III_Glikozidi_ Antrakinonski glikozidi

8/14/2019 III_Glikozidi_ Antrakinonski glikozidi

1/47

Andrej Umek - Farmakognozija 1

GLIKOZIDI

ANTRAKINONSKI GLIKOZIDI


2/47


Antrakinonski glikozidi

1. Struktura:Aglikoni so derivati antracena oz. antrakinona:

antracen

o

oantrakinon


3/47



So derivati 1,8 dihidroksiantrakinona , ki imajoedini odvajalni uinek.

8 1

o

o

OH OH

R 1R 2

R1 R2 ime

CH3 H krizofanol

CH2OH H aleo-emodin

COOH HO rein

CH3 H emodin

CH3 OCH3 fiscion


4/47



V rastlinah (drogah) so prisotne: oksidirane in reducirane oblike ter monomeri in dimeri .vse navedene strukture so lahko proste ali pav glikozidni obliki .

V rastlinah (drogah) so kompleksne zmesizgoraj natetih tipov spojin .


5/47


OH OH

R 1R 2

O

H H

OH

R 2

OH OH

R 1R 2

O

HO H

O

OH OH

R 1R 2

O

O

antron antranolantrahidrokinon

(O)

oksantron

( O )

antrakinon

( O ) ( O )

OH OH

R 1R 2

O

H

OH OH

R 1

H

OH

R 2

OH

R 2

OH

R 1

OH

OH OH

R 2 R 1

O

H

OH

R 2

OH OH

R 1

diantron diantranol

OH

R 2

OH

OH

R 1

Odnosi med razlino oksidiranimi antrakinonskimi spojinami


6/47



o

o

OH

COOH

Oglukoza

rein-8-O-glukozid

o

o

OHO

CH 3O

glukoza

ramnoza

glukofrangulin Ao

o

OHO

CH 3O

ramnoza

H

frangulin

Nekaj predstavnikov antrakinonskih glikozidov


7/47



OH OH

CH 2OHH

O

glukoza

barbaloin

o OHO

CH 3O

H H

ramnoza

H

frangularozid

antronski glikozidi

diantronski glikozidi C - glikozidi

O - glikozidi


8/47



Sestava antrakinonskih spojin v rastlini(drogi) se spreminja:

- skozi vegetacijo rastline- s suenjem- s starostjo droge


9/47



2. Biosinteza:Biosinteza antrakinonskih aglikonov poteka po eni izmed dveh najpogostejih poti za biosintezo fenolnihspojin v rastlinah. To sta:

Iz aktiviranih acetatov v oblikimalonilne kislinepreko poliketidne verigeIz ogljikovih hidratov preko ikimata do

fenilpropidov

Biosinteza antrakinonov poteka po prvi poti preko poliketidne verige.


10/47



Malonatne enote so po dekarboksilacijipoveejo med seboj v poliketidno verigo , slediciklizacija in aromatizacija nastane antron , kinato oksidira do antrakinona ali dimerizira.

biosinteza malonata

CH3COSCoA

CH 3COSCoA

O

OCoAS

O _

2 x acetilCoA malonilCoA


11/47


CO

C

CO

C

CO

C

CO

C

C

CO

C

CO

C

CO

C

CO -En

C

C C

C C C

C

O O

O

O O

O O OCH 3

_ En

poliketidni intermediat

C

HO

O

O OHOH

CH 3

H 2O+ + Encim

emodin

Biosinteza antrakinonov preko poliketidne verige


12/47


Antrakinonski glikozidi3. Farmakologija antrakinonov:Antrakinoni oz. njihove droge so odvajala -laksativi ,uporabljamo pa jih tudi kot holagoge .Obiajno odvajalni uinek doseemo:

s stimulacijo peristaltike,poveano sekrecijo vode v revesni lumenali s prepreevanjem reabsorpcije vode v

debelem revesu.Antrakinoni prepreujejo reabsorpcijo vode v debelemrevesu in sproijo refleks defekacije v levem insigmoidnem delu debelega revesa.


13/47



Prikaz normalnih fiziolokih procesov absorbcije in sekrecije vodev revesju.

