stran 1 od 28

Interno gradivo

za šolsko leto 2010/2011 in dalje

Predmet: ZGODOVINA, 7. razred

Program: OSNOVNA ŠOLA ZA

ODRASLE, 7. razred

Predavateljica: MATEJA ŽNIDARŠIČ

stran 2 od 28

Naši predniki v srednjem veku 1. Naseljevanje alpskih Slovanov v zgodnjem srednjem veku Preselitev Slovanov je bila del večjega procesa med 4. in 7. stoletjem, ki ga imenujemo čas selitve ljudstev. Poleg Slovanov so se selili še Huni, Obri (= Avari) in Germani. Vzroki za preseljevanje

ljudstev so bili različni:

- pritiski tujih ljudstev – barbarov (Huni, Obri)

- bogate dežele – težnje po osvajanju - primitivni načini obdelave zemlje

- prenaseljenost

Pradomovina Slovanov je bila za Karpati. Del Slovanov se je od tod preselili v vzhodne Alpe. Njihovo preseljevanje je bilo najbolj množično v 2. polovici 6. stoletja, posamično pa je potekalo vse do

začetka 9. stoletja.

Naloga: S pomočjo zemljevida dopolnite manjkajoče besedilo.

2. Življenje alpskih Slovanov Naloga: Spodaj razložene pojme, ki opisujejo življenje alpskih Slovanov v novi domovini, poiščite v mreži črk = osmerki na str. 3 (dovoljenih je osem smeri: levo, desno, gor, dol, vse 4 diagonalne smeri). zemljanke = najstarejša bivališča alpskih Slovanov, ki so bila vkopana plitvo v zemljo; sčasoma

so zemljanke zamenjale bolje izdelane hiše iz brun

požiganje = s požiganjem gozda so pridobivali prostor za polja in pašnike; ko so prišli po letu

800 pod frankovsko oblast, se je začelo uveljavljati triletno kolobarjenje, uporabljati so začeli bolje izdelano orodje, kmečka opravila so sledila letnim časom – z njimi so

povezana tudi stara slovenska imena mesecev (npr. veliki traven, veliki srpan, vinotok)

čebele = gojili so čebele, pridobivali so vosek in med, ki so ga shranjevali v lončenih

posodah; med so uporabljali tudi za pripravo priljubljene pijače medice

Ker so naši predniki naselili vzhodni del

gorstva ____________, jih imenujemo alpski

Slovani. Poselili so območje, ki je na severu

segalo do reke _______________, na

zahodu do izvirov rek ___________,

_____________, _____________, na

jugozahodu do obal ________________

morja, na jugu do reke _______________,

na vzhodu pa do reke Sotle. Površina nove

domovine je obsegala približno 70.000 km2,

na njej pa je živelo le od 100.000 do 150.000

ljudi. Sosedi alpskih Slovanov so bili na

zahodu _____________________ in

_________________, na jugu in jugovzhodu

__________________, na vzhodu ter severo-

vzhodu pa _________________________ in

_______________.

stran 3 od 28

kovaštvo = je bilo med obrtmi takrat najbolj cenjeno; večina rokodelskega dela (tkanje platna,

volnenega sukna, izdelava lončene posode, orodja) je bilo takrat namenjeno izdelavi

predmetov za domačo rabo; ukvarjali pa so se tudi s trgovanjem soli, konj, sužnji, živežem

Svarog = verjeli so v različne bogove, naravne sile in pojave; njihovo naklonjenost so skušali

pridobiti z daritvami in molitvami; Svarog je bil bog svetlobe in toplote

rojenice = verjeli so tudi v bajeslovna bitja rojenice, ki otrokom ob rojstvu napovedujejo usodo

Z O V T Š A V O K E Z H Z X L

D A M W V A G J B T L F H I A

H S I M T X Z Y N H Y E V U J

G O R A V S P S X B U M B N K

I N B H H X G P X N B L R E Q

W V J I U L T V J R I I L D Č

H U H A T I A A E E L N F L F

D V N I C J Y K M J T D Q N G

A C C F J J N P W N B W S Y X

E O M J Z A T F J A O I T M J

W Q H Q J H Y A T G I V L J U

P C D L R T N K R I R Z H C F

L G M R M N G A L Ž B A A X P

U E Q O L W W W S O Z E D Q J

Z E C I N E J O R P V B J Q T

3. Samova plemenska zveza in Karantanija V novi domovini so se Slovani med seboj začeli povezovati. Prva taka zveza je bila iz začetka 7.

stoletja t. i. Samova plemenska zveza. Vodil jo je kralj Samo, ki je uspel premagati Obre in tako zavladal Slovanom. Del Samove plemenske zveze so bili tudi alpski Slovani. Samo je vladal do svoje

smrti leta 658, potem je Samova zveza razpadla in oblast nad večjim delom Slovanov so znova prevzeli Obri.

Alpskim Slovanom je uspelo obdržati samostojnost v okviru svoje prve države Karantanije. Središče

te države je bil Krnski grad na Gosposvetskem polju. Državo je vodil knez, ki so ga ustoličevali na prav poseben način.

Naloga: Preberite opis ustoličevanja knezov in odgovorite na vprašanja.

Kje je potekalo ustoličevanje

knezov? V katerem jeziku? O katerem kamnu piše Anton

Aškerc v sledečih verzih:

"Polje lepo, polje Gosposvetsko, dežele koroške ti cvet!

Kaj pomeni kamen star v tebi, svedok iz neznanih nam let?"

stran 4 od 28

Poleg kneza in kosezov je karantanska družba poznala še svobodne kmete, ki so živeli v župah, na

čelu katerih so bili župani.

Samostojnost Karantanije je bila zaradi Obrov pogosto ogrožena. Ker so bili sami za obrambo prešibki,

so leta 743 za pomoč prosili Bavarce. Karantancem je takrat vladal knez Borut. Bavarci so pristali

na pomoč, vendar so v zameno zahtevali, da jim priznajo oblast. Za potrditev tega dogovora je moral

knez Borut na Bavarsko kot talca poslati sina Gorazda in nečaka Hotimira. S pomočjo Bavarcev so

Karantanci premagali Obre in prešli pod bavarsko oblast, še vedno pa so lahko izbirali svoje kneze in

jih ustoličevali na knežjem kamnu. A ker so si Franki podredili Bavarce, so tudi Karantanci prišli pod

frankovsko oblast.

4. Pokristjanjevanje Ko je knez Borut umrl, ga je nasledil njegov sin Gorazd, njega pa Hotimir. Oba, tako Gorazd kot

Hotimir, sta bila na bavarskem vzgajana v krščanskem duhu. S Hotimirom je v Karantanijo prišel tudi

prvi duhovnik, ki je začel oznanjati krščansko vero. Za pokristjanjevaje Slovanov na slovenskem

prostoru sta bili odgovorni dve škofiji. Za prostor severno od Drave je bilo odgovorno krščansko

središče v Salzburgu, za prostor južno od Drave pa središče v Ogleju. Pokristjanjevanje je potekalo

postopoma. Misijonarji so se opirali na stare slovanske običaje in tem dajali krščansko podobo.

