Upload
others
View
0
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
I-
MEK
tev. 13 (109)
Danes Slovenci v Videmski pokrajini éutijo, da niorafoosi’oboditi in re.iti pred brezizhodnim unienjem tiste vrednote, ki se v njihovein ivtjenjti najholf iskreno in pristnoizrttajo, tiste vrednote, ki so izraz pravice in svobode, ki sopagoi za pomo razt’ijctnje c1oveka in njegove osebnosti, kiponzenifo obsodbo vrzeli, poinanjkljivosti, diskrinzinacij,nesklaclij i’ obtastvenih institticijah, tistih vrednot, ki zah—tet’ajo, da se beneske Sloi’e,zce obrctvnava kot skupnost,ki ie vreclna sposto’anja in zipotei’anja, ne pci kot skupnostn’zanjvrednih ljudi, ki jih fe treba odre.iti in vzgajati i’ duhue zclat’naj preivelega gtzihega nacionauizma.
Gospodctrsko in drnbeno nerazvitost je pri nas sprezzilido nepriznai’anf e ohstoja slovenske skupnosti v Furtaniji,vse to pci prciv gotovo ni itgodno vptivato i-ta razvoj demokratinih ocbzosov, na octkrivanje lctstne identitete, na razvoiresniénega hurn anizrna, zia ovrednotenje toveka in na spoStovanje njegovih nedotctklfivih pravic. Tctko stcinje iii mogb oi;zogoiiti Stovencem v Victeznski pokrajini narodnostneresti, ai ji;n moglo dati moizosti, cia bi postali subjekt inprotagonist si’oje lastne usode, da bi vplivaui zia napredeksvofe zemlje in da bi torej kot Slovenci prispevciti k resniéltenlu napz dkit cabine fttrlcinije in celotne drave.
Zaradi tega siovenskemu jeziku ai bila danci nzonost,da se tn’etfavi i’ sotah, i’ toponomczstiki, i’ odnosilz mcclClravljani ter v tipravaezu ivtjenju, kar bi seveda omogo6itorctzsiritei kulturnega in drttbenega obzorja ljudstvu, katerega obstof so doslej zanikali.
Ne izvaja se 6. èlen republike zistave, ki nataga repuh1Ii 17czlogo da posebaimi normctmi citi fezikoi.z-zp monjStne; slovenskct skttpnost v Furlaniji, ki si teli spo.tovaujctIn ne napadov ne tastno eksistenco, fe e naprej tara p0-segov, ki fo zadevajo v ;zjeno ivo tkivo.
Zctsititi sbovensko tjuclsko kulturo v Furlaniji ponzeni(lati 1;,,A,,,-,, i-; ;,- -ir,Stinct i7rnr,vii,i i i’nhrn
L’incontro ctiltttrctte dei popoli vicini che quest’anno sisvolge il 29 e il 30 bitglio a Kanzenica, nel Comttne di Stregna,si apre ctlt’insegna di stimolanti attività delle genti slovenedella Pi-oi’incia di Udine.
Se le ferite del terremoto Izanno aperto tm processo diricerca e di riscoperta dei valori delta cultura umana delfrii di, non di meno gli Sloveni della Val Canale, di Resia,della Vai Tori-e e del Cornappo, del Canal di Grivò e delleValli del Natisone hanno fatto sentire forte la loro coscienzae la loro voce che reclama la tittela dei diritti umani, attraverso la salvagttardia e il rispetto delta loro comunità ziaturate, cttltztrale e linguistica.
Oggi gli Sloveni della Provincia di Udine sentono di dover liberare, da tm’espropriazione senza alternative, i valoripiù sinceri ccl atttentici della toro vita, valori, che parlano digittstizia e libertà, clic reclamano pieno sviluppo della per-sozza innana, che dentuzciuno le lacune, te carenze, te discriminazioni, le incozzgrttenze dei pubblici poteri per far sì chela gente della Stavia Frititana sia trattata come comtmità darispcttctre e valorizzare, e non come popolazione minorata daredimere ed educare atte sopravvivenze ottusamente izazioacustiche onnai pdtssate.
