{(asapRTE

STEVILKA 22 . MAJ 2001

1 5 drustva Keril1i & Strltarj

Naslov tega uvodnika najbrz pri vas, bralcih, ne sproza pretirane-

ga navdusenja. Vsaj pri vecini ne. Nikar nepotrebnega oclpora! Saj gre

vendar za zelo prijazno temo brez Iilozofskih zapiranj v

slonokoscene stolpe nerazumljenosti. Take smo se namrec odlocili

ze na prvem sestanku urednistva, ko smo se elogovarjali za nosilno

temo. In prispevki, ki smo jih clobili na tako zastavljeno izhodisce,

Icpo kazejo na pravilno naravnanost vseh sodelujocih. Prepricajte se

sami in prelistajte nas cetrtletnik Trte.

ajvaznejsa za vse pisanje je bila opredelitev, kaj kultura sploh je

in kako na siroko jo pojmovati. Vse skupaj je najlepse povzel ze prvi

prispevek, ki sern ga clobil v roke. Vsem skupaj priporocam v branje

in razmislek jasen, pregleclen in izcrpen nosilni clanek izpod peresa

nasega pisatelja Janeza Banica 0 kulturi. Zato tudi podrobnejse

razpredanje 0 kulturi na tern mcstu ni vee potrebno.

Kot bosre lahko spoznali mcd branjern, je kultura marsikaj In

velika skoda bi bila, ce se tega nc bi zavedali. Ker je gojenje te kulture

del nasega osmisljevanja, je ta zavcst se toliko pomernbnejsa.

Tueli nase clrustvo Kerini in Stritarji [e del tega. In nasa druzenja.

Letos smo spet v "prestopnern" lctu in na vrsti je nase tradicionalno

srecanje, ki ga potem povezemo se z nekaterimi forrnalnimi opravili,

cia lahko nase drustvo v okviru prcdpisov nernoteno deluje uaprej

Ostali prispevki so prav tako del te kulture, pa naj si bo zapis 0

pokojnih clanih ali 0 veselju ob prirastku clanstva. Le nekaj nas

vcasih zaskrbi: hog sodelujocih pri nastajanju casopisa ni ravno

velik. Zato smo toliko bolj veseli, 1<0dobimo v branje, oeeno ali obja-

\'0 prispevek novega soclelavea. Z veseljem bi jih objavili se nekajkrat

vec. Vendar se pocasi st\'ari Ie premikajo naprej. Poglejte stolpee z

nasiovi prispevkov in njihovih avtorjev, pa boste videli.

Vic!imo se pri Zolnilju! •

Petcr Povl!

GJ Kulturapri Kerinih in Stritarjih

JClI1fZ Ba IIiC

@ Mravljinci - esej 0 plesuGregor Clizah

$ TakratUrosKcrin

$ Zal<aj?Alenlw Kerill

$ Kulturno drustvoStane Kerin Podbocje

Uros Kerill

$ Pesem, SoneeKatarina Kerill

GJ Drecetov En starcekMajda Cllza!i

$ 0 Afri ki in Presernu,IV. nadaljevanje in konec

Peter PoviJ

GJ Nekaj iz skrinje spominaMajda Povil

$ Otr08k1 koticek:Babica na motorju,

Jan JanCigaj

$ Ustvarjalni koticekDasa Kerin

$ Moj dedeklza GrudcII

$ Novorojenee Matie Strgar

@ Opozorilo za srecanjcPeter Povh, Alldrej Kerill

KULTURAKERi niH i n STRiTARi i H•PRI

Ceprav je beseda kultura tujegaizvora, je clanes venclarle takosplosno znana, kot je na primerbesecla eleJo. In clovek bi mislil, ciaje sploh ni treba pojasnjevati, cepa ze, je to lahko opravilo. Pa nicisto tako. Kultura je sprva pome-nila obdelovanje zernlje, poljedel-stvo, danes pa nam pomeni razvo-jno stopnjo na vseh podrocjihclovekove ustvarjalnosti. Je dejav-nost, ki tezi navzgor, k izpopolni-tvi, h kultiviranju, torej je nekajkulturnega ozirorna je ze kultura.Ce stvar poenostavimo, Iahkorecerno kar, da je kultura cloveko-va ustvarjalnost. Dolocajo jo nacni strani dclo, na drugi znanostin umetnost, vse to pa povezujetisto, cemur pravimo enkratmorala, drugic erika, vcasih pa karenostavno clovecnost,

Kultura jc izrazito cloveskalastnost. Tueli pri zivalih opazamopresenetljive ustvarjalne zrnozno-sti, npr. spletanje gnezcla ali papetje ptic, in scveda lahko tudi prinjih govorimo 0 doloceni kulturi,roda to zrneraj merimo s svojimi,cloveskimi medii Nekatere "kul-turne" dosezkc zivali uporabljamocelo za prispodobo clovekovi hlastnosti; govorimo na primer 0sracjern gnezelu, 0 kukavicjernobnasanju, 0 lisicji premetenosti,ampak pri zivalih ne gre za hi,turo v doveskem smislu, temvecza nagon, instinkt. Kultura vdoveskem smislu je namrec ciciomozganov, pameti. Z njeno pomo'cjo, s pomocjo pameti se je dovekrazvil oel preprostega lovca in po'ljedelca v elel.komplel<sne in kom,plicirane elruzbe, v kakrsni zivimoc1anes. Ne vem, ali je kelo ze pre'stel poklice, Id jih Ijuelje opravlja-1110 danes, biti jih mora na tisoce.