Uporabljali so jezik Slovanov. Kljub temu so se Slovani upirali, vendar neuspešno. S sprejetjem

krščanstva so opustili verovanje v več bogov in tako začeli verovati samo v enega, t. i. Boga.

Naloga: Ali veste, v kateri pesnitvi France Prešeren opisuje pokristjanjevanje Slovanov? Pomoč: Naslov

pesnitve je sestavljen iz treh besed. Prva beseda = obred, s katerim se kdo sprejme med kristjane;

druga beseda = predlog za izražanje stanja v položaju, ko je kaj v neposredni bližini česa; tretja

beseda = slap pri Bohinju.

___________________________________________________________________________________

Za namene pokristjanjevanja so začeli nastajati prvi samostani in cerkve. Ti so odločilnega pomena,

saj so menihi v samostanih prevajali verska besedila iz latinščine, da bi jih razumeli tudi Slovani. Eden

takih zapisov so tudi Freisinški ali Brižinski spomeniki, ki so najstarejši ohranjen zapis v

staroslovenskem jeziku. Nastali so okoli leta 1000.

S širjenjem krščanstva in pismenosti med Slovani sta povezana tudi Konstantin in Metod (oz. Ciril in

Metod). Prihajala sta iz Soluna in govorila slovanski jezik. Krščanstvo sta širila v Spodnji Panoniji in

tam celo uvajala slovansko bogoslužje. Temu je nasprotovala frankovska duhovščina in kmalu so

znova uvedli latinščino. Učenci Cirila in Metoda pa so z njunim delom nadaljevali na ozemlju Bolgarije,

Dalmacije in Makedonije.

Pomen pokristjanjevanja: S sprejetjem krščanske vere so se naši predniki vključili v zahodnoevropsko

civilizacijo, zapisi iz tistih časov pa nam govorijo o tem, kakšen jezik so govorili.

5. Kolonizacija V 10. in 11. stoletju so se razmere na današnjem slovenskem ozemlju močno spremenile. V veljavo je

stopil fevdalizem (= gospodarsko-družbena ureditev, v kateri je zemlja v lasti zemljiških gospodov,

obdelujejo pa jo podložni kmetje; za uporabo zemlje so kmeti zemljiškim gospodom dolgovali tlako in

dajatve). Nemški vladarji so zemljo podeljevali zemljiškim gospodom (škofje, plemstvo), da so si

pridobili njihovo zvestobo. Skupaj z zemljo so zemljiški gospodi dobili tudi prebivalstvo – kmete, ki so

za njih obdelovali zemljo.

stran 5 od 28

Na Slovenskem so med drugimi imeli svoja posestva že zgoraj omenjeni salzburški nadškofje in

oglejski patriarhi, kot fevdalna gospostva pa so bili organizirani tudi samostani (npr. v Stični, Žičah,

Pleterjah, Bistri). Seveda so na Slovenskem svoje posesti imele tudi fevdalne rodbine (npr. Spanheimi,

Turjaški, Goriški, Žovneški, Traungauci).

Ker je bil slovenski prostor redko poseljen, so zemljiški gospodi podpirali naseljevanje, saj je to

prispevalo k večjemu dohodku. Kolonizacija je sprva potekala neorganizirano, ljudje so se selili sami in

naseljevali še nenaseljena območja. Kolonizacija je postala načrtna, ko so fevdalci ugotovili, da imajo

od tega koristi. Da bi povečali svoje obdelovalne površine, so začeli krčiti gozd, izsuševati močvirja, na

še nenaseljena ozemlja pa naseljevali svoje podložnike iz slovenskih dežel. Nato so delovno silo za

obdelovanje svoje zemlje začeli iskati tudi v nemških deželah. Tako so npr. Ortenburški grofje na svojo

posest na Kočevskem naselili nemško govoreče kmete, ki so tu živeli vse do druge svetovne vojne.

Kadar so bili nemški kmeti v večini, se je s kolonizacijo začel še proces germanizacije (=

ponemčevanja). Tako se je zmanjševal tudi obseg slovenskega narodnostnega ozemlja. Ponekod pa je

prišlo do asimilacije, stapljanja slovanske in germanske kulture.

6. Oblikovanje slovenskih zgodovinskih dežel in tekmovanje za oblast

V visokem in poznem srednjem veku je slovenski prostor zaznamovala še ena posebnost. V tem času

so nastale zgodovinske dežele: Kranjska, Štajerska, Koroška in Goriška. Prebivalci teh dežel se

niso imeli za Slovence, temveč je bila zelo dolgo prisotna deželna pripadnost – ne glede na jezik so se

čutili za Kranjce, Korošce, Štajerce in Kranjce.

Naloga: Na zemljevidu poiščite glavna mesta dežel in jih izpišite.

Glavno mesto na Kranjskem: Glavno mesto na Koroškem:

Glavno mesto na Štajerskem: Glavno mesto na Goriškem:

stran 6 od 28

K oblikovanju dežel so veliko pripomogle fevdalne rodbine, ki so imele v lasti zemljiške posesti. Med

12. in 14. stoletjem so si prizadevale povečati in zaokrožiti svoja posestva. Pri tem so se posluževale

porok, dedovanj in nakupov. Med njimi se je tako razvnelo tudi tekmovanje za oblast.

V nemški državi je bila ena takih najvplivnejših rodbin dinastija Habsburžanov, ki so postali nemški

vladarji in vladali vse do konca prve svetovne vojne. Habsburžani so obvladali tudi velik del

slovenskega ozemlja. Na njihovo delovanje so se odzvali tekmeci. Benetke so si podredile mesta v

zahodni in južni Istri, le Trst je ostal v rokah Habsburžanov. Habsburžanom pa so se skušale

zoperstaviti tudi druge plemiške rodbine, med njimi najvplivnejši so bili grofje Celjski.

Posest Celjskih grofov je ležala v okolici gradu Žovnek v Savinjski dolini, vendar so to svojo posest

vneto večali – s sprejemanjem fevdov, nakupi, porokami, dedovanji so širili svoj vpliv na Kranjskem,

Štajerskem in Koroškem, povezani pa so bili tudi z nekaterimi vladarskimi hišami. Leta 1436 so bili

povzdignjeni v kneze, kar je pomenilo, da so neposredno podrejeni cesarju. S tem so tudi Celjski grofi

postali tekmeci Habsburžanov, vendar so tekmovanje za oblast rešili s pogodbo. Ta je določala, da

posesti Celjanov pridejo v habsburško last, če Celjani izumrejo in obratno. Ulrik II. je bil zadnji Celjan,

življenje je izgubil v Beogradu leta 1456 na pohodu proti Turkom. Habsburžani so po pogodbi dobili

celjske posesti in tako v eno posest združili slovensko ozemlje razen Prekmurja (del Ogrske) in delov

pod Beneško republiko (obalni del Istre, Koper, Izola, Piran, Beneška Slovenija).

Naloga: Oglejte si slovenski grb in grb Celjskih grofov. Ali opazite podobnost?

7. Življenje v srednjem veku Naloga: Oglejte si spodnje slike. Če prikazujejo življenje kmetov – tlačanov, jih označite s številko 1, če prikazujejo življenje fevdalcev, jih označite s številko 2.