V tankem revesu prevladuje sekrecija vode v revo, v debelem revesu prevladuje absorpcija vode iz revesa(od 9 l na cca 100 ml ).


14/47



Antrakinonidelujejo v debelem revesu - zavrejoabsorpcijo vode.Moni mehanizem je preko inhibicije natrijeverpalke . Natrij skozi celice ne more v kri in vodazaostaja v revesu.Obstajajo dokazi o delovanju antrakinonov natesne celine stike (jih zrahljajo), emur sledipoveana sekrecija vode v revo ob hkratnimanji absorpciji.Moen je nain delovanja preko ve mehanizmov.


15/47



V debelem revesu deluje antron , redukcijo incepitev dimerov ter glikozidnih vezi izvedejorevesne bakterije.

C

OH OH

O

O

C

OH OH

H

N

O

O

OHOH

R 1R 2

fenolftaleinbisakodil

antrakinon

Primerjava struktur odvajalnih uinkovin fenolftalein in bisakodil sta dokazana inhibitorjaNa-K-ATP-aze.


16/47


Antrakinonski glikozidiKvalitativno in kvantitativno doloevanjeantrakinonov:Temelji na:- Borntrger- jevi reakciji ali- reakciji z Mg(OAc)2 .Kvantitativno doloujemo spektrofotometrino jakostrdeega obarvanja celokupnih antrakinonov po obehreakcijah. Antrakinoni morajo biti v prosti obliki inoksidirani do antrakinonske oblike. Reakciji dajejo samo 1,8-dihidroksi antrakinoni.Ker so za delovanje pomembneji glikozidi, doloamo

samo vsebnost celokupnih glikozidov.


17/47



ANTRAKINON + BAZA

BORNTRAEGER-jeva reakcija

rdece obarvani fenolati

R 1R 2O

R 1R 2O

OH

O - O - O

H

O O

Povzetek:Aglikoni praktino nimajo odvajalnega uinka (se absorbirajoin izloajo z urinom). Antroni mono draijo, zato v drogah

niso zaeljeni (staranje ali segrevanje drog). Najbolj sozaeleni antrakinonski glikozidi ali glikozidi dimerov(transportna oblika). Antrakinonske droge se pogostokombinirajo s karminativnimi drogami!


18/47



Dalja uporaba vodi do izgube elektrolitov (K ) , kar vodi vupoasnjeno peristaltiko in potrebo po vejih dozah (zaarani krog). Povzroajo reverzibilnoobarvanje sluznicedebelega revesa ( pseudomelanosis coli ).

Antrakinonskih odvajalne smejo uivati otroci, nosenicein dojee matere . Dolgotrajna uporaba (ve kot 14 dni) nipriporoljiva, zlasti ne brez dovajanja elektrolitov.O monosti povzroanja raka na revesu e ni dokazov.

Izdelki, ki vsebujejo antrakinonske droge ali njihove izvlekemorajo biti registrirani kot zdravila brez recepta (OTC).

+Dalja uporaba vodi do izgube elektrolitov (K ) , kar vodi vupoasnjeno peristaltiko in potrebo po vejih dozah (zaarani krog). Povzroajo reverzibilnoobarvanje sluznicedebelega revesa ( pseudomelanosis coli ).

Antrakinonskih odvajalne smejo uivati otroci, nosenicein dojee matere . Dolgotrajna uporaba (ve kot 14 dni) nipriporoljiva, zlasti ne brez dovajanja elektrolitov.O monosti povzroanja raka na revesu e ni dokazov.

Izdelki, ki vsebujejo antrakinonske droge ali njihove izvlekemorajo biti registrirani kot zdravila brez recepta (OTC).

