Integrirano spre~uvawe i kontrola na zagaduvaweto · Pokraj rutinskite analizi, se vr{i i analiza za sodr`ina na antibiotici na zbirnoto mleko. Priemot na mlekoto se vr{i na priemna

PRILOG 2: Obrazec za baraweto za dobivawe dozvola za usoglasuvawe so operativen plan za instalacijata koja vr{i aktivnost od Prilog 2 od Uredbata

MINISTERSTVO ZA @IVOTNA SREDINA I PROSTORNO PLANIRAWE

Integrirano spre~uvawe i kontrola na zagaduvaweto

DOZVOLA ZA USOGLASUVAWE SO OPERATIVEN PLAN

IMB Mlekara AD Bitola

2

SODR@INA

I. OP[TI INFORMACII ........................................................................3

II. OPIS NA TEHNI^KITE AKTIVNOSTI...................................................5

III. UPRAVUVAWE I KONTROLA...................................................................14

IV. SUROVINI I POMO[NI MATERIJALI I ENERGII UPOTREBENI ILI PROIZVEDENI VO INSTALACIJATA.........................................................................................15

V. CVRST I TEÊN OTPAD.............................................................................19

VI. EMISII VO ATMOSFERA.........................................................................21

VII. EMISII VO POVR[INSKI VODI I KANALIZACIJA..................25

VIII. EMISII VO PO^VA.....................................................................................28

IX. ZEMJODELSKI I FARMERSKI AKTIVNOSTI.................................29

X. BUÂVA, VIBRACII I NEJONIZIRA^KO ZRAÊWE....................30

XI. TO^KI NA MONITORING NA EMISII I ZEMAWE PRIMEROCI32

XII. OPERATIVEN PLAN……............................................................................35

XIII. SPREÛVAWE HAVARII I REAGIRAWE VO ITNI SLUÂI.......36

XIV. REMEDIJACIJA, PRESTANOK SO RABOTA, POVTORNO ZAPO^NUVAWE SO RABOTA I GRI@A PO PRESTANOK NA AKTIVNOSTITE..................................................................................37

XV. REZIME BEZ TEHNI^KI DETALI..........................................................38


3

I OP[TI INFORMACII Ime na kompanijata1 IMB Mlekara AD Bitola

Praven status Akcionersko dru{tvo

Sopstvenost na kompanijata

Privatna

Soptvenost na zemji{teto

Dràvno, no vo tek e negova privatizacija

Adresa na lokacijata (i po{tenska adresa, dokolku e razli~na od pogore spomenatata)

Dolno orizarski pat bb Bitola

Broj na vraboteni 134 Ovlasten pretstavnik Predrag Cvetkovi} Kategorija na industriski aktivnosti koi se predmet na baraweto2

6.4 (v) Obrabotka i prerabotka na mleko i koli~estvoto na vlezeno mleko od 20 do 200 t/den (prose~na vrednost na godi{na osnova).

Proektiran kapacitet

180 t/den

Vo prilog se dadeni:

o Re{enie za registrirana dejnost od Centralen registar na Republika Makedonija (Prilog I.1)

o Potvrda za otvorena likvidaciona postapka od Centralen registar na Republika Makedonija (Prilog I.2)

o Kopija od katastarski plan (Prilog I.3) o Posedoven list od Oddelenieto za premer i katastar

(Prilog I.4) o Uverenie deka nema postapka za ste~aj (Prilog I.5) o Veterinarno-sanitarna dozvola (Prilog I.6) o Istorijat (Prilog I.7)

1 Kako {to e registrirano vo sudot, vaè~ka na denot na aplikacijata 2 Da se vneseat {ifrite na aktivnostite vo instalacijata spored Aneks 1 od ISKZ uredbata (Sl. Vesnik 89/05 od 21 Oktomvri 2005). Dokolku instalacijata vklu~uva pove}e aktivnosti koi se predmet na ISKZ, treba da se ozna~i{ifrata za sekoja aktivnost. [ifrite treba da bidat jasno odeleni edna od druga.


4

I 1 Vid na baraweto Obeleète go soodvetniot del

Nova instalacija Postoe~ka instalacija √ Zna~itelna izmena na postoe~ka instalacija

Prestanok so rabota

I.2 Organ nadleèn za izdavawe na B-Integrirana ekolo{ka dozvola

Ime na edinicata na lokalna samouprava

Op{tina Bitola

Adresa

Bulevar 1-vi maj br.61 Bitola

Telefon

047 229 789, 047 208 304


5

II OPIS NA TEHNI^KITE AKTIVNOSTI Opi{ete ja postrojkata, metodite, procesite, pomo{nite procesi, sistemite za namaluvaweto i tretman na zagaduavweto i iskoristuvawe na otpadot, postapkite za rabota na postrojkata, vklu~uvaj}i i kopii od planovi, crteì ili mapi, (terenski planovi i mapi na lokacijata, dijagrami na postapkite za rabota). ODGOVOR

II 1 Opis na lokacijata i instalacijata

Objektot IMB Mlekara AD Bitola se nao|a vo prigradskata zona na Bitola jugoisto~no od gradskoto jadro, na patot Bitola - s. Dolno Orizari. Zafa}a vkupna povr{ina od 14.251 m2 i vklu~uva:

- Portirnica - so povr{ina od 36 m2 i se nao|a vedna{ do glavniot vlez od desnata strana;

- Diskontna prodavnica i otkup na mleko - smestena e pred vlezot vo mlekarnicata i zafa}a povr{ina od 144 m2;

- Filterna stanica - se nao|a do glavniot vlez od levata strana i zafa}a povr{ina od 108 m2;

- Magacini za ~uvawe na te~ni hemikalii i otpadna ambalaà - pretstavuvaat posebni objekti vo koi se ~uvaat hemikaliite i povratnata ambalaà od niv. Objektite se od limena konstrukcija i obezbedeni se so sobiren kanal za eventualno istekuvawe na te~nite hemikalii.

- Proizvodstven pogon za te~ni proizvodi - pretstavuva prizemjen objekt so povr{ina od 5.100 m2 koj se sostoi od slednive prostorii:

Prostor vo koj e smestana tehnolo{kata oprema za proizvodstvo i pakuvawe na sveì i sterilizirani mle~ni proizvodi. Vo podovite se vgradeni slivnici za sobirawe na vodi od miewe na prostoriite i instalacite kako i od rastur na mleko. Po sredinata na proizvodstveniot pogon e vgraden prelomen kolektor (F/250) so izlez na dvete strani na objektot vo koj se slevaat tehnolo{kite otpadni vodi od pogonot;

Eta`na konstrukcija na koja e smesten sistem za ladewe; Prostor za proizvodstvo i pakuvawe na ovo{ni sokovi. Yidovite i podot se obloèni so kerami~ki plo~ki, a vo podot e vgraden slivnik za sobirawe na otpadnite vodi;

Magacinski prostor za privremeno skladirawe na hemikalii potrebni za priprema na rastvorite za miewe na instalaciite i prostorija so rezervoarite vo koi se skladirat rastvori za miewe na instalaciite (CIP sistem);

Laboratorija smestena na leviot kraj od glavniot vlez (front od objektot);

- Sirewara - Severno od pogonot za proizvodstvo na mle~ni proizvodi i sokovi, e izgraden poseben pogon za proizvodstvo na razli~ni tipovi na sirewe. Se raboti za objekt so katnost P+1 so vkupna povr{ina od 6.400m2. Yidovite se obloèni so kerami~ki


6

plo~ki, a podovite se so epoksidna prevlaka ili se obloèni so kerami~ki plo~ki. Vo podovite se vgradeni slivnici i kanali za sobirawe na vodi od miewe na prostoriite i instalaciite kako i od eventualen rastur na mleko. Vo pogonot "Sirewara" se odvoeni tehnolo{kata, atmosferskata i fekalnata kanalizacija i e moèn niven zaseben tretman pred nivno me{awe vo sobirniot kolektor. Pogonot za proizvodstvo na sirewe vo sklop na IMB Mlekara AD Bitola ja koristi postoe~kata kotlarnica, trafostanicata i drugite pomo{ni objekti kako filternata stanica za ~ista voda, objektot za deponirawe na cvrst otpad i magacinot za kiselo sredstvo, alkalen odmastuva~ i ìva soda. Site navedeni pomo{ni objekti imaat instaliran kapacitet koj moè da gi zadovoli potrebite na dvata pogoni.

- Administrativna zgrada - e so povr{ina od 880 m2 i tuka se nao|aat: kancelariskite prostorii, garderobite, tu{ kabinite i toaleti.

- Magacini - gi ima dva: za ambalaà (so povr{ina od 598 m2) i za rezervni delovi (so povr{ina od 135m2), smesteni pome|u administrativnata zrada i proizvodstveniot pogon

- Klima komora - smestena e pome|u magacinot za ambalaà i proizvodstveniot pogon i e so povr{ina od 450 m2 i

- Rabotilnica i kotlarnica - kotlite se nao|aat vo zasebni prostorii so povr{ina od 400 m2 i oddale~eni od ostanatite objekti.

Vo krugot na IMB Mlekara AD Bitola se izgradeni asfaltirani priodni pateki, parking prostor i plato za manevar na vozilata za istovar i utovar na mleko (t.n. zapadna rampa). Preostanata povr{ina vo krugot na objektot e hortikulturno uredena i zasadena so treva i ukrasni rastenija.

Nadvor od objektot se nao|aat uredno skladirani buriwa - povratna ambalaà za ovo{nata pulpa koja sluì kako surovina za proizvodstvo na odreden tip sokovi. II 2 Opis na tehnolo{kiot proces

Kapacitetot na opremata instalirana vo mlekarnicata za prerabotka na mleko e 180 t/den, no realno vo mlekarnicata se prerabotuva maksimum 130 t/den sveò mleko i 1,4 t/den ovo{na pulpa (13,5 t/den ovo{ni sokovi).

Na Tab.1 pretstaveno e dnevnoto ili godi{noto proizvodstvo na razli~nite tipovi mle~ni proizvodi i sokovi vo IMB Mlekara AD Bitola.

Tabela.1 Dnevno i/ili godi{no proizvodstvo na mleko, mle~ni proizvodi i sokovi vo mlekarnicata

Tip na proizvod Dnevno ili godi{no proizvodstvo Pasterizirano mleko 40 t/den Ovo{ni sokovi 5000 t/godi{no Jogurt 25 t/den Kiselo mleko 10 t/den Pavlaka 1 t/den Sterilizirano mleko 80 t/den ôkoladno mleko 50 t/godi{no Ka{kaval 1000t/godi{no Sirewe 250 t/godi{no Topeno sirewe 150 t/godi{no


7

Mlekarnicata e opremena so slednava oprema:

- Pasterizatori - vo mlekarnicata postojat dva pasterizatori. Pasterizatorot "Alfalaval" e so kapacitet za termi~ko tretirawe od 11.000l/h, dodeka vtoriot pasterizator "Tertratemlakt" ima kapacitet od 15.000l/h;

- Separatori - postojat dva separatori so kapacitet na separacija od 11.000l/h i 15.000l/h;

- Duplikatori - vkupno na broj ima ~etiri, se koristat za fermentacija na kiselo mleko i jogurt i se so kapacitet od 1t;

- Fermentori - vkupno 8 (6 po 5t i 2 po 10t) i sluàt za fermentacija;

- Pakerki - vo mlekarnicata postojoat dve "Elopak" pakerki za paster mleko so kapacitet od 5 t/h i tri "Kombiblok" pakerki za sterilizirano mleko sekoja so razli~en kapacitet i toa od 1,2 t/h; 5 t/h i 10 t/h;

- UHT sterilizator - mlekarnicata raspolaga so dva UHT sterilizatori "Geafina" so kapacitet od 5 t/h i 10 t/h;

- Baktofugator - se koristi za pro~istuvawe na mlekoto; - Deaerator - se koristi za otstranuvawe na vozduh; - Komori za fermentacija - vkupno na broj se tri so kapacitet

sekoja od 8 t/h; - Komori za ladewe i odrùvawe na gotovite proizvodi - gi

ima {est i se so avtomatizirano regulirawe na temperaturniot reìm i

- CIP - sistem za perewe na opremata - mlekarnicata raspolaga so ~etiri CIP stanici za ~istewe na opremata i prostoriite. Stanicite se postaveni kaj UHT sterilizatorot, kaj pasterot, kaj cisternite i kamionite za dotur na mleko i edna stanica e postavena vo pogonot za proizvodstvo na sirewe.