Ali ste vedeli…? Veronika Deseniška je bila druga žena Friderika II. Celjskega. Poroka je bila nezaželena, zaradi česar je bila proti Veroniki sprožena gonja. Prišlo je do prvega zabeleženega čarovniškega procesa na Slovenskem. Čeprav je bila pred sodiščem oproščena, so jo umorili.

O prvem delu njenega življenja nimamo podatkov. S Friderikom II. Celjskim se je Veronika poročila leta 1424 ali 1425, nekaj let zatem, ko je v sumljivih okoliščinah umrla njegova prva žena Elizabeta Frankopanska (obstaja sum, da jo je umoril prav Friderik II.), kar je že povzročilo ohladitev odnosov med Friderikom II. in njegovim očetom Hermanom II. Celjskim. Veronika je bila plemkinja nižjega stanu, poroke med nižjim in višjim stanom pa so bile po cerkvenem pravu sicer veljavne, a med plemstvom niso bile sprejete. Herman II. je bil zaradi vseh teh dogodkov jezen, ker je bila čast celjske dinastije s Friderikovimi dejanji omadeževana, in ker je imel s Friderikom druge načrte. Friderik se je pred očetom skrival, a ga je v past zvabil njegov svak, ogrski kralj Sigismund. Med tem, ko je bil Friderik II. v ujetništvu pri svojem očetu, so Hermanovi ljudje iskali Veroniko, ki se je nekaj časa v veliki stiski in bedi skrivala v divjini, nekaj časa pa preživela skrita na gradu Vurberk pri Frideriku IX. Ptujskem. Ko so jo ujeli in privedli v Celje, jo je Herman II. obtožil, da ga je hotela zastrupiti, in da je s čarovništvom obnorela njegovega sina, da jo je poročil. Proces proti Veroniki Deseniški je prvi zabeležen čarovniški proces na Slovenskem. Veronika je imela dobrega zagovornika, zato jo je sodišče oprostilo krivde, kljub temu pa jo je dal Herman II. zapreti v grad Ojstrico, kjer so jo 17. oktobra 1425 (1427? 1428?) umorili tako, da so jo utopili v kadi. Pokopali so jo v Braslovčah, Friderik II. pa jo je kasneje dal prekopati v samostansko cerkev kartuzijanskega samostana Jurklošter. Lik Veronike Deseniške je navdihnil več umetniških literarnih del med Slovenci, Hrvati, Nemci, Italijani in Čehi, pri Slovencih pa tudi eno opero. Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Veronika_Deseni%C5%A1ka [30. 10. 2010]

stran 7 od 28

Kaj lahko na podlagi slikovnega gradiva in besedil sklepate o življenju kmetov – tlačanov in fevdalcev v srednjem veku? Kaj še veste o odnosu med fevdalci in tlačani? ___________________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________________

Naloga: Oštevilči dogodke v razvoju obdelave polj. Začnite s številko 1. Z njo označite najstarejši način obdelovanja polj. Zaključite s številko 3, s katero označite najmlajši in naprednejši način obdelovanja polj v srednjem veku. ______ triletno kolobarjenje = obdelovalna površina je bila razdeljena na 3 dele, en del njive je bil

neobdelan, da se je zemlja spočila, vsako leto je počival drug del zemlje;

______ zemljo so obdelovali z motiko in lesenim ralom; ko zemlja zaradi izčrpanosti ni več rodila, so se ljudje preseli drugam

______ uveljavil se je plug z železnim rezilom; segel je globlje v zemljo in na površje obračal svežo

zemljo, preorana tla so rodila bolje

Naloga: Obkrožite pripomočke, ki so jih kmeti v srednjem veku uporabljali pri svojih opravilih.

cepec kosilnica motika traktor podkev komat kombajn srp plug

stran 8 od 28

8. Prva mesta na Slovenskem V srednjem veku so na Slovenskem začela nastajati tudi prva meščanska naselja. To so bili trgi in

mesta. Značilno zanje je bilo, da so lahko prirejali sejme, da so bili prebivalci teh naselij svobodni

in so se ukvarjali s trgovino in obrtjo. Mesta so imela še pravico do obzidja. Meščanska naselja so

nastajala v bližini gradov, cerkva, samostanov, ob rekah, križiščih poti, pod prelazi, na prostoru

nekdanjih antičnih mest.

Kako so nastala mesta in trgi? Vladar ali zemljiški gospod je trgu podelil tržne pravice. Te so

dovoljevale organizacijo letnega sejma, kjer se je izvrševala prodaja/izmenjava blaga. Oseba, ki je

podelila tržne pravice, je postala mestni gospod in je pobirala tržnino in mitnino. Trgi so po navadi

prerasli v mesta.

Naloga: Katera gorenjska mest so nastala v srednjem veku? Za rešitev premečite črke. FJAAOOKKŠL = Š _ _ _ _ _ _ _ _ _ JARNK = K _ _ _ _ CARALJDOVI = R _ _ _ _ _ _ _ _ _

Drugačen razvoj so imela primorska mesta (Izola, Koper, Piran). Ta so imela že od 12. stoletja

močno mestno upravo, vendar se jim kljub temu ni uspelo obraniti pred Benečani. Prebivalstvo teh

mest se je večinoma ukvarjalo z ribištvom in solinarstvom.

Mesta na Slovenskem so bila majhna z od 1000 do 2000 prebivalci. Največje mesto je bilo Trst (5700

prebivalcev na začetku 14. stoletja). Po jezikovni in etični pripadnosti so bila mesta mešana

(slovenska, nemška, italijanska), v njih pa so živeli tudi Judje, ki so se preživljali z denarnimi posli.

Naloga: Oglejte si skico srednjeveškega mesta. Ga prepoznate? (Namig: tu ima LUR svoj sedež ;-) Na podlagi skice sklepaj, kaj je bilo še značilno za srednjeveška mesta. Kaj v mestu iz skice še danes spominja na srednji vek?

stran 9 od 28

Čas od 16. do 18. stoletja

1. Humanizem

Naloga: Preberite besedilo in nato odgovorite na vprašanja na strani 10.

stran 10 od 28

Kaj je vplivalo na nastanek humanizma?

___________________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________________

Kaj je humanizem in kaj je zanj značilno?

___________________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________________

Naštejte nekaj humanistov in njihove dosežke.

___________________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________________

Zakaj je iznajdba tiska tako pomembna?

___________________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________________

stran 11 od 28

2. Renesansa

Naloga: Preberite besedilo in nato odgovorite na vprašanji na strani 12.

stran 12 od 28

Kaj je bilo značilno za renesančno ustvarjanje?

___________________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________________

Naštejte nekaj renesančnih umetnikov.

___________________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________________

3. Nove oblike proizvodnje

Čas med 16. in 18. stoletjem ni zaznamoval zgolj razvoj umetnostnih, kulturnih in družbenih gibanj,

novosti so se pojavile tudi v gospodarstvu. Na prehodu iz srednjega v novi vek lahko govorimo o

pojavu zgodnjega kapitalizma, za katerega sta značilni novi obliki proizvodnje – manufaktura in

založništvo. Do nastanka le-teh je prišlo zaradi neustreznih, togih cehovskih pravil, ki jih niso

prilagajali novim povečanim potrebam po obrtniških izdelkih. Kaj je bilo značilno za založništvo in kaj

za manufakturo?

