak-ciji Plakat miru, ki so jo izvedli na šolah v Za-gorju, Trbovljah in Hrastniku. GReGoR PAJIć

22 lion

Na koncertu orkestra slovenske policije.

Zbiranje življenjskih potrebščin v Mercatorju v Pivki.

Predaja simboličnega čeka šolskemu skladu Konservatorija.

Otroška umetnina iz žebljev.

LK BRNIK

Proti klopnemu meningoencefalitisu

LK VoGRSKo

Tri pomladne S tremi odmevnimi prireditvami – prodajno razstavo v Medani, Rallyjem Vogrsko 2011 in koncertom orkestra slovenske policije – smo zaključili lionistično leto v lK Vogrsko.

Že drugo leto smo skupaj z društvom opo-ka organizirali prodajno razstavo umetniških del slikarske kolonije MMM Art v Medani, kjer so nam udeleženci podarili štirideset umetni-ških del, ki so bila tudi vsa prodana. Zbrali smo enajst tisoč evrov sredstev, ki bodo namenjena štipendijam za najbolj nadarjene dijake in štu-dente umetniških smeri.

29. maja smo izpeljali Rally Vogrsko 2011, prire-ditev je bila tokrat že šesto leto zapored. odkri-vali smo lepote Krasa in Škocjanskih jam, tek-movali in se družili ter za dobrodelnost zbra-li štiri tisoč evrov. Dva dni pozneje, 31. maja, pa smo v Bukovici pripravili dobrodelni koncert or-kestra slovenske policije. DRAGAN VALeNčIč

Leo KLUB RoGAšKA

Rogaška PomladTo pomlad smo v Kulturnem domu Bistri-ca ob Sotli gostili svetovno znanega ino-vatorja Petra Florjančiča in z izkupičkom večera omogočili nakup koles za brat-ca, ki sta tragično izgubila mamo. Že dru-go leto zapored smo priskočili na pomoč društvu Debra, ki združuje osebe, pove-zane s težko in redko prirojeno kožno bo-leznijo, imenovano bulozna epidermoli-za. Da bi pomagali bolnikom, smo na golf igrišču olimje pripravili dobrodelni tur-nir, na katerem so leo-ti prodajali izdelke osnovne šole za otroke s posebnimi po-trebami.

Prvič smo sodelovali pri organizaciji plesa ob obletnici ustanovitve lK Rogaška. ne-pozabni večer bo ostal v spominu zara-di vabljivega srečelova in posebne pustne igre svetovnih zvezd. Z izkupičkom, zbra-nim z igrama, odhaja ob koncu šolskega leta na obisk v Kekčevo deželo poln avto-bus socialno ogroženih otrok iz obsote-lja in s Kozjanskega. Preostanek sredstev bomo namenili nakupu poletnih in šolskih potrebščin.

Leo KLUB PoSToJNA – eRAZeM PReDJAMSKI

3. Zbiramo skupajna velikonočno soboto smo v leo klubu Postoj-na ponovno priredili zbiralno akcijo. letos smo imeli še dodatno pomoč Tatjane Hvala iz stiči-šča nevladnih organizacij notranjsko-kraške regi-je Boreo, na sami akciji pa so pomagali dijaki Sre-dnje gozdarske in lesarske šole Postojna ter dijaki Šolskega centra Postojna. Sodelovali smo še z lo-kalnimi organizacijami Rdečega križa in Karitasa.

Tokratna akcija je bila še uspešnejša od prej-šnjih – tako po udeležbi kot po številu lokacij. Žal pa so se zbrana sredstva prepolovila. Glavni razlog za to je zmanjšana kupna moč, vendar ne bomo obupali. naslednje leto se vrnemo! VANJA MAHNIč MARKoVčIč

Leo KLUB LJUBLJANA TIVoLII

Pomladni koncert

LK BLeD

Cvetimo v maju!

V lK Brnik smo za eno svojih primarnih nalog iz-brali tudi cepljenje otrok proti klopnemu menin-goencefalitisu. izvajamo ga v sodelovanju z Za-vodom za zdravstveno varstvo Kranj, proizva-jalec cepiva GSK pa nam podari cepivo. V tem okviru je bilo izpeljano osnovno cepljenje 91 otrok iz socialno šibkejših družin, ki obiskujejo osnovno šolo Davorina Jenka v Cerkljah na Go-renjskem, s po tremi dozami cepiva in letos spo-mladi cepljenje 112 otrok z osnovne šole Polja-ne s po dvema dozama cepiva.

V veliki junijski akciji »Hodim, da pomagam«, tekmovanju v nordijski hoji pod Krvavcem, pa smo zbrane prispevke namenili cepljenju otrok v osnovni šoli ivana Tavčarja Gorenja vas. PRIM. DR. IReNA GRMeK KošNIK

leo klub ljubljana Tivoli in leo klub lju-bljana sta v sodelovanju s Konservatorijem za glasbo in balet 30. marca 2011 organi-zirala dobrodelni simfonični koncert, ki so ga izvedli učenci Konservatorija.

Enourni koncert simfoničnega orkestra s solisti je navdušil udeležence, sledili sta še krajše druženje in spoznavanje mladih ta-lentov.

