HRISTO KRSTEVSKI RAVENSKA TRILOGIJA

GOGO KAPKA JA OTKRI AMERIKA

Starecot zapre pred tro{nata i prazna ku}a. Letoto be{e vo poln ek. Stigna na zajdisonce, koga od onaa strana na ~estarot (koj bi mo`el ve}e da zboruva za mo~uri{te tuka!), po predolgoto pladnuvawe i nesnosnata gore{tina, dale~nite ridi{ta, kako damki 'r|a pod vinoviot svod, li~ea na umoreno i ote~eno oko {to go zatvora svojot nate`nat kapak od za~maenost i letargija nad pustata ramnica, v samrak. Vozot se izgubi v dale~ina. Dolgite orizi{ta, na koi omarninata ve}e so denovi im ja zala`uva{e `edta, gi pokri temnina i sega odvaj mo`ea da se nasetat vo opa{ot na lokomotivata, {to se vle~ka{e poleka, krivulesto, tromo, niz tatne`ot, pareata i iskri~aviot tanc (mo`ebi na `egavcite), duri toj stoe{e i yure{e pred sebe, bri{ej}i si gi so {amiv~eto vratot i pobelenite vlaknesti gradi (ne{to kako lepliva smolesta jamka, nekakva zelenkava piftija, pena {to se nasobrala i razleala od `egata), pa sega starecot (oddaleku te{ko se ~itaa godinite na toa lice) zaumeno stoe{e pred polurazurnatata ku}a. Rekata od onaa strana na topolite, naprolet {irna i bujna, sega odvaj se zabele`uva{e. Go opsipa roj od semsekakvi yrnyurki, krekawe na `abi, hor od {turci, vrie` od komarci i da ne bea tie, mo`e{e da prilega na ~ovek koj samiot so sebesi razgovara. Stoe{e taka kako da premisluva, pa sepak ne izgleda{e kako nekoj {to donesuva odluka, iako sega ve}e dolgo be{e poblizu do grovnatata ku}arka zad ~estarot (nekoga{nata popatna `elezni~ka postojka - kantor) otkolku do vozot, poblizu do no}ta otkolku do denot i znae{e dobro deka tuka ve}e odamna ne zapiraat duri ni lokalnite vozovi. Pred malku zastanaa duri po negovo izri~no barawe. No toa be{e pove}e so`aluvawe kon bespomo{niot starec, pove}e za~udenost vo o~ite na pomo{-nikot i podbivnost vo mavtaweto na ma{inistot, otkolku kakvo i da e lo{o nastroenie ili mrzlivost da mu se ispolni `elbata na tvrdoglaviot patnik. Sega, ete, se svr{i i toa. Ostana tuka sam i nedofatliv, duri i bez toa mo`ebi spasonosno podozrenie. Do ku}ata se ode{e niz saz, vre` i ~estar. Se navedna, ja narami svojata lesna bov~a na grbot i pojde kon ku}arkata, dolu, pokraj {inite. Stapot {to str~e{e od bov~ata vrz negoviot grb, se podava{e odvaj zabele`livo niz ~estarot i, toj mig, starecot potse}a{e na trska {to odi. Du{ka{e i zbivta{e kako pes {to se prejal jaglika i pelin pred da legne vo drezgite, ili pak pod najdlabokata ladovina. Se vovle~e poleka niz ~krtaweto na rasklatenata vrata; tuka ve}e nema{e ni prozorci ni poku}nina; se vturna, vednej}i go svojot stamen grb vo nekoja morni~ava i za~udena praznina (ku}a - izvi~nik!) i sedna na pragot. V~era mu rekoa: "Odi si doma, star~e. Za le`ewe podobro mesto od toa - zdravje!" I toj sleze do gradot, bez zbor, bez pomo{ i prinuda, svrtuvaj}i im go grbot na lu|eto vo bela obleka, se dovle~ka do stanicata i vleze vo vozot, pa trgna na svoeto dolgo pate{estvie kon jugot na zemjata, kon Raven.

1. Li~e{e toj mig Gogo Kapka kako jajce na jajce, duri i po taa neobi~na crta na ~ovek {to samiot sebesi se pra{uva i si dava odgovori, na svojot dedo (a koj drug ako ne Gogo Kapka!), makar {to i za toj ~uden svat mo`e{e da se ka`e (a se zboruva{e na vremeto) deka mu ja odral ko`ata na pre-pre-pre-ludiot vodeni~ar, vo narodot poznat kako Kapka Ravenski. Za ovoj posledniot, pak, po Raven od damnina kru`ea kakvitine ~amatarlaci i murdarlaci. I kako {to toa znae ponekoga{ da si se stokmi i potrefi, se metna toga{ i mladiot Kapka na svojot janya - dedo, pa bez mnogu da mu ja misli, kako vo nekoe bunilo, pred vreme si ja ogradisa (alkohol, komar, dert) i do~eka kako ma` ~ij ogan poleka se gasi, da mu navle~at i luda~ka ko{ula na grbot. Se slu~i toa okolu dvaesetite, vo nekoja od ludnicite na ^ikago, a bez mnogu maka mo`e{e da se slu~i vo koja i da e ulica od toj vesel grad i tuka pak sé }e si dojde{e episibir. I toj Gogo, demek, dedo mu na na{eto juna~i{te (nekoj mo`ebi }e nate`nuva i kon poinakva duma, seedno) pojde tamu okolu Jurietot, za korka suva leb, {to se veli, zad sedum moriwa i planini, vo dale~nata, predale~na zemja, kade, velat, od planinite se trkala zlato, vo rekite i vodopadite penee mleko, a vo ezerata se vleva med. Vleze vo toj solunski parahod, tre{ten pijan, so polni u{i zurli, gajdi i tapani gurbetliski. Pla~ot na decata, vreskotot na `eni{tata okolu ku}ata i plotot, lelekot na grbavite starici reda~ki, u{te bu~e{e vo nego na toj dolg pat, srede smrdlivata rea od izbluvanite utrobi vo potpalubjeto na brodot, niz xagorot, pcostite i tiskanicata, srede plukanicite i smeata, vo toj op{t vrijavec, vo koj se opna Gogo Kapka, so du{ata vo nosot i so dupnata lejka na ramiwata. Mu vrzaa grutka crna zemja vo vezeno {ami~e, blagoslov od nafora i sol i drven vojni~ki kufer, pa fati duwata. Ottoga{ se veli po ovoj ~e{itski Raven: "Otkako Gogo Kapka si ja duvna Amerika"... kako {to se veli "U{te od Jurietot navamu..." Ne stigna ni da se izna~udi na ogromnata kamena nevesta so glogov venec okolu glavata, oti mu trpnaa site yrcki od toa predolgo tutkawe i gazoder, a o~ite ko janyi go {tukaa vo dlapkite, vrgnati i okokoreni po tie |avolski napravii {to o{umoglaveno se trkalaa pred nego, koga navrat-nanos gi napikaa vo dnoto na edna dolga meretija, {to se protega{e kako o{evratena lamja i na ~ija opa{ka i o~i svetkaa vo no}ta nekakvi golemi i nejasni pisma: Grand Nortern Relvej Kompani.' Se vle~ka{e so denovi i no}i, kako niz nekoja treska, onaa ogromna i mrzliva zmija {to ja vikaa Misisipi, `olta, berbatna i troma i veruva{e deka sé u{te se metkaat po moreto i brodot i se pra{uva{e kako {eknat kade mu e krajot i nema li gospod da se smiluva. Otkade-nakade, ja krive{e {ijata nebare e pili{tarec, otkade-nakade, se pule{e na site strani i po sto pati se pra{uva{e, tie miti `elezni mostovi srede more, tie rastegnati ku}arki {to se beleat vo dale~inata, {tali od crvenica i crkvi ruknati ugore nebare }e letnat zaedno sose {trkot, tie dolgi pamu~ni poliwa {to nalegnale kako nepregledni beli stada na pladnuvawe okolu patot, tie ambari i belokosni kuli, tie male~ki mi`urkavi stani~ni ' Grand Northern Railway Company - (angl.) - Golemata severna `elezni~ka kompanija

postojki i fabri~ki oxaci koi nikoga{ ne gi be{e sretnal duri ni na sone, tie besni surii de~i{ta {to u{te od mugri tr~kaat natamu-navamu po livadite i predgradijata na uspienite gradovi, pa naedna{ nekoja zastanata litija srede izgubena ledinka vo zapurno popladne, kade babjunosaniot pop mrmori nekakva te{ka i ne~ujna propoved: "E{is tu e{is, dast tu dast..." 1 Da, mu velea nemu odamna deka tuka nekade pasela taa debela krava so {areno vime kako proseni~ka lubenica i trebalo samo da ispru`i{ race, da se strkala{ pod nea i da zine{; tuka elbete sé samo biduvalo; ta duri i oblacite ako gi dupne{ so bumba od top - ispu{tale mleko; a toj pop, toj spotnat pop, ne }e e nikoj drug tuku sveti Lazar, velea, onoj {to stanuva od umrenite, da, toj i nikoj drug, toj {to doa|a od anasana za da go povede toa izgubeno stado vo tie dolgi i nepregledni pasi{ta. A setne, se znae: legni lebu da te jadam, bocni pra~ka - pij vino! I sé taka. Reka, dolga reka sire~ more da e, re~ni adi, beli parahodi so {lepovi od koi se beleat pamu~nite bali, sirena i yvono {to im otpozdravuva na vozovite od sever, crnec {to mu mavta na nekoj drug crnec od bregot i namesto vesla, si bae sebesi pod bradata, pokraj vodeni~kiot ~ark: "Old men river..." St. Luis. Misuri. 1910.

Se otvoraa {irni i nedofatni me|nici pred opienite o~i na {tuknatiot i smaen Gogo Kapka, kako nekoja golema, pregolema i sveta kniga so nejasni i nerazbirlivi pisma, {to ne mo`at ni so race da se doprat, a kamoli nekoj kako nego da gi odgatne. Toj, bajmakot, {to ne umee ni svojata kirilica ~estito da ja so`vaka, bez goltni-lapni, bez da ja oka{ka.

Najprvin vleze vo Nord Pacifik za pet dolari nedelno (fajf dolars baj vik2), a potem, nebare e rakun vrtiopa{, se mu{ka{e i vojva{e okolu {ankovite vo restoranite na polno Grci i Italijani, duri ne mu zdodea i toa, pa mu se opna kon sever, prvin Ilinois, potem Sen-Pol i Mineapolis, Dakota, severna i ju`na, pa Montana, vo onoj kotel Bjut i [elbi i pak nazad Detroit, Milvoki, Indijanopolis, Ohajo, Pensilvanija, sé do Wu Xersi, 'rmbaj}i kako crnec po `elezarite, learnicite, fabrikite za aluminium, klanicite...

Kako da ima{e crvja vo gazot, mesto ne go fa}a{e. Kako {trklica da mu se pikna pod opa{kata. Nebare se xitka â tamu â vamu niz nekoj pekolen tobogan i ne mo`e za ni{to da se zaka~i. Se metka{e kako {a{ardisan po site |avolski dupki kaj {to mo`e{e opa{ot da go protne, po site saluni so otka~eni Malajki, crnoplotni, beli. Ne stigna saglamno ni da se spastri, a ve}e ne gube{e ni mig za da ja frli parata vo vozduh (pa makar na dlankata da se strkala glavata na bizonot ili crvenoko`ecot3). Ne se dvoume{e parata da ja spliska kako voda da pliska niz prozorec, nebare e pomija od ga}ite {to sam gi ispral. Toj ima{e nos da gi nadu{ka site smrdlivi dupki, finski sauni, turski amami, gr~ki taverni, italijanski picerii, francuski ruleti - tuka be{e redoven mu{terija.

Ja ar~e{e taa krvavo spe~alena crknuva~ka, `ivee{e od den za den, kako Ciganite vo stariot kraj, kako sojtarija, denes si kral utre pita~, poarno pupunec eden den otkolku kva~ka cel `ivot, vele{e i talka{e po Amerikana, begaj}i, letaj}i, okapuvaj}i i fa}aj}i se za tovarni vozovi kako davenik za

1 "Ashes to ashes, dust to dust" (angl.) - "Od pepel sme - pepel biduvame, od pra{inka sme - pra{inka stanuvame" 2 five dolars by week (angl.) - pet dolari nedelno, 3 `elezna moneta (dime) - so bizon od ednata strana i glava na Indijanec od drugata

slamka, kako da mu gori pod nozete, lunyaj}i kako besno ku~e, kako sumen i ma|epsan, kako daldisan od Grejt Folz do Juta, pa - dolu po Kolorado, sé do Arizona i Teksas...

Ja proaka Gogo Kapka vdol` i na{iroko duwata, í se nagleda na miletijata, si ja pretrga okapijata, se stai i kurdisa site vilaeti, gradej}i prugi i metroi so razni tajfi i osameni java~i na `eleznata kowica, so gladni i milni o~i, tresej}i se od stud kako izvodenet staorec {to civka na viulica, pokraj {inite, ili davej}i se vo pravot i `egata na Wu Meksiko.

Gi propi i prolumpuva godinite toj vetrogon od Raven po taa pusta jabana, a pesnite za gorskite carevi i vojvodi nabrgu gi zameni za "Xingl bels", "Jelou rouz of Teksas", "Xoni Braun", teteravej}i se vrz opa{ot na site drndala i klopotarnici niz nepreglednite prerii, strmnini i kawoni. Gi vide starosedelcite so {areni orelski perja i vrani kowi, se naslu{a sekakvi ~uda za seja~ite na zlaten prav i site slavni vetrogoni na preriite.

Gi sre}ava{e potomcite na tam-tam tan~erite, kosookite prodava~i na razni drangulii, ostrogo~nite glutnici od Balkan i Sicilija, sinovite na Jehova, im se istajuva{e na silnicite, se me{a{e i gube{e niz tolpite so glad vo o~ite i `ed na usnite. Kako niz nekoj beskraen tunel od koj postojano izmolknuva i pak zao|a, taka nemu mu se prika`uva{e toj ~udesen vitel na svetlinata i mrakot po toj dolg pat niz Amerika.

Toj go vle~ka{e opa{ot nasekade, a od edna dupka sepak ne uspea da se iskuba: go zgrap~aa `enite.

Go ma|osaa i opijanija. Za niv kako da ne va`e{e prohibicijata.4 @enite tolku go {tuknaa {to najposle epten mu ja zedoa merkata. Seta

sila, site godini, set kamen {to mu se najde v race, toj go rasfrli po `enite. @enata mu be{e sé: leb, voda, sol. Vr{nik nad glavata. Ogni{te. Krst. Opravija. Ja saka{e `enata kako {to mese~arot ja saka

polnata mese~ina. Gine{e za `enata. Za bela, mulatka, crvena, `olta ili crna. Sekoja. Sekakva. Nikakva. Samo da e `ena. I da ima fustan. Male~ka, golema, grda, li~na, ciclesta, gazlesta, suvarka, ebe`liva, titizarka, ximrika, sukalo, alapurda... Vrat neka kr{i so kamenot, samo da ne dodeva. Be{e kako besno ku~e so pena na leproznata ~urilka i du{ka{e nasekade po taa otrovna rea, po taa gnila sliva, po toa rasporeno, krvoserno i vlaknesto buni{te, po toa neumorno srce {to i krvarej}i ~uka me|u nozete na `enata: od Boston do San Diego, od ^ikago do Wu Orlienz. Nedugav, budaletinka, si go bara{e i si go nao|a{e toa derexe: kumej}i, molej}i, polzej}i, rikaj}i, kukurikaj}i, grizej}i, cimolej}i.

Ode{e vo ogan kako nekoj poludiv indijanski vran, kako ranet i zbesnean bizon vo toj `ilav triagolnik od meso. Seta svoja `ivotinska `ed, seta nenasitnost i al~nost, preskapo ja pla}a{e. Zapnuva{e kako ajvan, 'rmba{e i tegle{e kako skot, nebare voskresnal za mig rimskiot galiot, ili se pojavil odnekade burlakot od Volga, i pak nao|a{e sili i pak ostava{e mesto za toa skapano par~e meso.

Brm~ea vo nego nekoi te{ki vrte`i na vodeni~arskiot kamen, poroi od stari pijanstva i `ed na naludni~avite predci. Mu go svrtija umot, koskite mu gi stol~ija, 'rbetot mu go svitkaa, ku~kite.

Toa be{e Gogo Kapka. Gogo sarvo{ot i kavgaxijata.

4 prohibicija (angl.) - zabrana za proizvodstvo i proda`ba na alkoholni pijalaci vo SAD, vo dvaesettite godini

Kapka {to se proyeva odnatre mamurlija i yirka niz nekoi tajni dupki, da se dobere do ~epot, da se opie, da se natreska pa da pukne, od sitost do ucena, od pcosta do bezdelni{tvo, toj star meraklija.

Si vrve{e toa taka, dolgo, dolgo i predolgo, umot da ti {tukne, snagata da ti omalee. No snagata ti se ar~i, a akalot ne se kupuva. Pa sepak se slu~i edna{ da spesti nekoja pari~ka vo edna od bankite na Isto~niot breg i si kupi bilet za Wujork (ne mu se bendisa i ojde ^ikago), kade nabrgu zaka~i ubav frenguz, a potoa kolata se nakrivi prudolina. Vreska{e i kreska{e po onie "sanofabi~is" 5 i "lauzisi" 6 vo bela obleka {to sakaa i krvta da mu ja iscicaat. Ja svrti vrte{kata po "sabvejot" 7, besej}i se od edna "bladi hor" na druga i ostavaj}i gi svoite otrovni sipanici po gradot, stori sebap na edno dve-tri duzini "danhils-i" 8 vo toj proklet grad, kade i "fala" se pla}a so suvo zlato.

Gogo Kapka, na~nat, isto{ten i grovnat, najposle si go gu{na |avolot i kvakna pod zakrilata na Armijata na spasot i gubej}i kosa, zdiv, ko`a i razum, im padna vo kanxite na lu|eto vo bela obleka.

Li~e{e toj mig Gogo Kapka na oskuban i vresliv papagal vo kafez, vrzan, zad re{etki, v ludnica, kreskaj}i sé edno isto, kako ~uknat pop od nekoja bogohulna propovednica, kreskaj}i go imeto na svoeto edinstveno bo`estvo: crnata dupka {to go donesuva ~oveka na svet.

5 son of a bitch (angl.) - ku~kin sin, 6 lousers (angl.) - vo{kari, 7 subway (angl.) - podzemna `eleznica, metro, 8 dunghils (angl.) - buni{te, |ubri{te

2. Ariton Kapka, negoviot najstar sin, velat, bil em posaglam, em poairlija. Toj natepal golema para v Amerika, ama kako i vo site golemi dolari, taka i vo dolarite na Ariton Kapka, |avolot si go brknal svojot valkan opa{. Me|u tolkumina na{i tamu, se nao|ale i takvimiti svat~iwa {to si go teraat }eifot i i~ gajle ne berat za ni{to, a imalo me|u niv i nekoi leven gulap~iwa {to gledaat samo da si klucnat ili pak da si se duzdisaat ("na obleka Frenec - v xeb Nemec"), ama na striko Ariton - seka ~est. Na takvite kako nego kaj nas - {apka se simnuva. Esnaf. Stopan ~ovek. ^ovek na mesto, {to se veli. Vistinski "vujko od Amerika." A i nema {to, pe~albarite od sojot na Ariton Kapka, me|u celata taa avara kletnici tamu, nate`nuvaa na palanzata. [to e pravo pravo e. Tuku, golem kamen da se fati... e, toa si e drug esap. Gi nema mnogu takvi. Na prsti od ednata raka mo`at da se izbrojat. Toj, meretijata, si ima{e kasmet. Itar, vreden, krotok, od devet majki cica{e. Sega... ne velime... mo`e tuka i nekoj drug |avol da imalo, ama koj da znae. Se {u{ka{e edno vreme de-ova-bilo, de-ona-bilo, a dali bilo, ne li bilo, du{a nej}eme da gre{ime. Oti, koj nej}el pari. Da ne ojdovme tamu tikvi da sadime. Aj, more. Du{a {atka, pa toa ti e. Taka zboruvaa za Ariton Kapka. A toj, samiot, me|u svoite, edna pesna si peel: "A be, falbata e 'r|a, ama ete, od kasmetot ne si begam. Rodi me majko so kasmet, pa frli me na buni{te." Ili: "Akal davam bez pari, a kamenot ne se sadi." Toa si e taka i nema tuka {to da se pridade ili odzeme, a ako treba{e da mu se veruva na prorokot deka za ~ovekot nemalo pogolem air ako pred da ja skine podignel ku}a, razgranil steblo i stokmil sin, toga{, vistina e, Ariton Kapka i mnogumina nemu sli~ni i ne moraa da istrgaat madiwa po beliot svet. Tie toa si go imaa i doma. Vo stariot kraj. Tie tri raboti, taa nekakva "sveta troica" (ku}a, steblo, sin), tamu, na staroto ogni{te, ne í pomogna na nema{tijata da zavie okolu plotot i vrat da skr{i vo pusta gora ("da ~ukneme vo drvo!"). Imaa tie i ku}a i steblo i sin, imaa i vreme i kuvet da gi saskaat svoite verni pci na nema{tijata i tie vezden laeja i laeja, ama gladot ne si zaminuva{e kako {to si zaminuva{e veterot od praznite ambari. Oti vo Raven sé mo`e{e da fali, ama vetar nikoga{. Motaj partali, ako si nema{ druga rabota, ama tri nedeli vo godinata ne }e vrzi{ bez vetar. Ne zboruvaa xabe starite: "Veterot ako se prodava{e, Raven i od Stambola pobogat }e be{e." No, Ariton Kapka neoti pak }e se pretrgne{e po suvata felka pe~albarski leb, da ne be{e toj svrdel Gogo Kapka, tatko mu ("tatnal ta puknal!"), oti ne mina dolgo od negovoto odewe od Raven, koga naedna{ mu se zametnaa tragite. Prestanaa pismata od nego ve}e vtora godina od razdelbata, a potem, sé poretko i poretko go spomnuvaa vo svoite pisma i drugite pe~albari od Raven, a niv gi nema{e mnogu. Za pari, pak, i~ da ne zboruvame. Gogo Kapka kako temna ala da go goltna. Go snema po |avolite, kako nikoga{ i da ne bil tuka, me|u `ivite.

Doma ni imeto ne smeeja da mu go spomnat. Ako nekoj toa go store{e, peltek se storuva{e. Ne e lesno da se otkine stopanot ni od rodna strea, a kamo li tamu, bogznae kade, Tonguzija, pusta jabana, od boga surgun. ^eka{e Ariton godina, ~eka{e dve, i najposle si gi stegna opincite. Pravec, Solun. Vo ku}ata na Gogo Kapka ostanaa samo `enata, }erkata, dvata pomali sina, snaata i vnukot (nego Gospod ne mu dade da go vidi!), izmatufeniot starec (sinot na vodeni~arot), goli i bosi, gladni i stradni kako Se~anski gorelnici, a Aritonoviot pat ja odnese poslednata kravi~ka i klofnatata kobila na ravenskiot ajvan-pazar. Ne im ostana ni mangar. 9 Pcite laeja i laeja, a potem naedna{ zamolknaa. Ostana samo veterot da {ava po praznite ambari. Vojnata gi zede dvajcata sinovi, a nabrgu i sinot na vodeni~arot go pri~esti popot. Od kolenoto ostana samo Ariton i krevkoto ma{ko ~elade, vnukot Gogo, poslednata Kapkina nade`.

9 mangar (tur.) - stara turska para

3.

Onoj oktomvri, trieseti~etvrtata, koga ^ernozemski go ubi kral Aleksandar vo Marsej, Gogo Kapka pomladiot ve}e se pr~e{e i se poreva{e niz ulicite na Pariz. [kolijata ne mu trgna od raka i pokraj site maki {to tatko mu Ariton gi pretrga po nego. Od ukata ni{to ne izleze. Ja utna i smandori rabotata. Epten ja oka{ka, {to se veli. Realnata gimnazija vo Solun mo`ela ~uda da napravi, ama ~udoto krivi drva da isprava u{te ne se slu~ilo, velea. Najprvin si ja tepaa glavata so nego po trgovijata. Potoa Ariton krena race i go brka{e od bakalnicata do Solun i nazad. Neprokopsanikot ~irakuva{e edno vreme dur tatko mu krepe{e du{a, ama koga Ariton odnenade` ja skina, toga{ Gogo zabatali sé. Si ja letna drum pod noze, pa kaj o~i fatat tamu um se~e. Glavata mu be{e prazna, a xebojte nedupnati, a so prazna glava i nedupnati xeboi i letaweto polesno odelo. "Pari, pari - pa cel svet!" zboruva{e dedo mu. "Parata rajski vrati otvora!" "Plati pa klati!" zboruva{e sinot na vodeni~arot. Da. Toa go vele{e dedo mu. Ama Ariton ne vele{e taka. Toj pee{e poinakva pesna. "Ako saka{ sre}ata da te saka" vele{e toj, "treba samiot grb da í podmetne{. Sé {to spe~aliv ne mi kapna od kru{a. Treba dobro da se stisne gaznikot, treba zdravo da se napluka tupanicata," vele{e toj. "Mene v Amerika senkata mi ja skinaa. Yrckite mi gi izvadija dur fativ kamen." Podocna, mnogumina {to pominuvaa niz Raven, na vra}awe, goli i so dupnati xebovi, malku od nenavidnost, malku od nabedlivost, od sram, od {to li, koga }e im go spomnaa Aritona nebare ~avki }e se razgrakaa nad grobi{tata. "Ariton li," velea, "aj, more, nefela e, ama {to e pravo, pravo e. Toj manuk matkana si ja tera{e. Belki posaglam od nas da ne bil? Ne, xanam. Na dva vola seno ne znae{e da razdeli, vol v gaz ne znae{e da ubode, ama ete." Velea, parata vudve ja cepel. More, i tri`. I poj}e. Otprvin si be{e kako i site, velea. V crna jama se gaza~e{e. Rie{e kako krt, tri godini sonce ne vide. "Od ovoj zelnik maslo ne vadite," ni se majtape{e. Mislevme, se {eknal ~ovekon. Ama, ne. Toj drug esap si imal. So |avola si ja esape{e. Od bor~ kusur prave{e. Levo oko za desno prodava{e, a so drugoto namiga{e. ^e{iti{te be{e toj Ariton. Go gledavme, edno vreme po~na i vesnici da bistri. Poblede, po`olte, ~ini{ oftika go lapna. Se mavna, se vitosa, velea. Ariton po {pekula se alnal. Ne e ni ~udo. Toj i samiot sebesi }e si se potturne{e za parata. Vezden ne{to si {epka{e i prika`uva{e. Samiot smetki si prave{e. Kako ~ifuti{te se odrodi od site. "So kogo muabeti{, be, Aritone?" }e go zadevavme. "Jal an|eli, jal |avoli ti se na gosti?" A toj se {tuknal, daldisal, ni be-e-e, ni me-e-e. Napkun, na sina si mu vele{e: "Koa staroto aro fati magla ottuka, crno ni se pi{uva{e. Beme za nikade. Ku~iwata alo ne ni go jadea. A Tur~eto krene glaa, kumitite na Brlo vojvoda na magariwa bumbi tovarea i istovaraa po pazari{tata, na ajvan-pazar vo Raven, po ~ar{ijata, po selata, kaj o~i im fatat. Atentati sred bel den

vr{ea. [to narod ogradisa, ej. Tur~eto stega, Brlo stega, ednoto tepa, drugoto davi, ednoto â zmija ape, â smok cica, drugoto magare so bumba te optegaruva, ednoto pari saka, drugoto `itce peka, a od kade `itce, java{ be asansanamit, koga voda v o~i nemame, zemja nemame, stoka nemame, rabota nemame, samo argatlak, ni{to nemame, pusta nema{tija, lete 'rga{ po afion, tutun, orizi{ta, od mrak stani vo mrak legni, a jas koxamiti ergen, bra}ata, strikovcite tvoi, mom~iwa, kapka, {to se veli... zime... pod ~ergi se svivame, a crevata bo`em gajdi ni civkaat... Ej, pusto tursko, more... Dedo ti, tokmakot, si ja letna... A jas koga ojdov... golem kalabalak... golema xeva be{e. Srbo ottamu, Bugaro odvamu, Tur~eto od anasana, {to more vojska se provrve, vrvolica op{~a be{e, ~umi, porazii, a Raven im be{e kako sredokrak. Kaj Se~a Srb, kaj Podse~a Bugar. Crn Vrv - ni~ija zemja. Luda Mara - granica. A na mostot - dve stra`i! Edni so drugi o~ite si gi vadea. Â zami`e ednio, drugio no` v grb mu zabiva. Kako orli se rasperda{ija po Raveno. Spolaj mu na boga {o navreme svitkav opa{, def ta kurtul {to se storiv... ama bra}ata... of bra}ata... striko ti Petre... i Tome... Tome krotkiot... zavalijata... lesna zemja da im e... kumanovsko koski ostaija... A i sega majkata si ebalo. Od lani navaka, na generalo merkata {o mu ja zedoa, glavata ne znam kaj mi e. Palamatija crnata boja mi ja pottura da ja ~aldisam vo magazata, |oa katran mi prodava, a kumitite parite gi zemaat. Ja para, ja du{a. Kaj da se obrne{, od sekade ogan. Nagore visoko, nadole dlaboko, ottuka ogin, ottamu voda, kade vrat da skr{i{. Zor. A ti... purjak... zaar... komar... rospii. Kako majka te rodi takvo kurvari{te. Krvta }e mi ja iscica{. Ist dedo ti si, magare nizaedno. Vrz koskite, vrz grobot }e mi se posere{. A ima{e Ariton Kakpa, me|u svoite ~esti nastapi na bolesta, {to go grize{e negovoto grovnato i isto{teno telo, i poubavi dumi za svojot sin edinec. Toga{ znae{e so ~asovi da mu raska`uva za Amerika, za makite {to gi pretrgal dur "spestil nekoja pari~ka." (Kako e da e - sé na nego ostanuva. Od kapka sme, od kapka i }e okapeme. \oa so otrov plemeto ni e zadoeno). Mu zboruva{e za okapijata po rudnicite, ama ne {tede{e lavoi i za {pekulata. "Golema jagma be{e toa, sinko moj. Son ne me fati celi tri godini. Vesnicite gi grabav kako ulav. Ne kva~ev jajca xabe pet godini, jas i pismoto po~nav da im go ~e{lam. Zdravo se rastara{kavme po {pekulata. "[oferot na bogata{ot, - veli, - go vozi sejbijata i u{ite si gi ~uli na radioto vo karot da gi fati poslednite vesti na Betleem Stil, oti, manukot, peeset akcii tamu fatil. ^ista~ot na xamojte kaj trgovecot, meta~ot demek, tr~a od kancelarija do po{ta da butne navrat-nanos nekoja crknuva~ka kaj Simon; nekoja si sluginka za eden den obrnala ~erek milion; nepismen ov~ar od Vajoming sal za eden den prodaval i kupuval iqado akcii..." Golema jagma be{e toa, sinko moj. [pekulata caruva{e. Umot na site ni zajde po {pekulata. Onoj Kulix, pretsedatelot, vele{e "na bogata{ot mu treba sal eden den da stane dvojno pobogat, a na siroma{niot dva za da stane dvojno posiroma{en."

Taka be{e. Ama napkun dojde onoj Huver, jas, spolaj mu na boga, navreme si ja vrzav bov~ata. Slu{nav posle golema ka{a, golema me{anica se zame{ala. Mene ne me fatija gore{tinite vo Volt Strit. Mnogu narod goltnala berzata. Sé `ivo ogradisa. Kolku {to ima miletija ova kralstvo, tolku bez rabota ostanale. Mnogu na{i, {to posle mene dojdoa, ~uda raspravaat. A vo Solun i sam se uveriv. ^itav vo vesnicite, sekoj den edno ~udo narod samo se otepuvalo. Lo{i vremiwa najanaa..." "A go vide li dedo mi?" }e pra{a{e mladiot Gogo Kapka. Toga{ Ariton naedna{ }e obese{e nos, se stu{uva{e, }e zamolkne{e, }e potemne{e i }e go nabrka{e od sobata. Nikoga{ ni{to ne mu re~e za dedo mu Goga. Ne go spomna ni na umira~kata. Mu re~e samo da ja ~uva magazata, da ne im popu{ta na kumitite na Todora, oti tie ko`ata sakale da mu ja oderat, "tu|inata nepara Bugarino ja miluat", re~e, parite ne se kaj mene, neka veli, parite se na banka, v Solun. Taka i si umre. So parite na usta.

4. Taa godina, vo oktomvri, dol` avenijata na Elisejskite poliwa, restoranite i bistroata bea polni. Sé u{te be{e prijatno da se sedne nadvor i da se u`iva vo merkaweto na novite {apki i frizuri na pari`ankite. Ciganskoto leto gi rastura{e svoite posledni gnezda vo kro{nite na divite kosteni. Kupi{ta `olto lisje se metka{e pod navevot na blagiot vetrec. Gogo Kapka se smesti do samiot rab od trotoarot. Nara~a kapu~ino i po~na da se vslu{uva vo cvr~orewata na okolnite masi. Sé `ivo zboruva{e za kralot Aleksandar. Mom~eto kolporter mu potturna "Maten". Se zagleda za mig vo slikata na atentatorot ^ernozemski i istiot moment trpki mu minaa niz snagata. Ne znae{e kade, ne znae{e koga i kako, ama toa lice toj ve}e bezdrugo nekade go be{e sretnal. Mu se stori neobi~no poznato i blisko. Gleda{e vo slikata, gleda{e vo sosednite masi i se v`ari siot naedna{, kako da be{e zate~en vo nekoja sramna i nedozvolena rabota. Mu se pristori kako naedna{ site da mu se vtiruvaat, nebare, ako mrdne, istiot mig so prst }e po~nat da go poka`uvaat i }e udrat slo`no i `estoko da mu se potsmevaat, da se valkaat i previtkuvaat od smea poradi negovata nevolja. Nema{e vreme ni da misli, ni da sfati {to tokmu se slu~ilo, toa ja nadminuva{e negovata mo} za rasuduvawe. Ostavi deset franci na masata i stana so vcrveno i beskrajno navredeno lice, kako pred malku nekoj da mu poturnal prazen stol pod zadnikot. Se krena i se vitosa kon Placot na slogata, bez cel. Nekade pred Tiqeriite fati taksi, izguben i seedno xarej}i se vo slikata na ^ernozemski, pa otkako svrte kon ulicata Rivoli, od ~vr~oreweto na taksistot odvaj go ulovi ona "u-u" i toj mig mu se pristori deka ovoj budala (belki) so volovski rogovi go kiti ("mu-mu", mu se slu{na) i najposle zbrkan promrmori "^ernozemski" (kako da se pravda), na {to taksistot samo gromko se nasmeja i, otkako sfati deka e stranec, gi simna ramiwata, ja minaa Bastiqa, duri kaj Sent Antoan Gogo mu podvikna "Bulevar Didro", ri d'Peiqi, pansion "[e Terez". Mu plati nabrzina, mina, preletuvaj}i go so pogledot domo~uvarot - konser`jeto i se iska~i bez zbor vo svojata male~ka soba na ~etvrtiot kat. Se ispru`i vrz rasklateniot krevet so sé konduri, ne slekuvaj}i go ni paltoto i se zagleda bescelno vo ispukanite tapeti na yidot. Proletta, koga trgna vamu, vo Simplon-orientot, nekade pred Ni{, ru~aj}i vo vagon restoranot, toj zapozna eden mlad ~ovek, {to mu se pretstavi kako Metodi ^ankov. Be{e oble~en po poslednata moda, vo ubav temno-sin kostum na rigi, ukrasen so srebreno lan~e {to diskretno se podava od elekot, pa sepak ne li~e{e na nekakvo si tamu konte belosvetsko. Vedna{ mo`e{e da se zabele`i, u{te pri samoto vleguvawe vo vagon-restoranot, od celoto negovo odnesuvawe i dvi`ewe, deka ubavata obleka ja nosi sosema prirodno, kako da srasnal so nea i, da ne mu se obrate{e makedonski, Gogo Kapka bezdrugo ne }e go zeme{e za na{inec. "Slobodno?" pra{a. Gogo Kapka samo mu kimna, ne gledaj}i go. Sedna sproti nego, izvadi srebrena tabakera i go ponudi so cigara. "Blagodaram. Tuku{to ja izgasnav," re~e Gogo. Se poglednaa za mig, kako da se ispituvaat. Bea pribli`no na isti godini (sepak Gogo }e be{e pomlad za edno dve-tri), a po stavata ne se razlikuvaa

mnogu. I dvajcata bea mo{ne strojni, zdravi i li~ni ma`i. Gogo Kapka be{e na 23 i za razlika od nego nema{e musta}i a la [arlo. 10 "Metodi ^ankov. Vele{anec." re~e dojdenecot, odvaj zabele`livo, potstanuvaj}i. "Jas sum Gogo Kapka, od Raven." "A, od Raven li? Jas imam nekoi rodnini tamu." "Navistina? Pa, koi? Raven ne e Stambol, neli. Mo`ebi gi znam." Dojdenecot nekako zdrveno se podispravi i go vperi svojot zna~aen pogled vo Gogo, ne kriej}i deka mu godi ona {to doprva ima da go soop{ti. "Prvo, milo mi e {to i vie ne go vrtite imeto na -i}, a inaku, znaete, jas sum mu nekakov si zet na Pan~o Mihajlov." Gogo Kapka ne re~e ni{to na toa. Metodi ^ankov kako da be{e malku neprijatno iznenaden poradi takvoto odnesuvawe na noviot poznajnik. "[to? Nema belki da mi re~ete u{te i deka ne znaete koj e Pan~o Mihajlov?!" "Sum ~ul, kako ne." "Pan~o Mihajlov... brat~e, toj ti e golema yverka... glavatar, {to se veli... treba da se gordeete {to ste od Raven." "E, da, sum ~ul. Sum ~ul, kako ne!" Toj mig pristigna jagne{kata ~orba za Gogo Kapka i tuka razgovorot okolu Pan~o Mihajlov zapna. Potoa kelnerot vedna{ go servira{e pohovaniot mozok i ovo{nata salata za Gogo i toa go stori so seta svoja ume{nost (Gogo pred toa go odbi menito, velej}i mu "vie znaete {to e najdobro, na slivar slivi ne }e mu prodavam"), a dojdenecot, o~igledno primamen od mirizbata, ja izvr{i istata nara~ka i za sebe. Toj vedna{ ponudi pija~kata da ja plati i pobara ubavo razladen tokaec. Kelnerot mu re~e deka nema ni tokaec ni kakvo i da e drugo razladeno vino i toga{ moraa da se zadovolat so krigli pivo. Se ~ukna so Gogo i mu nazdravi, "Dal gospod zdravje, tokaecot nema da mi izbega. Utre }e otsednam vo "Maxa{ Pince", "Gunder" ili"Gelert". "Maxa{ Pince? Kade e toa?" pra{a Gogo. Metodi ^ankov gi iskrivi ve|ite, nebare, `iv izvi~nik mu go pokri ~eloto. "Budimpe{ta, zar ne." "O, taka li", re~e Gogo. Pak se gledaa ispituva~ki. Dojdenecot vide deka na negoviot sopatnik ni vlakno ne mu nedostiga, pomisli deka e trgovec, ili, u{te poverojatno, student vo nekoj od evropskite centri, no koga vide deka ~ovekot ne znae za "Maxa{ Pince", tokaec i sli~no, a zgora na sé mlako go prima i imeto Pan~o Mihajlov, malku go olabavi prvi~niot nalet. Gogo Kapka vedna{ ja razbra nevoljata na dojdenecot i pobrza da se opravda. "Ova e moe prvo podolgo patuvawe. Dosega sum bil samo vo Solun." "A. taka," re~e ^ankov. "Razbiram." Ve~erta, {tom stignaa vo Belgrad, tie ve}e bea prijateli. Na ^ankov ne mu treba{e mnogu da go uveruva da mu se pridru`i vo patuvaweto. Gogo, i taka ima{e paten bilet samo do Belgrad. Toj nema{e sredeno so vizata. ^ankov be{e

10 Se misli na musta~iwata na ^arlo ^aplin

mo{ne zadovolen od odgovorot na Gogo Kapka deka toj, popravo, i nema nekoja strogo utvrdena cel.

"Prosto, sakam malku da si gi ispru`am nozete, malku da proakam," mu vele{e toj na svojot nov prijatel, a ovoj, ~ini{, toa odvaj ~ekal da go slu{ne. Kako ve}e iskusen "Evropeec". toj mu prizna deka Pariz bezdrugo e "krunata na taa carica Evropa", ama da se odi napravo tamu, bez da se vidi Pe{ta, a osobeno Viena, a Viena, of brat~e, Viena da ne se vidi, toa ti e..., toa ti e isto kako ni{to i da ne si videl, oti taa e vistinskata Evropa, srceto i srcevinata nejzina, pak potoa Berlin, i {to e najva`no - Italija. Italija! Of, Italija! Ne znae{ tamu kaj poprvo da se svrti{. Oko da ti vidi. Venecija li, Firenca li, Rim li, ili pak Neapol. Imal pravo onoj {to rekol: "Vidi go Neapol - pa umri! Ne, ne, brat~e. Ako ti tropa xebot, za drugoto i~ ne beri gajle. Kolaj rabota."

Gi ostavija pqa~kite na stanicata, naka~ija po Balkanska, se piknaa vo "Ruskiot car", potoa se {laeja po Terazie, prespaa, utredenta Gogo lesno mina kaj oficielot na Ministerstvoto za nadvore{no delo, blagodarej}i í na preporakata od eden bogat Vlav {to ja nose{e so sebe (patem, se zboruva{e deka toj Vlav, na vremeto, za rodendenot na kral~eto, na Aleksandar mu podaril pozlatena novorodenska koli~ka!) i najposle, mu se pridru`i na svojot prijatel Metodi ^ankov.

Vo Pe{ta ne ostanaa dolgo. Sé na sé, dva dena i edna no}. Tie, vistina, otsednaa vo "Maxa{ Pince", ama Gogo tamu odvaj ako se sostavi so ^ankova. ^ankov nego go ostavi sam i si se zagna nekade so avtomobilot {to postojano mu be{e na raspolagawe, po nekoja svoja mnogu va`na rabota ("va`na za deloto na{e", kako {to ~esto mu vele{e podocna) i razbra deka bil vo logorot Janko Pusta.

Toga{ crv~eto po~na da go razjaduva Goga. (Logori-mogori, {to }e mu se tie takrafati, si misle{e). Duri se {eta{e dol` beskrajnite kejovi na Dunav, ne mo`ej}i da im se nagleda na prekrasnite mostovi, {to sepak go zamoruvaa malku, posaka vedna{ da si gi narami pqa~kite i da se vitosa ottuka, ama tokmu koga cvrsto re{i da mu svrti grb na ^ankova, toj po vra}aweto vo hotelot, vedna{ naleta na nego. Tolku raspolo`en ne go be{e videl.

"Brat~e, te ~estam! Go simnav gajleto od vrat. Ajde da se ispijanime, da se natreskame, pa {to saka neka bide. Ti u{te ne si probal ungarski paprika{. ^arda{, paprika{, tokaec, cimbala, violinski leleci i ogneni tanci. Majko-o-o! Ti ne si galel rumeni snajki so biserni parti nad ~elata, so zeleni bluski i beli kusi sukni so falti i `iponi, so crveni ~izmi~ki i razni xamadan~iwa. Krvta da ti zovre, ej..."