Založništvo je razvilo podeželsko obrt. Posameznik (= založnik), ki je imel denar, je najprej kupil

material, ki je bil potreben za izdelavo posameznega izdelka. Nato je s kupljenim materialom založil

podeželskega obrtnika (= obrtniku je dal kupljeni material v obdelavo) in mu priskrbel pripomočke za

delo. Ko je obrtnik izdelek končal, ga je založnik odkupil in prodal na trgu.

Pri manufakturah so šli še korak dlje. Prvič se pojavi razdelitev proizvodnje na posamezne faze.

Delavci so še vedno vse delali ročno, vendar posamezni delavec izdelka ni več v celoti izdelal sam,

temveč se je vsak delavec priučil zgolj za eno fazo dela. Delo je potekalo v manufakturnih delavnicah,

ki so jih postavili lastniki obratov.

Naloga: Ali spodnja slika prikazuje založništvo ali manufakturo? Po čem to sklepate?

___________________________________________________________________________________

stran 13 od 28

Naloga: Razmislite – kaj so prednosti in slabosti novih oblik proizvodnje (kaj se zgodi s cenami,

kakovostjo, produktivnostjo in kakšen vpliv ima to na življenje posameznika). Kateri je bil naslednji

korak pri oblikah proizvodnje? Na katero obliko te spominja manufaktura?

___________________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________________

4. Razsvetljenstvo

Naloga: Preberite spodnje trditve in obkrožite tiste, ki ne opisujejo srednjega veka. Obkrožene trditve

vam bodo podrobneje predstavile značilnosti razsvetljenstva in njegovih pripadnikov.

A Novo filozofsko gibanje, ki se je najbolj razširilo v 18. stoletju v Franciji.

B Tlačani so bili odvisni in podložni fevdalnemu gospodu.

C Poudarjali so enakost pred zakonom in pravico za vse ljudi.

Č Zagovarjali so svobodo tiska, mišljenja.

D Verjeli so v razum in znanost. Ne nazadnje so prav znanstvena dognanja omogočila razvoj

tega novega gibanja. S proučevanjem so namreč dokazali, da z razumom lahko pridemo do številnih novih odkritij.

E Cerkev je usmerjala življenje vseh slojev, predvsem pa je vplivala na znanost in umetnost.

Znanost je temeljila na dogmah – to so verske resnice, ki se jih ne da spreminjati.

F Med najpomembnejšimi misleci sta bila Voltaire (zavzemal se je za odpravo privilegijev

plemstva in mučenja) in Rousseau (bil je prepričan, da je dobra oblast le tista, ki jo izvolijo

ljudje). Med privrženci so bile tudi ženske in nekateri vladarji. Slednji so ugotovili, da izobraženi prebivalci hitreje polnijo državno blagajno, zato so podpirali reforme na področju

šolstva, gospodarstva, kmetijstva.

G Novo gibanje je imelo daljnosežen vpliv. Pogled na svet se je spremenil. Vedno bolj glasne so

bile ideje o enakosti ljudi, dvomi o veri in cerkvi, o oblasti in ideja o uporabi lastne pameti.

Naloga: Na straneh 9-13 ste spoznali številne novosti v zgodovinskem razvoju. Ali lahko zgodovinski

razvoj pripomore k dolgoročnim spremembam in napredku človeštva? Svoj odgovor obkrožite.

DA NE

stran 14 od 28

Slovenski prostor od 16. do 18. stol.

1. Reformacija na Slovenskem

Prav tako kot Evropo je tudi slovenski prostor med 16. in 18. stoletjem zaznamovalo precej novosti.

Med najpomembnejše tokove, ki so zaznamovali naš prostor sodi reformacija, versko in družbeno

gibanje, ki se je zavzemalo za reformo (= spremembo) katoliške cerkve. Sprememb so si želeli,

ker se niso strinjali s podkupljivostjo, zapravljivostjo in nemoralnim življenjem cerkvenih

dostojanstvenikov. Nasprotovali so prodajanju odpustkov za grehe in zahtevali, naj vsak Biblijo bere v

svojem jeziku. Nemški duhovnik Martin Luther je zahteve reformatorjev tudi javno objavil, leta 1517

jih je namreč zbral v 95 točkah in jih pribil na vrata cerkve v Wittenbergu. Luther je bil zaradi tega

izobčen iz cerkve, vendar je kljub temu imel veliko privržencev. Njegove ideje so se hitro širile po

Evropi, zaradi česar je prišlo celo do verskih vojn in nove verske podobe Evrope, ki je skoraj

nespremenjena ostala do danes:

luteranstvo oz. evangeličanstvo: nemške, skandinavske in baltiške dežele

anglikanstvo: Anglija (ne priznavajo papeža)

kalvinizem: Švica, Nizozemska

katoliška vera: južni del nemških dežel, avstrijske dežele, češke, slovenske dežele, Poljska

Naloga: Oglejte si spodnji miselni vzorec in ga opišite.

___________________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________________

stran 15 od 28

Dosežki reformacije na Slovenskem:

- leta 1550 je bila izdana prva slovenska knjiga Katekizem in abecednik Primoža Trubarja

- Trubar je prvi uporabil ime Slovenci in zahteval slovensko osnovno šolo ter pravico do uporabe

slovenskega jezika

- Jurij Dalmatin je v slovenščino prevedel Biblijo

- ustvarjena sta bila črkopis (bohoričica) in pravopis

- v Ljubljani je bila ustanovljena prva tiskarna na Slovenskem

Naloga: Kdaj v spomin na dosežke reformatorjev na Slovenskem praznujemo dan reformacije? ______

2. Protireformacija na Slovenskem

Naloga: Preberite besedilo in ga dopolnite z besedami iz okvirčka.

Biblije knjige protireformacija menihi krizo Tomaž Hren pridigarje

Čeprav se je protestantizem močno razširil po Evropi, je katoliška cerkev ostala močna. Njeni

predstavniki so se odločili za obnovo in ker je šlo pri obnovi za odgovor na reformacijo, to prenovo

imenujemo ____________________________. Imeli so dva cilja: odpraviti __________________ v

katoliški cerkvi in boj proti reformaciji, s katerim bi ponovno vzpostavili cerkveno enotnost v Evropi.

Protireformacija je zajela tudi slovenske dežele. Ustanovljene so bile posebne verske komisije, ki so

izganjale protestantske _______________________, sežigale ______________________, ukinjale

protestantske šole in izganjale družine, ki se niso želele odreči protestantizmu. Na Kranjskem je tako

komisijo vodil ______________________________. Pomembno vlogo pri prenovi so imeli jezuiti –

_________________________, ki so imeli nalogo vzgajati in izobraževati duhovnike in laike.

Prenova katoliške cerkve se je kazala tudi navzven, v arhitekturi je začel prevladovati bogat baročni

stil (zelo okrašen, razgiban, bujen umetniški stil). Vidno je zamrlo tudi izdajanje slovenskih knjig, za

duhovne poklice so priredili in izdali le priredbo Dalmatinove __________________________.

