mini spešl edišn Res Nullius

infokunigundaletnik 5 številka 3

Z BESEDO OB ROB

Tina Felicijan, odgovorna urednica

Privošči si banančo!

Privošči si banančo!

Privošči si banančo!

In Res Nullius. V soboto 2. julija ob 21.00 v letnem kinu!

Z BESEDO OB ROB

res nullius na prekletih bazarjuPredstavniki pristnega rock‘n‘rolla Res Nullius so po No One Can Like The Drummer Man, Dead Town Dogs, Zdravo je biti divji in Revolver ljubezni izdali novo ploščo. 10 novih skladb so posneli v glasbenem centru Pava-rotti v Mostarju, pod pro-ducentskim vodstvom Žareta Paka. Pevec Zoran Benčič in basist Boštjan Časl pravita, da nova plo-šča zveni še bolj prvinsko. In kako bo zvenela 2. julija v letnem kinu?

novo ploščo ste naslovili prekletih bazar. Zakaj?Bazar je od nekdaj bil trg. Na trgu se kupuje, prodaja, ponuja. Zdaj smo na trgu, ki je v principu prekletih trg.

na bazar ste jo poslali šele, ko ste bili povsem prepričani, da je to to.Po dolgem času smo se odločili, da bomo to ploščo naredili z ljudmi, ki lahko potegnejo iz nas to, kar bi mi radi. Obrnili smo se na ljudi, ki so v Sloveniji najboljši. Čutili smo, da to, kar imamo zdaj v roki, moramo dat nekomu, ki ve, kaj hoče-mo. Rabili smo nekoga, ki bi prevzel to, kar imamo na vajah, kar smo mi v živo, kako funkcioniramo med sabo in to pre-nesel na trak. Prenesti vajo na plato. To je velika vaja. In nastalo je to.

trajalo pa je sedem let.Ne bomo lagali. Smo precej len bend, to je dejstvo. Imeli smo neke konfrontacije med sabo, ampak to je naša stvar. Problem je bil vedno v nas. Ampak – sedem let ni merljiva kategorija v smislu kvalitete. Naših sedem let je za njihovih 26.

torej ste zadovoljni s produktom?Absolutno. Ne damo od sebe, dokler nismo mi zadovoljni. Mogoče je tudi to stvar teh sedmih let. Dokler nismo imeli stvari v roki, ko bi rekli, to je to, pač nismo posneli. Lahko bi dali ven po dveh letih in rekli: v redu je, samo da je. Ampak pri nas je to potrebovalo čas. Nismo hiperaktivni, rabimo dosti časa.

tudi na tej plati poslušamo pristen rock‘n‘roll. Mogoče še bolj grob.To nam je uspelo. Naša osnovna ideja je bila, da dril, ki ga imamo na vajah, preusmerimo na ploščo. Mi smo vse v živo snemali. To pomeni, da štirje ljudje odigrajo brez napake. Toliko smo vadili, bili smo tako dobri, da smo posneli brez napake v prvem poskusu. Zato zveni tako prvinsko. Tako nobena druga plošča še dolgo ne bo zvenela. Produkcijsko so vse plošče iste, ker vsi delajo na isti način. Razen nas.

ROCK‘N‘ROLL

besedila so vedno izjemna. Kako jih pišeš, Zoran, po intuiciji, inspiraciji?Karkoli bi rekel, bi bila laž. Ne spomnim se, kako to napišem. Vem samo to, da se moram usesti in si vzeti čas. Vem, da je to pri meni osnovno pravilo. To je delo, ne čakanje na inspiracijo. Nisem Jim Morrison. Meni besede ne prihajajo, jaz se moram trudit za to.

drugod na prekletih bazar gledajo kot na povra-tek Res Nullius. Se imate za povratek?Nikakor ne. To je neumnost. Nekaj tako trajnega, kot smo mi, nima povratka. Redno se dobivamo in delamo, ves čas se zabavamo. V teh desetih letih smo se dovolj spoznali, da vemo, da je na prvem mestu interes vsakega posameznika, to je delanje glasbe, potem je prijateljstvo. Nihče od nas ni biser, ampak se toleriramo. In ne jebemo si mater drug drugemu.

na velenjskih odrih se redno pojavljate, drugje pa vas redko vidijo. Zakaj tako malo nastopate?Mislimo, da to ni vprašanje za nas. To je vprašanje za organizatorje. Zakaj je nekdo s volkswagnom pomemb-nejši kot nekdo iz Velenja.

v velenju pa imate kultni status.Saj smo tu doma. V principu pa imamo kultni status povsod. Razen v Ščavnici ob Sotli.