Vo prilog na aplikacijata e dadena [ema na objektite i pridru`nata

infrsatruktura (Prilog II.1). Tehnolo{kiot proces na proizvodstvo }e bide opi{an za sekoja faza

poodelno, a dijagramite na tehnolo{kite postapki za dobivawe na mleko i mle~ni proizvodi se dadeni vo Prilog II.2.

II.2.1. Dobavuvawe i kontrola na vlezna surovina Vlezna surovina e mlekoto (kravjo i ov~o). Dobavuvaweto na mlekoto

do mlekarnicata se vr{i so specijalni cisterni so dvojni yidovi vo koi se odrùva potrebnata temperatura (laktofrizeri) i mo`nosta za rasipuvawe na mlekoto pri transport e prakti~no isklu~ena. Mlekoto se dobavuva od individualni proizvoditeli od pove}e naseleni mesta vo okolinata na Bitola. @ivotnite od koi se nabavuva mlekoto se pod postojana veterinarno-zdrastvena kontrola od strana na veterinarni slu`bi ovlasteni za sproveduvawe na preventivni merki za zdrastvena za{tita.

Pri otkup na mlekoto vo sobirnite punktovi se kontrolira negovata ispravnost, kiselost i sodrìna na suvi materii. Pred priem na mlekoto vo mlekarnicata, od sekoja cisterna, odnosno od sekoj otkupen punkt se zema primerok za laboratoriska analiza.


8

Laboratoriskata analiza opfa}a povtorna kontrola na kiselosta na surovinata so titraciona metoda, kontrola na sodrìnata na dodadena voda vo mlekoto, sodrìna na suvi materii, maslenost na vleznata surovina, temperatura i se proveruvaat organolepti~kite karakteristiki na mlekoto. Ovie analizi se pravat sekoj den. Po potvrduvawe na kvalitetot i odreduvawe na klasata na surovinata, se odobruva priem na mlekoto.

Pokraj rutinskite analizi, se vr{i i analiza za sodrìna na antibiotici na zbirnoto mleko.

Priemot na mlekoto se vr{i na priemna rampa i e celosno avtomatiziran. So samovsisna pumpa pred koja e postaven filter mlekoto se nosi vo ladilnik, a potoa se skladira vo dve 20 tonski cisterni. Skladiranoto mleko se nosi na prva pasterizacija.

II.2.2. Pasterizacija

Mlekoto se zagreva vo plo~est pasterizator do 47 oC, potoa vleguva vo deaerator (za izvlekuvawe na gasovite od mlekoto), vo separator (za podesuvawe na sodrìnata na masti) i vo homogenizator. Na krajot mlekoto se vra}a vo pasterizatorot na dozagrevawe do 65-85-87oC. Po zavr{enata pasterizacijata mlekoto vo samiot pasterizator prvo se ladi do 45 oC so pomo{ na ladnoto nepasterizirano mleko {to vleguva vo nego, a potoa so ledena voda se ladi do 4oC .

Prethodno pasteriziranoto i oladeno mleko se skladira vo ~etiri cisterni od po 10 t. Od ovie cisterni se dvoi mleko za proizvodstvo na finalnite proizvodi.

II. 2.3. Proizvodstvo na finalni proizvodi

II. 2.3.1. Priozvodstvo na sveò mleko

Mlekoto pasterizirano so t.n. prva pasterizacija so maslenost od 1%, 1,5%, 3,2% i 3,5% e spremno za pakuvawe. Pakuvaweto na sveò mleko vo mlekarnicata e celosno avtomatizirano. Pri polneweto pove}e pati se zemaat primeroci od ve}e spakuvano mleko i vo laboratorija se vr{i kontrola na kvalitetot na gotoviot proizvod. Sveòto mleko se pakuva vo pakuvawa od po 1l. Spakuvanoto mleko se ~uva vo komori na temperatura do +5oC.

II. 2.3.2. Proizvodstvo na sterilizirano mleko Pasteriziranoto mleko so maslenost od 1,5 % i 3,2% od cisterna

odi vo UHT (Ultra high temperature) stelizatori so kapacitet od 5 t/h i 10 t/h i se sterilizira na temperatura od 140oC 2-3 sekundi. Steriliziranoto mleko se prifa}a vo sterilen tank od kade se nosi na polnewe. Polneweto se vr{i asepti~ki na linija za polnewe na sterilno mleko. Procesot na polnewe e celosno avtomatiziran i ima mo`nost za postojano pratewe na temperaturata na mlekoto kako i sostojbata na vodenata parea (pritisok i temperatura). Vo tek na polneweto, slu~ajno izbrani primeroci od spakuvanoto mleko se zemaat za rutinska proverka na kvalitetot, a redovno se ispituva i bakteriolo{kata ispravnost. Prisustvoto na spori vo steriliziranoto mleko se ispituva vo laboratorijata na mlekarnicata taka {to na hranliva podloga se zasaduva primerok od ve}e steriliziranoto mleko


9

i se ostava vo sterilna prostorija na pogodni uslovi kade bi trebalo da se razvijat mo`no prisutnite spori. Steriliziranoto mleko se pakuva vo pakuvawa od 1l, ½l i ¼l. Pakuvanoto mleko se ~uva vo magacinot za gotov proizvod na sobna temperatura.

Instalaciite za proizvodstvo na pasterizirano i sterilizirano mleko ( pasterizator i sterilizator ) se pripremaat za rabota po pat na ispirawe so voda i rastvori na alkalii i kiselini preku CIP- sistemot.

II. 2.3.3. Proizvodstvo na ~okoladno mleko Na temperatura od 60 oC vo sad za priprema se me{aat {e}er,

~okolado i pomala koli~ina na mleko. Prethodno se vr{i analiza na {e}erot i ~okoladniot premiks. Vakvata homogena smesa se ladi i se dodava na separiranoto pasterizirano mleko vo 10 tonskata cisterna. Prigotvenoto ~okoladno mleko se nosi na sterilizacija. Steriliziranoto ~okoladno mleko se prifa}a vo sterilna cisterna i se pakuva asepti~ki na linijata za sterilizirano mleko. Kontrolata na kvalitetot na ~okoladnoto mleko e identi~na kako za sterilizirano mleko. ôkoladnoto mleko se pakuva vo pakuvawa od ½l i ¼l i se ~uva vo magacinot za gotov proizvod na sobna temperatura.

II. 2.3.4. Proizvodstvo na jogurt

Jogurtot e definiran kako mle~en proizvod kade fermentacijata i koagulacijata se odvivaat vo posebni fermentori. Spored toa prethodno pasteriziranoto i homogenizirano mleko so maslenost od 3,2% se repasterizira i se ladi. Vo duplikator se me{a so jogurtna kultura. Po fermentacijata, dobieniot jogurt se ladi niz plo~est ladilnik (maks. 30 min) i se skladira vo cisterna od kade odi na liniite za polnewe na jogurt. Jogurtot na IMB Mlekara AD Bitola na pazarot se nao|a vo pakuvawa od 1l, ½ l i 0.2 litarski plasti~ni ~a{i. Do distribucija spakuvaniot jogurt se ~uva vo ladna komora na temperatura do 4oC.

II. 2.3.5. Proizvodstvo na kiselo mleko

Ovoj proizvod se odlikuva po toa {to fermentacijata i koagulacijata se odvivaat vo krajnata ambalaà, ovozmoùvaj}i i na zasirenata masa da ne se razbie od inkubacijata do konsumacijata. Za proizvodstvo na kiselo mleko se koristi prethodno pasteriziranoto i homogenizirano mleko, se repasterizira, se ladi i se me{a so bakteriska kultura. Polneweto se vr{i vo plasti~ni kan~iwa od 0,5 l. Napolnetite kan~iwa se ~uvaat vo topla komora na temperatura na fermentacija se dodeka ne se dostigne sakanata pH vrednost. Potoa kan~iwata se ladat, i se ~uvaat vo ladna komora.

II. 2.3.6. Proizvodstvo na pavlaka Pavlakata {to se proizveduva vo IMB Mlekara AD Bitola e so 12 %

maslenost, pa taka u{te pri priemot na surovinata od 20 tonskite cisterni se separira eden del od mlekoto za proizvodstvo na pavlaka i se skladira vo poseben duplikator od kade se pu{ta niz pasterizator pri {to vo tekot na pasterizacijata se vr{i i deaeracija i homogenizacija. Na ovoj na~in pripremenoto mleko se prifa}a vo duplikator vo koj se dodava mle~no-kisela bakteriska kultura za


10

proizvodstvo na pavlaka i intenzivno se me{a, a potoa avtomatski se polni vo 0.2 litarski plasti~ni ~a{i.

II. 2.3.7. Proizvodstvo na sirewe

Vo IMB Mlekara AD Bitola se proizveduvaa polutvrdo i belo sirewe.

Proizvodstvoto na polutvrdo sirewe se odviva na sledniov na~in: Mlekoto {to e nameneto za proizvodstvo na polutvrdo sirewe, od

vnatre{noto depo na pasteriziranoto mleko so pomo{ na pumpa se vodi vo siranata kade se dogrejuva na plo~est izmenuva~ na temperatura na zasiruvawe od 30°C, a potoa se polni vo kotli za polutvrdo sirewe. Pri toa mlekoto, so dozirna pumpa, se dozira so kulturata spremena vo duplikatori. Otkako }e se postigne odredena kiselost i gustina, gru{ot se se~e na kocki i postepeno se me{a. Vo daden moment, so pomo{ na pumpa se vr{i ispumpuvawe na del od surutkata i se prefrluva vo depoto za sirutkata.

Vo kotelot so prskawe se dodava potrebnata koli~ina na voda i so me{awe se dogrejuva se do postignuvawe na sakanata temperatura na su{ewe na zrnata. Su{eweto na zrnata so intenzivno me{awe prodolùva do postignuvawe na sakanite karakteristiki na zrnata. Sirnoto zrno se prefrluva so pumpa vo uredot za oblikuvawe kade pod umeren pritisok sirnoto testo se oblikuva i se odvojuva surutkata. Pri toa vi{okot na izdvoenata surutka so pumpa se prefrluva vo depoto za surutkata. Potoa testoto se se~e na par~iwa so potrebna golemina i se vtisnuva vo kalapi so istovremeno odvojuvawe na preostanatata surutka. Na kalapite se stavaat kapaci i so transporter se sproveduvaat niz kontinuirana tunelska presa, kade {to se izvr{uva presuvawe na sireweto pri {to se odvojuva siri{teto koe od iscedeniot `leb so pumpa se prefrluva vo depoto za siri{te. Presuvaweto trae 1.5 h, a presuvanoto sirewe so transporter se nosi do uredot za istiskuvawe na sireweto od kalapot, od kade se odveduva do prostorot za solewe. Upotrebeniot kalap i kapacite se odveduvaat so transporter do tunelskite postrojki za perewe. Posle pereweto, kapacite povtorno se vra}aat vo proces so transporter. Vo tekot na soleweto, soliloto cirkulira so pomo{ na pumpa, so odrùvawe na temperaturata vo toplinski izmenuva~. Osolenoto sirewe se vadi od soliloto i se ostava dobro da se iscedi i da se prosu{i na paletata za cedewe na sirewe. Posle toa sireweto se stava vo termostega~ki vre}i~ki koi se zatvaraat so istovremeno vakumirawe vo postrojkata za pakuvawe na sireweto. Posle toa, spakuvanoto sirewe se potopuva vo vrela voda vo bawa nameneta za toa. Pri toa se zatega naborot na folijata okolu sireweto. Vaka spakuvanoto sirewe se poloùva vo kutii ili kontejneri i se nosi na zreewe kade {to se ostava na potrebno vreme na zreewe pri temperatura od 12-14 °C.