Tn vsak poklic ima svojo kulturo.Iajenostavnejsa in najpregled-

nejsa je bila pac kultura praclove-ka, danes pa je ze krnecka kulturatako razvita, pestra in pomesana zmescansko, da je v kratkem clan-ku ni mogoce niti povrsno prika-zati. Kje je selekultura Kerinovin Stritarjev, kiso odsli v drugepoklice. Vseenobom poskusalzbrati najznacil-nejse kulturnedejavnosti Keri-nov in Stritarjevin po teh dejav-nostih omenitinase najznacil-nejse kulture.

Nastejmo ne-kaj teh kultur:druzinska, so'rodstvena, prija-teljska, druzbenain drustvena, sol,ska, politicna,verska, gospo-dinjska, gostin'ska in gostilni'ska, kuhinjska inkulinaricna, ob-lacilna, gledali-ska, pisateljska,slikarska, film-ska, glasbena, se posebej pevska,plesna, poljeclelska, zivinorejska,\'inograelniska, vinarska, pa reci-mo vsaj se bralna in govorna. Vsete posebne oblike Imlture senanasajo predvsem na kmecld elelKerinov in Stritarjev. Kultur,znacilnih za clruge polJice, mi nekaze niti nastevati kaj sele opiso'vati, ker zlepa ne bi priSel dokonca. S posebnim veseljem pa

zapisern, da je pevska kultura priKerinih in Stritarjih visoko razvi-tao T udi na strokovno-znanstve-nem in umetniskern podrocju jenasa kultura na nekaj mcstih pre-bila okvir rodovine, Drustvo Ke-rini in Stritarji je brez chroma

S(/l1lotlli /livce, ZO/,(/11 Dideh

vrhunska oblika lmlturc nasegaroelu. Nas casopis Trte jc zunanji,trajni izraz in dol<ument kultureKerinov in Stritarjev.

Tasvojo kulturo smo Kerini inStritarji vsekakor lahko ponosni,vendar menim, cla ne bi bUo ravnokulturno, ce bi se samo hvalili.Tezko je biti hiticen do samegascbc, a poskusim lahko. Ce ne za-radi e1rugega, ze zato, ela bi koga

izzval, cia me dopolni in popravi,kar sem napisal narobe. Obdelo-vanje zernlje, osnovna dejavnoststarih Kerinov in Stritarjev, je bilonasim prednikom in je tudi se namtako rekoc v krvi. To dejavnost bioznacil kot zvcstobo zemlji, cIa ne

ne zdi se mi ravno kultumo, ven-dar ga poskusarn razumeti inopraviciti. Cas je prinesel noveoblike kmetovanja, nase krnetijeso postale kmetijice in ne kaze jimnic dobro. Morale se bodo na neknacin zdruziti v vecje kmerije in

je spec zelo raztegljiv pojern, aopravicuje marsikaj, med drugimtudi pocasnost pri uvajanju novihnacinov kmetovanja.

Nazadnje bi omenil se enoobliko kulture, ki je pri Kerinih inStritarjih tudi zelo cislana in

-_._----_. -_ ..-- - --------

Oprcdclitcv prostora, Zom" Didcll

recern ljubezen do nje, pridnost inpostenost. V tch pogleclih je kul-tura Kerinov in Stritarjev gotovona visoki stopnji. Manj smo lahkozaclovoljni s podjctnostjo. Stritar-jev in Kerinov grunt v Podbocjusta sla rakom zvizgat, drugi seresujejo s polovicno zaposlitvijo vraznih drugih poklicih. Jaz stempolovicarstvorn nisem zadovoljen,

posodobiti proizvoclnjo. Preo-brazba ne bo lahka, v nekempogledu bo tudi nekulturna, zaobcutljivejse in konservativnejse(kakrsen sem tudi sam) boleca, azatiskati si pred njo oci bi pome-nilo zaostajati v razvoju. In rav-nati nekulturno? To je pa vprasa-nje. Tu se narnrec pridruzujevprasanje morale, nravnosti, ki pa

upam, da bo tako tudi v bodoce.Mislim pac na srcno kulturo.Posebno clragocena oblika kulturein ne tako lahko pridobljiva, kotbi clovek mislil, pa se zrtvovati [etreba kaj zanjc, na primer potr-pljenje .•

jallezBallic

Takrat, ko srcc sc ti lorni,ko solza po lieu polzi,ko rad bi sam sebe unicil,ker mislis, da sam si ostal,cia zate ni vee zivljenja,cia vse si zaigral,takrat le preberi to pesem,se enkrat prernisli vse,ker moras najti odgovor,zakaj sploh rodil si se ...

Uros Kerill

rtJRAVLiinci TAKRATESEI 0 PLESV

Ker sam se najbolje poznam latin-skoarneriske in standardne plese,sc bom 0 njih make bolj razpisal,ceprav bi lahko iz spodaj zapi-sanega povzeli rnarsikaj tucli zaples 11asplosno, morda celo sirse.Omejujern se zato, ker se zelim 10-titi enega izmeel vprasanj, ki sebolj kor ostalih plesnih kategodjtice prav sportnega plesa, tj. LA inST plesov.

Je ples sport ali umetnost?Na najosnovnejsern nivoju gre

pri plesu za gibanje telesa v ritmuglasbe. Lahko recemo tudi, c1agreza poustvarjanje slisnega v vid-nem in to take, cia telo postaneinstrument. Kakor je poslusanjeglasbe lahko v velik uzitek, takojc ples celo njegova nadgradnja,presezek. Odlicen ples je kotmamilo za oci, tezko se mu je up-reri, 1<0ga enkrat spoznas, obe-nern pa zahtevas veelno vee, vednovecjo virtuoznost, boljse ravnote-zje, cudovite linije, bliskovitohitrost gibov, karakter, l<ontrast1l10ci in mehkobe, brezhibnoubranost, popolnost.

