Upload
others
View
4
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
IBM Slovenija d. o. o. Letno poročilo 2011
2
KAZALO
Uvodni nagovor: Roman Koritnik, generalni direktor IBM Slovenija ........................... 3 I. POSLOVNO POROČILO ........................................................................................................ 5 II. IZJAVA UPRAVE .................................................................................................................. 17 III. RAČUNOVODSKO POROČILO ........................................................................................ 18 Bilanca stanja na dan 31. decembra 2011 ......................................................................... 18 Poslovni izid za leto, kon čano 31. decembra 2011 ......................................................... 20 Izkaz drugega vseobsegajo čega donosa za leto, kon čano 31. decembra 2011 ...... 21 Izkaz gibanja kapitala za leto, kon čano 31. decembra 2011 ......................................... 22 Izkaz gibanja kapitala za leto, kon čano 31. decembra 2010 ......................................... 23 Izkaz gibanja bilan čnega dobi čka ........................................................................................ 24 Izkaz denarnih tokov ................................................................................................................ 25 IV. RAČUNOVODSKE USMERITVE ...................................................................................... 26 V. POJASNILA K RA ČUNOVODSKIM IZKAZOM .............................................................. 38 VI. POROČILO POOBLAŠ ČENEGA REVIZORJA .............................................................. 58
IBM Slovenija d. o. o. Letno poročilo 2011
3
Uvodni nagovor: Roman Koritnik, generalni direktor IBM Slovenija
Spoštovani!
Poslovno leto 2011 je bilo tako za IBM kot za IBM Slovenija
izjemno v mnogih pogledih. V tem letu, natančneje 16. junija
2011, smo namreč obeležili stoletnico delovanja korporacije
IBM in več kot 70 let prisotnosti na slovenskem trgu. To sta
mejnika, ki si nedvomno zaslužita pozornost.
Globalno povezovanje
IBM-ovo prvo stoletje so na korporativni ravni kronali izjemni poslovni rezultati – rekordni so bili
prihodek, dobiček, prosti denarni tok ter dobiček na delnico. IBM je ostal zavezan investicijam v
dragulj IBM-a, raziskave in razvoj. Na letni ravni so naložbe znašale kar 6,3 milijard dolarjev,
IBM pa je postavil tudi nov rekord v številu patentov, saj je bil že 19. leto zapored prvi na lestvici
organizacij z največ odobrenimi patenti v ZDA.
Leto 2011 je bilo tudi v znamenju številnih prevzemov, s katerimi je IBM močno povečal svoj
obstoječi portfelj tako na področju storitev kot na področju programske in strojne opreme. Ti
prevzemi so skladni z IBM-ovo strategijo Modrejšega planeta in krepijo IBM-ovo vodilno vlogo
na ključnih področjih kot so poslovna analitika, računalništvo v oblaku in rešitve za posamezne
panoge.
Omenjeni rezultati so plod dela več kot 400.000 sodelavcev korporacije IBM po vsem svetu. Ti z
najnaprednejšo tehnologijo in poslovnimi rešitvami ustvarjajo dodano vrednost za stranke in
družbo.
Modrejši Sloveniji naproti
IBM Slovenija je v letu 2011 posloval uspešno. Poleg strojne in programske opreme sta k rasti
prodaje prispevala tudi oddelka tehnoloških storitev in storitev financiranja. S povezovanjem
posameznih oddelkov in kakovostnim nastopom na trgu smo pomembno povečali tržni delež in
še bolj utrdili položaj vodilnega ponudnika IT proizvodov in storitev v Sloveniji.
IBM Slovenija d. o. o. Letno poročilo 2011
4
Obeležili smo tudi stoletnico korporacije IBM – najprej maja 2011 s selitvijo v nove poslovne
prostore v Kristalno palačo v poslovnem in trgovskem središču BTC, junija 2011 pa z otvoritvijo
regijskega inovacijskega centra IBM Innovation Center Ljubljana.
Omenjeni center se je pridružil globalnemu omrežju štiridesetih IBM-ovih inovacijskih središč,
namenjen pa je podjetjem, poslovnim partnerjem, univerzam in drugim tako iz Slovenije kot iz
držav jugovzhodne Evrope. Je ekosistem, v katerem razvijamo in implementiramo
najsodobnejše poslovne informacijske rešitve, ki bodo pomagale domačemu gospodarstvu na
poti do uresničitve razvojne strategije 2013–2020.
V letu 2011 smo zabeležili rast zaposlovanja, kar je v času gospodarske negotovosti nedvomno
pomemben dosežek. Zdaj v IBM Slovenija deluje že skoraj 300 sodelavcev, ki svoje znanje
dopolnjujejo v IBM-ovih izobraževalnih središčih po vsem svetu. Ustvarjamo zdravo in varno
delovno okolje, ki temelji na načelih družbene odgovornosti. V letu 2011 smo prejeli polni
certifikat za Družini prijazno podjetje ter naziv Ugleden delodajalec 2011, s katerim smo bili
uvrščeni med 20 najuglednejših delodajalcev v Sloveniji. Vse to so priznanja, ki dokazujejo, da
smo na pravi poti.
Prihodnost je modra
V IBM Slovenija imamo smele načrte. Verjamemo v modro prihodnost. Z visoko strokovnostjo
naših sodelavcev in najsodobnejšimi IBM-ovimi tehnologijami bomo še naprej uresničevali vizijo
Modrejšega planeta.
Misliti drugače. Biti intelektualno radoveden. Imeti pogum za spremembe. Spodbujati drzne ideje
in inovacije, ki delujejo od ljudi za ljudi. S to miselnostjo smo IBM-ovci v prvem stoletju svojega
delovanja spreminjali tehnologijo, poslovanje in družbo. In tako bomo delovali tudi v prihodnje!
Hvala za vaše zaupanje.
Roman Koritnik
Generalni direktor IBM Slovenija
IBM Slovenija d. o. o. Letno poročilo 2011
5
I. POSLOVNO POROČILO
Sedež in pravna oblika podjetja
Družba IBM Slovenija, podjetje za proizvodnjo, marketing in storitve d.o.o., Ameriška ulica 8,
Ljubljana, Slovenija je vpisana v sodni register pri Okrožnem sodišču v Ljubljani pod številko
registrskega vložka 061/11940600. Skrajšan naziv se glasi IBM Slovenija d.o.o.
Ostali podatki
- matična številka: 5632056
- šifra dejavnosti: 62.020
- identifikacijska številka: SI20841205
- velikost: po Zakonu o gospodarskih družbah ZGD-1 je glede na merila 55. člena družba
uvrščena v skupino velikih gospodarskih družb.
- USD in EUR transakcijski računi:
- USD in EUR transakcijski račun št. SI56 2900 0000 1866 719 pri UniCredit Banki
Slovenija d.d.,
- EUR transakcijski račun št: SI56 0292 2025 5223 194 pri Novi Ljubljanski banki d.d.
- EUR transakcijski račun št. SI56 2900 0010 1866 735 pri UniCredit Banki Slovenija d.d.,
- EUR transakcijski račun št. SI56 2900 0020 1866 751 pri UniCredit Banki Slovenija d.d.,
- poslovno leto: 1. januar – 31. december
Direktor družbe je Roman Koritnik.
IBM Slovenija d.o.o. v Sloveniji in tujini nima podružnic.
IBM Slovenija d. o. o. Letno poročilo 2011
6
Dejavnost podjetja
Osnovna dejavnost podjetja IBM Slovenija d.o.o., Ljubljana obsega marketing in storitve za IBM
programsko in strojno opremo, instalacija in vzdrževanje računalniške opreme ter storitve
mrežnega komuniciranja in izobraževanja.
Podatki o obvladujo čem podjetju
Edini družbenik in lastnik družbe je IBM World Trade Corporation, Delaware, ZDA. Letni izkazi
podjetja so vključeni v konsolidirane letne izkaze korporacije in so na ogled na internetu
www.ibm.com/annualreport
Vrednote IBM
Zaposleni
Podjetje je imelo na dan 31.12.2011 zaposlenih 233 delavcev z naslednjo izobrazbo:
Naziv stopnje izobrazbe
Število zaposlenih
na dan 31.12.2011 %
Povpre čno število
zaposlenih % IV. Kvalifikacija (KV delavec) 6 2,59 6,08 2,67 V. SŠ in dod.prog.izobr. (VKV delavec) 55 23,71 52,42 23,06
VI. VŠ ali I.st. fakultete 31 13,36 26,33 11,58
VII. VS ALI II. st. fakultete 114 49,14 115,33 50,73 VIII. II. st. fakultete in magisterij 23 9,91 24,17 10,63
IX. Doktor znanosti 3 1,29 3 1,32
Skupaj 232 100,00 227,33 100,00
Povprečno število zaposlenih po skupinah glede na izobrazbo mesecih v letu 2011 je bilo 227,3.
IBM Slovenija d. o. o. Letno poročilo 2011
7
Podjetje ima enočlansko poslovodstvo.
Podjetje ne izplačuje plač ali drugih prejemkov na podlagi individualnih pogodb o zaposlitvi.
Razvoj poslovanja in položaj družbe
Leto 2011 je pisalo čudovite zgodbe z navdihujočimi rešitvami in predstavitvami ter
povezovanjem znanja z izkušnjami in preteklosti s prihodnostjo.
6. april
IBM Forum 2011 – Sto let za moder planet
Danes, ko je potreba po nenehnem napredku najbolj izrazita do sedaj, štejejo le tiste drzne
ideje, ki premikajo meje. IBM Slovenija je z že 15. tradicionalnim IBM Forumom odprl pogled v
informacijsko prihodnost. Na dvodnevnem dogodku je 900 udeležencev prisluhnilo mednarodno
uveljavljenim strokovnjakom ter primerom dobre prakse iz Slovenije in sveta. Gostili smo
številne vrhunske strokovnjake, med njimi Petra J. Korstena, globalnega vodjo IBM-ovega
Inštituta za poslovno vrednost, ki sodi med najboljše svetovalce na svetu.
16. junij
100 let IBM-a in odprtje IBM Innovation Center Ljub ljana
Na edinstvenih temeljih inovativnosti IBM že 100 let pomembno vpliva na razvoj družbe in sveta.
16. junija 2011 je IBM po celem svetu tudi uradno obeležil svojo stoletnico. V IBM Slovenija
smo na ta dan odprli regijski inovacijski center IBM Innovation Center Ljubljana , ki je
pomemben del razvijajočega se slovenskega gospodarstva in stičišče pobud za razvoj nove
generacije slovenskih podjetnikov, namenjen pa je tudi ostalim predstavnikom jugovzhodne
Evrope. IBM Innovation Center Ljubljana, ki se je pridružil globalnemu omrežju 40-ih IBM-ovih
inovacijskih središč v 33 državah, so slavnostno odprli Roman Koritnik, generalni direktor IBM
Slovenija, Luis Rodriguez, globalni vodja IBM-ovih inovacijskih centrov, Joseph A. Mussomeli,
veleposlanik ZDA v Sloveniji in prof. dr. Jadran Lenarčič, direktor Instituta Jožef Stefan.