Metodi ^ankov, taa ve~er, navistina go ispolni vetuvaweto. I se natreskaa i se ispijanija i probaa ungarski paprika{ i vidoa ogneni tanci i galea ~arda{-snajki i bluvaa vo apartmanot na velelepniot "Maxa{ Pince", redej}i crveni banknoti pod cickite, papokot i venerinite bregovi, kako vrz nekoi beli poga~i na Badnive~er. Nebare od nekoj dlabok i temen bunar, sé u{te odeknuvaat pijanite krikovi na Metodi ^ankov vo u{ite na Gogo Kapka, tuka, vo skromnata kvartira na pariskiot pansion "[e Terez".

"Kukli-i-i! Aj da ve dari bate ^an~e. Aj da ve nakiti ~ifte ^an~e, kako elki za Bo`ik da ste mi. Aj ti edna bosko pu{ti mlekce za majka Blgarija.. aj ti druga bosko... za slobodna Makedonija... a papokot..., neka bide papokot za bate Pan~o... o-o-o-op, bate-e-e! Fanfulite... fanfulite da se logori... neka se logorite Pusta i Lipari... a manukot {to se zdrvil neka e ~asovoj... neka gi

~uva... neka vliza i izliza kako {to mu e }ef... ej, mom~e-e... Gogo, bre... teraj, majkata... utkite ni{to ne razbiraat..."

Na pat za Viena, Metodi ^ankov kako na kadro mu ja svetna slikata na taa nova Evropa, "Na{eto delo" legna pred nego kako ~enkarnata ramnica otade Dunav.

"Si se zapra{al li nekoga{, Gogo, brat~e, zo{to na Makedon~eto site majkata mu ja redat? Ne? Sigurno deka ne si. Ni jas ne }e znaev, da ne mi ka`e{e bate Pan~o. Bate Pan~o ti e glava. Glavaipol. Toj na site manxata }e im ja zapr`i eden den. ]e im go potsiri mlekceto, }e vidi{. "Vinagi na gre{na strana si go vrtevme gazot, zatoa site né perda{ea. Re{eto né pravea," veli bate Pan~o. "So golem kamen i v glava k'caj ja zmijata." Taka zboruva bate Pan~o. Zatoa toj i kaj Du~eta se stai. A za nego, velat, ~ul duri i Hitler. Ne e mala rabota, ej. Znae bate Pan~o {to pravi, aj ti."

Vo Viena, pred Sud-oster {tacion, gi pre~eka "{oferot" vo crn Mercedes. "[oferot", {to tolku mu se izraduva na ^ankova, so svojot do o~ite spu{ten ka~ket i tupkawe po ramenica, bez nimalku servilnost ili zloba na podreden, so ona {trbavo "arno sme, arno," na ^ankovoto "kako si, be, baj Veli~ko," "{oferot", ~ij temeruk surat sega vko~aneto yuri vo Gogo Kapka od prvata stranica na "Maten", vo ovoj skromen francuski apartman, toj "{ofer", zna~i, e, eve, ovoj, tuka - ^ernozemski!

(Ja vidi go ti, {opi{teno! Ama tokmak sum bil, majkata!). Gogo Kapka ne mo`e{e na sebesi da si dojde. Nema{e ve}e nikakvo

somnenie. Ne mo`e{e tuku-taka da ja utne, koga tolku mu se iznagleda na toj surat proletva, vo Viena. Kaj }e mrdne{e ^ankov, tuka be{e i toj - Veli~ko \eor|iev, alias Vlado ^ernozemski. Oti toj, ^ankov, vo otsustvo na glavatarot, vo otsustvo na "mozokot" na organizacijata Pan~o Mihajlov, tuka vo Viena, be{e sé; komandant, darmator, liferant na "na{eto delo". Gogo Kapka razbra deka negoviot prijatel kako svr{enik na vnukata od sestra í na Menka, `enata na Pan~o Mihajlov, tuka i pali i gasi. @ivee{e vo otmena kvartira na Princ Albert {trase i u{te prviot den kako pupunec go pomina i izna{eta svojot nov prijatel po Viena, okolu Ringog, od Baumgarten do [enbrun, od [enbrun do Prater, zavr{uvaj}i so Cesarskata vodenica na ostrovceto [tranbad. Go ispr~i Gogo Kapka na prednoto sedi{te vo crniot mercedes, nebare e kral, a odzadi se sme{ka{e toj, Metodi ^ankov, so svojata svr{enica Nade`da i pridru`ni~kata, nekoja si mlada studentka od Sofija, {to `iveela na Serdika so bledo i ispieno lice, ne bez izvesna privle~nost i po ime Hristina, inaku `urnalistka i avanturistka, iscelo verna na "na{eto delo". Taa postojano ja potpevnuva{e romansata za doktorot i tuberkuloznata od ulicata Parcaliva i go podbucnuva{e Goga da í raska`uva za Raven, sé za Raven i okolu Raven, za{to nikoga{ do sega nemala sre}a da go vidi, a kako {to znaete toa e rodno mesto na "na{iot u~itel Pan~o vojvodata". Gogo se brane{e kako umee{e i znae{e (toj ni{to ne znae{e za ona {to tie sakaa da go slu{nat), a na navaluvawata da í priznae deka e dobar strelec, toj ve}e ni{to ne mo`e{e da izmisli, i sakaj}i da se otka~i od nea, otperda{i deka nikoga{ vo `ivotot ne fatil pi{tol v raka. Na toa, Hristina samo se raskikoti i iznasmea, velej}i deka toa ne e verno i deka ne mo`e da bide, oti "Raven e najkomitskiot, najkrvaviot i najborbeniot kraj vo rodinata".

Gogo Kapka ne mo`e{e da sfati vo kakva vrska se borbenite interesi so bledoto i ispieno lice na gospo|icata Hristina i romansite za tuberkuloznata devojka od ulicata Parcaliva.

Re{i da í svrti grb. I nabrgu go stori toa. Voop{to ne se potrudi okolu nea i na krajot, iako toj ni najmalku ne be{e svesen za toa, si pribavi kaj nea nekoja ~udna qubopitnost, {to tolku mu te`e{e. [to pove}e bega{e od nea, taa sé pove}e go brka{e.

Za seto vreme, samo toj, ^ernozemski, so nikoj ne zboruva{e, kako nikoj i da ne go zabele`uva{e deka e tuka, me|u niv.

Utredenta, ^ankov se potrudi svojot prijatel od Raven da go izraduva u{te so edna novost.

Mu re~e: "Imame bileti za "Burg-operata!" Gogo Kapka nema{e ni poim deka takva ~est od strana na organizacijata

ne se pravi na sekogo i ne se pravi sekoj den. Toa be{e golema evala. Vistina, ne se dava{e "Per Gint", na programata be{e "Veselata

vdovica" od Lehar, ama ^ankov ne propu{ti da mu ja raska`e prikaznata za slavniot podvig na negovata tetka Menka od pred devet godini, {to krena tolku xeva po Evropana. Hristina i ovoj pat ne go ispu{ta{e od zab, sé tuku se zadeva{e so nego.

"[to, zar na{iot raven~anec ne slu{nal za Burg-operata?! I toj mi se ka`uva od Raven. Raven e na{iot Piemont, a toj ne ~ul za tetka Men~e! Mo`ebi gospodin Gogo ne la`e koga veli deka nikoga{ ne fatil pi{tol vo raka. Nemojte u{te mnogu da me uveruvate vo toa, za{to najposle i }e poveruvam."

Ve~erta, po pretstavata, Veli~ko gi prefrli do stariot "Zaher", kade pieja francuski kowak, igraa "Lambet-vok" i slu{aa [trausovi potpuri. Koga prima{ot vo eden mig se najde me|u uvata na Metodi ^ankov i negovata svr{enica Nade`da, |avolestata Hristina se navedna nekako doverlivo kon Goga i gledaj}i go pravo v o~i, besramno mu {epna:

"Veruvam deka sepak vo eden od tajnite xebovi na pantalonite krie{ ubavo nabien pi{tol, zar ne?"

"Ako si tolku sigurna vo toa, brkni pa najdi si go sama", re~e Gogo, na zadovolstvo na ostanatite, koi od sé srce se iznasmeaja.

No Hristina ni{to ne ja zapre da prodol`i so nego da se majtapi. Tu go gali, tu go tepa. Pred malku go pogali i vedna{ potoa pak re{i da go tepa.

"I treba pi{tolot sekoga{ da se dr`i na {trek. Zimoska, koga gi suredivme onie bol{evi~ki i evrejski partali na ulicite, eden od niv (toj be{e najbuntoven vo policijata) si li~e{e na tebe kako jajce na jajce. Da ne ti e brat?"

Se zame{a i ^ankov. "Ne preteruvaj, Hristina. Prestani ve}e edna{!" Gogo be{e u{te poglasen: "Ti si luda!" í svika. "[to saka{ ti najposle od mene! Jas sum prost Makedonec i mnogu-mnogu ne gi razbiram tie tvoi tintiri-mintiri."

Taa plesna so racete od zadovolstvo. "Kone~no, te nalutiv! Ete, zna~i i ti si znael da se luti{. Gleda{ li

kako apsazdan Raven znae da eksplodira. Ti podaruvam valcer. Stanuvaj!" Gogo Kapka nigoga{ pred toa ne be{e vo opera. Tancuva{e kako

{pirtosan. Ne znae{e ni{to za politika, nema{e pro~itano ni edna ubava kniga. Be{e tapa za tie raboti. Hristina si igra{e so nego kako ma~ka so glu{ec. [engule si go ima{e. Puzder go prave{e. Na male~kiot prst si go vrtka{e. Da ne be{e taka ~udno, ubavo i vkusno doteran, da nema{e stava na silno i strojno ma`i{te, taa ni mrsulot vrz nego nema{e da si go isekne. Vaka, sepak, si nao|a{e nekakva smetka vo zadevkite so nego.

Podocna, vo stanot na ^ankov, koga najposle ostanaa sami i otkako taa se izligavi okolu nego, nebare na gladen ma~or riba mu potturaat, toj posegna po nea. Otprvin mu stegna dve zdravi {lakanici, go razubavi so nekolku draskanici i najposle `estoko i besramno mu se podade, vreskajki kako so kam{ija da ja bijat, nebare se tera ma~ka vo fevruari.

Dve celi nedeli Gogo Kapka se {utka{e i aka{e so niv po Viena, ~ekaj}i da bide miropomazen od patrijarhot Pan~o Mihajlov, no otkako javija deka patronot neplanirano otpatuval za Italija so svojot hrvatski pobratim i go odlo`il doa|aweto vo Viena za u{te desetina dena, toj se obide da svitka opa{. Mu re~e na ^ankova deka e ve}e nestrpliv da se mavne nanekade, deka }e se vklu~i vo "deloto", taksa i pari~na pomo{ i re~e "}e bidam na vrska". Na razdelbata, Hristina mu podari pi{tol. Mal "brauning", re~e. Veter i magla. Nikoga{ ve}e o~ite ne im gi vide.

5. Vo po~etokot, Gogo Kapka od jazikot vrte{e kolku da si pobara leb i

voda. Iako nikoga{ ne mo`e{e ni da sonuva deka od lebot mo`ele tolku marifeti da se stokmat, ta duri i na metar da se prodava, toj razbra deka negovoto znaewe tuka mnogu nema da mu ~ini, oti ovie |avoli{ta leb tukure~i i ne jadea, a vodata vo Pariz ja piele samo bolnite.

Prvite dni duri najde kvartira, od gar d'Lion skoro i ne se odlepuva{e. Se tutka{e vo }o{ot na kafe-restoranot "Siniot voz" seto vreme. Se nadeva{e deka }e najde nekoj na{inec i taka barem }e si ja olesni rabotava. E, ama, sekoj den ne bilo nedela, ta ^ankov vezden kako me~ka da igra okolu nego. Zor mu se vide, pustiwava.

Ako vleze v taksi ne znae {to da mu ka`e na manukot. Ako se spu{ti do {men d ferot, ne }e znae ni kaj da vleze, ni kaj da izleze. @iva maka vide prvite denovi vo Pariz. I da sretnal toga{ nekoj od na{ite, nikoj ne mu se javuva{e. A toj pak neoti li~e{e na na{inec. So onie negovi platoi {to mu gi donese Ariton od preku more, tokmu be{e nekoja mustra. Poj}e li~e{e na nekoj si gangster, otkolku na na{e yvere.

Pariz vrie{e kako vo ko{nica. Na pazaren den vo Raven ne }e se ispo~uka{ so lu|eto olku kako vo ovoj kotel. I aj, da re~eme, vo Raven samo na pazar }e te ispogazat. Tuka, kaj vrat da svie{, nasekade avara. Cucka narod, bre. I nikoj vo nikogo ne poglednuva. Da se damlosa{ na ulica, edno ~udo narod }e te ispogazi, i~ okoto nema da im trepne. Tiskanica do anasana. Sre}ava{e polno pita~i, cigani, igra~i, tan~eri, svira~i, sakati, gizdavi, sojti senekakvi, kakvitine perdu{ki duvaa nakaj Gogo Kapka, ama nemu mu se prika`uva{e deka site tie |avoli{ta si imaat nekoja svoja zanimacija, sekoj si ja tera svojata rabota, sekoj si ja brka svojata opravija, samo toj {atkana-matkana si ja tera, bezdelni~i i dengubi vezden bez ~are.

Ama leka-poleka, ubavata obleka i prefrlaweto od skinato vo prazno niz ulicite, si go stori svoeto. Na ~engii{tata, na maznicite i rospiite im se lepe{e kako gatka v oko. Nema-nema, nekoja rasperdu{ena ~u~uliga }e mu se vtire{e i }e mu za`u`uka{e na uvo. ]e go zgrap~e{e pod raka i pravec {antana. Tie na{arani mustri se metkaa po ulicite pove}e od site surii gulabi {to tuka i na jadeweto }e ti se oka{kaat ako gi pu{ti{. Frlaa po sto oki livanto na snagata i go vle~ea pod raka Gogo Kapka, nebare e bebe ta postapalka }e mu ~inat. A mo`e pak i taka da bilo. Tokmu so niv proodi, pezevenkot. Za dva-tri meseci, toj ve}e nau~i da si pobara i leb i za so leb, i katak so sé lebot znae{e da si pobara i da zajde kajtine, vo kakva li saka{ {arena i vesela dupka sviva{e Gogo, i `ed da utalo`i i opa{ da izvle~e od razni matkanici - se iskurnazi Gogo. Se fati diki{ot.

Najde nekakva mulatka, Al`irka, {to li be{e pustiwata, taa se zaka~i za nego, kako krle`, kako bolva mu se napika v ga}i, so nedeli ne mu dade da se izdi{i. De "{u", de "`u", po cel den koj {to pravi taa {u{u{, `u`u{, palamadewe samo, lapni-goltni, stani-padni, opni-stegni, mu ja iskr{i korkmata, puzder go napravi, ama pak, najodzadi, trgna rabotava.

Toj ve}e zao|a{e Pigal, go nadu{ka i Foli Ber`er, se stai i Mulen Ru`, kvakna i Trokadero, zdravo si ja fati rabotava Gogo Kapka. A letoto, koga

udrija gore{tinite, i Nica i Monte Karlo i Kan ojde. Kuso da ne bil, ~amatarot.

Dve godini Gogo Kapka aka{e i se puste{e niz duwava, nikoj za juna~kono zdravje ne go opita. Mu bea godini koga ma`ot i po nevesta se lakomi. ]e go jaane nekakva `igovina po snagata, nema koj so voda da go gasi. ]e bocne polovinata, nema koj so mast i topla rakija da go istrie. A ~oek bez neesta e kako drvo bez plodovi, vele{e Ariton.

Koj si bil - nikoj, kaj si odel - nikade, {to si pravel - ni{to, zboruva{e toj.

Dve godini nemu nikoj ni{to ne mu podade. Ni su{elka, ni mu{mula nikoj so raka ne mu podade. Toj slu{a{e i pomne{e samo edno - daj. Ako pru`i{ prazna raka, taa taka i }e si ostane, duri ne malaksa, dur ne se umori i ne si okape, pustiwata. A pita~ ne si. Ni ~ergar. Ni litarka. Tuka caruva samo dava~kata. Sveta dava~ka. Ako dae{ - }e ti dadat. Ako nema{ {to da dade{ - lajna. Edna golema dava~nica go snajde. A ne be{e titiz. Leka mu be{e rakata.

Taka go vide Pariz Gogo Kapka. I gulabite... i gulabite {to gi prima{e na ramo kaj Sen Mi{el i tie

prvo baraa da gi nakluka{. I onaa gulabica... onaa gulabica Ludmila ^arnina, zar ne... onaa

prepelica od kazinoto vo Monte Karlo, pritisnata vo kanxite na edno rasperdu{eno i ostareno orle, na koja edna{ í go otvori kemerot... i kafezot...

I taa. I taa prvo se nakluka i potoa prvna nanekade.

6. Poleka stivnuvaa paradite okolu Blum, Musolini ~ekore{e kon Afrika

i grme{e zad mare{al Badoqo, vo [panija fifna rabotata, Hitler ja podma~ka oskata - vide Gogo kolku e ~asot.

(Pukna tikvata, brej). Toj go razmeni posledniot ~ek na iljada franci kaj Rot{ild i si ja

nakrivi {apkata. Tuka nema{e ve}e ni{to vo tie kujni {to ne probal. Na patot mu be{e zdodevno, pomisli za mig da se spu{ti do Italija, no gi

sre}ava{e po pat, na stanicite i po gradovite, dolgite brigadi dobrovolci {to se upatile kon [panija, i brgu se otka`a od toa. Gi slu{a{e vikotnicite, pesnite, parolite za Republikata i seto toa nekako mu be{e nerazbirlivo i ~udno. Se dvi`e{e kako niz nekoj poluson i dremkata postojano mu se lepe{e na o~i. Samo odvreme-navreme }e se {trekne{e i }e potstane{e, kako da se razbuduva od nekoe dolgo i te{ko pijanstvo, kako da se osvestuva od nekoja dlaboka nesvestica. Beskrajnata treska poleka kako da popu{ta{e.

Vo Zagreb, pod kriloto na nekoj sopatnik, i ne sakaj}i, yirka{e vo "Radni~ke novine" i gi gleda{e naslovite za {trajkovite, bezraboticata...

Nema{e `elba za ni{to. Pak go sovladuva{e umorot i saka{e da zaspie i da ne se razbudi ve}e, sé

duri do Raven. Se ~uvstvuva{e kako partal za bri{ewe prav. Ovde, kaj {to ve}e tolku

mu be{e omrazno i te{ko, nikoj ne go ispra}a{e, a tamu kaj {to se upati, nikoj ne go ~eka.

Po kratkiot prestoj vo Belgrad, stana, porevaj}i se niz koridorot na vozot zad lokomotivata {to trgnuva{e, sakaj}i troa da se osve`i vo toaletot i tamu, naedna{, se stapisa siot i se sudri so Ludmila ^arnina.

Vikna, se provikna po nea otkako go odmina, no taa ili ne go zabele`a, ili ne go prepozna, ili, a belki toa i }e be{e, ne saka{e da go prepoznae.

Ja vika{e po ime, no taa svitka opa{ka (lisicata) i se oddale~i niz tesniot koridor na vozot, begajki kako poparena. Toga{ na Gogo Kapka naedna{ mu zovre krvta, se sruti po nea, ja nastigna, ja grabna za ramenici, ja krena v race kako cical~e i po~na da ja baknuva, ja opsipa so bakne`i kako ulogav, kako bo`em divo `ivotno e, yvere, a taa se prpelka, se brani i vika napomo{ kolku {to ja dr`i glasot... Toj nedovetno i peltekavo, niz pena i bakne`i, vreska deka e toj, Gogo, Gogo Kapka, zarem ne si go poznava svojot galub~ik, jas sum tvojot kapkan, veli, pa taka me vika{e ti samata, zarem ne se se}ava{, jas sum toj, istiot jas, t'atrap, ton pie`, dajne fale, pak te fativ vo kafezot, kako toga{ vo "Anri ^etvrti", vo "Karlton", vo Vizbaden i Karlzbad, koga te dvorev i kumev, koga ar~ev po tebe kako da sum nekoj indiski maharaxa, jas {to plisnav celo azno, kotej}i te vo perja i hermelin, jas i nikoj drug, jas, magareto - Gogo Kapka.

Taa se tegle i prpelka od nego kako nekoja jagula sred Crnodrimskite slapovi i najposle mu iskliznuva od pregrabot. Toga{ se slu~uva tokmu ona za koe podocna ne }e mo`e da se seti ni na sudot, ni vo ni{kite zandani niz site svoi pet zatvoreni~ki godini, ni koga i da e podocna.

]e ja fati ra~nata sopira~ka i so seta sila }e povle~e nadolu, sopiraj}i go vozot, kako da dr`i detska igra~ka vo racete. ]e nastane trevoga. Ova e brz voz, a ne mlekarxiski kow, ta da stoi kaj }e mu tekne. ]e nani{ani so

minijaturniot "brauning" i }e ispali nekolku pati vo padnatata dama, {to se previtkuva niz koridorot. Podocna, na sudot, }e doznae deka e nepresmetliv i deka vo nastap na ludilo posegnal vrz `ivotot na blagorodni~kata madam Stavropulos, ostavaj}i ja so trajni posledici za cel `ivot - i so edno oko.

]e gi izdr`i pette godini zatvor, (ludnicata vedna{ mu ja zamenija so zatvor) }e izleze i edno vreme }e kva~i vo svoeto ravensko gnezdo. ]e ja do~eka okupacijata, }e padne vo nemilost na bugarskite vlasti, koi otprvin }e se obidat so arno da mu gi zdiplat parite, a potoa nekolku pati }e go pretepuvaat i }e mu se zakanuvaat so smrt. Toj, pak, pove}e od inaet, otkolku poradi {to i da e drugo, }e odbie da im go predade zlatoto, koe Ariton odvaj go do~uva od komitite. "Ve znam jas vas," }e im re~e. "Vie mu ja zedovte merkata i na tatko mi."

]e uspee nekako da im opstoi na tormozewata i toa }e e edinstvenoto delo na bludniot sin poradi koe Ariton Kapka ne }e se premetka vo grobot.

Najposle, mrtov, izmrcvaren i bes~uvstven, }e popu{ti. "Srbite me zatvorija, Bugarite me tepaa, a ako vi e za zlato - ná, nosete go! Kr{ete glava so nego vie, kletnici, crveni {to se ka`uvate. Kupuvajte barut so nego, ta ne crveni, ami krv storete se so nego, mene ne mi go treba, air ne vidov od nego. Kr{ete glava, ubivajte se, tor-top storete se, samo od o~i mavajte mi se. Duwata ako sakate zapalete ja. Ná!"

7. Po osloboduvaweto, vlastite go pra{uvaa {to saka da raboti, a toj im

vele{e deka nema ni dete ni kote, ni ku~e, ni ma~e, ni krava ni `ena i deka ne mu e do rabota, do ni{to ne mu e, samo neka go ostavat na mira. Kaj ni{to, mu velea, kaj mo`elo ni{to da ne se raboti. Umre toa, mu velea. Denes site lebot so rabota }e si go pe~alat. So rabota i so pot.

E, pa, aj, ako e taka, vele{e toj, turete me nekade no}en ~uvar i taka vampiri{te se storiv, em dewe }e si spijam, em nema suratot nikoga{ da mi go gledate.

Ve}e ne be{e mlad, i taka mu ~ine{e. A kako male~ok, pametat postarite, dedo mu, prededo mu, sinot na

vodeni~arot, postojano go zala`uval so Solun. "Od Solun se gleda Amerika," mu velel. @enite vreskale od lutina. "Vampiri{te nizaedno" vikale po nego. A toj

sepak znael da go namami male~kiot Gogo so li`av~e li, so {e}er~e li, so kakva-gode drebulinka, }e go naka~el taka ridi{tana i mu velel:

"Ali saka{ da go yirne{ Solun?" Deteto vedna{ se fa}alo za jadecot. "A-a," velelo. "Sose deda ti i sose tatka ti?" "A-a, sakam." Toga{ go podzemal odzadi, go fa}al lefterno za uvcata i naedna{ go

kreval visoko, visoko preku vrat: "Ali yirka{ kolku e Solun daleku?" "Yilkam." "A moreto, go gleda{ li moreto?" "A-a." "E, ottamu se gleda Amerika." Potoa }e se vratele doma i starecot |avolski }e mu namignel. Taka rastat decata, mu velel. U{i taka rastat, kreskale `eni{tata. Magare{ki }e mu niknat. A sega, Gogo Kapka, sâm, stoi srede praznata ku}arka zad ~estarot i gleda

vo napuknatite gredi od tavanot. (]e go yirne li ottamu Solun?!)

^ARKOT

1. Golemata reka kako zmija e sviena okolu Raven. Na sviokot kon klisurata, onamu kade {to zad grbot na Crn Vrv í se prikraduva Luda Mara, kako da stoi i demne. Nekade zad mostot, na klisurata, taa sepak lesno se spravuva so Luda Mara i, taka, najadena i poduena, mirno si go prodol`uva svojot pat, i samata da bide progoltana od nekoja pogolema i pove{ta ala. Tuka, tokmu na toj sviok, od pamtivek se vrti eden ~ark, {to gi navodnuva bav~ite od ^ifligot. Otade ~arkot e klanicata, a zad visokite karpi na sviokot, pred klisurata, caruvaat orlite. Retko koj dosega doprel do tie gnezda. Decata od Raven lete se bawaa kaj sviokot {to go vikaa "Skalite". Tuka rekata be{e najdlaboka, za{to gore{tinite znaeja da ja prepolovat. No za da se dojde do Skalite, najprvin mora{e da se pomine niz ^ifligot i pokraj samiot ~ark. Toa be{e edinstven pat. Taka, tie em mo`ea da kradat slivi od ^ifligot, em da se nurkaat vo `oltite vodi na rekata, em da go klocaat onoj }or at, {to vezden pajvanosan du{ka{e i 'r`e{e okolu sazot, vre`ot i ~estarot. Taka zapo~nuvaa i nivnite beskrajni vojni so Kambur. Kambur! [to strav im trati na decata od Raven toj Kambur! Kutrite. I den-denes mi se pred o~i, izyvereni i smaeni od strav koga }e go izgovorea toa ime. Kambur! Opasen ~ove~ec be{e toj Kambur. Da ne be{e onaka nesmasen i grbav, a de~i{tata onaka prgavi i itri, koj znae kako }e se zavr{ea tie katadnevni zadevki me|u Kambur i decata od Raven. Sert ~ovek be{e toj Jakim Kambur. Koj {to pravi, toj vezden vika po niv i gi brka otkaj kolibata, a tie duri od ridot }e mu se navrtat so pra}ite. Toga{, }e go pregne taka atot i {tom }e vide deka tie "krtovi" se rastara{kale niz ^ifligot, so tolkavi tulumi okolu ga}nikot od kradeni slivi, so koi potem na pra}ite go ni{anea ajvanot, toj }e gi obesi ov~kite ko`i od klanicata i }e gi zavrti na ~arkot, }e ja rasmrdi seta reka kako surija tvorovi da se udavile vo nea i ne }e mo`at, kutrite, da si se bawaat so denovi. "]e vi go skinam grcmakot ko na pilci!" im vika{e Kambur otkaj kolibata i ~arkot. "]e vi gi oderam ko`i~kite, pa vaka na ~arkot }e mi se vrtite kako jariwa na ra`an!" Em stra{en, em besen, em sme{en be{e toj Jakim Kambur. Nikoj ne kurtuli od Kamburo. Osven Bobe. Bobe i nikoj drug. A Bobe ne be{e od Raven. Toj ne be{e tuka{en. Koga dojde prv pat me|u niv, me|u decata od Raven, toj, Bobe, ili kako {to go vikaa postarite Kuso Petle (porano ne znae{e da ka`e "r" i tie vezden go zadevaa so ona |avolesto "~ie be{e ti, be?" a Bobe odgovara{e onaka neve{to i srame`livo "na Petle", i taka si go zavikaa Kuso Petle) gi zamelu{i site de~iwa od maaloto so svoite sne`nobeli apotekarski jaki, so svoite nedelni mornarski promeni, so svojot rastegliv, skoro nerazbirliv jazik i naviki na mom~e od severnite krai{ta. Go zavikaa puterko, galigaz, Trumanoviot ta{ak i u{te kako ti ne (sé {to ima{e vrz sebe poteknuva{e od Red Krosot), sé duri eden den na edno od tie maalski kumovi ne mu se nafrli (Kusoto Petle!) i ne mu go "pogali" muculeto. No toa }e be{e podocna. Mnogu podocna. Duri dve-tri godini od negovoto doa|awe. Nejse. Otkako so tatka mu Petre zasednaa postojano vo Raven (ve}e be{e mo{ne bujno mom~e) na site de~iwa vo maaloto vedna{ im

se razbistri deka prekarite na Bobe ve}e nema osobeno da mu odgovaraat. Vo narednite denovi nikomu, osven na postarite, ne mu pa|a{e na um mnogu da kreva prav i da diga |urultija od toa. I taka, decata si go vikaa Bobe, a za starite si ostana toa {to si be{e: Kusoto Petle. Toj i tatko mu Petre, kapelnikot na gradskata bleh-muzika, `iveeja sami, vo ku}ata pod ridot, tuku-re~i na opa{ot od gradot. Toa be{e stara, prostrana ku}a na kat i, velat, na ~i~ko Petreta kapelnikot osobeno mu se bendisal ~ardakot, od kogo puka{e prekrasna gletka kon Raven. Izgleda toa be{e i glavnata pri~ina {to kaj stariot Petre (koj pred toa samo se sele{e od golemiot grad do Raven i nazad) najposle dokraj gi skr{i site otpori `ivotot vo edna tro{na, no zatoa pak prostrana ~ardaklija vo male~ok grad, da im go pretpostavi na onie pomalku bezli~ni konzervi {to niknaa po vojnata vo golemiot grad, otade rekata. "Poarno prv v selo, otkolku posleden v grad," vele{e Petre kapelnikot. Sekoja sabota im doa|a{e v ku}i edna mlada Ciganka da gi pere i da im sureduva, a za gotvewe Petre pet pari ne dava{e. Be{e majstor vo gotveweto, barem koga ima{e {to da se zgotvi vo taa povoena nema{tija, a se hranea so R1(!). Postarite zboruvaa deka nekoga{ nad ku}ata se spu{tale ogromnite granki od nekoe oreovo steblo, {to svoite posledni dni gi svilo nekade okolu vremeto koga za prv pat do{la `eleznicata vo Raven. Zboruvaa deka taa ubava `olta ku}a ja podignal nekoj si ~udak {to se {eknal nekako pod stari denovi i trgnal odnenade` vo edna od onie Svetogorski dupki, re{en da ja frli svojata stara mr{a vo nekoja mra~na pe{tera "crvite da gi gosti" i "orlite da gi zaraduva". No, raka na srce, niz Raven kru`ea i poinakvi dalaveri. \oa, `olticite na starecot bile malkucka natopeni so krvca i toj "demek, storil niet da svie grb pred svetite odai" i oti na toj axilak go zagnale druzi rani i poinakvi gri`i i hi{tinci. Kojznae {to e vistina od seto toa, a {to ne, no bezdrugo, toj pak se vratil eden den nazad i kako {to nenadejno re{il da odi, isto taka, ako ne i u{te ponavrapito, se otka`al od svoeto svete~ko pri~estie, a `oltata ku}a pod ridot e najaren svedok za toa. Za `al, ve}e nikoj od svoite ne na{ol me|u `ivite. Go zasadil svojot Svetogorski orev nad ku}ata, za spomen i senka na namernicite i si gi ispru`il svoite umoreni koski. Siromav. Da znael deka }e gi ugosti samo orlite, kojznae dali tolku }e se ma~el. Kako i da e, ottoga{ vo taa ku}a se slu~uvale ~udni raboti, a edno vreme pred vojnata slu`ela i kako an. Nikoj vo gradot toa mesto ve}e ne go znae{e i ne go vika{e poinaku osven kako "Orlovoto gnezdo", a prikaskata za Svetogorskiot starec odvaj ako ima{e svedok vo ponekoj od najstarite `iteli na Raven. No sega, ku}ata pod ridot, Narodnata vlast ubavo ja be{e podzakrpila. Vsu{nost, ve}e odamna nema{e ni traga od staroto "vampirsko" steblo i dolgo si se pletkaa muabeti okolu toa dali ikonostasot na crkvata sv. Spas onoj poznat ohridski rezbar ne go izdlabil tokmu od nego. Samo edno e sigurno: ostana prikaskata za vampirite, so koi vezden gi zastra{uvaa palavite de~iwa otkraj-nakraj po site maala vo Raven. I velea: "Spi! Spi, male~ko! Ako ne spie{ }e dojde baba-roga i }e te iska~i dur na orlovoto gnezdo!" Toa sekoga{ be{e najarniot lek za palavite de~iwa {to odea vo postela so solzi vo o~ite i krkor vo crevata. A toa {to starite koski na Svetogorskiot ktitor od toa mo`ebi se vitkaat i prevrtuvaat vo grobi{tata, kutrite babi, kako da ne gi zasega{e mnogu. Petre kapelnikot i Bobe vo Raven postojano se naselija naleto iljadadevetstotinipedesetinekojasi, oble~eni vo nekakvi vojni~ki partali i par~iwa od UNRA i u{te porano, a i sega, se pletkaa maalski dosetki za toa

dali se raboti za vistinskiot tatko i sin. I navistina. [eesetikusurgodi{niot ~i~ko Petre te{ko deka mo`e{e da mu bide tatko na edno odvaj desetgodi{no detule. No toa be{e taka samo vo po~etokot, za{to nabrgu, leka-poleka, lu|eto po~naa da sviknuvaat na niv i, kako {to toa si biduva kaj nas, prestanaa mnogu da im obrnuvaat vnimanie i da si ja tepaat glavata so toa dali Petre kapelnikot mu e tatko na male~kiot Bobe, ili ne. Za toa mnogu pridonese i samiot Petre, koj, temerut i zakop~an do {ija, retko, mo{ne retko se me{a{e so bezdelnicite i qubopitnite sosedi. A, vpro~em, kojznae. "Sé si biva," mirno zaklu~ija sosedite. Vo toa vreme, Bobe ve}e be{e edno ogneno desetgodi{no svrdle, mom~ak so bujni kostenlivi kadri, bistrooko i mo{ne brzo na jazikot, u{te pobrzo na tupanica, `ivo i prgavo kako {to mo`e{e da bide samo edno najadeno, no od majka negaleno detule so `egavici na ~eloto i buba~ki vo glavata. Ve}e nagolemo se davaa filmovite za Tarzan vo xunglata i ne pomina mnogu koga "Orlovoto gnezdo" i `oltata ku}a pod ridot (kade {to ve}e odamna izniknaa popitomi stebla) naedna{ se pretvorija vo naj~udesnata tvrdina kakva {to mo`e{e samo da se zamisli vo toa vreme, mesto od koe neprestajno dopiraa i odeknuvaa duri do centarot na gradot najsilnite i najzasipnatite rikovi na xunglata i divinata i site maalski presmetki. Nikoj ne smee{e ni{to da mu odre~e na Bobe. Ako pak nekoj od mom~acite slu~ajno }e utne{e da ne dovle~e nekoj star partal od pravlivite kov~ezi (a dobro znaeja site od kolku jazli se sostoi edna vistinska Tarzanova `ila i letalo) nemu crno mu se pi{uva{e. Bobeviot buvtanbek ne be{e ni najmalku ne`en. Negoviot zmej mora{e da ima najdolga i naj{arena opa{ka. Negoviot no`, najostro se~ivo. Na negovata felka leb, najmnogu mast i piper. Otprvin ne be{e taka. Pred da dojde Bobe, tuka, vo Gornomaalo, pale{e i gase{e Xaro. Xaro be{e edno suvo i lastaresto mom~e bez levo oko i levo uvo. Raspravaa deka po vojnata vo Luda Mara xbarkal i buri~kal vo nekoja zaostanata mina i, taka, kutriot, ostanal i poluslep i polugluv. Koj znae kako }e izgleda{e Xaro da ne go snajde{e toj taksirat. Be{e visoko i `ilavo kale{o detule. Prgavo, `ivo, itro. Nema da zine, a da ne te izla`e. Kako da ima{e piper na jazikot. Pcue{e kako |uptin. Se zadeva{e so sekogo i tupanicata postojano go ~e{ka{e za tepawe. Be{e najdobar na pra}a. [to glavi ras~uka, {to xumki otvori, {to yrcki izvadi Xaro na onie pelivan~iwa od Konak maalo, vo onie dolgi i krvavi maalski presmetki... Vistina, Bobe ne mo`e{e da se meri so Xaro na pra}ata, ama toj najvisoko se vivnuva{e so Tarzanovata `ila, najsilno ja kluka{e vikanicata vo xunglata, najve{to ja butka{e krpenkata (toga{ go vikaa "Bobek"), samo toj umee{e da napravi doma{no kino od UNRINA kutija i so crte`i na staklenki, najmnogu xamlii im }are{e na decata, znae{e da raska`uva najfantasti~ni prikazni i da nacrta najneverojatni crte`i so divi `ivotni od Afrika i Indija, za koi decata od Raven duri i ne bea sonuvale, i {to e najva`no, si go biva{e za sé, za sé {to }e se fate{e Bobe, od toa vedna{ ne{to izleguva{e, i sekoga{, ne{to novo. Iako toa niedno dete od maaloto pod ridot glasno ne go re~e nikoga{, sepak Bobe si go zedoa za glaven. Xaro malku se prave{e na udren, ama ne go ~epka{e Bobeta. Presmetkata me|u niv dvajcata kako doprva da pretstoe{e.

2.

Koga vo Raven i kameni{tata pukaa od `ega, a zmiite se slekuvaa goli vrz karpite na Crn Vrv, de~i{tata od Gorno maalo kinisuvaa kon Skalite. ]e se razxitkaa niz ^ifligot i za da ne im bide zaludno odeweto, }e im polegnea slo`no na slivite od Jakim Kambur, tokmu koga toj }e se zadade{e otkaj kolibata. Na minuvawe pravea zijan na slivite, a na vra}awe zijanot go pla}aa so draskoserica vrz me|ata. "Ah, }ele{i! Ah, pezevenci nizaedni!" vika{e Jakim Kambur, mavtaj}i so stapot u{te oddaleku. Toj den nikoj ne zabele`a deka Bobe klinka i nakrivnuva. Stapaloto od desnata noga seto mu be{e ote~eno. Ve}e tret pat go bea gledale vo letnoto kino "Tarzan ja brani xunglata" i od dolgoto letawe na `ilata toj zdravo si ja natrati nogata. Matnite vodi na rekata si go storija ostanatoto. Nogata mu stana kako protu|erski baraban. Odvaj mo`e{e da odi kutriot Bobe, a kamo li pak da ita, tr~a, ili bega. Ostanatite od Gornomaalskata dru`ina, Xaro, @uc, Tote, Gaber, Krupi{, Kanata, ili "Iko, Pliko, E`o, Vre`o", kako {to gi vikaa na{aka nivnite luti protivnici od Konak maalo, ve}e ja zdimija kon Skalite. Nikoj od niv ne zabele`a {to se slu~i so Bobe. Vo tr~anicata go izgubija od vidot. Toj otprvin samo gi stisna zabite i po~na da se jazi po grmu{kite, sé klan-klun i duri na prsti, nebare mlada nevesta na oro, ama vedna{ papsa, preblede i, najposle, se strupoli nedaleku od ~arkot. Jakim Kambur vide deka vrap~eto samo si se fati na primkata i se dobra poleka do ~arkot, razmavtan i rasrden so svojot dolg stap, |oa orevi }e trese. Go slu{na u{te od daleku e~eweto i ofkaweto na toa pilence {to mu padna v race i poita kako gladen volk na ba~ilo. Se dobli`i sal na eden ~ekor od Bobe i zamavna so stapot, re{en barem edna{ da si ja istrese lutinata na edno od tie |avoli {to tolku zor mu zadadoa. Neka vidat tie azgan-}opeci deka Jakim Kambur ne e zagar ^iflikski, ta sal da lae i lae, neka vidat tie seir-pelivani deka Kambur ne e drta rogu{ka {to sal brbu{ki see niz ^ifligot, i, aj bakal'm, zamavna so svojot dolg stap po toa besno gaze i toga{ naedna{ si gi zakova o~ite vo stapaloto na Bobe, nababreno, nebare, petata kal~un od {tavena ov~ka ko`a si ja storil, nebare nogata darbuka mu stanala. Ja vide bespomo{nata krotkost vo o~ite na Bobe, ja vide nevoqata na padnatoto mom~ence kraj ~arkot i rakata na Jakim Kambur samata se zapre. Go otfrli stapot od sebe i klekna nad nego, zemaj}i ja v dlanka ranetata noga, nebare na{ol golu`dravo pti~e od nekoe rastureno gnezdo. Po~na da ja vrtka na site strani, da ja merka, da ja premeruva i ~epka i naedna{ mu se na`ali za mom~enceto. "Aj, majkata, si imal kasmet, be, ~ok-pezevenk, da kurtuli{ od rakata na Jakim Kambur." Bobe samo blago ofka{e i ne smee{e duri ni da se opuli vo smurteniot starec. "Breeej," se ~ude{e i prekorno ja vrte{e glavata nad nego Kambur, "ubavo si ja duzdisal. Koj ti ja suredi vaka ~eporo{kata,a?" "Padnav od drvo."

"E, kako vrat ne skr{i, be, xenabet, tuku, ma~ka na grb kaj pa|ala ta i vakvo |avoli{te... tuf, tuf, tuf, majkata, {to beqa se stori za troa slivi kradeni." "Ne padnav od sliva." "Ne padna od sliva, veli{? Ami od {to padna? Od {trkovo gnezdo?" "Od orev padnav." "A, taka li? A ~ij donek si, be, axami }opek?" "^ij - {to?" "^ij istresok si?" "Na Petreta." "Petre? Koj Petre?" "Ne sme ottuka." "A, taka li? Gledam i jazikot mi go vrtka{ nekako sé na }ostreme. A od kaj ste dojdeni?" "Od daleku." "Brej, breej, majkata..." "Oooof!" "De, de, de, de, ni{to ne ti e, ne te kolat. Aj, bidi junak. Zami`i. Samo kako osa malkucka }e te bocne i - gotovo!" Bobe zami`a za mig i silno gi stisna zabite. Jakim Kambur mu go podzede stapaloto, dr`ej}i go lesno me|u svoite `ilavi i na`uleni ra~i{ta i neusetno mu ja istisna gnojta od ranata. "Gleda{, i~ ne bolelo," re~e. "Aj, potstani - de." Bobe dotoga{ nogata kako da ja nema{e za svoja. Te`ok tovar kako da mu spadna od nea. Lesno, kako ni{to da ne bilo, povte vedna{ da svitka opa{ ottuka, ama starecot go potegla blago za mi{kata i go povede nakaj kolibata. Bobe poslu{no trgna po nego. Sedna na eden trupec pred ogni{teto, nad koe vise{e prazno kotle i nabrgu starecot izleze so nekakov partal natopen so rakija. Po~na da mu ja previtkuva nogata na Bobe, pridavaj}i í nekakva treva zejtinlija. "Ama sum te duzdisal," re~e Jakim. "Poarno od onie akmaci vo {pitaloto, a?" Bobe od sram duri i ne poglednuva{e vo Kambur, sal se vrtka{e kako na trwe da sedi. Se zagleda vo balvanlijata od kolibata i mu stana malku ~udno {to nu`nikot na Jakim Kambur e duri i pogolem od kolibata vo koja `ivee, ama ne mu dava{e |avolot da pra{a. Vpro~em, {to }e mu e nu`nik niz {irnovo pole, misle{e Bobe, i ako ova e nu`nik, toga{ zo{to ne smrdi, kako {to smrdat site nu`nici vo Raven koga }e potfati vetrecot. Mu tekna deka edna{ oddaleku go gledaa Jakima kako si ja olesnuva opravijata, onaka, nebare, stoej}i, grbav, kako {to pravat starite lu|e, ne mo`ej}i saglamno ni da si ja kleknat. Se seti naedna{ kako besno go saskaa, kako go bodrea, mu podviknuvaa i se majtapea so nego, do mo~awe. No od drvenata balvanlija, {to Bobe ja zame{a so nu`nik, dopiraa nekoi neobi~ni {umovi. Stana i po~na da se pribli`uva kon nea. Se slu{a{e ne{to kako prrr-prrr-prrr. Da ne e koko{arnik? Ne }e e toa, si misle{e Bobe. Jakim Kambur vide {to go ma~i Bobeta i samiot mu prijde. "Gulabarnik, sinko. Gulabarnik." "Gi ima li mnogu?" "Iha." "Sto?"