Vecl<rat se mi je ze zgoclilo, claso se vsi ti elementi, sami po sebi111tine tako popolni, zlozili v bri-Ijantno eeloto, in tahat so mespreleteli mravljinei. Bozanski ob-clltele Kot bi me nekclo pozgeckalskozi usesa in oci, v mOji glavi pabi se utrIlil ognjemet isker, ld bi sespustiI vzelolz hrbteniee.

Zelo zanimivo je, cia so memravljinci ze zelo velikokrat obslipri manj uveljavljenih plesnihparih, pravzaprav pogosteje kotpri najboljsih. Nekako pri njihpricakujem manj, zato me lazjepresenetijo. Slabsi so tehnicno, apresune me njihova izraznost, nji-hova pocloba na pJesiscu karzahteva mojo pozornost. Njihova

dinarnicna estetskost je tako veli-ka, ela me cisto prevzame. Umet-nisko gledano je to zarne vrhunec.

Kot plesni sodnik se na mrav-ljince ne zanasam, premalokratpridejo na plano, cia bi lahko soclilpo njilt. Imam natancno dolocenekriterije, po katerih ocenjujernpare. Najprej morajo biti ti izpol-njeni, sele nato imajo pari rnoz-nost izkoristiti svoj umetniskidar. Ta nacin sojenja je tisto, karohranja sportno plat nasega po-cetja. Realno tudi ne bi bilo moz-no prirejati tekmovanj, na katerihbi imeli pari popolno svobodoplesnoumetniskega izrazanja.

Sportni kriteriji plesa sozahtevni. Tako zahtevni, cia ple-saki na meritvah na Fakulteti zasport dosegajo rezultate, ki soprirnerljivi z rezultati najzahtev-nejsih sportnih panog. Vseenoples ni boks, da bi stel uspesneudarce, ni gimnastil«:t, cia bi iskalnapake in oelsteval tocke, in niatletika, cia bi izmeril njegovodolzino. Brez mravljincev je pIesprazen.

Zapisano razmiSljanje me voeliclo zakljucka. Sportni pIes jeumetnost, ki se zal ne more v jav-nosti l<azati brez svoje obleke,njegova oblel<a pa je sport. m

Gregor Cllzah

PCSCI)] jc bila objavljclla v IlIIjiziciMajsh cvctovi, hi jo jc izdala Srcdlljasola Krslw v l1)(/jlI1990.

UraS Kcrill30. 4. 2001 v Razlirizah,Joro:Alldrej Kcrill

Tzhodiscni clanek nasega cloyenaTn - Janeza Banica - 0 raznovrstnikulturi in povezavi s Kerini -mi najbi sicer pomagal pri oblikovanjudomacc naloge, ki sem jo zaradinnivnosti sprejela na uredniskemodboru nasega glasiJa - namrec, ciabom napisala clanek 0 prepevanju.Seveda [e bila moja naslednja,streznitvena misel, cia pisati 0petju in 0 lastnem ljubiteljskernudejstvovanju sploh ni enostavnastvar. Arnpak obljuba dela dolg ...

J n sem se vprasala - zakaj splohpojemo? Rekli boste, ciaje odgovorpopolnoma preprost - zato ker soze doma vsi prepevali, zato ker mi[e to vsec (seclaj pa seveda ne poz~namo vee definicije "vsecnosti"),zato kcr rnoji prijatclji pojejo, zatoker ob kozarcu vina pesemvsekakor pristoji, zato ker smoveseli, zato ker smo otozni, zatoker smo v dobri druzbi ...

Z Andrejem Kerinorn ~Drejcemoba ze kar vrsto let skllpno pre-pevava v raznih zborih, oel shl-dentsl<ih let naprej, in wdi v zboruLipa zelenela je ... se kar vztrajava.

o globljih vzrokih prepevanja,predvscm zborovskega, vsekakorniscm raznusljala, ko smo se koneeaprila Ietosnjega leta pevei zboraLipa zclenela je ... oclpravljali nakoneert v Slovenske Konjice in vZelezno Kaplo. Takrat scm skllsalaresevati posvetnejse probleme, kijih povzroCa pojav pozabljivosti, kise nczadrzno pojavlja v cloloCenistarostni dobi in to prcdvsem primoskem spolu. Drago je pozabiJcloma uradni suknji, ki sodi kobvezlu koneertni obleki; zaradi sevedno potrebnega slovenskegapotnega lista za prestop sehen-genskc meje na Jezerskem smo se vnaj"eCji prometni gneCi zaradiMarjana morali vracati v centerLjubljane; Sas je sicer ze napoveclal,cia pricakuje dobavo crnega me-tuljcka, vrsta 1110skihpeveev pa je

pravzaprav sele v gardero-bi za odrom ugotovila, ciajim doloceni deli obvezneobleke manjkajo. TudiDrejc je bil oskrbljen spotrebnim pomim listomzgolj po slucajnosti ali moji previd-nosti, sieer si je zarnislil prestopmeje kar s staro, neveljavno jugo-slovansko osebno izkaznico.

Ampak zakaj pojemo? Koncertv obeh krajih smo pripravili potakorekoc neproduktivni sezoni,1<0smo se z zadnjo dirigentko raz-sli po ne prevec kvalitetnem ken-eerru v Ljubljam, ki je bil bolj zato,ker je pac po programu moral biti.Prav lahko bi se so peveev cno-stavno razslo. In vendar sta v vecinipevcev obsrajali zelja po vztrajanjuv nasem druzenju in trrna po pre-broditvi preostalega dela ken-certne sezone. S pornocjoAndrejevega vztrajnega in pri-jateljskega prepncevanja smouspeli pridobiti zacasnega elirigen~ta, maestra Urosa Lajovica, ki jesicer sluzbeno razpet medDunajem in Ljubljano. Ampak po-znamo se ze od zelavnaj in je pri~voW v izziv in podvig ... Mi smoprivolili celo v vaje triJ<rat teclen-sko - cesar si normalno se v sanjahne moremo predstavljati, medsluzbo in domam razpeti ljlldje vzrelih letih.