Ves zbrani izkupiček od prodaje vstopnic v vrednosti 3500 evrov smo podarili šolske-mu skladu Konservatorija, ki bo skrbel za sofinanciranje udeležb ekonomsko šibkej-ših dijakov na raznih tekmovanjih in delav-nicah v tujini. ANJA PoLAJNAR

letošnji maj je bil za naš klub zelo uspe-šen. Že dvanajstič smo z osnovno šolo An-tona Janše s prilagojenim programom izpe-ljali ustvarjalne delavnice na temo panjskih končnic, tokrat z motom »En žl'k«. otroci iz višjih razredov osnovnih šol so na panj-skih končnicah ustvarili vzorce iz žebljev.

od 20. do 22. maja so nas obiskali člani iz botrskega kluba lC Traunstein z Bavar-ske in iz avstrijskega obdonavskega Krem-sa. Zanje smo pripravili slovesen sprejem, enodnevni izlet na Most na Soči in v Brda. Za konec pa smo občudovali še ognjemet ob 1000-letnici Blejskega gradu.

Z lK Bled Golf smo pripravili 2. mednaro-dni dobrodelni golfski turnir z motom »da dedek in babica ne bosta lačna«. Direktori-ci Centra za socialno delo Radovljica,Miloši Kos ovsenik, smo predali simbolični ček za 1950 evrov, za potrebe starejših občanov. ALeNKA BoLe VRABeC

23lion

?klubsko ogledalo

Predstavnika Optike Škofic, Domžale, optičar-ka Jerca Morvin in optik Janez Škofic, med nji-ma predsednica LK Domžale 2010/2011 Jana Gregorc Bogataj.

Klubski večer LK Kranj je postal Korakova pomlad z Urošem Perićem.

Mag. Dragan Mitić in desno predsednik LK Ko-per Obala Tomaž Ojo.

LK KRšKo

Pomlad v KrškemV lK Krško smo 27. marca organizirali gledali-ško predstavo Bužec on, bušca jaz, da bi zbrali čim več sredstev za pomoč potrebnim v našem okolju. Posebej smo se zavezali k zbiranju sred-stev za nakup elektronske povečevalne lupe za 30-letno slabovidno Moniko.

Zaradi katastrofalnega potresa smo Japonski na-kazali 500 evrov pomoči, finančno smo podpr-li socialno-pedagoški projekt Mirno morje, na-menjen otrokom s posebnimi potrebami, v ka-terem sodelujejo učenci osnovne šole dr. Mihaj-la Rostoharja.

V sodelovanju s potapljaškim klubom Vidra iz Krškega smo 14. maja izvedli še ekološko akci-jo čiščenja reke Krke v Kostanjevici na Krki. in še čisto za konec smo 14. junija v Termah Ča-tež zaključili akcijo Plakat miru s podelitvijo pri-znanj sodelujočim učencem in mentorjem ter z otvoritvijo razstave narisanih del. MAG. GoRDANA RoSToHAR

LK KRANJ

Korak v pomlad LK KoPeR oBALA

Predavanje o nuklearni fiziki

LK KAMNIK

Bogastvo pomladi Člani lK Kamnik smo v začetku marca pri-pravili okroglo mizo s pomenljivim naslo-vom Generacija Y. To je generacija mladih, rojenih med letoma 1980 in 2000, in del te generacije se ravnokar zaposluje, če mla-dim službo seveda uspe dobiti. na dobro obiskani okrogli mizi smo z uglednimi go-sti razpravljali o perspektivah te generacije, ki je odraščala ob računalnikih in mobilnih telefonih. okroglo mizo smo izkoristili tu-di za podelitev donacije zavodu oreli, ki se ukvarja z mladimi s posebnimi potrebami.

le nekaj dni pozneje pa se je za odlično izkazala zamisel o povezavi narodno-za-bavne glasbe ansambla Avsenik s petjem pevskega zbora ljubljanski madrigalisti. obiskovalci so na koncu skoraj dveurne-ga koncerta, ki ga je povezovala naša čla-nica Barbara Božič, navdušeno zaploska-li glasbenikom. Z zbranimi sredstvi, tj. šti-rikrat po tisoč evri, smo omogočili letova-nje otrok iz socialno ogroženih družin, ki obiskujejo štiri kamniške zavode: zavod za otroke s posebnimi potrebami Sožitje iz lok, oŠ Marije Vere, oŠ 27. julij in VVZ Antona Medveda. nekaj sredstev smo na-menili tudi udeležencem specialne olimpi-jade, ki je potekala v Kamniku, in podpr-li mlade prostovoljce, ki za mlade s poseb-nimi potrebami iz kamniškega CiRiUS-a že šest let prirejajo Vikend samostojnosti. IGoR JURIč

LK DoMžALe

Zbiranje očal in Vizija miruV lK Domžale se poleg aktivnosti, ki so namenjene preventivnemu zdravljenju vida in pomoči slepim ter slabovidnim, ukvar-jamo z zbiranjem, recikliranjem in razde-ljevanjem rabljenih očal. Zbrana rabljena očala so namenjena predvsem slabovidnim otrokom in odraslim v manj razvitih deže-lah sveta. V domžalskem lions klubu smo na tem področju aktivni od leta 2008 in zbrali smo že 700 kosov očal. V tem ob-dobju smo k sodelovanju povabili nasle-dnje optike: optiko Bistra Domžale, opti-ko Avsec Domžale, optiko Martina Škofic, optiko Tomaž Šimenc, optiko Helena Do-linšek, optiko Vid Milene Benda iz Rado-melj, optiko oculus Kamnik, optiko Brigita iz Vira pri Domžalah, očesno optiko likeb Ternik iz Mozirja in Simpss iz Mozirja.