16. junij
Krvodajalska akcija »Darujem, kar potrebujem«
V duhu stoletnice IBM-a in zavezanosti korporacije k družbeno odgovornem delovanju smo
skupaj z Zavodom RS za transfuzijsko medicino v Ljubljani organizirali krvodajalsko akcijo
"Darujem, kar potrebujem". V okviru dogodka so kri darovali naši sodelavci, k sodelovanju pa
smo povabili tudi naše stranke, poslovne partnerje, prijatelje in družinske člane.
IBM Slovenija d. o. o. Letno poročilo 2011
9
13. september
Klju č do rešitev
Septembra 2011 je IBM Slovenija organiziral tradicionalen dogodek Ključ do rešitev, na katerem
so vodilni IBM-ovi strokovnjaki v štirih različnih dogodkih predstavili IBM-ov portfelj IT in
poslovnih rešitev s področij programske opreme, globalnih tehničnih storitev in strojne opreme.
Dogodek je v štirih dneh postregel z najnovejšimi predstavitvami IBM-ovih informacijskih
tehnologij: Modrejše ra čunalništvo, Ra čunalništvo v oblaku, Modrejše trženje ter Poslovna
analitika in optimizacija. Privabil je več kot 350 strank in poslovnih partnerjev, 150 IT-
specialistov, 130 strokovnjakov s področja marketinga ter številne predstavnike medijev.
8. november
IBM-ov Ban čni dan 2011
IBM Slovenija je 8. novembra 2011 organiziral 6. IBM-ov Bančni dan z naslovom »Modrejše
bančništvo: Izzivi za banke ob po časnem okrevanju gospodarstva« , kjer je Srini Giridhar,
vodja skupine za strategijo bančništva v IBM-ovem Inštitutu za poslovno vrednost, predstavil
ugotovitve nove IBM-ove globalne študije na področju bančništva »From complexity to client
centricity – with simple smart service« . Ta je med drugim razodela, da skoraj devetdeset
odstotkov bančnikov verjame, da je transformacija poslovanja in procesov ključna za
profitabilnost, saj vodi v izboljšanje upravljanja s tveganji in zmanjševanje operativne
kompleksnosti. Cormac Petit , vodja skupine za raziskave v bančništvu v IBM-ovem Centru za
uporabne študije, je na primerih bančnih modelov v evropskem prostoru pojasnil, kakšne
spremembe prinašata učinkovita transformacija in integriran pristop k tveganju. Dogodka so se
udeležili vodilni predstavniki bank v Sloveniji.
IBM Slovenija d. o. o. Letno poročilo 2011
10
10. november
Družabno poslovanje
Podjetja morajo danes nujno prilagoditi svoj način delovanja digitaliziranim generacijam in novim
spletnim orodjem. Oblikuje se nov način poslovanja, ki odpira svet neslutenih priložnosti –
družabno poslovanje . IBM Slovenija je novembra 2011 organiziral srečanje, kjer smo
spregovorili o družabnem poslovanju kot poslovanju prihodnosti. Skupaj s strokovnjaki smo
razpravljali, kaj prinaša naraščajoči trg družabnih omrežij in kaj to pomeni za podjetja, kako
privzeti tehnologije, ki vnašajo družabno sodelovanje v poslovne procese in kako jih pravilno
uporabljati. Dogodek, ki je predstavil miselnost »Sodelovanje. Povezovanje. Inovativnost.«, je
obiskalo več kot 100 strank in poslovnih partnerjev.
16. november
IBM-ov Zavarovalniški dan 2011
IBM Slovenija je 16. novembra 2011 organiziral 4. IBM-ov Bančni dan z naslovom »Modrejše
zavarovalništvo: Izzivi za zavarovalništvo ob okrev anju gospodarstva«. IBM-ova
strokovnjaka Christian Bieck in Dieter Jaepel sta spregovorila o zavarovalništvu prihodnosti in
v ospredje postavila vlogo inovativnosti v zavarovalništvu ter kako jo uspešno uravnotežiti v
stabilnih in konvencionalnih modelih poslovanja. O izzivih, s katerimi se bo srečevalo
zavarovalništvo v prihodnosti, sta spregovorila na podlagi primerov iz regionalnih študij na
področju zavarovalništva v evropskem prostoru. Rdeča nit njunih predstavitev so bile dobre
prakse in iniciative, ki pomembno prispevajo k transformaciji poslovanja in procesov ter so
ključne za profitabilnost, saj vodijo v izboljšanje upravljanja s tveganji in zmanjševanje
operativne kompleksnosti. Dogodka so se udeležili vodilni predstavniki na področju
zavarovalništva v Sloveniji.
IBM Slovenija d. o. o. Letno poročilo 2011
11
IBM Innovation Center Ljubljana
IBM Innovation Center Ljubljana je del globalne mreže IBM-ovih inovacijskih centrov, saj gre že
za 40. inovacijski center na svetu. Namenjen je slovenskim podjetjem, univerzam, razvijalcem,
IBM-ovim poslovnim partnerjem, ostalim predstavnikom s področja jugovzhodne Evrope in
drugim interesentom. Obiskovalci centra skupaj z IBM-ovimi strokovnjaki razvijajo inovativne
rešitve na podlagi IBM-ovih tehnologij, se izobražujejo, opravljajo testiranja itd.
IBM Innovation Center Ljubljana nudi vodilno stroko vno znanje o najnovejši tehnologiji v
panogah kot so:
Računalništvo v oblaku in panožne rešitve
Pridobite veščine dela z naslednjo generacijo podatkovnih centrov in računalništva v oblaku.
Tehni čno usposabljanje
Svoje rešitve lahko z vam prilagojeno tehnično podporo prenesete na platformo računalništva v
oblaku.
Migriranje, preizkušanje in izboljšanje delovanja
Zagotovite si dostop do IBM-ove strojne in vmesne opreme ter tehničnega strokovnega znanja
in z njihovo pomočjo izvedite migracijo oziroma preizkusite ter prilagodite delovanje svojih
rešitev.
Tehni čne delavnice
Izkoristite prednosti eno- ali dvodnevnih praktičnih delavnic s področja različnih tehnoloških
disciplin in si pridobite strokovno znanje s področja, ki je za vas najustreznejše.
Tehni čna podpora in pomo č za prikaz delovanja tehnologije
Pridobite znanje o izvedljivosti rešitve in arhitekture tako, da jo pregledate skupaj z IBM-ovimi
strokovnjaki.
IBM-ova akademska pobuda
IBM-ova akademska pobuda je oblikovana tako, da študente pripravi na zaposlitve prihodnosti –
ne glede na to, ali gre za študente IT-ja ali drugih ved.
IBM Slovenija d. o. o. Letno poročilo 2011
12
Ta pobuda predstavlja inovativen globalni program, ki spodbuja sodelovanje podjetja IBM in
predavateljev pri prenosu veščin informacijske tehnologije, potrebnih za konkurenčnost in
sledenje spremembam na nenehno spreminjajočih se delovnih mestih.
Podprte tehnologije:
IBM-ova vmesna oprema, vključno z Information Management, Lotus®, Rational®, Tivoli ® &
WebSphere®, IBM POWER® Systems, ki poganja operacijski sistem AIX®, IBM System i® ali
Linux®, IBM System Storage® ter IBM BladeCenter®, ki poganja operacijske sisteme AIX, IBM
i, Linux oziroma Windows.
Analiza izkaza poslovnega izida
IBM Slovenija d.o.o. je v letu 2011 ustvarila 70,4 milijonov EUR čistih prihodkov od prodaje, kar
je 4,5 % več kot leta 2010.
Na raven prihodkov so pomembno vplivali znižanje gospodarske aktivnosti v vsej IT panogi in
spremembe v strukturi prihodkov IBM Slovenija d.o.o. Najpomembnejši dejavnik rasti prihodkov
je povečan obseg storitev, medtem ko se je obseg prodaje strojne in programske opreme
nekoliko zmanjšal.
V letu 2010 smo zabeležili rast pri prodaji strojne opreme, ki smo jo v letu 2011 nadgradili z
rastjo prihodkov pri prodaji rešitev na področju svetovalnih storitev ter storitev vzdrževanja
strojne in programske opreme. Na znižanje prihodkov iz naslova prodaje strojne in programske
opreme so v letu 2011 vplivali upad povpraševanja kot posledica gospodarske krize, iztek
življenjskega cikla nekaterih vodilnih artiklov ter prenos uporabe IT opreme od lastništva k
najemu. Obseg poslovanja iz naslova najema IT opreme ima v zadnjem času pozitiven trend,
saj kupcem s temi storitvami omogočamo lažje načrtovanje stroškov IT opreme in bolj
prilagodljiv obseg IT opreme, ki jo uporabljajo. IBM Slovenija d.o.o. v okviru korporacije IBM
dosega tudi precejšen delež prihodkov iz naslova storitev ponujanja obsežnega strokovnega
znanja na mednarodnih projektih in kot podpora ostalim IBM v regiji.
Poslovni odhodki so bili glede na predhodno leto v letu 2011 nižji za 3 %. Spremenjena struktura
poslovnih odhodkov je, med drugim, posledica znižanja povpraševanja po nakupu strojne
opreme na slovenskem trgu. V letu 2011, se je delež prometa s storitvami v primerjavi s prodajo
blaga povečal. Zaradi povečanega obsega storitev z višjo dodano vrednostjo in večjim obsegom
opravljenih storitev nasploh so se znižali stroški nabavljenega materiala in storitev, medtem ko
IBM Slovenija d. o. o. Letno poročilo 2011
13
se stroški dela niso povečevali sorazmerno. Skupni učinek na dobičkonosnost poslovanja je bil v
letu 2011 tako pozitiven.
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
80%
90%
100%
2010 2011
Delež prihodkov v celotnih prihodkih
mednarodni projekti
poslovni najem
strojna oprema
programska oprema
tehnične storitve
svetovalne storitve
Zaradi slabše plačilne sposobnosti kupcev smo oblikovali popravke vrednosti terjatev v večjem
obsegu kot pretekla leta. Med drugimi poslovnimi odhodki je družba poleg rezervacij za jubilejne
nagrade in odpravnine ter rezervacij za zagotavljanje garancij oblikovala rezervacijo za
pričakovane stroške kritja reklamacij.
Tako kot je na strukturo prihodkov od prodaje in na strukturo poslovnih odhodkov vplivala
spremenjena struktura narave prihodkov, je ta vplivala tudi na višino finančnih prihodkov in
odhodkov kot vpliv tečajnih razlik iz naslova dolarskih transakcij nabave strojne opreme držav
izven EU.
Dobiček podjetja pred obdavčitvijo se je v primerjavi z letom 2010 podvojil in je znašal 2,6
milijonov EUR. Kljub manjšemu porastu skupnih prihodkov in zaostrenim razmeram na trgu nam
je uspelo doseči rast dobičkonosnosti. Prevladujoč vpliv na to je imela predvsem spremenjena
struktura prihodkov podjetja.
IBM Slovenija d. o. o. Letno poročilo 2011
14
Analiza Bilance Stanja
Bilančna vsota IBM Slovenija d.o.o. se je v letu 2011 povečala za 27 % v primerjavi z letom
2010. K povečanju sta najbolj prispevali: selitev v nove poslovne prostore (vlaganja v prostore,
nabava opreme) ter sprememba v stanju terjatev do kupcev in obveznosti do dobaviteljev. Na
povečanje terjatev do kupcev so pomembno vplivale transakcije sklenjene ob koncu poslovnega
leta. Iz istega naslova je prišlo do povečanja obveznosti do dobaviteljev.