"A, ne, ne. Pomalku. Mnogu pomalku. Edno pe~esnaeset. Na mladini ~uvav i pove}e. Ama nema vreme. Treba baagi zamet da im se pravi. Baagi mukaet sakaat." "A jas gledav gulabi, ama ne znaev ~ii se. A letat li sekoj den?" "Letaat, letaat, kako ne }e letale. A {to }e mi se gulabi {to ne letaat?" "]e letaat li sega?" "Ne sega. Malku da pozaladi. Prvin da gi navadam bav~ite. Potoa }e letaat." Starecot kinisa kon ~arkot, a Bobe klan-klun po nego. "Striko Jakime," re~e. "Otkaj mi go znae{ imeto, be, pezevenk?!" se za~udi starecot, svrtuvaj}i se kon nego. Bobe siot naedna{ se vcrvi. "Ih," re~e srame`livo. "Koj ne go znae Jakima Kamburo?" Starecot se zagleda vo vednatoto lice na Bobe, ja sfati nevoqata na mom~eto {to samo do pred izvesno vreme arlauka{e niz ^ifligot po nego i blago go pogali po bujnite kadri. "Slu{aj, mom~e! Kako te vikaat tebe?" "Bobe." "Slu{aj, Bobe! Magareto site go poznavaat, ama toa, kutroto, nikogo ne poznava. Razbra?" "Razbrav, striko Jakime." "E, taka."

3. Petre mu kupuva{e novi konduri na Bobe, {tom po~ne u~ebnata godina. Bobe, koj po celo leto aka{e bos, sepak ne mo`e{e eden ~ift konduri da do~uva podolgo od edna {kolska godina. V~era, otkako Petre vide {to majstorija izvrtel prgaviot Bobe so stapaloto, mu re~e: "Godinava yvezdite }e bodiwaat bosi." Toa Petre postojano go zadeva{e Bobeta u{te od onie denovi koga kako sosema male~ok go u~e{e deka yvezdite na neboto ne se ni{to drugo tuku samo podale~ni zemji i deka i zemjata e samo edna podale~na yvezda, ako se gleda ottamu i deka site tie zaedno se edna golema vrte{ka, kako {to i zemjata e edna golema, golema vrte{ka {to postojano eden ist pat izoduva, a Bobe na toa go pra{uva{e tatka si Petre dali odat i yvezdite {tom e takva rabotata dodeka Petre mu ka`uva{e deka i tie odat, odat, kako ne }e odele, odat ta i~ ne zastanuvaat, mu vele{e, a imaat li tie konduri {tom tolku mnogu odat, go pra{uva{e Bobe, konduri, konduri, konduri, se nao|a{e v tesno Petre... dali imaat yvezdite konduri, pak se nao|a{e v tesno Petre... more, ako ti ja svetnam edna site yvezdi }e gi vidi{... vidi go ti nego, |avolot - konduri! Ottoga{ ostana toa so yvezdite i kondurite. A v~era doa|a{e v Raven i nekoj golemec i Petre treba{e da sviri na mitingot i toj saka{e, toj odnapred se raduva{e i si se pr~e{e pred vreme deka nego, toj, golemecot, go znae, go znae u{te od borbite i deka zaedno po planiweto tri godini xabe skoru{ki ne xvakale, vele{e i saka{e Bobe da ima novi konduri, a toj, neprokopsanikot, ubavo si se natrontal, ne mo`e ni da mrdne, a tolku se raduva{e Petre i Bobeta da mu go poka`e na golemecot, ama ete od toa {to izleze... Sepak, golemecot go pozna Petreta, u{te od daleku mu mavna, mu prijde na Petreta, toj na site im prio|a{e, im {ire{e race i so site zdravo-`ivo ~ine{e, so Petreta, pak, duri i se gu{na, podzastana, se zadr`a i promuabeti pod binata, a gradskite glavatari se pr~ea kako pupunci, rasnea kako kvasci poradi Petreta, deka ete, velea, go imame nie tuka ovoj Petreta, nie prvi se setivme da go zemime vo Raven, a ne nekoj drug, a golemecot mu vele{e na Petreta, kako si, kako si, star moj, gledam sé istiot si, ubavo se dr`i{, bre, ma{ala i a{kolsun, a Petre se pr~i i napred, napred si gi istura gradite so ordenot, dobar sum, dobar, {ipci, dobra e zemjata {to me dr`i, tuku, {to da pravi{. Ako, veli golemecot, dobro e taka, taka i samo taka, napred, napred, stari moj, takov otsekoga{ te znam, {to takov, |avol takov, veli Petre, kaj se onie te{ki vremiwa, te{ki, te{ki, ama nie kako gi letavme, a, koj sé ne né pogna, pa ni opincite ne ni gi fati, veli Petre, ximrija sum jas, nekoj plunka }e progolta - za nego se fa}a, a jas u{te du{ata niz nos da ja iseknam eh, eh, da ne preteruvame tolku de sega, stari moj, ti ja znae{ onaa narodnata neli "`oltite si `oltuvaat - crvenite si patuvaat," a {to veli{ na taa lakardija, te bendisa li, a, i ja per~i svojata visoka stava golemecot, jadar, crven i nasmean i ne sfa}aj}i ja toj mig seta dvosmislenost na svoite zborovi (vo vesnicite kataden pi{uvaa za negovite patuvawa) i pak si prodol`uva golemecot da se zdravosuva so tolpata narod okolu nego. Bobe dojde toj den doma, capaj}i, bos i iscibren, kako tri dni da ne jal i ne spal. Petre, `ivnat i razveselen, sal go pot~epnuva {to majstorii dlabi niz tikvata, kaj se alnal, mu veli, ta po cel den doma ne se svrtuva, na koj slivar sega slivi mu prodava, mu veli, oti znae{e Petre, toj negov zijan Bobe site majstori

i du}ani vo Gorno maalo perepende si gi prai, eden den }e kvakne kaj kova~ot i sé od ponedelnikot do nedelata nema da izbie ottamu, }e ja due i due me{inata do anasana, pa }e se mu{ne kaj sara~ot, de }e go snema kaj terzijata, de }e se kurdisa kaj saat~ijata i kujunxijata, de }e mu se opne na konduraxijata i najposle }e zavr{i kaj berberot i cel den tamu ta{ak }e si go imaat, tie ajlak~ii i {akaxii, berberi{tata, namesto yamanamka si go imaat Bobeta, }e go dragaskaat i seirot }e mu go gledaat, tokmacite, no naedna{ Petre }e se sakaldisa okolu stapaloto na Bobeta i vezden }e go vrtka od {pitaleto do Gorno maalo i nazad, karaj}i go i drdorej}i kako navien, i }otek }e mu vrzi najodzadi na Bobeta, koj majstor se najde vaka da te izmarifeti, }e mu ja zaperda{i Petre na Bobeta, a Bobe sal }e dreme kako mlada nevesta, kako i~ ni{to da ne bilo i sal }e si go ~epka i naplukuva svr`ot na obrazite. Od toj den Bobe siot se {a{ardisa, se {tukna po gulabite na Jakim Kambur. I Xaro i letaloto i "E`o, Vre`o i Iko, Pliko," sé zabatali Bobe poradi gulabite na Jakim Kambur. [tom tatko mu Petre }e se vitosa od doma, toj vedna{ tegle nakaj ^ifligot. Se prilepi Bobe kaj gulabarnikot na Jakim Kamburo, ni jade, ni pie, ni spie, o~i od gulabite ne oddeluva. A Jakim Kambur sal se ~e{ka okolu tilot, se sme{ka podmustak, gleda, rip~eto epten se fati na jadi~eto, epten ripna v tav~eto, sal se naka{luva. ]ef mu e na Kambur, {to ete, i toj troa }e zdivne od |avoli{tata, da ne izleze samo na urvokos, se oglamnisa pulenceto, brej, belki k'~ ne }e frlaat ve}e. "Ovoj donek sojlija, veli, toj e najubav od site. Toj najmnogu merak mi prai. Takov vrta~ nema nadaleku. Za toj karmazal-kalija mi davaa po pet ~ifta demke~i, ama jas nej}am ni da ~ujam." "A onoj beliot, golemiot, kakov e toj?" }e veli Bobe. "I toj e dobar. Dobar e. Kako topka se zbira, kako strela e, kako {tuka e koga }e gi zalepi kriljata. Kaj mene nema demke~i." "A {to se toa demke~i, striko Jakime?" "Demke~i se tie {to ne se vrtat. Takvi nema kaj mene. Marifetot e da gi spari{ sojliite. Ene, onoj bel so modro na grbot, i toj ne e lo{. Toa se veli |ok. Pa, onoj tamu so bel opa{ i modri perja na opa{ot, toa e |ok livkoruk. A ovoj tuka, beliot so crno na grbot, toj se vika karakalija. Sivo-siniot e sutmavija. Temnomodriot e boz. Onoj so crno pero, a {aren opa{ e alaxa, a so temno-crniot opa{ e karakoruk. A vidi go onoj tamu {to se kipri, onoj so edno belo i edno crno krilo, e, toj e kaplama. So beliot opa{ e {apkalija. Toj li? So crvenite kapaci? ^akali. Ovoj tuka kafeaviot? Mavi{. So belite perja na opa{ot, onoj celiot crn {to e, toj e akoruk. Onoj so crveni to~ki na grbot e crvena cre{ka, ima i crna cre{ka, a toj mi go ukradoa, go namamija, tu|o jato fati. "Ama se ubavi!" im se qubuva Bobe i siot okokoren gi sledi kako se vivnuvaat i potoa kako fi{eci se o{evratuvaat udolu. "A, napa|aat li orlite na gulabite?" }e pra{a Bobe. "Orlite? Jok, xanam. Orlite si se ajlazi, gotovani. Tie sé na gotovo ~ekaat."

4. Jakim Kambur mu veti na Bobeta deka }e mu dade ~ift mladi od karmazal-kalijata. Mu re~e neka si izvrti gulabarnik kaj Orlovoto gnezdo i i~ gajle neka ne bere za p~enka, graor, seme od metla, proso, oriz - toj sé }e mu dade na |uture. Koga }e zagugukaat, {tom mine prvoto mitarewe, od milina e da gi gleda{, em gi gleda{, em gi slu{a{. Gu-gu-gu. Gu-gu-gu. Ako si dikat, em gi pazi{, za edna godina }e se naplodat, mu vele{e. Na Bobe kako krilja da mu izniknaa. Tr~a{e kako ulav od Orlovo gnezdo do ^ifligot. Po~na duri i da gi sonuva gulabite - doneci. Sé tuku se vrtat nasone kako nekoi plamnati yvezdeni top~iwa i se zarinkuvaat vo pernicata, {to sano} si ja gu{ka. Za dva-tri dena, gulabarnikot be{e gotov. A Xaro i negovata verna dru`ina sal go pizmat Bobeta. Sé oddaleku, sé od visoko go merkaat. Mnogu se iskurnazi, si {epkaat, mnogu se osokoli toj Bobe. Ama jas arno vi velev, gi kori Xaro, mnogu mu gi pu{tivme dizginite, toj nas sega ni na domaliot ne né zavrtuva, a kamo li kino, ili {togode drugo da ni vrti. Da, ni vrti, ni vrti, kako ne, ama samo edno: grb. A Bobe od gulabarnikot o~i ne trga. Sal se vtiruva vo nego i ni{to drugo ne zabele`uva. Epten daldisa po gulabite. Edna{ Xaro mu se prilepi kako nekoja bolvoserka i sé oddaleku go zadeva Bobeta. "Ej, Bobe," mu veli, "a, be, me~ka v uvo da ne ti prdna, ta {to se zbudali siot. Onoj Jakim Kambur da ne e gospod so brada, ta za nego si se fatil, kako slep za stap, i~ ne go ispu{ta{, bre, sé za nea mu se dr`i{. [to kisne{ kaj toj Kambur tolku?" "Oti da ne kisnam, be, Xaro, ti li }e mi brani{." "Ne, be, ne ti branam, ama {to ti dade toj Kambur, ta xenem fati?" "Oti xenem, be, Xaro, ta toj mene pari ne mi dava. [to ne dojdete, be, Xaro?" "Nie kaj toj star pr~ da odime! Da ne si se {eknal ti ne{to, be, karda{!" "Oti da se {eknam? Ta toj deca ne jade. I toj e kako drugite." "Taka li, be, Bobe?" "Emi, taka, be, Xaro.' "E, aj, }e vidime."

5.

Bobe go dobi vetenoto od Jakim Kambur: ~ift mladi karmazal-kalii. Od Bobe nema{e posre}no mom~e vo Raven. Da mo`e{e da mu ja legne i da si zaspie zaedno so gulabite toj od sé srce i postelata }e im ja pu{te{e da mu ja izberbatat. Edna{ duri i se obide da gi pribere kaj pernicata i da ne mu svika{e tatko mu, toj taka i }e gi ostave{e pred nego da si gukaat. [to ne mu dade, |avolot da go poslu{a. Da go slu{a{e nego, |avolot, nema{e da se slu~i ona {to se slu~i samo edna nedela otkako go dobi najubaviot bak{i{ od Jakim Kamburo. Toj den Bobe nikoga{ nema da go zaboravi. [tom se vrati popladneto od ^ifligot, se dobli`i do Orlovoto gnezdo i ve}e znae{e deka sé e tumbe, sé e gazglava. Vratata od gulabarnikot si krcka{e slobodno, mavtaj}i se na blagiot vetrec, Vleze siot stapisan i gi najde svoite ubavi karmazal-kalii so otkinati glav~iwa i edno liv~e na {ajka nabodeno vo vratata, na koe so morov moliv i so golemi bukvi be{e napi{ano:

K O P I L E Barem da gi pu{tile da letnat, mu be{e prvata misla na Bobe, u{te pred da vresne, u{te pred da se ispomami od bes. Od toj den Bobe znae{e samo edno: kako da mu se odmazdi na Xaro. Tr~a{e od ku}a na ku}a, se metka{e od dvor do dvor, no od Xaro nema{e ni traga ni glas. Ni senkata ne mu ja vide. Se defjosal nekade, se sokril i pritail i ~eka da mu mine lutinata na Bobe. Toga{ se seti za onoj gat kaj stariot most, kade edno vreme zaedno se krieja vo toplite strugotini, obiduvaj}i se da pu{at od onie kradeni kutii Ibar cigari od po sto vo paketot, koga po Xaro set Raven se stori raftaraf, ama i tamu go nema{e. Nikoj ne znae da mu ka`e kaj e Xaro, kako da se zakolnale site protiv nego, kako na modar kamen da plukale. A lutinata na Bobe lesno ne mu minuva. Ta sal si se {utka kako pijana koko{ka niz sokakot na Gorno maalo i kroi li kroi niz glavata najsurovi opravii i kazni za Xaro.

6. Cela nedela Bobe od postela glava ne digna. Gi odboleduva svoite prekrasni karmazal-kalii. Koga najposle se dovle~ka do Kambur, `iv neotepan, bled i so gulabite-trup~iwa v race {to mu treperat, ne znae kaj da se fati, ne mo`e ni da bekne, se navednal, potemnel vo liceto i mol~i. A Jakim Kambur sal se xari de vo liceto na Bobeta, de vo gulabite i kutriot ne mo`e da se sozeme. "Gulabite se ra|aat, sinko, sal lo{oto ne se zaborava," najposle proceduva Kambur. Sedea duri do no}ta pokraj ~arkot Bobe i Jakim Kamburo i niedna duma ne produmaa. Utredenta, Kambur mu veli na Bobeta: "Go gleda{ li ovoj ~ark, sinko. Velat, postar bil od ~etiri moi kolena. Mnogu matni vodi toj pominal tuka. Si se vrti, si dragaska i ~kripi i ni{to ne znae da ka`e, a da znae, gospod znae {to sé ne bi ni ka`al. Arnoto si e arno i pominuva, ama lo{oto nikoga{ ne se zaborava. Od koleno na koleno, od usta na usta, lo{oto ne go ostavaat namira. Da ne se povampiri, mo`e. U{te odamna sum slu{al za nekoj si ~iflik-sejbija, koj, od buturlak, od uzurlak li, eden den si se opnal gore na ridot na teferi~, go bendisal ova mesto i rekol "tamu dolu bav~i sakam da imam." Si `iveal ~iflik-sejbijata kako bubreg vo loj i mnogu izme}ari i cel buluk argati imal i nikoj nemalo da go gibne da ne bile lutite ajduti {to mu go me{ale esapot. Nema-nema, nekoj si Bulukba{a tuku }e se avne so k'dxaliite, perepende }e ti stori po Raveno i jaalâ da go nema. ]e si ojde taka Bulukba{a, tuku ja ti go ^avdar-vojvoda. Se redele taka Inxe, Tovil, koj ti ne. A posle, odi, gledaj mu go alo na rajata. Grabe`, dave`, dava~ki na vinoto, dava~ki na rakijata, dava~ki na tutunot, dava~ki na afionot. Koj imal-imal, koj nemal - olele majko. Taka, sinko, nekoj si moj pre-pre-prededo Kambur go vikale, kako i mene {to me vikaat, golemo ajdu~i{te da ti bil i {to ne prael ~iflik-sejbijata sal Kamburo da go ulovi, ama Kambur iter, preiter, `iv v race ne se dava. Mu staval primki ~iflik-sejbijata, du{kal kako zagar nekoj jatak da go podgone od drmata, ama Kambur ne e zajak, ta na zelki da se fati. ^ekal godina, ~ekal dve, gleda janla{ izleguva esapot i da ti go fati tatka mu na Kambur i mladata nevesta Kamburova, demek snaata Ilinka, gi dovlekle duri vamu, eve tuka, kaj {to sedime sega, pa }e veli ~iflik-sejbijata: "Kaj e sin ti Kamburo, be }erata?" "Kako ti {to znae{. ~orbaxi-efendi, taka i jas," mu veli stariot. "Aj, be, |aur ajvan-e{ekli, ta jas ako znaev tebe li }e te pra{uvav, a? Ja ka`uvaj kaj e katil Kamburo, zare glavata kako na pile }e ti letne." "Aman, ~orbaxi-efendi, glavata moja zemete ja, ama ne znam kaj e katil Kamburo. A ova kutro detule, pu{tete go, toa ni{to ne zgre{ilo. Male~ko ~edo doma ostavi, a mojata glava zemete ja - nà. Ajvan glava ne treba." Go gleda ~iflik-sejbijata ja merka snaata Ilinka, si prai i{areti so gavazite i sal go suka musta}ot. "Veli{ ne znae{ kaj e sin ti, katil Kamburo." "Jok, ~orbaxi-efendi." Si se kurdisa ~iflik-sejbijata, dve jagniwa na ra`an sal si cr~orat, si tegle luta rakija i udri da mu se smee i da se go{teva. Terevanka mu se prisakalo. Mu stegnaa edna oka }otek na staroto Kambure, mu go obesija jaremot

i dii, dii so kam{ijata okolu ~arkot. Ako ne mo`e na atot, barem na samarot. Sal go vijat, sal so osten go bockaat, a snaata Ilinka na `ivi o~i mu ja perda{at Tur~i{tata, ja berbatat. Tuku, aj gospode, prosti mi. Ti si u{te male~ok. Ti toa ne go razbira{. Sano}, taka, kutrite gi xelatile, a sabajliwa Kambure na ~arkot go obesile. Eve, na ovoj ~ark. Tuka. Taka raspravaat starite. A jas, male~ok, zar jas malku derexiwa sum teglel. E, sinko moj. I suvo i surovo sum minal. Niz sito i re{eto sum seen i prosejuvan. Ima{e, taka, vo Raveno, vo srpsko, nekoj general, ^akarevi}, taka go vikaa, go otepaa vrhovistite na Pan~o, onamu vo gradon, zad crkvata. Ottoga{, eve, minaa dvaeset godini, ako ne se i pove}e, ama sé u{te, do den-denes, grbu~kata ne ja ispraiv. A {to krivi stapoi ispraiv od ovaa tuka stare~ka grba. Kako zagari bea panduri{tata. Edno ~udo narod ispotepaa. Golem zapt dadoa. Mene me zbraa ve~eriwa, |oa onoj Ipolit {to pukal vo generalo, sum go kriel vo kolibata i pata-}uta, pata-}uta, deset udri edno broj, velat, tepale Tur~i{tata, ama i pandurite ne miluvaa, |avol da gi zeme, grbu~kata perepende mi ja storija, ama Bugari{tata pak {to me na~ekaa edno ubavo, eh, bre, sinko, koj ne jal Gan~ov }otek toj ni{to ne znae. Aj, generalo koga kur{umot go stigna, aren ~ovek bil, velat, leka mu zemja, mi pcueja "majku Bugara{ku" panduri{tata, ama Gan~o koga dojde, koga go tokmea Raveno za car Boris, koga mi te potstegna Gan~o. "Vie Srbomanite," veli Gan~o, "sitno, sitno, ko na tepcija }e ni igrate," i tuku udri, udri, vol }e otepaat, ajvan }e dokusurat, a ne mene, kaj me potrefija, koprivi da potrefea, rakata na mene {to ja spu{tija, na grbu~kata da mi se nabodea. E taka be{e sinko. Arnoto si e arno i pominuva, ama lo{oto ne se zaborava."

7. Kolku denovite stanuvaa sé pokratki i pokratki, tolku prikaskite na Jakim Kambur stanuvaa sé podolgi i podolgi. A do`dovite ve}e gi gasea duri i plamnatite karpi nad Raven. Letoto si zaminuva{e so molskavici. Kako da se be{e uspalo pod debelata pokrivka na oblacite i sega, odej}i si, sal se murti i se zakanuva {to ne go ostavile u{te malku da si pospie. Bobe gi dobi svoite prvi dolgi pantaloni {to ne prilegaa na pumparici, a stapaloto ve}e sosema mu zarasna za da zagazne vo svoite novi konduri. Tie denovi, kako i sekoja godina vo septemvri, vo Raven nadoa|aa nekoi ~udni ptici preselnici, {to vo jata se spu{taa na jug, so svoite {areni perja, stakleni yrnyurki i kakvitine xiximixiwa, skrieni vo pazuvata na {atrata. Gi postavija ringi{pilite, tip-topot i site |avolski primki, site lampioni i {areni svetilki, po koi na decata od Raven umot im zajduva{e i se lepea za niv kako no}ni peperugi. Bobe po cel den se metka{e tuka i ne propu{ta{e ni edna tura na ringi{pilot. Leta{e, leta{e Bobe, kako da zajduva vrtimu{ka, kako da se davi vo nekoja penliva vodovrte{ka od smea. Decata od gornomaalskata dru`ina poleka pak mu se priklonuvaa na Bobe. Mo`ebi zatoa {to si ima{e nekoja pari~ka pove}e za vo {atrata. A mo`e i ne. Kojznae. Nekolku denovi pred da pojdat na u~ili{te, Xaro go zabraa vo nekoj Popraven dom. Toga{, so do`dovite, i Jakim Kambur po~na da gi sviva koskite. Mladata li~na Ciganka na tip-topot mu dopu{ti na Bobe da gi frla topkite i bez pari. Mu dava{e preku raka i za vozdu{nata pu{ka. Nemu sekoj ni{an mu be{e Xaro. Toj se izve{ti vo strelaweto kako vistinski lovxija. Petleto na streli{teto mu be{e Xaro, kutiite na tip-topot mu bea Xaro, duri i kamewata {to gi {utka{e po sokacite mu bea Xaro. Nagradite {to lesno si gi pe~ale{e pod {atrata, {tedro mu gi ostava{e na sejbijata. Li~nata Ciganka ve}e ne znae{e {to da pravi so toj nemiren vetrogon, osven kadrite da mu gi baknuva. Site go zasakaa Bobeta. A toj be{e tolku tvrd i gnasliv na miluvki i na `enski plukanici i ligavewa. Sé tuku }e se zdrvi i sobere kako e` na `enskoto alavewe. A toa, kutriot, ne znae{e, od toa `enskata plukanka sal poj}e pewa fa}ala, pove}e zovrivala. Go be{e gajle Bobeta za `enskite ligu{ki. Toj samo edno si kroe{e. Ja sonuva{e svojata golema odmazda. Iako protivnikot postojano (nekoi {egaxii) mu go poturnuvaa od celta, toj seedno si se podgotvuva{e za toj mig. "Kakva majka be{e {to rodi olku li~otija," mu re~e eden den Cigankata. Istiot den Petre, tatko mu, stoe{e dolgo pred nego bez zbor. Nem i zdrven kako voso~na kukla. "Majka ti ne e umrena kako {to ti velev, ~edo moe," mu re~e. "Koga ti se rodi, taa stana majka na nekoi tu|i de~i{ta. ^ekav da porasne{, za da ti go ka`am toa. Kako ma` na ma`. A i jas ne sum tvojot vistinski tatko. Jas samo te posvoiv." No golemata odmazda vo srceto na Bobe, ne saka{e da ~eka. Ubaviot rakopis, smetkite na praviloto prosto trojno, kontinentite, pa i istorijata mo`e{e da ~eka, vpro~em toj seto toa samo vo edna obi~na torba go zbra, ama golemata odmazda na Bobe ne mo`e{e da ~eka ni mig.

No}ta, taa premudra kroja~ka {to umee i teloto i senkata da gi za{ie vo {evot na svojata nevidliva obleka, se gu{ka so Bobe vo postelata, a toj sé u{te ~uvstvuva kako se vrti i leta, leta i se vrti nad ringi{pilot, nad ~arkot, nad ~ardakot od `oltata ku}a na ridot, nad Raven i gleda nekoi ~udni race so iljadobojni {amii {to mu mavtaat odozdola, lu|e sitni kako mravjalnik {to sé pove}e se stopuvaat vo senkata na no}ta, go gleda Jakim Kambur, grbav i zaduman kraj bregot, go gleda ~arkot na rekata {to sé u{te se vrti so }oraviot at, kve~erinata poleka pa|a otade klanicata, niz crvenata izmaglica na klisurata i go ~uvstvuva posledniot topol zdiv na letnata omajnost, go gleda golemiot i tainstven mig na li~nata Ciganka pred {atrata, gi gleda gulabite na Jakim Kambur, go gleda i Xaro {to se ras~ekoril pred ~arkot i toga{ po~nuva da pa|a dlaboko i nezadr`livo, izguben i so glavata nadolu, kako {to sekoj doa|a na ovoj svet: so krik.

NEMATA MORFA

1. Eden umoren ~ovek, oble~en po moda od izminatite vremiwa, postojano se vrtka okolu blagajnata na cirkusot, a ima o~i na kockar i vreme na raspolagawe. Pokraj nego, ve}e so ~asovi se metleat najrazli~ni lica, lica na pitomi minuva~i, ramnodu{ni bezdelnici {to si go otepuvaat denot i lica so pogledi od koi duri i kradcite se `estat. Vo ova slu~ajno popladne, kaj ledinata od krajbre`jeto na Golema reka, zad grbot na Raven, ju`nite vetri{ta kako gladni pci pak se nafrlaat vrz ovoj provinciski dreme`. Toj mig, otkaj Crvenite Skali, se zadade taa: Nemata Morfa. Ima razvean fustan okolu kolkovite, zamrseni kosi okolu obrazite, go vrtka svojot opa{ so mimoletnosta na dale~na pustinska iguana, prilega na tan~erka na `ica duri od visokiot elektri~en stolb, prvata truba na cirkuskiot orkestar so paterici se ka~uva po hromatskite skali, se nasmevnuva i kreva raka Nemata Morfa, ~ini{ }e poleta i }e zabrodi niz prozra~nata pregratka na ju`nite vetri{ta nad Raven, niz nedofatnata vibracija na golemata {atra i }e se vlee vo zdivot na qubopitnata tolpa. Se sretnaa pred vlezot na cirkusot. Taa. Nemata Morfa i toj ostrelu{en star pr~, Golemiot Rok. Kako i tolku godini pred toa. Niz vetri{tata na Raven. Nemata Morfa, koja, bezdrugo, po milosta na prerano izgubenata majka i veterni~avosta na tatka si, be{e ~edo na neizvesnosta, barem vo onaa mera, vo koja sekoe male~ko su{testvo dojdeno na svet pod zodija~kiot znak na devica mo`e da se smeta za takvo, po pove}e od desetina godini, veterot, eve, pak ja navea vo Raven. Vo eden ist vakov mart, u{te toga{, koga taa sé u{te im gi krade{e kuklite na maalskite momi~iwa, koga du{ata im ja vade{e na iljada i eden na~in na site, "Bohemija" prvpat pristigna vo Raven. ^udni bea okolnostite pod koi Nemata Morfa mesto vo siropitali{te se najde pod {atra. Da ne stoe{e taka izgubeno pred vlezot na cirkusot, toga{, pred tolku godini, kojznae dali vaka sigurno sega }e se nurne{e vo nego. Ne im ostana vreme na gornomaalskite seirxiki ni da se sozemat. ]e ja premetkaa na ~e{ma duri i den-deneska. ^uval gospod od sekakvi ~uda i |avoli, od koj-ti-ne mustri belosvetski, {areni jata vrtiopa{i i toj |upski soj. Ku{ari i vetrogoni. Re~i {to }e re~e{, ama kru{ata pod kru{a si pa|a, pa toa ti e. Taa si e ~edo na odbegnat tatko, natemaja. A toj, Golemiot Rok, koj vo po~etokot najde samo edno izgubeno petnaesetgodi{no momi~e, nemo, za~udeno i nedol`no, pred vlezot na ogromnata {atra, ja zede da mu se najde kako `iva meta za negovite ostri piratski no`ovi, {to kako venec gi pletka{e eden po eden okolu nejzinata prekrasna nemu{ta nasmevka, duri zdivot im zamrznuva{e na site vo arenata, pa duri i na egzoti~nite `ivotni zad kafezot. Ja rase~uva{e nadve vo zatvoren sandak, a taa mu gi podava{e ~iniite oble~ena vo {orc, mu gi podava{e gulabite, site {areni {amii i abrakadabri i aka{e so nego po duwata, so `ivot skitni~ki i ~ergarski, po pati{tata i jabanite, na trkala, mu gotve{e i go gleda{e, sé duri ne po~na da mu visnuva mustakot i bradata, kosata da

}elavee, a ostrogo~nite o~i ve}e nikogo da ne uspivaat vo arenata. Vrz site alovi {to ja snajdoa Nemata Morfa, ubaviweto í be{e u{te napanagon. Ima{e, |avolicata, ko`a so sitni zlatesti damki i rumenikavi vlaknenca, usta so~na i polna, no nemo}na, o~i kosi, vdlabnati i meki, kosi samovilski i nekoj ~uden trepne` vo mrtviot glas, koga vo retkite migovi }e se podnalute{e ili zaraduva{e (nebare crcori nekakva japonska gej{a), ima{e kolkovi na sirena, a race ne`ni, mirni, kako vezden da dr`i kitka pamuk vo niv. Ete, takva se pojavi Nemata Morfa sega, vo Raven. Koj mo`e{e da pomisli, a kamo li da re~e, deka od toa kreslivo i golu`dravo ~av~e, }e se ispili vakvo ~udesiwe. Samo ma|epsni~kite o~i na Golemiot Rok mo`ea da gledaat tolku nadaleku. Toj sega ne`no ja podzede za race i trgna niz tolpata kon bliskoto kombi. Trgnaa niz Raven i po~naa da go vikaat narodot za na xumbus i na cirkus, a toj ve}e cel den se tla~e{e otkaj Crn Vrv, oti be{e svet den, denot na ~etiriesette ma~enici i Mladenci. Golemiot Rok i nemata Morfa lazea bavno niz sokacite i ulicite na Raven so cirkuskoto kombi. So monoton glas, so glas {to se gubi niz viulicite na Raven, Rok go povikuva{e narodot na ve~ernata pretstava na "Bohemija", a Morfa le`e{e na polskoto krevet~e vo kombito, go gale{e so svoite dolgi manikirani prsti svojot veren vol~jak Kargo i se vtiruva{e preku prozra~nata zavesa na prozor~eto vo ulicite i minuva~ite na Raven. Toa ve}e ne be{e nejziniot Raven. Sé be{e isto. Sé be{e tuka. I reki~kata Luda Mara, i mostovite i maslinkata, no toa ve}e ne be{e nejziniot Raven. Taa gi prepoznava{e ovde-onde licata na minuva~ite, no ve}e ne im gi znae{e imiwata. Go slu{a{e tivkiot {um na Luda Mara, no toj {um ve}e ni{to ne í ka`uva{e, pa duri ni mirisot na ve}e zazelenetata maslinka ne go ~uvstvuva{e za svoj. Licata {to gi prepoznava{e, licata na minuva~ite, taa poznata, no bezimena tolpa, kako da ja pla{e{e Nemata Morfa i sega taa so silna `elba i cvrsto go pritiska{e na gradite svojot veren Kargo. Sé e tuka. Sé e isto. Mo`e{ i so dlanka da go dopre{, no toa izmolknuva, sliznuva i bega od setilata, bega kako ispla{ena i gladna ptica od prozorecot, kako vetru{ka, kako iskra i misla, kako nenadeen sudir na iskrata i mislata {to }e go izgorat se}avaweto, kako zaboravenoto ime na vrvot od jazikot, so vkus na pepel. Ah, Kargo moj, misle{e i ja~e{e Nemata Morfa. Ah, Kargo moj. Golemiot Rok, toj star i ostrelu{en pr~, gleda{e odvreme-navreme vo rastreperenata Morfa, niz ~ii nasolzeni o~i se me{aa radosta i tagata i ne znae{e {to se slu~uva so nea. ^uvstvuva{e samo silna `elba vo sebe da ja stegne, da ja privie i da ja zapomne vakva plamnata, vivnata i otvorena, no ve}e odamna nema{e sili za toa. ^ovekot prvpat mu zaviduva{e na pesot.

2. Istiot umoren ~ovek, oble~en po moda od izminatite vremiwa, se metka naokolu i najposle se fa}a za opa{kata na golemata redica pred cirkuskata blagajna; debeliot skaraxija se proyeva, a prodava~ot na lozovi go smiruva svoeto ku~e {to se nafrluva vrz novodojdenecot so silni lae`i; zad prviot {ator se kreva kriloto, a tamu vo improviziranata Odaja so krivi ogledala nekoj nem}orest komedijant vika na set glas i se kara so suflerot, koj pak ja zafrlil nekade knigata na smeata i sega kojznae po koj pat lo{o ja vodi pretstavata; prvata truba na cirkuskiot orkestar ve`ba hromatski skali kako da se iska~uva na paterici i gubej}i zdiv ostanuva da lebdi vo puknatinite na rascepeniot balon-dili`ansa, od koj kako da iste~uva pesok i vee prav vo o~ite na minuva~ite (tie qubopitni ordi); odnekade pak se pojavuva ~ovekot so staromodna obleka i kupuva loz; edna tan~erka na `ica tepa nekakvo crnomurno detule; trgovecot od onaa strana na rekata stoi na balkonot i si go oblekuva svojot prazni~en kostum (mo`ebi edinstveno nego ne go zasega siot ovoj cirkus); grupa u~enici odi vo paralelki, a pred niv direktorot ~ekori kako vojskovoditel i nebare kako glavniot cirkuski mag {to im izmamuva na gleda~ite son na trepkite i kako nekoj slatkore~iv negromant vo pantaloni od pli{ (od karnevalskiot rekvizitarium na Arlekino, Pjero i Fornarina) se sudira na vlezot so Nemata Morfa i re~isi í se oceruva vo znak na se}avawe i priznanie za posledniot triumf vo gradot na nejzinoto ra|awe. Vo docna nedelno popladne, Nemata Morfa, devojkata od guma i meta na site piratski no`ovi vo ovoj cirkus, trgna so svojot razvean fustan srede vetri{tata na Raven, razminuvaj}i se so ve{tina na tropska iguana so celi tolpi minuva~i, sé do kasarnata na agolot od ulicata i nazad i da ne bea tie postojani i nastoj~ivi nedelni natrapnici, ~amatari, pijani~i{ta i majtapxii, taa bezdrugo }e se nurne{e kraj reka do centarot na gradot. Vaka, mora{e da se pribere navreme. Dojde kako nekoja male~ka i nekrunisana cirkuska princeza vo najzabavtanoto grat~e na jugot od zemjata u{te edna{ da im gi odgatnuva so tajni znaci, {ifri i i{areti tainstvenite linii i pisma na dlankite od nepismenite tatkovci od odbegnatite sinovi i da si poigruva so sudbinata na svoite praznoverni sogra|ani. Za volja na vistinata, taa ne go prave{e toa poradi nekoja vrodena dobrina vo srceto, ili skromna presretlivost (iako mnogumina toa go povrzuvaa so Sevi{niot i bea skloni da veruvaat duri i vo najzapletkani lagi), tuku od edna sosema prakti~na pri~ina da im brkne vo keseto, a ako tie sega se tolku {tedri kako {to se poka`uvaat, koj im e kriv, neka povelat da go povikaat makar i za mig se}avaweto na godinite, koga taa mora{e da se vitka kako crv, da se dovitkuva kako ververica i najposle da zaglavi vo siropitali{teto vo predgradieto na golemiot grad. U{te vo vremeto koga be{e sosema bespomo{na, nenajadena, gola, bosa, otfrlena i nema. Tatkovcite na odbegnatite sinovi mo`ea (da sakaa) da go turat makar i palecot na sekoja tapija, koja donekade bi ja olesnila koja i da e Morfina sostojba, no tie ne go storija toa. Zo{to postapija toga{ taka, sega ve}e nikoj ne se se}ava. Edinstveno {to mo`e so sigurnost da se ka`e e toa deka Nemata Morfa svojata te{ko steknata ve{tina vo odgatnuvaweto (pisma, sudbina od dlanka i yvezdi) treba da í ja zablagodari na svojata rodena majka i na nejzinoto

denono}no okapuvawe nad ne~istata ruba od gradskiot ajvan-doktor i donekade na doktorkinata nostalgija po ~ovekoviot rod. Ovde, bezdrugo, treba da se baraat i ostatocite na nekoga{nite ~ergarski naezdi na Raven, po {to ovoj grad nadaleku e znaen. Raven, najju`nata to~ka na zemjata, im be{e posledno uto~i{te na tie preselni jata ptici. Nebare, rajski ostrov. Nemata Morfa, koja odnekade (verojatno po tatka si) be{e strasno privrzana na neizvesnosta, na zbor trgna so cirkuskata {atra (kako od nea da progovori stariot ~ergarski zov) rasturaj}i gi ubavite obi~ai na ovoj kraj da se dr`i {to podaleku od site vrtiopa{i, gledarici i vejvetri. No, kru{ata pod kru{a si pa|a, zboruvaa lu|eto. Taa i onaka si e skitni~ko dete. ^ergarsko ~edo. Ne{to {to e daleku od navikite i tabietite na ovie krotki i kutri lu|e: seme na grevot i ro`ba na odbegnat tatko, natemaja, hm! Nea ja zamelu{i cirkuskiot blesok, toj ognomet od boi, toj {aren leta~ki }ilim. Be{e kako retko koj od nejziniot cirkuski krug, uverena vo mo}ta na yvezdoznanieto, predavaj}i se seta na tajnite od Odajata so krivi ogledala. Bez ogled duri i na toa {to so lu|eto se razbira{e samo so pomo{ na prstite, ostrite gestovi i mimiki i najraznovidni i{areti i izrazi na liceto. Za nea svetot ne be{e val~est. Nejziniot svet be{e aglest, {ilest i ostar. Kriv. Krivo nasaden, }o{est, na }ostreme. Toj kako piramiden vrv go se~e{e nebeskiot svod. A cirkuskata slava ja smeta{e za iglen vrv. Iglen vrv pod balonot {to leta. Sepak, taa gi najde site svoi izgubeni kukli i krp~iwa, svoite ~udesni monistra, site stobojni ode`di i iljadoliki maski, gi sretna najsme{nite, naj`ivite i najludite bajki, klovnovi, timpanisti, magovi, iluzionisti, skrotiteli na yverovi i cimbalisti, golta~i na bengalski plameni, hoh{tapleri i trapezisti. Ü se pot~ini na taa luda tajfa {to pribegnuva na iljada i edna itro{tina i valkani trikovi na zavodni{tvoto, nosej}i ja `edna preku reka, a valkanosta, zboruvaa i najstarite cirkuzanti, ne doa|ala sama od sebe. Nemata Morfa gi okokori svoite dlaboki temni o~i, vpivaj}i go sekoj zbor i otkrivaj}i ja, duri i ne sakaj}i, edinstvenata vistina: IM SE VERUVA SAMO NA ONIE, KOI UMEAT DA LA@AT. Iako mudriot Ezop rekol: "Na la`livecot ne mu se veruva, duri i koga ja zboruva vistinata," taa sepak najposle go najde svojot pat - so izmama }e stigne i do svojot sopstven tatko. Patot do korenite e poln so trwe. Vo knigata na yvezdo~atcite naiduva{e na bezbroj poznati imiwa, no tie pove}e prilegaa na telefonski imenik, otkolku na semeen album. "Tolku si ubav, gospodi, {to so malku trud bi mo`el lesno da go zameni{ duri i mojot roden tatko", im objasnuva{e taa so i{aret na site ma`i {to }e gi sretne{e na svojot pat. "]e me nasetite po vetrot", im poka`uva{e taa so dlankite od cirkuskata arena, stoej}i me|u ognot, fakelite, no`ovite i divite yverovi. Se lepe{e vrz rabot na grimiznite zavesi, izleguvaj}i od penata kako odaliska i stoej}i gola pred Odajata so krivi ogledala. "Go bara{e tatka si, a go najde svojot Gospod", se fale{e potoa eden bezumnik, za kogo zlite jazici pletkaa sekakvi ~uda, a drugiot den tie isti zborovi, nebare se od staklo, se trkalaa po ulicite na Raven, nebare prodava~ot na samosvire~kite {i{iwa gi trampil za xamlii so maalskite {ejtani, koi vezden sobiraat xeparlak za cirkus. Ottamu, kako nepotrebni figuri vo {ahot,

gi jadea sé pomo}ni i pomo}ni silnici, dodeka ne{tata so nekoja skoro neverojatna brzina i sila ne dobija krilja i kako da se ptica-zlokobnica, se nadvija nad gradot. Morfinite dovikuvawa i poteri se topea kako treperlivi, loeni sve}i vo temninata i provevot na vetuvawata, dadeni vo Odajata so krivi ogledala, koja i onaka stokatno gi umno`uva. "Morfa ne e devojka, Morfa ne e riba. Taa e poludevojka i poluriba. Taa ne postoi. Taa e samo edna ve{ta~ka, edna voso~na venecijanska kukla {to pla~e", zboruvaa najqubomornite `eni od Raven. "Morfa e najprekrasnoto su{testvo na svetot", odgovaraa, pak, najgolemite `enkari i meraklii od gradot. "So nea ~ovek mo`e stopati da zgre{i, a taa za toa nema ni da pisne, nitu pak mo`e nekomu da se pofali za storeniot grev." Prikaskite, tie stoglavi a`deri, se brkaa niz ulicite i sokacite na gradot. Edna poneverojatna od druga. Stana duri i ma~no da se gleda i da se slu{a seto toa. Lu|eto po~naa da se pra{uvaat koga ve}e edna{ }e svitkaat opa{ tie cirkuzanti i }e se vitosaat od Raven. Koga }e letne i }e se maglosa toj {aren balon otade Crn Vrv. "Ah," vikaa `enite od Raven, "vo najcrn pekol neka gori taa pusta Morfa, {to mu gi krade na Gospoda dnite, a nam ma`ite ni gi balosuva." Zagatkata so svojot tatko, Nemata Morfa ne mo`e{e da ja re{i. Kako sé da be{e vo zagovor protiv nea. Kako ni lu|eto, ni bog da ne go davaa toa. Svoite cirkuski prijateli ve}e ne saka{e ni da gi pra{uva. Ostanaa u{te popot i mati~arot od Raven. I Providenieto. "Koja sum jas", se pra{uva{e vo sebe najposle Morfa vo nemo} i umorena od predolgoto tragawe i tapkawe vo mesto. So pogled od koj duri i trepkite mrznat. Se vrte{e okolu sebe kako nekoja poludena veternica vo Odajata so krivi ogledala, no odgovor ne najde. Nemata Morfa, seta vozbudena i nema, se obide da prodre do zaklu~enite vrati i da izbega od Odajata so krivi ogledala, no gledaj ~udo: klu~evi ima iljada - a Gospod dal samo dve race.