Il sottosviluppo economico e sociale che si è accompagnato cd disconoscizuento della comunità slovena del Friuli,non ha certo fctvo rito la pratica democratica cli riscopertadetlct propria indcntità, di l’ero umanesimo, di valorizzazionedell’uomo e di rispetto dei suoi diritti inviolabili, nè hcu cicitoun contribitto, affinchè gli Sloveni detta Provincia di Udinepossano crescere coi ne tali ed essere essi i protagonisti e gliartefici del progresso civile cletkt loro terrct e quindi, da Stovezzi, contribuire itt vero progresso dell’intero Frittli e dell’intero Paese.
Per questo non è stato ctccotto b’ttso delta lingua materna stovena netta scuola, nella toponomastica, nei rapporti trai cittadini nelle amministrazioni cite dovrebbe favorire t’ampliaznento dell’orizzonte culturale e sociale di un popolo,finora negato.
Non si applica t’art. 6 detla Costituzione Repubblicanache stattuisce «La Repubbtica tutetct con apposite norme teminoranze linguistiche», tacerando ancora nella carne vivala eoniuidtù sluiena del friuli che vuote aet a i Lspet laicie non offesa nella sua esistenza.
La tutteta delta cuiltitra popolare slovenci det Frittii vuotedire concedere la possibilità di espressione e di istruzionenella lingua materna a migliaia di persone, vitol dire aiutare
— — .__.7__.___.1_, -1,.1i_, i’.-;,,
LINAH
Leto V - tev. 14 (110)UREDNITVQ in UPRAVAedad - Via 9. De Rubeis 20Tel. (0432) 71190Potni predai edad tev. 92Casella postale Cividale n. 92
EDAD, 15.-31. julija 197$Autoriz. Tribun. di Trieste n. 450
lzdaja ZTT
Tìskarna R. Liberale - edad
Srectnje nzed sosectzuzni narocti zia Kainenici, ki holetos 29. in 30. judijct, poteka letos i.’ znanienju tevitnihvzpodhuclnih dejavnosti slovenskih lfttcti v Videunski pokrctfizti.
Izhaja vsakh 15 dniPosamezna tevilka 150 lirNARONlNA: Letna 3000 lirZa inozemstvo: 3500 ltPo6tni tekoi raòun za ltalijoZalo2nitvo trakega tiskaTrst 11-5374
Odgovorni urednik: Izidor PredanQuindicinaleZa SFR] 40 ND - iro raun50101-603-45361
ADIT DZS, 61000 Ljubljana,Gradie 70/Il - Telefon 22-207
Rctne, ki fili je poi’zroéit potres, so obeizem spz-oite tttctiproces iskanja in odkri’i’anfct htzznanilz in kutltttrnih vredzzotv Furlazziji; pral’ tako so tudi Stovenci v Kanalski dolini, i’
Rezif i, i’ Terski in Karnajski clotini, pod Ivaizcem in v Nadikih dolinah vse bolj fasno izrazili svojo zavest in svojc
zahteve po za..*éiti boveéaizskih pz-avic, po zaiti in spotoi’cuzzjit svoje skttpnosti iii zzjenih naravnih, ktiltttrizih in jezikovnih znaéitnosti.
iOti
airiLO
‘liD.
Sped. in abb. post. Il gr./70Po6tnina plaana v gotoviniOGLASI: mm/st + IVA 14%trgovski 100, legami 200finanòno-upravni 150,osmrtnice in zahvale 100,mali oglasi 50 beseda
fat noliene kartoline, takuonesmo mogli obednemu p0-jat nae pozdrave kot 0
navadno, trotamo pa se, deza tuole nam ne obedan zamier.