Bilančni dobiček v višini 6,3 milijonov EUR ostaja nerazporejen.
Analiza izkaza denarnega toka
Prebitek prejemkov iz poslovanja v višini 4,7 milijonov EUR pokriva prebitek izdatkov pri
naložbenih dejavnosti (nabava osnovnih sredstev) ter izdatke poplačila obresti najetega kredita.
Raven zadolževanja v letu 2011 je ostala enaka ravni iz leta 2010.
Pomembni poslovni dogodki, ki so nastopili po koncu poslovnega leta
Drugih pomembnih poslovnih dogodkov, ki bi nastopili po koncu leta in ki bi vplivali na poslovne
rezultate leta 2011, ni bilo.
Pričakovani razvoj družbe
IBM je eno največjih in najuglednejših svetovnih podjetij, ki je v lanskem letu obeležilo 100 let
delovanja. To je dokaz, da je mogoče uspešno prebroditi mnoga turbulentna obdobja in hkrati
svetu dati izjeme rešitve, patente in izume. IBM-ovo bogato dediščino znanja prenašamo iz
globalnega v lokalno okolje že več desetletij, saj je IBM na slovenskem trgu prisoten že več kot
70 let. Tako v našem prostoru kot v širši regiji smo vedno veljali za najnaprednejšega IT
ponudnika. Ponosni smo na nemalo referenčnih projektov rojenih in prvič implementiranih prav v
Sloveniji. Danes v IBM Slovenija deluje več kot 270 strokovno usposobljenih sodelavcev, ki s
strankami, poslovnimi partnerji in drugimi soustvarjajo izjemne poslovne zgodbe. V IBM
Slovenija delujemo v skladu z usmeritvami korporacije, naše rešitve in ponudbo pa prilagajamo
potrebam domačega in regijskega trga.
V zadnjih nekaj letih je IBM s prevzemi močno povečal svoj obstoječi portfelj tako na področju
storitev kot na področju programske in strojne opreme. Ti prevzemi so skladni z IBM-ovo
IBM Slovenija d. o. o. Letno poročilo 2011
15
strategijo Modrejšega planeta in krepijo IBM-ovo vodilno vlogo na ključnih področjih kot so
poslovna analitika, računalništvo v oblaku in rešitve po panogah. V IBM Slovenija bomo
poskrbeli, da omenjene najnovejše poslovne in IT rešitve dosežejo domači trg, saj gre za IT
področja, v katera podjetja zadnje čase največ investirajo. Z bogato, stoletno dediščino znanja
bomo tudi v prihodnje ustvarjali modrejše rešitve na številnih področjih kot so energetika,
modrejša mesta, telekomunikacije, modrejša javna uprava idr. Svoje delo in poslovanje bomo
gradili na temeljih integritete, osebne odgovornosti, zaupanja in razvijanja dolgoročnega
partnerskega odnosa tako z obstoječimi kot z bodočimi klienti.
Raziskave in razvoj
IBM je v letu 2011 postavil nov patentni rekord. Že 19. leto zapored je namreč prvi na lestvici
organizacij z največ odobrenimi patenti v Združenih državah Amerike. Investicije v raziskave in
razvoj še naprej ostajajo dragulj, v katerega IBM letno investira kar šest milijard dolarjev.
Najnaprednejša tehnologija, inovativnost in znanje so temelj IBM-ove uspešnosti, prenos
izkušenj in ustvarjanje rešitev z dodano vrednostjo pa poslanstvo našega poslovanja v 170-ih
državah sveta, v katerih IBM deluje.
Podružnice družbe in aktivnosti podružnic v tujini
IBM Slovenija podružnic v tujini nima. Sedež podjetja je v Ljubljani, nekateri sodelavci, ki so
odgovorni za sodelovanje s podjetji in ustanovami na področju Republike Slovenje ali za
mednarodne projekte v Evropi ali Bližnjem vzhodu pa so prevzeli program dela od doma. Ta jim
omogoča, da imajo svoje delovno mesto doma ter v neposredni bližini uporabnikov in projektov,
za katere so odgovorni, in tam, kjer običajno tudi preživijo največji del delovnega dne ali delujejo
v okviru mednarodnih virtualnih skupin. Tak način dela jim vsak dan omogoča neposreden stik z
uporabnikom, podjetju IBM Slovenija pa poslovanje, ki v največji možni meri uporablja prednosti
informacijske tehnologije.
Upravljanje s finan čnimi tveganji
Dejavnike tveganja obravnavamo v okviru dveh kategorij:
- poslovna tveganja, povezana z negotovostjo bodoče konkurence, razvoja in rasti,
- finančna tveganja, povezana z negotovostjo vrednosti posameznih vrst premoženja ter
prihodkov in odhodkov, povezanih z njimi: kreditno tveganje, valutno tveganje.
IBM Slovenija d. o. o. Letno poročilo 2011
16
Poslovna tveganja so povezana z nevarnostjo zaradi:
- gibanja cen,
- širjenja konkurence.
Izpostavljenost poslovnim tveganjem poskušamo obvarovati z rednimi analizami trga in širokim
poznavanjem IT ponudbe na lokalnem trgu,kar posledično vodi k ohranjanja tržnega deleža na
želenem nivoju. Ocenjujemo, da so poslovna tveganja zmerna in da jih učinkovito obvladujemo.
Na področju obvladovanja finančnih tveganj smo v letu 2011 sledili notranjim finančnim
politikam, ki vključujejo izhodišča za učinkovito in sistematično upravljanje s finančnimi tveganji.
Izpostavljenost posameznim vrstam finančnih tveganj presojamo in ukrepe za varovanje pred
njimi izvajamo na podlagi učinkov na denarne tokove.
V luči zaostrene gospodarske situacije smo v letu 2011 še večjo pozornost namenili kreditnim
tveganjem, ki zajemajo vsa tveganja, pri katerih se zaradi neporavnanih pogodbenih obveznosti
poslovnih partnerjev (kupcev) zmanjšajo gospodarske koristi družbe. Obvladovali smo jih z
naslednjimi sklopi ukrepov:
- z rednim nadziranjem poslovanja in finančnega stanja vseh novih in obstoječih
poslovnih partnerjev ter omejevanjem izpostavljenosti do posameznih poslovnih
partnerjev in
- s sistematičnimi in aktivnimi procesi izterjave terjatev.
Ocenjujemo, da je glede na gospodarsko situacijo izpostavljenost kreditnim tveganjem
obvladljiva, z navedenimi ukrepi za varovanje pred tveganji pa jo tudi ustrezno omejujemo.
Pri upravljanju z valutnimi tveganji na dolarskih trgih smo pozornost usmerili na kontrolo
obveznosti do povezanih poslovnih subjektov. Z uravnavanjem prodaje in nabave poskušamo
valutna tveganja ustrezno zmanjševati. Tveganje ocenjujemo kot zmerno
Osnovna sredstva so v celoti pokrita s kapitalom podjetja IBM. Družba zaloge financira z
lastnimi sredstvi.
IBM Slovenija d. o. o. Letno poročilo 2011
17
II. IZJAVA UPRAVE
Poslovodstvo potrjuje računovodske izkaze za leto, ki se konča z dnem 31. decembra 2011, in
sicer kot so prikazani na straneh od 18 do 25, pa tudi uporabljene računovodske usmeritve ter
pojasnila k računovodskim izkazom, ki so prikazani na straneh od 26 do 57 letnega poročila.
IZJAVA O ODGOVORNOSTI POSLOVODSTVA
Uprava je odgovorna za pripravo letnega poročila tako, da ta predstavlja resnično in pošteno
sliko premoženjskega stanja družbe in izidov njenega poslovanja za leto 2011.
Uprava potrjuje, da so bile dosledno uporabljene ustrezne računovodske usmeritve ter da so
bile računovodske ocene izdelane po načelu previdnosti in dobrega gospodarjenja. Uprava tudi
potrjuje, da so računovodski izkazi skupaj s pojasnili izdelani na osnovi predpostavke o
nadaljnjem poslovanju podjetja ter v skladu z veljavno zakonodajo in s Slovenskimi
računovodskimi standardi.
Uprava je tudi odgovorna za ustrezno vodenje računovodstva, za sprejem ustreznih ukrepov za
zavarovanje premoženja in za preprečevanje in odkrivanje prevar in drugih nepravilnosti
oziroma nezakonitosti.
Davčne oblasti lahko kadarkoli v roku petih let po izteku leta, v katerem je treba odmeriti davek,
preverijo poslovanje družbe, kar lahko posledično povzroči nastanek dodatne obveznosti plačila
davka, zamudnih obresti in kazni iz naslova DDPO ali drugih davkov ter dajatev. Uprava družbe
ni seznanjena z okoliščinami, ki bi lahko povzročile morebitno pomembno obveznost iz tega
naslova.