RAVENSKO KAPRI^O

1.

^ovekot, koj be{e oble~en po moda od izminatite vremiwa, vleze vo gradskata kafeana, tokmu vo centarot na Raven, pred koja se vi{nee{e stoletnoto steblo na rascutenata maslinka. Pojde pravo kon bilijardot i pogledna kon nasobranite utrinski gosti, igra~i, pija~i i seirxii. Ima{e o~i na kockar i vreme na raspolagawe. Gazda Xibre vedna{ mu pristapi, mu se pokloni so golema evala i po~na da go dobrosuva. "Dobredojdovte g-n Gogo! Kakvo iznenaduvawe! Carot da mi dojde{e na vizita, tolku ne }e se izna~udev. Sto godini ne sum ve videl." Ovoj go pogleda troa zbuneto, troa naporki, go dopre lefterno so prstot sal rabot na obodot od filcaniot {e{ir, mu ja podade rakata za pozdrav i promrmori: "Da. Akav malku po duwava." "Malku?! Mi se ~ini deka odamna ne sum ve videl g-n Kapka!" "Pa, da! Ti velam, ~oveku. Bev edno vreme...natamu-navamu." "Ima li desetina godini od toga{?" "Ne znam. ^ekaj...}e da ima, bogami, i pove}e." "[to - zarem tolku pominaa?! Ej, Gospodi! Kako v~era da be{e. Ste stanale vistinski evropeec. [to bi rekle Mariovci - ja frli guwata, ili bajgawovci - go xitna od ple}ite agarjanskiot jamurlak - a pak ovie na{ive ~amatari tuka{ni bi dodale na toa - i mu frli pepel na Raveno. Za malku ne }e ve poznaev. Od pogrebot na gazda Ariton, naedna{ ve snema. Kako vo zemja da propadnavte." "Ne. Bev malku na du}an, vo Solun. A potoa...rabotata me odvle~e nadaleku...jabana." "Ma{ala! Ma{ala! Ste stanale ma`...vistinski ma`...{to ma`, more, asli ma`i{te. Arslan!" "A tuka? Kako e tuka? Vi odi li rabotata?" "Hm! Znaete kako e g-n Gogo, ako ne te~e - kape. Se se}avate li? Taka zboruva{e tatko vi Ariton. Gazda Ariton Kapka." "Da. Da. Ne zaboravija nas, ovde, vo Raveno. Koj se se}ava sega na Ariton Kapka." "Ne, xanam! Koj veli deka ve zaboravile. Pra{uvaat, postojano pra{uvaat. I za vas ~esto pra{uvaat. Vo po~etokot se zboruva{e de ova bilo - de ona bilo - |oa miti vo Solun ste se preselile...potoa zboruvaa deka ste gi naramile pqa~kite na grb i ste trgnale po patot na dedo vi... edno vreme se slu{na i deka ste se o`enile za nekoja mnogu bogata Grkinka...velea, Gogo Kapka vrti-sukaj, pak }elepur. Parata na para si odi, ami kako. Velea i druzi raboti, ama koj da im go fati krajot na site ~ar{iski dalaveri i muabeti..." "Taka li? Zatoa mene u{ite tolku me svr`ea. A {to u{te zboruvaa?" "Ih, ta-pa, ete...|oa miti...troa ste se metnale na deda vi Gogo...deka ste gubele mnogu na komar...i na rospii...(Gospod neka mi prosti ako gre{am du{a!)...deka seto azno na gazda Ariton ste go prokockale... i prolumpuvale..." "Aj, majkata! Nemale druga rabota, a?" "More, ostavi! Zboruvaa i mnogu drugi raboti, ama ne e za ka`uvawe. Koj mo`e na svetot ustata da mu ja zatne, g-n Gogo. Tiki, da go ostavime toa. Bilo

{to bilo - bilo i pominalo. Kako ste vie? Ni donesovte li barem i nekoja li~na nevesta od beliot svet, sojot na Kapka da ne okape?" "Ne, xanam! Kakva miti nevesta! Kakvi saltanati! Begaj tamu! Mi mina mene vremeto." "Kako toa?! Pa vie ste tokmu ma` za `enewe!" "^etiri banki rasitniv, gazda Xibre. Koj mene }e me zeme vakvo drto magare." "O Gospodi! Samo vie ka`ete. Kolaj rabota. Ima li takvo `ensko srce vo Raven {to za g-n Gogo Kapka ne }e zaigra. Ne, ne! Kolku za `enewe - kolaj rabota! Samo ka`ete - u{te utre tapanot }e za~uka pred va{ite porti!" Gogo Kapka, komu toj mig najmalku od sî mu trebaa tapani, beli kowi i kiteni svatovi pred negovata porta, sedna vo }o{ot na kafeanata, tokmu do golemiot prozorec od koj puka{e gletkata na cel Raven, se zagleda vo maslinkata otsprotiva, go svrti troa opulot kon bilijardot, a potoa gazda Xibre go vperi prstot kon najvisokiot raft od {ankot, za da go isku{a dali sî u{te se se}ava na negovite stari marifeti {to mu gi tokme{e na vremeto so votka, vermut i rum. Toj ~as, od golemiot radio-aparat Philips na baterii, dopira{e glasot na Tino Rosi. Gazda Xibre itro mu migna so o~ite, davaj}i mu na znaewe so i{aret deka ne ja zaboravil negovata omilena pija~ka, nebare v~era mu ja tokmel, a ne pred tolku godini. Go dofati crvenoto {i{e so rumot Malibu, dvoumej}i se troa pome|u nego i {i{eto bakardi, ~inyano i kampari, ja izvadi odnekade i ruskata votka Ohotskaja i po~na da mu go mati onoj "Molotov koktel", kako {to go vika{e na {ega Gogo Kapka. Vpro~em, site tie retki pijalaci, u{te na vremeto, samiot mu gi nose{e na gazda Xibre od svojata bakalnica vo Solun, za da obele obraz pred nekoi povidni, posaglam gosti. Sega seto toa izgleda{e za nikade. Muvlosano, pravjosano, peplosano. Istiot mig, Gogo Kapka pak seti nekoja milovina, nekoj topol bran {to mu se razlea okolu gradite. Se oseti pak kako svoj na svoeto. Tuka, me|u svoite. Pokraj svoite lu|e, pokraj stariot miris na rascutenata maslinka i `uborot na ve~nata ponornica, {to go cepi gradot nadve, |oa miti raspukana Dolnose~anska tikva. Ama bea li toa sega istite lu|e? Zarem se isti ovie neranimajkovci so onie biv{i oficerski mustri, leven gulap~iwa, trgovski gizdavci i mladi kirajxii, {to vezden se metkaa po kafeanata na gazda Xibre. A sega, eve, duri i yidovite po~nale da se lupat i da pukaat. Sî be{e tro{no, izmeneto,ostareno. A gazda Xibre, so visnat mustak i troa oklekaven, sepak zdravo si ja fati rabotata okolu pijalakot na Gogo Kapka, nebare ma{tenica vo butimot }e bie. Koga go vide so kakov merak i so kakov dikat se trudi da mu ugodi, toa malku kako da go sepna . Naokolu visea tie prosti partalkovci i bezdomnici, tie bezdelnici i pijani~i{ta, {to vezden ~ekaat nekoj da im vikne i poturi edna tura slivova vo ~okan~e, {to teglat doma{en ka~ak od poslednata beri}etna berba, se vrtkaat okolu bilijardoto i gledaat kako da go otepaat denot, a toj, sam, srede ovaa izgubena i zapustena tolpa, srede ovoj xgan, se tokmi so slamka da smuka takvi-miti nekoi {antikler matkanici. Aj, xanam! Du{a {atka, pa toa ti e, ete. Ama {to ne odi - ne odi. I otkako gazda Xibre, so seta svoja ume{nost i majstorija, so siot svoj xuaplak i otrakanost mu ja prinese na masa taa luta "raspizdalka" ko {to re~e i samiot Gogo, i ne sakaj}i, sednat na son~evata strana od prozorecot, ubavo ja vide izmastenata i ne~ista prestilka na gazda Xibre, kako i valkaniot ~ar{af

poslan vrz negovata masa. A mo`ebi taka otsekoga{ si bilo vo Ravenot, samo {to toj zaboravil, metkaj}i se tolku vreme xenem, pusta jabana. Nekoga{ sî mu izgleda{e poubavo, pogolemo, pova`no, ponamesto otkolku sega koga povtorno se vrati i se sudri so ona {to cel `ivot mu be{e pisano kako negova tajna, od Tretata nare~nica stokmena orisija. Go glo~na v du{a deka onoj Xibre od pred petnaesetina godini i ovoj sega troa zgrbaven i neoti smalen i olcnat Xibre ne se istite onie dvajca. Onaa nekoga{na kafeana od mislite i se}avawata, i ovaa kr~ma, ve}e ne prilegaat edna na druga. Nioddaleku. Gostite naokolu i onie {to pred toa doa|aa i se zbiraa tuka, sega po ni{to ne si li~at eden na drug, ni zavesite, ni prozorecot, ni ulicata, pa duri ni reki~kata ne e ve}e taa {to ja nose{e vo svoeto se}avawe. Minuvaa nekoi nepoznati lu|e, no toj ne gi prepoznava{e duri ni minuva~ite po ulicite na Raven, na koi odvreme-navreme }e im gi prepoznae{e omjazite, licata, suratite, no ve}e ne im gi dvoe{e ni imiwata, ni prezimiwata, ni prekarite, ni kararite. A so nekoi od niv, so nekoi od tie mustri i bos tr~a{e naokolu niz ovie isti, pusti ulici i sokaci na Raven. I na u~ili{te zaedno so niv ode{e. Edinstveno, osamenata, izvi{enata, rascutenata maslinka, iako seta vrglesta i nakitena so po u{te nekoj god vrz korata na ~atalestoto steblo, be{e onaa istata, starata. Istiot poznat miris, {to mu se razlea niz nozdrite. Istiot star Raven. Toj mig, na radioto prestana umilniot tenor na Tino Rosi i naedna{ zgrmi onoj tatonliv vreskot na firerot od Tretiot Rajh. Nebare zaripnat petel na buni{te. Tie denovi, toj triumfalno se gotve{e da vleze vo Pariz. Si gi vrati nazad Sudetite. Avstrija ve}e si ja be{e zel pod svoe. Se gotve{e da se pro{iri i na istok, i na zapad.Samo {to po~na govorot na Hitler, vo kafeanata bapna Rok, Balkanskiot Nostradamus. Toj ve}e dolgo vreme se metka{e niz Raven. Negoviot cirkus "Bohemija", neplanirano, ovde ja pomina re~isi celata zima. (U{te eden rosen zajak. U{te edna retka ptica, {to si go izgubila svoeto jato i zalutala vo ovoj ravenski pusto{, od boga surgun). Gogo Kapka vedna{ go pozna. Ve}e so denovi mu go gleda{e suratot niz ulicite na Raven, a se metka{e vezden i okolu cirkusot {to be{e postaven pokraj poljankata na Golema reka, vo dru{tvo na onaa prekrasna mlada gulabica {to ja vikaa Nemata Morfa. Golemiot Rok be{e ~ovek na sredni godini, visok, suv, kov~est i postojano potka{luva{e. Sega, samo nekako pritaeno se dobli`i i mu se vtiri vo o~ite, mu se navedna do u{ite na gazda Xibre, prekr{uvaj}i ja svojata visoka stava i mu {epna ne{to bezdrugo mo{ne doverlivo. Gazda Xibre toj mig kako siot da ogrea, se nasmea nekako tainstveno, si ja zaramni prestilkata i mu pristapi na Gogo Kapka. Mu ja prenese porakata na {totuku vlezeniot dojdenec. Gogo Kapka nebare troa go potskiseli svojot tap izraz na liceto i mu dade i{aret na dojdenecot da mu pristapi. Ovoj ne ~eka{e dvapati rixa da mu ~inat. "Me vikaat Rok," re~e, pru`aj}i si ja svojata dolga raka i troa podnaveduvaj}i se vo znak na po~it kon sednatiot Gogo Kapka. "Znam, znam, gospodine. Ve vikaat u{te i Balkanskiot Nostradamus, zar ne?"- mu odvrati Gogo so blaga polunasmevka. "Da. Tokmu taka. Vam izgleda ni{to ne mo`e da vi izbega od o~ite." "Pa zar onoj golem plakat sproti maslinkata ne go prika`uva tokmu va{iot lik, gospodine Rok?" "O da, se razbira! Se razbira, gospodine Gogo Kapka. No znaete kako velat gore niz Evropana, otkade {to slu{am neodamna ste se vratile..." "Ne znam. Da slu{nam."

"Pa, ete, velat, ne li, "majmunot site go poznavaat, ama majmunot nikogo ne poznava". Veruvam deka ste ja slu{nale taa lakrdija, zar ne." " Ha-ha-ha!Mo`ebi sum ja slu{nal, ama mene mnogu lakrdii po Evropa mi minaa niz glava. Osven toa, kaj nas majmunot go me{aat so magariwata". "Nejse. Gledam ve}e nekoe vreme {etate osamen niz ovoj pust Raven, pa si rekov da mu se durnam na ~ovekov. I onaka ovde osven veterot i ku~iwata, nikoj ne saka na jabanxija da mu pristapi." "Bezbeli taka }e da e. Ama {to da mu pravi{. Ovde ima mnogu ~e{iti {to sî otstrana merkaat. Ti go gledaat seirot. ^ekaat da te vidat {to dram tegli{. Sal edna stapka nakrivo da kr{ne{. Dali mo`at od tvojot zelnik i malku masca da izvadat i iscedat. Za toa gi biduva ovie ravenski ~amatari." Se gledaa so dolg, ispituva~ki pogled. Na Gogo ne mo`e{e da mu izbega od oko qubopitniot opul na dojdenecot kon negovata pija~ka. Ja potkrena desnata dlanka i {trakna so palecot i pokazalecot kon gazda Xibre. Ovoj vedna{ se nacrta pred nego. "[to }e se napiete?" pra{a Gogo. Rok povtorno pogleda kon negovata ~a{ka, dvoumej}i se. "[to za ~udo }e e toa {to vie go piete?"-pra{a so nekakva slepa doverba, na koja ni{to ne mora da í se doka`uva. "A ova li," re~e Gogo. "Toa ti e ne{to moe, specijalno. Ko na gude xangarlak. Jas si go krstiv taka -"Molotov koktel". Sakate da probate?" "Ne znam. Ne znam," se dvoume{e Rok. "Gazda Xibre, udri u{te edna matenica vo butimot, ama gledaj taka {to pove}e da bie{ so butilkata. Seto pena da se stori. ^ovekot si ima mlada nevesta, mo`e na svadba }e ne kani. Ako ni prati kalezba, mo`e i kum da se taksam." Rok go pogleda Goga sneveseleno, so dolg ispituva~ki pogled. Toj mig {totuku go izvle~e stolot od pod masa za da sedne vo negovo dru{tvo, no od nenadejnata ostrina na negovata posledna zabele{ka kako troa da se sepna. Ne mu se bendisa zaka~kata so mladata nevesta, {to bezdrugo treba{e da se odnesuva na Nemata Morfa. I da ne be{e nara~kata i seta ceremonija okolu toj Molotov koktel na Gogo Kapka, kojznae dali voop{to i }e sedne{e so nego na ista masa. Ama {tom se fati na oroto,sega mora{e da si go izigra dokraj. Nikoj ne go tera{e da mu pristapuva. Samiot si ja bara{e beqata. "Taa ne mi e nevesta, gospodine Kapka," re~e Rok, so cvrst glas i smurten izraz na liceto. "Ne?"-|oa se za~udi Gogo Kapka. "Ne. I taa mila i kutra devojka mo`e da mi bide samo }erka, no vo nikoj slu~aj nevesta." "Taka li. [teta. A jas mislev..." "Ste pogre{ile, gospodine Kapka!" "Prostete! Ve molam, ne }edervajte se! ^umu tie lo{i misli? Aj da si nemame garez, ni imela na du{ata. ^ovek mo`e i da pogre{i, zar ne?" "Sekako, sekako," re~e Rok, povtoruvaj}i gi razvle~eno zborovite, nebare saka dokraj da se uveri vo toa deka Gogo nemal nikakva zla umisla vo glavata koga se re{il da ja spomne taa lastaresta selvija, taa gulabica, Nemata Morfa. " Da se ~ukneme, prijatele! Barem jas moite gre{ki so `enite skapo gi pla}am vo `ivotot."

Rok gleda{e vo nego bezmalku nedoverlivo, nebare naviknat da slu{a vezden isti xvakotnici od bezdelni kafeanski dengubi, no da znae{e {to osi se rojat niz negovata dupnata lejka na ramiwata, koj pette godini vo ni{kite zandani gi pomina niz kaewe i revnost kon sî {to e `ensko na ovoj svet, za mig, barem samo za mig, }e misle{e malku poinaku za nego. Vaka, izleze sî nekako naopaku. I nebare sakaj}i troa da ja popravi rabotata, Gogo mu predlo`i na dojdenecot da si gi izmerat silite na bilijardot. Stanaa i se pribli`ija kon golemata i te{ka masa oblo`ena so zelena ~oja, gledaj}i vo keglite i raznobojnite topki {to se trkalaa niz dlabokata komora na bilijardot. Ig-ra~ite koi dotoga{ gi odmeruvaa svoite sili, bele`ej}i gi so bela kreda na crnata plo~ka rezultatite vo igrata na karambol, koga vidoa deka im se pribli`uva Gogo Kapka, naedna{ site se potrgnaa vo znak na po~it, istavaj}i mu se od patot i davaj}i mu prednost na stariot gazda na kafeanata. Tie vedna{ ja prekinaa svojata igra, {epotej}i pome|u sebe koj e pobednikot i koj komu kolku mu dol`i, o~ebijno ne mo`ej}i da ja usoglasat smetkata. No gazda Xibre ne im dozvoli ponatamu da im pre~at na dvajcata gospoda, na tie retki i nesekojdnevni gosti, koi denes nenadejno mu ja uka`aa ~esta i storija kafeanata na gazda Xibre srede zima sonce da ja ogree. Gogo mu dade prednost na dojdenecot. Se gledaa nemo eden mig. Vo kafeanata osven udarite na stapot, mo`e{e da se slu{ne samo muva vo let.Vedna{, u{te na samiot po~etok, se vide deka i dvajcata se ve{ti, izve`bani, opitni igra~i. Stari, otrakani, kafeanski mostri, koi vezden kisnele, visele i okapuvale po belosvetskite kafeani, minale i pominale sito i re{eto, suvo i surovo niz svojot vek i `ivea~ka. Ne mo`e{e ~ovek da im go fati krajot. Od erbap - poerbap. Koj od koj- poitar. Sekoj dvig na rakata, sekoj mig na okoto, sekoja svivka na ve|ata, kako da ima{e svoe posebno zna~ewe. Svoj poseben trik. Otprvin kako da se ispituvaa, no nabrgu sekoj od niv dvajcata ubavo vide koj e koj i {to e {to. Majstorski si poturaa nere{ivi zagatki i sekoj go ostava{e onoj drugiot da si ja cepi glavata, da bara nevozmo`ni re{enija, od gluv~ova dupka da si ja vle~e opa{kata. Kako pove}e da u`ivaa vo toa koj na kogo }e mu ja rasipe igrata, a ne sekoj da si ja gleda i da si ja igra svojata igra.

Majstor Xibre be{e siot kako alosan po niv. Reagira{e na sekoj pouspe{en trik na majstorite. Osobeno ako mu pojde{e od raka nekoj uner na Gogo Kapka. Se gleda{e koj mu le`i na srce. A toj, Gogo Kapka, neprestano pale{e cigara od cigara i ~ini{ pove}e vnimava{e na toa pepelta da ne ja istrese vrz ramnata povr{ina oblo`ena so zelena ~oja, osobeno koga elegantno i merakliski }e podzeme{e vrvot na stapot da go zastruga so belata kreda, otkolku na svoite majstorii so iznao|aweto karamboli od re~isi nevidlivi i neverojatni agli na golemoto pravoagolno pole na bilijardot. Taka, nivnata igra se oddol`i i go na~na duri i tretiot ~as otkako re{ija da si gi odmerat silite, a pritoa nitu eden od niv da ne vodi so nekoja osetna razlika. Postojano se menuvaa vo vodstvoto. Ve}e odamna be{e pominato i vremeto za ru~ek. Zatoa gazda Xibre re~isi neosetno iskoristi eden mig na slobodnata raka na Gogo Kapka i mu predlo`i ne{to da im zgotvi nabrzina vo kujnata. Ovoj se ~ini kako i da ne go slu{na. Gleda{e pred sebe kako daldisan i pu{e{e cigara vrz cigara, nebare Tur~in. Site bezdelni mu{terii, koi pred toa so ~asovi se metkaa okolu

bilijardot na gazda Xibre, sega bea kako sumeni, kako vxa{eni od igrata na dvajcata majstori i ~ini{ nadvor i zemjotres da stre{te{e vo toj mig, tie nema{e da se pomrdnat od mestoto nitu za edna peda. Site pu{ea i gledaa kako {pirtosani pred sebe, a kafeanata na gazda Xibre prilega{e na nekakva drma sardisana so ~ad od sto lovci na lisici. ^ade{e i ~ure{e na site strani, nebare vo kafeanata na gazda Xibre nenadejno izbil po`ar. Najposle, Gogo Kapka ja dobi prvata igra. Vo kafeanata site mu rakopleskaa na stariot gazda. Golemiot Rok mu pru`i raka na svojot protivnik. Ovoj skromno ja prifati pru`enata dlanka i vedna{ mu ponudi revan{. No gazda Xibre ne misle{e taka. Toj ve}e ja be{e rasposlal masata vo najoddale~eniot agol na kafeanata. Im be{e zgotvil ne{to nabrzina i ve}e sî be{e postaveno. Omlet so {unka. Asli evropsko jadewe. Em vkusno, em a la minut, {to vika{e stariot ^eh, koj be{e po jazicite i dojden vo Raven od preku sedum planini i moriwa. "Zgotvi mi Xibre hemendegz", mu vele{e toj na gazda Xibre, koga }e se re{e{e apsazdan da namine vo kafeanata ako negovata doktorka Smirnova podolgo }e se zadr`a{e vo {pitaleto so pacientite. A gazda Xibre gleda{e otprvin vo nego kako tele vo {arena vrata i se trtka{e natamu-navamu, ne znaej}i {to za ~udo }e mu dojde toa "hemendegz". Stariot ^eh, pak, iznerviran od dolgoto ~ekawe, tuku }e mu otperda{e{e: "ako ne znae{ {to e toa hemendegz, toga{ ispr`i mi jajca na maslo, toa }e mu dojde episibir". Podocna od toa gradskite ~amatari si pravea vicovi, a pak srpskiot kmet Palamatija, ne edna{ znae{e da go podbere so zadevkata "tako, tako, rintaj vole kad nema{ {kole, jer bez muke nema nauke, moj Xibrevi}u!" Gogo Kapka i Golemiot Rok se upatija kon toaletot pred da po~nat so zakuskata, no gazda Xibre vedna{ gi presretna so sapun i ~isti krpi i im go poka`a patot kon kujnata, kade {to bilo "pocivilizirano". A tamu, kade{to i carot odi pe{, kaj negovoto veli~estvo-nu`nikot, ovde,kaj gazda Xibre, te{ko mo`e{e da se stigne bez blagovremena najava. Oti na Balkanot, i vo Raven, do nu`nikot ne se doa|a lesno. Treba golema ve{tina i izdr`livost da se pre`ivee avanturata so balkanskiot nu`nik, koj ne retko znae da se najde vo glavnata uloga vo `ivotot na sekogo od nas toga{ koga e najnepotrebno i koga dramskoto dejstvie i onaka e pove}e od napnato so drugi i pova`ni sobitija. Taka, Gogo Kapka se zadovoli so pokratkata pateka , upatuvaj}i se kon kujnata, a pak Golemiot Rok se re{i da rizikuva so "tronot kade{to i carot odel pe{". Gogo Kapka mu re~e na gazda Xibre da go poja~a troa radioto, neoti mu se slu{a{e muzika, ami kolku da ja izbegne za mig mo`nosta da mu se "upika vo ga}ite" i da po~ne pak da mu dodeva, sparuvaj}i go so nekoja od mnogute li~ni gradski momi, od najdobrite ~orbaxiski semejstva vo Raven. I leka-poleka se fati za jadeweto, xvakaj}i od nemajkade, bez u`ivawe i vkus, poglednuvaj}i odvreme-navreme kon toaletot. Golemiot Rok dolgo se zadr`a i po edno vreme Gogo Kapka mu dade i{aret na gazda Xibre da odi da proveri {to se stori so ~ovekot. A toj, samo {to yirna od vratata, se stapisa, se oyveri i siot ispani~en, mu dade znak na Gogo Kapka da dojde vedna{. Gogo ne ~eka{e dvapati da mu ka`uva. V mig ripna i so tr~awe se najde tamu. Go najde sprostren vo nu`nikot, srede mo~ i rea, okru`en so seta taa ne~istotija i berbatlak, od koja duri i muvite se bea razbegale. Rok be{e ni~kosan pokraj yidot, siot `olt i bled vo liceto, te{ko i dlaboko di{ej}i, ka{laj}i i isfrlaj}i krv od ustata.

Slikata be{e grozomorna. Gogo Kapka vedna{ go potkrena i go iznese na ramo,taka slab i iznemo{ten, a zgora na sî ima{e i edna `elezna noga za vle~ewe. Golemiot Rok, slavniot Balkanski Nostra-damus, izgleda{e kako da gi skinal koncite. Gazda Xibre tr~ka{e naokolu so mokra krpa, obiduvaj}i se troa da go podzabri{e negovoto bledo, okrvaveno lice i nabrzina sostavuva{e dve-tri masi za da go polo`at dolgmanestoto i kov~esto telo. Se zbraa site seirxii od kafeanata, no gazda Xibre so golema lutina i vedna{ gi nabrka nadvor, a potoa mu podmetna pod glavata na Golemiot Rok edna svitka od nekoe negovo staro palto {to vezden vise{e tamu na ~ivilukot. Golemiot Rok iznemo{teno gleda{e vo niv, po dolgoto, uporno i nezapirlivo ka{lawe, {to mu ja odzema{e seta snaga i go frla{e vo nekakva tapa nesvestica i celosno bessoznanie. Gogo Kapka, otkako se uveri deka bolniot za mig kako da si pridojde na sebe, se izvle~e od prostorijata i po kratko vreme ja dotrkala na vlezot od kafeanata svojata stara limuzina, eden od prvite modeli na Dajmler-Benc, {to voop{to pristignal vo Raven. Ja be{e kupil u{te na vremeto tatko mu Ariton, vo Solun. Toj retko koga ja voze{e i pove}e stoe{e kako nekoj semeen trofej pred vlezot na nivnata stara ku}a vo centarot na gradot. Mu treba{e cel mesec povtorno da ja izmesti od dvorot, kade{to so godini sobira{e sekakov smet i prav i so pomo{ na eden star majstor-mehani~ar da go pridvi`i motorot so kurbla. Sega izgleda{e kako nova da e. Nabrgu go smestija bolniot na zadnite sedi{ta od limuzinata i Gogo Kapka v mig se upati kon Okru`nata bolnica vo Keramit~iskoto maalo. Tamu, osven starata doktorka Ludmila Smirnova, vo momentot nema{e nitu eden drug doktor. Vpro~em, taa samo go zamenuva{e stariot doktor, portugalskiot Evrein Amon de Medonsa, koj inaku pred pove}e godini po pati{tata Gospodovi dojde od rodniot Wujork pravo vo Raven, nebare misioner i ovde gi vr{e{e svoite rendgentski pregledi. No toj be{e mo{ne star, ima{e ve}e 80 godini i vo ovie proletni vremenski meni, "baba Marta" go dr`e{e prikle{ten vo krevetot ve}e so denovi, a toj si ja le~e{e svojata nastinka so doma{en topol ~aj i so limoni. Taka, starata Rusinka, koja pak od druga strana vo Ravenot ja nanese sosema druga pri~ina i povod (golemiot Vrangelov egzodus vo dvaesettite godini), se najde tuka sosema slu~ajno vo bolnicata, zamenuvaj}i go svojot star kolega i prijatel, za{to taa ve}e dolgo vreme obavuva{e samo privatna praksa vo svojot dom. Inaku, lu|eto nea si ja imaa kako sveta Bogorodica. Ja sakaa i po~ituvaa, {to se veli, si ja imaa ko svoja rodena i ja dobrosuvaa kako edinstven spasitel, krepitel, za{titnik i ~uvar. Taa ima{e derman, ila~ i cer za sekogo. Be{e ekim i za Tur~inot, i za Ciganot i za kaurot. Ne gi dvoe{e lu|eto. Ni po }eseto, ni po verata. Zatoa site ja dvorea i í ugoduvaa. Ü odea na raka. Takva be{e starata doktorka Rusinka, Ludmila Smirnova. Mo{ne se iznenadi koga go vide Gogo Kapka, kaj so tolku gri`no lice í pristapuva, baraj}i pomo{ od nea. Mu se izraduva od sî srce na dojdenecot. Taa ne mo`e{e nikoga{ da zaboravi kakvi sî dobrotii stori negoviot tatko Ariton za bolnicata vo Raven. Se zboruva{e deka duri i eden golem del od nego bil izgraden, blagodarej}i na pomo{ta i zlatoto na gazda Ariton Kapka. A da ne spomnuvame za onie sitni potreb{tini i lekarstva {to toj postojano i vo golemi koli~ini gi vle~kal na vremeto od Solun. Taka, vo o~ite na gra|anstvoto, a osobeno vo o~ite na starata doktorka Ludmila Smirnova, vo

bolnicata mestoto na semejstvoto Kapka be{e posebno i visoko, na najvisokiot red vo spisokot na zaslu`nite gra|ani. Zatoa taa tolku srde~no i toplo go primi. Misle{e deka doa|a za sebe i poradi sebe, no otkako razbra vo {to e rabotata, u{te pove}e mu se posveti i mu se izraduva na dragiot i nesekojdneven gostin. Nabrgu, go vnesoa Golemiot Rok vo ordinacijata. Eden bolni~ar mu pomogna na Golemiot Rok da se ispru`i na polskiot

krevet vo ordinacijata na doktor Amon de Medonsa. Taa vedna{ mu se pribli`i,

mu go podzede zglobot od levata raka i ja zadr`i na kratko vo svojata desna

dlanka. Seto vreme gleda{e vo nego vnimatelno, bez da go pra{a {to i da e. Po

izvesno vreme, go stavi na rendgentskiot aparat i dolgo se zadr`a nad nego. Toj,

seto vreme, ostro i so podzgolemen blesok na svoite dlaboki temni o~i ja

fiksira{e pro~uenata narodna spasitelka, nebare saka da ja hipnotizira, kako

{to toa go pravel iljadnici pati vo svojot cirkus "Bohemija" so bezbroj svoi

`rtvi. No, se ~ini, ovoj pat kako toj da be{e vo nivnata neblagodarna uloga, a

ne taa.

"La comedia e finita, doktorke. Taka li e?" -prostenka tivko i kako bez zdiv Golemiot Rok. Taa malku kako da se podnasmea na negovata dramati~na zabele{ka i nebare sakaj}i da mu parira dostojno na negoviot pateti~en izliv, mu odvrati: "La speranza muore per ultima! Kowec djela krasit!"- veli najslavniot komedijant, zar ne?" Golemiot Rok nekako bezvolno odmavna so svojata dlanka. Mu re~e blago da se obide da potstane i mu gi namesti slu{alkite na grbot. Mu re~e da di{e {to podlaboko. Potoa mu re~e da zapre so di{eweto i sî taka po red nekolku pati posledovatelno. Od nejzinoto lice osven celosnata vnesenost vo slu{aweto na slu{alkite ni{to ne mo`e{e da se vide, da se naseti. Potoa mirno gi vrati na vratot i mu naredi da se oble~e. Go ostavi za mig taka sam i mu pristapi na Gogo Kapka, koj se nao|a{e vo sosednata, priemna prostorija. Na nejzinoto lice sega se ~ita{e golema zagri`enost. "Kako e?"-ja presretna toj. "Ne e dobro. Mislam deka dolgo ~ekal. Trebalo da se javi porano. Ne sum sigurna dali e sosema docna, no ne{to mora vedna{ da se prezeme." "[to zna~i toa, doktorke? Jas, znaete, ne se razbiram vo tie raboti i ako mo`ete objasnete mi so obi~ni zborovi {to mo`am da storam za ~ovekot?" "[to mo`e{ da stori{? Mo`e{ mnogu da stori{ ako saka{ da mu pomogne{. Ona {to jas go vidov, ne vetuva mnogu. Sepak, mislam deka treba u{te

eden dobar, temelen rendgentski pregled, so celosni i detalni snimawa. Potoa da se odredi tretman. Za `al, toa ovde, vo bolnicata, ne e mo`no. Nemame takvi precizni aparati." "[to zna~i toa?" "Toa zna~i, prosto re~eno, ako go osudime ~ovekot da ostane tuka, vo Raven, mu nema spas." "Of, majkata..." mu se ispu{ti nevolno na Gogo Kapka. Doktorkata duma{e eden mig i potoa re{itelno go pra{a: "Ima li ~ovekot mo`nosti da pojde do Solun?" Gogo Kapka pogleda vo nea nere{itelno i naedna{ kako da mu svetna v umot: "Ne znam dali ima ili nema, no jas bi mo`el da mu pomognam. Zo{to?" "Gospodine Kapka. Tamu imaat aparati. Imaat i sanatorium vo blizinata na Solun. Imaat i nekoi mladi doktori, koi nau~ile nekakvi novi metodi vo Amerika za le~ewe na tuberkulozata." Gogo Kapka gleda{e nemo vo srde~niot lik na starata doktorka i kako vo sebe ve}e da be{e re{il. Ja pra{a samo {to treba vo me|uvreme da mu se dava na bolniot i otkako gi dobi najnu`nite preporaki od doktorkata, vedna{ ja napu{ti bolnicata, upatuvaj}i se kon poljanata na Golema reka. Tamu go zatekna voobi~aeniot cirkuski nered. Nasekade okolu poljanata e~e{e od detski glasovi, odeknuvaa krikovi na egzoti~nite `ivotni i na site strani okolu vibrantnata {atra na blagiot vetrec ~ade{e i se podgotvuva{e ve~erata vo kazanot {to treba{e da go nahrani golemoto cirkusko semejstvo. Vo edna od poslednite prikolki na bregot od Golemata reka be{e smesten Rok. Okolu limuzinata na Gogo Kapka se nasobraa re~isi site `iteli na "Bohemija". Site se turkaa okolu Rok, obiduvaj}i se da doznaat {to se slu~ilo so nivniot gazda. Nemata Morfa, seta potresena i vozbudena, mu poka`uva{e na Gogo Kapka kade da go polo`i i kako da ja parkira svojata limuzina. Nabrgu tie vlegoa vo prikolkata i go smestija bolniot. Naedna{ stivna sî okolu niv. Nemata Morfa tivko i nezabele`ano se povle~e, ostavaj}i gi sami vo prikolkata. Po edno vreme, Gogo Kapka se nadnese nad bolniot i poleka po~na da mu go izlo`uva svojot plan okolu Solun. Golemiot Rok nemo gi slede{e negovite zborovi, odobruvaj}i mu go so odvaj zabele`livo kimawe na glavata re~isi sekoj negov izre~en zbor. "Ti blagodaram, prijatele. ]e ti platam za sî," re~e odvaj ~ujno iznemo{teniot Rok. "Ne napregaj se sega, de. Gospod }e ni plati ne site. Toj }e ne raskusuri, zar ne." Golemiot Rok gleda{e nemo vo blagorodnoto lice na svojot nov prijatel. Se obide duri i da mu se podnasmee. Mu ja pru`i svojata trepetna dlanka i mu migna so o~ite vo znak na razbirawe. Na razdelbata Gogo mu podvikna nebare niz {ega: "Ti dol`am revan{!" Izleze nadvor i odvaj se probi niz tolpata de~i{ta do svojata limuzina. Svrti obikolno okolu ledinata na bregot od Golemata reka i ja zabele`a Nemata Morfa kako mu mavta so rakata vo znak na pozdrav. Nad Raven poleka se spu{ta{e no}ta.

2.

Evrejskoto maalo be{e zbieno i stutkano na mo{ne mal prostor, tokmu vo centarot na gradot, na desniot breg od ve~nata ponornica, {to go se~e Raven na dva dela. Po Balkanskite vojni, maaloto so pedesetina ku}i se pro{iri i na nejziniot lev breg. Sî na sî, tuka `iveaja okolu 160 semejstva so blizu 560 `iteli. Pogolemiot broj na ravenskite Evrei se zanimavaa so sitna trgovija, a ima{e i nekolku trgovci na golemo. Ne mal broj bea zanaet~ii, nekoi `iveaja od sitni uslugi, a pove}eto od niv bea vistinski siromasi. Tie vo Raven dr`ea okolu 27 du}ani na malo, od koi 13 bakalnici, 5 du}ani so pamu~en tekstil, 2 so galanterija i tehni~ki predmeti, 2 du}ani so bra{no, 1 du}an so kance-lariski materijal, vesnici, spisanija, 1 so staklarija i bi`uterija, 1 so grade`en materijal i 2 so ovo{je i zelen~uk. Nekolku Evrei se zanimavaa so otkup na `ito i drugi zemjodelski proizvodi. Afionot, otprvin tolku zna~aen za trgovijata, podocna so ograni~uvaweto na negovoto proizvodstvo, poleka zamre i go snema od pazarot. Ima{e nekolku Evrei safari, no so voveduvaweto na deviznite ograni-~uvawa, tie ili prestanaa so rabota, ili preminaa vo poluilegala. Dvajca bra}a bea safari "pazarxii". Vo pazarnite denovi odea vo obli`nite grad~iwa. Sedum semejstva se bavea so trgovija na golemo, od koi nekoi so kolonijalna i drugi vidovi stoka. @ak Haim Levi, nare~en "El Safar" so bra{no, `ito i razni proiz-vodi, David Mo{on Sion, nare~en "El Roho" ili "@olta brada", so bra{no. Mordo Sion so nafteni derivati, petrolej i so kamionski prevoz {to go vr{e{e so svojot vozen park. Baruh Menahen Sion so trgovija na tutun, cigari i sol. Nekolkumina se zafatija so posredni{tvo vo otkupot na `ito, semiwa, surovi ko`i, so {pedicija i sl. Od industriski objekti vo Raven ima{e samo edna poluindustriska melnica na Golema reka. Ja dr`ea eden Tur~in, Makedonec i "El Roho", "@oltobra-diot". Nivniot ortaklak be{e zdrav, cvrst i beri}eten. Dvajcata bra}a Levi bea akcioneri i ~lenovi na Ravenskata banka, a so sigurnost se znae deka "@oltobradiot" imal zna~aen broj akcii i vo edna solunska banka. Isto kako i semejstvoto Kapka, samo {to za razlika od nego, semejstvoto Kapka porano ima{e i ~len vo Upravata na bankata. Vo ~ar{ijata, be{e poznata i tn. "Kompanija", zdru-`enie na mesarite i kasapite, koi bea glavni liferanti na meso za toga{niot garnizon i na drugite pogolemi potro{uva~i. Vr{ea otkup vo jugo-isto~niiot del na Makedonija i bea golemi izvoznici vo Grcija. Glavno na svinsko i jagne{ko. Ima{e i zanaet~ii: opin~ari, tene}exii, kafexii, {iva~i na evtina ma{ka konfekcija, na obleka od {ajak i ~oja. Takov be{e "El Haxi". Ima{e {oferi, mnogu {iva~ki, {to ja sledea modata preku Solun, ima{e nekolku taksi-{oferi, pe~atari, pa duri i eden pajtonxija. Ima{e semkari, slatkari, }ebapxii, osobeno be{e poznat "La Turka", so svojata dolga brada ("Koj }e kupi - pe~ali!")-izvikuva{e toj, so svojot zaripnat glas, od pod streata na maslinkata. Ima{e arabaxii, amali, ~ista~i na ~evli. Eden dolgo vreme go dr`e{e stariot turski amam, drug po ulicite vo ko{nica nose{e i prodava{e pe~eni jajca, joja, li`av~iwa i {e}erlemi. Amalite imaa posebno izraboteni samari za pogolemi tovari. Najpoznati me|u niv bea Sinto "El Pajo", Esha "El Pio" i Juda "El Pa{ariko". Poglednato odnadvor, ne fa}aa oko, }e go re~e{ ni{to ~ovek, slab, koska i ko`a, ~ini{ du{ata mu vlegla vo nosot, a vamu nosi tovari pote{ki i od 100 kilogrami. No vo sabotite i na praznicite, osobeno na "Jon Kipur" ili

"Pasha", oblekuvaa ~ista ruba i obleka, a ponekoga{ duri vrzuvaa i vratovrska. Mnogumina od niv, osobeno me|u `enite-{iva~ki, rabotea za dnevnica ("a xornal"), a mom~iwata bea ~iraci, kalfi, naj~esto po rodninska linija. Znaeja ~esto da sobiraat semki od kajsii, gi kr{ea i im gi vadea jatkite. Potoa gi pe~ea i gi prodavaa pro~uenite "evrejski semki", po koi luduvaa `itelite na Raven.