HOSTNE
Umaru je Zanet Te GorenjihoLu U pandjejak 26. junija jeti- na hitro zmanjku na- dragie- vasnjan Giovanni (Zanet)la Floreancig — Te Gorenjibr, 0 domae. Imeu je $1 ljet.et Malo je na svjete takuo bar
dkih ljudi, kot je biu rajnika- Zanet. iveu je za djelo ino ljubezan med ljudmi. Djeluvi je do zadnjega in u djelu gar- je doletjela smart. Imeu jeli- velik pogreb u srjerlo 28.
junija od Hostenega na LjeJa sali. Ohranili ga bomo Ti ljea- pem spominu.
ilija ho v osnovni oIi‘)A knQL’h
;71978
ob ritev kioskovob 1.., maa Iob J7ur: mbeI «VeseIi pIanarjh’[
h-av prof. Bepina Krizetipa-- , zbori
.itaIijanski ansan
•1
KopraFurlanska folklorna skupina iz Paian di 4Prato jKoroki ,p,eki zbor iz Lo
j Pevski zbor’Podbrda/7/4Mjki evs.r_’fbor Seana -Ponikv
It nek1 diaIktaIni hurnoristzni prjori in
( L nlriri’nitii» -
,,;na,zjvredlztlz tjuat, la jztz ye rreci oarentz iii vzgujatz. i’ uwtue zdavnal preivelcga gluh ega nacionatizina.
: Gospoctarsko in di-itbeno nerazvitost je pri nas sprenitjato nepriznmn’anie c)bstoja stovenske skztpnosti v furtaniji,
•.: l’se to pa prai’ gotov() lii iigodiio vptivalo na razvoj denio:: Jr(ltiCflhlì t)f11OSO1’. liti Odkril’a)lje tastite identitete, iia razvol
%• esniéflega hu;n aiziz,na, na ovrediiotenje toveka in ita spoi.:. tovanje niegovih nedotctktlii’ih pravic. Tako stanjc iii nio
- gto oinogoiiti Slovenceni v Vide,nski pokrajini naroduostuerasti, Ui fl2 nogto dctti ino;tosti, cia bi postali stibjekt inprotagOnist svoje tasine tLSf)dC, da l,i vptivati na napredeksvoie zenzlie in da 1?i torej kot Stoi’e;zci prispevati kneiiztt 1t])i Ldku cetoiize Fttrtaitijc iii cetotne
Zaradi tega stovenskeinti jeziku ni bita daiia nzonost,da se n’reifavi v .otah, i’ topononzcistiki, i’ odnosih mcddravljaizi ter v uprai’nent ivtjeizju, kar bi se;’eda oinogociloraz.iritev kultttrìzega iii drubenega oborja tjztdstvti, katerega obstoj so dostej zanikati.
Ne izvttja se 6. òlen reptibti.kc tistare, lci izataga repuhtiki natogo, da s posebninzi nonnami citi jezikovne manjiize; stovenska sktipnost v furlaniji, ki si eii spo.tovanjain ne napadov na iastno eksistenco, fe e naprej tarda p0-segov, ki io zadevafo v fieno 1’O tkivo.
Zaititi sloveìzsko tjudsko ktittttro i’ Furlanif i pomenidati tltidein, ki jo sestavtjajo, monost izraanja in izobraei.’anja i’ materincm jezikti, pomeni poznati in podpiratiélove.ko in kultitrno bogastvo Beneke Slovenif e, ki fe bitodoslej nainenoma prikrito ali celo zanievano, pomeni tttdipoiskati nove vezi v na.iini ljttdmi, ki se noéefo odpoi’edati
f svoji narodnostni in fezikovni identiteti.Naceti ohstojnost jezika, ki je v navadi pri vsakdanjenz
¶. ohéei’anfu, poineni tudi razbiti zgodovmnski iii naravni profit‘ iza.ilz tjztdi, ponzeni tudi uniiti bogato prenzoenje navad: in dejavnosti, ki so znaéilne za ivtjenje iza.e skupizosti.
Ali morda hocejo, da postaneino laici na svoji tastnizeìnlji?