Proizvodstvoto na belo sirewe se odviva na sledniov na~in: Pasteriziranoto tipizirano mleko od cisterna so pomo{ na pumpa se

sproveduva niz plo~est predgreja~ kade {to se zagreva na temperatura od 30°S. Istovremeno vo mlekoto se dozira kulturata. Mlekoto se polni vo sirnata kada i toga{ se dodavaat aditivi. Koga kadata e napolneta i so silno me{awe mlekoto ja postignalo baranata zrelost se dodava rastvoreno siri{te. Koga gru{ot }e gi postigne baranite svojstvata se


11

se~e so primenlivi alatki. Ise~eniot gru{ se obrabotuva so me{awe do postignuvawe na potrebnite svojstva. Potoa del od surutkata so pomo{ na pumpata se otstranuva. Preostanatata smesa na sirnoto zrno i surutkata so pomo{ na pumpa se prefrluvaat vo kadata za presuvawe, kade so pomo{ na pritisnata plo~a, sirnoto zrno go presuva vo sirna poga~a. Po izvr{enoto presuvawe, pritisnata plo~a se podiga, a sirnata poga~a so podvi`na lenta se potiskuva niz alatot za se~ewe kade {to se se~e vo par~iwa. Par~iwata se redat vo kontejneri za solewe, se odveduvaat vo prostorijata za solewe i se potopuvaat vo solilo.

Za vreme na soleweto soliloto cirkulira so pumpa so odrùvawe na temperaturata vo toplinski izmenuva~. Zasolenoto sirewe se vadi od soliloto, se ostava da se iscedi dobro i da se prosu{i na paleta za cedewe Potoa sireweto se stava vo istegnata folija koja se zatvara so varewe na pokrivnata folija so istovremeno vakumirawe vo uredot za pakuvawe na sireweto. Vaka spakuvanoto sirewe se redi vo kutii ili kontejneri i se nosi na zreewe kade {to sireweto se ostava odredeno vreme na zreewe pri temperatura od 9 - 12°C. Po zreewe na sireweto, toa se plasira.

II. 2.3.8. Proizvodstvo na ka{kaval

Pasteriziranoto tipizirano mleko od cisternata so pomo{ na pumpa se sproveduva niz plo~est predgreja~ kade {to se zagreva na temperatura od 30°C. Istovremeno vo mlekoto se doziraat kulturi. Mlekoto se polni vo sirna kada kade se dodavaaat potrebnite aditivi. Koga mlekoto ja ima postignato baranata zrelost, so silno me{awe se dodava rastvoreno siri{te. Po postignuvawe na baranata tvrdina i svojstva, gru{ot se se~e. Ise~eniot gru{ se obrabotuva so me{awe za postignuvawe na potrebnite reolo{ki svojstva.

Potoa eden del od surutkata se ispu{ta i so pomo{ na pumpa se polni vo cisterni. Preostanata smesa od sirnoto zrno i sirutkata so pomo{ na pumpa se prenesuvaat vo kada za presuvawe, kade {to so pomo{ na pritisnata plo~a sirnoto zrno se presuva vo sirna poga~a. Potoa poga~ata od sirewe so pomo{ na podvi`na lenta se potiskuva niz alatot za se~ewe kade {to se se~e vo blokovi. Blokovite se smestuvaat vo prevoznite kontejneri za zreewe i se odvezuvaat vo klima komorite na zreewe. Po postignuvawe na potrebnata zrelost, blokovite se vadat, se se~at na se~a~ot na masata za sirewe na delovi od 5 mm pa se prefrluvaat vo aparatot za varewe i modelirawe na baskii kade {to vo vrela osolena surutka se vr{i plastifikacija na sirnata masa, nejzino oblikuvawe i dozirawe vo kalapi. Vo rotacionata presa sireweto se oblikuva i se ostava da se oladi. Ladeweto moè da se podobri so polivawe so voda. Koga ka{kavalot dovolno }e se oladi se vadi od kalapot, se stava na paletite za solewe, se nosi vo prostorot za solewe i se potopuva vo bazen so solilo. Za vreme na soleweto soliloto cirkulira so pumpa so odrùvawe na temperaturata. Osoleniot ka{kaval se vadi od soliloto i se ostava dobro da se iscedi i da se prosu{i na paletata za cedewe.

Posle toa sireweto se stava vo termorasteglivi vre}i~ki koi se zatvaraat so varewe so istovremeno vakumirawe vo uredot za pakuvawe. Spakuvaniot ka{kaval se potopuva vo bawi so vrela voda.


12

Pri toa doa|a do zategawe na naborot na folijata okolu ka{kavalot. Vaka spakuvaniot ka{kaval se stava vo kutii i kontejneri, koi se nosat vo friìder i se plasiraat na pazarot.

Alternativno, pri prirodnoto zreewe ka{kavalot se stava na paleti za zreewe i se odvezuva na mestoto za zreewe kade {to za vreme na celiot tretman ka{kavalot se vrti, bri{e i pere. Po dovr{enoto zreewe ka{kavalot za{titno se prema~kuva, zamotuva vo ka{irana folija i se stava vo kutii i se nosi vo ladilnik, a potoa se plasira na pazarot.

II. 2.3.9. Proizvodstvo na topeno sirewe

Topenoto sirewe se proizveduva od gotoviot ka{kaval taka {to se izbiraat piti so razli~na starost, pri {to relativnata sodrìna na kazein se odrùva na standardno nivo. Ka{kavalot prvo se ~isti od korite i sitno se meli. Na vaka pripremnata masa vo kazanot za topewe se dodavaat voda i emulgatorski soli za topewe. Po dodavaweto na emulgatorski soli i voda smesata se ostava na zreewe. Ovaa emulzija se zagreva pod vakuum na temperatura na niska pasterizacija pri {to se oddeluvaat mastite, a potoa se zagreva na temperatura od 90oC pri {to nastanuva homegenizacija. Po potreba se dodavaat aromi na dim, {unka i dr. Gotovoto topeno sirewe se ladi i se izleva vo kalapi. Optimalnata temperatura na ~uvawe e do +5 oC.

II.2.3.10 Proizvodstvo na urda

Surutkata koja {to e nameneta za proizvodstvo na urda od depoto za surutkata, so pomo{ na pumpa se vodi vo sirana i se dogrejuva na plo~est izmenuva~ - rekuperator, pa so dodavawe na aditivi se polni vo kadata za koagulacija na uredot za proizvodstvo na urda. Vo kadata proteinite na surutkata koaguliraat, aglomeriraat i se podigaat kon povr{inata, a na izleznoto korito se odvojuvaat i polnat vo perforirani plasti~ni korpi koi se stavaat na paletata za cedewe.

Po cedeweto urdata se nosi vo ladilnik na ladewe od kade nepovratnite plasti~ni korpici se stavaat vo vre}i~ki i se vakumiraat. Vaka spakuvaniot proizvod se ~uva vo friìder do negovo transportirawe do pazarot.

Preostanata iscedena surutka so pomo{ na pumpa se nosi niz rekuperatorot na plo~astiot izmenuva~ kade {to ja predava toplinata na vleznata surutka, a potoa preku separator na sirnata pra{ina se izdvojuva preostanata sirna pra{ina i potoa se polni vo cisterna za otpadna surutka, koja e smestena vo nadvore{noto depo. Ovde surutkata se ~uva do transportirawe na farma kako sto~na hrana.

II.2.3.11 Proizvodstvo na ovo{ni sokovi

Proizvodstvo na sok od praska, kajsija i portokal se vr{i {ar`no vo oddelenieto za proizvodstvo na sokovi. Za proizvodstvo na razli~ni sokovi se koristat pove}e vidovi na prirodni ovo{ni koncentrati i ka{i. Prigotvuvaweto se vr{i vo dve 20 tonski cisterni kade gotovata ovo{na pulpa se me{a so prethodno dehlorirana voda.

Vaka pripremeniot sok odi na pasterizacija vo UHT sterilizator (Ultra high temperature) na temperatura do 96 oC po {to se pakuva na


13

ma{ina so asepti~ko polnewe. Vo tekot na proizvodstvoto se vr{i pove}ekratna kontrola na kvalitetot.

II.2.4 Perewe na opremata

Pereweto na pogolemiot del od opremata vo mlekarnicata se vr{i so avtomatizirani CIP aparati po odredeni programi na perewe. Ostanatite uredi i priborot koi ne se podeseni za perewe so CIP se perat vo bazenskite uredi za perewe, ra~no ili so pomo{ na prevozna pera~ka. Postaveni se ~etiri CIP uredi i toa po eden kaj pasterot, UHT sterilizatorite, kaj pretovarnata rampa za kamionite i cisternite i eden vo sirewarata. CIP uredot se sostoi od sad za voda, sadovi za bazen detergent, sad za kisel detergent, sad za povratna voda, pritisni pumpi, povratni pumpi i filter. Sredstvoto za perewe se zagreva vo plo~est izmenuva~ do potrebnata temperatura i potoa so potisnata pumpa se pritiska niz soodvetniot krug na perewe, odnosno postrojkata i se vra}a so pomo{ na povratnata pumpa. Vakvoto kruèwe na sredstvata trae opredeleno vreme, a potoa na ist na~in se vr{i ispirawe na postrojkata. Rasporedot na sredstvata za perewe e sledniov: voda, alkalno sredstvo, voda, kiselo sredstvo, voda i na kraj dezinfekciono sterdstvo. Poradi za{teda predvideno e poslednata voda od ispiraweto da se sobira vo sad i da se koristi kaj sledniot ciklus kako prva voda za ispirawe. Za vreme na zavr{noto ispirawe se dodava sredstvo za hemiska dezinfekcija. Predvideni se ~etiri kruga na perewe i toa:

- perewe na presata - perewe na polna~ot na kalapot - perewe na cevki - perewe na kotli i cisterni

Vo slu~aj na ispu{tawe na sredstvata od perewe nadvor od CIP sistemot se vr{i nivna neutralizacija.

Vo prilog se dadeni: o [ema na objektite i pridru`nata infrastruktura

(Prilog II.1) o Dijagrami na tehnolo{kite postapki za dobivawe na mleko

i mle~ni proizvodi IMB Mlekara AD Bitola (Prilog II.2)


14

III UPRAVUVAWE I KONTROLA Priloète organizacioni {emi i drugi relevantni podatoci. Osobeno da se navede liceto odgovorno za pra{awata od ìvotnata sredina. ODGOVOR

Upravuvaweto so IMB Mlekara AD Bitola kako akcionerskoto dru{tvo se zasnova na Zakonot za trgovski dru{tva i statutot na IMB.

Najvisok organ na upravuvawe e sobranie na akcionerite. Upravuvaweto e organizirano spored ednostepen sistem so odbor na direktori i eden izvr{en direktor. Izvr{niot direktor e generalen direktor koj so svoite sorabotnici rakovodi so kompanijata spored statutarnite odredbi. Toj e odgovoren za sproveduvawe na politikata na kompanijata i ja zastapuva pred nadle`nite institucii. Organizacijata se sostoi od {est sektori i toa: finansii i smetkovodstvo; ~ove~ki resursi; surovinski sektor; proizvodstvo; marketing i proda`ba i upravuvawe so kvalitet. So sektorite rakovodat direktori koi se odgovorni pred generalniot direktor. Rabotnite edinici imaat samo izvr{na i operativna funkcija.

Kompanijata broi vkupno 134 vraboteni, a rabotata se izvr{uvaa vo 2 smeni. Vrabotenite se so soodvetna kfalifikacija, obu~eni za stru~no i bezbedno izvr{uvawe na rabotnite zada~i. Tie ja imaat pominato obukata za dobra proizvodstvena praktika i sproveduvawe na HACCP sistemot. Isto taka del od vrabotenite u~estvuvaat na obuki i seminari od oblasta na za{titata na ìvotnata sredina.