Vo sabotite i na evrejskite praznici, du}anite ne rabotea. Toga{ se

sreduvaa smetkite i prepiskite, a stokite se podgotvuvaa za narednata

sedmica. Na ulicite od Evrejsko maalo se ~uvstvuva{e golema `ivost i

vladee{e edna vistinska prazni~na atmosfera. Evrejskite kafeani bea

polni, se pie{e kafe, se razmenuvaa novostite, se dogovaraa delovni zdelki,

se igraa karti ili tabla "{e{-be{". "[ama{ot", ili poklisarot na

sinagogata, vo petocite prikve~er, go obikoluva{e Evrejskoto maalo i od

sredinata na sekoj od nekolkute zaedni~ki dvorovi {to si imaa posebni

imiwa, kako "El Korti{o Grande", "El Avli", "La Ka{eta" i drugi, go

najavuva{e doa|aweto na sabotniot den, na sabatot, pri{to glasno

izvikuva{e: "Asiendandolo ke ja es tarde!"-ili vo prevod od ladino: "Palete

gi svetlata oti e docna!"I taka, si vrve{e, si te~e{e `ivotecot nasekade po

tesnite uli~ki na Evrejsko maalo, {to se protegaa od dvete strani na ve~nata

ponornica na Raven, i koi podocna, }e gi ponesat imiwata na "Todor

Lazarof", "Car Boris", "Benito Musolini", "Kwaz Simeon" itn. Imaa svoe

{kolo, svoja sinagoga (avarata), svoj jazik (hebrejsko-{panski, t.n. ladino).

Bea `ilav i otporen narod. I pokraj te{kiot i argatski `ivot, imaa ne{to

gospodsko vo sebe, bea gordi, trpelivi, mol~alivi i uporni da opstanat na ova

suro balkansko tlo. Imaa fudbalski tim "Hakoah", imaa svoj mladinski hor,

`enska organizacija za pomo{ na najsiroma{nite ~lenovi na zaednicata,

amaterska dramska grupa, mladinska grupa "Tehelet lavan", koja podocna

be{e primena vo evrejskite farmi vo Slovenija t.n. "hah{ari" za nekoja idna

organizirana selidba vo Izrael, ne{to kako dene{nite "kibuci". No kako i

da e, sepak nivniot `ivot se odviva{e vo granicite na Evrejskoto geto. Eden

mal, zatvoren krug.

Starata sinagoga vo Raven po Balkanskite vojni be{e zapalena i zaedno so nekolku ku}i okolu nea do temel uni{tena. Poradi toa, site Evrei od Raven izbegaa vo Solun. Po nekolkumese~no talkawe, pove}eto od niv povtorno se vratija nazad. Toga{ se taksa David Menahem Sion da izgradi nova sinagoga. Vo toa vreme, toj be{e i pretsedatel na Evrejskata op{tina. Se izgradi nova i ubava zgrada okolu 1925 god. i taa osven za redovni verski potrebi se koriste{e i za razni drugi sve~enosti, obredi i praznici. Po~esno mesto vo nea ima{e David Sion, ili "Haxi David", kako {to go vikaa site vo Raven. Go smetaa za va`na li~nost i bezgrani~no go po~ituva{e i staro i mlado. Se pamete{e negoviot dvosmislen odgovor na edna toga{ va`na politi~ka li~nost, koja vr{ej}i izborna propaganda vo Raven za pratenik vo Parlamentot pobarala od nego da ja organizira podr{kata kaj evrejskoto naselenie. Toj vaka go suredil gospodinot-agitator: "Ne gri`ete se, gospodine pratenik. Jas }e gi soberam Evreite ovaa nedela i }e im re~am polovinata da glasaat za radikalite, a drugata polovina za demokratite." Politi~arot gledal vo nego nebare to~alka da goltnal. [to mo`el da mu odgovori na toa. Porakata bila jasna. Evreite ne sakale da se me{aat vo toga{nata politikantska matkanica vo ovoj del na Balkanot. Tie begale od politikata kako od ~uma. Vo Raven toga{ ima{e nekolku hahami i skoro site rabotea na dobra volja. Site tie, i u{te nekoi postari lu|e, sekoja sabota pretpladne se sostanuvaa kaj Haxi David. Sostanocite gi narekuvaa "Al ljoar". Na niv se tolkuva{e i se diskutira{e za Talmudot i za drugite ne{ta povrzani so `ivotot na Evreite. Haxi David be{e zdr`an i tivok ~ovek. Be{e najgramoten od site. ^esto go pra{uvaa i za soveti. "Koja e najte{kata kazna i kletva za ~ovekot?"-go pra{al edna{ eden mlad Evrein. Toj pomislil eden mig i tivko odgovoril: "Najte{ko e, sinko, da ima{ -pa da nema{!"-{to bezdrugo mo`e{e da se sfati samo na dva na~ina:-ili saka{e da ka`e deka e najte{ko da si bil bogat pa naedna{ si osiroma{il, ili u{te pote{kata varijanta- da si bogat, a da ne mo`e{ da go polzuva{ svoeto sopstveno bogatstvo (poradi te{ka bolest, ili nekoja druga te{ka prokuda!). Tie dumi Haxi David potoa ~esto gi povto-ra{e pred gra|anite na Raven i po niv mnogumina dolgo go pameteja.Stra{na be{e taa kletva "da dade Bog da ima{, pa da nema{". Vele{e: "[to mu vredi na brodolomnik na pust ostrov tovar konzervi ako nema no` ili otvora~","[to mu vredi na `eden beduin vo Sahara posledniot mev voda, ako kamilata mu pcojsa od `ed","[to mu vredi na carot azno ako obolel od ~uma","[to mu vredi na vezirot ubavicata od 1001 no} ako ne mo`e da vr{i ma{ki raboti".

Mudar be{e toj starec, Haxi David.

(polzuvani materijali od Evrejskata zaednica vo Makedonija i od knigata "[tipskite Evrei" 1999)

Gogo Kapka {totuku ja ostavi limuzinata pred portata na svojata ku}a vo centarot na gradot, go zdogleda "La Turka" kaj si ja pribira skarata nakaj Evrejsko maalo i toga{ naedna{ se seti na vetenata sredba so "@oltobradiot". Misle{e porano da se pribere doma za da mo`e na raat da se podgotvi za utre{noto patuvawe vo Solun so Golemiot Rok, no toga{ se seti na svoite stari smetki so Evreinot i skr{na kon hotel "Grand" i kon Avarata. Po pat sre}ava{e mnogu mladi devojki i mom~iwa oble~eni vo prazni~na obleka. Te~ea poslednite denovi na Pasha. Site {umno izleguvaa od Avarata, kade{to pred toa peeja horski pesni pod dirigentstvo na mladiot Besalel Simantov Asael. Sokakot ne be{e dobro osvetlen i tie malku se tiskaa pri pominot so Gogo Kapka. Ja zabele`a i mladata ubavica, {iva~kata @ana, Ubavata @ana, kako {to ja vikaa po gradot, edna od onie koi ja nosea modata vo Raven, dobivaj}i gi site modni `urnali od Pariz preku Solun. Gogo Kapka nea ja pamete{e kako malo devoj~e. Toj ne mo`e{e vedna{ da ja poznae, no taa nego v mig go pozna, mu pristapi i veselo izvika: "[alom, gospodine Kapka! Zarem ne se se}avate na mene? Setete se! Vie ni gi nosevte modnite `urnali od Solun! Jas sum @ana, }erkata na David. Na David Sion!" "Ah, da! Vidi, kolkava moma! Ma{ala! Kolku ste porasnale!" "Pa i vie! I vie malku ste se izmenile. Dolgo vreme ve nema{e tuka. Se gleda deka vi godi promenata od patuvawata niz Evropa". "Vistina? A pak jas mislam deka sî {to spe~aliv onamu gore, niz Evropa, ko {to veli{, se samo grst beli vlakna vo kosata." "Oh, ne,ne! Vie ste u{te mlad, gospodine Kapka! Ne gledam jas nikakvi beli vlakna vo va{ata kosa." "Znam, znam! No}ta e moja sojuzni~ka. Taa me spasuva. Mi gi krie i grevoite i sramovite." "]e naminete li kaj nas, gospodine Kapka?" "Ne! Pozdravi go tatko ti! Utre moram rano na Solun da odam!" "Pa naminete na edno kafe i kaj nas! Belki nema da vi padne {anot.]e gi probate i na{ite macesi. Dojdete, makar i na kratko. A passar la ora. Ima tolku ubavi raboti vo Solun. Mo`ebi ne{to }e vi nara~ame da ni donesete ottamu. Biva li?" "Aj }e vidam, ubavice! Ako mo`am }e naminam.Ama znae{ kako velat-"Do Soluna-gro{ somuna-od Soluna sto somuna! Pozdravi go gospodin David!" "Blagodaram, gospodine Kapka! Ne zaboravajte nî!" "Bidi sre}na, ubavice!" Devojkata se str~na kon svoite dru{ki i za mig ja snema od pogledot na Gogo Kapka, nebare prvata lastovica {to ja donese proletta vo Raven, letna kon svoeto jato. Se seti na ku}ata na eden od najbogatite Evrei vo Raven. Na trgovecot, angrosist David Sion. Na dolgoto prijatelstvo na Evreinot so negoviot tatko. Re~isi sî {to imaa vo svojata ku}a, siot Bidermaer, pijanoto Ferster, persiskite }ilimi, bibliotekite, seto toa be{e nabaveno i doneseno vo Raven so podr{ka i pomo{ na tatko mu Ariton Kapka. Bea golemi prijateli tie dvajcata, Ariton Kapka i David Sion. Vleze vo edno od onie male~ki, minijaturni maalski soka~iwa i kafean~iwa, so po dve-tri stutkani masi~ki naokolu i si nara~a jak, topol ~aj so rum. Od eden otvoren prozorec na sosedstvoto, od nekoj dobro navien gramofon, dopiraa zvucite na poznatata prazni~na evrejska pesna, {to diskretno se natprevaruvaa so tivkite pridru`ni glasovi na ma`ite i `enite,

koi verojatno imaa nekoja doma{na slava, ili samo taka, si davaa odi{ka, raduvaj}i se i slavej}i gi poslednite ~asovi na Pasha. No o~ebijno, nivnata radost be{e zdr`ana, sepnata, kako da im be{e zastanala koska vo grloto. Tie znaeja. Nasekade niz Evropa, vo Germanija, vo Francija, vo Polska, ^e{ka, Rusija i drugade, `oltata {estokraka yvezda ve}e po~na da blednee, da treperi nad temnoto nebo, {to navestuva{e te{ki i crni denovi za Evreite. Gi gorea nivnite knigi, gi zatvoraa nivnite prodavnici, gi brkaa od rabota, im propi{uvaa surovi zakoni i nameti, a avstriskiot kaplar, molerot Dolfi, im vetuva{e najcrno scenario, im se zakanuva{e na set glas i im go navestuva{e Sudniot den. A pesnata {to se pee{e na sekoj evrejski praznik i ponatamu dopira{e od otvoreniot prozorec: "Hevenu {alom alejhen hevenu {alom alejhen hevenu {alom alejhen hevenu {alom, {alom, {alom, {alom alejhen... (Nie vi nosime mir Mir Neka bide so vas!)... Toj mig, vo kafean~eto vleze eden stroen, simpati~en i mo{ne vkusno doteran gospodin, na okolu triesetina godini. Mu pristapi srde~no na Gogo Kapka i vedna{ mu se pretstavi: "Znam deka ste me zaboravile. Jas sum Besalel Simantov. Se se}avate li, kako najmale~ok vo maaloto, me teravte ~esto da odam kaj majka vi i da vi nosam felka leb nama~kana so svinska mast, posolena so crven piper, ili so bukovec. Ne sakavte da gi pra}ate drugite deca, za{to bea gladni i ne retko znaeja kako gluvci da ja prepolovat filijata, a potem im udiravte kloci i zdrav buvtanbeg. Setete se, im vikavte "Besalel e ~esen Evrein, treba da se ugledate na nego!" A drugite {ejtani odvra}aa so golema pizma na tie va{i dumi:"^esen, ~esen- ama od na tatko mu se~eniot istresen! Neoti bil ~esen. Toj si e Evrein, si go tera svojot Ko{er, pa ne jade svinsko, belki }e da e toa, a ne -~esen!" "O Besalel! @iti Gospod, ti li si? Se se}avam, kako ne }e se se}avam! Kako si mi, prijatele? Sme se izmenile, {to da pravi{. Nî gazi vremeto, ete. Sedi, bogati. Edno viduvawe - eden vek! [to }e se napie{?" "Ne znam. Ne pijam ni{to `estoko." "Da ne e poradi verata?" "Ne, xanam! Denovive malku preteravme so slaveweto. Toa". "Ako, de. Ako. Ne e sekoj den Veligden." "Misli{ - Pasha." "Taka, de. Neli e toa episibir?" "Pa re~isi taka }e mu dojde." "Va`no, dobro mi izgleda{. No ti si i pomlad od mene. Neli?" "Pa ne znam. ]e da ima, bogami, edno tri-~etiri godini." "More, ka`i celi pet-{est, ta ne tuku mi skusuvaj tuka." "Pa, treba da se tolku. Ne e va`no. Da sme `ivi i zdravi. Drugoto si e na Gospod". Se poglednaa v o~i so u{te eden dolg ispituva~ki pogled i prsnaa vo dlaboka, iskrena, prijatelska smea. Se pot~uknaa i po ramenata. Dolgo ne se imaa videno, mnogu matni vodi bea pominale niz Golema reka, a vo me|uvreme

tolku ne{ta se bea slu~ile i isprevrtile niz trkaloto na nivnite `ivotni vrvici i pate{estvija. Ne bea kojznae kolku bliski. Ni po godinite, ni po {kolijata, ama rastea maalo do maalo, vo blizina eden na drug, a toa ne se zaborava lesno. Vpro~em, i po izgledot, i po oblekata, i po dvi`ewata, i po bri~ewata i stri`ewata, se gleda{e deka naletale na ista kuma, ist kroja~ i ist berberin. I dvajcata bea vistinski ~eda na novata moda "a la Franga", a navikite i izgledot "a la Turka" sose crvenite fesovi odamna gi bea otfrlile vo starite dolapi i musandri na svoite tatkovci, dedovci i predci. Vo pravta i gnile`ot na starite kov~ezi. "Pa, kade si sega, prijatele?" - pra{a Gogo Kapka. "Nikade. Tuka sum. Kade bi bil. Raven e mojata sudbina, a Crn Vrv mojot krst." "Gledam deka sega si tuka. No kade si bil dosega? Toa te pra{uvam." "Of, kade. Bev nasekade. Najmnogu vo Viena. Tamu i go zavr{iv Konzervatoriumot." "Pa {to si sega?" "Sega ne sum ni{to. A treba{e da bidam ne{to. Dirigent na eden simfoniski orkestar vo Evropa. Da dirigiram so edna filharmonija." "Pa {to pre~i da bide{ toa?" "[to ne pre~i? Sî. Sî e zabraneto za nas Evreite. Taka naredi firerot. Sî {to e evrejsko se stava na klada: se gori, se pali, se zgromuva. Nema leb za nas Evreite." "No toa nema dolgo da trae. Toa e samo politika. Privremeno. Treba samo malku pove}e trpenie. Trpen - spasen. Taka veli na{iot narod, zar ne." "Ne znam, ne znam. Ne veruvam deka brgu }e zavr{i. Se re{il toj da ni go udri no`ot na site i toa ti e. Za nego ni{to ne e sveto. Koga ne mo`e da kurtuli od oginot eden Isak Wutn, eden Albert Ajn{tajn, eden Feliks Mendelson, eden Hajnrih Hajne, eden Baruh Spinoza, eden Zigmund Frojd, Stefan Cvajg, pa {to ostanalo za mene. [to e za niv eden siten `olt ili zelen mrav vo sporedba so tie kolosi. Mrav kakov {to e ovoj tuka - Besalel Simantov Asael." "O ne zboruvaj taka, ~oveku! Sî si ima svoj po~etok i svoj kraj. I najcrnoto klop~e mora edna{ da se smota. Ni{to ne trae ve~no." "Za nas Evreite toa trkalo na sre}ata nikoga{ ne }e prestane da se mota i da se vrti. Toa se vrti, se vrti i stenka u{te od Sredniot vek. U{te od [panija. U{te od vremeto na Ignacio Lojola. I ne prestanalo da ~kripi i da gi mele na{ite evrejski koski sî do den-denes." "Ne zboruvaj taka, prijatele." No Besalel Simantov Asael samo odmavna nemo}no so rakata. Se gleda{e od negoviot pogled deka bolkata i tagata {to dlaboko navlegle vo negovata mlada i raneta du{a se tovar {to te{ko se nosi so krevkata i neotporna snaga na osamen, nerazbran i zalutan umetnik na rabot od zatantenata balkanska provincija, koja i onaka nema ni oko, ni uvo da ja vide, da ja slu{ne i da ja razbere seta golemina na taa grozna i ve~na nespoluka so svetot, no vo ovoj slu~aj ne se rabote{e samo i edinstveno za obi~noto i tapo nedorazbirawe pome|u svetot i poedinecot ("dodeka bev mlad, mislev svetot mene ne me razbira - a sega gledam deka, vsu{nost, jas ne sum go razbral svetot!"), ami deka ovde se raboti za ne{to drugo, deka e vo pra{awe ne{to daleku pogolemo i sudbinsko, deka ovde se podava ligavoto lice na eden zatskrien i maskiran ve~en zlostornik, se nadnesuva senkata na edna stoglava

lamja, na eden orionski a`der {to go pritiska svetot so svojata ogromna krilata razmavtanost, sila {to izvira od utrobata na edna nevidena i nenajasna ala hraneta so otrovi i zla od site neiscrpni podzemni i pekolni izvori. Tie dvajca slu~ajni sobesednici, izgubeni za mig i povtorno pronajdeni vo toj viroglav vrte` na palane~kata izme{anost, vo taa ponekoga{ tolku isprevrtena verska, rasna, klasna i duhovna sekularija i vavilonija, vo Raven, vo zasolninata na taa ju`na zavetrina, toj, Besalel Simantov Asael i Gogo Kapka, se gledaa povtorno so nem, dolg i ispituva~ki pogled, zapren nekade pome|u me|ata na spasenieto i rabot na bezdnata, pome|u maskata na somne`ot i golata vistina, nebare sakaat i dvajcata da ja izmerat te`inata na iska`anite zborovi od ustata na mladiot Evrein, no za taa palanya, za taa terezija, nivnite dramovi bea premnogu sitni i mali za da ja izmerat seta te`ina {to gi pritiska{e toj mig. Za taa terezija treba{e da se najdat pogolemi dramovi. Za troglavata lamja {to se be{e nadvisnala nad svetot trebaa pogolemi bode`i od tenkite kopja na sveti \or|ija. Toj mig vo kafean~eto vleze "@oltobradiot".Se pozdravi najprvin so Gogo Kapka, a potoa go pottupna po ramenata mladiot Besalel. Se gleda{e deka mu godi sredbata so tie dvajca mladi lu|e, dojdeni neodamna od evropskite centri, koi kako da nosea nekoja nova, sve`a ava vo ovaa pusta ravenska sprlo`ena, spuftosana rea i `abokrek. Go nara~a svoeto voobi~aeno tursko kafe so dve kocki~ki {e}er i se zagleda vo svoite mladi prijateli, sî u{te srde~en i nasmean, no sepak nekako ispituva~ki i so nekoja odvaj skriena qubopitnost, gladej}i ja mazno svojata dolga `olta brada, poradi koja go nose{e toj op{topoznat prekar niz ~ar{ijata. No negoviot pogled ne be{e otvoren. Be{e toa eden zdr`an i rezerviran pogled na iskusen i prevean trgovec, niz ~ii race minalo i suvo i surovo i sito i re{eto. Pogleda za mig vo Besalel i mu se obrati na Gogo Kapka. "Pa, kako si mi, sokole? Odamna ne sme se videle. Nî zaboravi, ej," re~e stariot David Mo{on Sion, "El Roho", kako {to si go vikaa site po Raven i okolu Ravenot. "Dobro sum, dobro, ~i~ko Davide. Pred malku ja vidov @ana. Kolkava moma stanala, ma{ala! Vi ka`a li deka ve pozdraviv?" "Mi ka`a, mi ka`a, ama na{ite stari velat: "Se alevantaron los pipinos i aharvaron alos bah~avanes!" Ili po va{e: "Krastavicite rastat za da go tepaat bav~anxijata!" Ste ja ~ule li taa lakrdija, sokole?" "Ne, ne sum. Priznavam." "Of, nie imame takvi edno ~udo, um da ti zajde. Koj }e gi pameti site. Na tatka ti ~esto mu ka`uvav. A i mu gi ~itav odvreme-navreme vo"El rizon", "El rajo" , vo "Aksjon"i"Mesaxero" onie ske~ovi i lakrdii za "Vujko Ezra i negovata `ena Benuta", kako i onie za "Vujko Bohor i negovata `ena Xamila". "Da, se se}avam, ~i~ko Davide. I mene ~esto mi gi povtora{e, a mnogu od niv i samiot zapametiv. Toj gi saka{e onie za magazata, za {pekulata, za du}anot i trgovijata. U{te se se}avam na nekoi od niv. Kako, na primer, na onaa "Ne trguvaj so Evrein koj doa|a oddaleku!" Ili "toj {to ne mu pla}a danok na Izrail, mu pla}a na Izmail!" ili "podobro da me zakolat so no`, otkolku so lo{a duma!" ili "podobro da padne{ vo Luda Mara, otkolku vo ustata na kom{iite!" A se se}avate li, ~i~ko Davide na onaa "eden Evrein - trgovec, dvajca - berza, trojca - banka!"

Na toa David Sion se pridade: "Eden Grk - pratenik, dvajca - miting, trojca - revolucija!" Ili "Eden Tur~in - kafexija, dvajca - duet, trojca - harem"...a ima i prodol`enie. "Eden Francuzin - konferencija, dvajca - univerzitet, trojca - kabare!" Se nasmeaja od sî srce na tie stari evrejski dosetki i ujdurmi. David Sion silno go pot~ukna po ramoto Gogo Kapka, nebare se prepoznal so Aritona i sega povtorno go ima pred sebe svojot star drugar, ortak i prijatel, a ne negoviot sin. Kako i dvajcata da pomislija na istoto i nivnata smea naedna{ kako da sekna. Niz o~ite i licata im preleta edna mala temna senka na spomenot za Aritona Kapka."Solo, ni al bedahej," re~e David Sion i go pogleda sinot na svojot star prijatel so taga vo o~ite. "Da, sokole, na{ite stari rekle "Sam i na grobi{ta da ne si." "Znam, ~i~ko Davide. Se se}avam i na dodavkata na taa va{a stara duma. "Sam i na grobi{ta da ne si - oti nema so kogo da se kara{." Dobro li rekov?""Da, sokole. Taka e."Se gledaa u{te eden mig nemo i so polno razbirawe. Toj moment, mladiot Besalel Simantov Asael stana i se pozdravi i so obajcata, ostavaj}i gi sami vo male~koto i stutkano kafean~e, na rabot od sokakot na Evrejsko maalo, potonato i pritisnato srede dolgata, temna i studena proletna no}.Toga{ "@oltobradiot" naedna{ nekako se smurti, se promeni vo liceto i kako da ja snema onaa negova prvi~na veselost i vedrina {to do pred malku ja sozdade so svoeto raspolo`enie i smea niz {egite i dosetkite {to gi isturi tuka, na masa, pred svoite mladi prijateli. Toa be{e samo eden mal mig na zaborav i odi{ka na stariot trgovec, koj nekoga{ be{e poznat vo ravenskata ~ar{ija po niv, im gi gree{e srcata i du{ite na svoite sobesednici, umee{e na iljada i eden na~in da gi smandori svoite mnogubrojni mu{terii i da im ja prodade svojata stoka so {to pogolem }ar ("od uvo }e ti go napika - od nos }e ti izleze" - zboruvaa potoa za negovata otrakanost); umee{e ~ovekot so lu|eto, pa toa ti e, si go biva{e za sî, znae{e od sekakva dupka da izvle~e opa{ka i {to e najva`no, na sekoj znae{e xuapot da si go dade i da mu se ovre pod ko`a i na Grkot i na Tur~inot i na Gentilot', na sekogo znae{e od bor~ }ar da mu izvadi - si be{e ist pluknat Ariton Kapka, a zatoa nekako i Gospod gi be{e kurdisal na ista masa zelnik da jadat i nasekade lihva da zbirat. Da. Tie i melnica stokmija na Golema reka i {pekula so bra{noto ubava izvadija i trgovija so Solun i magazata imaa i eden kup raboti ujdisaa niz svojot ortaklak. David Sion go znaeja site po negoviot ~e{itski tabiet,sekoga{ im prio|a{e nasmean na lu|eto i im istura{e na sinijata tro{ki od toj neiscrpen majtapxiski duh i humor. Sega, makar i za mig, pak li~e{e na onoj stariot "El Roho". No toa trae{e sal mig. Naedna{ niz negovoto ve}e podostareno i zbr~kano ~elo kako da nate`naa temni oblaci od somne`, zdr`an jad i skrb, {to se ~ita{e od sekoj gr~ i trepne` na toa tolku izrazno lice, skrieno vo prelivite na `oltenikavata brada, modriot sjaj na negovite o~i i grbaviot nos, svien kako `iv pra{alnik zad seta taa sefardsko-ahasferska zbrka. "Sokole," po~na poleka i so golema te`ina vo du{ata da se otvora pred Gogo Kapka. "Ova {to }e ti go ka`am, znaj deka ne ti go ka`uvam samo tebe, ami deka mu se obra}am na svojot najdobar prijatel, na Aritona, preku tebe, kako na negov sin, kogo, ete, Gospod mi go pratil za da mu pora~am aber na svojot star drugar so kogo delevme i arno i lo{o vo ovoj na{ kus ~ove~ki vek. Mu ispra}am

' Gentil - onoj {to ne e Evrein

aber tamu gore, kaj {to toj sigurno me ~eka i mene vo tie {iroki Gospodovi bav~i, so motikata na ramo, a veruvam deka edna motika toj i za mene ~uva...da se najde..." "Ka`ete mi, ~i~ko Davide. Ve slu{am." "Ti go znae{ mojot brat Avram, neli?" "Da. Go znam. Bevme sosedi vo Solun." "E, taka. Toj, sokole, odamna otide od Raven i zasedna tamu u{te po onaa voena klanica i taratunga , po Jurietot. Koga izgore sinagogata vo Raven, site izbegavme vo Solun, ama za kuso vreme pak se vrativme nazad. Samo toj i nekoi na{i, ostanaa." "Znam, znam, ~i~ko Davide". "E, da. Jas po obi~aj vrtam odokolu. A koj mnogu mu ja misli, koj mnogu se trtka, nema da stigne do Erusalim, velat na{ite stari." "Dobro, dobro. Jas ve slu{am, ~i~ko Davide." "Da. Kolku ogini minaa niz ovaa glava. Ogin ja odnese na{ata sinagoga. Ogin ja goltna seta na{a Evrejska op{tina vo Solun vo sedumnaesettata godina. Goltna kako ala nezasitna i odnese sî {to imavme spe~aleno i spesteno so vekovi nie Sefardite , site barabar. 72.000 na{i ostanaa bez pokriv nad glavata. Ne ostana kamen na kamen. Ogin i pepel se stori sî. Plameniot jazik na Vardarecot' ja goltna seta na{a maka. 9.500 ku}i, banki, u~ili{ta, crkvi, hoteli i prodavnici. Na {esti avgust, na denot na svetiot spasitel, se stori seta taa morija i gibel. Ostanaa samo bedni ostatoci i tro{ki od na{ite vekovni gradbi. So meseci gorele glamjite i pepelot od toj vavilonski po`ar i gi topel staklata pod urnatinite na slatkarnicite. Napravil celi spomenici od izgoren {e}er i staklo. Ottoga{ toj del na Solun se vika Kamena. I Avram ne kurtuli." "Imam slu{nato ne{to za toa, ~i~ko Davide. Go znam toj del na Solun. Nekoi go nare~uvaat i kako Nov Pompej, kade{to dewe kopaat i doteruvaat, a no}e se metkaat senki na kradci, skitnici i ~at-pat po nekoja qubovna dvojka." "Da. @ivotot si te~e i nosi sî novi i novi nevolji. Od doseluvaweto na Maxirite od Mala Azija nas ve}e sonce ne nî gree vo Solun. A nego si go vikavme"Majkata na Izrael" i "Vtor Erusalim". Crno ni se pi{uva nam, na Evreite. Na site kolku {to nî ima pod nebesnata {apka. Sefardi i A{kenazi. Ni dojde crniot petok,ete."

Vardarecot-lut,severenvetar "[to vi e vam, ~i~ko Davide? Site ve~erva nekako ~udno mi zboruvate. I vie i Besalel Simantov i u{te koj li ne. [to se slu~uva so vas?" "Zar ti ne gleda{ {to se slu~uva, sokole?" "Ne. [to se slu~uva?" "Se{to se slu~uva. Koj e umen, na vreme si ja vrzuva bov~ata. Koj ima i mo`e, fa}a magla:Amerika!" "Dobro. Go razbiram toa. No umno li e taka apansaz da se bega, da se ostavi sî? Seto bogatstvo?" "Nu`da zakon menuva, sokole. I jas i Avram re-{ivme da se defjosame. Da prodademe sî i da se vitosame duri e vreme. Da begame ottuka. Tuka ve}e nema leb za nas. Aj za nas, nie sme stari, ama decata..." "Dobro, ~i~ko Davide. [tom veli{ taka, belki znae{ {to zboruva{ i {to treba da stori{. [to mo`am jas tuka da napravam?"

"Mo`e{ mnogu, sokole. Ako saka{ mo`e{ mnogu da stori{ za ovoj starec, koj na vremeto i na kolena te ima dr`ano. Gi znae{ moite smetki vo bankata. Imam nekoi akcii, a i magazata vo Solun ne e za frlawe." "Dobro, dobro, ~i~ko Davide. Jas odamna ne sum bil na banka vo Solun. Ne znam kako stojat rabotite tamu. Utre odam i }e vidam {to }e me krstat Gr~i{tata. Belki nema da me oderat `iv." "Odi mi, sokole i so ~are da se vrati{ `iv i zdrav. Pozdravi go Avram i ka`i mu {to derexe nî ~eka nas dvajcata. Smetkite ne praj gi so nego. Koga }e se vrati{ vamu, za sî ubavo }e si se dogovorime nie dvajcata. Biva?" "Biva, ~i~ko Davide. Biva. Sî }e storam kako {to mi pora~a. Ne beri gajle." Toj mig, se pogledaa u{te edna{ i si gi stegnaa racete, kako stari i dobri prijateli. David Sion go pokani da svrati i do niv doma, ama Gogo Kapka re~e deka e malku umoren i deka utre rano treba da stanuva za{to go ~eka dolg pat. Potoa se upatija kon svoite domovi niz temnite i tesni evrejski sokaci. Od otvoreniot prozorec sî u{te dopiraa zvucite na "Hevenu {alom alejhen". A koga pomina pokraj Sokolanata, gi slu{na duri od terasata na Oficerskiot dom {lagerskite refreni na "Rozamunda" i "Valencija", {to majstorski gi veze{e voeniot kralski orkestar od Raven. Otkako stigna doma, seti stra{en umor, vedna{ se presoble~e i mahinalno pritisna na radioto na baterii. Ottamu se razlea dlabokiot i prijaten alt na Zara Leandar, omilenata yvezda na Jozef Gebels. "Po sekoj dekemvri, doa|a maj". Mu be{e dosta i od muzika i od govorancii, pritisna nervozno na kop~eto i go isklu~i radioto. Re~isi istiot mig se frli vrz golemiot starovremski krevet so mesingani dr`a~i, namesten vo sredinata na golemata spalna soba. I vedna{ zaspa. So dlabok i cvrst son na pravednik, koj nema gajle za toa dali najposle }e gi izramni smetkite so svetot, ili ne.

SOLUN

1. Toa proletno utro, Nemata Morfa izleze na ulicite na Solun, sama, izgubena, mamurna i omrlu-{ena od nespiewe, gledaj}i pred sebe kako uro~eno pile, kako prekr{ena stija. No}ta ja probdea na noze, nebare sve}a. A ako legne{e, se vrtka{e sano} vo krevetot, so mislite na svojot dobro~initel Rok, upla{ena za negoviot `ivot, izbezumena od stra{nata pomisla deka duri i taa tenka ni{ka {to ja povr-zuva{e so cirkusot "Bohemija", mo`e da se skine za mig. So ~asovi i ~asovi se me{kole{e i ja~e{e, stutkana vrz malata sofa vo edna od sobite na katot, nad magazata od Via Egnatia. Taka nabrzina i bez zbor ja ostavi Gogo Kapka i se vitosa nekade, itaj}i kon svoite mali no}ni pribe`i{ta, tajni konaci i skrivali{ta. Ü re~e samo kade e prekrivkata, ñ gi poka`a najnu`nite ne{ta okolu toaletata, skri{um ñ potturna sto drahmi pod pepelnicata na masata i ja ostavi sama da si ja cepi glavata. Se obide da ja potsmiri so i{aret, ñ dade na znaewe deka do utre nema da se vrati, deka }e spie na drugo mesto i si ja letna nanekade. Pred mugri, taa troa kako da potona vo pregrabot na nekakva mre`esta sepija, vo nekakva branovita matna reka {to mo`e{e da zali~i na son, no i toj kratok premin kon drugiot breg na smiruvaweto, toj zrak na nade` vo spasenieto za koj se fati i obesi kako davenik za slamka, ñ izmolkna so slikata na ubistveniot venec od piratskite no`ovi {to Rok gi frla{e okolu nejzinata prilepena glava na {ticite od cirkuskata arena. Od postelata izripa kako izbzumena, so pridu{en krik na nemo su{testvo, {to se izgubi vo dale~nite predeli na no}ta i stoej}i taka bespomo{no pred prozorecot, go seti golemiot {um na morskite branovi, {to nadoa|a{e otkaj pristani{teto. Se yvere{e kako omaena pred ogledaloto i se obiduva{e da stori ne{to so svoeto ote~eno lice i modri podo~nici, no {to i da store{e, sî izleguva{e naopaku. O~ajot í go zapira{e zdivot, í go prekriva{e likot, í go zamagluva{e pogledot, í ja odzema{e snagata. Ne znae{e ve}e {to da pravi so samata sebesi. Se po~uvstvuva izgubena i re~isi mahinalno ja zgrabi torbi~kata v race, gi zdogleda ostavenite sto drahmi na masa, dvoumej}i se dali da gi prifati ili ne, gi stegna zabite i gi pikna vnatre vo torbi~kata, sfa}aj}i ja svojata celosna nemo}. Kako da saka{e da izbega od samata sebesi po tajnite vrvici i ishodi{ta na negibnatata samosvest. Go grizna kamenoto ovo{je na gordosta. Se najde na ulica. Ne go poznava{e Solun. Rok nekolku pati pred toa se obiduva{e da obezbedi vlez vo Grcija za svojot cirkus, no sekoga{ }e iskrsnea nekoi nepredvideni pre~ki od oficijalnite vlasti. Dodu{a, "Bohemija" be{e internacionalen cirkus, koj vo svoite redovi ima{e akteri, akrobati, skrotiteli na divi yverovi i sekakvi drugi neobi~ni mostri od razni evropski strani i krai{ta. Ima{e ^esi, Ungarci, Rusi, Hrvati, Srbi, Bugari i Makedonci. Ima{e duri i eden Italijan i edna francuska dvojka. Vo "Bohemija" se me{aa site jazici na svetot. Toa be{e edno golemo internacionalno semejstvo. Svet bez granici. Svet na magijata. Na fantazijata. Na iluzijata. Odek i {um na Vavilonskata kula. Svetot na Erida i Frenezija. Svetot na Astrolitite i Geatronite. Na sonuva~ite i bdea~ite. Na alhemi~arite i ~udotvorcite.

Na vetrogonite i luwi~avite. Na skitnicite i bezdomnicite. Na onie so vetar vo gradite, magla vo du{ite i sonca vo o~ite.

Glavnoto sedi{te na "Bohemija" be{e vo Belgrad, a nejzinite prvi nikulci vle~ea koren u{te od Zlatnata Praha. Zna~i, za cirkusot "Bohemija", rampite na site grani~ni premini bea podignati. No Rok, Balkanskiot Nostradamus, ovoj pat granicata kon Egejot ja mina plukaj}i krv od gradite, borej}i se na grani~niot premin pome|u `ivotot i smrtta. Gogo Kapka uspea da go smesti vo sanatoriumot, na samiot izlez od gradot, kon Agia Trias, na patot za Porto Karas, Halkidiki, kon Kasandra. Odvaj uspea da ja ubedi Nemata Morfa deka taa ne }e mo`e da bide vo negova blizina, vo krugot na sanatoriumot i da mu se najde pri raka vo tie kriti~ni migovi. So te{ko srce, devojkata í se pokori na sudbinata i trgna nazad kon gradot so svojot pridru`nik. Ja ostavi sama na katot od svojata magaza nekade vo predve~erieto i se vitosa potamina vo pregratkite na vrne`livata solunska no}. Duri ne se ni poglednaa. Ne í re~e ni dobra no}. Me|u niv se ispre~i cel yid od re~it molk, vo koj se najdoa obajcata kako fateni vo stapica: toj bez svoite suvi, kratki i otse~ni poraki, taa bez svoite tajni znaci i gestovi, bez svojata mila nasmevka i pogled od koj mo`e{e da se vidi sî, so koj mo`e{e da ka`e sî i da go stopi mrazot na sekoj otpor. Be{e ostavena sama na sebesi. Nebare `elka skriena vo svojot oklop. Prevrtena srede bespa}eto. Na preminot od patot kon nikade. Nema i nemo}na. Bespomo{na i neute{na. Bezdelna i zaludna. Prilega{e na nekoja navrnata ptica srede do`dot, koja odvaj uspeala da se prituli pod poslednata strea na svetot. Odea eden pokraj drug, a bea oddale~eni pome|u sebe kako dva pusti brega. Sekoj so svojata te`ina, sekoj so svojata grpka, sekoj so svojot kamen tovar okolu vratot, potonat vo matnite branovi na dolgata i re~isi sekoga{ nadojdena reka na vremeto, {to te~e i odminuva vo nevrat. Taka ja pominaa no}ta. Nemata Morfa i toj: Gogo Kapka.

2. Se najde to~no na mestoto kade{to se se~at ulicite Aristotel i Cimiski, so pogled kon golemiot bulevar pred pristani{teto i go po~uvstvuva prijatniot miris na utrinskiot sve`o pe~en leb, {to Grcite si go vikaat "cureki". Iako vremeto vo toa majsko proletno utro ne be{e bogznae kolku pogodno za takva rabota, sepak pred kafiwata na ulicata i nasekade po trotoarite, prodava~ite ve}e gi mamea minuva~ite so svojot nadaleku znaen i baran sladoled. Nivnata upornost i nastoj~ivost, nivnata majstorija da se nadvikuvaat pome|u sebe i da gi predizvikuvaat kupuva~ite e mo{ne stara i poznata ve{tina od orientalnite bazari, kade{to sefardskoto i levantinskoto vlijanie odamna si go storile svoeto. Ni taa ne mo`e{e da im odolee. Potoa trgna na desno kon Mitropolijata, prodol`uvaj}i dva bloka pokraj moreto do Komnina ulica. Za mig svrti vo desno i pak se najde na ulicata Cimiski, kade{to zabele`a ogromni stari zdanija, izgradeni u{te od minatiot vek. Nemata Morfa nabrgu se izme{a me|u utrinskata tolpa na Solun. Minuva{e pokraj Jahudi Amamot, dvojnoto tursko kapali{te i bawa, od koe sega ima{e samo ostatoci od stra{niot po`ar vo sedumnaesettata. Nasekade okolu niv se nadvikuvaa trgovcite, kako vo starite i slavni evrejski vremiwa. Na agolot be{e i poznatiot Cveten pazar. Na krajot od Komnina ulica se vturna vo Centralniot Bazar (Agora Modiano), kade{to mo`e{e da se po~uvstvuva mirisot na site stoki: od riba i meso, do vina, zelen~uk i sekakvi doma{ni ju`ni ovo{tija i specijaliteti: limoni, portokali, maslinki, urmi... siot svet be{e sobran na edna granka, na edna dlanka. Odvaj uspea da se izbavi od vikotnicite i tiskanicata, koga najposle izleze na ulicata Ermu. Mina niz Venizelos i nekade na polovina blok vo levo od pristani{teto, se najde pred Bezistenot. Vide ~udesni materijali od ko`a, len, pamuk i svila. Taka, si se izna{eta od Via Egnatia, preku Panagia Halkeon i Rimskiot Forum, sî do Agia Dimitriu. Gi vide i Agia Sofia i stigna duri do Beaz Kule. Prodol`i nazad pokraj svetlite vodi na solunskiot zaliv. Mina pokraj Teatarot Bazilika i stigna do statuata na Aleksandar Makedonski kaj{to java na svojot Bukefal. Go vide brodot-restoran {to pravi mali pro{etki okolu gradot i prodol`i niz golemiot park. Ve}e bea izneseni nadvor stol~iwata i masite na site kafean~iwa i restorani {to se protegaa na potegot od pristani{teto do gradot. Od Svolu ulicata, vleze vo Gunari i pak prodol`i kon Via Egnatia, minuvaj}i ja i Rotondata i Panajuda. Podolu od Via Egnatia, povtorno se upati kon Aristoteloviot plo{tad, kade{to so golema qubopitnost gi izgleda izlozite na polno otvoreni prodavnici so razna stoka, a mnozina turisti i gosti ve}e gi bea zafatile masite na kafiwata pokraj trotoarite. Najnakraj vleze vo Cimiski ulicata i taka go zatvori svojot krug okolu centarot na Solun. I {totuku mina na drugiot kraj od trotoarot, na aglot se sudri so Gogo Kapka, koj ide{e so dvajca svoi pridru`nici. Sredbata be{e sekavi~na i nenadejna. I taa i toj bea kako zate~eni, nebare se najdoa vo nebrano lozje. No Gogo vedna{ se snajde i po prvi~nata zbunetost, nabrzina im ja pretstavi svojata mlada i ubava prijatelka. Se potrgna troa pred izlogot na edna prodavnica, diskretno {epotej}i im ne{to na uvo, se zadr`a okolu dve-tri minuti vo nekakov tainstven dogovor so niv, se pozdravi i potoa skromno ja

dopre po rameto Nemata Morfa i í poka`a so prstot kade treba da odat. Se upatija zaedno kon terasata na hotel Mediteranien Palas. Sednaa pod golemiot {aren ~ador za sonce. Pred niv, od terasata, puka{e pogled kon pristani{teto. Se slu{aa krikovite na galebite i na brodskite sireni, a blagite branovi od morskata {ir pristigaa i udiraa mrzlivo na bregot, ispra}aj}i gi svoite utrinski tivki i sneni {umovi od zdivot na morskite ple}i na Levijatan. Ostrite odblesoci na proletnoto sonce se prekr{uvaa preku palmite nad nivnite ~ela i toa za mig ja potseti Morfa na nejzninite detski igri so skrieni ogledala. Ja nagovara{e da zemat ne{to za pojadok. Taa srame`livo vrte{e odre~no so glavata, obiduvaj}i se da mu objasni deka ne e gladna. Gogo Kapka se dvoume{e za mig, no otkako vide deka so nea te{ko }e odi nara~kata, pritisnat od upornoto prisustvo na kelnerot, koj predolgo im stoe{e nad glavata, mu re~e nabrzina da donese za nea porcija sladoled, ovo{na salata i kapu~ino, a za nego edno jako tursko kafe i nekakov topol i sve` kroasan. "Ne?"- pra{a Gogo Kapka. "Ne," odgovori kelnerot. Toj se zagleda vo ubavoto lice na Nemata Morfa, nekako ta`no se nasmevna podmustak i se obide da í objasni. "Na{ite nedorazbirawa so Grcite traat od pamtivek," í re~e toj. "Toga{ koga nie velime "ne", tie mislat deka im velime "da", a toga{ koga tie ni velat "da", nie mislime deka ni velat "ne". Razbira{?" Taa gleda{e vo nego so ~udewe i nerazbirawe.