Ljubljana, 21.06.2012 Direktor
Roman Koritnik
IBM Slovenija d. o. o. Letno poročilo 2011
18
III. RAČUNOVODSKO POROČILO
Bilanca stanja na dan 31. decembra 2011
(v EUR brez centov) 2010 2011 SREDSTVA 43.329.284 55.366.644 A. DOLGOROČNA SREDSTVA 13.327.447 17.220.657 I. Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve 35.243 503.440 1. Dolgoročne premoženjske pravice 35.243 503.440 II. Opredmetena osnovna sredstva 11.289.556 12.421.395 3. Druge naprave in oprema 11.090.845 12.414.949 4. Opredmetena osnovna sredstva, ki se pridobivajo 198.711 6.446 a) Opredmetena osnovna sredstva v gradnji iz izdelavi 198.711 6.446 IV. Dolgoročne poslovne terjatve 1.836.246 4.089.563 2. Dolgoročne poslovne terjatve do kupcev 1.836.246 4.089.563 V. Odložene terjatve za davek 166.402 206.259 B. KRATKORO ČNA SREDSTVA 23.663.684 31.868.200 I. Zaloge 5.210 19.124 3. Proizvodi in trgovsko blago 5.210 19.124 III. Kratkoročne poslovne terjatve 17.603.970 28.131.576 1. Kratkoročne poslovne terjatve do družb v skupini 1.798.670 1.624.807 2. Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev 15.707.387 25.901.193 3. Kratkoročne poslovne terjatve do drugih 531.754 605.576 IV. Denarna sredstva 5.620.668 3.717.500 C. KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 6.338.154 6.277.787 ZABILAN ČNA SREDSTVA 7.843.051 9.571.688 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 43.329.284 55.366.644 A KAPITAL 4.987.759 7.011.523 I. Vpoklicani kapital 357.148 357.148 1. Osnovni kapital 357.148 357.148 II. Kapitalske rezerve 292.125 292.125 III. Rezerve iz dobička 35.714 35.714 1. Zakonske rezerve 35.714 35.714 IV. Preneseni čisti poslovni izid 3.272.117 4.302.772 VI. Čisti poslovni izid poslovnega leta 1.030.655 2.023.764 B. REZERVACIJE IN DOLGORO ČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 3.221.109 4.865.646 1. Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti 759.912 1.058.836 3. Dolgoročne pasivne časovne razmejitve 2.461.197 3.806.810
IBM Slovenija d. o. o. Letno poročilo 2011
19
C KRATKOROČNE OBVEZNOSTI 26.929.584 34.088.121 II. Kratkoročne finančne obveznosti 12.500.000 12.450.000 1. Kratkoročne finančne obveznosti do družb v skupini 12.500.000 12.450.000 III. Kratkoročne poslovne obveznosti 14.429.584 21.638.121 1. Kratkoročne poslovne obveznosti do družb v skupini 9.550.225 7.349.448 2. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev 2.511.473 10.526.434 5. Druge kratkoročne poslovne obveznosti 2.367.886 3.762.239 D KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 8.190.832 9.401.354 ZABILAN ČNE OBVEZNOSTI 7.843.051 9.571.688
IBM Slovenija d. o. o. Letno poročilo 2011
20
Poslovni izid za leto, kon čano 31. decembra 2011
(v EUR brez centov) 2010 2011 1. Čisti prihodki od prodaje 67.395.959 70.448.875 4. Drugi poslovni prihodki 39.876 41.047 5. Stroški blaga, materiala in storitev 44.417.767 43.479.666
a) Nabavna vrednost prodanih blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala 15.910.154 12.588.175 b) Stroški storitev 28.507.613 30.891.491 6. Stroški dela 15.478.287 16.978.731 7. Odpisi vrednosti 5.462.940 5.079.686 a) Amortizacija 4.646.325 4.730.984
b) Prevrednotovalni poslovni odhodki neopredmetenih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih 716.631 88.424 c) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih 99.984 260.278 8. Drugi poslovni odhodki 235.263 2.222.742 11. Finan čni prihodki iz poslovnih terjatev 370.704 196.069
a) Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do družb v skupini 370.704 196.069 13. Finan čni odhodki iz finan čnih obveznosti 93.804 174.889 a) Finančni odhodki iz posojil, prejetih do družb v skupini 93.804 174.889 14. Finan čni odhodki iz poslovnih obveznosti 812.831 179.098 a) Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti do družb v skupini 812.831 179.098 15. Drugi prihodki 9.727 75.723 Bruto dobiček 1.315.375 2.646.902 17. Davek iz dobi čka 351.671 662.996 18. Odloženi davki 66.951 39.858 19. Čisti poslovni izid obra čunskega obdobja 1.030.655 2.023.764
IBM Slovenija d. o. o. Letno poročilo 2011
21
Izkaz drugega vseobsegajo čega donosa za leto, kon čano 31. decembra 2011
(v EUR brez centov 2011 19. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja 2.023.764 20. Spremembe presežka iz prevrednotenja iz neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev 0 21. Spremembe presežka iz prevrednotenja finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo 0 22. Dobički in izgube, ki izhajajo iz pretvorbe računovodskih izkazov v tujini (vplivi sprememb deviznih tečajev) 0 23. Druge sestavine vseobsegajočega donosa 0 0 24. Celotni vseobsegajo či donos obra čunskega obdobja 2.023.764
IBM Slovenija d. o. o. Letno poročilo 2011
22
Izkaz gibanja kapitala za leto, kon čano 31. decembra 2011
(v EUR brez centov)
I. Vpoklicani
kapital
II. Kapitalske
rezerve III. Rezerve iz dobi čka
V. Preneseni čisti poslovni
izid
VI. Čisti poslovni izid poslovnega
leta VII. Skupaj
1. Osnovni
kapital 1. Zakonske
rezerve 1. Preneseni čisti dobi ček
1. Čisti dobi ček
poslovnega leta
A. Začetno stanje v obdobju 357.148 292.125 35.714 3.272.117 1.030.655 4.987.759 B.1. Spremembe lastniškega kapitala - transakcije z lastniki g) Izplačilo dividend B.2. Celotni vseobsegajo či donos poro čevalskega obdobja 2.023.764 2.023.764 a) Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja
2.023.764 2.023.764
B.3. Spremembe v kapitalu 1.030.655 -1.030.655 0 a) Razporeditev preostalega dela čistega dobička primerjalnega poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala 1.030.655 -1.030.655 0
C. Kon čno stanje poro čevalskega obdobja 357.148 292.125 35.714 4.302.772 2.023.764 7.011.523
IBM Slovenija d. o. o. Letno poročilo 2011
23
Izkaz gibanja kapitala za leto, kon čano 31. decembra 2010
(v EUR brez centov)
I. Vpoklicani
kapital
II. Kapitalske
rezerve III. Rezerve iz dobi čka
V. Preneseni čisti poslovni
izid
VI. Čisti poslovni izid poslovnega
leta VII. Skupaj
1. Osnovni
kapital 1. Zakonske
rezerve 1. Preneseni čisti dobi ček
1. Čisti dobi ček
poslovnega leta
A. Začetno stanje v obdobju 357.148 292.125 35.714 3.228.798 1.443.319 5.357.104 B.1. Spremembe lastniškega kapitala - transakcije z lastniki -1.400.000 0 -1.400.000 g) Izplačilo dividend -1.400.000 -1.400.000 B.2. Celotni vseobsegajo či donos poro čevalskega obdobja 1.030.655 1.030.655 a) Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja
1.030.655 1.030.655
B.3. Spremembe v kapitalu 1.443.319 -1.443.319 0 a) Razporeditev preostalega dela čistega dobička primerjalnega poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala 1.443.319 -1.443.319 0
C. Kon čno stanje poro čevalskega obdobja 357.148 292.125 35.714 3.272.117 1.030.655 4.987.759
.
IBM Slovenija d. o. o. Letno poročilo 2011
24
Izkaz gibanja bilan čnega dobi čka
(v EUR brez centov) 2011 2010
Čisti poslovni izid poslovnega leta 2.023.764 1.030.655
+ preneseni čisti dobiček 4.302.772 3.272.117
- zmanjšanje rezerv iz dobička 0 0
- povečanje zakonskih rezerv iz dobička 0 0
= Bilan čni dobi ček 6.326.536 4.302.772
IBM Slovenija d. o. o. Letno poročilo 2011
25
Izkaz denarnih tokov
Različica II
2011 2010
A. DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU
a) Postavke iz izkaza poslovnega izida 7.237.292 5.735.250
Poslovni prihodki (razen za prevrednotenje) in finančni prihodki iz posl. terjatev 70.720.667 67.816.266
Poslovni odhodki brez amortizacije (razen za prevredn.) in finančni odhodki iz posl. obv. -62.860.237 -61.796.296
Davki iz dobička in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih -623.138 -284.720
b) Spremembe čistih obratnih sredstev (in časovnih razmejitev, rezervacij
ter odloženih terjatev in obveznosti za davek) posl ovnih postavk bilance stanja -2.537.174 -885.758
Začetne manj končne poslovne terjatve -13.041.201 -1.051.659
Začetne manj končne aktivne kratk. časovne razmejitve 494.202 -820.909 Začetne manj končne odložene terjatve za davek -39.857 -66.951 Začetne manj končne zaloge -13.914 21.276 Končni manj začetni poslovni dolgovi 7.208.537 -2.826.940 Končne manj začetne pasivne časovne razmejitve in rezervacije 2.855.059 3.859.425
Končne manj začetne odložene obveznosti za davek 0 0
c) Prebitek prejemkov pri poslovanju (a + b) 4.700.118 4.849.492 B. DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU
a) Prejemki pri naložbenju 421.604 150.282
Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev 421.604 150.282
Prejemki od odtujitve kratkoročnih finančnih naložb 0 0
b) Izdatki pri naložbenju -6.800.001 -2.518.281 Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev -1.738 Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev -6.800.001 -2.516.543
c) Prebitek izdatkov pri naložbenju (a + b) -6.378.397 -2.367.999 C. DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU a) Prejemki pri financiranju 22.000.000 27.300.000
Prejemki od vplačanega kapitala 0 0 Prejemki od povečanja dolgoročnih finančnih obveznosti 0 0 Prejemki od povečanja kratkoročnih finančnih obveznosti 22.000.000 27.300.000 b) b) Izdatki pri financiranju -22.224.889 -29.093.804 Izdatki za dane obresti, ki se nanašajo na financiranje -174.889 -93.804 Izdatki za odplačila kratkoročnih finančnih obveznosti -22.050.000 -27.600.000
Izdatki za izplačila dividend in drugih deležev v dobičku 0 -1.400.000
c) Prebitek izdatkov pri financiranju (a + b) -224.889 -1.793.804
Č. Kon čno stanje denarnih sredstev 3.717.500 5.620.668 x) Denarni izid v obdobju (seštevek prebitkov Ac, Bc in Cc) -1.903.168 687.689
y) Začetno stanje denarnih sredstev 5.620.668 4.932.979
IBM Slovenija d. o. o. Letno poročilo 2011
26
IV. RAČUNOVODSKE USMERITVE
1. Temelji za pripravo ra čunovodskih izkazov
Računovodski izkazi podjetja IBM Slovenija d.o.o. so pripravljeni v skladu z računovodskimi in
poročevalskimi zahtevami slovenskih računovodskih standardov 2006 (v nadaljevanju SRS). Pri
tem so upoštevane temeljne računovodske predpostavke: poslovni dogodki, časovna
neomejenost delovanja ter resnične in poštene predstavitve v razmerah spreminjanja vrednosti
evra in posamičnih cen.
Kakovostne značilnosti računovodskih izkazov in s tem tudi celotnega računovodenja so
predvsem razumljivost, ustreznost, zanesljivost in primerljivost.
Temeljni namen SRS je upoštevati splošno mednarodno računovodsko prakso, finančno
pojmovanje kapitala in zahtevo po realni ohranitvi kapitala.
Računovodski izkazi so pripravljeni na osnovi izvirnih vrednosti.
Podjetje za preračun terjatev in obveznosti upošteva Referenčni tečaj ECB Vse terjatve in
obveznosti so preračunane po Referenčnem tečaju ECB na dan 31.12.2011.
1.1. Neopredmetena osnovna sredstva
Neopredmetena dolgoročna sredstva se ob začetnem pripoznanju ovrednotijo po nabavni
vrednosti.
Za neopredmeteno dolgoročno sredstvo se v knjigovodskih razvidih izkazuje posebej nabavna
vrednost in posebej nabrani popravek vrednosti, v bilanci stanja pa zgolj neodpisana vrednost.
Neodpisana vrednost šteje kot knjigovodska vrednost. Neodpisana vrednost neopredmetenega
dolgoročnega sredstva se zmanjšuje z amortiziranjem. Amortiziranje se začne, ko je
neopredmeteno dolgoročno sredstvo na voljo za uporabo.
Prevrednotenje neopredmetenih dolgoročnih sredstev je sprememba njihove knjigovodske
vrednosti; kot prevrednotenje ne štejejo dodatne naložbe vanje in v njihovo amortiziranje.
Prevrednotenje se opravi na koncu poslovnega leta,praviloma pa se pojavi kot prevrednotenje
zaradi oslabitve neopredmetenih dolgoročnih osnovnih sredstev.
IBM Slovenija d. o. o. Letno poročilo 2011
27
1.2. Opredmetena osnovna sredstva
Opredmetena osnovna sredstva obsegajo opremo in opremo, dano v poslovni najem.
Dani predujmi za opredmetena osnovna sredstva, ki se v bilanci stanja izkazujejo pri
opredmetenih osnovnih sredstvih, se knjigovodsko izkazujejo kot terjatve.