Ste močno vpeti v velenjski diskurz?Ne. Vsako stvar, ki jo napišemo, lahko prežarčimo v drugo mesto, ne bo spremembe.

tudi to, da ima zrak okus po črnem?Kje pa danes zrak nima zrak okusa po črnem?

kritiki so vas imenovali najboljši vzhodnoevropski rock‘n‘roll bend, priznavajo vam izjemo kvaliteto. se imate za top?To ni tekmovanje. Je delanje dobre glasbe. Ne glede na vse kritike, pozitivne ali negativne, je ta plošča še vedno naš produkt. Ostaja takšna, kot je. To je še vedno naša plošča.

razmišljate o spotih za nove komade?Kje jih lahko pokažeš? Danes nimaš nekega smiselnega medija, kjer bi lahko še kaj pokazali, ne samo povedali. Naša poslovna strategija je, da bomo o spotu še razmišljali.

načrtujete turnejo?Za Slovenijo je turneja hecen izraz. Turneja pomeni, da greš za šest mesecev od doma. Slovenijo pa lahko prevoziš v štirih urah. Če turneja pomeni imeti čim več koncertov, potem si tega vsekakor želimo, da pokažemo, kaj imamo.

velenje je kar evforično pred koncertom v letnem kinu.To nam seveda veliko pomeni. To so naši ljudje in ne bojimo se jim pokazat, kaj smo pripravljali. V letnem kinu pa si predvsem obetamo dobro zabavo. Letni kino je odličen koncertni prostor, užitek bo nastopati tam.

dreganje: Tina Felicijan

Foto: Goran Petrašević

6

Nekaj misli o plošči Prekletih bazar je zbral programski vodja mladinskega kluba eMCe plac in programski vodja 13. in 14. festivala mladih kultur Kunigunda Matej Voglar.

Prekletih bazar bodo predstavili 2. julija ob 21. uri v izjemnem ambien-tu letnega kina ob Škalskem jezeru v Velenju. Kot predskupina bodo nastopili domačini Big Addiction. Karte že lahko kupite v predprodaji v eMCe placu ali Max klubu. Cena vstopnice je 5 €, vstopnice in albuma pa 9 €. V primeru dežja se dogodek prestavi v Max klub. do

gode

kkr

itik

alo

kacij

a

»Res Nullius s svojim petim albumom oz. tretjim v Sloven-ščini z naslovom “Prekletih Bazar” ostajajo na stari prever-jeni poti. Kar pa v njihovem primeru nikakor ne moremo šteti za slabo. Preden sem vstavil cd v player v avtu, sem se bal, da bodo drugačni, drugačni in slabši, a sem že po pr-vih Zokijevih besedah “Slikam svoj srd, klasični js” slišal, da temu ne bo tako. Iz zvočnikov je prihrumel tisti zvok, ki smo ga vajeni. Deset komadov, ki so zvočno in kompo-zicijsko gledano logično nadaljevanje prejšnjih dveh albu-mov, podkrepljenih s času primernimi besedili, je to, kar

sem osebno od njih pričakoval. Novost na tem albumu sta dve baladi, bolj mirni, kot smo bili od Resov vajeni, a še vedno povsem v konceptu njihovega stila, z dodano ustno harmoniko in vsem, kar paše zraven. Ob drugi “run-di” poslušanja sem izmed komadov že začel prepoznavati hite, zdeli so se mi znani, besedilo sem kar znal na pamet in noga je močneje stopila na plin. Predvidevam, da bo tudi širša javnost kmalu začela uporabljati fraze s tega al-buma v vsakdanjem življenju, kakor se uporabljajo fraze iz prejšnjih dveh.«

Letni kino je edinstvena urbana prireditvena lokacija. V objemu gozdiča ob Škalskem jezeru od leta 2009 potekajo različne prire-ditve. Pozimi drsališče, poleti festivalski prostor. Leta 1950 udarniško zgrajen amfiteater je v več kot pol stoletja prerasel gozd. V prostovoljski akciji »Udarimo še enkrat, gremo se ušvi-cat!« so mladi Velenjčani stari letni kino odkopali in spremenili v enega najlepših koncertnih prostorov v naravi.