Naloga: Kje v Sloveniji se je protestantizem ohranil do danes? ________________________________

3. Začetek narodnega prebujenja

Vsakdanje življenje v slovenskih deželah se med 16. in 18. stoletjem kljub številnim novim miselnim

tokovom ni hitro spremenilo. Večina prebivalstva se je še naprej ukvarjala s kmetijstvom. Zaradi

turških vpadov, vedno večjega izkoriščanja s strani fevdalcev, novih davkov za vzdrževanje vojske,

majhnih kmetij… so živeli v težkih razmerah. Reforme Marije Terezije in Jožefa II. so v 18. stoletju

uvedle obvezno šolanje in vojsko, nekoliko izboljšale položaj kmetov, ki so še vedno predstavljali

večino prebivalstva (90%) in prinesle gospodarski, politični in kulturni razvoj. To je v drugi

polovici 18. stoletja omogočilo začetek narodnega prebujenja.

V tem času se je povečal pomen slovenščine. Mnogi izobraženci so bili prepričani, da slovenski jezik

ni nič manj pomemben kot nemščina. In ker jih je bilo strah, da bi nemščina izpodrinila slovenščino, so

začeli ustvarjati dela, pisana v slovenskem jeziku:

- Marko Pohlin je izdal slovnico Kranjska gramatika

- Jurij Japelj je prevedel Sveto pismo

stran 16 od 28

- Valentin Vodnik je izdajal prvi slovenski časopis Lublanske novice

- Anton Tomaž Linhart je bil prvi slovenski dramatik (Županova Micka, Matiček se ženi),

pomemben je tudi zaradi dela Poskus zgodovine Kranjske - Jernej Kopitar je bil pisec prve slovenske znanstvene slovnice

- pomembno vlogo med njimi je imel Žiga Zois – z nasveti in denarjem je pomagal izobražencem, ki so se zbirali v njegovi knjižnici (ta krog izobražencev imenujemo tudi Zoisov

krog)

stran 17 od 28

Narodno in politično prebujanje Slovencev v 19. stol.

1. Krepitev narodnega gibanja

Za nadaljnji razvoj narodnega prebujenja je bila pomembna 1. polovica 19. stoletja. Takrat je bilo

slovensko ozemlje del avstrijskega cesarstva. Za to obdobje je bilo značilno, da se slovenščina v

javnem življenju ni uporabljala, časopisi so izhajali v nemščini, slovenščino so govorili preprosti ljudje

(kmetje, delavci), premožnejši pa so na svoje korenine pogosto pozabili. Kljub vsemu se je slovenska

narodna zavest (= zavest o povezanosti Slovencev iz različnih dežel v en narod) v tem

času krepila, zasluge za to pripisujemo zlasti škofu Antonu Martinu Slomšku, pesniku Francetu

Prešernu in dr. Janezu Bleiweisu.

Naloga: Preberite spodnji odlomek o Antonu Martinu Slomšku in izpišite, kako je pripomogel h krepitvi narodne zavesti med Slovenci.

___________________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________________

Naloga: Sedaj si preberite še o vlogi Prešerna in Bleiweise ter izpolnite tabelo na str. 18.

stran 18 od 28

Konservativni tabor Liberalno-demokratični tabor

Vodja:

Interesi:

Rešitev nacionalnega vprašanja:

Narodno gibanje je v tem času ostalo omejeno na kulturno in jezikovno raven, vplivalo je na

oblikovanje knjižnega jezika, vse pogosteje pa so bili v rabi izrazi Slovenec, slovenščina, Slovenija.

2. Zedinjena Slovenija

Ker se je položaj delavcev po Evropi slabšal, ker so kmetje še vedno morali prenašati veliko fevdalnih

bremen, ker vladarji niso upoštevali želje meščanstva po gospodarski in politični svobodi in ker so

posamezni narodi začeli zahtevati več samostojnosti, je Evropo leta 1848 preplavil val revolucij. Ker

so se podrejeni narodi upirali in zahtevali enakopravnost, to revolucionarno vrenje imenujemo tudi

pomlad narodov. Prebujeni narodi so svoje pravice zahtevali v političnih programih.

Revolucija se je z Dunaja preselila tudi v mesta slovenskih dežel. Na slovenska tla so revolucionarno

gibanje prinesli popotniki, poštne kočije, novice so se širile tudi po železniških in telegrafskih zvezah.

Zahteve revolucionarjev so bile podobne kot drugod po Evropi: odprava fevdalizma in

enakopravnejši položaj v monarhiji. Meščani so tako v mestih vzklikali svoboda, državljani,

enakost, bolj radikalni so rušili mitnice. Najbolj burno so se odzvali kmetje, ki so organizirali krajevne

kmečke vstaje.

Naloga: Preberite si spodnji časopisni članek o kmečkem napadu na fevdalno posest Sonegg.

Svoboda govora in tiska sta med revolucijo spodbudili

tudi nacionalno gibanje na Slovenskem. Slovenci smo

dobili prvi politični program. Imenoval se je Zedinjena

Slovenija. V Kmetijskih in rokodelskih novicah ga je

objavil Matija Majar Ziljski.

Naloga: Preberite si odlomek iz programa Zedinjena

Slovenija (besedilo na levi) in odgovorite na vprašanji.

Kaj so Slovenci zahtevali v prvem političnem programu?

V katerem letu je nastal program Zedinjena Slovenija?

stran 19 od 28

Program je bil med ljudstvom odlično sprejet, vendar v dunajskem parlamentu ni bil obravnavan, saj

je bil parlament med revolucijo razpuščen. Ker so revolucijo na Dunaju jeseni uspešno zatrli, se je ta

končala tudi na Slovenskem.

3. Kaj je zemljiška odveza

Resda Slovenci leta 1848 niso mogli uresničiti svojih narodnih in političnih želja, želje po odpravi

fevdalizma pa so bile uresničene. Kmeti so že od reforma Jožefa II. pričakovali odpravo fevdalizma. V

revoluciji marca 1848 so bili prepričani, da bodo to končno dosegli, zato so prenehali opravljati

fevdalne obveznosti. Zahtevali so takojšno odpravo vseh fevdalnih bremen. Zakon o zemljiški

odvezi iz leta 1848 je to uveljavil, s čimer je bilo konec fevdalizma, a je bila pridobitev zemlje

mogoča le s plačilom odškodnine. Kmet je za zemljo, ki jo je dolga leta obdeloval za fevdalca,

moral plačati del odškodnine.

4. Čitalnice in taborsko gibanje

Po revoluciji so v habsburški monarhiji obnovili absolutizem, ki ga po takratnem notranjem ministru

imenujemo Bachov absolutizem. Vojska in policija sta skrbeli za nadzor države nad državljani,

politično delovanje je bilo onemogočeno, narodna gibanja so bila preganjana, uvedena je bila stroga

cenzura. Narodno gibanje je dobilo ponovni zagon v 60. letih 19. stoletja, ko je bila habsburška

monarhija zaradi slabega gospodarskega stanja in vojn prisiljena uvesti državni zbor (parlament). Z

novo ustavo pa je bilo znova dovoljeno zborovanje in ustanavljanje društev. Moč Slovencev je bila

sicer oslabljena, ker so bili razdeljeni na več dežel. Vodilno vlogo je imela Kranjska.

Naloga: Oglejte si zemljevid in zapišite, v katerih deželah so še živeli Slovenci.