A se je splacalo. Uros je obW<o-val zalumiv koncertni program, kiima v sebi pravzaprav shit odgo-vor - zakaj pojemo ... Sestavljen jebit iz zborovskih pesmi cluhovne inposvetne narave, iz pesmi zalosti,slovesa in raclosti, veselja.

Dirigent sicer na vseh vajah nibil prisoten, nekaj osnovnega zna~nja smo l110raliprigarati l<ar sami, skorepetitolji. Saj veste, za lastnozadovoljstvo in sreco mora vsaksam nel<aj prispevati in narediti.Vendar pa so Urosevo kvalitetnodelo, zagnanost in umetniski

Alclllw

pristop povzrocili, cla smo vztrajaliz njim tucli na dolgih, peturnihvajah. In pri tem niti nismo bilipovsem izcrpani, tcmvec smopopili se kak kozarec vina ali pivain eelo kaksno dodatno zapeli ...

Take nam je uspelo na zadnjihvajah kor tudi pri rnarsikaterizapeti pesmi na koncertih doziv-ljati zadovoljstvo nove izrazne mo-ci, ki jo je ustvarjal izreclno SLl-gestivcn dirigent.

Neverjerno, s kaksno proniclji-vo vodljivosrjo je dirigent iz nas,povprecuih in zal tudi podpov-precnih amaterskih peveev uspel"izvleci" vse najboljse in ustvaritiprijeten umetniski uzitek. Uzitekob oblikovanju dozivete pesmi, koti po telesu gomazi prijetnoscemenje cetice malih ll1Tavljineev- to se na111,peveem dogaja Ie obresnicno dozivetem prepevanju.

Za resnicno cloziveto glasbodober elirigent, a tudi marsiJ<ateripevec takorekoc razprodaja svojodLlso, svoje najgloblje obcutlze incustva. Izgorevanje obcutkov pa nepomeni izgorevanja energije, sajnam glasba in petje pomenita nIdiobnavljanje dllhovnega zivljenja inponovno zeljo po poustvarjanju inglasbi, glasbi, ki v bistvu pOll1elUtrajajoce hrepenenje, hrepenenjepo neCem nedolocljivem, vendarlIsmeljenem v vecnost ...

Petje - glasba sta kot zivljenjskiperpetuum mobile, ki se zacenjamorda z otroskil11 v1'iskom inkrikom kot prvinskim izrazomobcutl<ov in zaokrozi z zapetopesmijo in z njo lazje izrazeninu,izreccllimi besedami v soCutje inslovo .•

Alelllw Kerin

KULTURn0 DRUSTV0STAnE KERin P0DB0CiE

Ustauovljeno je bilo v so. letihdvajsetega stolerja. Ime je clobilopo zavednern studentu in kul-tumiku, ki je bil v cvetu mladostiustrcljen kot talec v gramoznijarni.

Zelo sem razocaran zaradidogodka izprecl sedrnih let, ko jenek politicni ekstremist zelelspremeniti ime kulturnega dru-stva. Seveda smo ostali vztrajalipri imenu STANE KERIN in zrna-gali. Njemu v spomin in ostalim vopornin je Tone Seliskar napisalcudovito delo Pismo Kcrinovimatcri, katero sern vedno rad reci-tiral, nazadnje z rnokrimi ocmi,zato scm se umaknil s taksnihnastopov.

PESEh1Pesern je lahkozalostna ali pa vesela.Lahko je cisto tankaali pa zelo debela.

Pesem se vcasihtud i razjezi.Tahat crke premecein zmesnjavo vielis ti.

Pesem ima radaodrasle,otroke.Ko ti bo do1geas,Ie vzemi jo V roke.

Vcasih so nasi kulturniki igralipredvsern v gledaliskih igrah innastopali po dvoranah. Takrat jebila vodja Marija Sketa, ki je zigralci pripravila veliko gledalis-kih del. Anka Kerin je bila vsesko-zi zraven kot mecen in sponzor,tudi v kasnejsih letih.

V zadnjih letih [e rezijo iger inprireditev prevzela Tvanka Cerne-lie Jurecie. Vsako leto imamorazlicne prireditve in gledaliskepredstave. Te prireditve so rradi-cionalne ob kulturnem prazniku,dnevu zena, rnaterinskern dnevu,poleg tega imamo prcdnovoletnoprireditev na trgu in komernoraci-jo ob dnevu mrtvih. V sklopu KDStane Kerin deluje harrnonikarska

SanCESonce je luc,ki dela nam dan.Vsako jutro znovapride na plan.

Fonoei ga ni,predluno se skrije.Tahat nas na nebuz zvezdami obsije.

Sonee ima radozi vali, Ijudi.Ne pozabi na rastline,jih vsako leto ozivi.

o soneu pravijo,da je zivljenja vir.Zato najdimo pod soneemvsak svoj miT. •

KCIWrilla Kerill

skupina Mladi harmonikarji, ki jovodi Katarina Stefanic.

Ljudje so vedno zeljni veselihin druzabnih srecanj. Sicer kul-turno dogajanje v kraju zivi in seclogaja; zal pa se zdi, da je medrnladimi vse vee takih, ki raje sedi-jo pred televizijskimi zasloni inracunalniki kot pa v dvorani (kul-tumern dornu).