»Ne sprejemajo kompromisov. Raje bodo izbrali usodo Divje horde. Ne prodajajo se za prgišče cekinov« (Gregor Bauman, TV Večer, 2011). Ko »so«, gredo zmeraj do konca. Ne delajo na silo. Ravno nasprotno – čakajo, da stvari dozorijo, potem pa trdno stojijo za svojim delom. V nenapisanem ohranjajo da-nes pogrešano nedotakljivost ali stanje brezkompromisnega duha, ki identiteto ohranja s sebi lastnim čustvenim razpo-nom (Siol 2011, 24ur.com 2011, Primorske novice 2011).

Ob letošnjem Evropskem letu prostovoljstva je prejšnji mesec na Cankarjevi ulici potekal že peti festival prostovoljstva. Na festivalu so prostovoljska društva iz SA-ŠA regije predstavljala svoje dejavnosti na stojnicah vzdolž Cankarjeve ulice. Na prireditev, ki sta jo pripravila Mladinski center Velenje in Šolski center Velenje, se je od 40 povabljenih odzvalo 13 društev. Ob začetku prireditve je zbrane nagovoril župan Mestne občine Velenje Bojan Kon-tič. Po govoru pa smo mu novinarji INFO Kunigunde zastavili še nekaj vprašanj. Na vprašanje, o pomeni prostovoljstva za Velenje, je odgovoril z besedami:»Z eno besedo bi prostovoljstvo označil kot neprecenljivo, ker je v Velenju vgrajeno v ljudi. Namreč prostovoljno delo je pripomoglo k nastanku komunalne, prometne infrastrukture, navsezadnje, s prostovoljnim delom je bila regulirana tudi reka Paka. Seveda govorim o prostovoljstvu v obliki udarniškega dela, ki so ga opravile tukajšnje prebivalke in prebivalci. Danes gledamo na prostovoljstvo s posebnimi občutki, na-mreč v družbi naj bi človek za vse, kar naredi dobrega, prejel plačilo, medtem ko pro-stovoljci to teorijo spodkopavajo. Pomagajo tistim skupinam ljudi, ki pomoči drugače ne morejo prejeti. Ob vsem, kar sem povedal, pa sem prepričan, da bo prostovoljstvo v mestni občini delovalo naprej, kot je do zdaj.«Tudi župan ima veliko prostovoljskih izkušenj.»V življenju sem opravil mnogo prostovoljnih del in bi na tem mestu omenil, da sem bil med drugim tudi brigadir v delovnih brigadah in na to sem izredno ponosen.«Nato je imelo vsako društvo nekaj minut za nagovor množice zbranih. Tako so se nam predstavili Mladinski center Velenje, Šolski center Velenje, Društvo za boj proti raku, Varstveno delovni center Saša, Društvo Sožitje, Univerza za tretje življenjsko obdobje, Društvo multiple skleroze, Zveza prijateljev mladine Velenje ter Karitas. Nato je sledil kulturni program s plesom in pesmijo, ki so ga pripravili dijaki Šolskega centra Velenje in še dodatno popestrili prireditev. Med vsem tem vrvežem pa je novi-narska ekipa opravila še intervjuja z Majo Ovčar iz Mladinskega centra in Marijo Kuster Kortnik iz šolskega centra.Z Majo smo se pogovarjali o pomenu festivala prostovoljstva: »Danes smo se zbrali tukaj na Cankarjevi z namenom, da naše sokrajane poučimo o delovanju prostovoljnih društev našega mesta. Letos poteka že peta taka prireditev, ki se zgodi vsako leto v zadnjih dneh meseca maja.«Marija Kuster Kortnik pa nam je dodatno pojasnila prostovoljsko delovanje na Šol-skem centru Velenje:»Šolski center na začetku leta povabi vse dijake k prostovoljnemu delu, ki potem lahko izbirajo, kako se bodo prostovoljno udejstvovali na zelo širokem področju. Lahko de-lajo kot pomočniki vzgojiteljev v vrtcih, pomagajo učencem z učnimi težavami v osnovnih šolah ali pa dijakom na šolskem centru. Naši prostovoljci tudi obiskujejo starejše, se z njimi pogovarjajo, berejo jim knjige … Tako tudi starostnikom pomagajo in jim krajšajo čas. Prav tako pa se povezujemo z Mladinskim centrom, Zvezo prijate-ljev mladine in azilnimi domi živali, kjer lahko sprehajajo živali. Za tiste, ki pa se radi udejstvujejo na področju kulture, pa je tu še možnost dela na Velenjskem gradu in v knjižnici. Zavedamo se pomembnosti tega, da prostovoljstvo približamo mladim, ker s tem pridobimo ogromna znanja in tvorimo nova poznanstva z ljudmi s celega sveta. Ampak odziv mladih ni ravno najbolj številčen, kajti z leti število prostovoljcev upada … Ampak to so trenutni ‚modni trendi‘ (smeh.)«Ob koncu prireditve smo se vsi strinjali, da je bil ta dan zelo pomemben za vse obča-ne, predvsem pa za mlade, ki so že od nekdaj stebri prostovoljstva v družbah po svetu.