+


19/47


druina/droga rastlina slovensko imefam. Rhamnaceae krhlikovke

Frangulae cortex Frangula alnus (Rhamnus frangula )

navadna krhlika

Rhamni purshianaecortex

Rhamnus purshiana amerika krhlika

fam. Caesalpinaceae roievke

Sennae foliumSennae fructusacutifoliae

Cassia acutifolia aleksandrijskasena (ostrolistnasena)

Pomembneje antrakinonske droge:


20/47


Sennae foliumSennae fructusangustifoliae

Cassia angustifolia tinevelska sena(ozkolistna sena)

fam. Polygonaceae dresnovke

Rhei radix Rheum palmatumRheum officinale

tangutska rabarbara junokit. rabarbara

fam. Liliaceae lilijevke

Aloe Aloe barbadensis in druge A. sp.

vrste lopatke (aloje)


21/47


Frangulae cortex skorja krhlikeFrangula alnus navadna krhlikaRhamnaceae - krhlikovke


22/47



23/47


Frangulae cortex (Ph. Eur.)Navadna krhlika je zelo razirjen grm ali nekaj

metrov visoko drevo. Skorjo luijo z mladihstebel in vej ter jo suijo na soncu.Pred uporabo naj bi bila droga stara 1 leto ali pasuena 1 uro pri 100 C. Pri tem se oksidirajoantroni do antrakinonov.1. Kemizem:V drogi prevladujejoglukofrangulina A in B ter frangulina A in B.Droga mora vsebovati najmanj 7% glukofrangulinov podanih kot glukofrangulin A.

0


24/47


Frangulae cortexO

O

OH

CH 3ramnoza - O

glukoza - O

O

O

OH

CH 3apioza - O

glukoza - O

O

O

OH

CH 3

OH

ramnoza - O

O

O

OH

CH 3

OH

apioza - O

glukofrangulin A

glukofrangulin B

frangulin A

frangulin B


25/47


Frangulae cortex

2. Uporaba:Droga je pogosta sestavina odvajalnih ajev,njeni izvleki (v Ph.Eur. je standardizirani suhiekstrakt Frangulae corticis extractum siccumnormatum) pa se uporabljajo v kombinaciji zizvleki drugih antrakinonskih drog (najvekratiz listov sene) za izdelavo drugih farmacevtskihoblik z odvajalnim uinkom.


26/47


Rhamni purshianae cortexRhamnus purshiana (Cascara sagrada) amerikakrhlika, Rhamnaceae - krhlikovke


27/47


Rhamnus purshiana


28/47


Rhamni purshianae cortex(Ph. Eur.)

Drogo daje severnoamerika zvrst krhlike, drevoplaninskih predelov zahodnih ZDA in Kanade.Droga mora vsebovati najmanj 8 %

antrakinonskih glikozidov, od tega najmanj 60%kaskarozidov, oboje podano kot kaskarozid A.1. Kemizem:

Droga vsebuje kaskarozide A, B, C in D (O-glikozide C-glikozidov),druge C-glikozide,antrakinonske in diantronske glikozidie.


29/47


Rhamni purshianae cortex

R 1 R 2 R 3OH -glc H kaskarozid A

OH H -glc kaskarozid B

H -glc H kaskarozid CH H -glc kaskarozid D

Kaskarozidi:

CH 2R 1R 3 R 2

O O OHGlc

2. Uporaba:

Droga se uporablja kotodvajalo, podobno kotFrangulae cortex, ki jonadomea pri nas.

Sennae foli m list sene


30/47


Sennae folium - list seneCassia acutifolia aleksandrijska senaCassia angustifolia tinevelska senaCaesalpinaceae - cezalpinovke

Cassia acutifolia


31/47


Cassia angustifolia


32/47


Sennae folium (Ph. Eur.)

Farmakopejsko drogo dajeta obe vrsti sene.Tinevelska sena raste v Arabiji, gojijo pa jo v

Indiji v okolici mesta Tinnevelly od tod njeno

ime.Aleksandrijsko seno gojijo v Egiptu in Sudanu,ime pa je dobila po pristaniu v Aleksandriji.

Farmakopejska droga mora vsebovati najmanj2.5% antrakinonskih glikozidov, podanih kotsenozid B.