Pomembno vlogo pri utrjevanju narodne zavesti so v 60. letih igrale čitalnice. Njihova dejavnost so

bile kulturne prireditve, ki so potekale v slovenskem jeziku. Udeleževali so se jih zlasti meščani, saj so

nastajale v mestih in večjih trgih. Bile so neke vrste društva, ki so bila tudi politično aktivna. Slovenci

so ustanavljali tudi druga društva (telovadna, pevska, gasilska, glasbena…) in zaradi njihove

množičnosti so čitalnice nehale delovati.

stran 20 od 28

Med leti 1868 in 1871 so v slovenskih deželah organizirali tabore, velika ljudska zborovanja ob

nedeljah na prostem. Udeleževala se jih je množica kmetov in malega meščanstva, vodili pa so jih

slovenski politiki in poslanci. Slednji so v govorih zahtevali uresničitev programa Zedinjena Slovenija,

uporabo slovenskega jezika v šolah in uradih ter obravnavali

gospodarska in socialna vprašanja.

Naloga: Slika prikazuje plakat, ki vabi na enega izmed taborov.

Zanj se je kasneje izkazalo, da ga je obiskalo kar 30 000 ljudi.

Kje se je odvijal najbolj množičen tabor? ___________________

Tabori so bili izraz narodne in politične enotnosti Slovencev, saj

so se jih udeleževali pripadniki obeh političnih taborov. Ker so

poudarjali pravice in zahteve Slovencev, so jih na Dunaju

prepovedali. Po obdobju taborov so se nasprotja med liberalnim

in konservativnim taborom okrepila ter ob koncu stoletja

pripeljala do nastanka prvih slovenskih političnih strank.

stran 21 od 28

Življenje Slovencev v 2. polovici 19. stoletja

1. Gospodarstvo

Prevladujoča panoga je bila še vedno kmetijstvo. Gojili so krompir, pšenico, sadje, koruzo… Uvajanje

novosti je potekalo počasi, saj kmeti za nakup strojev ali umetnih gnojil niso imeli sredstev.

Prevladovale so majhne kmetije. Kmeti so bili sicer oproščeni tlake in dajatev, vendar si prenekateri

med njimi niso mogli privoščiti visoke odškodnine za zemljo, zato 2. polovico 19. stoletja zaznamuje

socialna stiska kmetov in propadanje kmetij. Vzrokov za propad kmetij je bilo več: visoki davki,

odškodnina za zemljo, cenejši tuji izdelki, slabe letine, prenaseljenost podeželja, zadolženost kmetov.

Socialno stisko so kmeti reševali na različne načine: denar so si za visoke obresti sposojali pri vaških

bogataših ali pa so prodajali svoje posesti, pri čemer so bili pogosto ogoljufani. Pomoč kmetom so

organizirali tudi slovenski politiki in duhovniki. Mihael Vošnjak je v okviru liberalnega tabora prvi začel

organizirati posojilnice, ki so nudile ugodne kredite. V okviru katoliškega tabora pa je take posojilnice

ustanavljal Janez Evangelist Krek. Krizo slovenskega podeželja so omilile tudi zadruge, ki so jih

organizirali po župnijah. Kmeti so s prispevki v zadrugah pomagali drug drugemu. Slovenski kmeti so

rešitev iskali tudi v izseljevanju s podeželja. Preselili so se v mesta ali v tujino (v Avstrijo in zahodno

Evropo, kasneje pa tudi v ZDA).

V slovenskih deželah se je začela tudi pospešena industrializacija. Ustanavljali so kemične, tekstilne,

usnjarske, prehrambene, tobačne tovarne, papirnice, steklarne in cementarne. Za predelavo železove

rude so nastajale železarne. Cveteli so premogovniki (zlasti v Zasavju), bogati gozdovi pa so

omogočali razmah lesne industrije. Pomembno vlogo pri razvoju industrije so igrale železniške

proge, ki so jih gradili s tujim kapitalom. (Pozor: Tudi sicer je v industriji pred domačim prevladoval

tuj kapital.) Železniška proga Dunja – Trst se je imenovala južna železnica in je tekla čez slovensko

ozemlje.

Naloga: Oglejte si zemljevid in napišite, kateri kraji in industrijska središča so bila med 1868 in 1876

povezana z železnico.

___________________________

___________________________

___________________________

___________________________

___________________________

___________________________

___________________________

2. Družbena podoba

Industrializacija je vplivala na družbene spremembe. Govorimo o treh družbenih slojih: kmetih,

delavcih in meščanstvu.

stran 22 od 28

Naloga: Preberite si spodnje opise in jih označite s črko K, če se navezujejo na kmete, s črko D, če se

navezujejo na delavce in s črko M, če gre za meščane.

najbogatejši družbeni sloj; skrbeli so za zunanji videz in ugled družine; hiše so

opremljali z modernim pohištvom; živeli so v mestih; najbogatejši so si lahko privoščili

služinčad; zahajali so v gledališča in se sprehajali po promenadi; prirejali so zabave in

plese ter se med seboj obiskovali

najštevilčnejši družbeni sloj; živeli so na podeželju; njihovo življenje je bilo vezano na

letne čase in opravila, cerkvene praznike in vaško krčmo; bivali so v skromnih bivališčih

z malo pohištva; otroci, dekle in hlapci so spali kar v predalih; bili so močno razslojeni

– glede na velikost posesti, ki so jih imeli v lasti, govorimo o gruntarjih, kajžarjih in

kočarjih

nov družbeni sloj, ki je nastal zaradi industrializacije; živeli so v slabih higienskih in

prostorskih razmerah; v tovarnah so delali tudi več kot 10 ur na dan; njihovi zaslužki so

bili slabi; lastniki tovarn so jih izkoriščali, ker so vedeli, da je veliko ljudi pripravljenih

delati v tovarni; njihove otroke je po navadi doletela enaka usoda, saj jim starši niso

mogli plačati šolanja

Naloga: Kateri družbeni sloj prikazujejo spodnje slike?

______________________ _______________ _________________

3. Kulturni in znanstveni razvoj

Dosežki kulturnega in znanstvenega razvoja na Slovenskem v 2. polovici 19. in na prelomu stoletja:

- Naraslo je število osnovnih šol, ki so jih morali obiskovati otroci med 6. in 14. letom starosti.

Zaradi tega se je zmanjšala nepismenost.

- Razmahnila se je založniška dejavnost. Izhajali so časopisi, strokovne revije in knjige v

slovenskem jeziku. Največja založba je bila Mohorjeva družba.

- Najvidnejši literarni ustvarjalci tistega časa so bili Ivan Cankar, Dragotin Kette, Josip Murn,

Oton Župančič.

- Vrhunec je doživela likovna umetnost (Rihard Jakopič, Matija Jama, Ivan Grohar).

- V arhitekturi sta blestela Jože Plečnik in Maks Fabijan.

- Baron Anton Codelli je v Ljubljano pripeljal prvi avtomobil in izumil hladilnik.

- Jožef Ressel je izumil ladijski vijak.

- Janez Puch je bil priznani proizvajalec motornih koles.