PROSTOVOLJČANIVelenjski festival prostovoljstva

»Prostovoljci so edini ljudje na svetu, ki vplivajo na svet in ljudi s sočutjem, ne-sebično skrbjo, potrpežljivostjo in čisto ljubeznijo eden do drugega. »Erma Bombeck

STAND UP2. julij – 20.00 – Sončni park (betonska ploščad) Na rahlo zapostavljenem in „po-zabljenem“ prireditvenem pro-storu v Sončnem parku se lahko na poti na koncert Res Nullius v letnem kinu ustavite na zabavni postaji. Za smeh bodo poskrbeli Heroji večera: Uroš Kuzman, Martina Orsag, Marko Kumer – Murč in Klemen Bučan.V primeru dežja bo STAND UP večer v eMCe placu.

POLETJE NA KOTALKALIŠČU 4. julij – 17.00 – Kotalkališče Velenje 1102: športno-družbena dejavnost za otroke in mladostnikeSkupnostni projekt v okviru programa INKUBUS bo z zani-mivo vsebino družbeno in špor-tno angažiral velenjsko mladino. Za popestritev prostočasnih počitniških dejavnosti bodo skrbeli mladinski delavci (Ira, Jasmina, Albin …), prostovoljci Evropske prostovoljne službe programa MVA (Ausma in Mu-stafa) in animatorji.Poletje na kotalkališču spremljaj na www.mc-velenje.si

Prah z Dni mladih in kulture se je že polegel. Med razturavanjem na odru na gradu se je v atriju dogajala mala drama.

he ho- he

hihi

ha-ha ha-

ha- HA-

hih

ih

i

hih

ih

i

hihihi hihihi

ho-ho-ho

ho-ho-ho

he he

he he

HA-

HA

-

hihih

hihih

hehehehehehe

ho-ho

ho-ho

ha-

ha-

HA-

HA

-

hih

ih

i

hih

ih

i

hihihi hihihi

HA-

HA

-

hehehe

hehe

he

ho-ho ho-ho

ho-ho ho-ho

ho-hohihihi

hihihi

hih

ih

i

ho-ho-ho

ho-ho-ho

ho-ho-ho

HA

-

HA-

HA-he he he he h

oh

o

hahaha

HA

-

ha-h

a

ZNAŠE GA ZELJ NIKA

Piše: Tina Felicijan | Foto: Goran Petrašević

Več ne spijejo – in Vse boljši soKomedija v dveh prizorihGoga Sedmak – artistŽare – artistDavor Gobac – artist Nika Brodnik – staffNastja Stropnik Navršnik – pressTina Felicijan – press

Sobotna noč v na Velenjskem gradu.

1. prizor1. slikaPark pred Velenjskim gradom, kjer je polno ljudi – prišli so na največji rock žur leta. Ura je nekaj čez deseto zvečer. Pravkar nastopajo Zmelkoow. Zrak trgajo glasni basi. Nastja in Tina se dobita z Niko pred vhodom v back stage, da naredita intervju s Psihomodo Pop.