Družba uporablja model nabavne vrednosti in torej vodi opredmetena osnovna sredstva po
njihovih nabavnih vrednostih, zmanjšanih za amortizacijske popravke vrednosti po metodi
enakomernega časovnega amortiziranja in nabrane izgube zaradi oslabitev.
Dejansko nabavno vrednost opredmetenega osnovnega sredstva sestavljajo njegova nakupna
vrednost in vsi stroški, ki jih je mogoče neposredno pripisati njegovi usposobitvi za nameravano
uporabo. V nabavno vrednost družba ne všteva obresti od posojil v zvezi z nabavljenimi
osnovnimi sredstvi.
Družba preverja vrednost opredmetenih osnovnih sredstev, danih v poslovni najem, vsako leto
ob koncu leta in ugotavlja morebitno oslabitev. Če obstajajo dokazi, da so sredstva oslabljena,
se oceni nadomestljiva vrednost sredstev. Nadomestljiva vrednost sredstev je njihova čista
prodajna vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, ali pa vrednost pri uporabi, odvisno od tega,
katera je višja. Pri ocenjevanju vrednosti pri uporabi se ocenjene bodoče denarne tokove
diskontira na trenutno vrednost z uporabo diskontne stopnje pred obdavčitvijo, ki odraža
časovno vrednost denarja in specifična tveganja sredstev. Izguba zaradi slabitve
opredmetenega osnovnega sredstva, ki se meri po modelu nabavne vrednosti, se pripozna v
izkazu poslovnega izida.
Prihodki od najemnin sredstev, danih v poslovni najem, razen plačil, prejetih za opravljene
storitve kot sta zavarovanje in vzdrževanje, se pripoznavajo časovno enakomerno med
trajanjem najema, tudi če se plačila ne prejemajo na tej podlagi, razen če kaka druga podlaga
bolj ustreza časovni razporeditvi zmanjševanja koristi, ki izhajajo iz sredstva, danega v najem.
Ob odtujitvi ali uničenju opredmetenega osnovnega sredstva se pripoznajo prevrednotovalni
poslovni prihodki ali odhodki kot razlika med prodajno vrednostjo in neodpisano knjigovodsko
vrednostjo sredstva.
IBM Slovenija d. o. o. Letno poročilo 2011
28
Podjetje ima osnovna sredstva (avtomobile) vzeta v poslovni najem. V poslovnem najemu se
najemnine pripoznajo kot odhodek po enakomerni časovni metodi v celotni dobi najema.
1.3. Amortizacija
Podjetje v okviru celotne dobe uporabnosti posameznega opredmetenega osnovnega sredstva
dosledno razporeja njegov amortizljivi znesek med posamezna obračunska obdobja kot tedanjo
amortizacijo. Podjetje uporablja metodo enakomernega časovnega amortiziranja. Za osnovna
sredstva, dana v poslovni najem, podjetje upošteva preostalo vrednost. Ob koncu vsakega
poslovnega leta se preveri ustreznost določene preostale vrednosti.
a) osnovna sredstva v lastni uporabi
Amortizacijske stopnje osnovnih sredstev, ki so bila leta 2011 v lastni uporabi, se glede na leto
2010 niso spremenile.
Uporabljene amortizacijske stopnje v letu 2011 so naslednje:
Najnižja Najvišja
% %
Oprema 13,50 20,00
Računalniška oprema 25,00 33,00
Druga opredmetena osn. sred. 20,00 20,00
Vlaganja v tuja osnovna sredstva 10,00 10,00
Od 1.1.2010 dalje se v skladu s SRS 1.14 vlaganja v opredmetena osnovna sredstva v tuji lasti
izkazujejo kot samostojno razpoznavna opredmetena osnovna sredstva in so tako prenesena iz
skupine neopredmetenih dolgoročnih sredstev na opredmetena osnovna sredstva.
b) osnovna sredstva, dana v poslovni najem
Amortizacijske stopnje osnovnih sredstev, danih v poslovni najem v letu 2011, se glede na leto
2010 niso spremenile.
Skupina A (prenosni računalniki) 33,33%
Skupina B (POS terminali) 17,39 %
Skupina C (serverji) 28,57%
IBM Slovenija d. o. o. Letno poročilo 2011
29
Amortizacija se za vsa osnovna sredstva obračunava posamično.
1.4. Terjatve za odloženi davek
Terjatve za odloženi davek so zneski davka iz dobička, ki bodo povrnjeni v prihodnjih obdobjih
glede na odbitne začasne razlike, prenos neizrabljenih davčnih izgub v naslednja obdobja in
prenos neizrabljenih davčnih dobropisov v naslednja obdobja. Terjatve za odloženi davek so bile
oblikovane v breme ali v dobro tekočega poslovnega izida.
1.5. Zaloge
Zaloge so izkazane po nabavni ali iztržljivi vrednosti glede na to, katera je nižja.
Zaloge trgovskega blaga se izvirno vrednotijo po nabavni ceni, ki jo sestavljajo kupna cena,
uvozne dajatve in neposredni stroški nabave. Odobreni količinski popusti, tudi če so priznani
kasneje, zmanjšujejo nabavno vrednost zalog oziroma stroške porabljenih surovin materiala.
Uporablja se FIFO metoda. Popravki zalog se oblikujejo glede na kurantnost izkazanih zalog.
Podjetje presoja kurantnost zalog glede na stanje gibajočih se zalog (za negibajoče zaloge nad
180 dni oblikujemo 100 % popravek vrednosti zalog).
Prevrednotenje zalog je sprememba njihove knjigovodske vrednosti. Opravi se najmanj pred
sestavitvijo računovodskih izkazov. Zaloge se zaradi okrepitve ne prevrednotujejo, se pa
prevrednotujejo zaradi oslabitve.
Med knjigovodskimi in iztržljivimi vrednostmi zalog ni bistvene razlike.
1.6. Poslovne terjatve
Poslovne terjatve so lahko dolgoročne ali kratkoročne in vsebujejo terjatve do kupcev, druge
terjatve v zvezi s prihodki od poslovanja ter terjatve v zvezi z oblikovanjem kapitala.
Terjatve se ob začetnem pripoznanju izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob
predpostavki, da bodo poplačane. Prvotne terjatve se lahko kasneje povečajo ali pa ne, glede
IBM Slovenija d. o. o. Letno poročilo 2011
30
na prejeto plačilo ali drugačno poravnavo pa tudi zmanjšajo za vsak znesek, utemeljen s
pogodbo.
Terjatve so izpostavljene predvsem tečajnemu tveganju.
Terjatve, za katere obstaja domneva, da ne bodo poravnane, ali ki niso poravnane v rednem
roku, izkažemo kot dvomljive in sporne. Podjetje uporablja naslednje kriterije za oblikovanje
popravkov:
Zapadle terjatve nad 365 dni 100 %;
Za celoten preostali znesek nezapadlih terjatev in vseh ostalih zapadlih terjatev se uporablja
faktor, ki je izračunan na osnovi formule:
Odpisi terjatev v letu 2011 + (zapadle terjatve nad 365 dni na koncu leta 2010 – zapadle
terjatve nad 365 dni na za četku leta 2011)
Stanje terjatev na za četku leta 2011 + knjižene terjatve v letu 2011 – st anje terjatev na
koncu leta 2011
Izračuni faktorja temeljijo na podatkih terjatev celotne regije (CEE). Faktor za leto 2011, ki ga je
IBM Slovenija uporabil pri oblikovanju popravkov vrednosti terjatev je 0,1141 %.
Pri oblikovanju popravkov vrednosti terjatev je bil leto 2011 uporabljen faktor celotne regije v
višini 0,43 % in 0,58 % za dve različni skupini kupcev iz naslova terjatev iz poslovnega
financiranja. Poslovno financiranje je interna delitev kupcev, ki imajo plačilne pogoje, drugačne
od standardnih pogojev za IBM kupce.
Podjetje je na podlagi ocene trenutnega finančnega položaja kupcev oblikovala tudi 100 %
popravke vrednosti za terjatve, za katere obstaja verjetnost, da ne bodo poplačane.
1.7. Denarna sredstva in denarni ustrezniki
Denarna sredstva in denarni ustrezniki vsebujejo gotovino v blagajni, na bančnih računih, denar
na poti in kratkoročni depozit pri banki.
Prevrednotenje denarnih sredstev je sprememba njihove knjigovodske vrednosti,opravi pa se ob
koncu poslovnega leta in med njim. Pojavi se le v primeru denarnih sredstev, izraženih v tujih
IBM Slovenija d. o. o. Letno poročilo 2011
31
valutah, če se po prvem pripoznanju spremeni valutni tečaj. Tečajna razlika, ki se pojavi pri tem,
lahko poveča ali zmanjša prvotno izkazano vrednost.
1.8. Aktivne časovne razmejitve
Kratkoročno odloženi stroški vsebujejo zneske, ki ob svojem nastanku še ne bremenijo
dejavnosti, s katero se ukvarja podjetje, ter takrat tudi še ne vplivajo na poslovni izid.
Kratkoročne časovne razmejitve so terjatve ali druga sredstva in obveznosti, ki se bodo po
predvidevanjih pojavili v letu dni in katerih nastanek je verjeten, velikost pa zanesljivo ocenjena.
Aktivne časovne razmejitve je mogoče obravnavati kot terjatve oziroma dolgove v širšem
pomenu. Terjatve in obveznosti se nanašajo na znane in neznane stranke, do katerih bodo v
letu dni nastale prave terjatve in dolgovi.
Družba pripoznava časovne razmejitve v skladu z usmeritvami glede pripoznavanja prihodkov,
kot so opisane v točki 1.14.
1.9. Kapital
Celotni kapital sestavljajo vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, zakonske rezerve, preneseni
čisti poslovni izid iz prejšnjih let in čisti poslovni izid poslovnega leta. Osnovni kapital se vodi v
domači valuti.
Kapitalske rezerve izhajajo iz prehoda na nove SRS na dan 01.01.2006 in predstavljajo splošni
prevrednotovalni popravek kapitala.
Zakonske rezerve se oblikujejo do višine, ki jo določata ZGD-1 in statut družbe in se lahko
uporabijo zgolj za povečanje osnovnega kapitala ali kritje izgube. Druge rezerve iz dobička so
proste rezerve. Uprava družbe jih lahko uporabi za oblikovanje drugih vrst rezerv, povečanje
osnovnega kapitala, razporeditev v bilančni dobiček ali pokrivanje izgube.
Preneseni čisti poslovni izid izkazuje zadržane dobičke iz preteklih let.
Čisti poslovni izid poslovnega leta predstavlja poslovni izid tekočega poslovnega leta.
IBM Slovenija d. o. o. Letno poročilo 2011
32
1.10. Rezervacije in dolgoro čne pasivne časovne razmejitve
Rezervacije se nanašajo na bodoče obveznosti iz naslova zaposlencev. Oblikovane so na
osnovi aktuarskega izračuna. Ob koncu vsakega poslovnega leta se glede na starostno in
izobrazbeno strukturo preveri znesek bodočih obveznosti do zaposlencev. Glede na izračun se
rezervacije ustrezno povečajo ali zmanjšajo.