Organizaciskata {ema e dadena vo prilog na aplikacijata. Opisot na rabotnite mesta na site vraboteni e del od ISO prira~nikot i se nao|a vo arhivata na kompanijata, a opisot na rabotnite mesta na vrabotenite koi se odgovorni za za{tita i unapreduvawe na ìvotnata sredina se dadeni vo prilog na aplikacijata


o Organizaciska {ema (Prilog III.1) o Opis na rabotnite mesta na odgovornite za za{tita i

unapreduvawe na ìvotnata sredina (Prilog III.2) o Politika na upravuvawe (Prilog III.3) o ISO sertifikat (Prilog III.4) o Sertifikati na vrabotenite (Prilog III.5)


15

IV SUROVINI I POMO[NI MATERIJALI I ENERGII UPOTREBENI ILI PROIZVEDENI VO INSTALACIJATA

Priloète lista na surovinite i gorivata koi se koristat, kako proizvodite i me|uproizvodite. ODGOVOR

Osnovna surovina vo IMB Mlekara AD Bitola e mlekoto (kravjo i ov~o) koe se dobavuva od individualni proizvoditeli. So ovie individualni proizvoditeli kompanijata sklu~uva dogovori. Surovinata se otkupuva na organizirani otkupni punktovi i se transportira do mlekarnicata.

IMB Mlekara AD Bitola se snabduva so tehnolo{ka voda od priklu~okot na glavniot cefkovod G2R2 vo tekot na celata godina, osven vo periodot koga na glavniot kanal se vr{at redovni popravki vo traewe od petdena. Potro{uva~kata na voda iznesuva 386.241m3 godi{no. Dogovorot so JP "Streèvo" e daden vo Prilog IV.1 na aplikacijata.

Za proizvodstvo na sokovi kompanijata koristi ovo{na pulpa. Kako vlezna surovina isto taka se koristi i jodirana sol potrebna vo

procesot na proizvodstvo vo koli~ini koi se vo soglasnost so dnevnoto proizvodstvo.

Vo proizvodstveniot proces se koristat fermenti i bakteriski kulturi od proizvodstvo na CHR HANSEN, Danska. Nabavkata na istite se vr{i od ovlasteni pravni lica za distribucija.

Bidej}i industrijata za mleko i mle~ni proizvodi od sanitaren i zdravstven aspekt bara odrùvawe na visoko nivo na ~istota, kako na proizvodstvenata oprema taka i na rabotniot prostor, po zavr{uvaweto na sekoja proizvodstvena postapka se vr{i perewe i dezinfekcija na opremata i rabotniot prostor so soodvetni hemikalii i detergenti i toa: 2-3% HNO3, 2-3% NaOH , NaClO i H2O2. MSDS – Material Safety Data Sheets (listi so podatoci za sigurnost na materijalite) za hemikaliite se dadeni vo Prilog IV.2 od aplikacijata.

Kako gorivo se koristi mazut. Godi{nata potro{uva~ka na mazut vo mlekarnicata e 1000 t.

Podetalni podatoci za surovinitite (osnovna i pomo{ni), pomo{nite materijali, hemikaliite i energiite koi se upotrebuvaat ili proizveduvaat vo mlekarnicata se dadeni vo slednava tabela.

Ref

. Br ili

Materijal/ Supstancija(1)

CAS(4) Broj

Kategorija na opasnost(2)

Momentalno skladirana

koli~ina (toni)

Godi{na upotreba

(toni)

R i S frazi(3)

1. Mleko 8049-98-7 47500 t 2. Mleko vo prav 3,2 t Surutka vo prav 1,5 t 3. voda 386.241m3 4. Jodirana sol 7647-14-5 135 t 5. Sol za topeno sirewe

sofos 900 0,42 t

6. Sol za topeno sirewe sofos 750

0,27 t


16

7. [e}er 223 t 8. Kulturi za sirewe 967 par~e 10. Ovo{na pulpa 3.000 t 11. Kakao 7,35 12. Koncentrat portokal 207,76 t 13. Koncentrat jabolko 55,4 t 14. Ka{a praska 30-32 briks 160,84 t 15. Koncentart borovinka 30,16 t 16. Koncentrat ace-vit 28,75 t 17. Koncentrat tropik 15,32 t 18. Aroma praska 0,13 t 19. Aroma jabolko 0,4 t 20. Vitamin C 50-81-7 0,945 t 21. Limonska kislelina 77-92-9 4,88 t R36 R37 R38 22. Jogurtna kultura 224 kutii 23. Koagulans 145 kutii 24. Mezofilna kultura 18 kutii 25. Probiotska kultura 0,053 t 26. Ekstrakti za ~aj 0,020 t 27. Inulin 9005-80-5 16 t 28. H2O2 7722-84-1 18 t R8 R22 R34 R41

S3 S28 S37 S39 S45

29. CaCl2 10043-52-4 0,75 t R36 S22 S24 30. NaClO 7681-52-9 5,8 t R22 R34 R50 R53

S26 S45R20 R21 R22 R34 R41S1 S2 S28 S45 S50

31. Kisel odmastuva~ HNO3 7697-37-2 89,22 t R8 R23 R24 R25 R34 R41S23 S26 S36 S37 S39 S45

32. Alkalen detergent 24,64 t 33. Alkalno te~no sredtsvo

NaOH 1310-73-2 75,71 t R35 S26 S37 S39

S45 34. H2SO4 7664-93-9 0,1 t R35 S26 S37 S39

S45 R23 R24 R25 R35 R36 R37 R38 R49 S23 S30 S36

S37 S39 S45 35. HCL 7647-01-0 0,002 t R23 R24 R25 R34

R36 R37 R38 S26 S36 S37 S39

S45 36. KMnO4 7722-64-7 0,001 t R8 R22 S17 S26

S36 S37 S39 S4537. FeSO4 7720-78-7 0,0005t R22 R36 R37 R38

S26 S36 S37 S3938. AgNO3 7720-78-7 0,012 t R22 R34 R50 R53

S26 S45 39. Alkohol 96% 64-17-5 2,4 t S7 S16 S24 S25

S36 S37 S39 S4540. Amil alkohol 71-41-0 0,012 t 41. Medicinski benzin 8032-32-4 0,096 t R12, R38, R51/53,

R62, R65, R67 S9, S16, S23, S24,

S33, S62 42. Tregerici golemi 6636 par~e 43. Tregerici mali 52800 par~e 44. [piritus Rafinada 64-17-5 2000 l R11 (S2) S7 S16


17

45. Rezervin 3 t 46. Freon 22 75-45-6 S23 S24 S25 47. Mazut M2 8009-03-8 1030,00 R45(2), S45-53 48. El. Energija (aktivna)

(reaktivna) 4284 MWh

1839 Mvarh

49. Hipenol -90 104 l 50. Maslo Delta - 5 59 l 51. ATF-Matik 115 l 52. Glicerin 82 l 53. Antifriz 651 l 54. Aditiv za dizel gorivo 11 l 55. Litma mast 24 l 56. Motorno maslo Hidrol-46 337 l 57. Maslo SUPER 1/3 872 l 58. Motorno maslo GTX 36 l 59. Turbomaks-kastrol 102 l 60. Maslo SAE-140 14 l 61. Maslo VITREA 150 197 l 62. Maslo SABRO PAO 68

1231.259 832 l

63. Maslo CORENA D46 209 l 64. Shell tona T220 maslo 20 l 65. Shell CORENA P100

maslo za vakuum 20 l

66. Mast te~na za centarlno podma~kuvawe

50 l

67. Shell OMALA 320 maslo 209 l 68. Sredstvo za odmrznuvawe

SOFERSA 13 l

69. Maslo formula RS-KASTROL

5 l

70. OMALA 220 maslo za homo 253 l 71. Mast za podma~kuvawe

888206022 25 l

72. Maslo dizel 20-50 68334-30-5 20 l 73. Hidrauli~no maslo

TELUS 32 pale 68334-30-5 20 l

74. Maslo Shell diesel plus 68334-30-5 44 l 75. Sinteti~ko maslo

VISCCO 3000 4 l

76. Maslo RIMULA Super 1.600 l 77. Sinteti~ko maslo Manual

TAF-X 6 l

78. Kompresorsko maslo P-68 205 l 79. Alufolija za topeno

sirewe 88 0,730

80. Alufolija za topeno sirewe 50

0,1

81. Stre~ i termosobira~ka folija

64

82. Lepak 4,475 83. Cef~iwa za sok i

~okoladno mleko 1.950.000

par~iwa

84. Tvisteri 11.984.420 par~iwa

85. Kutii za pasterizirano mleko i mle~ni proizvodi

31.429.476 par~iwa

86. Transportni kutii 628.650 par~iwa


18

87. Zbirni kutii 1.735.100 par~iwa

88. â{i za jogurt, kiselo mleko i pavlaka od razli~no litarsko pakuvawe

8.850.000 par~iwa

89. Alukapaci za jogurt, pavlaka i kiselo mleko

8.850.000 par~iwa

90. Kanti PVC za sirewe 5.650 par~iwa

91. Kesi vakuum 671.820 par~iwa

92. PVC gajbi 1850 par~iwa

93. PVC kofi 2050 par~iwa

1. Vo slu~aj kade materijalot vklu~uva odreden broj na posebni i dostapni opasni

supstancii, dadete detali za sekoja supstancija. 2. Zakon za prevoz na opasni materii (Sl. List na SFRJ br. 27/90, 45/90, Sl. Vesnik na RM

12/93) 3. Spored Aneks 2 od dodatokot na upatstvoto 4. Chemical Abstracts Service Vo prilog se dadeni:

o Dogovor so JP "Streèvo" (Prilog IV.1) o MSDS (Material Safety Data Sheets) za hemikalii (Prilog IV.2)


19

V CVRST I TEÊN OTPAD Vo dolnata tabela vklu~ete go celiot otpad {to se sozdava, prifa}a za povtorno iskoristuvawe ili tretira vo ramkite na instalacijata (dodadete dopolnitelni redovi po potreba). ODGOVOR

Pri tehnolo{kiot proces na prerabotka na surovo mleko vo mle~ni proizvodi se javuvaat cvrsti otpadoci: o{tetena kartonska ili plasti~na ambalaà, aluminiumska folija, sa|i od kotlarata, vrateni proizvodi so pominat rok na traewe i sli~no.

Najgolem del od sozdadeniot otpad vo mlekarnicata se nosi na gradskata deponija so isklu~ok na otpadot (hartija i metal) koj ima komercijalna vrednost i pobaruva~ka od strana na neformalniot sektor vo upravuvaweto so otpadot (otkupuva~i).

Otpadocite se skladiraat vo poseben objekt za deponirawe na cvrst otpad vo sklop na IMB Mlekara AD Bitola. Do objektot se doa|a preku asfaltirano plato koe ovozmoùva manevar na vozilata za transport na kontejnerite do gradskata deponija. Sobiraweto na otpad go vr{i JP "Komunalec" so koe kompanijata ima sklu~eno dogovor koj e del od aplikacijata (Prilog V.1)

Privremenoto skladirawe na cvrstite otpadoci koi se nosat na gradskata komunalna deponija se vr{i vo kontejneri od po 1t i 5t. Kontejnerite se postaveni vo poseben prostor vo krugot na mlekarnicata koj e ograden so metalna ìca, a se praznat sekojdnevno od JP Komunalec.

Spored procenkata, dnevno se sozdava 5t cvrst me{an otpad koj glavno se sostoi od o{tetena ambalaà (3% od vkupnata nabavena ambalaà e rastur), vrateni proizvodi so lo{ kvalitet ili izminat rok i me{an komunalen otpad. Otpadot od ~isteweto na kotlite (sa|i, zgura, karbonati) se otstranuva edna{ godi{no koga se pravi remont na kotlite. Ovoj otpad se otstranuva na gradskata deponija zaedno so ostanatiot me{an cvrst otpad.

IMB Mlekara AD Bitola problemot so cvrst otpad go ima re{eno na relativno visoko nivo, no sepak postoi mo`nost za podobruvawe na upravuvaweto so otpadot.

Vo IMB Mlekara AD Bitola postoi sistem na separirawe na otpad. Vo ovoj sistem e vklu~en otpadot od kartonskata ambalaà i otpadnite metali od zamenata na dotraenite delovi na ma{inite. Ovie otpadi se skladiraat privremeno vo posebni kontejneri i potoa se prevzemaat od otkupuva~i. Na ovoj na~in koli~inata na sozdaden otpad vo mlekarnicata koj treba da se prenese na deponija zna~itelno se namaluva. Otpadot od metalni dotraeni delovi na opremata i otpadnata ambalaà od maslata za podma~kuvawe se skladiraat vo poseben del koj se nao|a do kotlarnicata.