15. marca pa smo v prostorih Knjižnice Domžale pripravili kulturno-umetniško raz-stavo tradicionalnega likovnega natečaja Plakat miru, ki ima letos naslov Vizija miru. Udeležilo se ga je 25 lions klubov, ki jim je

k sodelovanju uspelo pritegniti več kot 500 otrok iz 78 osnovnih šol in treh enot s prila-gojenim programom. Prisotne je pozdravila predsednica lK Domžale gospa Jana Gre-gorc Bogataj in z velikim navdušenjem po-hvalila vseh enajst mladih likovnih ustvar-jalcev ter zmagovalko letošnjega natečaja v našem kraju gospodično Klaro Pogačar. BošTJAN PAVLIč

Japonska jedrska elektrarna Fukušima 1, ki sta jo potres in cunami močno poškodo-vala, velja za eno največjih na svetu. Med-narodna agencija za atomsko energijo (iA-EA) je nesrečo postavila ob bok černo-bilski katastrofi iz leta 1986. Medtem ko je bolj ali manj jasno, da je usoda Fukuši-me 1 zapečatena, je ostalo veliko odprtih vprašanj glede radioaktivnega sevanja v okolju. V zvezi s to temo je lK Koper oba-la gostil strokovnjaka s področja nuklear-ne fizike mag. Dragana Mitića, ki je pred-stavil osnovne pojme jedrske problemati-ke. F: DAVoR žUVeLA

Kulturni hram ignacija Borštnika v Cerkljah je konec marca na dobrodelnem koncertu Korako-va pomlad gostil same vrhunske ustvarjalce: ki-tarista Primoža Grašiča, bobnarja Ratka Divjaka in basista Maria Mavrina ter seveda zvezdo ve-čera Uroša Perića, glasbenika, ki je postal znan po svojih odličnih interpretacijah skladb Raya Charlesa. Uroš je že s prvo skladbo dvignil ob-činstvo na noge in navduševal vse zbrane. Mi-slili smo že, da večer džeza, soula in bluza ne bi mogel biti boljši, ko sta se glasbenikom pridružili Sandra Feketija in Suzana labazan. Dva prekra-sna glasova sta se združila z Uroševim v sklad-bah Unchain my heart, Hit the road Jack, Crying time, Heartbreaker. Za tiste, ki smo koncert po-slušali in ga doživeli, je bil izjemen večer. Tudi za oskrbovance Zavoda Korak – zavoda, ki poskr-bi za ljudi po poškodbah glave, ki bodo tudi za-radi takšnih večerov lažje prišli do prilagojenega vozila, ki ga nujno potrebujejo. lK Kranj in klub En korak več sta s tem dogodkom zbrala 7.000 evrov in 17. junija smo izročili ček za prilagojeno vozilo, ki je že naročeno. DARJA DeLAVeC

24 lion

klubsko ogledalo

25

Utrinek z gledališke predstave Slepci.

Rokometašice proti veteranom.

Člani LK Novo mesto in LK Ankaran Istra med akcijo Oljčna vejica v Novem mestu.

Ribarili so kljub dežju.

LK DoBRoVo

Ribiški dan in srečanje v Postojni

LK CeLJe MoZAIK

Nasmeh v Celju Članice lK Celje Mozaik smo bile zelo ve-sele, ko se je gledališče slepih in slabovi-dnih nasmeh odločilo, da bo na našem osrednjem dogodku uprizorilo dramo no-belovca Mauricea Maeterlincka z naslo-vom Slepci.

Sprva smo se bale, da dvorane Sloven-skega ljudskega gledališča Celje ne bomo mogle napolniti, a nam je s skupnimi mo-čmi le uspelo. Po končani predstavi pa so bili vsi obiskovalci povabljeni na druženje ob domačem pecivu, ki so ga spekle člani-ce kluba, in kozarčku vina. Predstava nam je s svojo tematiko dala kar veliko možno-sti za razmišljanje o svetu slepih, o kate-rem smo mislile, da ga poznamo, a smo po predstavi ugotovile, da ga poskušamo poznati, da pa ga še vedno ne dojamemo tako, kot ga doživljajo slepi vsak dan. PoLoNA PULKo, F: DUšAN HUS

LK ANKARAN ISTRA

Oljčna vejica v Novo mesto

Člani lions kluba Ankaran istra smo tudi letos pred velikonočnimi prazniki v poslovnem cen-tru Qlandia v novem mestu mimoidočim brez-plačno delili oljčne vejice.