Med dolgoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami se izkazujejo odloženi prihodki, ki bodo v
obdobju, daljšem od leta dni, pokrili predvidene odhodke. Za dolgoročno odložene prihodke iz
naslova zagotavljanja storitev, dobave programske opreme, vzdrževanja ter zagotavljanja
ostalih IT storitev, družba praviloma izdela večletni načrt oblikovanja (t.i. periodizacijo) in
črpanja. Kratkoročni del odloženih prihodkov se izkazuje med kratkoročnimi časovnimi
razmejitvami. Tako oblikovane razmejitve na račun dolgoročno oblikovanih odloženih prihodkov
se prenašajo med poslovne prihodke tistega poslovnega leta, v katerem se pojavljajo stroški
oziroma odhodki, za pokrivanje katerih so oblikovane.
1.11. Poslovne obveznosti
Poslovne obveznosti so v začetku izkazane z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob
predpostavki, da upniki zahtevajo njihovo poplačilo.
Kot kratkoročne poslovne obveznosti štejejo kratkoročne obveznosti do družb v skupini, drugih
dobaviteljev, države in zaposlenih ter druge kratkoročne obveznosti.
1.12. Finančne obveznosti
Kot kratkoročne finančne obveznosti štejejo obveznosti iz naslova dobljenih posojil, katerih rok
odplačila je krajši od enega leta.
Obresti od kratkoročnih obveznosti so postavka finančnih odhodkov.
Dolgoročne obveznosti iz financiranja, izražene v tuji valuti, so na začetku preračunane v
domačo valuto po referenčnem tečaju Evropske centralne banke na dan nastanka. Tečajna
razlika do datuma bilance stanja je postavka finančnih odhodkov.
IBM Slovenija d. o. o. Letno poročilo 2011
33
1.13. Pasivne časovne razmejitve
S pasivnimi časovnimi razmejitvami so zajeti vnaprej vračunani stroški in kratkoročno odloženi
prihodki na podlagi izvirnih vrednosti. Vnaprej vračunani stroški kasneje pokrivajo dejansko
nastale stroške iste vrste. Družba oblikuje kratkoročne odložene prihodke iz naslova
zagotavljanja storitev, dobave programske opreme, vzdrževanja ter zagotavljanja ostalih IT
storitev, katerih dolgoročni deli se izkazujejo med dolgoročnimi časovnimi razmejitvami.
Družba pripoznava časovne razmejitve v skladu z usmeritvami glede pripoznavanja prihodkov,
kot so opisane v točki 1.14.
1.14. Prihodki od prodaje
Splošno
Družba pripozna prihodke, ko je verjetno, da bodo v prihodnje pritekale gospodarske koristi in
da je te koristi mogoče zanesljivo izmeriti. Družba pripozna prihodke, ko so izpolnjeni naslednji
pogoji: družba ima zanesljive dokaze glede sklenitve posla, dobava je bila opravljena, prodajna
cena je določena in je zanesljivo, da bodo gospodarske koristi pritekale v družbo. Dobava je
izvršena, ko so proizvodi dobavljeni ali storitve opravljene, ko je prenos tveganja pred izgubo
prenešen na kupca ali je kupec sprejel tveganje pred izgubo ali kadar obstajajo zanesljivi
dokazi, da je prenos tveganja pred izgubo na kupca zagotovljen. Prodajna cena je fiksna ali
določjiva tedaj, ko so vse ostale okoliščine glede prodaje določene.
Prihodki od prodaje sestavljajo prodajne vrednosti prodanih proizvodov, storitev, trgovskega
blaga in materiala v obračunskem obdobju, če je realno pričakovati, da bodo plačane in so
navedene v računih in drugih listinah, zmanjšane za vse popuste, ki so dani ob prodaji, kasneje
pa tudi za vrednosti vrnjenih količin in pozneje odobrenih popustov, razen finančnih skontov.
Prihodki se merijo na podlagi poslovnih listin in na podlagi ocen pogodbenih določil. Družba ima
znotraj korporacije oblikovana natančna navodila glede merjenja prihodkov in sicer posebej za
vsako vrsto prihodkov.
Večpredmetni dogovori
V primeru večpredmetnih dogovorov prodajna pogodba hkrati vključuje prodajo storitev, prodajo
strojne in prodajo programske opreme. Taka prodajna pogodba vsebuje tudi več ločenih dobav,
IBM Slovenija d. o. o. Letno poročilo 2011
34
kot npr dobava strojne opreme v enem časovnem obdobju, dobava programske opreme v
drugem, ter opravljene storitve v naslednjem časovnem obdobju. V takih primerih je potrebna
presoja pripoznavanja prihodkov kot celotni posel ali kot pripoznavanje prihodkov vsakega
posameznega elementa posebej. V primeru pripoznavanja prihodkov celotnega posla, se
prihodki ustrezno pripoznavajo preko več časovnih obdobij ali so razmejeni dokler zadnji
element iz pogodbe ni dokončno dobavljen oz. storitve opravljene.
Storitve
Družba v osnovi nudi storitve, ki so opravljene na podlagi dogovorjenih rokov in materialov, s
fiksno določeno ceno in za različna časovna obdobja. Prihodki se pripoznavajo skozi celotno
pogodbeno obdobje linearno ali po prodajnih cenah dokončanih storitev (znesek prihodkov je
pripoznan glede na opravljene storitve v časovnem obdobju).
Prihodki od pogodb na osnovi rokov in materialov (time-and-material contracts) se pripoznavajo
na podlagi opravljenih delovnih ur s pripadajočimi ostalimi stroški.
Prihodki od zagotavljanja podaljšanih garancij in vzdrževanja se pripoznavajo linearno skozi
celotno večletno pogodbeno obdobje.
Prihodki od pogodb s fiksno ceno o zasnovanju in izgradnji IT storitev (fixed-price design and
build contracts), se pripoznavajo s metodo POC-percentage of completion. S POC metodo se
prihodki pripoznavajo glede na stopnjo dokončanosti del kot odstotek od celotnega opravljenega
dela. Če nastopijo okoliščine, ki spremenijo prvotne ocene prihodkov ali stroškov, se preračuna
nova stopnja. Sprememba lahko povzroči povečanje ali zmanjšanje ugotovljenih prihodkov ali
stroškov. Družba vseskozi spremlja dobičkonosnost tovrstnih projektov. V kolikor so dejanski
rezultati drugačni od ocenjenih, se odstopanja pripoznajo v obdobju, v katerem pride do
odstopanj.
Pri določenih prodajnih pogodbah, družba izstavi račun stranki neodvisno od pripoznavanja
prihodkov od storitev. V teh primerih družba pripozna razmejene prihodke.
Pri določenih prodajnih pogodbah družba opravi storitve pred izstavitvijo računa, v tem primeru
se pripoznajo nezaračunane bodoče terjatve – aktivne časovne razmejitve.
Račun za opravljene storitve se običajno izstavi mesec dni po opravljenih storitvah ali v skladu z
določbami prodajne pogodbe. Za nezaračunane terjatve se pričakuje, da bodo zaračunane v
naslednjih štirih mesecih.
IBM Slovenija d. o. o. Letno poročilo 2011
35
Strojna oprema
Prihodki od prodaje strojne opreme se pripoznavajo, ko preide tveganje pred izgubo (risk of
loss) k stranki in na strani IBM ni več neizpolnjenih pogodbenih obveznosti, ki bi vplivale na
dokončno sprejetje blaga. Stroški zagotavljanja garancij in ostalih pogodbenih obvez, ki lahko
nastanejo, so vkalkulirane v istem obdobju kot je pripoznan prihodek. Prihodki od poslovnega
najema se pripoznavanjo linearno v času najema strojne opreme.
Programska oprema
Prihodki od enkratne prodaje programske opreme (one-time charge license software) so
pripoznani v obdobju, ko stranka sprejme pogoje licence in ko so izpolnjeni vsi ostali pogoji za
pripoznavanje prihodkov. Prihodki od kvartalnega ali letnega obračunavanje (recurring license
charge) programske opreme se pripoznavajo skozi celotno obdobje trajanje pogodbe, v katerem
je stranka upravičena do uporabe licence. Prihodki od storitev naročnin in podpor (subscription
and support), ki vključujejo tudi morebitne nadgradnje, se pripoznavajo linearno skozi celotno
obdobje zagotavljanja teh storitev.
1.15. Nabavna vrednost prodanih koli čin
Nabavna vrednost podanega blaga vsebuje neto fakturno vrednost blaga, izdatke za carino in
druge uvozne dajatve, ki so zaračunane k dobaviteljevi ceni, prevozne stroške, stroške
zavarovanja in druge odvisne nabavne stroške. Nabavna cena je zmanjšana za dobljene
popuste in količinske rabate.
1.16. Stroški
Stroški materiala in storitev so stroški tistega materiala in storitev, ki se porabljajo pri ustvarjanju
prihodkov.
Stroški se merijo na podlagi prispelih poslovnih listin in na podlagi ocen pogodbenih določil.
Stroški dela se pripoznajo na podlagi listin, ki dokazujejo opravljeno delo in druge podlage za
obračun plač oziroma upravičenost nadomestila plač in plačam sorodnih postavk.
Odpise vrednosti sestavljajo zneski amortizacije osnovnih sredstev in neopredmetenih
dolgoročnih sredstev ter prevrednotovalni poslovni odhodki.
IBM Slovenija d. o. o. Letno poročilo 2011
36
1.17. Stroški prodaje in splošnih dejavnosti
Stroški prodaje in splošnih dejavnosti predstavljajo stroške in odhodke komercialnih in
administrativnih opravil ter stroške, ki so povezani s prodajo poslovnih učinkov.
1.18. Finančni prihodki in odhodki
Finančni prihodki vključujejo prihodke od obresti pozitivnega stanja na transakcijskih računih,
odprtih pri bankah, in od tečajnih razlik.
Finančni odhodki vključujejo odhodke za obresti najetega kredita in tečajne razlike.
1.19. Davki
Davek od dohodka pravnih oseb je obračunan na temelju prihodkov in odhodkov, ki so vključeni
v izkaz poslovnega izida v skladu z veljavno davčno zakonodajo. Davek od dohodkov pravnih
oseb je v letu 2011 obračunan po 20 % stopnji.
Terjatve in obveznosti za odložene davke se obvezno obračunajo z uporabo metode obveznosti
po bilanci stanja. Ta metoda se osredotoča na začasne razlike med knjižnimi vrednostmi
sredstev ali obveznostmi v bilanci stanja in njihovimi davčnimi vrednostmi. Posledica
ugotovljenih začasnih razlik so odloženi davki, ki z računovodskega vidika predstavljajo
nespremenjeno obveznost za plačilo davka ne eni strani in na drugi strani obveznost oziroma
terjatev za odloženi davek do države ter manjši ali večji čisti dobiček. Pri pripoznavanju terjatev
za odloženi davek je potrebno upoštevati, da se terjatev izkaže le v primeru, ko je precej gotovo,
da bo družba imela v prihodnjih obdobjih dovolj velike obdavčljive dobičke, v breme katerih bo
lahko odpravila to terjatev.
1.20. Izkaz denarnih tokov
Izkaz denarnih tokov prikazuje, kako prejemki in izdatki vplivajo na spremembe stanja denarnih
sredstev v obdobju. Sestavljen je v obliki stopenjskega izkaza po posredni metodi (različica II).
IBM Slovenija d. o. o. Letno poročilo 2011
37
V izkazu denarnih tokov so izkazani denarni tokovi v obdobju, ki so nastali pri poslovanju,
naložbenju in financiranju. Denarni tokovi so v izkazu denarnih tokov prikazani v nepobotanih
zneskih.