Vo cvrst otpad koj{to ima svoja valorizacija moè da se vbroi i t.n. „civka”-ostatok po isparuvaweto na zaostanatata surutka od proizvodstvoto na sirewe. Civkata se koristi kako sto~na hrana.

Vo cvrstiot otpad se vbrojuva i ambalaàta od te~nite hemikalii koi sluàt za ~istewe i dezinfekcija na opremata. Ovoj vid otpad se reupotrebuva, odnosno, ambalaàta e povratna. Privremenoto


20

skladirawe na ovaa ambalaà vo mlekarnicata e re{eno na visoko nivo, t.e. se ~uva vo poseben objekt vedna{ do magacinot za hemikalii ({ema vo Prilog II.1)

[to se odnesuva do te~niot otpad, vo mlekarnicata istiot se ispu{ta vo kanalizacionata mreà so isklu~ok na opasniot te~en otpad. Otpadnite masla za podma~kuvawe koi se sozdavaat kako te~en otpad se vo nezna~itelni koli~ini i tie se otkupuvaat od otkupuva~i na vakov otpad.

Otpadniot freon se sozdava pri servisirawe (odrùvawe) na ladilnicite. Odgovornosta za upravuvaweto so ovoj vid otpad pripa|a na kompanijata koja go vr{i odrùvaweto na ladilnicite. Dogovor so kompanijata LTH doo e daden vo Prilog V.2 od aplikacijata.

Ref. br

Vid na otpad/materijal Broj od Evropskiot katalog na

otpad

Koli~ina Prerabotka/ odloùvawe

Metod i lokacija na odloùvawe

Koli~ina po mesec [toni]

Godi{na koli~ina

[toni]

Kartonska ambalaà 15 01 01 reciklirawe otkup

Metalen otpad od zameneti rezervi delovi i rashoduvani ma{ini

17 04 07 reciklirawe otkup

O{tetena PVC ambalaà

15 01 02 15 180 otstranuvawe deponija

Ambalaà od hemikalii

povratna reupotreba

Aluminiumska folija 3 35 otstranuvawe deponija

Sa|i od kotlarata 10 01 01 otstranuvawe deponija

Civka 02 05 01 Del se ispu{ta vo kanalizacija, a del se reupotrebuva kako sto~na hrana

deponija

Materijali nesoodvetni za konsumirawe ili prerabotka (vrateni proizvodi)


Otpadno maslo 13 01 13 02

Proda`ba otkup

Me{an komunalen otpad**


Drug otpad 02 05 99 6 72 otstranuvawe deponija

** So komunalniot otpad se odloùvaat i rezervni delovi od kompjuteri, kancelariski materijali, istro{eni toneri i sijalici


o Dogovor so JP "Komunalec" (Prilog V.1) o Dogovor so LTH doo za odrùvawe i kontrola na freonot

(Prilog V.2)


21

VI EMISII VO ATMOSFERATA Priloète lista na site to~kasti izvori na emisii vo atmosferata, vklu~uvaj}i i detali na kotelot i negovite emisii. Opi{ete gi site izvori na fugitivna emisija, kako na pr. skladirawe na otvoreno. Aplikantot e potrebno da posveti osobeno vnimanie na onie izvori na emisija koi sodràt supstancii navedeni vo Aneks 2 od dodatokot na Upatstvoto. ODGOVOR

Potencijalnoto zagaduvawe na vozduhot od objektot na IMB Mlekara AD Bitola e edinstveno povrzano so rabotniot proces vo postoe~kata kotlarska postrojka.

Postoe~kata kotlarnica na IMB Mlekara AD Bitola e smestena vo poseben objekt, odvoen od proizvodstvenite pogoni. Vo kotlarnicata se montirani ~etiri kotli koi se nameneti za obezbeduvawe tehnolo{ka parea i zadovoluvawe na potrebite za zatopluvawe vo tekot na zimskite meseci. Vo kotlarnicata se instalirani dve kotelski edinici BVP 2000, edna BKG 1000 i edna ORO – 10SA.

Kako energens se koristi mazut. Gorivoto se skladira vo nadzemen rezervoar od 65 t. Rezervoarot e postaven vo ogradena povr{ina so betonski parapet koj zavzema 1/3 volumen od vkupniot volumen na rezervoarot. Na vakov na~in rezervoarot e obezbeden vo slu~aj na izlevawe na mazutot, zagaduvaweto da bide lokalizirano i soodvetno da se tretira.

Vo prilog e dadena potvrda za kvalitetot na mazutot {to se koristi kako energens vo IMB Mlekara AD Bitola.

Samo za kotli so mo}nost pove}e od 250 kW, malite kotli se isklu~eni.

Kapacitet na kotelot Kotel BVP 2000/1

Proizvodstvo na parea:

Termalen vlez:

3000 kg/~as

2,325 MW

Gorivo za kotelot

Tip: jaglen/nafta/LPG)/gas/biomasa itn.

Maksimalen kapacitet na sogoruvawe

Sodrìna na sulfur:

mazut

kg/~as

1,98%

NOx 294,8 mg/Nm3

pri (0oC. 3% O2(Te~nost ili gas), 6% O2(Cvrsto gorivo)

Maksimalen volumen na emisija 2441 m3/~as

Temperatura oC(min) 182 oC(max)

Periodi na rabota 1~as/den 365 dena/godi{no


22

Kapacitet na kotelot Kotel BVP 2000/2


Termalen vlez:

3000 kg/~as

2,325 MW

Gorivo za kotelot



Sodrìna na sulfur:

mazut

kg/~as

1,98%

NOx 360 mg/Nm3


Maksimalen volumen na emisija 3074 m3/~as


Periodi na rabota 1 ~as/den 365 dena/godi{no

Kapacitet na kotelot Kotel BKG 1000


Termalen vlez:

1000 kg/~as

0,9 MW

Gorivo za kotelot



Sodrìna na sulfur:

mazut

kg/~as

1,98%

NOx 266,2 mg/Nm3


Maskimalen volumen na emisija 901 m3/~as

Temperatura oC(min) 242,3 oC(max)

Periodi na rabota 1 ~as/den (po potreba)

Kapacitet na kotelot Kotel ORO-10SA


Termalen vlez:

1000 kg/~as

6,535 MW

Gorivo za kotelot



Sodrìna na sulfur:

mazut

kg/~as

1,98%

NOx 383,6 mg/Nm3


Maskimalen volumen na emisija 6255 m3/~as


Periodi na rabota 15 ~as/den 365 dena/godi{no


23

Za drugi golemi izvori na emisii vo proizvodstvoto: Normalnite uslovi za temperatura i pritisok se: 0oC, 101.3 kPa

Vrz osnova na dobienite rezultati od izvr{enite merewa na emisijata na gasovi od ~etiri ventilacioni kanali (oxaci) koi proizleguvaat od kotlarnicata na instalacijata na IMB Mlekara AD Bitola moè da se donesat slednive zaklu~oci koi go opfa}aat kako ekonomskiot aspekt taka i vlijanieto vrz ìvotnata sredina:

- Aspekt na ìvotna sredina

1) Koncentracijata na CO e vo ramkite na dozvolenite granici na MDK za site ~etiri kotli, soglasno na Pravilnikot za maksimalno dozvoleni koncentracii i koli~estva na {tetni materii {to moàt da se ispu{tat vo vozduhot od oddelni izvori na zagaduvawe (Slu`ben vesnik na SRM br.3/90).

2) NOx - azotni oksidi pri sogoruvawe na gorivoto se prisutni vo forma na azoten monoksid i koncetraciijata na azotnite oksidi se odnesuva za azot monoksid. Koncentracijata na azotnite oksidi e vo ramkite na dozvolenite granici na MDK soglasno na Pravilnikot za maksimalno dozvoleni koncentracii i koli~estva na {tetni materii {to moàt da se ispu{tat vo vozduhot od oddelni izvori na zagaduvawe (Slu`ben vesnik na SRM br.3/90), osven za kotelot BVP 2000/2 kade {to koncentracijata na azotnite oksidi e nadminata za 10mg/Nm3.

3) Koncentaracija na SO2 e NAD dozvolenite granici na MDK soglasno na Pravilnikot za maksimalno dozvoleni koncentracii i koli~estva na {tetni materii {to moàt da se ispu{tat vo vozduhot od oddelni izvori na zagaduvawe (Slu`ben vesnik na SRM br.3/90).

Izvor na emisija

Detali za emisijata Namaluvawe na zagaduvaweto

Referenca/br. na oxak

Visina na oxak

[m]

Supstancija/materijal

Masen protok

[mg/Nm3]

Protok na vozduh

[ Nm3/~as ]

Tip na filter/ciklon/skruber

Kotel BVP 2000/1:

7m SO2 NOx CO

2610

294,8

10

1840,3 Nema

Kotel BVP 2000/2:

7m SO2 NOx CO

3708

360

2,65

2306 Nema

Kotel BKG 1000:

6m SO2 NOx CO

2670

266,2

92,3

640,3 Nema

Kotel ORO-10SA:

9 m SO2 NOx CO

2518

383,6

1,38

4563,8 Nema


24

Poradi toa {to kako energens vo kotlite se koristi mazut, izmerenata koncentracija na sulfur dioksid odgovara na sodrìnata na sulfur vo gorivoto.

- Ekonomski aspekt

Gorilnicite se dobro podeseni {to se zabeleùva od faktorot efikasnost na sogoruvawe EffN na kotlite koj iznesuva 90,6 do 92,8%. Vo prilog se dadeni:

o Potvrda za kvalitetot na mazutot {to se koristi vo IMB Mlekara AD Bitola (Prilog VI.1)

o Izve{ataj od izmerenite merewa na emisii vo atmosfera od instalacija na IMB Mlekara AD Bitola (Prilog VI.2)


25

VII EMISII VO POVR[INSKI VODI I KANALIZACIJA Baratelot treba da navede za sekoj izvor na emisija posebno dali se emituvaat supstancii navedeni vo Aneks II od Dodatokot na Upatstvoto. Potrebno e da se dadat detali za site supstanciii prisutni vo site emisii, soglasno Tabelite III do VIII od Uredbata za klasifickacija vodite (Sl. Vesnik 18-99). Treba da se vklu~at site istekuvawa na povr{inski vodi, zaedno so vodite od do`dovi koi se ispu{taat vo povr{inskite vodi. ODGOVOR

Otpadnite vodi od proizvodstvenite pogoni (otpadni tehnolo{ki vodi), sanitarno - fekalnite vodi i atmosferskite vodi vo IMB Mlekara AD Bitola se ispu{taat vo kanalizacionen sistem. Otpadnite vodi od pogonite se sobiraat preku sistem na prelomni kolektori vo soodvetni uredi za kondicionirawe, a potoa se ispu{taat vo gradskiot kanalizacionen system vo koj se vlevaat i site kanalizacioni void od stambeni, delovni i industriski objekti locirani vo prigradskata zona. Vo uredite za kondicionirawe se vr{i delumen tretman na otpadnite vodi. Se raboti za dve prelivni jami (talo`nici-fa}a~i na pesok i masnotii) vo koi vleguvaat tehnolo{kite otpadni vodi.

Otpadnite vodi vo mlekarite se obrazuvaat pri mieweto na instalaciite, cisternite, sadovite i podovite, kako i pri proizvodstvoto i mieweto na ka{kavalot i sireweto pred da se izloì na zreewe. Vodite se zagadeni prete`no so mle~ni otpadoci (rastvoreni organski materii glavno proteini, laktoza i masnotii).

Koli~estvoto na zamrsenite otpadnite vodi iznesuva od 50 do 80% od vkupnata koli~ina na konzumiranata voda vo tehnolo{kata postapka, a ostanatite 20-50% se t.n. "~isti vodi" koi poteknuvaat od ladilnicite, parnite postrojki, kondezatorite, vakuum-aparatite i dr. i ne se optovareni so {tetni komponenti.

Voobi~aen normativ vo vrska so generiraweto na otpadnite vodi vo odnos na proizvedenoto mleko iznesuva 2-6 m3 otpadna voda na 1t preraboteno mleko vo zavisnost od tipot na proizvodot.