Za konec povem, da je biladvorana nabito polna in karpretesna leta 1986, ko smo izvedliveselo prireditev Dobri, stari casi.Na tej Iesti so igrali tudi legen-clami vaski muzikantje iz sestde-setih let - Gadje, katerih dana stabila tudi moja mama in ata .•

Uro~ Kerill

Pripis IIrccil,istva:Katarina IIi Iwr talw! Pesmice pisc potciwcem tralw, zato jo bomo Sf srceali.Jc wd; pravi 11IIjizili 1110lj ill rclwrdcrlwpri zbiralljll braillil! Zllach 11(/ OS Pod-bocje. Pravlwr je osvojila lIaslov IlCIj-brallw visje stopllje (od 5. do 8. razrcda)11(/ soli. Fa to se IIi vse,jc tlldi odliclla vmatematihi ill 11(/ zadlljcm podrocllcmtehmovalljll obeille za srebmo VegovopriZIl(/llje, Iii je bilo 2l. aprila je IISPC5110ZClstopalCl varve OSllovlle sole Podbocje.Illdi v IlIIjizici, hi so jo pripravi/i ov tejpriloZllosti, je pesmica, posvcccila IIIClte-l11C1tihi.Spcsllila jo jc Katarilla, 1'(I(lIl1al-lIiSlw oblilwvala pa IIjclICIs050111(lJilesLlrballic. Powdati moramo fIIdi, da pojcIwr v dvcl! zboril! ill je lIavdllSella gasil-1/(/. ICllw stopa po ocetovih ill sestrillihstOpilljCll!lIovilll dozivctjcm lIC1proti.

Katarilli zciimo SC vclilw IIspchov illpOllovllega soddovClllja v Irral!l

DRECET0V En STARCEK

Pisati 0 cloveku, 0 njegovem petjuali natancneje 0 Kerinovern Drece-tu in njegovem Starcku, njegovemmnogim izrned nas take pozna-nem "avisu", ni tako cnostavno.Prav zato, kcr ste njega in njegovopetje mnogi zelo dobro poznali, vnekaterih detaljih natancneje odmene, njegove hcerke. Skora] siuisem upala zaceti tega pisanja inko sem na danasuje nedeljskojutro malo bolj pocasi vstajala,sem slisala iz radia tisto znanornelodijo v Kozlevcarjcvi izvedbiEn starcek je zivel. Sklenila sem,da bom napisala in omeniladogodke v zvezi s petjcm mojegaoceta, tako kor sern jih jaz doziv-ljala, se jih sc vedno spominjarn, vnekih. predvsem prijetnih uricahna Brodu cakam na njegov barvitigras.

Petje je bilo za mojega ocetanacin izrazanja, bodisi za veselje,za oelgovor na vprasanja drugih invcrjetno tudi sebi, za izrazanjcnecesa, kar je bilo po njegovemprepricanju sl.lperlativ, pa tudi zaodraz neke notranje stiske, zalo-sti, ce ta ni bila prevelika.

V predvojnem casu, po njego-vem pripovedovanju, pa tudielrugi so se radi spominjali, je biloveliko slisati 0 Kerinovih fantih, 0njihovem petju, 0 l1jihovih vecer-nih pevskih l.lricah na 1ll0stu ponapomih vozl1jah s konji, poopravljeni kosnji (takrat pa tistolVlrzle kose, hladne rose, raclatravea se kosi ...). Pel je skupaj zbrati, ocetom pri delu v vinograduin tistih znanih necleljskih izletihs parom l<onj in tis tim zanimiviml<olcsljem, s katerim je se po vojnivsako necleljo vozil svojo mamo kprvi necleljski masi, k vinograclu v

Banove ali Razkrize. Ob elobrikapljici in mallei iz seboj prinese-nega cekarcka so potem lepoprepevali in nekateri okoliskiljudje so prav cakali, da boeloKeriuovi fantje zapeli.

o opereti Mlacla Breda semnekoc ze slisala, vee pa mi jepoveclal moj brat ranee Janez Ba-nic. To je opereta, ki so jo igrali obklavirski sprernljavi in za tisti cas,v letu 1939, v zelo lepi kostumo-grafiji. Nas ate je pel glavno vlogo,stric Pepi pa je bil eelen izrnedturskih vojscakov.

Za tisti cas je bil to velik kul-turni dogodek, 0 katerern so ljudjese elolgo govorili.

Petje med vojno v internaeiji v

Italiji je bilo zagotovo petje zarac1izalosti in nernoci nad takratnousodo in hkrati upanja v drugacnecase, lei jih je docakal, ker je imeldevol] moci in zelje, da se vrnemed svoje v dornaci kraj in h dek-lew, moji manu, ki jo je takoj povojni, jeseni, odpeljal pred oltar.

Vee kot sestdeset let je pel vcerkvenem zboru, kar je v zaclnjihletih zivljenja take rad povedal.

pel je na raznih druzinskihsrecanjih, ol<roglih obletnicah, po-rokah ...

Prav z velikim pricakovanjemsmo cakali, to 111iostaja v pose-bnem sporninu, da je najprejnastala tisina, nato pa je nas atevstal in zacel En starcek je zi vel in

potem ostali z njim drugidel Oce nebeski, glej ...

jegov Starcek je biltako ziv, da je po njego-vem pripovedovanju naneki krzevski pokusinivin in v naclaljevanjuveselici, ko je bila zabavana viSku, vstal in rekel,da cia za en hektolitervina, ce kdo zapoje boljsekot on, potem ko sozeleli slisati Starcka.Nihce se ni javil, on pa jepel z naj\'ecjim zanosomin obcutkom.