33/47


Sennae folium

1. Kemizem:Glavne uinkovine pri 40 C posuenih listov sosenozidi (diantroni, ki encimatsko nastanejo izmonoantronov).e liste suimo pri viji temperaturi, glikozidne vezimonomerov razpadejo in antroni se oksidirajo doantrakinonov. Poleg diantronov droga vsebuje enekaj monomernih glikozidov v antronski inantrakinonski obliki.

Kot droga se uporabljajo tudi plodovi,Sennae fructus ,ki jim odstranijo semena. Razlike v sestaviantrakinonskih spojin glede na liste so minimalne.

0


34/47


Sennae folium


35/47


Sennae folium

2. Uporaba:Sennae folium je ena najpogosteje uporabljanihodvajalnih antrakinonskih drog. Uporabja se kotinfuz, vobliki praka in izvlekov .Vsebujejo jo tevilni odvajalnikonni pripravki.

V Ph. Eur. je oficinalen standardizirani ekstrakt listovsene Sennae folii extractum siccum normatum , kimora vsebovati med 5.5 do 8.0 % senozidov)

Senozidi so idealna transportna oblika , saj se zaradisvoje velikosti in relativne polarnosti praktino neabsorbirajo iz prebavil.

Rh i di k i b b


36/47


Rhei radix - korenina rabarbareRheum palmatum tangutska rabarbaraRheum officinale junokitajska rabarbaraPolygonaceae - dresnovke

Rheum palmatum Rheum Officinale


37/47


Rhei radix (Ph. Eur.)

Farmakopejsko drogo, ki jo predstavljajo celeali razrezane velike (do 20 cm dolge in do 10cm iroke) korenike, dajeta obe vrsti rabarbare,

ki rasteta na Kitajskem in na Tibetu.Rheum officinale gojijo tudi ponekod v Evropi.

Farmakopejska droga mora vsebovati najmanj2.2% antrakinonskih glikozidov, podanih kotrein.


38/47


39/47


Rhei radix

Aglikoni diantronskih glikozidov rabarbare


40/47

Aloe aloja


41/47


Aloe aloja Aloe barbadensis (Aloe vera) vrsta aloje Aloe ferox vrsta alojeLiliaceae - lilijevke

Aloe barbadensis


42/47


Aloe ferox


43/47


Aloe

Ph. Eur. Loi med dvema vrstama aloje. Barbados aloja je do suhega vkuhan sok iz vrste Aloa

barbadensis. Droga mora vsebovati 28% antrakinonskihderivatov, podanih kot barbaloin.

Kap aloja je do suhega vkuhan sok iz Aloa ferox in tudidrugih vrst aloje. Vsebovati mora najmanj18% antrakinonskihderivatov, podanih kot barbaloin.

Droga je trda, na izgled kristalinina drobljiva snov temno rjavebarve. Upraena je rumenkaste barve.


44/47


Aloe

1.Kemizem:Droga vsebuje 25-40 % barbaloina , ki je zmesdiastereoizomer: aloina A in aloina B . Gre zaantronska C glikozida.Med ostalimi antrakinonskimi spojinami stapomembna e aloinozida A in B , ki staantronska C in O glikozida.


45/47


Aloe

R R


46/47


Aloe

2. Uporaba:Aloja je najmoneja antrakinonska odvajalna droga. Iznje izdeluje standardizirani suhi ekstrakt z obdelavo zvrelo vodo (Aloes exstractum siccum normatum ,vsebnost antrakinonov med 19 in 21% - kot barbaloin).

Veji odmerki (nad 1g) so toksini ; bolei intestinalnikri, nefritis, hemoragini gastritis,nad 8 gramov paso celo letalni .

Zaradi svoje toksinosti se vse bolj nadomea zdrugimi manj nevarnimi antrakinonskimi drogami.


47/47


Aloe

Gel , ki ga pridobivajo zlasti iz parenhima vrsteAloa barbadensis = A. vera, vsebuje velikosluzi. Uporablja se vkozmetiki , vse bolj pa tudiv obliki napitkov za zdravljenje razlinih bolezni(vse indikacije e niso potrjene).Gel ne vsebuje antrakinonov!

Documents

III_Glikozidi_ Antrakinonski glikozidi