Pri izrabotkata na aplikacijata napraveni se hemiski analizi na otpadnata voda od mlekarnicata. Podatocite od analizata pokaùvaat deka vo mlekarnicata otpadnite vodi nemaat funkcionalen tretman, odnosno prevzemenite aktivnosti za namaluvawe na vlijanieto vrz ìvotnata sredina ne se efikasni. Od podatocite vo izve{tajot (Prilog VII.1) se gleda deka koncentracijata na nekoi parametri pred tretmanot e pomala vo odnos na koncentracijata na istite parametri po napu{taweto na vtorata prelivna jama (talo`nik). Ovaa nepravilnost e rezultat na namaleniot protok koj se javuva zaradi neredovno ~istewe na talo`nicite.


26

Popolnete ja slednata tabela:

Sledenite tabeli treba da se popolnat vo slu~aj na direktno ispu{tawe vo reki i ezera. To~ka na monitoring/ Referenci od Nacionalniot koordinaten sistem : _______________

1 Soglasno Nacionalniot koordinaten sistem

Parametar

Pred tretirawe Posle tretirawe

Ime na supstan

cija

Maks. Prosek na ~as

[mg/l]

Maks. Dneven prosek

[mg/l]

kg/den kg/god. Maks. prosek na ~as [mg/l]

Maks. Dneven prosek

[mg/l]

Vkupno

kg/den

Vkupno

kg/god.

Identitet na

recipientot

[6N;6E]1

Parametar Rezultati (mg/l)

Normalen analiti~ki opseg

Metoda/tehnika na analiza

Datum Datum Datum Datum pH Temperatura Elektri~na provodlivost �S Amoniumski azot NH4-N Hemiska potro{uva~ka na kislorod

Biohemiska potro{uva~ka na kislorod

Rastvoren kislorod O2(r-r) Kalcium Ca Kadmium Cd Hrom Cr Hlor Cl Bakar Cu @elezo Fe Olovo Pb Magnezium Mg Mangan Mn @iva Hg


27

To~ka na monitoring/ Referenci od Nacionalniot koordinaten sistem: ______

Vo prilog e daden:

o Izve{taj za hemiskata analiza na otpadnite vodi od mlekarnicata (Prilog VII.1)

Parametar Rezultati (mg/l)

Normalen analiti~ki opseg

Metoda/ tehnika na analiza

Datum Datum Datum Datum Nikel Ni Kalium K Natrium Na Sulfat SO4 Cink Zn Vkupna bazi~nost (kako CaCO3)

Vkupen organski jaglerod TOC Vkupen oksidiran azot TON Nitriti NO2 Nitrati NO3 Fekalni koliformni bakterii vo rastvor ( /100ml)

Vkupno bakterii vo rastvor ( /100ml)

Fosfati PO4


28

VIII EMISII VO PO^VA

Opi{ete gi postapkite za spre~uvawe ili namaluvawe na vlezot na zagaduva~ki materii vo podzemnite vodi i na povr{inata na po~vata.. Potrebno e da se priloàt podatoci za poznato zagaduvawe na po~vata i podzemnite vodi, za istorisko ili momentalno zagaduvawe na samata lokacija ili podzemno zagaduvawe. ODGOVOR

Vo ramkite na IMB Mlekara AD Bitola kako mo`ni izvori na zagaduvawe na po~vata se smetaat hemikaliite, energensot i otpadnite vodi. No, poradi soodvetniot na~in na rakuvawe so niv i toa:

- hemikaliite se skladirani vo magacin koj e ozbezbeden so tankvanai za sobirawe na eventualno izlevawe na hemikaliite i {irewe na zagaduvaweto;

- energensot - mazutot se skladira vo povr{inski rezervoar koj e postaven na betonski temeli i poseduva tankvana so soodvetna visina i

- otpadnite vodi se kanalizirani i preku zatvoreni kanali se nosat do gradska kanalizaciska mreà, mo`nostite za izlevawe na zagaduva~ki materii vo po~va se svedeni na minimum.


29

IX ZEMJODELSKI I FARMERSKI AKTIVNOSTI Vo slu~aj na otpad od zemjodelski aktivnosti ili za zemjodelski nameni, vo slednata tabela treba da se opi{at prirodata i kvalitetot na supstancijata (zemjodelski i nezemjodelski otpad) {to treba da se rasfrla na zemji{te (efluent, mil, pepel), kako i predloènite koli~estva, periodi i na~ini na primena (pr. cevno ispu{tawe, rezervoari). Identitet na povr{inata

Vkupna povr{ina (ha)

Korisna povr{ina (ha)

Kultura

Pobaruva~ka na Fosfor (kg P/ha)

Koli~estvo na mil rasfrlena na samata farma (m3/ha) Proceneto koli~esto Fosfor vo milta rasfrlena na farmata (kg P/ha) Volumen {to treba da se aplicira (m3/ha) Apliciran fosfor (kg P/ha)

Vk. koli~estvo vnesena mil (m3)

ODGOVOR

Vo objektot na IMB Mlekara AD Bitola ne postojat nikakvi zemjodelski aktivnosti.


30

X BUÂVA, VIBRACII I NEJONIZIRA^KO ZRAÊWE

Lista na izvori (ventilacija, kompresori, pumpi, oprema) nivna mestopolo`ba na lokacijata (vo soglasnostso lokaciskata mapa), periodi na rabota (cel den i no} / samo preku den / povremeno). ODGOVOR

Bu~avata vo krugot na IMB Mlekara AD Bitola se sozdava od raboteweto na kompresorite. Vo mlekarnicata ima instalirano vkupno 13 kompresori smesteni vo kompresorska stanica. [est kompresori se amowa~ni, a sedum se vozdu{ni.

Spored izvr{enata analiza na podatocite od mereweto na bu~avata na trite grani~ni merni mesta na instalacijata na IMB Mlekara AD Bitola najdenata sostojba e vo granicite i gi zadovoluva barawata za nivo na bu~ava preku den propi{ani vo Odlukata (Slu`ben vesnik na R.Makedonija br.64/1993) od 70 dB LAeq (den) i nivoto na bu~ava postignato pri "gusti {picevi" od 80 dB LA10 i "retki {picevi" od 90 dB LA5.

Celokupniot izve{taj od napravenite merewa na bu~ava e daden vo Prilog X.1.

Vo slednata tabela se dadeni karakteristikite i tipot na kompresorite.

Red.br Tip na kompresor Mo}nost K1 SAB 163 132 kw K2 SAB 163 132 kw K3 SAB 120L 75 kw K4 SAB 120L 75 kw K5 MYCOM 160L 132 kw K6 MYCOM 160L 132kw K7 BOGE S 101 75 kw K8 BOGE S 40-2 30 kw K9 BOGE S 40-2 30 kw K10 KAIZER AS-20 20 kw K11 KAIZER AS-20 20 kw K12 KAIZER AS-40 30 kw K13 KAIZER AS-40 30 kw


31

Izvor na emisija

Referenca/br

Izvor/ured Oprema Referenca/br.

Intenzitet na bu~ava

dB na ozna~ena odale~enost

Periodi na emisija [broj na ~asovi

predpladne./ popladne.]

Kotlarnica Kotelski sistem

od 4 kotli BVP 2000/1 BVP 2000/2 BKG 1000 ORO 10SA

58,2 dB na oddale~enost

od 4m od kotlarata

Pretpladne i popladne so razli~en reìm na rabota vkupno 15 ~asa

Pogon za proizvodstvo na sirewe

Kompresor za ladewe

- 52,5 dB na oddale~enost

od 50 m od pogonot

Diskontinuirano vo tekot na celiot den

Kompresorska stanica vo pogonot za te~ni proizvodi

Kompresori - 73 dB na oddale~enost

od 10 m od kompresorskata

stanica

Diskontinuirano vo tekot na celiot den

Portirnica

Lokalen soobra}aj

- 54,7 dB

Obeleète gi referentnite to~ki na lokaciskata mapa i na opkruùvaweto. Za ambientalni nivoa na bu~ava:

Referentni to~ki: Nacionalen koordinaten

sistem

Nivoa na zvu~en pritisok (dB)

(5N, 5E) L(A)eq L(A)10 L(A)90 Granici na lokacijata

Lokacija 1: Kotlarnica

58,2 58,4 56,6

Lokacija 2: Pogon Sirewara

52,5 52,9 47,8

Lokacija 3: Portirnica

54,7 60,9 47,6

Lokacija 4: OSETLIVI LOKACII

Lokacija 5: Lokacija 6: Lokacija 7: Lokacija 8:

Navedete gi izvorite na vibracii i na nejonizira~ko zra~ewe (toplina ili svetlina).

Vo ramkite na mlekarnicata ne postojat izvori na vibracii i nejozizira~ko zra~ewe. Vo prilog e daden:

o Izve{taj od izvr{enite merewa na bu~avata vo IMB Mlekara AD Bitola (Prilog X.1)


32

XI TO^KI NA MONITORING NA EMISII I ZEMAWE PRIMEROCI Opi{ete go monitoringot i procesot na zemawe na primeroci i predloète na~ini na monitoring na emisii za voda, vozduh i bu~ava. ODGOVOR

Vo dosega{noto rabotewe na mlekarnicata vr{en e povremen monitoring za sledewe na emisiite vo atmosfera i otpadni vodi, dodeka merewe na bu~avata e napraveno za prv pat pri izrabotkata na ovaa aplikacija.

Soglasno so opi{aniot tehnolo{ki proces vo IMB Mlekara AD Bitola i definiranite izvori na emisija neophodno e da se vr{i monitoring na kvalitetot na otpadnata voda i emisiite vo atmosferata.

Predloènite to~ki za monitoring na razli~nite mediumi se pretstaveni na {ematski prikaz vo prilog XI.1.

Monitoring na emisii vo atmosfera Predloènite to~ki za monitoring na emisii vo atmosfera se K1, K2,

K3 i K4 na {emata, a toa se emiterite na oxacite na ~etirite kotli vo kotlarnicata.

Monitoring na otpadni vodi To~kite koi se predlagaat za monitoring na tehnolo{kite otpadni

vodi se sobirnite {ahti. Na {emata dadena vo prilog XI.1 ovie to~ki se obeleàni so V1 - sobirna {ahta od pogonot za proizvodstvo na sirewe pred talo`nik V2 - sobirna {ahta od pogonot za proizvodstvo na sirewe posle talo`nik i V3 - sobirna {ahta od pogonot za proizvodstvo na te~en program. Ovoj monitoring se predlaga za periodot do izgradbata na pre~istitelna stanica za tretman na otpadni vodi. Po izgradbata monitoringot }e prodolì na izlezot od pre~istitelnata stanica.

Monitoring na emisii na bu~ava So ogled na toa deka izve{tajot na emisii na bu~ava vo ìvotna

sredina od mlekarnicata pokaùva deka ne se nadminata maksimalno dozvolenite nivoa na bu~ava, se predlagaat povremeni kontrolni merewa na bu~avata (edna{ godi{no).

Dinamikata i oddelnite parametri koi treba da bidat opfateni so

monitoringot na razli~nite mediumi se dadeni vo slednata tabela i se vo soglasnost so barawata na evropskite standardi.