Zac1njo jesen Starckani vec pel, ostal pa nambo spomin, da je do za-clnjega ponavljal Kol'korkapljie, tol'ko let ... innjegova pesem je bilaizpeta. •

Oreee v Raz/irizah FOlo: Oarlw lshmMajdaCltzali

o AFRiKi in PREsERnu,IV. nADALiEvAniE in K0nEC

Zadnje bescde prejsnjega nadal]c-vanja so bile posvecene stekleniciviskija, prvi stavek tega novegapisanja pa tudi, vendar ne tej odzadnjic, ampak novi, vecji. In seceli vrsti steklenic, ki so pripoto-vale na banguijsko letalisce vnec1eljo zjutraj. Mec1 temi stek-lenicami sta se v zgodnjem, sene-nem afriskem jutru mecl elrugimznasla tudi snemalna tehnika inpre ostali del ek ipc - snemalec Lu-po, njegov asistent in seveda nas"capo eli banda" Pedi, producentin reziscr. Vsi so se zcleli zclo su-vereni in "cool", kot pravi mladageneracija. Seveda, ce si dober pri-jatelj s ristimi sreklenicami, potemni nikakrsnih tezav, In Iantje sores bili clobri prijatelji.

V resnici jih je bilo strah kotpse. No, vsaj enega. To so priznalisele kasncje. Brane je bil stari Afri-can, ki je vcasih cele tedne sambival v dzungli, Lupo je prezivcltucli ljudozerce tam nekje naBorneu, njegov pomocnik je bilmlad in zagret za vse vrste avan-tur, sam imam za sabo celo letomehiskih brezporij, arnpak nas sefni bil navduscn niti nacl raznimicrvi, ebolarni, aidsi, muhami ecce,se manj pa nacl razlicnimi l11alimiin velil<imi zvermi, l<i so prezalena nas na vsakem koraku. Zatosmo ze v Ljubljani skovali takticninacrt, !<ako se zascititi pred vsemitakil11i ncvsecnostmi. Zacleva jebila preprosta in izvedljiva brezpretiranih tezav. In pravzapravsmo bili vsi zelo "za". Preserel1nasbi bil zelo vesel. Tn tueli vsi bivsi"africani" so prisegali na vish

BCllciJlSlw"crpallw" 11(1 poti slwzi tro/JsllcZozdovc. Foro: Peter Povh

Nase zaloge viskija so bile opti-misticne. Potern smo v mestukupili nekaj gnusnih konzerv zacelotedensko prehrano. Nas Fielojih ne bi nikoli povohal, ceprav poenolicni prehrani z briketi vednopozre vse, kar pack z mize ali karna mizi doseze s svojim nenasit-nim gobcem. Ceprav so bile zalogeviskija optimisticne, so zelo hitromisticno izginile "sele'' na clrugitretjini poti. Kaj hocerno, samimistikil

V edini izposojevalnici v mestusmo najeli terensko vozilo, japon-sko seveela, prilozi Ii so nam seernega soferja in z \'SO naso prtlja-go in zalogami smo se podali nasedemsto kilometrov clolgo potskozi tropski elezevni gozel. Prvihsestcleset kilometrov je bilo zdoelegantnih. Najprej smo na d\'ehzapornicah podkupljenim urael-nikom v uni[ormah placali za nji-hove clomace izelatke v preteklemletu, proclucent jc nekaj mrmral

med zobmi. Zeldo se nam je karustrezno glecle na situacijo, poma-gala pa ni prevec, razen mogocenjcmu, da [e lazje prcnescl izguboncplaniranih sredstcv. Peljali smose po asialru, motile so me lecudnc vrste pred crpalkami zagorivo. Potem je sofcr povedal, clapravzaprav goriva ni ni kjer napro-da] Krizal Ni uvoza. "Sc dobro, daso nam v izposojevalnici napolniligori\'o clo roba in rczervni tanktudi." sem zaclovoljno pornislil.Potcm sern poskilil na kazalce naarrnaturni plosci. Nckam nizko sobili postavljeni. Soler jc povcdal,cia ne kazejo najbolje, cia je gorivaprecej vec. 1vlalo mc jc pomiril, aer\, clvoma me je vsccno gloclal. Kosmo prisli do clolgcga ziclu innapol zapuscenih zgraclb zaclaj,nam je sofer zaupaJ, cia je to bivsaletna hisica nekclanjcga samoelrz-ca, ccsaJja Bokase. Pokazal nam jeweli edini semafor v celi c1rzavi, kisc\'ecla ocl cesarjcvega paelca

naprej ni vee delal. Potem je bilekonec aslalra. In zacel se jekolovoz. Molili smo same za to, dane bi dezevalo. Takrat cestezaprejo, ker so mokre prevecobcutljive za tezko nalozenetovornjake in za vsa vozila nas-ploh. Avto je skakal levo in desno,pa dol in gor, brez konca in kraja.

In mi z njim. Pot je bila sicerzanirniva, arnpak spet ne tako, c1abi se na vsakern kilornetru nekajizjemnega dogajalo. Vas, hisice,otroci, fotelj v send za poglavarjadruzine na dvoriscu prec1 bornekolibo, pa spet gozc1,kaksen pre-plasen ptic ali bezeca zival, voda,gozc1, nekaj his, vriskajoci otroci,ogromen oblak rdecega prahu, kise je dvigal za nami in v katerem jeizginjala pokrajina ...

Ko [e padel mrak, v Afriki seprehod v 110C zgocli zelo hitro, kersmo potovali tik ob ekvatorju, jenas vrli sofer ustavil in izjavil, dani vee goriva. Moj crv je sevedaspet imel prav, zadovoljno se jeustavil in takoj prenehal vrtati vtej smeri. Soferjeva druzina jeocitno s proclajo go1'iva poravnaiasvoje obveznosti. za preteldo 1<0-ledarsko leto. Kaj hoeemo, beliclovek imeti clenar' To je oeitnokoela \' mozganih vseh domaCihprebivaleev. Tueli gorivo smoorganizirali: kupili smo ga nacrpaIh Ie cia ga nam niso natoeiliiz uradne crpalke, ampak iz stek-lenih flaskonov, 1<akrsne pri nasuporabljamo za h1'a111bo vina.Samo cena je bila ne1<oliko elru-gacna. Tudi s pisemsko znam1<olahko ziviS tri ali stiri dni. Nassofer je kazal svoje jepe bele zobe.Seveda ni vedel, kaj ga cab nakOl1cu!