Podatke za postavke (prejemke in izdatke) izkaza denarnih tokov pridobijo:
a) z dopolnjevanjem postavk poslovnih prihodkov in poslovnih odhodkov iz izkaza
poslovnega izida s spremembami obratnih sredstev, časovnih razmejitev, rezervacij in
odloženh davkov v obdobju (za denarne tokove pri poslovanju) ter
b) iz poslovnih knjig podjetja (za denarne tokove pri naložbenju in financiranju).
1.21. Zabilan čna evidenca
Med zabilančnimi postavkami izkazuje družba bančne garancije. Izkazujejo se v zneskih, kot
izhaja iz izvirnih listin (pogodb).
1.22. Izkaz gibanja kapitala
Izkaz gibanja kapitala je temeljni računovodski izkaz, v katerem so resnično in pošteno
prikazane spremembe sestavin kapitala za prikazano obdobje. Izkaz gibanja kapitala je
sestavljen tako, da posamično prikazuje vse sestavine kapitala, zajete v bilanco stanja.
IBM Slovenija d. o. o. Letno poročilo 2011
38
V. POJASNILA K RA ČUNOVODSKIM IZKAZOM
1. Neopredmetena sredstva
Tabela gibanja neopredmetenih sredstev
Nabavna vrednost Neopredmetena
sredstva SKUPAJ Stanje 01.01.2011 103.726 103.726 Povečanja 508.050 508.050 Zmanjšanja 42.000 42.000 Stanje 31.12.2011 569.775 569.775 Popravek vrednosti Stanje 01.01.2011 68.483 68.483 Amortizacija 61.621 61.621 Zmanjšanja 63.768 63.768 Stanje 31.12.2011 66.335 66.335 Neodpisana vrednost Stanje 01.01.2011 35.243 35.243 Stanje 31.12.2011 503.440 503.440
Doba koristnosti neopredmetenih sredstev je 10 let.
Povečanja v okviru osnovnih sredstev se nanašajo na nabave neopremetenih sredstev,
potrebnih pri selitvi v nove poslovne prostore.
IBM Slovenija d. o. o. Letno poročilo 2011
39
2. Opredmetena osnovna sredstva
Tabela gibanja opredmetenih sredstev
Nabavna vrednost oprema
oprema dana v
poslovni najem
OS v pridobivanju SKUPAJ
Stanje 01.01.2011 5.111.185 16.734.057 198.747 22.043.989 Povečanja 1.445.925 5.076.564 6.446 6.528.935 Zmanjšanja 1.433.178 -3.479.917 -198.747 -2.245.486 Stanje 31.12.2011 5.123.932 18.330.704 6.446 23.461.082 Popravek vrednosti Stanje 01.01.2011 4.017.306 6.737.128 0 10.754.434 Amortizacija 501.244 4.168.120 0 4.669.364 Zmanjšanja 1.404.781 -2.979.330 0 -1.574.549 Stanje 31.12.2011 3.113.769 7.925.918 0 11.039.687 Neodpisana vrednost Stanje 01.01.2011 1.093.879 9.996.929 198.747 11.289.555 Stanje 31.12.2011 2.010.163 10.404.786 6.446 12.421.395
Povečanja v okviru osnovnih sredstev se nanašajo predvsem na nabave nove računalniške
opreme (strežniki in računalniki), ki je bila dana v poslovni najem za obdobje od 3 do 5 let.
Zmanjšanja v višini na 5,1 milijonov EUR se nanašajo na odtujitve oz. odprodaje skoraj v celoti
odpisane računalniške opreme in izločitev osnovnih sredstev, katera pogodba o poslovnem
najemu se je iztekla ali je bila predčasno prekinjena. Pri tem doseženi dobički oz. izgube so
pripoznani med prevrednotovalnimi prihodki/odhodki, le ti so prikazani v poglavju VI v točki 5.17.
V letu 2011 je inventurna komisija zaradi zastarelosti odpisala računalniško opremo v višini
nabavne vrednosti, katerih sedanja vrednost je bila enaka 2.686,00 EUR.
Osnovna sredstva niso zastavljena. Družba nima sredstev, ki bi bila dana ali vzeta v/na
finančnem najemu
IBM Slovenija d. o. o. Letno poročilo 2011
40
V letu 2011 je imelo podjetje 4.488.215 EUR prihodkov iz naslova poslovnega najema.
Pričakovani prihodnji najmanjši prihodki iz naslova naj emnin:
(v EUR brez centov) 2011
V enem letu 4.128.698 V obdobju enega do petih let 5.052.596 Več kot pet let 0
Stanje 31.12.2011 9.181.294
Splošen opis najemodajal čevih pogodb
Kosi opreme in njihovi deli v času veljavnosti pogodbe ostanejo IBM-ova last in ne bodo postali
sredstvo stranke ali katerekoli tretje osebe.
Stranka mora vsak kos opreme vzdrževati in z njim ravnati v skladu z ustreznimi
proizvajalčevimi specifikacijami ter poskrbeti za dobre pogoje popravila in obratovanja.
IBM na svoje stroške zagotavlja zavarovanje, ki pokriva škodo na kosih opreme, njihovo izgubo
ali s policijskim poročilom potrjeno krajo kosov opreme v obdobju trajanja najema, razen v
primeru, ko je škoda posledica enega izmed naslednjih razlogov:
- naklepna kršitev pravil ali velika malomarnost stranke,
- predelave, spremembe itd.,
- vojna, potresi in nuklearna reakcija,
- uporaba opreme za druge potrebe kot je obdelava podatkov,
- kraja mobilno uporabnih predmetov opreme.
Na dan 31.12.2011 ima podjetje vsa osnovna sredstva v letni IBM skupinski polici zavarovana
do 31. marca 2012 pri ameriški zavarovalnici. Skupna premija zavarovanja znaša 14.105,04
USD.
IBM Slovenija d. o. o. Letno poročilo 2011
41
Predvideni odhodki za sklenjeno najemno pogodbo pos lovnih prostorov:
(v EUR brez centov) 2011
V enem letu 1.016.205 V obdobju enega do petih let 4.844.456 Več kot pet let 4.043.647
Stanje 31.12.2011 9.904.278
3. Dolgoro čne poslovne terjatve
Dolgoročne poslovne terjatve leta 2011 v višini 4.089.563 EUR so terjatve do kupcev, katere
zapadejo v plačilo kasneje kot v letu dni, v letu 2010 pa je podjetje te terjatve izkazovalo v višini
1.836.246 EUR. Terjatve se nanašajo na sklenjene pogodbe za zagotavljanje strojne in
programske opreme s plačilom na obroke. Dolgoročne poslovne terjatve niso zavarovane.
Razčlenitev terjatev po rokih zapadlosti:
(v EUR brez centov) 2013 2014 2015 Skupaj
Dolgoročne poslovne terjatve 2.423.687 1.659.897 5.979 4.089.563
Družba je v letu 2011 oblikovala popravke vrednosti dolgoročnih poslovnih terjatev v skladu z
usmeritvijo, opisano v točki 1.6. Na dan izdelave bilance ni bilo kazalnikov, ki bi izkazovali
možnosti nepoplačila terjatev.
4. Odložene terjatve za davek
(v EUR brez centov) 2011 2010
Odložene terjatve za davek iz naslova: - rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine 81.372 76.917 - oblikovanih rezervacij za dane garancije 38.267 21.961 - oblikovanih rezervacij za razgradnjo elektronskih naprav 6.395 0 - oblikovanih popravkov vrednosti terjatev 80.225 67.524
Stanje 31.12.2011 206.259 166.402
IBM Slovenija d. o. o. Letno poročilo 2011
42
5. Zaloge
(v EUR brez centov)
2011 2010
Zaloge: Proizvodi in trgovsko blago 19.124 5.210
Stanje 31.12.2011 19.124 26.486
Zaloge niso zastavljene kot jamstvo.
Na koncu poslovnega leta družba opravlja popis trgovskega blaga, na podlagi katerega v letu
2011 ni bilo ugotovljenih popisnih razlik.
Družba na dan 31.12.2011 nima nekurantnih zalog, zaradi česar slabitve niso bile potrebne in
tako družba ni oblikovala popravkov vrednosti.
6. Kratkoro čne poslovne terjatve
(v EUR brez centov) 2011 2010
Kratkoročne poslovne terjatve do povezanih podjetij 1.624.807 1.798.670 Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev 26.411.268 16.045.002 Druge kratkoročne poslovne terjatve 605.576 531.754 Popravek vrednosti kratkoročnih poslovnih terjatev -510.075 -337.621
Stanje 31.12.2011 28.131.576 18.037.805
Podjetje terjatev nima zavarovanih.
Družba na dan 31.12.2011 ne izkazuje kratkoročnih poslovnih terjatev v tuji valuti.
IBM Slovenija d. o. o. Letno poročilo 2011
43
Podjetje na dan 31.12.2011 ne izkazuje terjatev in predujmov do članov uprave (direktorja
družbe).
Starostna struktura terjatev na dan 31.12.2011
a) Kratkoročne poslovne terjatve do povezanih podjetij so v celotnem znesku nezapadle.
b) Kratkoročne poslovne terjatve (v EUR brez centov).
Kratkoro čne poslovne terjatve
Nezapadle - do povezanih podjetij 1.624.807 - do ostalih podjetij 22.235.086 Zapadle do 30 dni 3.546.951 Zapadle od 31 do 90 dni 292.764 Zapadle od 91 do 365 dni 311.825 Zapadle nad 365 24.642 Skupaj 28.036.075
c) Druge kratkoročne poslovne terjatve v višini 605.576 EUR so v celoti nezapadle.
Poštene vrednosti in udenarljive vrednosti terjatev se ne razlikujejo od knjigovodskih.
7. Denarna sredstva
(v EUR brez centov) 2011 2010
Depozit pri banki 0 2.500.946 Dobroimetje pri bankah 3.717.500 3.119.722
Stanje 31.12.2011 3.717.500 5.620.668
Podjetje ima na dan 31.12.2011 dovoljen limit pri UniCredit banki v višini 100.000 EUR in
837.668,16 EUR.
IBM Slovenija d. o. o. Letno poročilo 2011
44
8. Kratkoro čne aktivne časovne razmejitve
(v EUR brez centov) 2011 2010
Kratkoročno odloženi stroški 30.267 91.375 Kratkoročno nezaračunani prihodki 6.247.520 6.246.778
Stanje 31.12.2011 6.277.787 6.338.153
Tabela gibanja aktivnih časovnih razmejitev
(v EUR brez centov) 2011
Začetno stanje na dan 01.01.2011 6.338.153 Črpanje v letu 2011 -6.338.153 Oblikovanje v letu 2011 6.277.787
Stanje 31.12.2011 6.277.787
Kratkoročno odloženi stroški predstavljajo odložene stroške v zvezi s tekočim poslovanjem.
Med kratkoročno nezaračunanimi prihodki predstavljajo večji delež nezaračunani prihodki iz
naslova provizije, do katere je IBM Slovenija upravičen za doseženo prodajo v tekočem letu, ter
nezaračunani prihodki po posameznih projektih in pa vrednost še nezaračunanih rezervnih
delov, ki jih je podjetje uporabilo pri garancijskih popravilih. Največji delež med kratkoročno
nezaračunanimi prihodki predstavlja znesek že poravnanih računov dobaviteljem, ki se nanaša
na dolgoročne financirane pogodbe do kupcev. V prihodnjih letih bodo kupci poravnavali
obveznosti mesečno.