Gogo Kapka samo odmavna so rakata, prosleduvaj}i go toj svoj gest so edna zaludna grimasa.

"Znam deka ne razbira{, male~ka. I jas ne razbiram. Ne e va`no, ne gri`i se."

No taa sepak ne mo`e{e da skrie od nego ni{to. Nejzinoto lice ka`uva{e sî. Gri`ata í be{e napi{ana na ~eloto.

Gogo Kapka ne be{e pes od denes. Toj dobro znae{e {to ja ma~i devojkata. Pomisli dali treba ne{to da í ka`e od negovite dogovarawa so doktorite vo sanatoriumot, no odnapred znae{e deka naporite }e mu bidat zaludni. Ta toj i samiot ne razbra {to to~no mu rekoa doktorite. Mu spomnuvaa nekakov metod so ispompuvawe na gradite otkako }e zakrepne pacientot. Mu zboruvaa za pneumotoraks. No toj ni{to ne razbra od toa. A ako toj ne mo`e{e da razbere so seto negovo znaewe na gr~kiot, {to }e razbere ovaa kutra i nemo}na devojka, pomisli toj. Ne. Podobro ni{to da ne í ka`uva. A ako ima Gospod, nabrgu taa i samata }e doznae {to }e se slu~i so Golemiot Rok, zar ne.

Taka, najposle kelnerot im ja donese nara~kata. Gogo Kapka ne propu{ti pak da se po{eguva na negova smetka. "Iako re~e "ne", sepak ~ovekot si ja svr{i rabotata, zar ne." Nemata Morfa gleda{e vo nego so svoite golemi zeleni o~i, so svoite

polni, crveni i so~ni usni, so svoite izvieni ve|i i zamavna so rasko{nata griva od svetlo kostenlivata kosa. No vo toj nejzin gest nema{e ni{to od ona, {to bi se reklo, "`ensko crvilo-ma{ko slepilo". Toa be{e edno prirodno dvi`ewe na mlado su{testvo, nedol`no i nesvesno za svoite fatalni ma~kasti vrtewa so opa{kata, za svoite ne~ujni i mazni ~ekori i dvi`ewa, za svoite otrovni mirisi {to gi {iri naokolu.

Gogo Kapka pogleda za mig vo mle~no-beloto lice na svojata mlada pridru`ni~ka i kako da si ja progolta plunkata vo grloto. Ja pozna onaa stara janya i prokletija, {to cel `ivot mu zadava{e maki i nevolji, trpki i mornici mu lazea pod ko`ata, nebare oklop na eden ko`urec {to mora vezden da go nosi pod svojata ko`a, da se ma~i kako gre{en |avol, taa prokleta seni{na mostra {to mu se ovira{e duri do koskenata sr` i ne mu dava{e mir, ne mu dava{e da zdivne nitu mig, ne dava{e da mu olekne na du{ata, da mu ja prestori du{ata peperuga pa da poleta nekade daleku, vi{no, kon sinevinata. Xenem da fati. Da se izbavi edna{ zasekoga{ od taa `enska beqa i dr~.

Svileniot konec na toj uporen i lepliv ko`urec pak mu ja stega{e jamkata okolu vratot na Gogo Kapka.

Mu nema{e spas. Misle{e deka }e ja otka~i. ]e se izbavi od nea. ]e ja {utne nastrana. Ta

i sno{nata ve~er, koga ja ostavi sama vo magazata, toj vsu{nost bega{e od nea. Se pla{e{e da ne go lizne plameniot jazik na isku{enieto, iako taa so ni{to ne mu dade povod za toa. Da. Sî u{te mu te`ea pette godini robija vo ni{kite zandani i ona {to posledno saka{e da go sretne na svojot pat sega be{e tokmu `enskoto ubaviwe. Toj otrov i nenasit od koj cel `ivot mu nema{e izbav, a sal skrb i nevidelica.

Taa izgleda{e tolku nemo}no i nevino. Tolku bespomo{no i izgubeno. A sepak, sî na nea blika{e od snaga i bujost. Tokmu kako skroeno za grev . Aj, majkata, pak li }e me uape zmijata, pak li }e me fati {trkolot, si

ufka{e i tufka{e Gogo Kapka vo sebe i ne znae{e {to da stori, kaj da se mavne, kaj da se defjosa, da se vitosa i da go snema za da ne ja predizvikuva ve}e edna{ taa prokleta sudbina, taa zlokobna orisija {to u{te od Tretata nare~nica ree nad nego kako crna koba, kako temna senka i opa{ka, taa no}na ptica i samovila {to od damnini se metka okolu vodenicata na najstariot od plemeto na Gogo Kapka, za da se pojavi pak, ovde i sega, za da go snajde pak toa derexe, poradi koe pet najubavi godini od svojot `ivot otepa i okape vo ni{kite zandani. Mu nema{e spas na Gogo Kapka.

3. Al tyempo del kweshko dulse...

Tyempos keridos, tyempos pyerdidos...

Un tyempo paria i el gayo; agora no paren ni las

gayinas...

JEWISH FOLK SAYNGS

Toga{,koga i kamenoto ovo{je be{e slatko.. Dragi vremiwa, minati vremiwa...

Nekoga{ duri i petlite im dodevaa na koko- {kite; sega ni pilcite ne go pravat toa...

EVREJSKI NARODNI IZREKI Gogo Kapka ja odnese so taksi Nemata Morfa do sanatoriumot i ñ re~e deka }e se vrati po nea duri docna napladne. Ja odvede do sobata na Rok i ja ostavi tamu da se gri`i za nego i da go nadgleduva kolku {to e mo`no pove}e. Posetite bea dozvoleni samo edna{ nedelno, no toj znae{e deka parata i rajski vrati otvora. A kolku za pari - gi imaa i obajcata: i toj i Rok. I taka, itaj}i nazad kon gradot, toj nabrzina se pozdravi so nea i pak zamina so istoto taksi, ostavaj}i ñ go svoeto cvrsto vetuvawe za popladneto. Ne stigna duri ni da pra{a za Rok. Vo Solun go ~eka{e dolgo najavuvanata ceremonija. U{te pred smrtta na tatka si Aritona, Gogo Kapka veti deka nikoga{ ne }e se otka`e od Golemata lo`a na slobodnite yidari, od istata onaa tajfa, koja u{te od damne{ni dni, od denovite na amerikanskiot axilak na dedo mu i tatka mu, stori ovoj posledniot da go stekne i razvie svoeto semejno bogatstvo i so golem udel na negoviot ortaklak so nekoi od ravenskite Evrei da vleze vo Golemata orientalna porta na masonskata lo`a. Na toj na~in, negovite trgovski vrski so Solun, pa duri i so Carigrad, naedna{ zna~itelno porasnaa i uspea da stane ona {to podocna stana i vo Raven i nadvor od nego, podaleku i po{iroko od svojot roden kraj. Negovata kandidatura za priem vo lo`ata u{te od porano, zaedno so tatka mu, preku David Sion i negoviot brat Avram, koj{to `ivee{e vo Solun, be{e podnesena i na edna damne{na ceremonija istata ja pomina famoznata balota`a. Samiot Gogo Kapka, kako kalfa, toga{ be{e u{te zelena jagurida i ne dava{e nitu pet pari za seto toa, no {to da pravi, kutriot, koga toj zarek i na smrtnata postela na tatka si mu go veti. Vo prostorijata so pravoagolna forma, postavena od istok kon zapad, vleze so svoite dvajca pridru`nici, dr`ej}i se za race, dvajca po dvajca, kako {to nalo`uva praviloto na Jovanoviot masonski red, a od niv edniot be{e Avram Sion i toj, vsu{nost, be{e negoviot garant - emnik, zaedno so drugiot mason. Kako na kandidat koj doa|a od druga zemja i so cel da go prepoznaat svojot sobrat sloboden yidar, tie pred nego nafrlija pove}e }ilimi, me|u koi ima{e i vistinski i la`ni, zna~i, onie koi pripa|aat na ceremonijalot na opredeleniot stepen na slobodnite yidari i onie {to ne pripa|aat na niv. Od toj kup }ilimi, dojdenecot, namernikot, ili "kovanot"-mason koj bara kontakt so masonite-bra}a vo nepoznatiot grad, treba da odredi koi }ilimi soodetstvuvaat na negoviot stepen vo masonskata organizacija, a koi ne. Duri otkako }e uspee da gi uveri svoite bra}a vo edinstveno pravilniot izbor, toga{ majstorot ja zatvora sednicata na lo`ata i objavuva:

"Bra}a! Nie treba da se pozdravime vo znak na voshit {to, ete, najdovme eden od svoite sobra}a. Sega ve povikuvam da pristapite i da go pozdravite na{iot nov brat!" Toa se slu~i i so Gogo Kapka, koj za sre}a, vedna{ gi prepozna {arite i crte`ite na svojot masonski stepen, iako od negovoto prvo vleguvawe vo hramot bea izminale tolku godini. Toj vedna{ gi pozna spored sve}ite, knigite, Biblijata, lenirot i {estarot. Isto taka, ne mu be{e tu| ni ambientot na plo~nikot ukrasen so mo{ne specifi~niot mozaik, yvezdata {to bleskoti zaedno so pridru`nite ukrasi i gajtani. Gi prepozna i skalilata {to vodat od zemjata kon neboto. Onie {to Jakov gi videl vo svoite vizii na patot kon spasenieto. Go pozna simbolot na ~inijata, na ko{nicata, na me~ot zaboden vo goloto srce, sevidlivoto bo`je oko, sidroto, peso~niot ~asovnik, kosata za kosewe, simbol na vremeto {to né kosi site, kopa~ot - deka sé vo prirodata umira i pak povtorno se ra|a. Na krajot od ceremonijata-inicijacijata, kandidatot go dobiva svoeto jagne{ko krzno, ili svojata bela kecelja. Toa e simbol na nevinosta. Znakot na masonite i na celoto bratstvo. So toa pred priznaeniot "brat" se otvoraat site lo`i na zemjata vo koja vleguva. Zna~i, so toa go polo`il ispitot. Toj sega e niven brat i ramnopraven so drugite slobodni yidari od taa zemja. Toj e niven ~len za seto vreme na svojot prestoj i }e doa|a redovno na site nivni seansi. Nemu, negovite sobra}a, lu|eto koi do v~era mu bile tu|i, sega mu gi otvoraat svoite srca, svoite }esiwa i mu pru`aat sekakva pomo{. "Kovanot" (novajlijata) ja polo`uva svojata zakletva: "Prekinuvam sekakva vrska so bilo koj {to dosega me vrzuvala. Se kolnam deka }e mu soop{tuvam na svojot izbran stare{ina, na golemiot majstor, sé {to }e pro~itam, }e vidam, slu{nam ili doznaam. Se zakolnuvam deka }e se pokoruvam na zapovedite {to }e gi dobijam, da se is~isti zemjata od tiranite i od neprijatelite na na{iot orden. Se osloboduvam od zakletvata {to sum ja dal ili }e moram da ja dadam na svojata tatkovina ili na zakonot!" Svetata re~ na slobodnite yidari "Nekman", {to bi trebalo da zna~i ne{to kako povik na odmazda, e slednata: "Gospode, tebe Te povikuvam za odmazda kon na{ite neprijateli!" Zborovite {to se izgovaraat pri vleguvaweto vo lo`ata se: "Arlader, Casmaran, Taliud, Turlae!"

Tie go ozna~uvaat simbolot na ognot, vozduhot, vodata i zemjata. Dopirite so prstite i dlankite kako posebni znaci za raspoznavawe se odvivaat spored vostanoven ritual, koj go dava na krajot edinstveniot zbor-simbol "Makbena", {to go ozna~uva vrvniot ~in na po~it kon golemiot arhitekt na masonite u{te od vremeto na izgradbata na hramot na Solomon, Hiram Abif. Potoa istite dopiri, no so izmeneti zborovi go dava i simbolot "Nekman". Toa se samo nekoi od znacite i simbolite so koi vo svoeto sekojdnevno op{tewe se slu`at masonite od Jovanoviot red. Niv gi ima bezbroj. Vpro~em i na seansite tie vleguvaat dvajca po dvajca, dr`ej}i se za race.Trite masonski stepeni na redot gi pretstavuvaat trite stepeni vo `ivotot na sekoj ~ovek: prviot e nalik na mladosta, vtoriot-zanaetot-zrelosta i tretiot - majstorot, onoj {to se steknal so golemo `ivotno iskustvo i sega gi nadgleduva i podu~uva svoite "bra}a". Otkako Avram go vovede vo hramot na lo`ata, toj naedna{ se seti na sé niz {to mora{e da mine vo vremeto koga tatko mu Ariton u{te be{e `iv, i so ovoj ist Avram go vovede vo lo`ata na Golemiot orientalen masonski red vo

Solun. Kako da se povtoraa slikite {to re~isi mu bea is~eznale od se}avawata. Toga{ Avram, kako negov postar "brat", go vovede nego vo hramot kako "kovan".Toj ja igra{e ulogata na slu`itel, i mu gi dava{e upatstvata kako da se odnesuva. Kako niz magla, se seti deka pri vleguvaweto vo hramot ja podvi pa~avicata od levata noga na pantalonite do kolenata i ja simna ko{ulata od levoto rame. Od xebovite izvadi sé {to ima{e i {to mo`e{e da go potseti na profaniot svet. Potoa mu stavija {amija preku o~ite i ~eloto i go dovedoa do temnite odai. Mrakot vo prostoriite be{e simbol na sostojbata na kandidatot, a tuka bea isto taka i raznite natpisi, ~ove~ki skelet, lobawa, leb, sol, peso~niot ~asovnik. Pred nego stoe{e spisok na pra{awa na koi toj treba{e da odgovori. Majstorot potoa mu stavi dvoen zavoj so {amii na o~ite i povtorno go povede niz lo`inskata zgrada, doveduvaj}i go pred zatvorenite vrati na hramot. So ritualno ~ukawe istite se otvoraa i toj vleguva{e vo hramot. Stare{inata so nego vode{e dijalog. Po simboli~noto trikatno patuvawe, so muzi~ka pridru`ba, toj pak i sve~eno izleze pred majstorot, koj{to mu go simna zavojot od o~ite. Sega, niz se}avawata, Gogo kako pak da go mina celiot ceremonijal so prepoznavaweto na }ilimite i ostanatite delovi od inicijacijata. Se seti kako na samiot kraj, na gradite mu gi stavija vkrstenite me~ovi. So toa zavr{i i se potvrdi prviot stepen na masonskiot sojuz vo koj stapi kandidatot. Gogo Kapka, vsu{nost, dvapati go izmina istiot pat. Toj ve}e edna{ go stori ovoj obred vo minatoto. No masonite ni{to ne prepu{taat na slu~ajnosta. Toj mora{e da ja potvrdi svojata pripadnost i cvrsta re{enost deka saka i mo`e povtorno da mu se priklu~i na svoeto bratstvo.

Toj go napravi toj nov, vtor ~ekor. No dali so toa be{e osloboden od temnata senka na sovesta i nesnosnoto ~uvstvo na vina {to so godini go vle~e{e po negoviot neslaven podvig so Ludmila ^arnina. Ni{kata epizoda sé u{te so seta sila go pe~e{e i kako janya mu le`e{e na srceto i vo gradite. Gogo Kapka ne be{e i ne se ~uvstvuva{e sebesi kako sloboden ~ovek. Tokmu sprotivno na masonskiot ~eli~en princip {to izri~no go nalo`uva toa. Jagne{koto krzno na gradite sega ne mo`e{e taka lesno da mu go otstrani i da mu go simne tovarot od gradite {to go vle~e{e so sebe i go ~uvstvuva{e kako kamen na vratot ve}e so godini po red. Saka{e vedna{ da mu priznae na Golemiot majstor deka ne se ~uvstvuva dostoen, deka ne e dorasnat na ~inot {to mu be{e prireden i deka mo`ebi treba da go oslobodat od obvrskite na strogite normi i pravila na masonskiot red. No ~udno, ostana nem i zakopan vo mesto. Kako odnenade` da se najde vo ulogata na Janus so dve lica. Ednoto vpereno kon istokot i boga, a drugoto kon zapadot, kon zaodot na site sonca i samrakot na site bogovi.

4.

Vo sanatoriumot, Nemata Morfa ne ja najde. Kako da be{e propadnata vo zemja. Na recepcijata ne znaeja ni{to da mu ka`at. Mo`ebi takva devojka doa|ala vo utrinskata smena, no tie rabotata ja prezemaat vo popladnevnite ~asovi. Se obide da doznae ne{to i od bolni~arite. Se povtori istata prikaska. Toga{ se upati kon de`urniot lekar na oddelot za intenzivna nega. Tamu pristapot be{e strogo zabranet. Sepak, uspea da se slu{ne po telefon. Mu re~e deka Rok sé u{te se nao|a na oddelot, no deka negovata zdravstvena sostojba vo ovoj mig ne e tolku kriti~na i deka ima nade` vo negovoto postepeno zakrepnuvawe. Pra{a kakvi se nivnite ponatamo{ni planovi so Rok. Mu re~e deka novata metoda na le~ewe }e sledi duri otkako pacientot sosema }e izleze od krizata. A toa mo`e da nastapi za den-dva. Ili ne{to pove}e. So toa be{e re~eno sé. Mu se zablagodari na lekarot i se upati kon izlezot. Taksito go ~eka{e na istoto mesto kade{to go ostavi. Za ne{to pove}e od polovina ~as, stignaa na Via Egnatia. Ni tamu ne ja najde. Vo magazata, kako i sekoga{, be{e stariot Solomon, koj u{te od vremeto na tatko mu Ariton, ja vode{e celata rabota okolu proda`bata i odr`uvaweto na istata. Sega, otkako vleze vo ne{to poodminati godini, go zema{e so sebe kako pomo{nik i svojot sin, menuvaj}i se so nego vo smeni. Stariot Solomon qubezno go pozdravi mladiot gazda i se obide nabrzina da mu ka`e {to ima novo so nabavkite i kako odi proda`bata. Gogo Kapka go slu{a{e so vidliv napor i re~isi so krajna usilba mu go odobruva{e sekoj negov izgovoren zbor. Vpro~em, toj so godini ne be{e priparil vo Solun i rabotite so magazata celosno padnaa vo racete na ovoj star i vreden trgovec, koj u{te od vremeto na tatko mu si go imaa kako del od semejstvoto i im be{e veren kako pes. Be{e eden od armijata osiroma{eni Evrei, koi po golemiot po`ar vo sedumnaesettata, ostanaa goli i bosi nebare pita~i na ulicite od Solun. Toga{, po cvrstite uveruvawa i preporaki od striko Avram, tatko mu Ariton go zede kaj sebe i nikoga{ ne se pokaja poradi toa. Vo magazata prodavaa najraznovidna kolonijalna stoka, a inaku Ariton Kapka be{e poznat angrosist i trgovec so bra{no. Melnicata vo Raven, na Golema reka, be{e samo edna alka vo sinxirot. Za `al, ni toj ne mo`e{e da mu ka`e ni{to za Nemata Morfa, koja v~era, po pristigaweto vo Solun, mu ja pretstavi kako svoja gostinka od Raven. Ne saka{e duri ni kafe da mu pristavat. Vedna{ izleta od magazata. Nad Solun se nadvija crni oblaci. Ve}e so denovi do`dot istura{e i si igra{e {engule so lu|eto. Tu }e zavrne, tu }e ogree. Be{e nekoe veterni~avo proletno vreme, {to gi tera{e solunjani postojano da ja zgre{at oblekata. É }e se rasfrlat i rasoble~at, tuku }e udri i }e zgrmi naedna{, }e zaladi i }e se stu{i, }e po~ne da duva otkaj pristani{teto, pa ne znaat dali prvin da tr~aat po ~adorite i palariite, ili da ~ekaat Gospod da im se smiluva, pa da si se raskomotat i opu{tat, da si udrat gajle na dajre. Ni Gogo Kapka ne mo`e{e da se snajde so takvoto {antikler vreme. I pokraj vlagata i omarninata {to vo ovoj grad na lu|eto duri i vo nozdrite znae da im se upika sose rosnite zrna vodena prav od morskata sol, toj sega si ima{e drugi, poinakvi gri`i i misli vo glavata. Ja zede na du{a taa kutra devojka, {to se mavta{e niz ulicite na ovoj bel i zaumen grad, nebare nekoja frlena penu{ka srede Luda Mara, koga }e nadojdat poroite naprolet nad Raven. Sega se brka{e

so nea niz Solun, zaludno vrtej}i se vo krug, tr~aj}i i itaj}i od Termi i leko-vitite bawi okolu Langadas, do Agia Trias i Via Egnatia, od magazata do pristani{teto i Medite-ranien Palas, kako slep at okolu gumno, kako drevniot junak od lavirintot, komu tenkite ni{ki do izlezot postojano mu gi kine nekoja stra{na podzemna ala i ~udovi{te. Po~uvstvuva silna glad i nabrgu, otkako pristigna do hotelot, vedna{ se upati kon restoranot. Si nara~a jagne{ko pe~eno i otkako odvaj do~eka da mu go donesat, mu nalegna kako da ne jal tri dni i tri no}i. Tuka toj be{e redoven mu{terija i se be{e odoma}il, pa i kelnerite i portirite si go imaa kako svoj. Ne mora{e duri ni da ka`e {to saka - sé mu ~itaa od o~ite, tolku mnogu i tolku dobro gi poznavaa negovite naviki i }ud. So negovata ubava obleka, so pariskite maniri so koi se odlikuva{e, so bak{i{ite i dare`livosta, be{e omilen gostin za personalot vo Mediteranien Palas. A i inaku mu be{e leka rakata. Okolu negovata masa postojano be{e {umno. Sekoe negovo vleguvawe vo restoranot, pomalku kako da ja zgolemuva{e temperaturata. Za nego se lepea site kako muvi na `elatin. Osobeno onie od pone`niot pol. Gogo Kapka be{e stanal svetski patnik, "a la franga", {to se veli. Pokraj maj~iniot, toj ubavo zboruva{e gr~ki, a ne mu be{e tu| ni francuskiot. Znae{e ubavo da se pazari i na turski. Da. Sî si be{e na mesto so Gogo Kapka. Edno vlakno ne mu fale{e od glavata. A kaj no}nite ptici i animir-damite po site barovi na Solun, be{e na visoka cena. Otkako ubavo se najade, pobara da mu donesat dobro razladena "recina". Vo takvite posebni raspolo`enija, na vremeto od pariskite denovi, toj ne retko znae{e da si nara~a i "Dom Periwon". Kako {to vo Pe{ta znae{e da pobara "tokaec", vo Venecija "kjanti", ili vo Simplon-Orientot {eri i pura. I ne deka nemaa vo Mediteranien i od tie vina po raftovite, vo podrumite i na vinskite karti, toj samo saka{e da im poka`e na svoite doma}ini deka go ceni toa {to se gosti so doma{no jadewe, pa istoto saka da go zalie i so doma{en pijalak, kako {to si e redot kaj sekoj vistinski svetski ~ovek i gospodin, koj dr`i do sebesi. Purata potoa se podrazbira, jasno. "Jasu, jasu, kirie Gogo! Pos iste? Apo pu erheste? Ti evharisti ekpliksi! Elate edo, sas parakalo!" "Me sinhorite, feugo! Epitrepste mu na sas heretizo. Prepi na pao." "Pu pate, kirie Gogo?" "Perimeno kati sovaro." "Elate avrio, kirie Gogo!" "Endaksi, endaksi!"' Tie otvoreni povici i takvite ili sli~ni pokani do Gogo Kapka odeknuvaa niz site lokali i javni mesta kaj{to }e namine{e i }e se pojave{e toj. Nemu postojano kako da mu svete{e yvezdata na ~eloto i site sakaa da go imaat vo svojata blizina. Toj se brane{e i lavira{e pome|u niv, pome|u tie

' "Zdravo, zdravo, gospodine Gogo! Kako ste? Otkade doa|ate? Kakvo prijatno iznenaduvawe! Sednete malku so nas, ve molime!" "Izvinete, zaminuvam! Dozvolete mi samo da ve pozdravam. Moram da odam." "Kade odite, gospodine Gogo?" "O~ekuvam ne{to seriozno." "Dojdete utre, gospodine Gogo." "Vo red, vo red."

znajni i neznajni natrapnici, pome|u {umata na tie beskrajni kafeanski nizi od masi i stolovi so ve{tina na `ongler. Ja znae{e tajnata na negovite barski uspesi vo Solun. Ja nau~i lekcijata na tie neranimajkovci, na tie no}ni vampirki, {to mu se pletkaa me|u pa~avicite i mu se besea na trepkite. Kako vpro~em i vo Pariz, Nica, ili Monte Karlo. Ako ti tropa xebot, Gogo, majstore, i~ ne beri gajle. Site }e ti se klawaat i evala }e ti ~inat, }e ti praat rixa, nebare im do{ol na gosti carot li~no i personalno. Ako si gol pi{tol, nikoj nema mrsulot vrz tebe da si go isekne. Se seti na Ludmila ^arnina u{te edna{ i gorko, gorko vozdivna, se}avaj}i se na dolgite, ma~ni i surovi pet robija{ki godini vo najgolemiot cut na svojata mladost. Nalet neka e sî! - promrmori podmustak Gogo i se upati vo najoddale~eniot }o{ od restoranot na Mediteranien Palas. Ottamu se pru`a{e prekrasna gletka kon pristani{teto. Ne mora{e dolgo da si ja kani nesre}ata. Taa nenajasna i besna kobila samata doa|a{e kaj nego na pasewe i bez da ja vika. Samo {to sedna i re~isi u{te ne go be{e goltnal posledniot zalak od svoeto vkusno jagne{ko, ve}e kon negovata masa se tafre{e edna kafeanska kokona. "Jasu! Jasu, Gogo, kirie!" "Jasu! Ti telete?" "Tipota, tipota, kirie Gogo. Telo...na sas heretizo." "Na su po kati." "Pez mu." "Perimeno...kapjon." "I gineka?" "Ohi." "Pjos ine aftos o andras?"

"Filus...biznis." "Me lene Agapja...me ksehase?" "Alo tipota den timume pja." "Mi fovase. Den fao antropino kreas."' Se gledaa nemo za mig. Kako da se ispituvaa. Izgleda{e deka kokonata i

pokraj negovata bezmalku neu~tiva odbivnost, nema namera da si go potkrene zadnikot. Sede{e kako zakopana na istoto mesto, pokraj nego, na negovata masa i zjapa{e kon pristani{teto. Zabrzanite retki minuva~i tr~aa od ednata kon drugata strana, nekoi so ~adori, nekoi bez niv, a glasnite povici na pajtonxiite se obiduvaa da namamat nekoj mu{terija pove}e srede ednoli~niot do`dec {to

' "Zdravo! Zdravo gospodine Gogo!" "Zdravo! [to sakate?" "Ni{to, ni{to, gospodine Gogo. Sakam...samo da ve pozdravam." "Da ti ka`am ne{to." "Ka`i mi." "O~ekuvam ...nekogo." "@ena?" "Ne."

"Koj e toj ~ovek?" "Prijateli...biznis." "Se vikam Agapja. Me zaboravi?" "Pove}e ne se se}avam na ni{to." "Ne pla{i se. Ne jadam ~ove~ko meso."

tivko romole{e nad plo{tadot Aristotel. Vo dale~inata odeknuvaa brodskite sireni.

Toj mig, sosema neo~ekuvano, odnekade se zadade Nemata Morfa. Dotr~a kako nekoja morska sirena od stranata na pristani{teto i brgu-

brgu se vgnezdi kako navrnata ptica pod streata na terasata od restoranot. Ima{e nekakva {amija na glavata i se obiduva{e nabrzina da si go podzabri{e liceto i vratot.

Toga{, otprvin nevolno i koleblivo, a potoa nekako bezmalku vrapito, go pritisna svoeto nose na golemiot prozorec od restoranot i toj mig se stapisa seta, nao|aj}i se lice v lice so Gogo Kapka. Toj be{e u{te poiznenaden od nea. Go obikoli cel Solun da ja najde, a eve taa, nebare nekakov gulab-pismonosec, mu sleta duri tuka, na sofrata.

Ja vovede vo restoranot, nebare ja vodi princezata li~no na nejziniot prv bal. Nemata Morfa be{e seta zarumeneta vo liceto i ode{e poleka i nesigurno, nesvesna i upla{ena od toa {to taksirat ja sna{lo i kakvo li u{te derexe, kakvo iznenaduvawe ja ~eka vnatre.

Toa {to go vide so nekakva `ena, vedna{ ja sepna i posaka da izbega, da ja snema. No Gogo Kapka ñ prijde tolku srde~no i blagonaklono, {to otkako ja smesti na sosema druga masa vo restoranot, daleku od `enata {to pred toa sede{e vo negovo dru{tvo, sî si dojde na svoe mesto. So nea sedna vo najosameniot }o{, davaj}i í so toa na znaewe na `enata-pajak deka ne e po`elna vo negovo dru{tvo, svrtuvaj}i í grb i ignoriraj}i go pijalakot i ostanatoto poslu`uvawe {to go ostavi tamu. Po izvesno vreme, kelnerot mu go prinese i se obide da mu se izvini na Gogo poradi neprijatnata scena na koja be{e izlo`en. @enata vidno iznervirana od postapkata na kelnerot i kavalerot {to í go priredi takvoto poni`uvawe, se pribli`i povtorno kon masata na Gogo Kapka i so golema lutina mu se obrati, ne sakaj}i da go priznae svojot poraz. "Pja ine afti i kopela?"' Gogo gleda{e vo nea kako toj mig da padnala od Mars. "Despinis Agapja! Pjos iste esis? Ksero ti telete. Ta se do avrio. Kala na perasete! Adio sas!"' Taa vide-ne vide, gi iskrivi ve|ite za mig, go potkrena nekako zakanuva~ki svojot pokazalec kon Gogo i demonstrativno se upati kon recepcijata na Mediteranien Palas, {to vodi direktno kon plo~nikot. Na zaminuvawe, natraplivata Kirka se svrti u{te edna{ na izleznata vrata, gledaj}i so golema pizma kon niv. Nemata Morfa nekako od pod oko ja slede{e celata taa polusme{na i polu`alna ceremonija {to im ja priredi ovaa ranobudna prijatelka na solunskite no}i. Nejzinoto quboznatelno lice kako da saka{e da ka`e -"sekoga{ li e taka so vas, gospodine Gogo?" I ako e taka - toga{: "ve so`aluvam!" No taa ne mo`e{e da zboruva. A govorot na nemite, Gogo Kapka ne go razbira{e. Ja pra{a zo{to ne go ~eka{e vo sanatoriumot kaj Rok. Se obide da mu odgovori so prstite, no toj ni{to ne mo`e{e da sfati. Gogo mu se obrati na kelnerot i zamoli da mu donese ne{to kako mal grst hartija. Ovoj ne se zadr`a

' "Koja e taa devojka?" ' "Gospo|ice Agapja! Koja ste vie?Znam {to sakate. ]e se vidime utre.Ubavo da si pominete. Zbogum!"

dolgo i vedna{ na tacna mu go prinese. Gogo Kapka se brkna vo vnatre{niot xeb na paltoto i go izvadi svoeto zlatno nalivno penkalo, pru`aj}i í go so golemo vnimanie vo racete na nemata devojka. "Pi{uvaj mi gi odgovorite ovde za da mo`am da te razberam. Va`i?" Taa krotko ja navedna svojata ubava glava i se soglasi da ja ispolni negovata `elba, iako toa porano nikoga{ ne í padnalo na um da go napravi za nekogo. "Zna~i, zo{to ne be{e vo sanatoriumot?"-pra{a toj povtorno. Taa se navedna nad notesot i so golema maka, na~krta dva-tri zbora. Na liv~eto pi{uva{e "me izbrkaa bolni~arite ottamu". Toga{, nemo}no go pogleda so bolka i taga vo o~ite, nebare sledniot mig }e se raspla~e. Toj po~uvstvuva {to }e se slu~i, ja ispru`i svojata dlanka kon nejzinata vla`na i svetlo kostenliva kosa, ja dopre po vratot i liceto, obiduvaj}i se da ja ute{i. Od nejzinite golemi zeleni o~i potekoa dve edri solzi, {to ve}e ne mo`e{e da gi sopre. Ja ~eka{e malku da se potsmiri i potoa tivko i bez zbor í go podade svoeto {amiv~e, {to taa mahinalno i bez da pogleda vo nego, go prifati. Se obide troa da í se pribli`i i so blag i umilen glas í re~e deka Rok e sega podobro i deka ne treba da se trevo`i. Taa gi potkrena svoite nasolzeni o~i kon nego vo nedoumica i go zadr`a toj pra{alen pogled vrz negovoto samouvereno lice, re{ena dokraj da izdr`i vo namerata da izvle~e sî od nego {to e vo vrska so Rok i da se uveri sosema i bezuslovno deka toj ne se {eguva. Gogo Kapka ja sfati nejzinata maka. Ü re~e deka {totuku se vratil od sanatoriumot i deka doktorite mu go rekle toa. Taa gleda{e vo nego uporno i dolgo, fiksiraj}i go so v`areniot blesok na svoite zeleni o~i, i najposle se navedna kon kup~eto hartija na masata i mu na~krta nabrzina: "Ve pu{tija li vnatre kaj Rok?" Gogo Kapka se nasmevna blago, podmustak i ja pogali po kosata. "Da. Se razbira. Ne gri`i se. Toj e dobro." No taa sî u{te nastoj~ivo i somne{livo gleda{e vo nego, ~ini{ samo malku nedostiga pa da go izre~e ona pra{alnoto "i?" Gogo Kapka ja sfati. "Nabrgu }e po~nat so terapijata. Ne bespokoj se. Rok }e izdr`i. Toj brgu }e ni se vrati. Mi re~e da bide{ mirna, da se hrani{, da spie{, da se {eta{, ubavo da se oblekuva{, da ne taguva{ i te pozdravi mnogu, mnogu. Me razbra li, devojko?" Taa izgleda{e troa ute{ena. Nemo i blago klimna so glavata. Gogo Kapka ja potkrena desnata dlanka i {trakna so palecot dva-tri pati vo pravec na kelnerot. Mu naredi da donese od istoto jadewe i za nea. Taa duri sfati za {to se raboti, pokraj nejziniot ekscajg se najdoa site onie |akonii so koi pred toa se goste{e toj. Za da ja ohrabri da po~ne da jade i toj nara~a za sebe od onie poznati solunski baklavi, iako ne be{e kojznae kakov qubitel na takvite {erbet-tatlii, a otkako vide deka te{ko }e mu odi, se preprava{e deka u`iva, deka mu godat, a vsu{nost samo xbarka{e i buri~ka{e so vilu{kata odnemajkade niz niv. I namesto toa, mnogu po~esto i so daleku pogolemo u`ivawe, pribegnuva{e kon ubavo razladenata "recina" i se obiduva{e i nea da ja nagovori da mu se pridru`i. Taa samo nemo i odre~no vrte{e so glavata. Saka{e da mu ka`e deka ne e od toj soj devojki i se seti na zborovite na svojot tatko Ariton koj ~esto vele{e deka "na svetot nema postra{na i pota`na slika od pijana `ena i deka devoj~iwata u{te od doma ponekoga{ znaat da gi

ispurja~at nivnite roditeli". Toj ~esto umuva{e vo nastapot na svojata lutina deka nema ni{to pova`no od doma{noto vospitanie. "I ku~eto {to }e go zeme{, treba da e od soj", vele{e Ariton Kapka. Gogo Kapka ja tegle{e svojata pura, nebare nekoj blaziran milioner od kazinata na Monte Karlo, a vsu{nost se smee{e vo sebesi na mudruvawata od svojot tatko, koj, ete, i pokraj sî, ne uspea da napravi od nego ni{to pove}e od eden obi~en belosvetski vagabont. I pokraj site uki i buki vo solunskata gimnazija. (Ne. Da stane od grobot sega Ariton Kapka, toj bezdrugo vedna{ i pak }e si ja gu{ne crnata zemja, pomisli toj.) Iako nevolno ja prifati idejata deka treba da jade, taa sepak se poma~i okolu jagne{koto pe~eno. Se gleda{e deka e gladna. Gogo Kapka ne znae{e kako da postapi za da go urne toj yid me|u niv, pa taa da ne gleda kako oyvereno pile na sekoj negov siten tro{ok kako na nekoj skrien ma{ki ~in i signal. Sî se slu~i tolku odnenade` i nabrzina. Tie vo Raven ne stignaa so Rok ni da si ka`at nekoi va`ni, neophodni poedinosti okolu Nemata Morfa. Toj ne mo`e{e odnapred da pretpostavi deka taa ne }e mo`e postojano da bide vo negova blizina. Vsu{nost, sî izleze tokmu naopaku. Toj mora{e da ja prezeme celata gri`a okolu nea. I smestuvaweto i prestojot i sî {to e povrzano so nea vo Solun. Pokraj sî, sostojbata na Rok koga trgnaa od Raven, patuvaj}i so taksi do granicata, a potoa so voz do Solun, be{e krajno seriozna, taka{to za takvi dogovarawa tie nemaa nitu vreme, nitu mo`nost. Ne se rabote{e za tro{okot, ami za nivniot odnos. Za doverbata i somne`ot. Kutrata Nema Morfa. Mislea deka }e mu bide od polza na Rok, a vsu{nost, taa samo padna vrz grbot na Gogo Kapka, koj i onaka si ima{e svoi gri`i okolu magazata i Avram Sion. Sî mu dojde nekako napanagon. Sepak, ne mu pre~e{e taa. Be{e ubava i mila devojka. Da ja sretne{e pred nekoja godina, kojznae, mo`ebi troa i }e se poma~e{e. No, vaka, sega, `ivneotepan, samo mu gi zame{a smetkite. A se smeta{e ve}e i za star. Ja gleda{e niz Raven so denovi. Ja gleda{e i merka{e oddaleku i si misle{e: "Gospodi! Tolku pat otepav niz duwava, edno ~udo `eni pominav niz racete...parite kako pesok mi se lizgaa niz prstite...{to ne vidov...{to ne probav niz taa pusta jabana...a dojdov ovde da se zagledam vo edno golu`dravo ~av~e ravensko...pa zgora na sî nemo i od Boga bele`ano...jabolko zagrizano...od Gospoda zaboraveno...eh, Gogo, Gogo..latvik eden Gormnomaalski...aram da ti e mlekoto {to si go cical od majka ti... Ja gleda{e kako jade, ja gleda{e kako svojot sram, svojot jad i skrbta svoja neute{no, nenabedno si ja pie i golta sose gladta i `edta {to ja spopadnaa naedna{, duri i nesvesen deka koga i da e povtorno vo nego }e se izrodi ne{to takvo, nalik na so~ustvo : mu padna `al za nea. Vo negovoto tvrdo, otrpnato i kameno srce se najde mesto i za takva nekoja nesetena otstapnica: milosrdie. Najodvratnoto od site ne{ta {to koga i da e mo`el da gi seti za nekogo i nekade na svojot dolg i krivulest pat. Osobeno ne i nikoga{ za `ensko yvere. Ta toj i onaka za nea se iznaslu{a semsekakvi blujavici od ravenskite maalski falbaxii. Ja misle{e nekoja bogznae kakva mostra belosvetska, ja misle{e nekoja diva i nejavnata besna kobila, a vamu izleze edno izgubeno, zalutano i gladno sira~e, bez pribe`i{te, bez strea nad glavata, nebare u{te od vremeto koga se najde vo siropitali{teto pred da ja zeme so sebe Rok vo cirkusot. A sega, ete, stoi tuka, pred Gogo Kapka, nema i

nere{itelna, kako malo momi~e so solzi vo o~ite i ne znae patot za doma da si go najde, pa duri ni imeto da si go ka`e. Nadvor do`dot sî u{te istura{e i si gi izveduva{e svoite pirueti vrz plo~nikot na plo{tadot Aristotel, a toj, ne sakaj}i Nemata Morfa nitu mig da po~uvstvuva ne{to kako sram, ili bilo kakva neudobnost deka slu~ajno ili namerno ja poglednuva odvreme-navreme, potstanuva{e odvaj zabele`livo od masata i gi rastrgnuva{e te{kite zavesi od prozorcite, obiduvaj}i se da ja razubavi gletkata kon pristani{teto. No toa be{e zaluden napor, za{to temnite oblaci nad moreto ne navestuvaa ni{to dobro. Toj seedno yure{e vo prozorecot, vrz koj do`dot gi formira{e i rastura{e, pi{uva{e i bri{e{e site mo`ni pisma na svetot, a toj ne uspeva{e da pro~ita nitu edna razbirliva poraka {to bi mo`ela da go promeni negovoto mra~no raspolo`enie. Ima{e nekoe nejasno pret~uvstvo deka ne{to stra{no naokolu se slu~uva. Vo vozduhot mirisa{e na vojna. Luwite, molskavicite i gromovite od neboto, tatne`ot na germanskata soldateska preku radijata, vesnicite i plakatite. Vo vlakno isto kako koga se vra}a{e od Pariz vo trieseti{estata. Sî potse}a{e na toa. Lu|eto niz ulicite ve}e nemaa nasmevki na licata. Golemite surii de~iwa {to re~isi vezden tr~kaa i si igraa okolu golemiot plo{tad vo centarot na Solun, ve}e odamna ne izleguvaa od doma. Evrejskite du}ani poleka sosema se zatvoraa, a najve{tite trgovci pome|u niv vo panika gi rasprodavaa svoite imoti i se obiduvaa da go fatat posledniot brod za Amerika. Solun, edno od najstarite pristani{ta na Mediteranot, se be{e stutkal i pritulil vo sebe, ~ekaj}i luwata da pomine i da yirne od svojata `elkina grpka. Toj diskretno mu pristapi na kelnerot i bez zbor ja zavr{i rabotata okolu svojata smetka. Mu ostavi dobra napojnica. Be{e zadovolen od nego i toa mu go dade na znaewe, migaj}i mu doverlivo i tupkaj}i go po rameto. Go zamoli da mu vikne pajton do samiot vlez na restoranot. Ovoj ne ~eka{e dvapati da mu se ka`uva . Vedna{ izleta nadvor. Kako furija. Nemata Morfa nikoga{ ne se ima{e vozeno so pajton. ^uvstvoto be{e prekrasno i taa ne krie{e toa vedna{ i da go poka`e. Ako toj be{e namislil so ne{to da ja iznenadi, toga{ podobar na~in od vozeweto so pajton ne mo`e{e da izmisli. Promenata na nejzinoto raspolo`enie vedna{ mo`e{e da se pro~ita na nejzinoto lice. Sega toa be{e edna druga Morfa, daleku od ona uplakano i izgubeno devoj~e {to potamina se nurna vo restoranot. Minuvaa pokraj pristani{teto i gledaa vo ogromnite prekuokeanski brodovi, {to tuka bea ukotveni so denovi. Sirenite odeknuvaa neprestano, za{to edni vleguvaa, a drugi izleguvaa. Manevrirawata traeja so ~asovi i ~asovi. Panoramata {to se pru`a{e pred niv predizvika voshit kaj Nemata Morfa i taa otvoreno se raduva{e na sekoj zvuk {to }e odekne{e naokolu: od krikovite na galebite, preku trubite na retkite limuzini i kamioni so koi se razminuvaa, pa sî do molskavicite i gromovite {to povremeno }e se oglasea od neboto. Toa be{e voshit izme{an so strav, {to ja tera{e re~isi neprimetno da se prituli kon rameto na Gogo Kapka, baraj}i ukrepa i potpir. Nemo, tivko, cvrsto ma{ko zasolni{te, {to stoe{e tuka bezmalku slu~ajno, nebare otpatno, kako nekoj stru-polen balvan na patot. No toj ne be{e udren i tre{ten od grom. Go ~uvstvuva{e toj lefteren i nem dopir. I u{te kako.