Tueli \lsi os tali, ki smo jihsreeevali in jih kar [edno morabtako ali drugace placevati, l1isovedeli, kaksen bo konee tezgoclbe.

P1'iSlismo do Bayange. To je nameji s Kongom. Vidni so posegislovenskih rok v kulturo pokra-jine, urbanizirane in neurbani-zirane. Tueli clve odrasli cleldeti,1'ezultat bliznjih srecanj s Sloven-

ci, sta prisli pogiedat, kdo je I2riselv ta od boga pozabljen kraj. Zaga,ki jo je projektirala Metka Gabri-jelcic, Iilmska Vesna, se stoji.Delavci iz casov socialisticnedrzavc, ko je tu vladal Slovenia-Bois, so vecina se zivi in so sevidno veselili svojega zaelnjega"patrona" Braneta. Ta je bil spetdoma. Tudi elrevo z duplino, vkatcrern je bil izvaljcn njegovpapagaj Zako], sivi jakob, sem siscveda moral ogiedati sredi gozda.

Pigrnejci so nas bili pa res veseli.Ka] hocerno, gozdni mozje so vecniotroci in svoja custva vcdno racli

Na isti lokaciji smo srecali tudicivilista, ki je trdil, cla je zandar inje postal tudi oborozen, ko I11U jemali mule prinesel tezak revolver,ki ga je pravzaprav zaradi tezevlekel za sabo, To so bile za celoekipo dokaj mucne minute, ki sose takoj razregnile v ure. Ko [ezandar skoraj znorel in zacelrnahati s pokalnikom, smo njcgo-vo zeljo po denarju z mrtvaskimmirom spravili na skoraj znosnoraven. Nekoga smo si pac moraliptivosciti glecle na minule dogod-ke. Saj mu je ostala najemnina zaminulo leto. Pa tudi letalo nas je

Olrac; so radovedll; wd; IlIcd pOll/Will. Foro: Peter Povh

neposreclno pokazejo. Emonacaffejc neka vas bogu za hrbtom, tik obreid. Tam blizu smo srecali doveka,ld je, ko nas je zagledal, skorc~ padelv nezavest. Oeitno so ga prcd tolikoleti pozabili kar tam. PiSe seSterguljc in je doma iz Cerkl1ice. Ieve, ce bi sel domov. Ima kupbolezni., \lsi ga kradejo in ropajo,ampak se kar dobro clrzi. Trenutnoz nel<im napol norim Francoz0l11flanca tropske roze po vrtLl okolihise in zapi.suje v zvezek, kateravrsta menllja bo pristaia na katerirozi. Ce dobro premislim, lwale-vl.'ednopocetje.

ca1<alo tam nekje clalec in vsakaminuta nam je bib clragocena.Dobro, da on tega ni vedel.

Posneli smo vsa dejstva, ki sodokumcntirala prisotnost Sloven-cev in njihove naerte v teh krajih,in uspeli ujeti letalo. Varnostnikesmo skoraj objeli, tako kot semnapisal ze na zaeetku, precl cnimletom. In ocisli za vedno. Tega ninihce od zoprnikov vedel, cla tniclokoncno gremo na koncu zgocl-be, v .kateri z epizodnimi vlogaminastopajo tudi sami. Ali paC? •

Peter Povh

iz SKRiniE sP0h1inAMalo me je spomin na daljna letaze zapustil in se moram karmocno potruditi, cla se mi vendar"prikaze" kaksen dogodek izmladih dni.

T ako sem se ob pogovoru 0teru, da naj bi bilo v pri hoclnjihTrtah kaj napisanega 0 kulturnemsodelovanju clanov nasega drust-va, spomnila na uprizoritev Can-karjevega "Kralja na Betajnovi" vKrskem, ki ga je reziral nas pokoj-ni clan, ing. Lojze Kerin. Mislim,cia je igralce za Kralja nabiral odPodbocja do Sentjerneja in to vglavnem studeute, kiso bili v casupocitnic doma pri svojih. 10,

patem so v jesenski sezoni igraltmenda najprej v Kostanjevici,prisli pa so gostovat tudi v Krsko,kjer je nasa druzina takrat zivela.Sevecla smo bili sila ponosni, cia je

reziser in glavni igralec bratranecLojzc. Vendar sva skupaj s sestroUrso v tej igri Well nastopili kotjokajoci deklici pred hudimKantorjem - kraljern na Betajnovi,kar se mi je zelelo sila imenitno.Lojzetu sva pa kar prav prislimidve z Urso, ker lUU tako ni bilotreba s seboj voziti "igralk".

Sploh pa sem veckrat takosoclelovala pri kaksnih igrah, ki sojih uprizarjali na sokolskern odru,ki je bil v dvorani v isti stavbi, kjersmo mi imeli gostilno in smo bilimi trije Stritarjevi otroci veelnopnpravljeni za kaksen "vskok" vprogram.

Gee joze Stritar je tucli vsa letapel v zboru krske Glasbene rna-rice, ki je v tistem casu zelo slovelav Zasavju. Moj brat joze pa se jenavdusil za muziko. Kot dijak

gimnazije v lovern mestu je zaceligrati v tamkajsnjem sokolskemorkestru klarinet, kasneje pa jezacel igrati harmoniko in ji ostalzvest, lahko bi rekla, kar do koncazivljenja. Bil je tudi dye leti v par-tizanih in ves cas sodeloval vFronrnem gledaliscu VII. korpusakot harrnonikar in pisec besedil zarazlicne pesmi, ki so jih prepevalina svojih predstavah. Seveda je biltudi vodja in ucitelj sodelujocih vglasbenih tockah sporedov vFrontnem gledaliscu.

