deželne noviceČasopis občine Radovljica, letnik 24, 4. decembra 2020, številka 15

Odgovorna urednica: Marjana Ahačičdeželne novice Deželne novice so časopis Občine Radovljica Časopis izhaja enkrat mesečno www.radovljica.si

Marjana Ahačič

Občinski svet je že v juniju sprejel sklep o prejemnikih letošnjih plaket Antona Tomaža Linharta. To so: Vil-ma Kravanja Gosnik za udejstvovanje na področju ljubiteljske kulture, Kultur-no-turistično društvo Kam-na Gorica za turistično pro-mocijo kraja, ohranjanje tradicije in bogatenje kultur-nega življenja v skupnosti in Petja Zorec za uspehe v modnem oblikovanju. Po sklepu župana pa bosta pečat Občine Radovljica pre-jela Slavica Soršak za pros-tovoljstvo v društvih in pro-jektih ter Uroš Štefelin, kuharski mojster iz Vile Podvin ob prejemu Micheli-nove zvezdice ter za dosežke na področju kulinarike in turizma. Za promocijo turi-stične destinacije pa bodo medalje Občine Radovljica prejeli sodelujoči v projektu Okusi Radol'ce: Turizem in kultura Radovljica, Gostilna Avguštin, Gostišče Draga, Gostilna Kunstelj, Gostilna

Lectar, Gostilna Pr' Tavčar, Gostišče Tulipan, Restavra-cija Center, Restavracija Tabor, Vila Podvin in Vino-teka Sodček.Posebna priznanja in denar-ne nagrade za nadaljnje strokovno izpopolnjevanje prejmejo tudi študenti, ki so z odliko opravili zaključni letnik študija in diplomo. To so letos dosegli: Ines Jelenc, profesorica matematike in računalništva iz Radovljice, Igor Jurekovič, magister sociologije iz Radovljice, Katarina Klinar, dipl. inže-nirka laboratorijske biome-dicine z Brezij, Leja Mauko, dipl. psihologinja s Posavca, Manca Uršič, dipl. literarna komparativistka in slovenis-tka iz Radovljice, in Grega Vauhnik, magister prava iz Radovljice.Radovljica ima dva občinska praznika: 5. avgusta, na obletnico ustanovitve Can-karjevega bataljona na Vodi-ški planini na Jelovici, ter 11. decembra, na dan, ko se je leta 1756 v Radovljici rodil Anton Tomaž Linhart.

Proslava ob občinskem prazniku prestavljena

Občina Radovljica praznuje 11. decembra, na rojstni dan Antona Tomaža Linharta. Letos epidemija koronavirusne bolezni ne dopušča praznovanja s kulturno prireditvijo. Zato bo občina slovesnost s podelitvijo praznovanj organizirala, ko bodo razmere to dopuščale.

ww

w.r

adov

ljica

.si

OBČINA RADOVLJICA

V imenu Občine Radovljica vam čestitam za občinski praznik ob obletnici rojstva

Antona Tomaža Linharta.

Želim vam tudi prijetne praznike, vesel božič in srečno ter zdravo novo leto 2021!

Ciril GlobočnikŽUPAN

Marjana Ahačič

V letošnjem decembru se sicer ne bomo družili tako kot v preteklih letih, kljub temu pa bomo v Radovljici poskrbeli za čaroben december, obljubljajo na Zavodu za turizem in kul-turo Radovljica, kjer so pos-krbeli za izvedbo novoletne okrasitve mesta in organi-

zirali spletni dogodek, tor-kov prižig prazničnih lučk. "Tudi letos vas čakata praz-nična okrasitev in decem-brska dogodivščina po mes-tu, ki smo ji tokrat dodali še bolj pravljično zgodbo. Lučke, ki letos krasijo me-sto vse od parka do trga pred cerkvijo, smo v torek skupaj prižgali virtualno, zdaj pa si jih lahko ves

december ogledate tudi v živo," vabijo v praznično okrašeno mesto.Lani so se pri okraševanju Radovljice spomnili kolar-ske obrti in predvsem kole-sa, ki je del radovljiškega grba, letos se vračajo k ple-tarski obrti. Naravnemu smrečju, ki je osnova celot-ne okrasitve mesta, so tokrat dodali pletenje iz vrbja.

V Begunjah praznične luči prižigajo danes, v Lescah pa jutri, v soboto, ob 18.30; virtu-alni dogodek lahko spremlja-te na profilu krajevne skupno-sti Lesce na Facebooku in na spletni strani www.lesce.si, saj želijo v leške domove spu-stiti delček prazničnega vzdu-šja. Okrasitev kraja so pripra-vili tudi v Kamni Gorici.

Vstopili smo v praznični decemberV torek so prižgali lučke na praznični okrasitvi Radovljice. Staro mestno jedro je letos v znamenju pletarske obrti, okrašena sta tudi grajski park in gabrov drevored. V Lescah bodo virtualni prižig lučk pripravili jutri zvečer.

Mesto je okrašeno, v torek proti večeru so prižgali še praznično osvetlitev. Okrasje je letos izdelano iz smrečja in protja – z mislijo na nekdaj v Radovljici zelo razširjeno pletarsko obrt.

16. stran

Spreminjammoj kraj na bolje.

Glasujem.Predlagam.

Imate idejo, kako vaš kraj urediti ali mu dati nove vsebine? Participativni proračun Občine Radovljica omogoča, da se del proračunskega denarja razporedi tako, da pri tem neposredno sodelujete občani in občanke. 26. 6. 2020 bo objavljen javni poziv za zbiranje predlogov projektov.

Občina Radovljicamaja.stanojevic@radovljica.si

www.radovljica.si

• Kaj je participativni proračun? • Kako pripraviti predlog projekta? • Kako poteka izbor projektov?

Informativne delavnice Projekt za moj kraj

Vljudno vabljeni,Ciril Globočnik, župan

Petek,19. 6. 2020

ob19:30

ob17:00

Radovljica LesceČebelarski razvojno izobraževalni center Rožna dolina 50a, Lesce

Čebelarski razvojno izobraževalni center

Rožna dolina 50a, Lesce

Četrtek,18. 6. 2020

ob19:30

ob17:00

Begunje, Mošnje in Otok

Kamna Gorica, Kropa, Lancovo, Srednja Dobrava, Podnart, Ljubno in BrezjeKulturni dom Podnart, Podnart 11

Kulturni dom Mošnje, Mošnje 41

Participativni proračunNa podlagi glasovanja je za izvedbo v prihodnjih dveh letih izbranih petindvajset projektov.

strani 2 in 3

AlmiraDel preteklosti, ki oblikuje sedanjost - razstava, katalog in simpozij

stran 10

KRAJEVNE NOVICE

Obnavljajo kulturni domNajvečji letošnji poseg je obnova dotrajanega poda na odru v dvorani.

stran 5

AKTUALNO

Želijo čimprejšnje odpiranjeObrtniki in podjetniki so morali sredi oktobra spet zapreti svoje lokale.

stran 7

OBLETNICA

Sto let PGD HlebcePraznovanje s parado so preložili na prihodnje leto.

stran 12

ZANIMIVOSTI

Torte, med, »grizike« Gostilna Kunstelj in trgovina 18sedem3 sta postavili samopostrežni avtomat z lokalnimi pridelki in izdelki.

stran 15

2 Deželne novice, petek, 4. decembra 2020

Participativni proračun

OBČINA RADOVLJICA

Obvestilo o objavi javnega razpisa za prosto delovno mesto direktorja

javnega podjetja Komunala Radovljica, d. o. o.

Občina Radovljica obvešča, da je dne 4. 12. 2020 na spletni strani www.radovljica.si objavila javni razpis za zasedbo prostega delovnega mesta direktorja javnega podjetja Komunala Radovljica, d. o. o.

Občinska uprava Občine Radovljica

ww

w.r

adov

ljica

.si

deželne noviceODGOVORNA UREDNICA:

Marjana Ahačič (marjana.ahacic@g-glas.si, 031/352-514)

UREDNIŠTVO: Urša Peternel (pomočnica odgovorne urednice),

Kaja Beton, Matjaž Klemenc, Peter Kolman

ČASOPISNI SVET:Barbara Sitar (predsednica),

Breda Poličar, Sabina Felc, Nejc Kliček in Katja Knific

DEŽELNE NOVICE (ISSN 1855-2927) – Ustanovitelj in izdajatelj: Občina Radovljica, Go renj ska ce sta 19, 4240 Ra dov lji ca (se dež ča so pi sa in ured ni štva). Pra vi ce izdajate lja iz va ja: Go renj ski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj (tel. 04/201 42 00, faks 04/201 42 13, info@g-glas.si, oglas no tr že nje: Jana Triller, 04/201 42 30).

De žel ne no vi ce iz ha ja jo en krat na me sec v na kla di 23.400 iz vo dov, brez plač no jih pre je ma jo vsa go spo dinj stva in dru gi na slov ni ki v ob či ni Ra dov lji ca, pri lo že ne so tudi iz vo dom Go renj ske ga gla sa. Tisk: Delo, d. o. o., Tiskarsko središče. Di stri bu ci ja: Poš-ta Slo ve ni je, d. o. o., Ma ri bor. De žel ne no vi ce so vpi sa ne v Raz vid me di jev pod za po red no šte vil ko 315. Ne na ro če nih pri spev kov in pi sem bral cev ne ho no ri ra mo. Pis ma bral cev so ome je na na naj več 3000 zna kov s pre sled ki. Pri spev ke za na sled njo redno šte vil ko, ki bo iz šla v četrtek, 31. decembra 2020, mo ra te od da ti naj kas ne je do srede, 23. decembra 2020.

Deželne novice, petek, 4. decembra 2020

Participativni proračun

3

Marjana Ahačič

Občinska uprava bo projek-te umestila v proračun za leto 2021 ali 2022 ali za obe leti glede na določeno višino sredstev, to je 15 tisoč evrov za vsako območje v vsakem letu, in glede na časovno izvedljivost projektov. Pred-loga proračunov bosta na občinskih spletnih straneh www.radovljica.si objavlje-na od danes, občinski svet pa ju bo obravnaval na zad-nji letošnji seji, ki bo v sre-do, 16. decembra.

Predstavljamo končni izbor projektov.

Prvo območje:

Krajevna skupnost

Radovljica

-

1. TELOVADBA V GOZDU IN RAZGLED NA DEŽELO (OBLA GORI-CA IN VOLČJI HRIB)

Število glasov: 514

Obla gorica in Volčji hrib sta območji, ki bi jih uredili za gibanje in doživljanje lepote kraja in okolice. Obla gorica je primeren in neiz-koriščen javni prostor, ki bi ga obogatili s telovadno ste-zo tako, da bi se območje geografsko in po namem-bnosti priključilo ostalim športno-rekreativnim objek-tom v bližini. Projekt pred-videva izvedbo krožne telo-vadne steze na območju Oble gorice, ki bi bila sesta-vljena iz telovadnih postaj, med seboj povezanih s ste-zo. Postaje bi bile sestavlje-ne iz elementov različnih zahtevnosti. Volčji hrib je poleg tega, da je nenavadna ledeniška morena, tudi svo-jevrsten razgledni stolp, po naravi dostopen tudi starej-šim. Z njegovega vrha je razgled na celotno Deželo in širše. Projekt predvideva ureditev na način, da bo lažje dostopen tudi starej-šim generacijam.

Predlagatelj projekta je Aljoša Špiler, vrednost: 15 tisoč evrov.

2. ZUNANJA UREDITEV ŠPORTNEGA PARKA VRBNJE

Število glasov: 426

Športni park Vrbnje uporab-ljajo mlade družine z otroki, mladina in starejši. Posa-mezna igrala v njem so dot-rajana in jih je treba bodisi zamenjati bodisi obnoviti. Športni park ni omejen z lovilnimi mrežami, kar pov-zroča škodo na poljščinah pa tudi slabo voljo pri sose-dih. V parku manjka tudi del zunanje opreme. Projekt predvideva izvedbo ureditve-nih del in nakup potrebne opreme (zamenjava in obnova posameznih igral v parku, nakup in montaža visečih lovilnih mrež, posta-vitev klopi, košev za smeti in zasaditev dreves).