Na i’se te poskuse odgovai’jaino clcmokrcttiéno, ktiltiinzoin oclgoi’onio z iuiiiiz slzocloin zia Kameizici, ki fe izraz na.ezavzetosti i’ obranibi pravic na.e skztpizosti, v deltt za preinostitev zaostatost i in izrinjenOsti, i’ nct.*ih prerodnih strein•tjenjih, ki naf zagotovijo Stovencenz v Fttrtaniji dostofan—
•stvo, ki jim pripada. Tako se boato lctlzko tudi odprti iriétoi’e.ki skttpnosti Evrope, okrepili soctelovanje nzed soediziini izczrodi in prispevati k spto.nenm ivljenfskemzi
iiapredku.Osimski spoi-azzun je ustvarit duhovne in defanske o
snove, da se raz.iri in razi’if e sodelovanje mcd tjudmi, kiivijo ob mefi, in nakazat, da ho mogoée zamufeno nadokizactiti le z gospodarsko in ktilttznzo okrepitvijo teli krafei’.
• Probtemov naih dotin na;ni-e ]irai’ gotoi’o ne ho mogote reiti, ée se ho .e vnaprej zanemnarjaio naj.ibkej.ekomnponente in ljtidi, ki iviio i’ goratih podrozjih.
Treba je toref razviti vsestransko sodetovanfe v dejavl2f)stih sosednih tfitdstev, in to na obeh straneh mneje; trebaje éimprej odob riti zctkonske osntttkc za globaino zaéitoSloveizcev v Italii i ter doseci, da ho komisija pri predsedstvuviade impref pristopila k .irokcmu lzpo.tei’anfu in popolnemtt izvajanjzt ustavnega izaela, p0 katerem niorafo bitivsi Slovenci i’ deelz eiwkopravni in fili Zctto iii mnogoe dcliiizia razliéne kategorije.
Konferenca o etniéno-jezikovnih sktipinalz, ki io fe skiicata videmska pokrafinska uprava, fe prav tako pomembitodejstvo, ki ne clovoljufe poli izazaj. Od tistega skupnega dialoga je treba zdaj preiti k realizacif i defavne izonnative, kiho ustrezala priakovanfenz.
Samo listina o pravicah Slovencev v Videmski pokrajiniin repttbtika tistava ustrezata potrehcmz prebivatstva innufuosti okrepitve cle;nokratkne zai’esti in Jnunane rastina.ih tjudi, ki ivijo i’ hratskeriz soitjzt iii mniroljtihnemnsodelovanjtz i’ oki’irih iialijanske repubtike.
,tt•flL.fl LItt i.J IIIILL
Il sottosviluppo economico e sociale che si è accompagizato al clisco,toscilnelzt() delta cmnunità stovena del Friuli,non ha certo favorito la pratica democratica di riscopertadella propria indentità, di i’ero tunanesimno, di valorizzazionedell’nonio e di rispetto dei sitoi diritti m’notabili, izà ha datoun coiztribitto, affinchà gti Stoveni del/ci Provincia di Udinepossano crescere come tali ed essere essi i protagonisti e gliartefici del progresso civile della loro terra e quindi, da Sto-l’citi, contribuire al i’ero progresso dell’intero Friuli e del-l’intero Paese.
Per questo non è stato accolto t’uso delta lingua matermia stovena nella scuola, netta toponomastica, nei rapporti trai cittadini nelle anmzinist razioni che dovrebbe favorire l’ampliamemzto dell’orizzonte culturale e sociale di un popolo,finora itegato.
Non si applica l’art. 6 della Costituzione Repubblicanache statuisce «La Repubblica tutela con apposite nonne leminoranze linguistiche», lacerando ancora nella carne vivala comunità sloveiza del Friuli che vttole essere rispettatae iton offesa nella sua esistenza.
La tutela delta cultura popolare slovena dei Friuli vuoledire concedere la possibilità di espressione e di istruzionemzella lingua imiatei-na a migliaia di persone, vuoi dire aiutarea conoscere la ricchezza umana e culturale detta Stavia friulana finora volutamente occultata o anche disprezzata, vuoidire ricci-care un nuovo legame con la nostra popolazione chenon vuole rinunciare alla stia identità etnico—linguistica chela distingue.