Nika: Sta?Nastja: Ja, itak, bo ...Nika: Kk se mata? A je fajn?Tina: Js sm šele dobr prišla, sam mi je kul, itak. Hodijo proti atriju gradu.Nastja: Ja valda, ful bo dobr žur. Komi čakam na Bit. Si mrmra. Zadeli smo filozofijo u čelo ...Nika: Ka sta tk prestrašene, punce?! Sej so fajn pobi!Nastja in Tina: Pa ja ... sej ni panike ... v redu sma!Nika: Ej prav prvi pir pijem dans ... ne upam si ko morm itak furat domou.Tina: Waa, ker bed. Eh sej boš nadomestila na zaklučku.Nika: Davor punce so prišle. A bi lahk nardile?Davor: Pa da ... pa odmah?

9

Tina: Ja lahk bi, sam, a gremo notr sedet, ko tule ful od-meva, pa ne bo v redu za radio.

Davor: Mog li pušiti unutar?Nika: Ne! Ne! To pa ne. Je preveč lesa!Nastja: Sej boma počakale.

2. slikaV kamrici v atriju Velenjskega gradu. V prostor vdira dišeč zrak iz atrija. Majhna luč meče več senc kot svetlobe.

Davor: Ajde curice.Vztraja, da bo sedel na sredini.Nastja: Super. Ne bova dolgi, nimava nobenih težkih

vprašanj.Davor: Vi ste ista firma ili svaka za sebe?Tina: Veš kk je ... js bom tole porabla jutri v programu

Radia Velenje, pa v četrtek bomo objavli izjavo pod fotko v Našem času, v loklnem cajtngu.

Nastja: Ja js bom pa za ŠŠK novice.Davor: Pa super. Baš mi je drago, da se mediji interesiraju

za nas.Nastja: Ja mogoče bi tole vprašanje bilo boljše po tem, ko

bi že nastopili, pa vendar, kako se danes počutite tukaj v Velenju, na gradu?

Davor: Kako se osjećamo? Super. Dobro se osjećamo. A bili smo mi u Velenju jednom par puta. Ja se sje-ćam, kad smo svirali u nekom salonu izvan grada prema sto godina. A bio sam jako iznenađen, kakve pedeseta vrste viskija imate. Ja šest godina ne pijem. Ali to mi se nekako urezalo u pamćenje. Svi ti viskiji …

Nastja: Ste že videli oder oziroma kaj si mislite o našem placu za nastopanje?

Davor: Dobar je plac za nastup al sam došao već je pala noć pa nisam vido kraja i to mi je žao. A tu mi je simpatično. Ovaj muzej je baš lijep. A nismo uspeli otkrijet kak se na kovanice tamo neke na-kuca na aparatu tamo.

Nastja: Kaj vam pomeni dan mladosti, kako se ga spominjate?

Davor: Pa ja se sjećam dana mladosti da nikad nije bilo škole. I onda so sva ona normalna djeca su išla nekam, a mi ovaj smeh malo drukčiji, mi smo ono zbrisali neka. Ali bilo je zabavno. Taj dan mlado-sti je bio super. Ništa se nije radilo.

Nastja: Kaj pa kakšen spomin na pionirčke?Davor: Pa ja sam bio pionirček. Imao sam kapicu, ona

sportska dvorana, ona zakletva sve. Nastja: Kaj pričakujete od današnjega nastopa?Davor: Se napol uleže na klop. Pa bit će sve dobro. Ako je

publika koja voli rokenrol onda bit će sve dobro. Tina: Zakaj ste se pa odločli za nastop na DMK-ju?Davor: Pa mi smo napravili ploču prije dvije godine. I sad

dolazimo često u Sloveniju. Drago mi je, da smo u Velenju, ja mislim, da smo već treći put. Al tad sam dosta pio pa se baš ne sjećam.

Tina: Mislim, da je štir al pa pet let od zadnega koncerta dol v rdeči dvorani.

Davor: Da da, to se sjećam. Evo tad nisam više pio. Ja, štekamo.

Nastja: Okej, fajn se mejte, hvala lepa!

102. p

rizo

r1.

slik

aU

ra b

o že

pol

noč.

Psih

omod

o Po

p na

žiga

jo. N

a-st

ja in

Tin

a se

neu

bogl

jivih

nog

pre

bija

ta sk

ozi

publ

iko

in se

dob

ita z

Nik

o. V

hri

b gr

e laž

je k

ot

prej

.

Nik

a: K

a je

pun

ce ..

. žur

irata

!Ti

na: J

a m

al se

nam

a bo

jezi

k za

plet

u.G

redo

v b

ack

stag

e v a

trij.

N

ika:

Ej p

o m

oje

so p

evcu

glih

prim

li an

tibio

tiki.