Predlagatelj projekta je Tadej Gomboc, vrednost: 15 tisoč evrov.

3. PASJI PARK RADOVLJICA

Število glasov: 380

V Radovljici je registriranih 1.900 psov. Kljub temu da ima Radovljica veliko zele-nih površin, sprehajanje psov brez povodca ni varno, urejenih površin za prosto sprehajanje in igranje psov pa ni. Predlaga se ureditev ograjenega parka/igrišča za pse v velikosti približno tisoč kvadratnih metrov, v Radovljici. Takšen park bo omogočil psom prosto giba-nje brez povodca, hkrati pa bo zmanjšana tudi nevar-nost, da bi psi ogrožali dru-ge pse in ljudi. Po ureditvi pasjega parka se določi tudi skrbnik prostora, ki bo skr-bel za urejanje parka, za red in čistočo pa bo odgovoren tudi vsak skrbnik psa.

Predlagateljica projekta je Doris Krivič, vrednost 15 tisoč evrov.

4. EKOLOŠKA TRŽNICA V RADOVLJICI

Število glasov: 370

Radovljica nima lastne eko-loške tržnice. Projekt pred-videva organizacijo ekološke tržnice, kjer bodo občani lahko kupili hrano neposre-dno od lokalnega kmeta. Poleg organizacije tržnice bodo izvedeni tudi predava-nja in delavnice s tremi osrednjimi temami: opazo-

vanje posledic slabega pre-hranjevanja, preusmeritev pozornosti h kvalitetnim sestavinam, ki so v ekološki hrani, praktično poučevanje o možnostih samopreskrbe.

Predlagateljica projekta je Monika Brinšek, vrednost: 15 tisoč evrov.

Drugo območje:

Krajevna skupnost Lesce

1. ŠPORTNI OBJEKTŠtevilo glasov: 305

V Lescah ni pokritega pros-tora, kjer bi se v primeru sla-bega vremena izvajale razli-čne športne, kulturne in ostale družbene dejavnosti na prostem. Zato je predla-gana izdelava projektne dokumentacije, pridobitev upravnih dovoljenj in posta-vitev pokritega objekta (obli-ka dvojnega kozolca površi-ne okoli šestdeset kvadrat-nih metrov) v Lescah, kjer bi se izvajale različne športne, kulturne in druge družbene dejavnosti na prostem.

Predlagateljica projekta je Helena Šolar, vrednost: 15 tisoč evrov.

2. IZDELAVA IN NAME-STITEV GNEZDILNIC ZA PTICE IN NETOPIRNIC TER ROČNO ODSTRANJE-VANJE INVAZIVNIH RAS-TLIN OB POTOKU BLAT-NICA

Število glasov: 292

Projekt predlaga namestitev gnezdilnic za lesno sovo, velikega skovika, smrdokav-ro, vse vrste sinic, škorca, brgleza, pogorelčka, poljske-ga vrabca in odstranitev invazivnih tujerodnih ras-tlin na parcelah ob potoku Blatnica. Z namestitvijo gnezdilnic se namerava doseči stabilnejše populacije ptic, ki gnezdijo v duplih, ter netopirjev. Z odstranjevan-

jem invazivnih tujerodnih rastlin pa se želi preprečiti zamake, ki jeseni ovirajo pretok vode in kazijo videz območja.

Predlagatelj je Boris Kozinc, vrednost: 4.340 evrov.

3. UTRIPAJOČ ZNAK ZA PREHOD ZA PEŠCEŠtevilo glasov: 146

Na križišču Dežmanove ces-te in Hraške ceste pri OŠ F. S. Finžgarja Lesce je prehod za pešce, ki ga uporabljajo otroci, ki prihajajo v šolo, pa tudi krajani. Ker je območje prometno obremenjeno, je predlagano, da se na preho-du postavi utripajoč znak za prehod za pešce, s čimer bo zagotovljena večja varnost pešcev in varnejša šolska pot.

Predlagateljica je Tatjana Justin, vrednost: 6.100 evrov.

4. TURISTIČNA TOČKAŠtevilo glasov: 132

Železniška postaja Lesce (Bled) je ena izmed bolj izpostavljenih. Notranjost postaje je slabega videza in ne nudi nobenih informacij o kraju, občini, turističnih destinacijah, naravnih zna-menitostih ipd. Zato se pre-dlaga ureditev notranjosti železniške postaje Lesce (kot informacijske točke) s postavitvijo oglasnih tabel, panojev z lokalno ponudbo, postavitvijo multimedijske plošče na dotik, kjer bi obis-kovalci in turisti dobili naj-nujnejše turistične informa-cije.

Predlagatelj je Vid Grašič, vrednost: 15 tisoč evrov.

5. POČITNIŠKE DELAVNICE

Število glasov: 109

Projekt je namenjen osnov-nošolcem med šolskimi počitnicami, predvideva pa organizacijo delavnic (sli-karska, mozaična, spoznava-nje zelišč, športna dejavnost s pohodništvom) z name-nom aktivnega preživljanja prostega časa.

Predlagateljica je Zlatica Demšar, vrednost: 3 tisoč evrov.

6. VAŠKA TRŽNICA, IZMENJEVALNICA, BOLŠJI SEJEM

Število glasov: 94

Petindvajset projektov izbranih za izvedbo v prihodnjih dveh letihStrokovna komisija za participativni proračun je prejšnji teden sprejela sklep o končnem izboru projektov, ki bodo na podlagi glasovanja po posameznih območjih v prihodnjih dveh letih izvedeni v okviru participativnega proračuna. Skupaj bo v obeh letih izvedenih petindvajset projektov.

Na območju starega vaške-ga jedra v Lescah (Begunj-ska cesta) je zaradi slepe ulice promet motornih vozil upadel, vsak se lahko mirno sprehodi in ogleda še ohra-njene stare vaške hiše ter cerkev Marijinega vnebov-zetja. Za dodatno promocijo območja se predlaga organi-zacija dveh dogodkov v sta-rem vaškem jedru v Lescah (Begunjska cesta) z vaško tržnico, izmenjevalnico, bolšjim sejmom, ki bi kas-neje lahko postala vsakome-sečna in tradicionalna.

Predlagatelj je Vid Grašič,

vrednost: 5.500 evrov.

Tretje območje:

Krajevne skupnosti

Kamna Gorica, Kropa, Lancovo, Srednja Dobrava

1. PETROVA POTŠtevilo glasov: 230

Predlog se nanaša na ponov-no vzpostavitev sprehajalne poti ob potoku Lipnica, ki jo je konec 19. stoletja naredil prof. Peter Novak. Zadnjih dvajset let je pot v slabem sta-nju, na delu težko prehodna.

Pot poteka ob levem bregu Lipnice od hišne št. Kamna Gorica 2a proti hišni št. Zgor-nja Dobrava 1. Predlaga se ureditev poti z razširitvijo in postavitvijo zaščitne ograje na izpostavljenih mestih, uredijo se premostitve.Predlagatelj je Mitja Kapus, vrednost: 15 tisoč evrov.

2. OBNOVA VODNE UČNE POTI GRABNARI-CA IN NARAVOSLOVNE UČNE POTI: PUSTI GRADŠtevilo glasov: 228

Vodna učna pot Grabnarica in naravoslovna učna pot Pusti grad sta v slabem stan-

ju. Zaradi trohnečega lesa na mostovih in ograjah sta nevarni, zato je njuna obno-va nujno potrebna. Predlog predvideva zamenjavo dotra-janih delov infrastrukture ter ureditev poti (odstranitev grmovja na poteh).

Predlagatelj je Simon Resman, vrednost: 15 tisoč evrov.

3. GOZDNA UČNA POT KAMNA GORICA

Število glasov: 204

Projektni predlog se nanaša na vzpostavitev gozdne učne poti, ki bo potekala po že vpeljanih sprehajalnih poteh in bo vključevala čudovite razglede, informa-cije s področij kulturne dediščine, naravoslovja, geo-grafije, varstva narave. Pote-kala naj bi od območja stare-ga vaškega jedra Kamne Gorice do Zijavke, razgled-ne točke Ojstra peč do ener-getske točke Frtala, proti križišču peš poti za Globo-ko, Radovljico, Pusti grad in Kamno Gorico. Navezana bo na Gozdno učno pot Pus-ti grad skozi Galerije (raz-

Združenje veteranov vojne za Slovenijo Zgornja Gorenjska je z odkritjem spominske plošče ob Domu veteranov v Radovljici obeležilo 52. obletnico ustanovitve Teritorialne obrambe (TO) Slovenije. Slovenska Teritorialna obramba je bila ustanovljena 20. novembra 1968, občinski štabi pa sedem let kasneje. V Radovljici je bil komandant Slavko Sta-roverski. Tik pred osamosvojitveno vojno maja 1991 so se občinski štabi združili v območne; radovljiški in jeseniški sta postala Območni štab Radovljica s sedežem na Jesenicah.

Počastili obletnico Teritorialne obrambe

Prejšnji mesec so se začela obsežna obnovitvena dela na železniški progi med Kranjem in Lescami. Progo bodo nad-gradili v skladu z evropskimi standardi, zamenjali zgornji in sanirali spodnji ustroj, uredili odvodnjavanje, zamenjali vozne mreže. Obnovili bodo peronsko infrastrukturo na postajališčih Otoče, Globoko in Radovljica, sanirali predora Globoko in Radovljica, podporne in oporne zidove ter uredi-li dodatne zaščite brežin. Predvidene so tudi gradnje novega podvoza na območju Zaloš, nadvoza pri železniški postaji Radovljica in podhoda za pešce med Radovljico in Lescami.

Dela na železniški progi s polno paro

Računsko sodišče RS je sredi novembra izdalo tako imeno-vano porevizijsko poročilo v zvezi s popravljalnimi ukrepi, ki jih je izvedla Občina Radovljica, in ukrepe ocenila kot zado-voljive. Šlo je odpravo ugotovljene nepravilnosti v zvezi s preveč izplačanimi sejninami dvema članoma občinskega sveta, od katerih je morala občina zaradi preveč izplačanih sejnin v letih 2015 in 2016 zahtevati povračilo skupaj 1.500 evrov, kar je tudi storila.

Občina že popravila nepravilnosti

gledna točka Mil pogled–Police–Kamna Gorica). Celotna dolžina poti je oce-njena na pet kilometrov.Predlagatelj je Božidar Drozg, vrednost: 15 tisoč evrov.

4. TRIM STEZA KROPAŠtevilo glasov: 138

Od športnega igrišča mimo cerkve Pr' Kapelc vodi peš pot proti Brezovici. Pešpot vse več uporabljajo krajani in obiskovalci, zato se pre-dlaga njena ureditev in pos-tavitev trim steze (postavi-tev vadbenih postaj) ter ure-ditev tabel z navodili na vsaki vadbeni postaji.

Predlagateljica je Saša Pavlič, vrednost: 15 tisoč evrov.

Četrto območje:

Krajevne skupnosti

Brezje, Ljubno, Podnart

1. FITNES V NARAVI – ČRNIVEC

Število glasov: 325

V sklopu športnega parka Črnivec se namestijo razno-vrstne naprave za telovadbo v naravi. Naprave bo lahko uporabljala za rekreacijo tako mladina kot tudi sta-rejše generacije.

Predlagatelj je Mitja Potočnik, vrednost: 9.500 evrov.

2. OBNOVA POTI IN STUDENCA ZDRAVILNE VODE V CIZLJU

Število glasov: 320

Projekt je usmerjen k zaš-čiti enega izmed izvirov zdravilne pitne vode. Z namenom zaščite vira in ureditve dostopa do izvira zdravilne vode v Cizlju se uredi dostopna pot, okolica izvira, postavijo klopi in miza za obiskovalce, infor-mativne table, voda se spe-lje v korito.

Predlagatelj je Boštjan Soklič, vrednost: 15 tisoč evrov.

3. NAKUP PETIH ENOT AED

Število glasov: 315

Razvejana mreža razpolož-ljivih aparatov AED (avto-matskih eksternih defibrila-

torjev) je ključnega pomena za reševanje življenja kraja-nov, kajti bistveno skrajša čas od vpoklica prvih posre-dovalcev do uporabe enote AED pri pacientu. Zato se predlaga nakup petih enot AED s postavitvijo v krajih Poljšica, Ovsiše, Prezrenje, Zaloše in Rovte.