V soboto, 16. aprila, je v novem mestu poteka-la tradicionalna dobrodelna akcija oljčna veji-ca. Čeprav smo letos novomeščane presenetili na novi lokaciji, so bili vsakoletne akcije primor-skega kluba v svojem mestu že dodobra vaje-ni. Razdelili smo poln kombi oljčnih vejic, na li-ca pričarali nasmeh, slišali marsikatero lepo be-sedo in ne nazadnje zbrali zavidljivo vsoto pro-stovoljnih prispevkov. Poleg radodarnih doma-činov gostitelji tudi letos nismo razočarali. obe-nem smo s člani lK novo mesto izmenjali šte-vilne koristne izkušnje in se poslovili z beseda-mi: »Drugo leto ponovno!« DeAN žIGoN

Leo KLUB TReBNJe

Dobrodelna rokometna tekma

20. maja je v športni dvorani oŠ Trebnje potekala že 3. tradicionalna leo dobro-delna rokometna tekma. Tokrat so v go-ste prišle rokometašice RK Krim, ki so se pomerile z veterani RK Trimo Trebnje. na dražbi dresa Andree lekić in žoge s pod-pisi igralk RK Krim ter s prispevki obisko-valcev in igralcev smo zbrali 1.400 evrov, ki jih bomo namenili petim otrokom z oŠ Veliki Gaber za nakup športne opreme. Med odmorom so gledalce zabavali akro-batska skupina Dunking Devils, mladi upi RK Trimo Trebnje in plesalke Plesnega stu-dia novo mesto. Seveda pa leo dobrodel-na rokometna tekma ni minila brez Tre-banjskih mažoretk, ki so trenutno med najboljšimi v Sloveniji. SUZANA BAJUK

Leo KLUB CeLJSKI VITeZI

Naše dvanajsto letoV letošnjem letu smo poleg že tradicionalnih projektov na pobudo leo kluba Koper – Ca-podistria organizirali akcijo oljčna vejica v Ce-lju. Združili smo moči in 16. aprila na celjski tr-žnici vsem mimoidočim brezplačno delili oljčne vejice – simbol miru. obiskovalci so lahko v za-hvalo darovali prostovoljne prispevke, ki jih je leo klub Koper podaril v dobrodelne namene. Zbrana sredstva, tj. 200 evrov, smo namenili slabovidnemu učencu 9. razreda osnovne šole za nakup prenosne elektronske lupe, ki mu bo pomagala pri učenju.

V mesecu maju nas je župan občine Šentjur povabil na sprejem s predstavitvijo humanitar-nih dejavnosti občinske zveze prijateljev mla-dine Šentjur in leo kluba Celjski vitezi Celje, saj smo od leta 2003 pa do danes organizirali enajst skupnih projektov, s katerimi smo zbrali preko 40.000 evrov. MARKo oSeT

V lanskem letu je na pobudo lK Gradisca-Cormons iz italije in lK Dobrovo iz Slove-nije zaživel prvi italijansko-slovenski od-bor lions klubov. Vanj je vključenih sedem klubov iz italije in pet klubov iz Slovenije.

Srečanje se je odvijalo v Postojni, kjer smo obiskali vivarij in Postojnsko jamo ter se srečali s člani lions in leo kluba Postojna, ki so nas prijazno sprejeli. Čeprav so sreča-nja odbora namenjena predvsem povezo-vanju klubov, smo obenem zbirali sredstva za deklico s posebnimi potrebami in zbra-li 780 evrov.

Že šestnajsto leto zapored pa je lK Gradi-sca-Cormons na umetnem jezeru v bližini Medee priredil ribiški dan za otroke s po-sebnimi potrebami iz italije, Avstrije in Slo-venije. Tekmovanju v ribiški sreči sta sle-dila furlansko kosilo in slovesna podelitev priznanj najuspešnejšim tekmovalcem.

nadja Pahor in Miran Bizjak, člana lK Do-brovo, sva pomagala italijanskim kolegom in spekla palačinke za vse udeležence. Za uspešno večletno sodelovanje in povezo-vanje klubov z obeh strani meje nama je župan občine Medea podelil občinsko pla-keto. MIRAN BIZJAK in NADJA PAHoR BIZJAK

25lion

Obisk nekdanjega mednarodnega predsednika Ashoka Mehte v Postojni.

Člani LK Novo mesto med sajenjem rododendronov pri Domu starejših občanov Novo mesto.

Med ogledom razstave nas vodi slikar Karel Pečko, v ozadju je portret Huga Wolfa.

LK LJUBLJANA VIVA

Trpijo najnedolžnejši

V lK ljubljana Viva smo se v mesecu mar-cu odpravili na obisk v Krizni center Palčica v Grosupljem, ki je kratkotrajno zatočišče otrok, starih največ šest let. Center izžare-va toplino in ljubezen, to pa otroci v tako hudih trenutkih tudi najbolj potrebujejo. Finančna sredstva, ki jih prejemajo v cen-tru, pa žal ne zadostujejo za nakup neka-terih osnovnih pripomočkov. V lK ljublja-na Viva smo se zato odločili, da jim poda-rimo dva kombinirana otroška vozička, in jim zaželeli, da bi bilo čim manj otrok, ki bi morali v krizni center.