Sploh pa, kolikor se spomnim,se je v sorodstvu Kerini - Stritarjiveliko in dobro pelo talco dornakot tudi v raznih drustvih ali pana koru v cerkvah pri masah. II

Majda Povh

"Babica 11(/ motOl]II" Babici za rojstlli dall,Jali Jallcigaj, 4icta ill pol

USTVARJALNI KOTICEK

DEK0RATivniv. •

Il"IAVCn •

Tokrat se borno lotili dekoracijeza na steno, Izdelali bomo veemavcnih odlitkov in [ih pobarvaliz zivirni barvami, ki se skladajo zopremo v stanovanju.

Lahko se odlocimo za majhnesoncke, rozice itn. ali pa za vecjeslike s sadjern, morskimi motivi alitulipani. Izbor modelov za vliva-nje jc velik in nedvornno se bonasel tudi kaksen po nasemokusu.

Maso za vlivanje zrnesamo zvodo v razmerju, kot je navedeno v

take clasi vzemimo dovolj casa. Koje odlitek popolnoma suh, se loti-

mo barvanja. Pobarva-mo ga z akrilno mat alisvetleco barvo. Pri pri-jernanju ocllitkov mora-mo biti pozorni, da jihne primemo z mastuimirokarni, saj se barva nata mesta ne bo prijela.Ce se narn to zgodi,odlitke zbrusimo z bru-snim papirjem. Za bar-vanje uporabljarno gostobarvo, ki jo Ie malo raz-redcimo z vodo.saj mavec zelopije voclo in zrazredceno bar-

vo ne bomo mogli nareclitiostrih robov. Ko barvamoslikc iz mavca, ki imajotudi okvir, si za barvanjeokvirja, ld bo imel ravnerobove, lahko pomagamos samolepilnim krep pa-pirjem, tako cla boderobovi res ravni.

T ako, naredili smozanimivo barvito deko-

navodilih proizvajalca, in jo vlije-mo v model. Za drobnc cletajle sipomagamo z zlico, da sc rnasa leporazporedi, take da na dnu neostanejo mehurcki zraka. Manjscmehurcke, ki se naredijo napovrsini, odstranimo s tresenjemmoclela. Po eni uri odlitek vza-memo iz modela in ga pustimo, dase na zraku posusi. Nekateri vecjiodlitki se susijo tudi eel ted ell,

Foto: DaSa Kerill

racijo za na steno v n.izu najra-zlicnejsih barv in 1<0 se jenavelicamo, Iahko naredimo novo,drugacno ... Veliko lepih, ustvar-jalno obarvanih dni vam zelim.

Material, ki ga potrebujemo:~ masa za vlivanje,~ modeli za vlivanje,~ akrilne barve in copice,~ samolepilni krep papir. •

Dasa Keril1

jabolka in druge pndelke. Dedekima svoj vikend, kjer prezivivecino casa. Tam ima svoj sadov-njak, vrt in travnik. Irna petvnukov: Brino, Andreja, Svita,Anajo in mene. 1111anas zelo rad inzato narn vedno kaj skuha. ..

DEDEK

Moj dcdek zivi v Celju. Irnadevetinscstdeset let in stanuje vbloku. Vcckrat pride k nam, vca-sih pa gremo mi k njemu. Je velikepostave, ima sive lase in modrcoci. 2i\'i sam, a razveseljuje ga 11l0j

bratranec Svit, ki gre vsak dan 1<njernu. Moj dedek se je naucillikati in kuhati. Vedno, ko pride knam in ko je [esen, nam prinesc Iza Grllclcll, 9 Icc, as Sempas

rhATic STRGARPozdravljenilSem prvorojenec Alenke Strgar in Tadeja Strgarja z Lesnice, rojen 10. 3.2001. Ali nisem po rnesecu c1ni ze pravi korenjak: Ravuo zdaj nabirammoci, da grem novirn dogodtvscinam naproti. Ce mislite, da sern praviangelcek, se lepo imejte do naslednjcga snidenja, ko bom vsekakor vecji inbolj navihan. •

Foro: Tadcj Sugar

TEMA ZA PRIHODNJO STEVILKO: KERINI, STRITARJI IN PRIHODNOST

S to stevilko Trt S1110 ob deliniranju kulture prislido zanimivih vprasanj, ki sc se kako ticejo nas,Podbocja in okolice pa se posebe]. Kako preziveti vpogojih, ko obdelava zemlje ni vee prednostno opra-vuo in ko so se pogoji bivanja v primerjavi s tistimipred manj kot sto leti drasticno sprernenili. Zato pro-

simo za prispevke, ki boclo na nek nacin "okuzeni"tudi z razrnisljanji 0 prihoclnosti tega prostora pa najgre za bivalni, prezivetveni, kornercialni ali kakrsen-koli vidik. Veseli bomo vsehl III

Se nekaj: 26. maja je srecanjelNe pozabite na vzorce vina, kruha in slascic, Pravilnik za ocenjevanje vin je tak kot je bil objavljcn v Trtahst. 21, ker na osnurek l1is1110 prejeli nobenih pripornb. Prinesite tudi darila za srecelov' II

Ureclllistvo

pp

Drustvol~erini.

Stritarji

ISSN 1318·895;.;

Izci(l/o Drustvo Kerini &: Stritarji, Ljubljana, Rozna dclina, cesta IX126

TRTE, dvaindvajscra stevilka, Ljubljana, rna] 2001

UrlCilliS/d odbor glavni urcdnik Peter Povh.jancz Banlc,

Gregor Cuzak, Irena Didek - Pregl, Mirko Jancigaj, Alcncica Kerin,

Andrej Kerin, Andrej Stritar

jczilwvlJO fwrigirclfa Mojca Strirar Tisf, Gnf &: Pika