Go ~uvstvuva{e mirisot na nejzinata ko`a, dopirot na svetlo kostenlivata kosa, blesokot na zelenite o~i, {to ja proni`uvaa temninata okolu niv. No kojznae. Sî si biduva. Ako prodol`i u{te malku ovaa viroglava zadevka, ovoj vrtole` i omaj niz ulicite na Solun, mo`ebi i navistina }e go udri grom, }e go tre{ti i strupoli Gogo Kapka, pa ne }e znae otkade vlegol i kako }e izleze od nego. ]e tresne pred nea kako nekoja cepanica, kako nekoja surovica. Za mig, Gogo se seti na prikaskite na tatka mu Ariton za gemixiite, za slavnite vele{ani {to ja dignaa vo vozduh Otomanskata banka, `elezni~kata pruga i brodot "Gvadalkivir". Se se}ava{e na prikaskite za Balkanskite volnenija, za komandantot Nikolaos Vocis i potopuvaweto na korvetata "Fetih i Bulent" vo samiot centar na solunskoto pristani{te. Se seti na prikaskite za ubistvoto na kralot \or|e „ od strana na atentatorot Aleksandros [inas. "Mnogu prikaski se iznaslu{avme za probojot na Solunskiot front. A vistinata e edna i samo edna. Na{ite Makedonski selani bea vistinskite `rtvi na toj re{itelen udar. Tie bea topovsko meso za pobedata na silite {to sega nî delat i par~at. Slobodata na Grcite za nas nikoga{ ne be{e nekoja dobivka, sinko moj. Kako da ne im bea dovolni `rtvite na bojnoto pole, tie sega po~naa da gi brkaat na{ite lu|e, po~naa da gi selat, da gi opo`aruvaat na{ite sela i imoti okolu Kuku{, Voden, Lerin, Kostur, Drama, da gi pritiskaat Evreite da go napu{tat Solun zaedno so na{ite slavjanski bra}a i da gi naseluvaat tuka svoite maloaziski Maxiri, dojdeni od crnomorskite kraj-bre`ija. Koga na eden }e mu samne, na drugiot mu mrknuva, sinko moj. Evreite u{te od damnini nikoj ne gi sakal za kom{ii. Tie u{te od vremeto na Mojsij bea isterani od Sinajskata pustina. Gi brkaa od [panija, gi brkaa od Portugalija, od Francija, Germanija, otsekade. I znae{ li koj edinstveno gi prifati i im pru`i uto~i{te? Ne znae{, neli? Zar daskalite za toa ne ve u~ea ubavo na skolijata? Gledam deka ne ve nau~ile dobro. No znaj edno i zapomni. Niv gi udomi tuka samo turskiot sultan. Nikoj drug. Tie bea vo Solun pove}e od polovinata od vkupnoto naselenie. A nas, Makedoncite, ovde, vo Grcija, otsekoga{ nî imalo vo golem broj. Se broevme na stotici iljadi. No nikoga{ ne nî rekoa Makedonci, ami Bugari. "Slavofoni","slavomakedonci", "bugarofoni" i u{te kako li ne. Sega i, senkata ni ja skinaa, sakaat korenot da ni go iskubat. Nî selat i nî ret~at. Nî pra}aat surgun. Po zatvorite i kazamatite. Na ostrovite. Na Peloponez. Kojznae. Taka mo`e i }e nî istrebat. Ama na{ata semka makedonska e luta, sinko. Vo pepel i na kamen da ja zasee{ - }e nikne!" Gogo Kapka se seti na zborovite od svojot tatko Ariton Kapka. Da ñ ka`e li ne{to od toa na ovaa mila i bespomo{na devojka? ]e razbere li ne{to, kutrata? Ne. Te{ko deka taa sega }e razbere {to i da e od seto toa. Go svrti za mig skri{um pogledot kon nea i vide deka na nejziniot lik ve}e ja nema onaa senka na pritaena bolka {to seto vreme ja slede{e otkako vleze vo restoranot. Toa be{e edno novo i sosema poinakvo lice na Nemata Morfa. Nejzinoto vistinsko lice. Ona {to go pamete{e u{te od Raven. Do`dot nadvor kako ve}e da potprestanuva{e i platneniot pokriv na pajtonot naedna{ poleka po~na da se podiga nad niv. Gi zaplisna prijatna sve`ina i tie nabrgu izlegoa pred platformata kaj Beaz-Kule. Gogo Kapka vedna{ se upati kaj brodskata agencija i kupi dva bileti za edno kratko krajbre`no krstarewe okolu Solun. Ne ja pra{uva{e ni{to. Znae{e {to treba

da stori za nea za da se po~uvstvuva zadovolna i sre}na. Nemata Morfa be{e edna zdrava, prava i prekrasna devojka na koja duri nitu edno vlakno ne ñ fale{e od glavata i koja be{e dojdena na ovoj svet nebare nekoj ~udesen padnat an|el, ugasena yvezda od vselenata, samo kolku da ja potvrdi ve~nata vistina za lu|eto na zemjata: deka ni{to i nikoj na ovoj svet ne e sovr{en i deka duri i vo najgolemata ubavina se krie nekoja nevidliva mana. Taa bezdrugo }e be{e kandidat za sovr{en primerok na svojot rod da ne be{e ispre~en tuka toj tolku prisuten i razvean crn bajrak na nejzinata `ivotna tragedija: nemo}ta za govor. Brodot trgnuva{e za desetina minuti. Sednaa na palubata i nara~aa kafe. Barmenot vedna{ gi poslu`i od svojot espreso-avtomat i tie potpreni na {ankot-rotonda, gledaa nakaj Mediteranien od svoite visoki barski stolovi. U{te ne go bea ispile kafeto koga brodot trgna od pristani{teto. I samo {to isplovija, naedna{, od pravecot na Halkidiki, ogrea yunicata. Ogromen polukru`en lak go ispolni neboto nad solunskiot zaliv. Slikata be{e bo`estvena. Nemata Morfa gleda{e vo nea kako oma|epsana. Se prekrsti i po~na poleka da gi mrda usnite, nebare ka`uva vo sebe nekakva ~udesna i tainstvena molitva. Brodot poleka i tivko se lizga{e pokraj solunskoto krajbre`je. Panoramata od beskrajnite beli nizi na zdanijata nalikuva{e na nekoj pravilno rasporeden slatkarski izlog so marcipani i licitarski srca, vo koj ve{tite majstorski race uspeale da gi stokmat naj~udesnite formi i boi vo edna celina. Toj sega bavno i mrzlivo se lulee{e vo dale~inata, a ostriot polukru`en lak na yunicata ~ini{ minuva{e tokmu po sredinata na taa panorama, nebare slatkarot re{il da ja prese~e tortata na dva ednakvi dela. Nad niv kru`e{e eden zalutan albatros. Se luleaja taka na tivkite morski branovi do zajdisonce. Koga povtorno pristignaa na pojdovnata stanica od solunskoto pristani{te, ve}e pa|aa prvite senki na samrakot i predve~erieto. Na nejzinoto lice nema{e nitu senka od prethodnite volnenija, {to taka ostro gi bea oblikuvale rabovite na nejziniot gr~. Vleguvaa vo pregratkite na dolgata i sve`a proletna no} na Solun. Kade da se vitosaat sega? Koi se pati{tata i pasi{tata Gospodovi, kaj {to }e gi upati prstot na tajniot `rec, zadol`eniot nebesen svedok, koj sekoga{ stoi ispre~en pred nepredvidliviot sviok na slu~ajnosta. Solun e poznat po svojot no}en `ivot, misle{e vo sebesi Gogo Kapka i ja prepovtoruva{e ve}e odamna nau~enata lekcija za bludniot sin, koj ve}e edna{ be{e pominal niz site arki, niz site devet kruga na isku{enijata. Ta neli u{te damna Evlija ^elebija be{e spomnal nekoi "20-tina pivnici i 17 prekrasni kafeani, kade{to raznorazni muzi~ari, peja~i, xuxiwa i kara|ozi, ka`uva~i na sme{ni zgodi i zadevki, gi zabavuvale mu{teriite". Vo ponovo vreme, vo vremeto pred negovite dolgi i zaludni pate{estvija niz Evropa, toj ve}e be{e vkusil ne{to od tie zabraneti ovo{ki od no}nite kra`bi po solunskite gradini na Eden od koi e izbrkan grevot, ama sega , eve, duri i imiwata na nekoi od niv gi bea promenile. Toj so posebna nostalgija se se}ava{e na neodoliviot `enski orkestar od Boemija, na ubavicite so prekrasni tela, razgoleni dekoltea i parfemi {to ja ispolnuvaa celata kafeana, koga gi svirea onie poznati melodii od najpopularnite opereti vo "Kolombo", a narodot se {eknuva{e i pa|a{e vo trans, se se}ava{e na

kabaretskite pretstavi vo "La Turkija", na ve{tite pantomimi~ari vo "Malik". Ponekoga{, koga mora{e i ne na drago srce, zao|a{e i na ponekoja operska pretstava na trupite od Italija ili da vidi nekoja francuska muzi~ka komedija vo "Eden", no samo ako prilikite go diktiraa toa i ako {u{ne{e nekoj dovolno predizvikliv fustan, inaku ne. Ode{e ponekoga{ i vo "Alhambra", pa i vo teatarot na "Belata Kula", no naj~esto vo kinata "Olimpija" i "Palas". Ne {tede{e pari ni koga be{e vo pra{awe italijanskata i osobeno francuskata kujna vo "Restoranot na Site Nacii", ili koga pie{e pivo vo "Hristosoviot", ili "Joargijadis"-oviot pab pokraj pazari{teto. Vo luksuznite kafeani, kako onie na "Kristal", ili na "Olimpija", vo cenata na uslugata zadol`itelno be{e vklu~ena i upotrebata na 15 razni vesnici, 20 magazini i pove}e raznovidni mineralni vodi od planinata Horcijatis, dodeka mnogu gradski klubovi, lokali i franko-levantinski aristokratski dru`bi dr`ea posebni recepcii, sali za tancuvawe i kostimirani balovi pod maski, ili organiziraa redovno igrawe hazarderski igri so karti, barbuti i sekakvi javni flertovi i drugi zabavni {pekuli i majmunlaci. Tuka go nau~i i fatalniot Ruski rulet, no ne se osmeli da go proba. Da. Siot toj karusel sega veselo ~kripe{e niz starite predeli na negovite pijani mlade{ki lidawa (kako eho {to postojano se vra}a vo mirnite pristani{ta na negovite sega{ni se}avawa za toa.) Toj se dvoume{e kade da kr{ne po patot kon bezbrojnite isku{enija na no}niot Solun. Dilemata trae{e samo za kratko. Kafeana, ili kino? Brgu se re{i: kino. Greta Garbo. "Damata so kamelii". I onaka ne bea daleku od kinoto "Olimpija". No duri otkako po~na pretstavata, Gogo Kapka sfati deka kutrata devojka ne }e mo`e ni{to da razbere od ona {to se slu~uva i {to }e se slu~i na platnoto. Taa ne znae{e nitu eden gr~ki zbor i edinstveniot jazik na koj mo`e{e da gi razbere lu|eto be{e makedonskiot i onoj splet od zborovi i znaci so prsti i mimika, so koi op{tea me|u sebe nemite i pretstavnicite od najrazli~nite narodi, dojdeni od site strani vo cirkusot. Sepak, toj odvreme-navreme, so rabot na okoto, uspeva{e da go fati nejziniot profil, a spored celosnata vnesenost vo dejstvieto na prikaznata, mo`e{e da pretpostavi deka klop~eto na pretstavata dobro se odmotuva vo nejzinata glava. Toa si te~e{e taka sî dodeka intrigata pome|u Margarita i nejziniot qubovnik ne po~na da se zgustuva i zema neobi~en tek, taka{to Gogo vedna{ sfati deka tuka i tamu sepak }e mora da priteknuva na pomo{. Ta`nata storija za vqubenata kurtizana od pariskite saloni, kako i nejzinata te{ka sudbina so neizle~ivata bolest na krajot od dejstvieto, silno ja trogna Nemata Morfa. Sli~nosta so bolesta na Rok be{e pove}e od o~ebijna. Tuberkulozata sî u{te kose{e niz Evropa i od nea umira{e i staro i mlado. Nasekade. Nemata Morfa ja tro{e{e vtorata paketka od hartienite {amiv~iwa. Be{e seta uplakana i obzemena so sudbinata na glavnata heroina od pretstavata. Smrtta na "Damata so kamelii" ne mo`e{e da ja do~eka bez obilni potoci od solzi. Be{e vistinski potresena od nejzinata tragedija. Gogo Kapka se pokaja {to ja donese vo "Olimpija". No taa ne be{e edinstvenata {to lee{e reka od solzi vo salata. Site reagiraa isto, ili barem na sli~en na~in kako nea. Podobro da ja odnesov na cirkus, odo{to vo ovaa Dolina na pla~ot, pomisli toj. Pretstavata zavr{i i svetlata se zapalija.

Magijata is~ezna. @ivotot te~e{e ponatamu. Gogo Kapka ja zede pod race Nemata Morfa i ja povede niz tolpata posetiteli, vo presret na nekoi novi i nepredvidlivi vozbuduvawa, vo pregratkite na no}niot Solun, koj od site strani veselo i bleskavo trepka{e kon niv, nudej}i im kako na dlanka sî {to }e posakaat. Tie zabrzano ~ekorea po trotoarite, svetli, vla`ni i izmieni od dolgotrajnite do`dovi {to taa prolet izobilno vrneja nad Solun i Gogo Kapka sî tuku podzastanuva{e i zapira{e pred nekoi od najatraktivnite izlozi, {to reklamiraa stoka od cel svet, kolku samo da yirne za mig vo odblesokot na nejzinite uplakani zeleni o~i {to svetea vo no}ta so siot svoj sjaj. Vremeto be{e studenikavo i tokmu kako skroeno za mantil po poslednata moda, kakov {to za sre}a ne í nedostiga{e na Nemata Morfa, za{to taa be{e oble~ena vo edna takva mostra za posve`ite proletni no}i. So oblekata na Gogo Kapka, koj na sebe go ima{e svojot svetol iberciger, bea navistina vo celosen sklad. ^ovek mo`e{e da se oblo`i deka se raboti za vqubena dvojka. Barem na prv pogled i gledaj}i gi vaka , patemno i oddaleku. Vlegoa vo prviot no}en bar blizu strogiot centar na gradot. Vpro~em, bea na dofat od Via Egnatia. Na nekoi stotina metri od svojot prag. Ja ostavija gornata obleka vo garderobata i se simnaa vo suterenot. Vo liceto na garderoberot toj vedna{ go pozna mladiot Jakov, koj be{e nekoj dale~en rodnina na stariot Avram Sion. Go pra{a zo{to tolku dolgo vreme go nemalo vo Solun, a Gogo Kapka mu odvrati deka e toa dolga prikaska i deka pri idnata sredba }e si poprika`at pove}e okolu poedinostite. Nabrzina mu ja pretstavi svojata mlada prijatelka i se pozdravi so nego. Dolgata pro{etka i sve`inata na proletnata no}, troa kako da ja rasteraa prethodnata magla od liceto i pogledot na Nemata Morfa. Taa sega pak izgleda{e kako porano. Pe~atot na pariskata epizoda od ekranot, poleka po~na da blednee. Koga be{e male~ka, taa ima{e edna venecijanska kukla {to umee{e da zboruva, a ponekoga{ duri i da pla~e. Da pu{ta solzi. Trikot be{e vo toa {to zad tilot ima{e ~ep so {pric za voda. I dodeka majka ñ be{e `iva, taa ponekoga{ se vra}a{e rasplakana od ulicata, po igrite so maalskite momi~iwa, koi ne retko ja zadevaa so prikaskite za tatko ñ, koj izbegal od doma vedna{ po nejzinoto ra|awe. Taa `estoko se bore{e za svojot tatko, na kogo duri ni likot nitu imeto ne mu go znae{e. Ne retko, na `ivot i smrt. Znae{e ponekoga{ da go izvle~e i podebeliot kraj, za{to ne mo`e{e da im odvrati so zborovi. Se slu~uva{e duri i krv da ñ pu{tat. Od liceto. Od nosot. Znaeja da ja turnat nazemi i kolenata da ñ gi izdraskaat. Tie sekoga{ bea vo mnozinstvo. Nasproti nea, samata. No koga }e se vrate{e doma, majka ñ ja vade{e venecijanskata kukla, koja umee{e da zboruva, da se smee i da pla~e i taa vedna{, kako od {ega, zaborava{e na ranite i na bolkata. Kuklata be{e dar od nekoj ajvan-doktor, kaj kogo majka ñ sevezden ~iste{e i sureduva{e. "Ni{to, ni{to milo, majkino! Ne pla~i! Gleda{ kako i taa prestana da pla~e? A? Ti si golema. Ti si ubava. Kako nea. Kako venecijanskata princeza. Mol~i! ]e ti mine. Kako na kutre. Ptu-ptu!"- i }e potplukne{e za da go razbie malerot. Taka ñ zboruva{e i ja te{e{e majka ñ koga se vra}a{e doma. Nema. Raneta. I rasplakana. I sega se po~uvstvuva taka. Go be{e zaboravila toa ~uvstvo.

Go be{e zaboravila duri i imeto na venecijanskata kukla. Toj gleda{e qubopitno vo nea i najposle se odva`i da ja pra{a. "Mo`am li da znam {to te ma~i? Mi izgleda{ kako da si otpatuvala nekade daleku." Taa sal nemo}no gi sobra ramiwata i se nasmea ta`no i nevolno, ne znaej}i kako da mu odgovori na toa. Sal ja potkrena desnata dlanka i stori ne{to kako imitacija na bran, na nekakva dale~na dalga {to se gubi od drugata strana na rekata, na najoddale~eniot breg od ostrovot na nejzinata intima. Se dvoume{e dali da go izvadi od torbi~kata grstot od hartija na koj mu gi otpi{uva{e svoite odgovori, no vedna{ se predomisli i se zadovoli so u{te edna melanholi~na nasmevka na svoeto lice.Toj ne insistira{e ve}e. Vo barot ima{e dovolno mesto, iako pove}eto od polovinata masi bea zafateni. Tivkata i prigodna muzika, ja ispolnuva{e salata so svoite ne`ni zvuci, a poslugata be{e re~isi nezabele`liva. Izgleda{e miren i prijaten kat. Tie sednaa do masata {to be{e najblizu do izlezot i vedna{ go nara~aa svojot aperitiv. Po izvesno vreme, vo barot vlegoa trojca pomladi lu|e, koi neobi~no glasno razgovaraa pome|u sebe, a od nivnoto odnesuvawe vedna{ mo`e{e da se zabele`i deka ovoj bar ne im e prvata polno}na stanica. Za nesre}a, ja izbraa tokmu sosednata masa, vedna{ do Gogo Kapka i Nemata Morfa. Nivnite glasni dofrluvawa vnesoa sosema nov {timung vo dotoga{ misti~nata atmosfera so prigu{eni zvuci i svetilki. Gogo Kapka pomisli za mig da go promeni mestoto, no mu se ~ine{e deka toa bi bilo sosema zaludno i nepotrebno. Vo me|uvreme stigna i nivniot aperitiv. Odvreme-navreme, Gogo tivko ñ se obra}a{e na svojata prijatelka i se obiduva{e da ja prodol`i svojata ednonaso~na konverzacija, kolku samo da ja ohrabri i da ñ ja vrati samodoverbata {to vedna{ is~ezna od nejzinoto lice, za{to vleguvaweto i pribli`uvaweto na glasnoto trio mladi natrapnici uspea troa da ja sepne i da ja voznemiri. No i pokraj toa {to toj so nea zboruva{e na eden tih i sosema diskreten ton, trojcata novodojdeni gi ~ulea u{ite nakaj niv i se obiduvaa da im se vpletkaat na sofrata. Toa vedna{ go izvadi od takt Gogo Kapka. Za razlika od nego, reakciite na trojcata mladi lu|e bea sosema nesoodvetni, glasni i prosta~ki. No Gogo Kapka ne be{e od v~era: se re{i na taktikata da gi ignorira. Sosema i dokraj. Tie ne se davaa. Prodol`ija so istoto tempo i ritam da go predizvikuvaat. Nabrgu orkestarot po~na da sviri muzika za tanc i nekolku dvojki ve}e go ispolnija platoto za igra. Ne pomina dolgo, a eden junak od trioto ve}e stana, im se pribli`i do rabot na masata i ja pokani Nemata Morfa za tanc. Taa go pogleda kako da padnal od Mars. Svrti odre~no i re{itelno so glavata i prodol`i da gleda so svojot nem, zbunet i vcrven lik vo svojot partner, od kogo o~ekuva{e i vedna{ ja dobi odlu~nata podr{ka. "Ti telete, kirie?" "Telo na pekso." "Ego episis". "Sas evharisto poli."'

'"[to sakate, gospodine?" "Sakam da igram." "Jas isto taka." "Vi blagodaram, mnogu."

Natrapnikot se svrti za sto i osumdeset stepeni i re~isi majtapxiski {trakna so peticite, vra}aj}i se kon svojata masa, na eden-dva ~ekora od niv. Zadevkata i komendijata ve}e vleguva{e vo svojot vtor ~in. Ne treba{e mnogu da se ~eka na prodol`enieto. Be{e jasno deka tie nemaat namera da prekinat so svoite idiotski predizvici. Trioto prodol`i da zjapa vo niv i toa po~nuva{e navistina da stanuva neprijatno. Gogo Kapka se najde vo nebrano lozje. Se obide u{te mig-dva da go prodol`i svoeto obra}awe kon voznemirenata devojka i toga{, duri i ne sakaj}i, gi slu{na reakciite od sosednata masa. "Ti lego avtos?"-pra{uva{e edniot "Den ksero. Den katalaveno," odgovara{e vtoriot. Tretiot se odva`i duri i li~no da mu se obrati na Gogo Kapka. "Esis iste tiheros. Sinandisate ton Elina pu kseri tin mitriki sas glosa."' Gogo Kapka sal prezrivo se nasmea kon zborovite na nepoznatiot i odmavna so rakata. Predizvikot be{e presilen za da odmol~i sosema dokraj.

"Ti astio! Esis iste ton Elina!? Mu fenete oti esis iste o pseftis! Inaku, otkade }e mi go znae{ jazikot. Ti si toa {to sum i jas samiot - Makedonec! Makedonas! A vamu, izigruva{ Grk! Se krie{ vo svojata gluv~ova dupka. Od takvite kako tebe mi doa|a da povratam. Kano emeto! Ti astio! Ton Elina! Esis iste o prodotis! Ala to ema nero den ginete. Den ksehase!"* Gogo Kapka be{e na rabot od trpenieto. Ve}e ne mo`e{e da se vozdr`uva. Ne mo`e{e da izdr`i. Mu gi isturi piperkite na masa na toj prostak, ostavi nabrzina sto drahmi pod pepelnicata i ja zede za raka Nemata Morfa. Vedna{ go napu{tija barot. I samo {to izlegoa do garderobata, taa posaka da vleze vo toaletot i toj mora{e da ja po~eka za mig. Jakov se iznenadi {to go gleda vaka nervozen i go pra{a {to se ima slu~eno. Gogo sal odmavna so rakata i ne re~e ni{to. Vo toj moment, od barot izlegoa trojcata natrapnici i vedna{ se nafrlija na Gogo Kapka. Toj {totuku go oblekuva{e svojot iberciger i racete za mig mu bea zafateni, taka{to prviot napa|a~ se najde vo sosema povolna polo`ba za napad. "O skili Bulgariko! Ta fas ksilo!"*- se dere{e napa|a~ot i se nafrli vrz Gogo Kapka od zad grb. Mladiot Jakov reagira{e re~isi vo istiot mig. Se zadade otkaj pultot i so ostriot vrv na ~adorot go probode to~no vo zadnikot osileniot tepa~. Toj ofna silno i po~na da vika, da se dere, nebare prase vo podrumot kolat. Drugite dvajca vedna{ mu priteknaa vo pomo{ i eden od niv so no`-skoka~ uspea da go rani Gogo Kapka tokmu vo levoto ramo pri svrtuvaweto. Tepa~kata be{e brza i molnevita. Gogo i Jakov, koj be{e atletski graden mlad ~ovek, poznat sportist i izve`ban borec, koj bezbroj pati se na{ol vo takvi ili sli~ni situacii, mu se najde vo vistinskiot moment. So pesnici i kloci uspeaja za dve-tri minuti da gi sovladaat i da gi isteraat od barot mladite natrapnici. Pri begaweto vikaa i se derea po niv: "Bulgari{ta! ^ifuti! Zmii! ^udovi{ta! ]e ve isterame

' "[to zboruva toj?" "Ne znam. Ne razbiram". "Imate sre}a. Naidovte na Grk koj go zboruva va{iot maj~in jazik." * "Kakva {ega! Ti - Grk! Mi izgleda deka si la`go. Makedonec. Povra}am. Ti si predavnik. No krvta voda ne biduva. Zapomni!" * "O ku~e bugarsko! ]e jade{ }otek!"

ottuka! Za vas nema mesto vo Grcija!" Nemata Morfa ni ne vide {to se slu~i. Izleze od toaletot, ne slutej}i ni{to i se stapisa koga zabele`a deka Gogo krvari od ramoto. Vedna{ se upatija kon magazata. Toj dolgo ne mo`e{e da se smiri. Duri i koga se ka~ija na katot i vlegoa vo sobata kaj{to spie{e toj, uspea nekako da go iskopa {i{enceto so jod i vata i da ñ go prepu{ti nejze, bidej}i prvi~niot obid samiot da si ja svr{i rabotata, ne mu pojde od race. "Gleda{ li, devojko? Makedonecot sekoga{ stradal od Makedonecot! Toa e na{ata najgolema koba. Na{ata najgolema nesre}a. Toa e crnata ~uma {to od den na den nî jade sî pove}e i pove}e i kojznae, eden den mo`ebi i }e nî izede, }e nî dotol~i i }e nî sotre dokraj. Takva ni bila sudbinata. Takva ni bila pisanijata - samite grobot da si go kopame eden na drug. [to misli{? Tie lu|e - Grci li bea? Ne. Toa bea na{i. Zabludeni ovci. Prodadeni du{i. Makedonci! Sinovi na andarti i nivni {pioni. Krvta nivna rasipana!..." Gogo ne mo`e{e da se smiri. Taa se obide da mu ja namesti postelata. Nad nego stoe{e kako mumija, bleda, nema i rastreperena. Kako trska srede vior. Be{e re{ena da ostane taka pokraj nego, na noze, da bdee, ako treba i cela no}, sal da mu mine luwata od gradite, da mu mine bolkata od du{ata, da svie opa{ka taa luta zmija {to za ramo go kasna. Mu napi{a ne{to ne edno liv~e od hartija {to vo torbi~kata go be{e stutkala u{te od restoranot vo Mediteranien Palas. Na liv~eto pi{uva{e: "]e treba li ranata da ja pogleda doktor?" Toj nekako rezignirano se nasmea otkako ja pro~ita nejzinata poraka. So ta`na simpatija ñ migna vo znak na blagodarnost i razbirawe. Potoa tivko izusti: "Bolkata od ramoto }e mine -sigurno. Za drugoto - ne znam."

EROS I TANATOS

1.

Golemiot Rok postojano tone{e vo nekoja polusnena, polusvesna sostojba na brodolomnik {to se fatil za svojata posledna slamka na spasot. Toj male~ok fitil, toa malo `ar~e {to kako patokaz uporno svetka{e od mra~nite, dolgi i neproodni katakombi na potsvesta, do dale~nite predvorja i kreposti na svesta, go dr`e{e vo svoite cvrsti i sigurni race negoviot prijatel Gogo Kapka, ~ovekot koj mu se najde vo posleden mig da go izbavi od padot vo bezdnata. Da go odvede na posvetlata strana od bregot. Toa opasno vozewe po valandovskite ridi{ta i svioci se zakanuva{e sekoj mig da gi o{evrati, da gi strupoli, da gi urne vo nevidelicata. Dolgoto patuvawe vo no}ta, vo migot koga taa se prekr{uva so prvite mugri, sekojdnevnite proletni do`dovi go pravea re~isi nevozmo`no niz tie izlokani urvi, rovki krivini i kal {to ruka{e ugore i im se pika{e duri do svetlobranot na izdr`livata Olimpija. So ve{tite manevrirawa na iskusniot taksist Anatolij, Rus od ravenskiot kraj, sepak uspeaja da sovladaat sî pred sebe: site pre~ki {to im izleguvaa na patot i da ja napravat dostapna i sovladliva cel nivnata posledna stanica vo \ev|elija. Vozot na utrinskiot simplon go ~ekaa pove}e od dva ~asa. I le`ej}i taka, vrz pernicata, vo skutot na Nemata Morfa, smiren i stalo`en po neprestanoto i ma~no kru`ewe, po bolnoto i zamelu{uva~ko vrtewe vo krug, po nesnosnoto trukawe, tresewe i klimawe vo limuzinata na patot od Raven do \ev|elija, toj poleka i odmereno odgovara{e na povremenite pra{awa od svojot nov i qubezen prijatel, koj se pojavi taka, neplanirano odnekade, otkojznaekade, kako {to toa ponekoga{ umee da si se stokmi vo `ivotot i neo~ekuvano da nî iznenadi, da ni go podmetne nebare zagatka pred sekojdnevnite crnila i prokudi so koi vezden nî kam{ikuva, toj, `ivot-{egobiec, toj, gospodin-Slu~aj, kako za promena, bo`em na majtap, kolku da ni go napravi denot posnosliv, pointeresen, kako redok i dragocen dar, nebare ni go stava umot na kantar, srceto i nervite na proba, pred da nî ~ukne i tresne po glava so nekoja nova taratunga, pred da mu zablagodarime {to za mig sme se izbavile od cvrstiot pregrab na taa stoglava lamja na sudbinata, koja taka odnenade` znae da nî stegne i da nî zgrap~i za gu{a vo svojata cvrsta i neraskinliva pregratka. Pra{awata {to mu gi postavuva{e Gogo Kapka bea pove}e voobi~aeni potsetuvawa na prijatelot deka sî u{te e tuka, pokraj nego, da mu se najde ako treba {to-gode, ako mu e ladno, ako e `eden, ako e gladen, ako go boli vo du{ata i ako mo`e so ne{to da mu ugodi. Toa bea voobi~aeni prijatelski znaci na podr{ka i otkako toj, Gogo Kapka, se uveri deka negoviot prijatel ja nadminal prvi~nata kriza, tiho i nenametlivo dr`ej}i ja nad nego jadicata na trpenieto, se obide da zgazne i da stapi i vo podlabokite vodi, od onaa strana na maticata, vo presret na novite predizvici na denot. Sonceto mi`urkavo se pojavi nad Belasica. "Vas, gospodine Kapka, ni{to ne mo`e da ve vozbudi, da ve iznervira, da ve upla{i. Izgledate kako nekoj junak so devet luti rani {to re{il i desettata da ja otvori i ~ini{ i~ gajle si nema poradi toa." "Vistina? Kamo da e taka." "Pa zarem ne e?" "Ne e. Ne e, gospodine Rok."

"No izgleda taka. Izgledate kako nekoj kogo ni edna br~ka na ~eloto ne go krasi". "Mo`ebi. No ni{to ne e taka kako {to izgleda. Barem vam, gospodine Rok, toa ne treba da vi go objasnuvam. Vie cel `ivot lebot si go vadite so toa {to na lu|eto od rakavot namesto {amiv~iwa, gulabi im letate. Zar ne?" "Da. Ima vistina vo toa. A vie, gospodine Gogo? So {to vie si go vadite svoeto par~e leb?" "So denguba. Po kafeanite. So svirewe po rabovite na prazni ~a{i." "O kolku sre}en ~ovek ste vie, gospodine Gogo!" "Ne li? I jas mislev taka. Sî duri ne me razuverija vo toa moite novi prijateli. Gospodata od tajfata na mojot pokoen tatko Ariton Kapka, da mu e leka zemjata." "Taka li? A so {to tolku ve zadol`ija tie gospoda, ako ne e tajna, gospodine Gogo?" "Toa e edna dolga prikaska, gospodine Rok. Mislam deka nema da ve interesira. A i ne sum bogznae kakov qubitel na dolgite prikaski." Sega se seti Rok na site poedinosti od toj niven posleden razgovor na malata otpatna stanica vo Miravci. Zboruvaa dolgo. Do izgrejsonce. Gogo mu naspomnuva{e za nekoj svoj "golem jad {to go snajde taka nependek po vra}aweto od taa pusta jabana vo koja xabe si ja frli i istro{i snagata, parite i umot" (misle{e na svoite pet godini robija vo ni{kiot zatvor, no ne mu ka`a ni{to za toa i okolu toa; go krie{e od lu|eto kako nekoja podmolna i sramna rana {to go nagrduva i bele`i; ni{an za najgolemiot grev {to koga i da e go storil vo nastap na gnev, lutina i bes poradi svojata luda mlada glava, vo nastap na dert, dr~ i "amok", kako {to go krste{e i go vika{e toa onaa luda `urnalistka vo Viena). Mu prizna deka tie "bra}a" go nau~ile na nekoi novi ujuni i takrifati, kakvi {to se skromnosta, pokornosta, ~uvaweto tajnata na redot, qubov sprema sî {to mrda, kle~i ili se moli, dare`livost kon site `ivi su{testva na svetot... "Mislam deka i samiot sum naslu{nal ne{to na vremeto za taa bratija. Da ne e toa onaa ista tajfa {to igra na kartata na verata i na Sevi{niot? Onaa {to go tera svoeto stado na zaedni~koto pasi{te, a mu veli nikoj nikomu nikoga{ i nikade da ne mu nalo`uva {to da pravi, {to da misli i vo {to da veruva?" "Ima ne{to i od toa. Ne ste daleku od vistinata, gospodine Rok." "Da. Da. Ne sum daleku. Ja znam taa bratija. Toa se onie istite stari volci oble~eni vo jagne{ko runo. Gi znam jas niv. Sum gi sretnal. Na mladini, taka, umeev ponekoga{ da se zanesam i da za~itam po nekoja od onie podebelite kni`i{ta. Vo edna od niv sretnav deka taa bratija propoveda i qubov kon smrtta. Se se}avam, tamu se vele{e (popravi me ako gre{am!)... "ako ~esto pomisluva{ na smrtta, taa }e prestane da ti izgleda kako nekoj monstrum, kako nekoj stra{en i zol neprijatel, tuku }e vi stane prijatel...koj }e ve oslobodi od ovoj mizeren zemski `ivot...i }e ve nagradi so mir i spokoj za site dobri storeni dela..." Ne znam. Pogolemo licemerie od toa ne sum sretnal vo `ivotot. Kako prodavawe madiwa za bubreg, kako li`av~iwa za mali de~iwa. Taka vo Sredniot vek na lu|eto ve{tite popovi im {itkale tapii so koi gi mamele deka vo zadgrobniot `ivot gi ~ekaat rajski porti". "Mnogu te{ki dumi iznaka`avte, gospodine Rok.

A mojot tatko, na vremeto, mi vele{e: "sî {to spe~aliv vo `ivotot, sî im dol`am na niv, na moite "bra}a"". Ne vi se ~ini li, gospodine Rok, deka im dol`am i jas troa po~it na tie "volci vo jagne{ko runo"? "Ako e taka, se povlekuvam. Ne sporam. Peki." "Zna~i...vie ste ateist, gospodine Rok. Zar ne?" "Ateist. Anarhist. Nihilist. Pusti, goli zborovi. Lu{pi. Prazni lu{pi bez plodovi i jatka. [to zna~at zborovite? [to ni ka`uvaat tie koga samo taka otpatno gi redime i ni`ime kako tutun na skeliwa, kako luti vezeni piperki na va`enica. Ne, gospodine Gogo. Jas sum im podanik na starite alhemi~ari. Toa e malku pokompliciran slu~aj od va{iot. U{te pozapletkan od onoj na va{ite prijateli. Franmasoni, ako ne se la`am. Ili gre{am?" "Ne gre{ite. Priznavam deka ste vo pravo. U{te samo da mi ka`ete vo {to veruvaat va{ite alhemi~ari. Ne se belki onie ~udni mostri {to se obiduvaa od kamen da napravat zlato?" "Da. No toa ne treba da se sfati tolku napravo. Toa ne e tolku ednostavno. Da se dobie od kamenot zlato ima edna druga, povisoka smisla i zna~ewe." "Gospodine Rok, {to }e ni e taa igra so zborovi? Sekoja rabota si ima svoe ime, svoe zna~ewe, svoja cel. Zna~i, kamen ili zlato? Edno e kamen,a drugo zlato. Kamenot si e za kameni raboti, a zlatoto za zlatni. Zar ne? Komu mu treba taa matkanica? I ne mi odgovorivte vo {to veruvaat, vo {to se kolnat, vo {to se krstat va{ite alhemi~ari." "Vo {to li veruvaat? Ne veruvaat vo ni{to. Tie Boga si go baraat i nao|aat vo prirodata. Gi le~at lu|eto od sekakva bolka. Gledaat vo yvezdite. Vo dlankite. Ja pretska`uvaat idninata. Sudbinata. Le~at so bilki, trevki i cvetovi. So me~ot na Paracelzus. Na{iot vrven mag i u~itel. Toa se ve{tini {to ne se u~at od knigi, od ka`uvawe. Toa se vrodeni raboti. Prirodni ne{ta. Darba. Ja ima{, ili ja nema{. Uset za dopir. Unerija na prstite. Bio-energija, kako {to se veli denes. Prstored." "Mi zvu~i malku neverojatno." "Pa i - e neverojatno. Za toa treba da se rodi{. Eve, jas sum sega komaj na krajot od silite, a ako imate nekoj cvrst i ostar anxar, dajte mi go, za mig }e go svitkam tuka, pred vas, kako da e slamka, a ne cvrst i te`ok metal. Mi veruvate li? Toj amanet ni go ostavile vo nasledstvo u{te starite Arapi, Evrei i Grci. Alhemijata e najstarata ve{tina na svetot. Si slu{nal li za Izida, za Solomon, Mojsij, za Pitagora? Tie go barale kamenot na Mudrosta, koj mo`e sî da pretvori vo zlato, da gi le~i site bole{tini, uleri i kobi i da otvori pat do tajnata za dolgiot `ivot na zemjata, eliksir na sre}ata i na ve~nata mladost." "Mi izgleda navistina kako nekoja nova ujdurma na nekoi stari i ve{ti popovi, za koi mi zboruvavte pred malku." "No ne e ujdurma. Tuka ne se potrebni nikakvi objasnuvawa. Tajnata se sostoi vo ~itaweto na yvezdite. Vo dvi`eweto na planetite. Tie direktno vlijaat vrz razvojot na metalite na zemjata. Taka, vo Saturn, na primer, se krie olovoto, vo Jupiter kalajot, vo Mars `elezoto, vo Venera bakarot, vo Merkur `ivata, srebroto vo Mese~inata, a pak zlatoto bleska vo Sonceto. Da. Planetite direktno se me{aat vo sudbinata na lu|eto. Tie vlijaat vrz karakterot, navikite, postapkite. Ka`i mi koga i kade si roden i jas vedna{ }e ti ja nacrtam tvojata natalna karta vo koja pi{uva sî za tebe. Koj si, {to si, kade odi{ i {to }e bide{. Sî." "Ne sum go znael toa."

"Ima mnogu ne{ta {to ~ovek ne gi znae. Zatoa mora da veruva vo ne{to. Na neboto sî e zapi{ano. Samo treba ~ovek da znae da ~ita. Da u~i. Da gleda vo yvezdite. Da vladee so azbukata na vselenata. Taa ni ka`uva sî {to sakame da doznaeme i od {to zavisi na{ata kleta sudba, na{iot zemski `ivot. " "No kako mo`e ~ovek da gleda vo sonceto so otvoreni o~i?" "Mo`e. ^ovek mo`e sî. Ako znae. Ako umee. Ako ima vo sebe nekoja skriena energija. Nekoe tajno `ar~e. Sekoja pre~ka ima svoja se~ka". "[tom e taka kako {to veli{, toga{ zo{to ednostavno samiot sebesi ne si pomogne{? Zo{to morame da odime duri vo Solun koga lekot si go ima{ tuka, kaj sebe, vo svoi race?" "Za promena. Da se pro{etame malku." Rok se napregna da se podnasmee na toa prosto i ednostavno objasnuvawe, na toa spasonosno i olesnitelno re{enie, nebare saka troa da se po{eguva so svojot prijatel otkako gi izre~e tie tolku trevlivi i neverojatni ne{ta, no {egata ne mu uspea. Napregaweto i obidot bea popusti. Pove}e zaprilega na ~ovek koj samiot so sebesi si se potsmeva, otkolku so {to i da e drugo. Vo du{ata ~uvstvuva{e pusto{. Pusto{ i strav od pomislata na skore{nata smrt. Ja krote{e taa diva misla vo sebe, kako {to se kroti diva yverka, divo `ivotno od koe ko`ata ni se e`i pri sredbata so negovite vtren~eni o~i {to nî proni`uvaat do sr` so svojot ubistven blesok. Da. Nekoga{ toj be{e ve{t i mo}en skrotitel. Vo cirkusot, nebare kako od {ega, uspeva{e da se spravi i so panterata i so lavot i so slonot i so ogromniot piton vleka~, kako i so nepredvidlivata kobra, so koja ja izveduva{e svojata slavna "Judina celuvka" i od {to na gleda~ite pred arenata im zastanuva{e zdivot. Be{e ve{t kako indiski fakir. No sega, ~uvstvuva{e kako da odi, kako da tancuva po `ica. Kako da se lizga po ostriot rab na bezdnata. Toj mo`e{e sekogo da go prevede suv preku reka. Da go uspie i hipnotizira.No ne mo`e{e da se hipnotizira samiot sebesi. Ne }e ima{e koj da go vrati nazad, na stariot pat. Saka{e da mu ka`e na ovoj pitom i dobronameren prijatel deka e gord i dostoen potomok na stariot mag Toefrastus Bombastus fon Hohenhajm, alias Paracelzus, na stariot srednovekoven medikus i filozof, koj prv gi povrzal hemiskite i fizi~kite svojstva i osnovi na `ivotot i gi vovel vo medicinata, le~ej}i gi bolnite so preparati od sumpor, `elezo, opium i sol. Saka{e da mu ka`e deka ne popusto go nosi prekarot na ne{to pomladiot negov sledbenik Nostradamus, isto tolku poznatiot astrolog i lekar, li~niot vra~ na Karlo Deveti i gi ostavil vo nasledstvo na generaciite svoite pro~ueni "Proro{tva vo rimuvani katreni". Saka{e da mu ka`e sî, no ne smee{e. Toj prorekol i pogodil mnogu sudbinski tekovi i rasplel mnogu hiromantski jazli na dlankite od lu|eto, no sega ne mo`e{e samiot sebesi da si stavi jamka okolu vratot, da se vpregne vo jaremot na edna takva neblagodarna uloga - da pletka i raspletkuva sam vo svojata sopstvena sudbina. Krvta {to ja ispluka od svoite gradi minatata no}, go razni{a sosema i dokraj. Mu ja odzede seta snaga, seta sigurnost i samodoverba. \avolot ja odnese {egata. Toj, Golemiot Rok, slavniot balkanski Nostaradamus, koj znae{e i umee{e so udivitelna lesnotija da si poigruva so nervite, so `ivotite i sudbinite na iljadnici lekoverni posetiteli, so gladta i porivot na surovite i nikoga{ dokraj predvidlivi yverovi, naedna{, se po~uvstvuva nemo}en i slab. Kako nikoga{ dosega. Smrt. [to e toa smrt?