Pa še na nekaj smo ponosni: Mercator, d. d., nam je velikodušno poklonil dvanajst celoletnih paketov z osnovnimi prehramb-nimi in higienskimi potrebščinami, ki smo jih v klubu z veseljem sprejeli in dvanaj-stim družinam olajšali preživljanje v teh za nekatere res težkih časih. Mercatorju se za to velikodušno gesto v imenu vseh družin, ki prejemajo pakete, še enkrat za-hvaljujemo.

LK NoVo MeSTo

Zasejali smo gredice

LK PRoTeUS PoSToJNA

Obisk nekdanjega mednarodnega predsednika

Med svojim obiskom Slovenije se je prejšnji predsednik lCi-ja Ashok Mehta z delegacijo oglasil tudi v Postojni. Predstavniki lK Pro-teus in leo kluba Erazem Predjamski smo ga sprejeli v torek, 17. maja, pred Postojn-sko jamo. Po uvodnem pozdravu in slika-nju je predstavnik Postojnske jame, gospod Peter Štefin, častnim gostom predstavil Po-stojnsko jamo in sam obisk tega prečudovi-tega bisera naše dežele. Srečanje je bilo si-cer kratko, a dovolj dolgo, da smo se z go-sti sproščeno pogovorili, po obisku jame pa

so nadaljevali pot proti ljubljani, kjer jih je čakal sestanek pri županu Mo ljubljana.

lions-i pa smo združili moči tudi na veli-konočno soboto in v nakupovalnih centrih Mercator center Postojna, Mercator market Pivka, TC Mercator Cerknica in Tuš market center ilirska Bistrica skupaj zbrali osemnajst vozičkov hrane in drugih življenjskih potreb-ščin za socialno ogrožene posameznike in družine. Zbrano hrano in potrebščine smo predali Rdečemu križu in Karitasu.

Potem ko smo marca gostili gledališko predstavo lunine mene igralcev iva Ba-na in Borisa Cavazze, smo v aprilski akci-ji Dan Zemlje pomagali pomladno ozaljša-ti okolico Doma starejših občanov v no-vem mestu. Rezultat akcije se je ob koncu pokazal v zasajenih grmovnicah, novi klo-pi v parku, na novo zarisanih parkiriščih in še čem.

LK SLoVeNJ GRADeC

Obisk galerijeob visokem jubileju prof. Karla Pečka, aka-demskega slikarja in dolgoletnega direk-torja umetnostne galerije Slovenj Gradec, je ta v svojih obnovljenih razstavnih pro-storih pripravila pregledno retrospektivno razstavo Pečkovih del. Razstavo dopolnju-

jejo tudi dela nekaterih drugih pomemb-nih slikarjev. Člani lK Slovenj Gradec smo si pod vodstvom slikarja ogledali razstavo in občudovali njegov umetniški opus. na-šemu prijatelju Karlu Pečku želimo še veli-ko ustvarjalne energije. HUBeRT DoLINšeK

26 lion

27

klubsko ogledalo

Miran Jeler, predsednik LK Maribor Piramida, z zado-voljnimi obdarovanci.

Člani Lions klubov Bad Radkersburg – Mureck in Murska Sobota med ogledom znamenitosti mesta Peč, ki je bilo evropska prestolnica kulture 2010.

Leo KLUB NoVo MeSTo

Tekli smo vsi!

Dobrodelni leo tek je v letu 2011 ugledal luč sveta. Člani novomeškega leo kluba smo premierno pripravili tekaški projekt in uspelo nam je zbrati kar 1800 evrov.

organizirali smo ga v nedeljo, 8. maja, v športno-rekreacijskem centru Portoval v novem mestu. Tekmovalo se je v različnih disciplinah, in sicer smo pripravili dva teka za najmlajše na 300 in 800 metrov ter tek za rekreativce na 5 oz. 7 kilometrov. na dogodek smo privabili 150 tekmovalcev z vsega sveta, saj so se ga udeležili tudi av-stralski tekači. najstarejši udeleženec na-šega teka je imel kar 64 let. Zbrana sred-stva smo podarili Franciju iz Društva para-plegikov Dolenjske, Bele krajine in Posavja za nakup športnega invalidskega vozička. JASNA šTUPAR

Leo KLUB MAVRICA CeLJe

Pomladno veseljeMavrice smo v aprilu ponovno pričarale duh velikonočnega veselja tistim, ki se zna-jo veseliti skromnih pozornosti. Tik pred prazniki smo izpeljale delavnico za učen-ce oŠ Glazija, ki so zavzeto in z navduše-njem izdelovali velikonočne okraske iz le-penke in krep papirja. Prav tako je za na-mi še ena uspešna dobrodelna stojnica, na kateri smo s pomočjo širokosrčnosti Celja-nov zbrale osem zvrhanih vozičkov osnov-nih potrebščin, ki smo jih razdelile med šti-ri družine iz okolice Celja in celjske brez-domce. na 6. Festivalu prostovoljstva v Ce-lju smo v sodelovanju z leo klubom Celj-ski vitezi pripravile leo stojnico, naša člani-ca Urška Kajtner pa je prejela priznanje za opravljanje prostovoljnega dela v l. 2010. KATARINA AšKeRC in SARA ZAZJAL F: NINA KeNDA