33

Popolnete ja slednata tabela: Parametar Frekfencija na

monitoring Metod na zemawe

na primeroci Metod na analiza/tehnika

Emisii vo atmosfera (merni mesta K1, K2, K3 i K4)

Temperatura ibrzina na gas

dva pati godi{no In situ so temperaturna i pitot sonda

Instrumentalna periodi~na tehnika po standard BS ISO 9096

NOx dva pati godi{no In situ so gasna ekstrakcija

Instrumentalna periodi~na tehnika so ekstarktivno zemawe na primerok so elektrohemiski }elii po standard BS EN 13284-1

SO2 dva pati godi{no In situ so gasna ekstrakcija

Instrumentalna periodi~na tehnika so ekstarktivno zemawe na primerok so elektrohemiski }elii po standard BS 6069 ili ISO 7935-1994

CO2 dva pati godi{no In situ so gasna ekstrakcija

Instrumentalna periodi~na tehnika so ekstarktivno zemawe na primerok so NDIR po standard ISO 12039 ili ASTMD 6348-03

CO dva pati godi{no In situ so gasna ekstrakcija

Instrumentalna periodi~na tehnika so ekstarktivno zemawe na primerok so elektrohemiski }elii po standard ISO 12039

O2 dva pati godi{no In situ so gasna ekstrakcija

Instrumentalna periodi~na tehnika so ekstarktivno zemawe na primerok so elektrohemiski }elii po standard BS EN 14789 ili ISO 12039

Cvrsti ~esti~ki

dva pati godi{no In situ izokineti~ko zemawe na primerok

Instrumentalna tehnika TEOM i po periodi~na manuelna tehnika so izokineti~ko zemawe na primerok po standard BS EN 13284-1 ili BS ISO 9096

Emisii vo voda (V1, V2, V3) pH dva pati godi{no / EN ISO 10523 Sprovodlivost dva pati godi{no / EN ISO 7888 HPKKMnO4 dva pati godi{no / EN ISO 6060 BPK5 dva pati godi{no / EN ISO 8466-1 TOC dva pati godi{no / - Rastvoren kislorod

dva pati godi{no / -

Vkupen suv ostatok


Rastvoreni materii


Suspendirani materii



34

Amonijak dva pati godi{no / US EPA 354.1 Nitriti dva pati godi{no / EN ISO 7890/1 Nitrati dva pati godi{no / EN ISO 6978/1 Vkupen azot dva pati godi{no / EN ISO 11905-1 Vkupen fosfor dva pati godi{no / EN ISO 6978/1 Hloridi dva pati godi{no / US EPA 4500-Cl-E Masti i masla dva pati godi{no / - Emisii na bu~ava Intezitet na bu~ava

Edna{ godi{no Bukometar Cirrus 831B

[irokopojasna i oktavna analiza

Vo prilog e daden:

o [ematski prikaz na predloènite to~ki na monitoring (Prilog XI.1)


35

XII OPERATIVEN PLAN Operatorite koi podnesuvaat barawe za dozvola za usoglasuvawe so operativen plan priloùvaat predlog-operativen plan spored ~l. 134 od zakonot za ìvotna sredina (Sl. V. RM 53/05).

ODGOVOR

Predlog-Operativniot plan za usoglasuvawe, so cel dobivawe na dozvola za integrirano spre~uvawe i kontrola na zagaduvaweto e daden vo Prilog XII od aplikacijata.


36

XIII SPREÛVAWE HAVARII I REAGIRAWE VO ITNI SLUÂI Opi{i gi postoe~kite ili predloènite merki, vklu~uvaj}i gi procedurite za itni slu~ai, so cel namaluvawe na vlijanieto vrz ìvotnata sredina od emisiite nastanati pri nesre}i ili istekuvawe. Isto taka navedete gi prevzemenite merki za odgovor vo itni slu~ai nadvor od normalnoto rabotno vreme, t.e. no}no vreme, vikendi i praznici. Opi{ete gi postapkite vo slu~aj na uslovi razli~ni od voobi~aenite vklu~uvaj}i pu{tawe na opremata vo rabota, istekuvawa, defekti ili kratkotrajni prekini.

ODGOVOR

Vo IMB Mlekara AD Bitola se prevzemaat preventivni merki za spre~uvawe na havarii i nesre}i so redovni kontroli na instalaciite za mazut, elektri~nite instalacii i instalaciite za dovod na voda. Na kriti~nite mesta se postaveni hidranti i oznaki za opasnosti. Yidnite protivpoàrni hidranti se postaveni vo sekoj tehnolo{ki pogon i ma{inskata hala. Pokraj ovie postaveni se i dva podzemni protivpoàrni hidranti.

Vo Prilog XIII.1 e dadena {ematska postavenost na PP instalacijata i PP aparatite vo del od objektite, dodeka Elaboratot na postoe~kata PP instalacija i PP aparati vo ramkite na IMB Mlekara AD Bitola se nao|a vo arhivata na mlekarnicata.

Kako prevencija od eventualni izlivawa na te~nite i opasnite hemikalii, istite se ~uvaat vo poseben magacin i pravilno skladirani so soodvetna tankvana.

Rezervoarot za mazut e postaven vo ogradena povr{ina so betonski parapet. Volumenot na ogradeniot prostor gi zadovoluva potrebite za prifa}awe na eventualno izleaniot mazut i spre~uvawe na eventualnoto {irewe na zagaduvaweto.

Proizvodstvenite pogoni se obezbedeni so kanali za izlivawe na otpadnata voda koja se sozdava pri procesot na perewe na opremata i pogonite. Otpadnata voda od kanalite odi vo zbirnata kanalizaciona {ahta koja gi sobira tehnolo{kite otpadni vodi.

Spisokot na potencijalni opasnosti i planot za reagirawe vo incidentni i vonredni situacii se opi{ani vo Prilog XIII od aplikacijata.

Vo prilog e dadeno:

o [ematska postavenost na PP instalacija i PP aparati na del od objektite vo IMB Mlekara AD Bitola (Prilog XIII.1)

o Spisok na potencijalni opasnosti i Plan za reagirawe vo incidentni i vonredni situacii (Prilog XIII.2)


37

XIV REMEDIJACIJA, PRESTANOK SO RABOTA, POVTORNO ZAPO^NUVAWE SO RABOTA I GRI@A PO PRESTANOK NA AKTIVNOSTITE

Opi{ete gi postoe~kite ili predloènite merki za namaluvawe na vlijanieto vrz ìvotnata sredina po delumen ili celosen prestanok na aktivnosta, vklu~uvaj}i otstranuvawe na site {tetni supstancii.

ODGOVOR

Dosega ne se praveni procenki za toa kolkav bi bil rabotniot vek na ovaa instalacija. Me|utoa, dokolku nastapat okolnosti pod koi }e bide neophodno da se napu{ti lokacijata, IMB Mlekara AD Bitola se obvrzuva da gi svede na minimum vlijanijata vrz ìvotnata sredina od svoeto rabotewe. Toa vklu~uva:

- Iskoristuvawe na site surovini - podrazbira navremena najava na prestanokot so aktivnostite za da se ovozmoì kvivalentna zaliha na materijali.

- Otstranuvawe na bilo kakva hemikalija ili otpad skladirani na lokacijata - sekoe maslo, sredstvo za podma~kuvawe ili gorivo koe }e se zatekne na lokacijata vo vreme na prestanokot so rabota }e bide otstraneto ili reciklirano preku soodvetni ovlasteni firmi.

- Procesnata oprema }e bide is~istena, demontirana i soodvetno skladirana do proda`ba ili, ako ne se najde kupuva~, otstraneta ili reciklirana preku soodvetni ovlasteni firmi.

- Zgradite }e bidat temelno is~isteni pred napu{tawe. - Lokacijata i objektite na nea }e bidat ostaveni vo bezbedna

sostojba i }e se odrùvaat soodvetno ako se slu~i da bidat napu{teni za podolg vremenski period.

- Objektite koi postojat na lokacijata moàt da se prenamenat otkako }e bide izvr{ena demontaà na opremata i ~istewe na prostoriite spored planot koj }e go podgotvi IMB Mlekara AD Bitola.

Prilog XIV sodrì pove}e detali za ova poglavje.


38

XV REZIME BEZ TEHNI^KI DETALI Na ova mesto treba da se vmetne pregled na celokupnoto barawe bez tehni~kite detali. Pregledot treba da gi identifikuva site pozna~ajni vlijanija vrz ìvotnata sredina povrzani so izveduvaweto na aktivnosta/aktivnostite , da gi opi{e postoe~kite ili predloèni merki za namaluvawe na vlijanijata. Ovoj opis isto taka treba da gi poso~i i normalnite operativni ~asovi i denovi vo nedelata na poso~enata aktivnost. ODGOVOR

Op{ti informacii

IMB Mlekara AD Bitola e kompanija ~ija osnovna dejnost e prerabotka i proizvodstvo na mleko i mle~ni proizvodi i proizvodstvo na ovo{ni sokovi. Ima proektiran kapacitet od 180 t/dnevno. Spored ISKZ uredbata (Slu`ben vesnik na R.Makedonija br.89/05) vakvite industriskite aktivnosti i proektiraniot kapacitet koi se predmet na baraweto za B integrirana dozvola za usoglasuvawe so operativen plan, se vo kategorija 6.4 (v).

Objektot na IMB Mlekara AD Bitola se nao|a vo prigradskata zona na Bitola jugoisto~no od gradskoto jadro, na patot Bitola - s. Dolno Orizari. Zafa}a vkupna povr{ina od 14.251 m2 i vklu~uva: portirnica, diskontna prodavnica i otkup na mleko, filterna stanica, magacini za ~uvawe na te~ni hemikalii i otpadna ambalaà, proizvodstven pogon za te~ni proizvodi, sirewara, administrativna zgrada, magacini, klima komora, rabotilnica i kotlarnica.

Opis na tehni~kite aktivnosti

Osnovnata dejnost na IMB Mlekatra AD Bitola e prerabotka i proizvodstvo na mleko i mle~ni proizvodi i proizvodstvo na ovo{ni sokovi. Vo mlekarnicata dnevno se prerabotuva maksimum 130 t sveò mleko i 1,4 t ovo{na pulpa (13,5 t ovo{ni sokovi).

Na Tab.1 pretstaveno e dnevnoto ili godi{noto proizvodstvo na razli~nite tipovi mle~ni proizvodi i sokovi vo IMB Mlekara AD Bitola.

Tabela.1 Dnevno i/ili godi{no proizvodstvo na mleko, mle~ni proizvodi i sokovi vo mlekarnicata

Tip na proizvod Dnevno ili godi{no proizvodstvo Pasterizirano mleko 40 t/den Ovo{ni sokovi 5000 t/godi{no Jogurt 25 t/den Kiselo mleko 10 t/den Pavlaka 1 t/den Sterilizirano mleko 80 t/den ôkoladno mleko 50 t/godi{no Ka{kaval 1000t/godi{no Sirewe 250 t/godi{no Topeno sirewe 150 t/godi{no

Sekako klu~ni produkti se pasterizirano i sterilizirano mleko so

vkupno proizvodstvo od 38.000 toni godi{no. Detalite za tehnolo{kiot proces se dadeni vo Poglavje II.


39

Upravuvawe i kontrola

IMB Mlekara AD Bitola e kompanija vo privatna sopstvenost. Najjvisok organ na upravuvawe e sobranie na akcionerite. Upravuvaweto e organizirano spored ednostepen sistem so odbor na direktori i eden izvr{en direktor. Organizacijata se sostoi od {est sektori i toa: finansii i smetkovodstvo; ~ove~ki resursi; surovinski sektor; proizvodstvo; marketing i proda`ba i upravuvawe so kvalitet. So sektorite rakovodat direktori koi se odgovorni pred generalniot direktori. Mlekarnicata broi vkupno 134 vraboteni koi rabotata ja izvr{uvaat vo dve smeni. Vo prilog III.1 e dadena organizaciskata {ema na kompanijata

Surovini i pomo{ni materijali i energii upotrebeni ili

proizvdeni vo instalacijata

Osnovna surovina vo IMB Mlekara AD Bitola e mlekoto (kravjo i ov~o) koe se dobavuva od individualni proizvoditeli. So ovie individualni proizvoditeli kompanijata sklu~uva dogovori.

IMB Mlekara AD Bitola se snabduva so tehnolo{ka voda od priklu~okot na glavniot cefkovod G2R2 vo tekot na celata godina, Potro{uva~kata na voda iznesuva 386.241m3 godi{no. Dogovorot so JP "Streèvo" e daden vo Prilog IV.1 na aplikacijata.

Za proizvodstvo na sokovi kompanijata koristi ovo{na pulpa. Kako vlezna surovina isto taka se koristi i jodirana sol potrebna vo

procesot na proizvodstvo vo koli~ini koi se vo soglasnost so dnevnoto proizvodstvo.

Vo proizvodstveniot proces se koristat fermenti i bakteriski kulturi od proizvodstvo na CHR HANSEN, Danska.

Po zavr{uvaweto na sekoja proizvodstvena postapka se vr{i perewe i dezinfekcija na opremata i rabotniot prostor so soodvetni hemikalii i detergenti i toa: 2-3% HNO3, 2-3% NaOH , NaClO i H2O2.