Zdle

ma

še in

terv

ju, p

ol p

a bo

. Mal

še.

Tina

: Gre

m n

a ve

ce.

2. sl

ika

Ista

kam

rica

. Tok

rat s

edej

o na

spro

ti: G

oga,

Na-

stja

in T

ina.

In d

iši še

bol

j kot

pre

j.

Žare

: Pom

oli g

lavo

v a

trij

in se

reži

. A ra

biš p

o-m

oč? S

meh

. Js s

m n

osile

c. P

oteg

ne iz

žep

a pl

očev

inko

piv

a. N

osile

c La

škeg

a. Š

e do

bro.

N

asta

ja: N

ajpr

ej m

e za

nim

a, k

ako

se im

ate

Vele

nju.

G

oga:

Jaz

sem

se ta

koj,

ko se

m p

riše

l sem

, zač

el

poču

tit k

ot e

n gr

ofič,

kar

pom

eni,

da m

oja

nava

dna,

bom

reku

pro

leta

rska

zgo

dovi

na,

za k

ater

o sm

misl

u, d

a sm

ji p

ripis

an, n

i ta

prav

a. Ja

z se

m v

bis

tvu

en ta

kšen

kr g

ro-

fič, c

elo

kakš

en lo

rda

al p

a vo

jvod

a. M

ilo-

rad,

ne

... m

ilord

. No

... Z

arad

tega

, ker

se

m p

rišu

sm in

se ta

koj p

očut

u fu

l dom

a-če

. Naj

prej

sm n

a st

opni

šču

našu

hla

diln

ik

s piv

om, k

ar m

e na

jbol

j nav

dihu

je. I

n ta

koj

na le

vo še

vec

e. T

ko d

a su

per j

e bl

o.N

astja

: Ko

ste

bli p

ovab

leni

na

dana

šnji

dogo

dek

na D

MK

, ste

bli

vese

li?G

oga:

Ej!

Bli s

mo

tako

vzh

ičen

i, da

pot

em k

o sm

o že

več

dni

zap

ored

gle

dali

sam

o m

ehišk

e te

leno

vele

na

tele

vizi

ji, sm

o na

enkr

at si

ob

lekl

i kra

tke

hlač

ke in

šprin

tarc

e in

tekl

i ok

rog

kopr

skeg

a st

adio

na e

n te

den.

En

tede

n sm

o te

kli v

pod

poro

tedn

u m

ladi

h in

se

ves

elili

tega

pov

abila

.N

astja

: Odl

ično

, no

pa k

o sm

o že

ravn

o pr

i mla

-di

h, k

ako

se v

am z

di, d

a Ša

lešk

i štu

dent

-sk

i klu

b pr

ipra

vlja

takš

en p

roje

kt? D

nevi

m

ladi

h, d

nevi

kul

ture

.G

oga:

To

je su

per.

S te

m d

a bi

še v

edno

rad

pou-

daru

, da

so m

ladi

sam

o en

segm

ent p

opu-

laci

je. T

u ne

smem

o po

zabi

t na

sred

njel

e-tn

e ob

čane

in se

njor

e, n

e. Js

pre

dlag

am,

da d

odaj

o vs

emu

tedn

u m

ladi

h, a

l kaj

, je

mes

ec m

ladi

h ...

Nas

tja: D

nevi

mla

dih.

Pol

se p

a sa

mi o

dloč

ijo

kolk

čas

a bo

jo m

eli.

Smeh

.G

oga:

E su

per,

preb

risa

no. N

o da

dod

ajo

še d

ne-

ve sr

ednj

ih le

t. In

pot

em p

ovab

ijo v

se st

ar-

še ti

stih

, ki s

o pr

išli n

a te

den

mla

dih.

In

jim p

rines

ejo

Tere

zo K

esov

ijo. T

udi k

a-kš

nega

par

tizan

skeg

a go

vorc

a. V

rtijo

na

Slov

enija

ena

hkr

ati z

rave

n Ku

lturn

e di

a-go

nale

. In

še k

aj. K

er se

težk

o na

hitr

o sp

omni

m še

kaj

, pre

dlag

am e

n br

ain

stor

-m

ing.

Ozi

rom

a, d

a tis

ti, k

i bod

o to

org

ani-

zira

li, n

ardi

jo b

rain

stor

min

g m

ed ti

sto

popu

laci

jo, k

i ji t

o pr

ipad

a.