Predlagatelj je Nejc Šter, vrednost: 9 tisoč evrov.

4. POSTAVITEV NAD-STREŠKA NA INFORMA-CIJSKI TOČKI PODNARTŠtevilo glasov: 207

Obstoječa informacijska toč-ka že dalj časa služi kot avto-busno postajališče za šolske otroke. Projektni predlog vključuje postavitev enostav-nega jeklenega nadstreška s kritino na informacijski točki pred gasilskim domom Pod-nart nasproti Kulturnega doma Podnart.

Predlagatelj je Nejc Šter, vrednost: 10 tisoč evrov.

5. ZAŠČITIMO IN OHRANIMO NARAVO ZA DOMAČINE, TURISTE IN ŽIVALIŠtevilo glasov: 43

V zadnjih letih se po gozdo-vih in drugih naravnih območjih okoli Svetega Pet-ra, Krpina, Polške planine, Drage, Ledene trate in Dobrče pa vse do Grofije vozijo motokrosisti in štiri-kolesniki, ki praviloma hit-ro in hrupno vozijo po makadamskih poteh, pla-ninskih poteh in po brezpo-tjih po gozdovih. Zaradi hrupa in hitrosti so nevarni in moteči za obiskovalce, predstavljajo pa tudi veliko motnjo za živali. Območje je pomembna destinacija za dnevno rekreacijo (zlasti pohodništvo, kolesarjenje), kar prav tako povzroča pove-čano obremenjenost parki-rišč in narave same. Za del-no reševanje navedene pro-blematike se predlaga pos-tavitev informacijskih tabel po parkiriščih, ki opozarjajo in informirajo o potrebnem bontonu v gozdovih. Na tab-lah bo med drugim opozori-lo o netrganju rož, zmanjša-nju glasnosti, hoji le po ure-jenih poteh, hoji podnevi, ne ponoči.

Predlagatelj je Tomaž Šlibar, vrednost: 7.500 evrov.

6. UNIVERZA ZA 2. ŽIV-LJENJSKO OBDOBJEŠtevilo glasov: 38

Projekt je namenjen aktiv-nim odraslim. Problem današnje ponudbe izobraže-vanj je, da je večinoma namenjena ali mlajši popu-laciji ali pa starejšim. Aktiv-ne generacije pa večinoma tako pestre ponudbe izobra-ževanj nimajo. S spodbujan-jem netradicionalnih aktiv-nosti bi aktivne odrasle spo-dbudili k odkrivanju novih hobijev in večanju socialnih stikov. Projekt predvideva

organizacijo predavanj in izobraževanj za aktivno odraslo populacijo.

Predlagateljica je Petra Čebulj, vrednost: 2.100 evrov.

Peto območje:

Krajevne skupnosti

Begunje na Gorenjskem, Mošnje, Otok

1. PRENOVA OTROŠKE-GA IGRIŠČA V KRPINUŠtevilo glasov: 228

Rekreacijski center Krpin je bil v občini eden prvih z zgle-dno urejenim otroškim igri-ščem, ki pa ga je treba poso-dobiti in urediti v sodobno, varno in atraktivno otroško igrišče. Zato se predlaga namestitev ustreznih certifi-ciranih igral, zamenjava dot-rajanih delov, barvanje, namestitev ustreznih podlog na mestih, kjer so že dotraja-ne, zamenjava dotrajanih igral oz. namestitev novih.

Predlagatelj je Peter Kolman, vrednost: 9.950 evrov.

2. IZDELAVA DOKU-MENTACIJE DGD ZA IZVEDBO REKONSTRUK-CIJE VEČNAMENSKEGA OBJEKTA

Število glasov: 222

Krajani v Begunjah nimajo dvorane za kulturne, izobra-ževalne in družabne dejav-nosti. Takšna dvorana bi obogatila življenje v kraju. Predlaga se, da se za obstoje-či večnamenski objekt z gasilskim domom na lokaciji v centru Begunj izdela pro-jektna dokumentacija (DGD) za izvedbo rekonstrukcije obstoječega večnamenskega objekta, v katerem bi se v zgornjih prostorih pridobil prostor za kulturno dvorano.

Predlagateljica je Monika Štefelin, vrednost: 9.897 evrov.

3. ARHEOLOŠKA POT MOŠNJEŠtevilo glasov: 140

Skozi Mošnje je speljana arheološka pot od Kulturne-ga doma do Ville rustice. Zadnji del poti se pri vode-nju obiskovalcev ne uporab-lja, ker je pot ob deževju in zaradi izliva gnojnih jam neurejena in težko prehod-na. Predlaga se preusmeri-tev arheološke poti pri ribo-gojnici mimo Koroščeve žage do zadnje hiše, tam pa po stari nekdanji pešpoti do viadukta Dobruša do Ville rustice. V ta namen se pop-ravi tudi informacijska tabla pri turistični pisarni, posta-vi nove in prestavi obstoječe table ter izvede druga uredi-tvena dela na poti.

Predlagatelj je Jože Biček, vrednost: 15 tisoč evrov.

4. PODGORSKA PEŠPOTŠtevilo glasov: 121

Projekt pešpoti, ki povezuje vasi s skupnim imenom Podgora (Slatna, Srednja vas, Zadnja vas, Mlaka), povezuje že obstoječe poho-dne poti v KS Begunje in KS Brezje. Poti in steze se mes-toma zaraščajo in opuščajo, zato se predlaga njihova ureditev. V okviru projekta se označi celotna trasa peš-poti z usmerjevalnimi in informativnimi tablami s prikazom zanimivosti ob poti. Urejanje se izvede v dolžini okoli 4.000 metrov z vstopom v Slatni (poljska pot) do gozda in potoka Peračica in gozda Žalostna gora, kjer se delno uredi obstoječa steza ter mostički čez potoke. Pot se nato nadaljuje proti Brezjanski poti miru, vmes pa se odce-pi proti SV ob gozdnem robu Žalostne gore in nato po grebenu in poljski poti do Sv. Lucije do Zadnje vasi.

Predlagateljica je Andreja Mrak, vrednost: 15 tisoč evrov.

5. JAVNA RAZSVETLJA-VA V DELU NASELJA POLJČE

Število glasov: 62

V delu naselja Poljče (od hišne št. 38 do 45) še ni ure-jene javne razsvetljave. V tem delu naselja živi približ-no 55 stanovalcev. Za zago-tavljanje ustrezne varnosti pešcev se predlaga postavi-tev ustrezne javne razsvet-ljave.

Predlagateljica je Zdenka Nedeljkovič, vrednost: 7.500 evrov.

Spreminjammoj kraj na bolje.

Glasujem.Predlagam.

Imate idejo, kako vaš kraj urediti ali mu dati nove vsebine? Participativni proračun Občine Radovljica omogoča, da se del proračunskega denarja razporedi tako, da pri tem neposredno sodelujete občani in občanke. 26. 6. 2020 bo objavljen javni poziv za zbiranje predlogov projektov.

Občina Radovljicamaja.stanojevic@radovljica.si

www.radovljica.si

• Kaj je participativni proračun? • Kako pripraviti predlog projekta? • Kako poteka izbor projektov?

Informativne delavnice Projekt za moj kraj

Vljudno vabljeni,Ciril Globočnik, župan

Petek,19. 6. 2020

ob19:30

ob17:00

Radovljica LesceČebelarski razvojno izobraževalni center Rožna dolina 50a, Lesce

Čebelarski razvojno izobraževalni center

Rožna dolina 50a, Lesce

Četrtek,18. 6. 2020

ob19:30

ob17:00

Begunje, Mošnje in Otok

Kamna Gorica, Kropa, Lancovo, Srednja Dobrava, Podnart, Ljubno in BrezjeKulturni dom Podnart, Podnart 11

Kulturni dom Mošnje, Mošnje 41

Železniško progo bodo popolnoma prenovili in nadgradili v skladu z evropskimi standardi. / Foto: Gorazd Kavčič

Projekt, ki je dobil največ glasov, predvideva izvedbo krožne telovadne steze na območju Oble gorice in ureditev poti na Volčji hrib, da bi bil lažje dostopen tudi za starejše.

4 Deželne novice, petek, 4. decembra 2020

Krajevne novice

Marjana Ahačič

V krajevni skupnosti Podnart sedaj živim »že« 15 let, je na prošnjo, da se na kratko predstavi, skromno odgovo-ril z narekovaji pri besedici že. Predsednik sveta KS Pod-nart je oče dveh otrok, ki obi-skujeta Podružnično osnov-no šolo Ovsiše, kar mu, ugo-tavlja, daje tudi boljši vpogled v delovanje oziroma stanje same šole. Njegovo delo je vezano na podjetje Metron inštitut, kjer kot solastnik opravlja tudi funkcijo name-stnika direktorja. Po izobraz-bi je sicer diplomirani uni-verzitetni organizator dela, ampak se že 15 let ukvarja z avtomobili. "Sprva se s klasi-čnimi, od leta 2009, ko sva s tastom Andrejem Pečjakom predelala Mazdo RX8, pa z električnimi. Naš fokus je sedaj predvsem polnjenje električnih vozil in litij-ion-ske baterije za raznorazne aplikacije," je še pojasnil.

Zakaj ste se odločili, da bos-te sodelovali v svetu KS?Pred tem mandatom sem v svetu štiri leta opravljal fun-kcijo podpredsednika, kar mi je dalo določen vpogled v samo delovanje skupnosti in občine. To, da sem priso-ten v svetu, je po mojem mnenju bolj stvar naključja, saj me je prejšnji predsed-nik povabil bolj »iz obupa«. Sam je težko zbral ekipo za sestavo novega mandata, saj – roko na srce – ni veliko lju-di, ki so pripravljen podariti svoj čas temu področju. Sem pa jaz v tem videl pri-ložnost, da bolje spoznam ljudi in okolje, v katerem živim, poleg tega pa je bila to odlična priložnost, da se tudi kaj novega naučim.

Katere cilje skušate uresni-čiti kot predsednik sveta?

Kot predsednik si želim zakrpati »stare rane« krajev-ne skupnosti in postaviti neko osnovo, ki bo nasled-njim svetom omogočala lažje delo. Želim si večjo povezanost krajanov skozi kulturne, športne ali kakšne druge družbene dogodke. Pri slednjem nas je epide-mija zagotovo malce ustavi-la, ampak verjamem, da bomo v naslednjem letu lah-ko na polno začeli delati na tem področju.

Kateri so aktualni projekti, s katerim se ukvarjate?Zdaj proti koncu leta se veči-na naših projektov zaključu-je. Med drugim smo obnovili tla kulturnega doma, skupaj z občino smo postavili novo otroško igrišče, nato pa nas je malce ustavila epidemija. Po dolgem času se je na Ovsišah in delu Poljšice zak-

ljučila obnova vodovoda in ceste. Trenutno poteka še nekaj projektov. Glavni je vsekakor obnova železniške proge, kjer krajevna skup-nost le pomaga pri lokalnih zadevah. Nekaj je tudi še del na Poljšici, ki so povezana z obnovo vodovoda in preplas-titvijo ceste. Imeli smo tudi plan, da se asfaltira klanec na Češnjici, vendar smo ga raje prestavili na naslednje leto.

Na kaj ste v svoji krajevni skupnosti najbolj ponosni?Ponosen je kar malce moč-na beseda, glede na to, da se imam s 15 leti še vedno za nekakšnega »outsiderja«. Če že kaj, sem vesel, da v krajevni skupnosti še vedno obstajajo določene skupine ljudi oz. društva, ki razume-jo, da se moramo kot skup-nost povezati. To me navda-ja z upanjem, da ne bomo

vsi zapadli v neko življenj-sko monotonost, kjer sta na prvem mestu služba in sta-nje ceste, po kateri se vozi-mo vse dni.