Naloga: O življenju Slovencev v 2. polovici 19. stoletja si za ponovitev lahko preberete povzetek in

rešite naloge na http://www.svarog.si/zgodovina/3/index.php?page_id=8360.

stran 23 od 28

Različne poti do uresničitve demokratičnih pravic

1. Položaj delavcev v prvi polovici 19. stoletja

Naloga: Preberite besedilo in ga dopolnite s pojmi iz okvirčka.

nizke nesreče stroji ur bolezni

Položaj delavcev je bil slab in negotov. Zamenjali so jih __________________. Ker dela s stroji niso

bili vajeni in za varnost ni bilo poskrbljeno, so bile pogoste ___________________. Običajni delavnik

je trajal od 12 do 16 ___________. O delovnih pogojih in plačah so odločali lastniki industrijskih

obratov. Velika ponudba delavcev je zniževala njihovo ceno. Lastniki tovarn so zato nasprotovali

uvedbam minimalnih plač. Mezde (= delavske plače) so bile __________________, pogosto je morala

v tovarni za preživetje delati cela družina, vključno z otroki in ženskami. Če je delavec zbolel, ni dobil

plačila, niti niso poznali pokojnin. Zaradi težkih delavnih razmer in nezadostne prehrane so bile

pogoste __________________ in umrljivost.

2. Boj za politične in socialne pravice delavcev

Delavci so zaradi slabih razmer sprva krivili stroje, zato so jih razbijali. Takšno početje po njegovem

začetniku imenujemo ludizem. Take upore so lastniki in država preprečevali z vojsko in policijo.

Ker je število delavcev naraščalo, je delavsko oz. socialno vprašanje postalo glavni problem družbe.

Ker nihče ni zastopal delavcev in njihovih interesov, so ti sami začeli organizirati sindikate (povezali

so se delavci iz istih panog). Sindikati so se v imenu delavcev z lastniki tovarn pogajali o plačah,

delavniku in delovnih pogojih, organizirali stavke, nudili denarno pomoč ob izgubi dela ali bolezni.

S časoma so tudi države sprejele ukrepe, s katerimi so omejili izkoriščanje delavcev. Sprva je

bilo prepovedano delo otrok do 9. leta in podzemno delo otrok, nato pa so delo otrok prepovedali v

celoti. Delovnik je bil omejen na maksimalno 10 ur.

Delavci so si želeli tudi političnih pravic in zase zahtevali volilno pravico. Gibanje, ki je zahtevalo

volilno pravico vsem polnoletnim moškim ne glede na premoženje se je imenovalo čartistično

gibanje. Delavci v Veliki Britaniji so bili med prvimi, ki so dobili volilno pravico in se tudi politično

organizirali. V političnih stranka so se združevali tudi delavci drugod po Evropi. Najprej so bile to

socialdemokratske stranke (SDS).

Da bi bili delavci še močnejši, so se povezali tudi mednarodno v I. internacionali. Zaradi številnih

nestrinjanj je razpadla, prav tako tudi II. internacionala. Z reševanjem delavskega vprašanja se je

ukvarjala tudi katoliška cerkev in obsodila izkoriščanje delavcev. Prepričani so bili, da nesoglasij med

delavci in kapitalisti ne bi bilo, če bi živeli po krščanskih načelih.

3. Evropske demokracije in prva socialistična država

Velika Britanija: je bila že od konca 17. stoletja ustavna monarhija. Poleg kralja je državo vodil tudi

parlament. V 19. stoletju je Velika Britanija doživela vrhunec gospodarske moči in bogastva. Vloga

vladarja se je takrat zaradi demokratičnih sprememb zmanjšala, postala je predvsem simbolna.

Politično moč je imel parlament z vlado, ki jo je vodil premier. Kljub dolgoletni parlamentarni tradiciji,

so volilno pravico imeli le redki. To se je spremenilo konec 19. stoletja, ko so volilno pravico dobili vsi

stran 24 od 28

moški, stari vsaj 21 let. V parlamentu so sedaj sedeli zagovorniki plemstva in cerkve (torijci),

zagovorniki liberalizma in zagovorniki delavcev (laburisti).

Francija: V Franciji se je pot v demokracijo začela s francosko revolucijo v 18. stoletju, vendar so se

razmere ustalile šele konec 19. stoletja. Leta 1871 je prišlo do velike vstaje delavcev, ki so jo zatrle

vojaške enote. Vse to je vplivalo tudi na politične razmere. Nasproti so si stali zagovorniki monarhije in

republike. Leta 1875 so odpravili cesarstvo in razglasili republiko. Razmere so bile kljub temu ves čas

nestabilne.

Drugod po Evropi: Demokratična načela so se počasi in s težavami začela uveljavljati tudi v drugih

državah (v Avstro-Ogrski je bila splošna volilna pravica za vse moške uvedena leta 1907). Počasi se je

uveljavljal tudi parlamentarizem – oblika vladanja, v kateri je vlada odgovorna parlamentu.

Naloga: Razmislite. Kaj so temeljne značilnosti demokracije? ___________________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________________

Rusija: V nasprotju z drugimi evropskimi državami, ki so spodbujale demokracijo, je Rusija ostala z

avtokratsko (absolutno) oblastjo. Car je državo vodil sam brez parlamenta s podporo cerkve in

plemstva. Posamezne politične skupine so bile nemočne. Razmere v državi so se zaostrovale tudi

zaradi slabega gospodarskega položaja in slabih življenjskih razmer ter ukinjenih nekaterih svoboščin

(svoboda govora, tiska, združevanja) med prvo svetovno vojno. Po revoluciji, ki je v Rusiji izbruhnila

leta 1917, je Rusija postala prva in edina socialistična država na svetu. Na oblasti se je utrdil Lenin.

Ustanovil je delavsko in kmečko vlado, zemljo veleposestnikov je razdelil kmetom, tovarne je odvzel

lastnikom in jih podržavil, delovnik je omejil na 8 ur ter uvedel zdravstveno zavarovanje. Po Leninovi

smrti je oblast prevzel Stalin. Uvesti je želel popoln socializem in v tem žaru ustanovil totalitarno

državo. Državi je vladala Komunistična partija – imela je popolno oblast nad vsem javnim in zasebnim

življenjem državljanov. Gospodarstvo je bilo podrejeno političnim odločitvam Stalina, zasebne kmetije

so združili v velika državna posestva. Vsa sredstva so bila v državni lasti.

Naloga: V čem se je ruski sistem razlikoval od drugih evropskih sistemov?

___________________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________________

Novi pojmi

socializem = gospodarsko-družbena ureditev, v kateri so proizvajalna sredstva v družbeni lasti; nazor, katerega cilj je uveljavitev ekonomskih, političnih in kulturnih pravic delavcev

komunizem = brezrazredna gospodarsko-družbena ureditev, ki temelji na podružabljanju

proizvajalnih sredstev, odpravi izkoriščanja in delitvi dobrin po potrebah demokracija = politična ureditev z vladavino večine, ki varuje osebne in politične pravice vseh

državljanov

stran 25 od 28

Prva svetovna vojna (1914 – 1918)

1. Vzroki za svetovni spopad

Glavni vzrok za prvo svetovno vojno so bila zaostrena kolonialna nasprotja med državami. Antantne

države so želele ohraniti svoj dominantni položaj (kolonije so jim prinašale surovine, poceni delovno

silo, možnost izvažanja kapitala in s tem krepitev moči), države centralnih sil pa so želele ponovno

delitev sveta, saj pri kolonizaciji niso sodelovale.