Nas

tja: P

a še

vas

pov

praš

ajo

za m

nenj

e.G

oga:

Mi s

mo

sam

o ne

vtra

lni r

ecen

zent

i. A

m-

pak

pod

pogo

jem

, da

smo

hono

riran

i v

višin

i ene

gaj

be L

aške

ga. P

ribliž

no.

Nik

a: S

ej m

amo

tut o

rgan

izac

ijo z

a tr

etje

ži-

vlje

njsk

o ob

dobj

e. N

aj o

ni sk

rbijo

za

take

se

njor

je, k

o bo

m js

star

a, se

bom

pa

prid

ružl

a.G

oga:

Vse

vza

mem

naz

aj. T

isto

pre

j bri

šite

iz

zapi

snik

a.

Nas

tja: P

a ko

smo

že b

ili m

alo

nost

algi

čni,

kaj

vam

pom

eni d

an m

lado

sti,

kako

se g

a vi

sp

omin

jate

?G

oga:

Ja, š

e iz

čas

ov, k

o sm

o bl

i mla

di. K

daj j

e bl

o? 1

728?

To

je b

lo re

s nor

o ne

.Ža

re: T

akra

t so

še o

rigin

al ti

pi tu

gor

živ

eli.

Gog

a: In

jaz

se sp

omni

m, d

a sm

o čo

fota

li v

nizk

i vo

di v

Sim

onov

em z

aliv

u, b

la je

še sv

eže

prip

elja

na m

ivka

. In

ne b

om p

oved

al k

do,

ampa

k je

lula

l dire

kt v

mor

je z

ram

men

e.

In to

je še

dod

atno

ogr

elo

mor

e, a

ne,

kaj

pa

vem

, pre

j ej b

lo 2

2 po

l pa

kr n

a en

krat

27

stop

inj,

kar j

e bi

lo v

tist

ih č

asih

kr v

re

du. D

anda

nes n

a to

gle

dam

dru

gače

. A

mpa

k m

lado

st je

res s

vojst

veno

obd

obje

.Ti

na: J

a vi

vel

ik ig

rate

za

štud

ente

, na

mla

dins

kih

fest

ival

ih. Z

akaj

se z

a to

odl

očat

e?G

oga:

Zat

o ke

r štu

dent

je im

ajo

po n

ekem

zak

o-nu

se m

i zdi

dos

ti dn

arja

. Lju

dje,

ki b

i to

orga

nizi

rali

in n

imaj

o dn

arja

, teg

a ne

mor

-jo

nar

dit.

Za ra

zlik

o od

splo

šneg

a pr

epri-

čanj

a, sm

o ro

kerji

kr e

na p

ogol

tna

bitja

. N

aš m

ened

žer,

ki p

ober

e pr

ibliž

no p

olov

i-co

den

arja

, si ž

e do

lgo

želi

nove

ga m

erce

-de

sa. I

n ta

ko n

abija

cen

o. T

u m

oj k

oleg

a Ža

re z

gled

a ko

en

kloš

ar, a

mpa

k on

zbi

ra,

ne b

oste

ver

jeli,

prs

tane

z v

elik

imi r

ubin

i. In

to fu

l sta

ne. P

okaž

i.Ža

re: S

e vi

di sl

ed.

Gog

a: Im

amo,

bom

reku

, pre

cej n

izko

tne

potr

ebe.

Sm

o po

goltn

a ba

nda.

Če

orga

niza

tor n

ima

dena

rja, n

e pr

i-de

mo.

Edi

ni, k

i im

ajo

dnar

, so

štud

enti.

Tu

in ta

m tu

di k

akšn

i čl

ani p

lem

iškeg

a kl

ada

oziro

ma

tistih

vis

okih

kas

t, am

pak

smo

enos

tavn

o ug

otov

ili, d

a št

uden

tov

je d

osti,

in v

es č

as se

poj

avlja

jo

novi

, ker

star

ejši,

ali

dipl

omira

jo,

ali s

e po

star

ajo

ali v

mes

um

rejo

od

over

dosa

. Štu

dija

, sev

eda.

In ..

. tiš

ina

sem

zgu

bil r

dečo

nit.

Sm

eh.

Velik

o sm

eha.