Kateri je po vašem mnenju ta čas največji problem v krajevni skupnosti?Na to vprašanje bi imel zago-tovo vsak krajan drugačen odgovor. Moje mnenje je, da je rakava rana te skupnosti neurejenost cestišča skozi Podnart, ki ga že vrsto let bremeni težki transport iz kamnolomov. Manjka nam pločnik, ki bi varno povezo-val oba dela krajev. Na tem mestu moram pohvaliti zaposlene na občini, ki so sedaj zagrizli v ta projekt, ker resnično ni enostaven, saj je poleg občine in Sloven-skih železnic vpletena tudi Direkcija RS za infrastruktu-ro. Uskladiti vse tri strani in upoštevati vse novodobne predpise res ni lahko. Ko si enkrat zraven, šele vidiš, zakaj določene stvari, ki so na prvi pogled enostavne, še vedno niso narejene in zakaj so določene stvari narejene tako, kot so.

Kako preživite prosti čas? Prosti čas in del službenega sedaj podarim krajevni sku-pnosti, sicer pa z družino plezamo in hodimo v hribe. Ob večerih radi odigramo tudi kakšno partijo šaha ali drugo namizno igro. Zelo rad berem knjige, predvsem znanstveno fantastiko, fan-tazijo in »filozofsko« litera-turo novodobnih avtorjev, kot so Peterson, Harari in podobni. Žal zaradi drugač-nih življenjskih prioritet nimam več dovolj časa, da bi se z ženo ukvarjala z alpini-zmom in se bolj posvečava športnemu plezanju ter gor-ništvu, ki vzameta bistveno manj časa.

Za večjo povezanostNejc Šter prvič vodi Svet Krajevne skupnosti Podnart, v katerem je sicer v prejšnjem mandatu že opravljal funkcijo podpredsednika. Kot največjo težavo poudarja neurejeno cesto skozi Podnart, kot pozitivno pa ljudi in društva, ki razumejo, kako pomembno je v skupnosti povezovanje.

Nejc Šter

Marjana Ahačič

V sredo je na spletni aplika-ciji potekala javna obravnava dopolnjenega osnutka občinskega podrobnega pro-storskega načrta (OPPN) za območje površin za oprav-ljanje verskih obredov in parkov BR 12 – Brezje Bazi-lika. Osnutek je v javni raz-grnitvi še do 28. decembra zaradi ukrepov za prepreči-tev širjenja epidemije objav-ljen v digitalni obliki na spletni strani Občine Radov-ljica (www.radovljica.si).Območje OPPN obsega kompleks svetišča Brezje s spremljajočimi objekti. To

je območje cerkve Marije Pomagaj – Bazilike, frančiš-kanskega samostana, obeh trgov pred cerkvijo, zunan-jega oltarja, Plečnikovega parka, novega parka, parki-rišča ter nekaterih obstoje-čih in novih objektov.Z OPPN se določijo dopust-ne gradnje in namembnos-ti območja. Kot pojasnjuje pripravljavec načrta, se na območju praviloma ne bodo gradili novi objekti, dovoljeno pa bo izvajati rekonstrukcije in spre-membe namembnosti. Od novih gradenj sta predvide-ni gradnja dvorane pod terenom ter nadzidava in

dozidava muzeja jaslic. Med parkom in cesto sta predvidena dva nova objek-ta za storitvene dejavnosti. Predvidena je tudi rekons-trukcija ceste z ureditvijo prometnega režima umirje-nega prometa in izvedbo pločnikov. Travnik v obmo-čju zelenih površin se uredi kot park. Obstoječe objekte se lahko rekonstruira in se jim spremeni namembnost v turistično in nastanitveno dejavnost ter kulturni pro-gram, povezano s svetiš-čem. Za ureditev skupnih površin in urbane opreme je predvidena izvedba arhi-tekturnega natečaja.

Izdelavo načrta in vseh pot-rebnih strokovnih podlag financira Slovensko Mariji-no narodno svetišče Brezje, pobudnik OPPN; za del, ki predstavlja javne površine, pa se sredstva namenja iz proračuna Občine Radovlji-ca. Javna razgrnitev OPPN bo poteka od 27. novembra do vključno 28. decembra 2020 digitalno na spletni strani strani Občine Radov-ljica (www.radovljica.si na povezavi: https://www.rado-vljica.si/objava/322459), kjer so objavljene tudi natan-čnejše informacije glede možnega ogleda v prostorih Krajevne skupnosti Brezje.

Javna razgrnitev prostorskega načrta

Marjana Ahačič

Eden od takšnih je na pri-mer gradnja pločnika v Pod-nartu, za katerega si v kraju prizadevajo že skoraj dve desetletji, saj je cesta med kulturnim in gasilskim domom ter železniškim pre-hodom zelo obremenjena in zato tudi nevarna. Kot je bilo nazadnje obljub-ljeno krajanom, naj bi se gradnja pločnika v Podnartu začela, ko bo ukinjen nivoj-ski prehod čez železnico na območju proti načrtovani čistilni napravi, to je bil namreč pogoj, da s projek-tom soglašajo tudi Sloven-ske železnice. Kot je pojas-nil župan Ciril Globočnik, projekt ureditve regionalne ceste skozi Podnart vodi Direkcija RS za infrastruk-turo. "Izdaja soglasja Slo-venskih železnic k načrtova-ni ureditvi je pogojena z ukinitvijo nivojskega preho-da čez železniško progo pri stavbah Podnart 15 in 16. V

ta namen bo občina v času izvajanja nadgradnje želez-niške proge do obeh stavb zagotovila nadomestni cest-ni priključek, ki je predvi-den po novem premostitve-nem objektu čez potok Lip-nica in novi cesti ter podvo-zu pod železniško progo na območju Podnarta," je pove-dal in zagotovil, da je občina v zvezi s projektom doslej že izpolnila vse svoje obvezno-sti, vezane na odstranitev ene od stanovanjskih hiš, ki stoji tik ob cesti, lastnikom so namreč že pred leti zago-tovili nadomestno zemljiš-če, preostalo v zvezi z nado-mestno gradnjo je obvez-nost Gorenjske gradbene družbe in Direkcije RS za infrastrukturo.Na Direkciji RS za infras-trukturo dodajajo, da zdaj pozitivno mnenje Sloven-skih železnic imajo, zato so naročili novelacijo projektne dokumentacije, potekajo tudi odkupi potrebnih zem-

ljišč. Na direkciji pričakuje-jo, da bodo že v prihodnjem letu lahko objavili razpis za gradnjo, na občini pa doda-jajo, da je začetek urejanja regionalne ceste načrtovana v letu 2022, takoj po zaklju-čku obnove železniške pro-ge in izgradnji spremljajo-čih objektov, izvedbo pa država načrtuje v letu 2024, da pa si bodo v pogovorih z direkcijo še naprej prizade-vali, da bi investicijo vendar-le izvedli prej.

Cesta za VerigoPodobno dolga zgodba je cesta za Verigo. Kot pojas-njuje občinska uprava, obnove občina ne more začeti do sklenitve dogovo-rov s tremi služnostnimi upravičenci oziroma do dokončne razlastitve (izbri-sa) njihovih služnostnih pravic. Na cesti se trenutno lahko opravijo le najnujnej-ša vzdrževalna dela, s pred-hodnim vsakokratnim soglasjem služnostnih upra-

vičencev, vse drugo čaka na odločitev upravne enote, kamor je ministrstvo za oko-lje in prostor odločbo o raz-lastitvi vrnilo v ponovno odločanje.

Sanacija Gradnikove cestePodobno je s sanacijo druge-ga dela Gradnikove ces-te, kjer se občina z dvema od lastnikov še dogovarja za odkup zemljišč. Tako se bo najprej obnavljal del do Fili-piča oziroma Borove hiše, del mimo Volčjega hriba pa naj bi šel v izvedbo kasneje. Kasni tudi drugi del obnove Šercerjeve ulice; za izvedbo projekta bi občina potrebova-la okoli osemsto tisoč evrov, a glede na to, da je bila izved-ba načrtovana za obdobje, ki sovpada s finančno in izved-beno zahtevnimi projekti, povezanimi z obnovo želez-nice, za zdaj teh sredstev ni mogoče zagotoviti, še pojas-njuje župan.

Nekateri projekti bodo še počakaliObčinski svet je na prejšnji seji obravnaval osnutek proračuna za prihodnji dve leti. Svetniki so na župana naslovili nekaj vprašanj o projektih, ki so v preteklosti že bili vključeni v proračune, v trenutnem predlogu pa jih ni več.

V Podnartu že zelo dolgo čakajo na rekonstrukcijo ceste in ureditev pločnika za pešce.

Deželne novice, petek, 4. decembra 2020

Krajevne novice

5

Marjana Ahačič

Leta 1952 zgrajena stavba je bila sicer v začetku petdeset-ih let na pobudo krajanov in podjetja Plamen zasnovana kot sindikalno-kulturni dom. Stavba je bila v osnovi zgrajena kot prostor, kjer bi sobivale različne lokalne organizacije, predvsem kul-turne. V gradbenem progra-mu iz leta 1952 je takole zapisano: "Gradnja sindikal-nega doma je nujno potreb-na za kulturno življenje kolektiva Plamen in Krope same. Dosedanji prostori, v katerih se vrši kulturno živ-ljenje, so skrajno nezadovo-ljivi in nezdravi."

Premišljen načrt"Aktivne priprave na grad-njo so se pričele torej v marcu leta 1952, ko je takratna Sindikalna podru-žnica Tovarne Plamen zap-rosila za izdajo odločbe za odobritev lokacijskega dovoljenja za gradnjo. Pro-jekt gradnje doma je izdelal arhitekt Maks Strenar. Nekaj sredstev za gradnjo je prispevalo podjetje Pla-men, precej je bilo različ-nih prispevkov v materialu. Za gradnjo so prispevali tudi krajani v obliki različ-nih sredstev, predvsem pa v obliki prostovoljnega oz. udarniškega dela," pojasni Anže Habjan. "V idejni zas-novi, ki vključuje tudi prizi-dek k stavi in stolp v sredi-šču stavbe, so bili prostori skoraj do potankosti pre-

mišljeno zasnovani. Velika gledališka in kino dvorana z orkestrsko jamo in s sprem-ljajočimi prostori za obisko-valce. Pevska soba, knjižni-ca, društveni prostori in servisni prostori za nasto-pajoče ter osebje. Med ser-visne prostore velike dvora-ne je spadala prostorna kulisarna," še razloži.

Stanovanja v prizidkuV prvotno predvidenem pri-zidku sta bili načrtovani dvorana za različna srečanja in prostorna telovadnica s spremljevalnimi prostori. "Zaradi različnih razlogov gradnja prizidka v prvotnih

načrtih ni nikoli uspela, saj so na tem mestu zgradili stanovanjski prizidek in del-no degradirali objekt in fun-kcionalnost celotne stavbe. Tudi notranjost osrednje stavbe je bila deležna večjih sprememb s spreminjanjem posameznih namenskih prostorov, kot so foyer, pro-stor za knjižnico in arhiv, društveni prostori, prostor za orkester in tehnične pro-store za dvorano, v večini stanovanjske prostore. Z enega hišniškega stanovanja se je število povzpelo na zdajšnjih devet."

Ohranjena dvorana

Pa vendar. "Odlično je, da se je gledališka dvorana, čeprav je pravzaprav ves čas v rabi, ohranila v razmeroma origi-nalni podobi – ohranjeno je originalno stavbno pohištvo, opaži, lestenec. Danes je dvorana s svojo opremo znotraj kulturnega doma pravzaprav svojevrstna kul-turna dediščina. Zato so hvalevredni napori Kropar-jev, da se dvorana tehnično posodobi, hkrati pa ostane enaka, kot je bila," ob tem poudarja Saša Roškar z Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

V prihodnje si v Kropi želi-jo, da bi lahko izpeljali tudi nujno obnovo zaodrja s kle-tjo, na novo uredili prezra-čevanje in ogrevanje ter pregledali in obnovili stro-pne konstrukcije v dvorani – in seveda da Kulturni dom ostane središče druž-benega dogajanja v kraju. "V preteklosti je prišlo tudi v sami dvorani oziroma spremljevalnih prostorih do marsikatere obnove ali tehnične posodobitve, ki pa se niso najbolj posrečile; kar nekaj napora in sred-stev bo treba vložiti, da jih odpravimo," pa pravi Anže Habjan. "Dvorano želimo posodobiti, zato poskušamo modernizirati oziroma obnoviti vse prvotne meha-nizme, ki v osnovi še vedno služijo svojemu namenu. Prav s tem dvorane ne pos-kušamo spreminjati."