Kako gorivo se koristi mazut. Godi{nata potro{uva~ka na mazut vo mlekarnicata e 1000 t.

Cvrst i te~en otpad

Pri tehnolo{kiot proces na prerabotka na surovo mleko vo mle~ni proizvodi se javuvaat cvrsti otpadoci: o{tetena kartonska ili plasti~na ambalaà, aluminiumska folija, sa|i od kotlarata, vrateni proizvodi so pominat rok na traewe i sli~no.

Najgolem del od sozdadeniot otpad vo mlekarnicata se nosi na gradskata deponija so isklu~ok na otpadot (hartija i metal) koj ima komercijalna vrednost i pobaruva~ka od strana na neformalniot sektor vo upravuvaweto so otpadot (otkupuva~i).

Otpadocite se skladiraat vo poseben objekt za deponirawe na cvrst otpad vo sklop na IMB Mlekara AD Bitola, a sobiraweto na otpad go vr{i JP "Komunalec".

Civkata koja se dobiva po isparuvaweto na zaostanatata surutka od proizvodstvoto na sirewe se koristi kako sto~na hrana.

Ambalaàta od te~nite hemikalii koi sluàt za ~istewe i dezinfekcija na opremata e povratna.


40

[to se odnesuva do te~niot otpad, vo mlekarnicata istiot se ispu{ta vo kanalizacionata mreà so isklu~ok na opasniot te~en otpad. Otpadnite masla za podma~kuvawe koi se sozdavaat kako te~en otpad se vo nezna~itelni koli~ini i tie se otkupuvaat od otkupuva~i na vakov otpad.

Odgovornosta za upravuvaweto so otpadniot freon koj se sozdava pri servisirawe (odrùvawe) na ladilnicite pripa|a na kompanijata koja go vr{i odrùvaweto na ladilnicite.

Emisii vo atmosfera

Potencijalnoto zagaduvawe na vozduhot od objektot na IMB Mlekara AD Bitola e edinstveno povrzano so rabotniot proces vo postoe~kata kotlarska postrojka..

Postoe~kata kotlarnica na IMB Mlekara AD Bitola e smestena vo poseben objekt, odvoen od proizvodstvenite pogoni. Vo kotlarnicata se montirani ~etiri kotli koi se nameneti za obezbeduvawe tehnolo{ka parea i zadovoluvawe na potrebite za zatopluvawe vo tekot na zimskite meseci.

Kako energens se koristi mazut. Vrz osnova na dobienite rezultati od izvr{enite merewa na

emisijata na gasovi od ~etiri ventilacioni kanali (oxaci) koi proizleguvaat od kotlarnicata na instalacijata, koncentracijata na CO i NOx se vo ramkite na dozvolenite granici na MDK soglasno na Pravilnikot za maksimalno dozvoleni koncentracii i koli~estva na {tetni materii {to moàt da se ispu{tat vo vozduhot od oddelni izvori na zagaduvawe (Slu`ben vesnik na SRM br.3/90), dodeka Koncentaracija na SO2 e nad dozvolenite granici na MDK. No, poradi toa {to kako energens vo kotlite se koristi mazut, izmerenata koncentracija na sulfur dioksid odgovara na sodrìnata na sulfur vo gorivoto.

[to se odnesuva do gorilnicite tie se se dobro podeseni {to se zabeleùva od faktorot efikasnost na sogoruvawe EffN na kotlite koj iznesuva 90,6 do 92,8%.

Emisii vo povr{inski vodi i kanalizacija

Vo IMB Mlekara AD Bitola e izgraden oddelen kanalizacionen sistem za otpadnite vodi od proizvodstvenite pogoni (otpadni tehnolo{ki vodi), sanitarno - fekalnite vodi i atmosferskite vodi. Otpadnite vodi od pogonite se sobiraat preku sistem na prelomni kolektori vo soodvetni uredi za kondicionirawe, a potoa se ispu{taat vo gradskiot kanalizacionen sistem. Fekalnite vodi i atmosferskite vodi se ispu{taat direktno vo gradskiot kanalizaciski sistem. Vo uredite za kondicionirawe se vr{i delumen tretman na otpadnite vodi. Se raboti za dve prelivni jami (fa}a~i na pesok i masnotii) vo koi vleguvaat tehnolo{kite otpadni vodi.

Otpadnite vodi vo mlekarite se obrazuvaat pri mieweto na instalaciite, cisternite, sadovite i podovite, kako i pri proizvodstvoto i mieweto na ka{kavalot i sireweto pred da se izloì na zreewe. Vodite se zagadeni prete`no so mle~ni otpadoci (rastvoreni organski materii glavno proteini, laktoza i masnotii).


41

Pri izrabotkata na aplikacijata napraveni se hemiski analizi na otpadnata voda od mlekarnicata. Podatocite od analizata pokaùvaat deka vo mlekarnicata otpadnite vodi nemaat funkcionalen tretman.

Emisii vo po~va

Vo ramkite na IMB Mlekara AD Bitola mo`nostite za izlevawe na zagaduva~ki materii vo po~va se svedeni na minimum poradi soodventniot na~in na rakuvawe so istite koj se primenuva vo komplanijata.

Zemjodelski i farmerski aktivnosti

Vo objektot na IMB Mlekara AD Bitola ne postojat nikakvi zemjodelski aktivnosti.

Bu~ava, vibracii i nejonizira~ki zra~ewa

Bu~avata vo krugot na IMB Mlekara AD Bitola se sozdava od raboteweto na kompresorite. Vo mlekarnicata ima instalirano vkupno 13 kompresori smesteni vo kompresorska stanica. Spored izvr{enata analiza na podatocite od mereweto na bu~avata na trite grani~ni merni mesta na instalacijata na IMB Mlekara AD Bitola najdenata sostojba e vo granicite i gi zadovoluva barawata za nivo na bu~ava preku den propi{ani vo Odlukata (Slu`ben vesnik na R.Makedonija br.64/1993) od 70 dB LAeq (den) i nivoto na bu~ava postignato pri "gusti {picevi" od 80 dB LA10 i "retki {picevi" od 90 dB LA5.

Vo ramkite na mlekarnicata ne postojat izvori na vibracii i nejozizira~ko zra~ewe.

To~ki na monitoring na emisii i zemawe na primeroci

Vo dosega{noto rabotewe na mlekarnicata vr{en e povremen monitoring za sledewe na emisiite vo atmosfera i otpadni vodi, dodeka merewe na bu~avata e napraveno za prv pat pri izrabotkata na ovaa aplikacija.

Soglasno so opi{aniot tehnolo{ki proces vo IMB Mlekara AD Bitola i definiranite izvori na emisija neophodno e da se vr{i monitoring na kvalitetot na otpadnata voda i emisiite vo atmosferata.

Predloènite to~ki za monitoring na razli~nite mediumi se pretstaveni na {ematski prikaz vo prilog XI.1

Dinamikata i oddelnite parametri koi treba da bidat opfateni so monitoringot na razli~nite mediumi se dadeni vo tabelata vo poglavje XI i se vo soglasnost so barawata na evropskite standardi.

Operativen plan

IMB Mlekara AD Bitola planira da gi reducira site emisii vo ìvotnata sredina i so toa da dade pridones za za~uvuvawe i unapreduvawe na istata. Za taa cel e izraboten Opretaiven plan vo koj se planirani aktivnosti za primena na novi tehniki za deluvawe na izvorite na zagaduvawe, minimizacija na otpadot i negova povtorna upotreba i namaleni tro{oci na energija i toa:


42

1. Za podobruvawe na rakuvaweto so suroviniti planirani se slednive merki:

Pro{iruvawe na magacinot (ili izgradba na nov) za skladirawe na opasnite hemikalii so vgradena tankvana na podnata povr{ina

2. Aktivnosti predvideni vo IMB Mlekara AD Bitola za podobruvawe na upravuvaweto so cvrstiot otpad se:

Izrabotka na Plan za postapuvawe so cvrst otpad Ograduvawe i ureduvawe na mestata kade {to se vr{i

separacija na kartonskata ambalaà i metalniot otpad

3. Najgolemi investicii za podobruvawe na sostojbata so ìvotnata sredina vo IMB Mlekra AD Bitola se ppotrebni vo delot za namaluvawe na emistiite vo atmosfera i povr{inski vodi i kanalizacija i toa: Namaluvawe na emisii vo atmosfera:

Proekt za namaluvawe na emisijata na {tetni gasovi vo atmosferata so merki za zgolemena efikasnost

Izrabotka na studija za zamena na mazutot so po~isto gorivo Zamena na mazutot

Namaluvawe na emisii vo povr{inski vodi i kanalizacija Izrabotka na posebna studija za otpadni vodi od koja treba da

proizlezat konkretni tehni~ko-tehnolo{ki re{enija za nivno pre~istuvawe

Realizacija na kompletna stanica za pre~istuvawe na otpadnite vodi

4. Aktivnosti predvideni vo ramkite na monitoringot se slednive: Sklu~uvawe na dogovori so kompanii koi }e vr{at monitoring

na razli~ni parametri Vospostavuvawe na monitoring na emisiite vo atmosfera,

otpadni vodi i bu~ava Spre~uvawe havarii i reagirawe vo itni slu~ia

Vo dosega{noto rabotewe vo IMB Mlekara AD Bitola se prevzemaat preventivni merki za spre~uvawe na havarii i nesre}i so redovni kontroli na instalaciite za mazut, elektri~nite instalacii i instalaciite za dovod na voda.

Vo ramikte na ova poglavje e izraboteno Upatstvo za podgotvenost pri vonredni sostojbi, spisok na potencijalni incidentni i vonredni sostojbi kako i plan za reagirawe pri incidentnite situacii.

Potencijalni opasnosti za nastanuvawe na havarii vo IMB Mlekra AD Bitola se:

Neispravnost na gorilnik vo kotlarnicata Poàr Eksplozija Istekuvawe na te~ni opasni hemikalii


43

Remedijacija, prestanok so rabota, povtorno zapo~nuvawe so rabota i grià po prestanokot na aktivnostite

Dosega ne se praveni procenki za toa kolkav bi bil rabotniot vek na ovaa instalacija. Me|utoa, dokolku nastapat okolnosti pod koi }e bide neophodno da se napu{ti lokacijata, IMB Mlekara AD Bitola se obvrzuva da gi svede na minimum vlijanijata vrz ìvotnata sredina od svoeto rabotewe. Toa vklu~uva:

- Iskoristuvawe na site surovini - Otstranuvawe na bilo kakva hemikalija ili otpad

skladirani na lokacijata - Procesnata oprema }e bide is~istena, demontirana i

soodvetno skladirana do proda`ba ili, ako ne se najde kupuva~, otstraneta ili reciklirana preku soodvetni ovlasteni firmi.

- Zgradite }e bidat temelno is~isteni pred napu{tawe. - Lokacijata i objektite na nea }e bidat ostaveni vo bezbedna

sostojba i }e se odrùvaat soodvetno ako se slu~i da bidat napu{teni za podolg vremenski period.

- Objektite koi postojat na lokacijata moàt da se prenamenat otkako }e bide izvr{ena demontaà na opremata i ~istewe na prostoriite spored planot koj }e go podgotvi IMB Mlekara AD Bitola.


44

XVI IZJAVA So ovaa izjava podnesuvam barawe za dozvola/revidirana dozvola, vo soglasnost so odredbite na Zakonot za ìvotna sredina (Sl.vesnik br.53/05) i regulativite napraveni za taa cel. Potvrduvam deka informaciite dadeni vo ova barawe se vistiniti, to~ni i kompletni. Nemam nikakva zabele{ka na odredbite od Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe ili na lokalnite vlasti za kopirawe na baraweto ili na negovi delovi za potrebite na drugo lice. Potpi{ano od : IMB Mlekara AD Bitola Datum : (vo imeto na organizacijata)

Ime na potpisnikot : Predrag Cvetkovi} Pozicija vo organizacijata : generalen direktor

Pe~at na kompanijata:

Documents

Integrirano spre~uvawe i kontrola na zagaduvaweto · Pokraj rutinskite analizi, se vr{i i analiza za sodr`ina na antibiotici na zbirnoto mleko. Priemot na mlekoto se vr{i na priemna