Še v

edno

... U

pam

, da

imaš

sezn

am v

praš

anj v

gla

vi,

da m

e sp

omni

š, ka

j sem

na

zadn

je

govo

ru.

Žare

: Kaj

si n

azad

nje

vpra

šala

?N

astja

: Zak

aj n

asto

pate

za

mla

de?

Gog

a: O

kej j

a, ja

, ja.

No

v gl

avne

m, t

ako

da ..

. zar

ad te

ga, k

er d

ejan

sko

mla

-di

dob

ijo iz

nek

ih z

akon

ov in

obl

ik

finan

cira

nja

neki

dna

rja z

a ko

n-ce

rte

in tu

je n

ekej

dna

rja. N

i nuj

-no

, da

mi g

rem

o na

te šp

ile sa

m

zara

d dn

arja

. Am

pak

je p

a re

s ne

kaj.

Da

dolo

čeni

ljud

je, n

e bo

m

omen

jal i

men

, fun

kcij

in v

log

v so

cial

ni h

iera

rhiji

, laž

je sp

ustij

o sv

oje

moš

ke p

artn

erje

na

špil,

če

ti pr

nese

nek

ej d

narja

naz

aj.

Žare

: Ooo

glo

boka

, to

sm p

a za

stop

u sa

mo

js. G

loob

ooka

je b

la ta

, gl

obok

a.N

astja

: Kak

šni p

a st

e bi

li vi

kot

št

uden

tje?

Gog

a: L

epi,

inte

ligen

tni,

boga

ti, šp

ortn

o gr

ajen

i, s s

misl

om z

a hu

mor

, po-

zorn

i ...

Žare

: Pa

nou

trak

tor s

i meu

.G

oga:

E n

e ...

Ža

re: T

o zd

ej k

upuj

eš.

Gog

a: In

radi

smo

imel

i otr

oke.

Nas

tja: K

aj p

a gl

ede

glas

be in

alk

ohol

a in

fa

ksa?

Gog

a: O

tem

nis

mo

vedl

i nič

, pre

dvse

m

o fa

ksu.

Kr

amlja

jo, s

rkaj

o ka

ve, s

e dru

g dru

gem

u re

žijo

in ra

zmišl

jajo

, kak

o bo

inte

rvju

vi

deti

na p

apir

ju.

11

V Velenju ponovno gostimo EVS prostovoljce. Trenutno nam družbo delata Ausma iz Latvije in Mustava iz Turčije.

So my name is Ausma I am from Latvia Jelgava and will be here in Slovenia – Mladinski center Velenje (Youth centre Velenje) 9 months, as EVS volunteer. A little more about me, I am awesome, dutiful, industrious, diverse, fun, targeted, rea-list, tidy, irascible and mostly bossy. With me everything is happening different as with others. I decide become a EVS when I was 18 year old, finished my studies in secondary school, and I send my application only to one of project and of course I didn’t get on that project. Then I start studying Public Relations in capital city Riga, bachelor I get in 2009 and of that time again start thinking about EVS. In 2011 April I went to my sending organization NVO Zemgale and get information about this project in Velenje, the project was already approved, in one day I had to write CV and motivation letter and send it, four days later I get the mail that my application is approved. To this day in Slovenia I meet very friendly peo-ple with open mind, creative thoughts and active working wish. And I hope I will fill in spirit of the common.

KOLORFONINFO Kunigunda je mesečno glasilo Mladinskega centra Velenje. Programi Mladinskega centra Velenje potekajo ob podpori Mestne občine Velenje,  Urada RS za mladino, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstva za kulturo in drugih prijateljev INFO Konigunde.

Odgovorna urednica: Tina Felicijangsm: 031/562–662 e: tina.felicijan@kunigunda.si

Oblikoigranje: Matevž Čas

Novinarska ekipa: Eva Vrščaj, Žiga Kolarik, Nastja Stropnik Navršnik, Maja Ovčar, Črt Skornšek

Izdajatelj:Mladinski center VelenjeŠaleška cesta 33320 VelenjeTel.: 00386(0)3–898–19–20FAX: 00386(0)3–898–19–24www.mc-velenje.siinfo@kunigunda.si

Tehnična podpora in tiskanje:Kunigunda – Regionalni multimedijski centerPrešernova 83320 VelenjeTel.: 003863/897–16–92FAX: 003863/897–16–93 www.kunugunda.org