Pomembna za kraj"Kulturni dom, narejen po načrtih arhitekta Maksa Strenarja, je danes prva monumentalna stavba, ki jo poleg industrijskega dela Krope, ki je čez cesto, sreča-mo, ko se pripeljemo v Kro-po. S stališča kulturne dedi-ščine je ta stavba pomem-

bna zato, ker je načrtovana na način, da zadosti potre-bam lokalnega kulturnega življenja, ki je bilo vedno, takrat in zdaj, bogato, hkrati pa ni generičen objekt,

ampak v detajlih vključuje kroparsko dediščino umet-nega kovaštva," pojasnjuje Saša Roškar. "Kot likovni okras se igra s kroparskimi simboli – srcem in žeblji – v

različnih izpeljavah. Stavba je bila na žalost s prizidkom deloma razvrednotena, ampak še vedno ne toliko, da je ne bi doživljali kot pomembne stavbe v kraju."

V Kropi obnavljajo kulturni domV Kropi urejajo notranjost tamkajšnjega kulturnega doma. Začeli so z zagotavljanjem požarne varnosti, obnovili del balkonskega zidu in namestili nov lučni trakt. Največji letošnji poseg pa je obnova dotrajanega poda na odru.

Kulturni dom je sestavni del Krope kot kulturnega spomenika, hkrati pa je bil prepoznan in ovrednoten tudi kot nepremična kulturna dediščina in je v register kulturne dediščine vpisan kot enota dediščine Kropa – Sindikalni dom.

Letos so se lotili zahtevnega projekta urejanja notranjosti doma, največji poseg je bila obnova dotrajanega poda na odru v dvorani.

»Odlično je, da se je gledališka dvorana, čeprav je pravzaprav ves čas v rabi, ohranila v razmeroma originalni podobi. Danes je dvorana s svojo opremo znotraj kulturnega doma pravzaprav svojevrstna kulturna dediščina.«

PT

RE

SM

AN D

.O.O

., Z

GO

ŠA

44

, B

EG

UN

JE

DECEMBRSKA PONUDBA PEKARNE RESMAN

ROČNO IZDELANI PARKLJI, MEDENI MIKLAVŽI IN ANGELČKI

PEKA IZ NARAVNIH SUROVIN BREZ KONZERVANSOV

POTICE – po naročilurazlični nadevi, z rozinami ali brez, tudi kolači

DOMAČI PIŠKOTI bogata izbira maslenih piškotov, pirinih piškotov, medenjakov, darilnih paketov

ZA DARILA – pletena srca, številke, živali, figureDODATNA PONUDBAizdelki lokalnih pridelovalcev hrane: moke, bohinjski sir in mesnine, kava, med, žganja, sokovi, čaji, tudi ekološki pridelki

Zgoša 44, 4275 Begunje na Gorenjskem,T: 031 257 125, 04 53 33 340, 041 437 463 in 031 555 348

ODPRTO: petek 6.00–16.00, sobota 6.00–13.00, DODATNO ODPRTO: sobota, 5.12., od 6.00 do 15.00, 24. 12. in 31. 12. od 6.00 do 13.00

Srečno 2021!

Naše izdelke lahko naročite in dobite tudi v DOMAČI TRGOVINI V RADOVLJICI in v KZ KRIŽE, piškote tudi v trgovini Domačija Globoko.

Časi se spreminjajo in z njimi tudi mi.Zdi se, da smo besede, kot so dobrota, ljubezen, modrost, odnosi, resnica,smisel in vztrajnost postavili na stran, kjer kot Trnuljčica čakajo na prebujenje.Zbudimo jih!

V življenju najbolj hrepenimo po sreči, svobodi in duševnem miru.Pridobimo jih!Podarimo jih drug drugemu.Mirne božične praznike in zdravo leto 2021

LIS

TA M

ARJA

NA

ŠAR

CA

, B

ISTR

IŠK

A C

ES

TA 1

0 A

, K

AMN

IK

6 Deželne novice, petek, 4. decembra 2020

Prejeli smo

www.gorenjskiglas.si

Novo v petkovih številkah Gorenjskega glasa

Dnevnik, ki ga piše Gorenjec Davor Tavčar o svoji izkušnji s covidom-19. Zanimivo,

napeto in aktualno.in

Rubrika o gorenjskih priimkih. Imate tipičen gorenjski priimek in vas zanima,

kaj pomeni, od kod izvira?

Spremljajte Gorenjski glas

Vilma Stanovnik

Črtomir Remec je v mlado-sti veliko časa preživel na Gorenjskem. "Doma sem bil na Lancovem blizu soto-čja Save Bohinjke in Dolin-ke, prečudovitem okolju, ki je obdano z izjemnim nara-vnim bogastvom Triglavske-ga narodnega parka in Ble-da. Čeprav že dolgo živim v Ljubljani, po srcu še vedno ostajam Gorenjec in se rad vračam v ta zame najlepši konec Slovenije," pravi Remec, ki je že pet let direk-tor Stanovanjskega sklada Republike Slovenije.

Za dostopna javna stanovanja"Ko sem pred petimi leti nastopil direktorsko mesto na Stanovanjskem skladu Republike Slovenije, sem si zadal prioriteto in cilj, da bi bila javna najemna stanova-nja državljanom dostopna po vsej Sloveniji, v vsakem mestu in kraju. Na to temo sem imel veliko sestankov in pogovorov z župani občin v vseh slovenskih regijah. Med drugim sva se sestala tudi z županom Radovljice. Takrat mi je dejal, da zaradi obstoječih novogradenj več-stanovanjskih objektov za zdaj mesto nima potrebe po javnih najemnih stanovan-jih, " je povedal Remec in dodal, da so sicer potrebe po javnih najemniških stanova-njih po vsej Sloveniji mnogo večje, kot je ponudba. "Do leta 2025 je cilj nacio-nalnega stanovanjskega pro-grama, ki mu intenzivno sledimo, deset tisoč novih stanovanj. Mogoče tega res ne bomo dosegli do leta

2025, zagotovo pa do leta 2030," pravi Remec in poja-snjuje, da z vsemi projekti, ki jih izvajajo, uresničujejo cilje nacionalne stanovanj-ske politike o večanju stano-vanjske mobilnosti prebival-stva, omogočanja lažje dos-topnosti do stanovanj ter ustvarjanja uravnotežene ponudbe kakovostnih in funkcionalnih stanovanj. "Vse do leta 2023 imamo namen skupno zagotoviti kar 2144 novih javnih naje-mnih stanovanj po celotni državi, in sicer v projektih vrednosti približno 286 milijonov evrov. Prizadeva-mo si, da se stanovanja za mlade, družine in starejše gradijo po vsej Sloveniji in da s svojo prisotnostjo poleg 125 občin, s katerimi že sodelujemo na stanovanj-skem področju, spodbudi-mo tudi druge občine za prijavo na naše razpise," še pravi Remec in pojasnjuje, da se gradnja vseh projek-tov, ki jih trenutno izvajajo kljub epidemiji in omejitve-nim ukrepom, za zdaj odvija nemoteno.

Stanovanja za vseČrtomir Remec, direktor Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, je po rodu z Lancovega. Sklad uresničuje cilje nacionalne stanovanjske politike.

Direktor Stanovanjskega sklada Republike Slovenije Črtomir Remec

Spoštovani gospe Alenki Men-cinger se je v Deželnih novicah pripetila napaka pri citiranju mojega prispevka. Ali se ji je to pripetilo namenoma, ve le ona. Iz (morda namenoma) napač-no citiranega stavka je namreč gospa izpeljala vrsto obremenil-nih zaključkov. To naj ostane njeno avtorsko delo, odgovornost in ogledalo. Opravičila ne zah-tevam niti ga ne pričakujem. Je pa to lep povzetek letošnjega poletja na Gradnikovi. V času, ko nosimo maske, da bi varo-vali eden drugega pred nadlež-nim virusom, so na Gradniko-vi popadale maske lažnih nas-mehov in hlinjene prijaznosti. Zamenjali so jih obrekovanje, zavist, napuh, privoščljivost in zmerjanje v varnem objemu spletnih omrežij nekakšne "civilne iniciative". Predvsem pa izmikanje pogovoru o resni-čnih težavah. Tudi moja krajevna skupnost ni naredila nič, da bi težavo odpravila. Nasprotno. Ko so se na KS Radovljica končno opre-delili do zapleta na Gradniko-vi, niso niti razpravljali niti glasovali o predlogih rešitev, ki so zagovarjali varnejšo pot peš-cev in kolesarjev po našem naselju ter dvig kakovosti biva-nja za vse, ki živijo ob nepred-videni prometnici. Če bi imel njen predsednik Andrej Golč-man vrednote, ki pritičejo fun-kciji predsednika KS, bi se moral zaradi konflikta intere-sov iz takšnega odločanja izv-zeti, saj živi na Gradnikovi cesti. A je storil nasprotno in je tudi na Občini Radovljica zas-topal KS Radovljica tako, da je odkrito navijal za eno stran, torej za svoje osebne interese.Vse to je resda le še oddaljen spomin. Občinski svet je na zadnji seji odločil, da naj se Gradnikova cesta ponovno odpre za tranzit. Sporočilo večine svetnic in svetnikov je jasno: v naši občini je bolj kot varnost prebivalcev in kako-vost bivanja pomembno, da se lahko z avtomobilom po naj-krajši poti pripeljemo iz Lesc do trgovin v Radovljici. Sporo-čili so nam tudi, da se o tem ni vredno pogovarjati s tistimi, ki mislijo drugače.Trajnostna mobilnost? Obrn-jena prometna piramida, ki

Gradnikova cesta

S precejšnjo žalostjo v srcu sem prebral pismo inž. Andreja Robiča, ki je bilo objavljeno v zadnjih Deželnih novicah. Le kako smo prevzeli sociološke vzorce, po katerih si pišemo zgodovino vsakih dvajset let (ali še manj) in ki jih je najla-žje opredeliti s frazo "Pred menoj nič, za menoj potop!"?Kako ponižujoče mora biti za človeka izjemnih inženirskih kakovosti in posluha za detajle, avtorja ideje stranskih lokov Uniline (ki so postali temelj vse "znanosti" v tehniki smuči), smelega konstruktorja, enega od prvih članov Elanovega inštituta (ene prvih "R&D" ustanov v športni industriji), avtorja številnih inovacij, pre-danega elanovca, da v članku lokalnih novic išče priznanje za svoje mesto v zgodovini?Ko sem prišel kot Elanov šti-pendist v "smučarijo", je bil Andrej alfa in omega razvoja smuči. Ob sebi je imel tudi bri-ljantne sodelavce in iz tega okolja so pod njegovim men-torstvom izšli številni novi inženirji z novimi idejami, kot so Valter Valenčič (pou-darjen lok, ki je recimo tehnič-no skromnemu Furusethu omogočil nekaj naslovov), Pavel Škofic in Jure Franko (cel koncept carvinga, v kate-rega takrat zaradi "veslaste-ga" videza nihče od nas v komerciali ni verjel). Ne gre pozabiti številnih proizvodnih inženirjev in tehnikov, ki so postavili revolucionarne teh-nologije (npr. MBX), s tem pa omogočili, da v tistih časih (1990) Elan ni šel po poti bla-govnih znamk, ki se jih ne spomni nihče več.In seveda se je treba spomniti enega prvih smučarskih servi-serjev Jureta Vogelnika. Sten-markova senca! Brez njega Ingemar zagotovo ne bi dose-gel rekordnih 86 zmag ter nekaj naslovov svetovnega in olimpijskega prvaka. Z njim se je oblikovala servisna ekipa, ki je potem dominirala v indu-striji: Slavo Mulej, Miran Gašperšič, Janez Reberšak, če omenim le nekatere brez slabe namere, da pozabim druge.Ja, res so bili zanimivi časi – s 650.000 prodanimi pari alp-skih smuči smo takoj za Rossi-gnolom takrat krojili industri-jo. Ko smo predstavili model Monoblock MBX, je prišel na naš "štant" v Münchnu Geor-ges Salomon osebno in si ogle-doval novo smučko. Ni namreč mogel verjeti, da jo je še kdo poleg njih sposoben razviti. Nam se je samo smejalo, ker smo to naredili v manj kot enem letu, finančno dominan-ten Rossignol je potreboval dve leti, Avstrijci krepko več, neka-tere pa je čas povsem povozil. Samo v ZDA smo prodali več smuči, kot pa jih Elan danes na celem svetu, čeprav so nas finančne mahinacije, ki so bile, kot je pokazal kasnejši potek,

Elan ima 75 let

dirigirane iz Ljubljane, kar naprej potiskale pod vodo. Spoštovani Andrej, spoštovani vsi tisti elanovci tako doma kot v svetu, vsi tisti, ki ste s svojo predanostjo, trudom in iznajd-ljivostjo orali ledino, poskrbeli, da je iz zakotne "tišlarije" zra-sla tovarna in predvsem prva realna globalna blagovna znamka s tega prostora in širše – ni vam treba iskati mesta v zgodovini, saj vam je to že zda-vnaj zagotovljeno. Pristop, ki so ga ubrali vaši/naši nasledni-ki pove predvsem največ o njih samih.