Violare l’esistenza della lingua di uso quotidiano significa frantumare la personalità sto rica e naturale della nostragente, significa distrttggere un patrimonio di costumi, di attività di vita propri delta hostra comunità.
Forse vogliono fai-ci esti-anei sulla nostra terra?Noi rispondiamo izelta maniera più democratica, civite
e responsabile, ritmendoci a Kamenica per impegnarci indifesa dei dii-itti della nostra comunità per superare glieffetti dell’arretratezza e dell’emarginazione, per ripercori-ere la strada della rinascita e della dignità di Sloveni delFriuli, al fine di dischitiderci alla più ampia comunità dell’Europa che irrobustisce la collaborazione tra i popoli vicinie il pi-ogresso delta vita.
Il Trattato di Osimno ha gettato l’humnus spirituale ereale per ampliare il tibei-o svihtppo tra le genti detta fasciadi confine indicando nella riattivazione del potenziale economico e culturale il superamento dei ritardi e dei disimpegni.
Infatti non cei-to trascurando le parti più deboli e lagente dei monti si risolveranno i problemi delle nòstre valli.
Bisogna quindi intessere una multiforme collaborazionee attività con le popolazioni vicine, su entrambi i versanticonfinari; bisogna appi-ovam-e i progetti di legge per la tutelaglobale degli Sloveni in Italia e far sì che la Commissione
pi-esso la pi-esidenza del Consiglio dei Ministri si avvii altapiù ampia valorizzazione e completa applicazione del principio costituzionale iudii’idtiale izella pai-i eguaglianza degliSloveni nella regione.
La conferenza sui git ippi etnici, organizzata dall’ainministrazione provinciale cli Udine, cznche un fatto inevem-sibite.
Da quel dialogo coimtne è dovei-oso giungere alla realizzazione di tizia noi-nzatii’a incisiva e corrispondente alleaspettative.
Soltanto la Carta dei diritti degli Sloveni della Provinciadi Udine e la Costituzione rispondono alle esigenze della popolazione e a quelle del rafforzamento della coscienza demnoci-atica e della crescita civile della mzosti-a gente clic fraterna-niente convive e pacificamente collabora nell’ambito dellaRepubblica Italiana.
Prof. Viljem erno
HOSTNE
umaru je Zanet Te Gorenjih
U pandjejak 26. junija jena Ntrn zmanjku na dragivasnjan Giovanni (Zanet)Floreancig — Te Gorenjjlip0 domae. Imeu je 81 ljet.Malo je na svjete takuo bardkih ljudi, kot je biu rajnjkZanet. iveu je za djelo inljubezan med ljudmi. Djeluje do zadnjega in u djelu gaje doletjela smart. Imeu jevelik pogreli u srjedo 28.junija od Hostenega na Ljesali. Oliranili ga bomo u ljepem spominu.
a ho v osnovni oIirazstava 24 benekihali bodo slike, kipe
Vabljeni vsi
SV. LENARTGORENJA MJERSA
U srjedo 6. junija je na liitro umaru u videmskem pitalu Franco Qualizza — Komari po domae. Irneu jeamuo 38 ljet. RajnkegaFranca je doletjelo doma inso ga litro odpeljali u pitau, a na alost, mu ni p0-magala ohedna zdravnikapomuo. Biu je puno poznan0 usjeh najh dolinali, saije djelu ofer in prekupòevau z drvi.
Njega pogreb je biu parSv. Lenartu u petak 9. junija. DruJnj in lahti izraamo nae globoko soalje.
Podbonesec•NOVII U RNIM VRHU
U soboto 27. maja sta seporojla u domaj •cerkviNoemi Cencig — Marnjacova in Jerep Paolo. Ona jemetra, on pa je djelu •punoljet za impiegata na puotiu Podboneseu 1ahta in parjatelji iim e1ijo uso srecjo u iVljenju.
Coro di PodbrdoCoro maschile di Seana - Ponikve
umoristiche e barzellette po
ProF. Viljem e;-no