Naloga: Na zemljevidu Evrope označite države antante in centralnih sil, ki so se oblikovale na prelomu

stoletja.

2. Način bojevanja

Naloga: Oglejte si slikovno gradivo, ki prikazuje način bojevanja med prvo svetovno vojno. Nato na

str. 26 obkrožite trditve, ki opisujejo to bojevanje.

stran 26 od 28

a) Oboroževalna industrija je v desetletjih pred vojno razvila novo orožje (npr. letala, tanke, avtomatsko orožje), ki so spremenili način bojevanja.

b) Pod Hitlerjevim vodstvom je nemška vojska vodila bliskovito vojno.

c) Prvič so na bojiščih uporabili bojne pline in zaščitne plinske maske.

č) Padla je prva atomska bomba.

d) Za prvo svetovno vojno je bilo značilno pozicijsko bojevanje. Da bi zaščitili svoje vojake

so vzdolž front izkopali strelske jarke. Vojaki so v njih živeli, se prehranjevali in

bojevali, lahko tudi več mesecev.

e) Vojne ujetnike so zaprli v koncentracijska taborišča in jih pobili v plinskih celicah.

3. Življenje med vojno

Na začetku vojne so ljudje podpirali vojno, z dolgotrajnim vojskovanjem pa se je to spremenilo.

Razmere so bile iz dneva v dan slabše. Vladalo je pomanjkanje, lakota. Zaradi tega je bila uvedena

racionalizacija živil. Ljudje so lahko dobili le omejene količine hrane. Samo žene in otroci so lahko

delali in skrbeli za kmetijstvo. Nadzor nad gospodarstvom je prevzela vlada. Celotna industrija je bila

prilagojena vojaškim potrebam. Nekateri so vojno izkoristili in z gospodarskimi spletkarjenji med vojno

obogateli.

4. Konec vojne in njene posledice

Nemci so po izstopu Rusije iz vojne pričakovali zmago tudi na zahodu, vendar so v vojno vstopile

ZDA in Nemcem prekrižale načrte o zmagi. Združene antantne sile so bile uspešne na zahodni fronti in

tako Nemčija kot tudi A-O sta morali v novembru 1918 kapitulirati.

Mir so sklenili na pariški mirovni konferenci, kjer je bila Nemčija razglašena za edinega krivca

za vojno: odpovedati se je morala vsem kolonijam, prepovedali so ji združitev z Avstrijo, plačati je

morala vojne reparacije in ukiniti splošno vojaško obveznost ter razorožiti svojo vojsko.

Posledice prve svetovne vojne:

- nesmiselno uničevanje => ogromna materialna škoda, Evropa je izgubila vodilno mesto v

svetu, prehitele so jo ZDA

- več 10 milijonov mrtvih na frontah, 10 milijonov mrtvih zaradi bolezni in lakote

- 20 milijonov ranjenih

- razpad Avstro-Ogrske in nastanek novih držav (Avstrija, Madžarska, Češkoslovaška, Kraljevina

SHS, Romunija)

- nastanek Društva narodov, 28. april 1919, ki naj bi skrbel za sodelovanje med narodi, mir in

varnost

- zaostrila je probleme, zaradi katerih je izbruhnila

stran 27 od 28

Izpitna vprašanja

Pojasnite naseljevanje alpskih Slovanov v zgodnjem srednjem veku.

Kaj je bilo značilno za življenje alpskih Slovanov?

Predstavite Samovo plemensko zvezo/Karantanijo.

Opišite pokristjanjevanje Slovanov.

Pojasnite proces kolonizacije.

Naštejte slovenske zgodovinske dežele in razložite, kako in kdaj so se oblikovale. Kdo je v njih imel

oblast?

Opišite življenje v srednjem veku.

Opišite nastanek in značilnosti meščanskih naselij v srednjem veku. Katera mesta na Gorenjskem so

srednjeveška?

Kaj je humanizem/renesansa? Opišite gibanja in naštejte nekaj predstavnikov obeh gibanj.

Kateri novi obliki proizvodnje sta se pojavili med 16. in 18. stoletjem? Na kratko ju opišite.

Predstavite glavne značilnosti razsvetljenstva in naštejte nekaj predstavnikov.

Opišite reformacijo na Slovenskem in naštejte njene dosežke.

Kakšen je bil odziv na reformacijo na slovenskih tleh? Kaj je bilo zanj značilno?

Kaj je omogočilo začetek narodnega gibanja na Slovenskem? Kdaj se je začelo narodno gibanje na

Slovenskem. Naštejte nekaj predstavnikov.

Kdo je bil na Slovenskem v prvi polovici 19. stoletja odgovoren za krepitev narodnega gibanja? Na

kratko opišite njihovo delovanje.

Predstavite program Zedinjena Slovenija.

Kaj je zemljiška odveza in kako je vplivala na življenje kmetov?

Predstavite čitalnice in tabore.

Opišite slovensko gospodarstvo/družbeno podobo v drugi polovici 19. stoletja.

Kakšen je bil položaj delavcev v prvi polovici 19. stoletja?

Kako je potekal boj za politične in socialne pravice delavcev v 19. stoletju?

V čem se je ruski sistem na prelomu stoletja (19./20.) razlikoval od evropskih sistemov?

Naštejte in opišite vzroke za prvo svetovno vojno.

Opišite način bojevanja in življenje med prvo svetovno vojno.

Predstavite konec prve svetovne vojne in njene posledice.

stran 28 od 28

Način ocenjevanja: pisno, po predhodnem dogovoru

tudi ustno

Kriterij pisnega ocenjevanja:

nezadostno 1 (0 – 49%) zadostno 2 (50 – 62%), dobro 3 (63 – 76%), prav dobro (77 – 89%), odlično

5 (90 – 100%)

Kriterij ustnega ocenjevanje:

Ustno ocenjevanje – točkovni kriterij:

Vsak izpraševanec dobi 4 vprašanja. Vsako vprašanje se oceni s 4 točkami po sledečem kriteriju:

4 točke = izpraševanec tekoče, natančno, podrobno, brez napak odgovori na vprašanje

3 točke = izpraševanec tekoče, z malo pomoči izpraševalca odgovori na vprašanje

2 točki = izpraševanec s pomočjo podvprašanj izpraševalca sam pride do bistvenih vsebin vprašanja /

nepravilno odgovori na vprašanje, vendar se ob opombi izpraševalca popravi / odgovor vsebuje bistvo

z nekaj pomanjkljivostmi

1 točka = izpraševanec zna odgovoriti na nekaj podvprašanj, bistvo mu je nejasno

0 točk = izpraševanec ne pozna odgovora

Za mejne odgovore so možne polovične točke.

Skupaj možno 16 točk.

Izpitna vprašanja:

- so zbrana na str. 27

Odlično (5) 15 – 16 točk

Prav dobro (4) 13 – 14 točk

Dobro (3) 11 – 12 točk

Zadostno (2) 8 – 10 točk

Nezadostno (1) 0 – 7 točk