Tristan Ažman

"The campsite is closed at the moment. We will be happy to welcome you again in spring!" (Kamp je trenutno zaprt. Dob-rodošli spet spomladi.) Napis na tabli v radovljiški občini, postavljen septembra 2020.V moji širši okolici so v zad-njih letih vzniknili t. i. glam-pingi, kjer nudijo turistom prenočitev v hiškah ali šotorih. Niti ena destinacija nima slo-venskega imena, praviloma so poimenovanja v angleščini. Verjetno ponudniki to počnejo zaradi oglaševanja na spletu in istočasno nimajo prirojene-ga ali privzgojenega čuta za izražanje v maternem jeziku. Kako lepo bi se slišalo Zelena dolina ali kaj podobnega. Še bolj nesmiselna pa je oglas-na tabla v angleškem jeziku, da je glamping zaprt, ki jo bomo sedaj gledali do nove turistične sezone. Komu je ta informacija sploh namenje-na? Turistov ne bo do nasled-nje sezone. Zakaj ne bi z neko prijazno kampanjo poskušali stanja spremeniti. Verjamem, da ponudniki tega ne počnejo zaradi zavestnega zaničevan-ja domačega jezika. Sledijo namreč trendu, da se v oglaše-vanju na televiziji, v tisku nekontrolirano uporablja tuji jezik, ob tem pa so oglasi namenjeni nam, Slovencem.Sprejemljivo bi bilo, da bi bilo tako obvestilo, kot je na tabli, tudi v slovenščini. Ta je v turi-zmu nasploh zapostavljena. Na Hrvaškem, kjer oni sami poročajo, da je delež sloven-skih turistov med najvišjimi, je slovenščina kljub temu popol-noma izpuščena. Samo upa-mo lahko, da ne namerno.

(Ime avtorja hranimo v uredništvu.)

Kamp je zaprtPrebivalci Kamne Gorice želi-mo opozoriti na problem, ki ga z žalostjo opazujemo in nanj opozarjamo že nekaj časa. Del naselja, zelo dobro viden z regi-onalne ceste, se je namreč spre-menil v pravi obrat za razgra-dnjo avtomobilov in njihov odpad. Prav vsakemu, ki se pelje skozi Lipniško dolino, je ta pogled dobro znan, saj je tam na desetine vozil. Če bi povzročitelj tega početja to delal z dovoljenji, vaščani Kamne Gorice ne bi imeli nobene moči in besede, v našem primeru pa je v naspro-tju z vsemi mogočimi predpisi. Zato se sprašujemo, kako je mogoče, da se toliko časa nič ne zgodi, kljub obvestilom kra-janov, krajevnih oblasti, raz-nih zainteresiranih društev in še celo izvajalca urejanja voda, saj se to dogaja tik ob potoku Lipnica. Pa ta dejav-nost ni nevarna samo zaradi struge vodotoka, še bolj je ogro-ženo okolje zaradi nevarnih odpadkov, kot so akumulator-ji, odpadno olje, druge tekoči-ne, gume itd. Razne inšpekcij-ske službe prihajajo na oglede, a stanje se ne spremeni. Okoli-ški prebivalci smo vsakodnev-no podvrženi hrupu in nepri-jetnim vonjavam. Večina vozil je na zemljišču, ki je v lasti Občine Radovljica, ki kot lastnica ni ukrenila prav veliko. Ali bodo na koncu potrebne inšpekcijske odločbe in sredstva občinskega prora-čuna, da se bo stanje uredilo? Če bi Občina Radovljica pra-vočasno pristopila k reševanju tega problema, do tega ne bi prišlo. Tudi v primeru, da se bodo vozila odstranila, bo še vedno obstajala možnost, da se enaka situacija ponovi na neki drugi nepremičnini v občini. Žal se pri nas tistim, ki se požvižgajo na pravila, več-

Avtoodpad v Kamni Gorici

Mnenjadaje prednost pešcem in kole-sarjem pred avtomobili? Celo-stna prometna strategija? Ne. Vožnja z avtomobili je na prvem mestu.Naj razume, kdor more.Problem tranzita na Gradni-kovi cesti ostaja. V celoti se bo vrnil, ko bo ukinjena policij-ska ura. Pazite nase in ne pozabite na ranljivejše udele-žence v prometu.

Andrej Kolar

krat nič ne zgodi, drugi pa večkrat potegnejo krajšo.Krajani Kamne Gorice se zelo trudimo z urejanjem naselja, saj si želimo živeti v prijetnem okolju. Z odpadnimi avtomo-bili založeno območje je del Kamne Gorice, ki je lansko leto zasedla tretje mesto med vaškimi jedri na tekmovanju Moja dežela – lepa in gostolju-bna in za to prejela priznanje Turistične zveze Slovenije.

Krajani Kamne Gorice (Ime prvopodpisanega

hranimo v uredništvu.)

MEG

A, G

REG

A M

EZE

S.P.,

HLE

BCE

16 B

, LES

CE

Deželne novice, petek, 4. decembra 2020

Aktualno

7

deže

lne

nov

ice

Ura

dne

obja

ve, š

tevi

lka

274

, 4. d

ecem

bra

2020

ww

w.r

adov

ljica

.si

Čas

opis

Obč

ine

Rad

ovlji

ca

1.

Obč

ina

Rad

ovlji

ca n

a po

dlag

i 17.

čle

na Z

akon

a o

špor

tu (Z

Špo

-1, U

r. l.

RS

, št 2

9/2

017

) in

Odl

oka

o so

finan

cira

nju

letn

ega

prog

ram

a šp

or-

ta v

obč

ini R

adov

ljica

(DN

UO

, št.

26

5/2

019

in s

prem

embe

) obj

avlja

JAV

NI R

AZ

PIS

za s

ofin

anci

ranj

e le

tneg

a p

rog

ram

a šp

ort

a v

ob

čini

Rad

ovl

jica

za le

to 2

021

1. N

aziv

in s

edež

izva

jalc

a ja

vneg

a ra

zpis

a

Izva

jale

c ja

vneg

a ra

zpis

a je

Obč

ina

Rad

ovlji

ca,

Gor

enjs

ka c

esta

19

, 4

240

Rad

ovlji

ca.

2. P

red

met

in n

amen

javn

ega

razp

isa

Pre

dmet

javn

ega

razp

isa

je s

ofin

anci

ranj

e le

tneg

a pr

ogra

ma

špor

ta (v

na

dalje

vanj

u: L

PŠ

) v

obči

ni R

adov

ljica

za

leto

20

21.

Sof

inan

cira

se

špor

tne

prog

ram

e, k

i so

kot š

port

ne p

anog

e op

rede

ljeni

v »

Pog

ojih

, pr

avili

h in

krit

eriji

h za

reg

istri

ranj

e in

kat

egor

izira

nje

špor

tnik

ov v

Re-

publ

iki S

love

niji«

, kot

jih

dolo

ča O

limpi

jski

kom

ite S

love

nije

-Zdr

užen

je

špor

tnih

zve

z in

ki i

maj

o na

cion

alno

pan

ožno

špo

rtno

zve

zo z

ura

dnim

te

kmov

alni

m s

iste

mom

.

Sof

inan

cira

jo s

e na

sled

nje

vseb

ine:

- pr

osto

časn

a šp

ortn

a vz

goja

otro

k in

mla

dine

,-

špor

tna

vzgo

ja o

trok

in m

ladi

ne s

pos

ebni

mi p

otre

bam

i,-

špor

tna

vzgo

ja o

trok

in m

ladi

ne, u

smer

jeni

h v

kako

vost

ni in

vrh

un-

ski š

port

,-

kako

vost

ni š

port

,-

vrhu

nski

špo

rt,

- šp

ort i

nval

idov

,-

špor

tna

rekr

eaci

ja,

- šp

ort s

tare

jših

,-

orga

nizi

rano

st v

špo

rtu,

- šp

ortn

e pr

iredi

tve.

Sof

inan

cira

nje

LPŠ

zaj

ema

sofin

anci

ranj

e st

roko

vneg

a ka

dra,

sof

i-na

ncira

nje

upor

abe

špor

tnih

obj

ekto

v in

špo

rtni

h po

vrši

n za

izva

janj

e pr

ogra

mov

, so

finan

cira

nje

stro

škov

prip

rav

in u

dele

žbe

na t

ekm

ova-

njih

in s

ofin

anci

ranj

e dr

ugih

mat

eria

lnih

stro

škov

, skl

adno

z Z

akon

om

o šp

ortu

(ZŠ

po-1

, U

r. l.

RS

, št

29

/201

7) –

v n

adal

jeva

nju:

zak

on,

in

Odl

okom

o s

ofin

anci

ranj

u le

tneg

a pr

ogra

ma

špor

ta v

obč

ini R

adov

lji-

ca (D

N U

O,

št.

26

5/2

019

in s

prem

embe

) – v

nad

alje

vanj

u: o

dlok

.

Špo

rtni

pro

gram

i, ki

so

v ce

loti

finan

cira

ni i

z ja

vnih

sre

dste

v, s

o za

ud

elež

ence

pro

gram

ov b

rezp

lačn

i. V

prim

eru

deln

ega

sofin

anci

ranj

a

špor

tnih

pro

gram

ov iz

javn

ih s

reds

tev

mor

a iz

vaja

lec

LPŠ

del

ež v

cen

i pr

ogra

ma,

ki g

a kr

ijejo

ude

leže

nci p

rogr

amov

, sor

azm

erno

zm

anjš

ati.

Javn

a fin

ančn

a sr

edst

va,

ki ji

h iz

vaja

lci L

PŠ

pre

jmej

o za

izve

dbo

po-

sam

ezne

ga š

port

nega

pro

gram

a oz

irom

a za

ude

ležb

o v

posa

me-

znem

špo

rtne

m p

rogr

amu,

se

smej

o po

rabi

ti sa

mo

za s

trošk

e iz

ved-

be š

port

nega

pro

gram

a, z

a ka

tere

ga s

o na

men

jeni

.

3. U

pra

viče

nci d

o s

ofin

anci

ranj

a

Na

javn

i raz

pis

za s

ofin

anci

ranj

e LP

Š s

e la

hko

prija

vijo

nas

ledn

ji iz

va-

jalc

i špo

rtni

h pr

ogra

mov

:-

špor

tna

druš

tva

in š

port

na z

veza

, ki s

o re

gist

riran

i v R

epub

liki S

lo-

veni

ji (v

nad

alje

vanj

u: R

S),

- za

vodi

za

špor

t,-

zavo

di s

pod

ročj

a vz

goje

in iz

obra

ževa

nja,

ki i

zvaj

ajo

špor

tne

pro-

gram

e, d

oloč

ene

z LP

Š,

- pr

avne

ose

be, k

i so

regi

strir

ane

za o

prav

ljanj

e de

javn

osti

v šp

ortu

v

RS

,-

sam

osto

jni p

odje

tnik

i pos

amez

niki

, ki s

o re

gist

riran

i za

opra

vlja

nje

deja

vnos

ti v

špor

tu v

RS

,-

usta

nove

, ki s

o us

tano

vlje

ne z

a sp

lošn

o ko

riste

n na

men

na

podr

o-čj

u šp

orta

, v

skla

du z

zak

onom

, ki

ure

ja u

stan

ove,

- za

sebn

i špo

rtni

del

avci

,

ki iz

poln

juje

jo v

se p

ogoj

e, n

aved

ene

v na

sled

njem

ods

tavk

u.