Načrtovano oblikovanje in črpanje ter uresničeno oblikovanje in črpanje v poslovnem letu se
dejansko ne razlikujeta, kajti podjetje oblikuje aktivne časovne razmejitve na osnovi obstoječih
knjigovodskih listin.
IBM Slovenija d. o. o. Letno poročilo 2011
45
9. Kapital
Kapital odraža lastniško financiranje podjetja in je z vidika podjetja njegova obveznost do
lastnikov. Opredeljen je ne samo z zneski, ki so jih lastniki vložili v podjetje, temveč tudi z
zneski, ki so se pojavili pri poslovanju podjetja.
Osnovni kapital podjetja IBM Slovenija d.o.o. je opredeljen v statutu podjetja in registriran na
sodišču, temu ustrezno pa so ga vpisali oziroma vplačali njegovi lastniki. Osnovni kapital
podjetja znaša 357.148 EUR in je enak registriranemu.
Podjetje izkazuje kapitalske rezerve v višini 292.125 EUR iz naslove odprave splošnega
prevrednotovalnega popravka kapitala.
Nerazporejeni čisti dobiček tekočega leta je dobiček, ustvarjen v tekočem letu, zmanjšan za
obračunani davek od dobička. Uprava predlaga, da ostane dobiček za leto 2011 nerazporejen.
Podjetje je v letu 2004 oblikovalo zakonske rezerve in doseglo 35.714 EUR zakonskih rezerv
oziroma 10 % vrednosti osnovnega kapitala. V prihodnjih letih tako podjetje ni več oblikovalo
dodatnih zakonskih rezerv.
Bilančni dobiček na dan 31.12.2011 znaša 6.325.536 EUR. Sestavljajo ga preneseni čisti
poslovni izid iz prejšnjih let in čisti poslovni izid poslovnega leta.
10. Rezervacije in dolgoro čne pasivne časovne razmejitve
(v EUR brez centov) 2011 2010
Rezervacije za jubilejne nagrade in pokojnine ob upokojitvi 612.212 495.899 Rezervacije za prihodnjo razgradnjo elektronskih naprav 63.955 44.411 Rezervacije iz naslova zagotavljanj garancij 382.669 219.602 Dolgoročne pasivne časovne razmejitve 3.806.810 2.461.197
Stanje 31.12.2011 4.865.646 3.221.109
IBM Slovenija d. o. o. Letno poročilo 2011
46
Rezervacije za jubilejne nagrade in pokojnine ob upokojitvi, ki so izračunane na podlagi
aktuarskega izračuna, izkazujejo potencialne obveznosti iz teh naslovov do zaposlenih na dan
31.12.2011.
Rezervacije za prihodnjo razgradnjo elektronskih naprav so izračunane na podlagi najboljših
možnih ocen stroškov razgradnje teh naprav v prihodnosti.
Rezervacije iz naslova zagotavljanje garancij so oblikovane na podlagi najboljših možnih
približkov bodočih stroškov iz naslova danih garancij.
Tabela gibanj rezervacij
(v EUR brez centov)
Rezervacije za jubilejne nagrade
Rezervacije za
odpravnine ob upokojitvi
Rezervacije za prihodnjo razgradnjo
elektronskih naprav
Rezervacije iz naslova
zagotavljanja garancij Skupaj
Stanje 01.01.2011 72.307 423.591 44.412 219.602 759.912 0 Poraba rezervacij v letu 2011 6.900 99.263 0 219.602 325.765 Oblikovanje v letu 2011 7.319 215.158 19.543 382.669 624.689 Odprava rezervacij v letu 20111 0 0 0 0 0 Stanje 31.12.2011 72.726 539.486 63.955 382.669 1.058.836
Dolgoročne pasivne časovne razmejitve v višini 3.806.810 EUR predstavljajo odložene prihodke
iz naslova storitev vzdrževanja na podlagi pogodb o vzdrževanju strojne in programske opreme.
Družba dolgoročne dele celotnih pasivnih časovnih razmejitev, ki zapadejo v roku daljšem od
enega leta, prikaže med dolgoročne pasivne časovne razmejitve.
Podjetje ocenjuje, da ni izpostavljeno tveganjem.
IBM Slovenija d. o. o. Letno poročilo 2011
47
11. Kratkoro čne finan čne obveznosti
Podjetje ima kratkoročno posojilo pri finančni instituciji Treasury Center – TC Dublin v višini
12,45 milijonov EUR z 1,20271 % obrestno mero. Podjetje odplačuje glavnico in mesečne
obresti glede na razpoložljiva sredstva.
Podjetje nima kratkoročnih dolgov do članov uprave (direktorja družbe), članov nadzornega
sveta in notranjih lastnikov.
Posojilo ni zavarovano, izpostavljenosti obrestnemu tveganju ni.
12. Kratkoro čne poslovne obveznosti
(v EUR brez centov) 2011 2010 Kratkoročne poslovne obveznosti do povezanih podjetij 7.349.448 9.550.225 Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev 9.172.355 2.511.473 Kratkoročne poslovne obveznosti do države 3.061.538 1.497.047 Kratkoročne poslovne obveznosti do delavcev 695.524 865.938 Kratkoročne poslovne obveznosti za predujme in obresti 1.359.256 4.901
Skupaj kratkoro čne poslovne obveznosti 21.638.122 14.429.584
13. Kratkoro čne pasivne časovne razmejitve
(v EUR brez centov) 2011 2010
Kratkoročno odloženi prihodki 5.625.235 4.336.872
Kratkoročno vnaprej vračunani stroški in odhodki 3.776.119 3.853.960
Stanje 31.12.2011 9.401.354 8.190.832
IBM Slovenija d. o. o. Letno poročilo 2011
48
Tabela gibanja pasivnih časovnih razmejitev
(v EUR brez centov)
Kratkoro čno odloženi prihodki
Kratkoro čno vnaprej vračunani stroški in
odhodki SKUPAJ
Začetno stanje 01.01.2011 4.336.872 3.853.960 8.190.832
Črpanje v letu 2011 -4.336.872 -3.853.960 -8.190.832
Oblikovanje v letu 2011 5.625.235 3.776.119 9.401.354
Skupaj 31.12.2011 5.625.235 3.776.119 9.401.354
Kratkoročno odloženi prihodki se nanašajo na zaračunano vzdrževanje, ki bo potekalo v letu
2011, prihodke iz poslovnega najema, zaračunane projekte, katerih določene faze bodo
končane v letu 2011, ter prihodke iz obresti.
Vnaprej vračunani stroški in odhodki se zaradi pravilne obremenitve poslovnega izida oblikujejo
običajno na koncu poslovnega leta. Njihova višina se določi glede na izkušnje iz preteklih let ali
na podlagi že znanih podatkov o višini nastalih stroškov, nanašajo pa se na opravljene storitve,
storitve zaposlenih in ostale stroške povezane z letom 2011, ki so bili zaračunani v letu 2011.
Razlike v zneskih med ocenjenimi stroški in dejanskimi so nepomembne.
Vnaprej vračunani stroški in odhodki se nanašajo na leto 2011, dejansko pa so računi
dobaviteljev izdani v letu 2012. Za neizkoriščene dopuste leta 2011 je podjetje vračunalo strošek
v znesku 331.821 EUR in v letu 2010 stroške v višini 377.311 EUR.
14. Zabilan čna evidenca
Podjetju je Unicredit banka izdala garancije, ki na dan 31.12.2011 v skupni višini znašajo
9.571.688 EUR. Upravičenci iz naslova garancij so: Davčna uprava Republike Slovenije, Nova
Ljubljanska banka, Ministrstvo za javno upravo, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije,
HSE d.o.o., Ljubljana, Iskratel Kranj, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije
in Carinska uprava Ljubljana.
IBM Slovenija d. o. o. Letno poročilo 2011
49
Garancije so izdane na osnovi pogodbe med IBM Slovenija in UniCredit banko o maksimalnem
stanju obveznosti, ki je zavarovana s patronatskim pismom IBM World Trade Corporation New
York.
15. Prihodki od prodaje
Izkaz poslovnega izida je sestavljen po I. različici.
(v EUR brez centov) 2011 2010 Čisti prihodki od prodaje proizv. in stor., razen najem na dom. trgu 29.821.665 27.604.596
Čisti prihodki od najemnin na domačem trgu 4.488.215 4.159.736
Čisti prihodki od prodaje blaga in materiala na domačem trgu 20.973.512 22.339.282 Čisti prihodki od prodaje proizvodov in storitev na trgu EU kupcem v skupini 11.668.201 6.493.608 Čisti prihodki od prodaje proizvodov in storitev na tujem trgu kupcem v skupini 3.497.282 6.798.737
Skupaj 70.448.875 67.395.959
Čisti prihodki od prodaje proizvodov, storitev, blaga in materiala na domačem trgu se nanašajo
na prodajo strojne in programske opreme ter rešitev na področju tehničnih in svetovalnih storitev
ter storitev vzdrževanja strojne in programske opreme končnim strankam.
V letu 2011 je podjetje doseglo 4,5 % rast prihodkov od prodaje glede ne leto 2010. Rast je bila
zabeležena predvsem pri prodaji rešitev na področju tehničnih in svetovalnih storitev, manj pa
pri prodaji strojne opreme.
Prihodki od najemnim na domačem trgu se nanašajo na prihodke od najemnin osnovnih
sredstev, danih v poslovni najem.
Čisti prihodki od prodaje proizvodov in storitev kupcev v skupini se našajo na prihodke, prejete
od povezanih podjetij v tujini iz naslova pogodb o zagotavljanju storitev naših strokovnjakov na
IT in ostalih strokovnih področjih.
IBM Slovenija d. o. o. Letno poročilo 2011
50
16. Drugi poslovni prihodki
Drugi poslovni prihodki v višini 41.047 EUR predstavljajo prihodke od prodaje osnovnih
sredstev.
17. Analiza stroškov
Stroški Stroški splošnih (v EUR brez centov) prodajanja dejavnosti Skupaj Nabavna vrednost prod. blaga / proiz. Stroški 629.409 11.958.766 11.984.436 Stroški materiala 1.544.575 29.346.916 603.740 Stroški storitev 848.937 16.129.794 30.891.491 Stroški dela 848.937 16.129.794 16.978.731 Stroški plač 713.743 13.561.111 14.274.854 Stroški socialnega zavarovanja 50.654 962.435 1.013.090 Stroški pokojninskega zavarovanja 61.833 1.174.825 1.236.657 Ostali stroški dela 22.706 431.423 454.130 Amortizacija 236.549 4.494.435 4.730.984 Prevrednotovalni odhodki pri opredmetenih osnovnih sredstvih in obratnih sredstvih 17.435 331.267 348.702 Ostali stroški 111.137 2.111.605 2.222.742 Skupaj stroški 4.236.979 80.502.577 67.760.826
Podjetje na dan 31.12.2011 nima programov drugih dolgoročnih zaslužkov zaposlencev zunaj
odpravnin in jubilejnih nagrad.
Zahtev zaposlenih po izplačilih, ki jim podjetje na