LK MARIBoR

Deset let prijateljstva

V lK Maribor gojimo prijateljske stike z li-ons klubom leibnitz (lipnica) iz Avstrije že zadnjih deset let. Tokrat smo imeli delov-ni sestanek v kraju Meranovo pri Maribo-ru, kjer ima mariborska agronomska fakul-teta svoj vinogradniški oddelek. Primarij Aleksander Brunčko, predsednik lK Mari-bor, je podpredsedniku lK lipnica ing. Ri-chardu Schwarzlu podaril knjigo o Maribo-ru in okolici, polno čudovitih fotografij pri-znanega mariborskega fotografa Jurija Piv-ke. Sledila je izmenjava zastavic obeh klu-bov in izkušenj pri organizaciji dobrodelnih akcij. Po sestanku smo se udeležili vinske degustacije, se dogovorili o novi dobrodel-ni akciji, ki se bo zgodila v naravnem parku Grottenhof v Avstriji, in se zadovoljni razšli v večernih urah.

LK MARIBoR PIRAMIDA

Spomladanske donacije Piramide

LK MURSKA SoBoTA

Lions-i ob Muri

Predsednica kluba Urša Malešič predaja bon obdarovancu Franciju.

lions-i iz lK Maribor Piramida smo opra-vili svoje poslanstvo in razdelili za 23.000 evrov pomoči.

na svečani prireditvi v Art kavarni hote-la Piramida v Mariboru smo učencem oŠ Gustava Šiliha, Centra za sluh in govor, članom Društva slepih in slabovidnih ter članom Društva gluhih in naglušnih poda-rili dragocene pripomočke, ki bodo lajša-li njihov vsakdan. lions-i smo denar zbrali s pomočjo dobrodelnih prireditev in dona-torjev, ki smo se jim na prireditvi zahvalili z umetniškimi slikami našega kolega liona, slikarja Franca Skrbinjka. na prireditvi so se darovalci lahko prepričali, da gredo nji-hove donacije resnično v roke pomoči po-trebnim. Za svoj trud smo bili bogato po-plačani z nasmehom in srečo otrok, ki so prejeli donacijo.

Leo stojnica na 6. Festivalu prostovoljstva v Ce-lju (Leo kluba Celjski vitezi in Mavrica Celje).

lK Murska Sobota je v aprilu skupaj s svo-jim botrskim klubom lK Bad Radkersburg – Mureck obiskal lK Peč, s katerim poteka-jo razgovori o bolj formalnem čezmejnem humanitarnem in kulturnem delovanju. Dvodnevnega druženja se nas je udeleži-lo 46 članov iz obeh klubov. Še isti mesec smo bili gostje na koncertu v Bad Radkers-burgu, medtem ko smo vsi trije pomurski klubi skupaj zaključili lionistično leto z maj-skim koncertom Felixa lajka v lendavi in ob tem gostili prijatelje iz Peči, Bad Rad-kersburga in Kapošvara. ob tej priložnosti smo opravili tudi zadnji conski sestanek v tem lionističnem letu in skupaj začeli sno-vati program za naslednje leto. TATJANA BUZeTI, F: IRMA BeNKo

27lion

Slovenskega lions tabora mladih, imeno-vanega Catch the Rainbow, se letošnje le-to udeležuje rekordno število udeležencev, in sicer kar 28, celotnega programa izmenja-ve mladih pa 32 udeležencev iz kar 20 držav z vsega sveta. Tabor mladih bo potekal med 22. julijem in 1. avgustom v Termah Snovik, ki bodo za udeležence in ekipo tabora izho-diščna točka izletov, na katerih bodo dodo-bra spoznali Slovenijo.

Udeleženci se bodo tako en dan podali v hri-be, obiskali bodo prestolnico in obalne kra-je ter Postojnsko jamo in se prepustili adre-nalinu na Pohorju, ogledali pa si bodo tu-di Maribor, Ptuj, laško, Celje in Bled. iz Gor-nje Radgone se bodo odpravili tudi do Bad Radkersburga, kjer se bodo srečali z udele-ženci avstrijskega tabora. Za udeležence bo-do v taboru organizirane številne aktivnosti, kot so plesne delavnice, družabne in športne igre, v posebni delavnici pa bodo spoznavali slepoto ter življenje slepih in slabovidnih.

43 MLADIH SLOVENcEV gRE PO SVETU!Mednarodne izmenjave mladih se udeležuje tudi 43 Slovencev, ki letošnje poletje odhaja-jo v tujino. Med njimi jih je kar nekaj takšnih, ki jim stroške izmenjave v celoti krije spon-zorski lions oz. leo klub, saj so bili za izme-njavo izbrani kot del programov sponzor-skega kluba. Skupno število prijav je bilo si-cer večje, vendar se je sedem mladih pozne-je odločilo, da se letošnje izmenjave ne bodo udeležili. Vzrok za to so bile deloma tudi po-

sledice uničujočega potresa in cunamija na Japonskem.