Izva

jalc

i iz

prej

šnje

ga o

dsta

vka

imaj

o pr

avic

o do

sof

inan

cira

nja

letn

e-ga

pro

gram

a šp

orta

, če

izpo

lnju

jejo

nas

ledn

je p

ogoj

e:-

izva

jale

c im

a se

dež

v ob

čini

Rad

ovlji

ca,

- iz

vaja

lec

je n

a da

n ob

jave

javn

ega

razp

isa

najm

anj d

ve (2

) let

i reg

i-st

riran

v s

klad

u z

velja

vnim

i pre

dpis

i na

upra

vni e

noti

Rad

ovlji

ca,

njeg

ova

glav

na d

ejav

nost

pa

je iz

vaja

nje

špor

tnih

pro

gram

ov (i

zje-

ma

so z

avod

i s p

odro

čja

vzgo

je in

izob

raže

vanj

a),

- iz

vaja

lec

izva

ja p

rijav

ljene

špo

rtne

pro

gram

e sk

ladn

o z

zako

nom

in

odlo

kom

,-

izva

jale

c za

gota

vlja

redn

o iz

vaja

nje

prija

vlje

nih

prog

ram

ov iz

dru

ge-

ga o

dsta

vka

2.

točk

e na

jman

j 35

tedn

ov v

letu

,-

izva

jale

c im

a za

izva

janj

e pr

ijavl

jeni

h šp

ortn

ih p

rogr

amov

iz d

ruge

ga

odst

avka

2.

točk

e za

goto

vlje

ne m

ater

ialn

e in

pro

stor

ske

pogo

je,

- iz

vaja

lec

ima

za iz

vaja

nje

prija

vlje

nih

špor

tnih

pro

gram

ov iz

dru

ge-

ga o

dsta

vka

2.

točk

e za

goto

vlje

n us

trez

no i

zobr

ažen

ozi

rom

a us

poso

blje

n ka

der

za o

prav

ljanj

e st

roko

vneg

a de

la v

špo

rtu,

- iz

vaja

lec

ima

za p

rijav

ljene

pro

gram

e iz

dru

gega

ods

tavk

a 2

. toč

ke

izde

lano

fina

nčno

kon

stru

kcijo

, iz

kat

ere

so r

azvi

dni v

iri p

rihod

kov

in s

trošk

ov iz

vedb

e pr

ogra

mov

,-

izva

jale

c im

a za

prij

avlje

ne p

rogr

ame

iz d

ruge

ga o

dsta

vka

2. t

očke

ur

ejen

o ev

iden

co o

ude

leže

ncih

(v

elja

za

vse)

in e

vide

nco

član

-st

va (v

elja

za

špor

tna

druš

tva

in z

veze

),-

najm

anj 5

0%

ude

leže

ncev

pro

gram

ov iz

dru

gega

ods

tavk

a 2

. toč

-ke

, ki

jih

na

javn

i ra

zpis

prij

avlja

izv

ajal

ec,

ima

stal

no b

ival

išče

v

obči

ni R

adov

ljica

,-

izva

jale

c na

jman

j 50

% p

rijav

ljeni

h pr

ogra

mov

iz d

ruge

ga o

dsta

vka

2. t

očke

izva

ja n

a ob

moč

ju o

bčin

e R

adov

ljica

, če

obst

aja

ustre

zna

infra

stru

ktur

a,

VS

EB

INA

1.

JAV

NI

RA

ZP

IS z

a so

finan

cira

nje

letn

ega

pro

gra

ma

špo

rta

v o

bči

ni R

ado

vljic

a za

leto

20

21

Marjana Ahačič

"Država ni naredila poprav-nega izpita iz spomladan-skega prvega vala epidemije covida-19," so glede na tre-nutne razmere kritični v radovljiški obrtno-podjetniš-ki zbornici. "Obrtniki in podjetniki, predvsem tisti, ki opravljajo storitvene deja-vnosti, na primer gostinci,

frizerji, kozmetiki in podo-bno, in so morali sredi okto-bra spet zapreti svoje lokale, so ponovno v dilemi, kaj sto-riti z zaposlenimi," poudar-jajo v strokovnih službah območne obrtno-podjetniš-ke zbornice."Ena od možnosti je odpo-ved pogodbe o zaposlitvi in

izplačilo odpravnine, druga čakanje na delo doma. Pri prvi možnosti delodajalci večinoma nimajo dovolj denarja za pokrivanje fik-snih stroškov in izplačila plač ter odpravnin, pri drugi možnosti pa je delodajalec na primer za zaposlenega z minimalno plačo vsak mesec najprej v celoti zala-gal strošek nadomestila plač

ter pokrival strošek nadome-stila plač v višini okoli 340 evrov na zaposlenega, to je razliko do celotnega nado-mestila ter prispevke delo-dajalca. Vračila nadomestila plač s strani države trajajo tudi tri mesece in več," real-nost številnih obrtnikov in podjetnikov opisuje Petra

Ambrožič, sekretarka radov-ljiške območne zbornice. "Tako so delodajalci v zača-ranem krogu: če nimajo sredstev za izplačilo nado-mestil plač in drugih daja-tev, so neplačniki in niso upravičeni do povračila."

Pozitivna sprememba v šestem paketuKot ocenjuje, je v šestem interventnem protikoron-skem paketu, ki je bil objav-ljen prejšnji petek, pozitivna sprememba ta, da bo pri izplačilu plač za november država krila celotno nado-mestilo plač, tako imenova-ni bruto I, ki je navzgor omejeno do povprečne mesečne plače v RS, ne pa prispevkov delodajalca. "Pomembna novost v zad-njem interventnem zakonu, ki velja tudi za manjše delo-dajalce, je ta, da so pod dolo-čenimi pogoji upravičeni do pomoči v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov za obdobje od okto-bra do decembra," je še pojasnila.

Pri tem je poudarila pozi-tivne informacije kranjske enote Zavoda RS za zapos-lovanje, in sicer da je priliv in odliv brezposelnih na zavodu dokaj izravnan.

Pričakujejo povečanje članstvaObrtno-podjetniška zborni-ca je v času epidemije odi-grala zelo pomembno vlogo, ocenjuje predsednica Marija Hudovernik. "Je eden glav-nih pogajalcev z vlado, pos-reduje ji predloge za izbolj-šanje ukrepov, ker ima sku-paj z 62 območnimi zborni-cami neposreden kontakt z obrtniki in podjetniki. Delo-vanje celotnega obrtno-pod-jetniškega sistema se je v času epidemije na eni strani kot sogovornik Vlade in na drugi strani kot sindikat obrtnikov in podjetnikov pokazalo kot pomembno. OZS kot aparat z vsemi pra-vnimi in davčnimi svetoval-ci, pogajalci in strokovnimi sekcijami pojasnjuje vse nejasnosti v zvezi s covi-dom-19. Pojasnil se poslu-

žujejo tudi druge organiza-cije podpornega okolja. Gle-de na vsa zavzemanja tudi za obrtnike in podjetnike, ki še niso člani obrtne zborni-ce, zato pričakujemo njiho-vo podporo z včlanitvijo."

Delili brezplačne zaščitne maskeSicer pa so v zadnjem obdo-bju na zbornici veliko ener-gije porabili tudi za deljenje brezplačnih zaščitnih mask. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je namreč prav na pobudo OZS objavilo razpis za brez-plačne maske tudi za manj-še delodajalce, ki niso izpol-njevali pogojev za razpis Slovenskega podjetniškega sklada in bili upravičeni do povračila sredstev za nakup zaščitne opreme zoper covid-19. Območna obrtno-podjetniš-ka zbornica Radovljica je tako v drugi polovici novem-bra 760 poslovnim subjek-tom brezplačno razdelila kar 114.000 mask. Kot so pojas-nili, je bilo na območju, ki

ga pokrivajo, torej občine Bled, Bohinj, Gorje in Rado-vljica, zanimanje za zaščitne maske več kot enkrat večje od števila razpoložljivih mask.

"V Območni obrtno-podjet-niški zbornici Radovljica skupaj z OZS stremimo k čim hitrejšemu odpiranju dejavnosti ter pripravi novih predlogov za PKP7. Posledi-ca prepovedi opravljanja dejavnosti je predvsem delo na črno, zlasti pri osebnih storitvah, ki bi jih z ustrez-nimi navodili NIJZ (najbrž v zmanjšanem obsegu, pa vendar) še vedno lahko opravljali," še opozarjajo.

Želijo čimprejšnje odpiranjeObrtniki in podjetniki, predvsem tisti, ki opravljajo storitvene dejavnosti, na primer gostinci, frizerji, kozmetiki in podobno, in so morali sredi oktobra spet zapreti svoje lokale, so ponovno v dilemi, kaj storiti z zaposlenimi, opozarjajo na območni enoti obrtno-podjetniške zbornice.

Vsa pojasnila, odlogi in nekateri obrazci so za vse obrtnike in podjetnike v času epidemije brezplačno dostopni na spletni strani Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, in sicer na spletnem naslovu www.ozs.si/koronavirus-info.

Radovljiška zbornica je 760 poslovnim subjektom razdelila kar 114.000 mask. Zanimanje za zaščitne maske je bilo več kot enkrat večje od števila razpoložljivih mask.

8 Deželne novice, petek, 4. decembra 2020

Aktualno

UO

, stran2

št. 274, 4

. decembra 2

02

0U

RA

DN

E O

BJA

VE

OB

ČIN

E R

AD

OV

LJICA

- izvajalec je v roku in na predpisan način oddal poročilo o realiza-ciji program

a za preteklo proračunsko leto, v kolikor je za to leto prejel sredstva na javnem

razpisu, -

izvajalec, v kolikor je za preteklo proračunsko leto prejel sredstva na javnem

razpisu, ni nenamensko koristil pogodbena sredstva ali

drugače kršil pogodbena določila, -

izvajalec je v roku in na predpisan način oddal prijavo na javni razpis in v prim

eru poziva k dopolnitvi vloge v roku in na predpisan način dopolnil vlogo,

- izvajalec izpolnjuje vse pogoje iz odloka in javnega razpisa.

4. V

išina razpo

ložljivih sredstev na javnem

razpisu

Predvidena vrednost javnega razpisa znaša 4

20

.00

0 E

UR

.

5. R

azpisna d

okum

entacija

Razpisno dokum

entacijo za javni razpis izvajalci LPŠ

lahko prevzame-

jo v sprejemni pisarni O

bčine Radovljica, G

orenjska cesta 19, 4

240

R

adovljica ali na spletni strani ww

w.radovljica.si.

Vloga na razpis mora biti izpolnjena izključno na prijavnih obrazcih, ki

so sestavni del razpisne dokumentacije in m

ora vsebovati vse zahte-vane priloge ozirom

a dokazila, ki so navedena v razpisni dokumenta-

ciji. Če isti vlagatelj prijavi več športnih program

ov, pripravi skupno vlogo, v okviru katere vsak program

prijavi na posebnem obrazcu,

dokazila o izpolnjevanju pogojev pa vloži v enem izvodu za vse prija-

vljene programe.

6. K

ontakt za info

rmacije o

javnem razp

isu

Kontaktna oseba za izvedbo javnega razpisa je R

omana Š

libar Pač-

nik. Dodatne inform

acije lahko dobite na telefonski številki 04

537

-2

3-24

ali po elektronski pošti: romana.slibar-pacnik@

radovljica.si.

7. Ro

k za od

dajo

vlog

Rok za prijavo na razpis je najkasneje do S

RE

DE

, 20

.1.20

21 do 12

. ure (osebna oddaja ali poštni žig).Vloge v zaprti ovojnici z oznako: »R

AZPIS

ŠP

OR

T 20

21 –

NE

OD

PI-

RA

J« in na hrbtni strani z nazivom in naslovom

vlagatelja, pošljite pri-poročeno po pošti ali oddajte osebno v vložišče na naslov: O

bčina R

adovljica, Gorenjska cesta 19

, 424

0 R

adovljica (v primeru osebne

oddaje vloge v vložišču obvezno zahtevajte potrdilo o oddaji vloge).

Pregled prispelih vlog bo izvedla razpisna kom

isija, ki jo imenuje žu-

pan. Nepravilno označene in nepravočasno prispele vloge bodo za-

vržene. Odpiranje vlog ni javno in bo izvedeno najkasneje v roku 8

dni po preteku roka za prijavo na razpis. K

omisija v roku 8

dni od odpira-nja vlog pisno pozove tiste vlagatelje, katerih vloge ne vsebujejo vseh z razpisno dokum

entacijo zahtevanih dokumentov in podatkov (nepo-

polne vloge), da jih dopolnijo. Če vlagatelj vloge ne dopolni v predpi-

sanem roku, izvajalec razpisa vlogo zavrže s sklepom

. Pritožba zoper

sklep ni dovoljena.

8. Vred

notenje vlo

g in izd

aja od

ločb

Določitev izvajalcev LP

Š in vrednotenje pravočasnih, pravilno označe-

nih in popolnih vlog bo razpisna komisija izvedla v skladu s P

ogoji in m

erili za vrednotenje športnih programov in področij –

A/20

20

, ki so sestavni del odloka. Izvajalcem

LPŠ

bodo sredstva dodeljena na pod-lagi doseženih točk in skladno z razpoložljivim

i sredstvi za programe

športa v proračunu za leto 20

21. Oba navedena občinska akta sta

javno dostopna tudi na spletni strani ww

w.radovljica.si.

Izvajalcem LP

Š bodo izdane odločbe o dodelitvi sredstev na javnem

razpisu. Izvajalci LP

Š im

ajo pravico v roku 8 dni od vročitve odločbe

vložiti ugovor pri izvajalcu razpisa. Predm

et ugovora ne more biti pri-

mernost m

eril za ocenjevanje vlog. Izvajalec razpisa o ugovoru odloči v roku 3

0 dni od njegovega prejem

a. Odločitev o izbiri je s tem

do-končna. Vloženi ugovor ne zadrži podpisa pogodbe z ostalim

i izvajal-ci LP

Š.

9. R

ok izved

be LP

Š

Sofinancirane vsebine LP

Š m

orajo biti izvedene v letu 20

21. Dodelje-

na sredstva za sofinanciranje LPŠ

morajo biti porabljena v letu 2

021,

v skladu s predpisi, ki določajo izvrševanje proračuna.

10

. Sklenitev p

og

od

b

Po dokončnosti odločb o sofinanciranju LP

Š bo občina z izbranim

i izvajalci sklenila pogodbe za leto 2

021. Č

e se izvajalec v roku osmih

dni ne odzove na poziv k podpisu pogodbe o sofinanciranju LPŠ

, se šteje, da je um

aknil vlogo za sofinanciranje.

11. N

adzo

r nad izvajanjem

po

go

db

Strokovni nadzor nad izvajanjem

programov in porabo sredstev, do-

deljenih na tem javnem

razpisu, opravlja pristojni oddelek občinske uprave. Za sofinancirane program

e LPŠ

morajo izvajalci LP

Š pristoj-

nemu organu občine v pogodbenem

roku in na predpisanem obrazcu

predložiti vsebinsko in finančno poročilo o izvedbi in namenski porabi

sredstev, pridobljenih na podlagi javnega razpisa.

Izvajalec LPŠ

je o vseh pomem

bnih dejstvih in morebitnih sprem

em-

bah, povezanih z izvajanjem LP

Š in pogodbe, dolžan obvestiti pristoj-

ni oddelek občinske uprave.

Izvajalec LPŠ

mora vrniti prejeta sredstva v občinski proračun:

- če je bila na podlagi nadzora ali iz oddanega poročila ugotovljena nenam

enska poraba sredstev,-

če izvajalec ni oddal poročila o realizaciji programa v roku, dolo-

čenem v pogodbi, ozirom

a v roku, določenem v naknadnem

pozi-vu k oddaji poročila.

Če izvajalec LP

Š ni oddal poročila iz prvega odstavka tega člena v

roku, določenem v pogodbi, ali če je bila pri nadzoru ugotovljena

nenamenska poraba sredstev, ne m

ore pridobiti sredstev na javnem

razpisu za sofinanciranje letnega programa športa za prihodnje leto.

12. Veljavno

st javnega razp

isa

Javni razpis začne veljati s 4.12

.20

20

.

Številka: 410

02

-00

41/2

02

0-2

Datum

: 27.11.20

20

Ciril G

lobočnik l.r.

ŽU

PAN

Marjana Ahačič

S telefonom želijo zagotoviti dostopno podporo ljudem, ki se v času epidemije in z njo povezanih kriznih ukre-pov srečujejo z različnimi stiskami. Telefon je namenjen kraj-šim pogovorom za podporo: pri obvladovanju tesnobe,

strahu, jeze in drugih čus-tvenih stanj; obolelim in svojcem oseb z boleznijo covid-19; ob izgubi bližnjega zaradi covida-19; ob spopa-danju z izgubo zaposlitve, čakanjem na delo ali težava-mi, povezanimi z delom od doma; podporo pri usklaje-vanju delovnih obveznosti in družinskega življenja; pri spopadanju z osebnimi stis-kami in s težavami v medo-

sebnih odnosih v času izola-cije ter podporo pri drugih izzivih, ki jih prinaša trenut-na situacija.Telefon je nastal v sodelova-nju NIJZ, zdravstvenih domov, Društva psihologov Slovenije, Rdečega križa Slovenije, Slovenske krovne zveze za psihoterapijo, Zau-pnega telefona Samarijan,

Združenja zakonskih in družinskih terapevtov in Zveze prijateljev mladine Slovenija - TOM telefon. Še vedno pa velja, da se z vsemi vprašanji v zvezi z boleznijo covid-19 in ukrepi, povezanimi z njo, lahko obr-nete na Klicni center za informacije o novem koro-navirusu na telefonsko šte-vilko 080 14 04 ali obiščete spletno stran NIJZ.

SOS-telefonNacionalni inštitut za varovanje zdravja je vzpostavil telefon za psihološko podporo prebivalcem ob epidemiji covida-19.

Na brezplačni telefonski številki 080 51 00 je 24 ur na dan in vse dni v tednu na voljo strokovna pomoč izkušenih psihologov, psihoterapevtov in drugih strokovnjakov s področja duševnega zdravja.

Marjana Ahačič

Drugi val epidemije je v nekaterih družinah in posa-meznikih zarezal še globlje kot prvi, opažajo na Območ-nem združenju Rdečega kri-ža Radovljica. "K nam po pomoč prihajajo ljudje, ki jih doslej nismo poznali: mlade družine, mamice samohranilke in samostojni podjetniki, ki ne zmorejo več plačevati položnic, kupi-ti hrane in drugih osnovnih življenjskih potrebščin. Saj smo jih zaznali že v prvem valu, ko je veliko ljudi izgu-bilo službo oziroma so ob čakanju na delo doma ostali brez pomembnih dohodkov. Opazili smo, da mnogi, zla-sti zaposleni v panogah, ki so bile najbolj prizadete, med prvim in drugim valom praktično niso imeli možno-sti finančnega okrevanja in neplačani računi so se začeli kopičiti," pojasnjuje Živa Ozmec. Pove še, da se na stiske odzi-vajo v skladu s poslanstvom in temeljnimi načeli Rdeče-

ga križa. "Imamo močno mrežo prostovoljk in prosto-voljcev krajevnih organiza-cij, ki so pozorni na stiske ljudi in z zbranimi humani-tarnimi prispevki pomagajo pri reševanju socialne prob-lematike v svojih krajih. Ob tem delimo tudi hrano Evropskega sklada in pre-hranske pakete Rdečega kri-ža ter ljudem v stiski svetu-jemo, kam se lahko še obr-nejo po pomoč oziroma kje lahko dobijo informacije za reševanje situacij, v katerih se znajdejo."Na sedežu Območnega zdru-ženja RKS Radovljica so ponovno začeli izvajati pro-gram učne pomoči, saj imajo nekateri otroci težave s šola-njem na daljavo. Ob tem lju-dem v karanteni, starejšim in invalidom dostavljajo hra-no, zdravila in higienske pri-pomočke, ki jih lahko naroči-jo na telefonski številki Obči-ne Radovljica, ki deluje za potrebe občanov v času raz-glašene epidemije. "Sodelu-jemo in povezujemo se s CSD Radovljica, štabi Civilne

zaščite v vseh štirih občinah, kjer delujemo, z osnovnimi šolami, občinami ter drugi-mi institucijami, ki so vpete v odziv na koronakrizo. Po svojih najboljših močeh se trudimo lajšati stiske ljudi," pojasnjuje. Hvaležni so tudi

donatorjem, ki so jim v tem času namenili sredstva; posebej v tem prazničnem času marsikateri družini ali posamezniku, ki mu s podar-jenimi sredstvi lahko poma-gajo, to pomeni še mnogo več kot sicer.

Stiske so se povečaleV drugem valu epidemije posebno velika stiska med mladimi družinami, samohranilkami in samostojnimi podjetniki

Skladišče Območnega združenja Rdečega križa Radovljica je v času epidemije zaprto, kljub temu pa v njem prostovoljke skrbno delajo in zagotavljajo materialno pomoč za tiste, ki jo potrebujejo.

Deželne novice, petek, 4. decembra 2020

Šport

9

Matjaž Klemenc

Za očeta Romana Podlipni-ka, športnega pedagoga in trenerja smučarja Jerneja Slivnika, vemo, da je bil in je še vedno v smučanju. Si tudi ti začel s smučanjem ali je bila atletika prvi šport, ki si ga začel trenirati?Smučam zelo rad, a nikoli nisem imel želje, da bi smu-čanje treniral. Prvi športi, ki sem jih treniral, so bili hokej, nogomet in košarka. Hitro sem spoznal, da mi najbolj ustrezajo individual-ni športi, zato sem pred pri-bližno šestimi leti poizkusil v atletiki in v njej z veseljem vztrajam še danes.

Katera disciplina ti je bila na začetku najljubša?Začetek je za vse novince enak, saj se preizkušaš v različnih disciplinah. Tre-nerji pozorno spremljajo, kaj komu najbolj ustreza. Pri določenih vajah so opa-zili moj dober izmet in že v drugem letu sem se usmeril v metalne discipline. Začel sem z vortexom. Od neme-talnih disciplin sem bil dober v tekih na dolge raz-dalje.

Katera metalna disciplina ti je prioriteta?Zagotovo mi najbolj odgo-varja met kopja, saj združu-je zahtevne tehnike in eks-plozivnost, ob tem pa kopje še najdlje leti. Včasih se pre-izkušam še v suvanju kro-gle. Pri drugih metalnih disciplinah mi ne odgovarja tehnika.

Za met kopja ni dovolj samo moč.Moč je pomembna, a na prvem mestu sta eksploziv-nost in še posebej tehnika. Prav tehniki na treningih s trenerjem posvečava največ pozornosti. Ob tem delava veliko specialnih kopjaških vaj, ki so za napredek obvez-ne.

Kateri so bili tvoji dosedanji atletski trenerji?V uvodnem letu so me pri številnih disciplinah trenira-li Zvone Prezelj, Iztok Omerza, Ivan Pogačar in Marija Medja. V drugem letu me je prevzel Zvone Prezelj, ki je bil sam dober metalec. Zelo dobro sodelu-jeva, trudi se z menoj in lah-ko rečem, da sem se od nje-ga zelo veliko naučil. Letos smo zaradi njega pridobili ogromno pripomočkov, s katerim se bomo lahko zelo dobro pripravili na nasled-njo sezono. Ni boljšega tre-

nerja in nikoli ga ne bi zamenjal za koga drugega.

Kopja so različno težka gle-de na kategorije. Te moti, da se srečuješ z vedno težjimi kopji?V kategoriji U16, kjer sem zdaj, je teža kopja šeststo gramov. Za mlajše mladince je teža sedemsto gramov, za starejše mladince in člane

pa osemsto. Povečanje teže me popolnoma nič ne moti. Težje je kopje, lepše leti.

Na dve leti je pre