Prav po uničujočem potresu in cunamiju na Japonskem so se slovenski lions-i odločili, da japonskim kolegom ponudijo tudi dodatna mesta v programu mednarodne izmenja-ve mladih. Ravno Japonski lions-i so namreč sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja slo-venskim mladim prvi ponudili možnost ude-ležbe v mednarodni izmenjavi mladih. Tako bodo Slovenijo že meseca avgusta obiskali trije japonski udeleženci izmenjave, ki naj bi jim v zimskih mesecih sledili še najmanj trije mladi z Japonske. PRIMož STošICKI, F: ARHIV TABoRA MLADIH

Ujemi mavrico!lions tabor mladih od 22. julija do 1. avgusta v Termah Snovik

Slovenski Lions tabor mladih leta 2008.

Utrinki z lanskoletne delavnice o slepoti.

mednarodno dogajanje

0

5

25

75

95

100

Lion 61 x 254 mm

13. junij 2011 10:26:20

28 lion

mednarodno dogajanje

Slovenija v vrhu lionizma

V boardu direktorjev lCi-ja so lansko leto medse izvolili novo trojico iz Evrope. ob kolegicah

iz islandije in Danske, je ta čast doletela našega lions-a Janeza Bohoriča. Z njegovim imenom

v tem najvišjem organu lCi, ki kroji prihodnost največje humanitarne organizacije, se

Slovenija jasno zarisuje na njenem zemljevidu.

FoTo: osebni arhiv

Janez Bohorič nam je predstavil board direktorjev, njegovo delovanje in svoje de-lo v njem:

“Na Europa Forumu v Tampereju na Fin-skem je čast predlagati kandidata za medn-arodnega direktorja 2010–2012 doletela tudi Slovenijo, ki je za to funkcijo predla-gala mene. Europa Forum je takrat izbral, konvencija v Sydneyju pa med sedemna-jstimi novimi direktorji izvolila tri iz Ev-rope: Gudrun Björt Yngvadottir iz Islandi-je, Pera K. Christensena z Danske in mene. V boardu so ostali še trije evropski direk-torji iz prejšnjega mandata, in sicer: Horst P. Kirchgatterer iz Avstrije, dr. Domeni-co Messina iz Italije in Luis Dominguez iz Španije.

KOMITEJI ZA POLITIKO IN STRATEgIJO LcI-JAMednarodni board, ki je najvišji organ LCI-ja med dvema konvencijama, se sestane štirikrat letno, in sicer pred vsako konven-cijo in po njej ter še dvakrat v času med dve-ma konvencijama. Delo v boardu poteka v komitejih, ki jih je dvanajst, njihova ime-na navajam v prilogi. V komitejih članom boarda, ki jim vedno predseduje eden izmed članov, ki že drugo leto delujejo v boardu, pri delu pomagajo tudi t. i. appointeeji, to so izkušeni Lions-i (največkrat prejšnji direk-torji), ki jih izbere vsakokratni predsednik, in profesionalci iz Oak Brooka, ki so zapos-leni na sedežu LCI-ja in specializirani za posamezna področja dela. Naloga komitejev je, da temeljito preučijo gradiva, ki sodijo v

njihovo področje dela, ter pripravijo stališča in predloge sklepov za plenarno sejo boar-da, na kateri se sprejemajo odločitve in ob-likujeta politika ter strategija LCI-ja. Board odloča tudi o mestih, v katerih se orga-nizirajo mednarodne konvencije LCI-ja.Mene je doletela čast, da sodelujem v komiteju za statut in pravilnike (Constitu-tion and By-Laws Committee), ki prilaga-ja organiziranost potrebam časa, se opre-deljuje do sporov in posameznih problem-ov ter dilem, do katerih prihaja znotraj te največje humanitarne organizacije, in tolmači uporabo pravnih aktov v LCI-ju in LCIF-u. Kadar gre za področja dela, ki zadevajo več komitejev, lahko pride do kombiniranih sej več komitejev hkrati.

bOARD DIREKTORJEV V PORTOROŽUZasedanje boarda skupaj s sejami komite-jev največkrat traja tri do štiri dni. De-lo je celodnevno, večeri pa so namenjeni različnim oblikam druženja članov boar-da ter seznanjanju z gostitelji in krajem, v katerem poteka seja.Nekateri od vas se prav gotovo spomnite, da smo tudi slovenski Lions-i doslej enkrat gostili board direktorjev, in to v času pred-sednikovanja Ashoka Mehte, mednarod-nega predsednika, po poreklu iz Indije. Za zasedanje boarda je izbral hotel Bernar-din v Portorožu. Udeleženci takratne seje boarda se še danes z zadovoljstvom spom-injajo Portoroža in Slovenije, ki je prav z organizacijo te seje v LCI-ju postala mno-go bolj prepoznavna.”

SEZNAM KOMITEJEVConstitution and By-Laws CommitteeLong Range Planning CommitteeConvention CommitteeAudit Committeeexecutive CommitteeDistrict & Club Service CommitteeFinance & Headquarters operation CommitteeLeadership CommitteeMembership Development CommitteePublic Relations CommitteeService Activities CommitteeLCIF Committee

29lion

30 lion

zadnja beseda

Živa Nendl

Kmalu po tem, ko sta v Sloveniji nastala prva ženska Lions kluba, se je zamisel o ženskem klubu porodila tudi med članicami Leo. Kako in zakaj ste se odločile za klub deklet?Pred kratkim smo mavrice na deseti obletnici obujale spomine in našle ta odgovor. Naša ustanovna predsednica Ana Praprotnik je želela postati članica Leo kluba Celjski vitezi, a so se njegovi člani odločili, da bo to le fantovski klub. Ni se pustila odvrniti od ide-je in je zbrala skupino deklet, ki so postala ustanovne članice Leo kluba Mavrica Celje. Pravzaprav se tako lahko mavrice zahvalimo članom Leo kluba Celjski vitezi, da so bili v začetku nekoliko, hm, šovinistični, in pa Ani ter ustanovnim mavricam, da so postavile res trdne temelje leoizma in prijateljstva.

Kako se ženska nota občuti v vašem delovanju in aktivno-stih kluba?Mavrice pravzaprav sploh ne vemo, kako je delovati v mešanem Leo klubu. Za nas je namreč sestanek, na katerem je preko dvaj-set klepetavih, veselih, radovednih deklet, nekaj povsem običajne-ga. Gotovo pa se to, da smo ženske, pozna tako pri vrsti naših akcij kot tudi pri prejemnikih naše pomoči. Že od samih začetkov do-bro sodelujemo z materinskim domom in varno hišo v Celju ter se

osredotočamo predvsem na pomoč otrokom iz okolice Celja. Prav tako so naše akcije pogosto nekoliko bolj dekliško obarvane, zato smo na primer letos v sodelovanju s Frizerskim salonom Gath iz Žalca izpeljale dobrodelno modno revijo Superstylish.

Katero akcijo bi izpostavili kot najuspešnejšo v času vaše-ga predsednikovanja in katero kot tisto, ki se vas je oseb-no najbolj dotaknila?V letošnjem letu bi lahko izpostavila dva dogodka, ki sta se mi po-sebej usedla v srce. Prvi je bil gotovo Dobrodelni Leo večer smeha, v okviru katerega smo skupaj z Leo klubom Celjski Vitezi v goste povabili Lada Bizovičarja z monokomedijo Fotr. Projekt je bil po humanitarni plati izjemno uspešen, saj smo zbrali kar 5.400 evrov za dve družini iz Laškega, ki so ju prizadele poplave. Drugi pro-jekt, ki je zame osebno uresničitev želja v okviru mojega predse-dovanja, pa je bila obuditev delavnic za otroke s posebnimi potre-bami na OŠ Glazija. Mlajša dekleta takšnega načina dobrodelnega dela niso poznala, zato se mi je zdelo pomembno, da se od same organizacije dobrodelnih dogodkov preusmerimo v neposrednej-še oblike pomoči, ko s svojim časom, dobro voljo, energijo in na-smehom nekomu polepšamo dan.

Kako ste se srečali z lionizmom in zakaj vas je pritegnila ravno ta humanitarna organizacija?Prijateljičina sestra je bila ustanovna članica Leo kluba Mavrica, njen oče pa je bil že dolga leta član Lions kluba Celje Keleia. Ta-krat sem na Lions-e gledala z nekakšnim strahospoštovanjem. V tretjem letniku fakultete pa sem se znašla v obdobju, ko so bili naj-hujši izpiti že za mano in sem iskala načine, da bi v prostem času pomagala drugim, ki morebiti v življenju niso imeli veliko sreče. Takrat sem se odločila in prišla na prvi sestanek mavric, dekleta pa so me s svojo odkritostjo, smislom za humor in dobrosrčnostjo v trenutku prevzela in od tedaj ni bilo niti enega samega dneva, ko bi obžalovala svojo odločitev, da v Leo klubu tudi ostanem.

Kaj je lionizem (oziroma leoizem) prinesel v vaše življenje?Zame prestavljajo Leo-ti iskreno prijateljstvo, nepozabne trenut-ke, solze sreče in žalosti, osebno izpolnitev in navdušenje ob pre-daji donacij ter neverjetne izkušnje, ki sem jih pridobila skozi svo-ja Leo leta. V prvi vrsti smo se v Leo klubih zbrali mladi, ki želi-mo svoj čas, energijo in voljo nameniti tistim, ki nas potrebujejo. Ob tem nas preveva neka posebna energija, zaradi katere se ima-mo odlično. Tudi naši prijatelji, ki niso Leo-ti, občutijo to energi-jo in si je želijo tudi sami, kar se pozna na članstvu (vsaj v vzhodni coni). Skozi leta so tako vsi moji začetni dvomi o leoizmu povsem izginili in danes si življenja brez mavric, vitezov in Leo-tov na splošno sploh ne predstavljam.

»iskreno verjamem, da ne bi bila takšen človek, kot sem danes, če ne bi pred petimi leti prvič prišla na

sestanek k tem dekletom,« pravi aktualna predsednica leo kluba Mavrica. nina je tudi velika ljubiteljica

športa in kulture ter potovanj, med njimi večnega Pariza. V Službi Vlade RS za razvoj in evropske zadeve

kot pravnica pokriva področje splošnih in institucionalnih zadev EU-ja ter temeljne pravice.

SAŠA MESARIć FoTo: MATIc bAJŽELJ

oglas 100 Lion 220x275.indd 1 6/20/2011 7:36:27 AM