Luta zmija {to postojano le`i i demne pod studenata karpa na na{ata sudbina? Na{ata ve~na i najbliska kom{ika. Tainstvena, bledolika posestrima {to ni se prikraduva vo sonot i tivko ni gi dopira klepkite, rosnoto i izma~eno ~elo, od predolgoto bdeewe, od silnoto eho na erihonskite trubi {to nî oglu{uvaat i frlaat vo o~aj; tivkata posestrima {to doa|a na prsti, kroce, tiho, nevidlivo, kako senka koja se nadvisnuva nad nas i ni gi dopira damarite i trepkite kolku samo da se uveri deka se dobro zatvoreni i deka ve}e odamna se razoti{le site polno}ni stra`ari, bdeja~i i ~uvari na redot, koi ne znae{ dali se tuka da nî vardat, ili da gi presretnat i spre~at na{ite verni prijateli, koi mo`at i koi sakaat da nî probudat i da ni podarat u{te eden ubav den na ovaa stara i ve}e tolku razni{ana planeta. Smrt. [to e toa smrt? Dali e toa samo obid da se zabo{oti vistinata za golemata i kone~na izmama, za blizinata i neminovnosta na kone~noto skon~anie.Ona nemo}no i gluvo seme na izli{nite zborovi {to po dvaeset godini centralnite vesnici na prestolninata }e go objavat vo vid na `alna vest i pomen za umrenite. "Smrtta na eden komedijant, koj do v~era go zasmejuva{e, razveseluva{e i zabavuva{e svetot so svoite ~udesni ujdurmi, bravuri, burgii i tajni ve{tini. Smrt? Nepogre{liv fiks na zaboravot, {vrknat vo venite. Velat, nema smrt bez Sudniot den. Da. Sosema to~no. No vsu{nost, nema smrt, velat pak tie istite, barem ne onaa vistinska smrt, dodeka od ~ovekot ostanuva ne{to vo se}avaweto na lu|eto. Rokovite trikovi brgu }e bidat zaboraveni. Koj }e se se}ava na nego? Koj }e svedo~i za nego? Negovata postojana pridru`ni~ka, mladata i preubava Morfa? No kako taa, kutrata, da svedo~i za nekogo koga i samata e odvaj pismena i ve}e u{te od ra|aweto bespomo{no nema. Da. Nema nade` za Rok, Balkanskiot Nostradamus. Za{to prviot ~ekor kon vistinskata smrt, velat site `ivi svedoci i postetiteli na cirkusot, ~ovek go pravi onoj moment koga }e prestane da go `ivee samiot `ivot i }e po~ne da se se}ava na `ivotot. Toa e, belki, istiot onoj moment koga klovnot }e prestane da gi zasmejuva lu|eto, a akrobatot na trapezot }e padne vo bezdnata na raspnatata mre`a. A publikata debne. Taa sekoga{ debne. Gladna za krv, ili smev. Publikata e pajak vrz tu|ata nemo} i majstor na potsmevot. Zna~i, vo se}avawata 'rti crnoto seme na smrtta. I ako, kone~no, `ivotot vo najgolem del e samo ~ovekovo se}avawe, a toj po mnogu ne{ta toa navistina i e, toga{ toa, vsu{nost, e samo edno golemo ~ovekovo memento mori."

Toj den zapo~naa i prvite ispompuvawa vo gradite na Golemiot Rok. Terapevtskiot pneumotoraks be{e staven vo pogon. Toa be{e eden voobi~aen metod vo toga{nite uslovi za le~ewe na tuberkulozata. Otkako prethodno, vo Raven, gi pomina site neuspe{ni obidi so lekot na izvesniot doktor Kosta Iliev nare~en tusilago, koj go dobiva{e od bilkata podbel i otkako Rok i samiot smisli i stokmi nekolku svoi sopstveni preparati, nabrgu sfati deka }e mora da se otka`e od babinite lekovi, ila~i i dermani i deka spasot i cerot }e mora da go bara vo ortodoksnata medicina. Ne mu preostanuva{e ni{to drugo. Go nagovaraa da odi malku vo sanatoriumot vo seloto Le{ok, na ~ist vozduh i zdrava hrana, kade{to mnozina pred toa uspeale da go najdat svojot spas.

Mu zboruvaa za Golnik. Za Lokrum. Popusto. Toga{ sî u{te caruva{e predubeduvaweto deka tuberkulozata e semejna, nasledna, a ne zarazna bolest. Se obiduvaa i so tuberkulumot, toksinot napraven od TBC-bakcili i od toa ima{e izvesno podobruvawe. Dotoga{ go more{e postojano poka~ena temperatura, slab apetit, op{to slabeewe i bledilo, ~esto no}no potewe. So vpumpuvaweto na vozduh vo gradite, zaboleniot del od belite drobovi uspeaja nabrgu da go potisnat i sosema da go izoliraat. Blediloto na liceto od Golemiot Rok postepeno po~na da otstapuva. Izleguva{e ~esto na terasata i gleda{e nekade daleku, kon morskata {ir. Od den na den, di{e{e sî poslobodno. "U{te e rano za moite kambani," pro{epna Rok vo sebe i pomisli na Nemata Morfa i na svojot prijatel Gogo Kapka, koi u{te gi nema{e da pristignat. Gi nema{e u{te od nedelata. "Da ne me zaboravija, Gospodi?!"misle{e sklup~an kako klop~e na terasata,obiduvaj}i se da si gi pribere svoite temni misli, motaj}i go klop~eto nanazad, kon pomirnite predeli na svesta,nebare brka nekoi nedofatni ni{ki na stre`bata {to go mori ve}e so denovi, kako {to pred toa so godini gi brka{e i ni{te{e larvite od elektromagnetnite poliwa na zabolenite so pomo{ na Paracelzusoviot me~ i ~ini{, odnekade, sepak pronao|a sili da predizvika duri i edna crna ma~ka od sosedstvoto, edna tainstvena i najbliska kom{ika, {to vezden se pletka okolu negovoto klop~e, doa|aj}i primamena od mirizbata na {tedrite ostatoci od izobilnata trpeza. Do`dovite {to leeja re~isi sekojdnevno nad Solun, samo ja pothranuvaa nejzinata upornost i verba vo dare`livata dlanka na Golemiot Rok. (Dali toj povtorno po~na da veruva vo ~uda?)

2. Prekrasnata ruska princeza Tarakanova, Gogo Kapka prvpat ja vide vo vagon-restoranot na Orient-Ekspres, {to soobra}a{e od Atina do Istanbul. Toj vo vozot vleze vo Solun zaedno so tatko mu Ariton i toa be{e negovoto prvo podolgo patuvawe so Orient-Ekspresot, {to go stekna kako nagrada za polo`enata matura vo solunskata gimnazija. Tatko mu Ariton se obiduva{e da go vovede vo rabotata i taka sî si se namesti tokmu koga dojde vremeto za negovite prvi ~ekori vo trgovijata na golemo i malo. Princezata Tarakanova be{e vo dru{tvo na poznatiot i legendaren knez Orlov i podocna Gogo Kapka od vesnicite dozna za skandaloznata afera vo dubrovni~kata palata "Sko~ibuha", {to gi polne{e stranicite na `oltiot pe~at i gi trese{e evropskite saloni so site pikanterii, opi{ani do najsitni detali i poedinosti. Taa na izmama mu bila otrgnata od racete na golemiot avanturist i svetski zavodnik, polskiot aristokrat, grofot Radyivil. Re~isi nasila ja iska~ile na ruskiot brod vo pristani{teto na \enova i se upatile zaedno so nejziniot pridru`nik Orlov vo nepoznat pravec. Potoa, so Orient-Ekspres, prodol`ile kon Stambol. Vtorpat, pro~uenata ruska princeza-ubavica, ve}e kako zrel ma`, Gogo Kapka ja vide vo kazinoto na Monte Karlo. Toga{ toj se petel~e{e i kotor~e{e vo dru{tvo na edna druga ruska ubavica, biv{ata balerina Ludmila ^arnina, ~lenka na znamenitiot baletski ansambl od pariskite denovi na Djagiljev i mnogu podocna sopruga na gr~kiot industrijalec Stavropulos. Taa be{e u~esni~ka vo ra|aweto i raste`ot na moderniot evropski balet, igraj}i vo istoriskite pretstavi vo toa vreme, kakvi {to bea premiernite izvedbi na delata na slavniot ruski kompozitor Igor Stravinski "Petru{ka", "Posvetu-vawe na proletta", "@ar ptica", kako i vo "Paradata" na Erik Sati. Ima{e smelost da ñ pristapi bez zazor i da ñ se pretstavi ne bogznae kolku ceremonijalno, pa duri da ñ go pretstavi li~no i personalno i svojot zdrven i krut, no veren kako pes pridru`nik, blago-daren i {tedar vo sî do {to }e se dopre, nebare nekoj otka~en indiski maharaxa, ili arapski {eik koga }e se razmavta so svoeto }ese naokolu. Kako i da e, od toj slaven moment {to Gospod ni go mesti samo edna{ vo `ivotot, Gogo Kapka ar{inot za `enskata ubavina go mere{e po eden ist terk: spored likot i stavata na princezata Tarakanova. ^esto pati si spomnuva{e za dolgoto patuvawe so vozot od Solun do Istanbul, koga kri{um od tatka si, i re~isi epten daldisan i zamelu{en nebare uro~eno pile, so ~asovi se yvere{e i yure{e potajno vo ruskata princeza, koja seto vreme otmeno i graciozno, vo stilot na golema belosvetska dama, ja dr`e{e svojata dolga i obrabena so pozlaten vrv mu{tikla vo svoite ne`ni prsti, nakiteni so otpove}e rubini, safiri, dijamanti i brilijantini, nebare vo niv dr`i nekakva prozra~na pamu~na kadela, a ne branuva i rasteruva grst oblaci od ~ad. Na pominot pokraj nego, edna{ duri ne`no i so otvorena simpatija i so~ustvo, taa go pogali po liceto golobradoto mom~e, na koe o~ite mu svetea kako na novoselski ma~or koga }e se najde vo blizina na svojot stopan i ~eka da mu potfrli nekoe preostanato par~e sirewe od obilniot pojadok. Toa vo nieden mig pogledot ne go trgna od nea. Na dolgoto patuvawe (1.400 kilometri) od Atina do Istanbul, tie promenija u{te eden voz po pri-stigaweto vo gr~koto grat~e Pitejo, na samata

gra-nica so Turcija, vo blizina na Dede Aga~. Na stanicata ima{e edno malo i neugledno kafule so sivi izli`ani stolovi, kade{to slu`ea obi~ni sendvi~i i kafe od espreso-avtomat. Slikite {to se vrtea vo negovoto se}avawe za toa damne{no patuvawe niz Orientot, bea kako nekoja iskinata slikovnica i ostatoci od celuloidna lenta od nekoj star i napnat kriminalen film, vo koj glavnite heroi ja minuvaat granicata po izvr{eniot zlostor, metkaj}i se kako senki niz mra~niot peron. Magla i temnina nasekade naokolu, a mrzlivite carinici bavno i ~ini{ odnemajkade se dvi`at niz uspienite vagoni so svoite acetilenski lambi i poleka gi pregleduvaat i so neskriena somnitelnost gi proveruvaat dokumentite na patnicite. Nebare se povtoraat tragi~nite sliki od masovniot egzodus na Vrangelovite porazeni ordi od ranite dvaesetti godi-ni na kratkata i dramati~na relacija od Odesa i Astrahan na Crno more, do Istanbul. Ovde vozot be{e, isto taka, prili~no zapusten, za razlika od prethodniot i turskite kondukteri me|u sebe si go vikaa "Duhot od Dardanelite". Edinstveniot svetol mig od patuvaweto so Orient-Ekspresot na toj dolg pat do poslednata stanica, be{e koga neo~ekuvano i re~isi nependek se najdoa kraj prekrasniot breg na Mramorno more, pred kone~no da pristignat vo `elezni~kata stanica "Sirkexi" vo Istanbul. I pred da se razbudi od zapletkanite jazli na sonot, vo svojata soba na katot od magazata vo Via Egnatia, Gogo Kapka u{te edna{ nasone go pomina re~isi siot pat od Solun do Istanbul vo stariot Orient-Ekspres, so toa {to sosema odneapica i bez kakva i da e logi~na vrska se slu~i dvoboj pome|u ruskiot dvorjanin, boqar i blagorodnik Orlov i polskiot grof Radyivil. Slikite od dvobojot se redea i ni`ea kako na filmsko platno i tie bezdrugo se bea vre`ale vo negovata svest u{te od vremiwata na u~eni~kite lektiri, koga so strast mu gi preraska`uvaa pome|u ~asovite podobrite u~enici od klasot, odu{eveni i {eknati od spomenite za slavnite dvoboji na u{te poslavnite ruski poeti. Samiot toj nikoga{ ne poka`a nekoj osoben interes za ~itawe knigi i re~isi odvaj se vle~ka{e vo u~ili{teto. Otprvin so nego se ma~ea i u~itelite i tatko mu Ariton, no najposle site krenaa race i vidoa-ne vidoa, mu progledaa niz prsti. Sepak, slikite od dvoboite, na nekoj ~uden i neodoliv na~in, go privlekuvaa. Ima{e ne{to neobi~no vozbudlivo i tainstveno vo toa da se izleze taka, vo nekoe gluvo doba na no}ta {to se prekr{uva so prvite mugri, da se zastane o~i v o~i so svojot protivnik so kogo si se skaral na `ivot i smrt, da mu se oyvere pravo vo lice i hrabro da mu se svirne kur{umot niz ~eloto (na neprijatelot). Toa be{e edno od vrvnite vozbuduvawa {to `ivotot na bilo koj od nas mo`e da mu go priredi. Kruna na ma{kosta. Juna~ki ~in od najvisok rang. Uner od prv red. ^isto vite{tvo i podvig za kakov {to sonuvaat site mladi na ovoj svet. Scenata na dvobojot pome|u knezot Orlov i grofot Radyivil se odviva{e bes{umno, tivko, dramati~no. Kako zabaven, kako razvle~en film. Kako posledni kapki od {totuku presu{en izvor. Kako lazewe na stonoga niz Sahara. Kako pletewe paja`ina na otrovnata crna vdovica na rabot od pustinata. Licata na protivnicite bea bledi, o~ite im svetkaa, a spored `oltite i dlaboki podo~nici {to jasno se ocrtuvaa, be{e pove}e od o~ebijno deka no}ta i obajcata ja probdeale na noze. Se slu{aa samo ~ekorite na sekundantite i povremenite odglasi na {umskite ptici. Na utot, na buvot. Na stra~kata i na kukavicata. Bledata i leleava skrama na utrinskata izmaglica, nebare prv zimski skre`, snegulka i ne`en siwak, im se lepe{e vrz mustakite.

Dojde i onoj sudbonosen ~as koga treba{e da se odbere oru`jeto. Vo likot na mladoto mom~e {to gi prinese futrolite, Gogo Kapka ja pozna prepravenata i maskirana Nema Morfa. Izgleda{e seni{no i nestvarno dale~na. Golemiot Rok ja igra{e ulogata na glavniot sudija. I dvajcata protivnici gi odbraa stranite i svoite naganti. Toga{ se slu~i ~udoto. Namesto da gi zemat svoite ogneni igra~ki, koga gi pru`ija racete kon Pandorinata kutija, {to vo svoite ne`ni race ja dr`e{e mladoto mom~e so neobi~no vita stava, od nea izleta i prvna kon neboto celo jato gulabi. Golemiot Rok naedna{ po~na da se smee na set glas, a negovata smea odeknuva{e naokolu so nekoj satanski i vampirski odek, visoko, daleku i isprekinato, duri do najvisokiot vrv na planinata. Toj gi postroi site pokraj golemoto dabovo steblo i akterite na dvobojot i sekundantite, site barabar (od niv edniot be{e Gogo Kapka), go povika mladoto mom~e {to vo racete ja dr`e{e Pandorinata kutija i so golema ve{tina, vo stilot na vrven `ongler, po~na da vadi dobro naostreni i bleskavi piratski no`ovi, so koi se razmavta kako sa{tisan naokolu i trgna da veze venci okolu glavite na site u~esnici od utrinskata smotra (farsa) na pobedenite, {to bea potpreni vrz golemoto steblo, okokoreni i izbezumeni od strav i nenade`. No`ovite letaa na site strani kako vo stariot polovecki tanc {to go igraat voinite na tatarskite plemiwa i atamani, no}e, pokraj reka, so kopjata vo racete i isposednati okolu logorskiot ogan. Vo momentot koga ostrite piratski se~iva trgnaa okolu solarnata orbita na Gogo Kapka, naedna{ vo sobata se oglasi otse~niot zvuk na telefonskiot aparat i toj kako poparen so vrela voda izripa od krevetot. Odvaj se dovle~ka do telefonot. Be{e pove}e mrtov otkolku `iv. Na drugata strana od `icata be{e Golemiot Rok. Zvukot kako da doa|a{e od nekoj drug, nestvaren svet. Kako od nekoja druga, dale~na planeta. Glasot {to go slu{na, mu se stori deka ne e glasot na Golemiot Rok, kako da izleguva{e od nekoja burija, kako da mu pripa|a{e na nekoj vonzemjanin. Da go pra{a{e kako se vika, Gogo Kapka sigurno }e si go utne{e i svoeto sopstveno ime. No ne go pra{a toa. Vsu{nost, ne go pra{a ni{to. Mu re~e ne{to sosema drugo. Samo go pozdravi, se interesira{e za Morfa i se za~udi zo{to gi nema da mu dojdat na vizita. Gogo Kapka promrmori ne{to nerazbirlivo i veti deka nabrgu }e se dotrkalaat do nego. Se pozdravija i toj vedna{ ja tresna slu{alkata, proma{uvaj}i go duri i le`i{teto {to mu be{e na dofat od racete i trgna nakaj sobata vo koja spie{e. Be{e pospan, gurelav, nerasonet, nenaspan, mamurlija, neistreznet od sino}e{nata pijanka. @iv trup. Se upati povtorno kon krevetot, go potkrena mahinalno ~ar{afot i toga{ vide deka legnuva na postela, srede crvena, krvava lo~ka. Mu svetna nekako vo glavata mislata za sino}e{nata tepa~ka so onie natrapnici vo barot i pojde do golemoto ogledalo vo pretsobjeto. Ranata mu be{e suva i pokriena so flaster. Na negovoto rame nema{e nitu kapka krv. Se proyevna i po~na da si gi broi zabite, pominuva{e so obete dlanki niz gustata kostenliva kosa, no sî si be{e namesto i nitu edno vlakno ne mu fale{e od glavata. (Mo`ebi nekoja {ti~ka mi se ima otka~eno vo spieweto, nekoja {ajka mi se ima otkovano pod }eramidite bez da zabele`am!-pomisli za mig i si se nasmea na sebe, yurej}i uporno vo ogledaloto, upatuvaj}i si samiot sebesi nekakva kisela polunasmevka i ne znaej}i {to da misli za taa krvava lo~ka vrz ~ar{afot, {to nebare kako

urok i "lo{o oko" nekoj |avol mu go be{e podmetnal vo krevetot u{te rano sabajlinata). Se seti na Nemata Morfa i istiot moment glasno se izdra, baraj}i ja oyveren niz stanot. Pojde do kujnata, mislej}i deka se uspala na malata sofa, no i tamu ne ja najde. Ja nema{e nikade Nemata Morfa. Kako vo zemja da be{e propadnala. Se povrtka u{te malku naokolu, pogleda vo ra~niot ~asovnik i pomisli za mig da se upati dolu, vo magazata i da go pra{a stariot Solomon da ne ja ima videno nekade negovata gostinka, no vedna{ se predomisli. Be{e rano za stariot trgovec. Magazata u{te ne be{e otvorena. Be{e ne{to okolu sedum ~asot, a toj otvora{e vo osum. Zgora na sî, be{e i sabota, a vo sabotite Solomon ne go otvora{e du}anot ni za `iva glava. No toj mig, Gogo Kapka i ne znae{e {to den e. Kojznae dali znae{e i koj mesec, pa duri i koja godina e. Vremeto za nego kako da be{e zastanalo. Otkako izleze od ni{kite zandani, najomraznatiot {ej vo `ivotot mu be{e ~asovnikot. Toj se umori od sekojdnevnoto merewe na godinite, mesecite, nedelite, denovite, ~asovite, minutite i sekundite. Vo sekoe vreme od svoeto robija{ko temnuvawe, toj znae{e u{te kolku mu preostanalo do pominuvaweto niz kapijata na zatvorot vo obraten pravec. Be{e stanal rob na ~asovnikot. Sega go pu{ti mozokot da mu "pase" treva. Pojde povtorno do krevetot, ja istrgna krvavata navlaka od postelninata i se nurna potamina vo krevetot. Zapali cigara i poleka po~na da gi prisobira razburi~kanite i rastureni brdnici niz glavata. Otprvin te{ko, no kolku {to pove}e i podlaboko se obide da kopa niz svoite mozo~ni brazdi, slikata sî pove}e i sî pojasno po~na da mu se odmotuva i da mu se razbistruva. Se seti deka upla{enata i rastreperena devojka sano} bezuspe{no nastojuva{e da ja smesti vo golemiot krevet vo spalnata i deka dolgo ostana vo kujnata, nalevaj}i se do gu{a so nekoj preostanat kowak vo polupraznoto {i{e. Taa sal vleguva{e i izleguva{e od kujnata i se naprega{e so i{aret da mu dade na znaewe deka nemu krevetot mu e namesten, deka mo`e da si legne ako saka, deka udobnoto leglo mu e daleku popotrebno nemu otkolku na nea, deka ranata treba da mu zazdravi i deka taa saka da se svitka na svoeto staro mesto,vo kujnata, na tesnata i neudobna sofa. Nejze í e sosema dovolno i toa. Samo da prilegne. Da se spastri. A no}ta i onaka }e mine. Ta mese~inata ve}e vjasa{e i bli`e{e re~isi na polovina pat od svojata redovna obikolka. Vo po~etokot toj se preprava{e deka ne ja razbral i zagledan vo nekoja dale~na to~ka na yidot si go dopraznuva{e svoeto {i{e kowak. Saka{e da ñ ka`e deka ne mu e potrebna nejzinata `rtva i deka sî {to mu treba vo toj mig e da go ostavi namira i sam so negovata pija~ka. Kutrata, voop{to ne go razbra. (Toga{, naedna{ mu svetna ~akmakot vo glavata i frli troa svetlo vo krvavata lo~ka vrz ~ar{afot od postelninata). Ja vide kako se gri`i, kako peka i se moli, ubava kako zrel plod {to visi na dofat od grankata, kako se vitka i si gi kr{i svoite ne`ni prsti okolu nego i naedna{ ja zede vo race, ja krena nebare e nekakva kukla od partali i ja odnese do sobata, ja frli vo krevetot u{te nerasoble~ena, sose konduri i "neraspartalena" i gi vide nejzinite topli zeleni o~i {to go proni`uvaat. Ne. Nema{e strav vo tie o~i. Nema{e ni solzi, pa makar i na ~ep. Ima{e samo nekoja mimoletna senka na preselna ptica, koja umorna od dolgiot let, se dobrala do najbliskata granka. I toga{ se slu~i sî.

Se qubea do besvest. Kako alosani. Gogo Kapka vleguva{e vo nea bez zazor i bez premisluvawe. Nema{e ni poim {to sî otkinuva od vnatre{ninata na "neraspartalenata" venecijanska kukla. Negovite patemni vpe~atoci za nemata devojka, koja sozdade tolku buri i nevolji vo palane~kata za~maenost i letargija na Raven, srede malogra-|anskite surii, osobeno kaj `enskiot svet {to vezden se sobira, plete i lomoti raznorazni dalaveri na maalskite ~e{mi, mu dava{e nekakva la`na pretstava, sigurnost i predubeduvawe deka gazi po vistinskite pateki i deka e na praviot pat do celta. Deka patot do rajskite porti na Nemata Morfa e kus i sosema na dofat. Deka trgnal da se napie sve`a i bistra voda od svojot izvor. Deka bereweto ovo{ki od bav~ata na devojkata {to leta gulabi vo cirkusot na Golemiot Rok, voop{to ne e zabraneto i kaznivo delo. Deka ne ja preripnal me|ata i deka ne se nao|a na tu|a niva. Nasrnuva{e kako crn bik na crvena nametka vo arenata na koridata. No, kutriot, nema{e ni aber, ni mal zrak svetlina na svoeto temno i rogato ~elo deka svojot div i zapenet at go brka kon preriite na divinata, kon bezdnata na ludiloto. Na slepiloto. Pojakiot si ja pribira vo ~elusta svojata `rtva, mu go svitkuva vratot na nemo}niot plen, si go zema so seta sila, surovost i krvo`ed poslabiot, neviniot i neza{titeniot. Volkot si go prefrla na grb ukradenoto jagne od stadoto i ne se obyira na ku~e{kite lae`i okolu ba~iloto. Gogo Kapka se seti na svojot sino}e{en pir. Vo negovata snena i nerasoneta glava, se razvi lentata od po~etok do kraj. Do site najsitni poedinosti. Do site najskokotlivi detali. Sepak, ne be{e dokraj svesen kako se slu~i sî. Ne saka{e da ja povredi kutrata devojka. U{te koga ja sretna prvpat ja po~uvstvuva kako svoja i bliska. Be{e rodena vo istiot grad, vo istoto maalo, pod istata strea, pod istoto vrelo i pekolno sonce, srede istiot ravenski kr{ i gornomaalski otpat. Mu be{e kom{ika. Ja poznava{e duri i majka í. Be{e siroma{na devojka. Bez tatko i bez potpir i za{tita vo `ivotot. Ne. Nema{e nikakva zla primisla vo negovata glava. Ni senka od nekakva zla namera, revnost ili dr~. Samo so~ustvo. I simpatija. Toa. I ni{to pove}e. Sî se slu~i odnenade`. Na {te srce. Potamina. Ja utalo`i `edta na devtsvenite izvori. Toga{ taa tiho se pojavi na vratata i gi dovle~ka so sebe site utrinski plodovi od pazarot na Levant i Mediteranot, gi isprazni golemite torbi na {tedrosta i sre}ata, nameneti za gozbata {to nieden mig ne be{e pretstanala otkako se sretnaa vo toj omaen i ma|epsan grad na bregot od Beloto more. Ja donese svojata {iroka, topla i svidna nasmevka, svojata nema i vostor`na pregratka so koja seta se nurna vo negovite gradi, blagodarna za sî {to ñ dade i zede vo tekot na taa dolga i bessona no}, nemaj}i zborovi, nemaj}i zdiv i sosipuvaj}i go samo so svoite topli, nezdr`ani i bistri solzi radosnici. Ja ~uvstvuva{e kako del od sebe, kako nekoe odamna izgubeno i odlepeno ravensko par~e od is~eznatoto telo na negoviot detski govor {to go rasea niz svetot i nikoga{ ve}e povtorno ne go zbra na kup i na edno mesto, nikoga{ ve}e ne go pronajde; mu nedostiga{e kako nekoe svetlo i vrelo `ar~e {to mu go gree{e srceto i mu go osvetluva{e patot, sî duri najposle ne ugasna i prestana da ree i bdee nad nego, niz celata negova skitni~ka belosvetska taratunga. Se seti naedna{ na site tie dolgi, jalovi i izgubeni godini niz evropskite bespa}a i krstopati. Ludi, nevratni i otepani godini. Zaludno frleni i is~maeni mladini za troa kupeni, izmoleni i isproseni zrna milost po dale~nite gradovi i pristani{ta. Be{e kako rasperdu{en, oskuban i

zasipnat petel {to vezden kukurika vrz buni{teto na svoeto skitni~ko minato. Go zede ubavoto lice na Nemata Morfa vo svoite race i toga{ sfati zo{to ja sonuval prekrasnata ruska princeza Tarakanova. Tie dvete bea sli~ni edna na druga kako dve nikoga{ videni, kako dve nesretnati, dale~ni posestrimi. Kako da gi be{e rodila edna ista majka. Majkata princeza i majkata pita~ka. Si nalikuvaa edna na druga kako dve isti preselni ptici. Kako dve kletvi od ustata na svetec. Sfati deka Nemata Morfa e, vsu{nost, samo eden priroden, povtoren oblik na ubavata ruska princeza Tarakanova. Ubavinata be{e taa {to gi soedinuva{e na eden vi{, edinstven, nepovtorliv na~in. Ubavinata na liceto, ubavinata i simetrijata na dvi`ewata, ubavinata na formite i fizi~kite svojstva na edna dale~na ruska princeza i na edna tuka{na i sega{na cirkuska ma`oretka. Site prikaski i site zborovi odat vo nevrat ako ispari ubavinata od ovoj svet. Za{to zborovite se samo kam~iwa-belutraci {to gi sozdavaat cikli~nite krugovi na prikaskite niz vremiwata i vodenite prostranstva okolu nas. Sî pa|a vo voda bez ubavinata Sî tone na dnoto od bezdnata. Taa e edinstvenata, legitimnata sopstveni~ka i gospodarka na svetot. Spored nepi{aniot no bespogovoren zakon i sud na vremeto. Zborovite, pak, se samo zborovi. Mig. Zanes. ^ad. Parea. Vrtele{ka. Melnica na veter. Suvi lisja. Skr{eni gran~iwa. Pra{inka vo vior. Ptici umoreni od predolgiot let i uspieni vrz oblacite na zaludnata plovidba niz vremeto. Najplodno seme na minlivosta. Kisel do`d. Zborovi na eden slu~aen svedok koj ja raska`uva prikaskata za nea, za ubavinata, kako eden mal obi~en potsetnik, potpis i potvrda za idnite stanari i `iteli, leta~i, pliva~i ili vleka~i, sonuva~i ili bdea~i {to }e dojdat da se naselat na nejzinoto, ili na ~ie i da e drugo mesto na ovoj svet, vo ova more, na ova nebo, na ovaa zemja, bez, ili so ovoj ni{an, napi{an, ili nenapi{an, izmislen ili iskam~en zbor vo forma na testament.

3. Otkako izbi polno}, klatnoto na golemiot yiden saat pred pragot na spalnata soba vo male~kata kvartira na Via Egnatia naedna{ prestana da se ni{a i vremeto kako odnenade` da zapre vo temnata odaja na katot, vo koja tri dni i tri no}i gi bude{e i gi dr`e{e na {trek dvajcata qubovnici. Ehoto na ot~ukuvawata na gongot zamre za posleden pat vo no}ta. Dovolen be{e samo eden slu~ajno upaten pogled, eden sosema lefteren dopir so prstite i dlankite i vedna{ da se v`e`at, da im plamnat i o~ite i obrazite i ko`ata i telata, vrzuvaj}i gi taka vo eden neraskinliv jazol, od koj potoa izbav nema{e so ~asovi. Nebare gi be{e tre{til grom od vedro nebo. Za mig tonea vo svojot zanesen vrtole` i magijata {to }e gi obzeme{e neo~ekuvano, gi frla{e potoa srede omajot i bezdnata na edna razbranuvana matica, kako penu{ki srede poroj od nadojdeni vodi. Tri dni i tri no}i Nemata Morfa i Gogo Kapka ne mo`ea da go ugasnat ognot {to gi zafati i opo`ari nivnite vivnati i omrlu{eni tela. Tie ja krojea i paraa tainstvenata svilena ode`da na no}ta, sproviraj}i se niz igleni u{i na bessonicata, nebare niz proyirni prsteni na golotijata. ]e se spasat li, }e se skrijat li za mig od tie zlatesti mre`i na zlite duhovi {to vezden volnuvaat naokolu niz oslepuva~kite mugri i izgrejsonca? Toj, javaj}i na belite krilati kowa do posleden zdiv, i taa, neumorno lizgaj}i se niz negovite pregratki kako jagula niz crnodrimskite slapovi. Na tretiot den se obidoa da izlezat na pojadok vo nekoe od obli`nite kafuliwa na Via Egnatia i da zdivnat barem za mig od dolgata i neumorna Nanajska bitka* {to ja vodea bez pri~ina i bez objava na vojna i {to taka nenadejno izbi i se razgore me|u niv, no {tom si gi prepletoa dlankite, se otka`aa od namerata da mu popu{tat na gladot i vedna{ se str~aa nazad po drvenite skali na gorniot kat. Nemata Morfa i Gogo Kapka trimerea i se sitea vo isto vreme na eden ~udesen i nepovtorliv na~in: letaj}i na kriljata na zanesot, orni za u{te eden let, i u{te eden, i u{te eden...i kojznae po koj pat u{te eden. Bez zasit. I bez najaska. Naedna{, nejzinite race, racete na Nemata Morfa, ve}e ne bea samo race so pet prsti, ami se pretvoraa vo krilja, vo oktopodi, nejzinite noze stanuvaa stonogi i nebare ja stignala kletvata na ravenskite gledarici i jasnovitki, taa kako povtorno da se gube{e vo beskrajnite hodnici pred Odajata so krivi ogledala, vo koi sekoj del od nejzinoto telo iljadakatno go umno`uva{e nekoj nevidliv i tainstven ma|epsnik. Nejziniot prese~en krik vo gradite be{e kako odamna nasobrana i v`e{tena lava {to ruka od nea kako od nekoj povtorno o`ivean vulkan, kako nekoja ognena ptica {to se gotvi da poleta vo viso~inite. Postojano í izleguva{e pred o~i bledoto lice na Golemiot Rok, koj re~isi umilno ja te{e{e i blagoslovuva{e, nebare pop od ven~alniot amvon i potoa likot na nejzinata kutra majka {to í ja podava venecijanskata kukla, koja neprestano pla~e i pla~e... Tri dni i tri no}i, Nemata Morfa tu pla~e{e, tu se smee{e, tu go gu{ka{e, tu nemu{to go kore{e svojot ~ovek koj taka odnenade` ja osvoi, ja vovede vo tajnite predeli na bezumjeto i ja upati po kozjite pateki i vrvici na plotnite izvori. A potem ja pri~esti so svetata vodica na pravovernite.

* Nanajska bitka-staroruski tanc na eden tan~er, koj simulira igra na dvajca protivnici. Zaludna bitka.

Taa be{e devstvenica. Gogo Kapka be{e kako opien. O{umoglaven od toa novo i neverojatno soznanie za nea. Se ~uvstvuva{e kako kradec vo Edenskite gradini i ovo{tarnici. Se ~uvstvuva{e mal, siten i nedostoen. Se ~uvstvuva{e kako natrapnik {to vleguva so kallivi noze vo svet hram. So {to go zaslu`i toj rajski plod? So {to go pe~ali toj docen i nezaslu`en dar?- se pra{uva{e vezden, se pra{uva{e sano}. Tri dni i tri no}i. ]e izlezea taka, niz gradot, }e gi obikolea kafeanite i restoranite i tuku }e po~nea da luduvaat, da a{ikuvaat. Go pravea toa kaj }e stignea. Na skalite vo magazata, na baldahinite vo Mediteranien Palas, vo kinoto, vo pustiot del na Kamena, zad napu{tenite yidi{ta i urnatini, nasekade. Taa prolet, vo Solun prerano uzreaja ovo{kite. Do`dovite naedna{ prestanaa, rascutea maslinkite pokraj morskiot breg, nababrea portokalite, ruknaa ugore i se otvorija alovite i belite cvetovi na oleandrite. Opoen miris se {ire{e naokolu. Sonce gi zaplisna bregovite na Egejot. Tie odea, kru`ea, letaa kako omaeni niz ulicite na beliot grad. Nebare galebi, se vivnaa vo viso~inite, kreskaj}i i vi{neej}i duri do oblacite. Taa gleda{e vo nego so {iroko otvoreni o~i, radosna i sre}na, pritaena i podatliva, nesvesna i samata {to se slu~i odedna{ so niv i ne znaej}i komu da mu ja upati svojata nema i tor`estvena molitva. Da potrae u{te malku. Da ne is~ezne magijata. Da ne bi da e samo son i nevidelica. Spolaj ti Gospodi.

4. Koga toj povtorno ja odvede Nemata Morfa kaj Golemiot Rok, ve}e be{e pominala cela nedela od nivnoto posledno viduvawe. Ne treba{e mnogu da se zagleduva vo o~ite na svojot prijatel. Nemu kako sî da mu be{e jasno. U{te koga vlegoa vo bolni~kata soba, toj go po~uvstvuva negoviot proni`uva~ki pogled. Pokraj krevetot na Golemiot Rok ima{e u{te dvajca pacienti, no sobata be{e prostrana, udobna i ~ista. Na izvesen na~in, prisustvoto na drugite bolni pomalku kako da go {tite{e Gogo Kapka, kako da frla{e nekakva senka na otsutna ramnodu{nost vrz negovoto pritvorno i namesteno lice, kako da go namaluva{e negovoto ~uvstvo na vina. Taa skriena nade` deka }e se provle~e nezabele`an od sevidlivite o~i na Golemiot Rok i deka }e uspee da se promolkne nekazneto be{e popusta. Toj vedna{ go proyre. Do dno. Negovite o~i se~ea kako ostra sabja. Gledaa podaleku i podlaboko od koj i da e drug.Ne treba{e mnogu da se merkaat i da se ispituvaat. Sî be{e jasno. Pojasno ne mo`e{e da bide. Nejzinata neskriena veselba, radosta i sre}ata {to blikaa od sekoe nejzino dvi`ewe, od sekoj nejzin gest i ~ekor, nejzinata {umna pretstava so ogromniot buket od mimozi, narcisi i beli rozi {to mu gi donese i potoa se str~na vo potraga po vazna i obidot da gi nalee so sve`a voda, nejziniot topol, iskren i srde~en pozdrav, bakne`ot {to tolku {umno i bezrezervno mu go dari na svojot patron u{te pri vleguvaweto, seto toa jasno zboruva{e za nejzinata celosna du{evna promena {to se slu~i vo tekot na samo edna nedela od nivnata razdelba. Rok ne mo`e{e duri ni da ja prepoznae svojata {titeni~ka. Kako da gleda{e pred sebe nekoe drugo, nepoznato su{testvo. Sî mu se zbrka naedna{ vo glavata. Do v~era misle{e deka znae sî za ova kutro, za ova milo i prekrasno devoj~e. Go ima{e kako svoe ~edo. Pokraj nego porasna. Go gleda{e. Go varde{e. Go rasne{e kako svoe najrodeno. A eve sega doa|a tuka, kaj nego, pokraj negovata bolni~ka postela i mu ja istura seta svoja ko{nica so toa zrelo i raspukano ovo{je na bujnata mladost, siot svoj `ar, toj tolku re~it i {umen `ubor od devstvenite izvori na edna nema nimfa. Kako da letna ~av~eto od negovoto gnezdo. Kako da odleta pti~kata. Kako da dobi krilja. Aferim, pomisli toj i pogleda so neskrien prekor kon Gogo Kapka. Se gledaa kako da se ispituvaat u{te edna{ , uporno i prodol`itelno. Gogo Kapka sakal-nej}el, prv go spu{ti pogledot. Go prizna svojot poraz. Ja prizna svojata vina. Potoa tivko i ne gledaj}i go v o~i, mu pristapi, se dobli`i do krevetot i molkum mu ja stegna rakata. Se svrti i ja napu{ti sobata. Bez zbor. Nemata Morfa se str~na po nego i go nastigna vo hodnikot. Toj samo ja pogali ne`no po liceto, í re~e dobro da se gri`i za ~ovekot i deka docna napladne }e se vrati, }e dojde po nea da ja zeme. Ü re~e da ne se pla{i od bolni~arite, deka toj ja sredil rabotata so niv i tie ve}e nema da ja gibaat pove}e. Ja gleda{e u{te malku, kolku da se uveri deka dobro go razbrala i ja pogali u{te edna{ po liceto. Taa pomisli za mig deka }e ja bakne, no toj bezmalku studeno i nemo se svrti od nea, se iskradna nekako i vedna{ se upati kon izleznata vrata, tropaj}i so ~evlite po mermerniot hodnik. Nemata Morfa ostana re~isi so otvorena usta, gledaj}i po nego, sî duri ne se izgubi vo dale~inata. Gogo Kapka se upati kon gradot.

Na {oferot mu re~e da vozi pravo kon Evrejskiot kvart. Im treba{e okolu ~etvrtina saat za da stignat dotamu. Nabrgu, toj go isplati taksistot i se upati kon domot na Avram Sion. Odamna ne be{e zao|al vo tie krai{ta na Solun, a re~isi seta prva mladost mu mina niz negovite tesni uli~ki i sokaci, od vremeto u{te koga se dru`e{e so sinovite na striko Avram Sion. Po golemiot po`ar, nasekade se prostiraa urnatinite i ostatocite od starite ku}i, no toj mo`e{e samo da si gi zamisluva i da si pretpostavuva kako nekoga{ izgledale evrejskite maala vo toj del na gradot. Od ona {to be{e zapomnal, slikite mu se storija poinakvi i mo{ne izmeneti. Spomenite naviraa. Nekoga{ toa bea `ivi, razvioreni i {umni mesta.Tuka si se odviva{e eden vivnat i bogat `ivot, poln so zdivot i aromata na eden tipi~en orientalen bazar, eden zovrien kotel na sekojdnevicata, vo koj se trguva{e so sî i se{to, vo koj se me{a{e i tursko i kaursko, i evrejsko i gentilsko, vo koj se slu{aa i odeknuvaa site jazici na svetot, edna ~udesna kakofonija od jazici, nebare namernikot se izgubil niz tainstvenite svioci na Vavilonskata kula. Grci, Bugari (Makedonci), Romanci (Vlasi), Srbi, Turci, Evrei Sefardi i A{kenazi (vo mnogu pomal broj), Albanci (Aranauti), Kreti, Armenci, Francuzi, Angli~ani, Italijani skitaa naokolu, se sudruvaa, nasrnuvaa eden na drug, se turkaa, se potka~uvaa i predizvikuvaa, se tepaa na ulicite, po aleite, na javnite mesta, bulevarite, tramvaite, kafeanite, parkovite i restoranite na Solun, najkosmopolitskiot grad me|u site gradovi na svetot. Se se}ava{e koga ponekoga{ nave~er se vra}a{e od evrejskoto maalo na onaa ubava slika koga pred da odi na spiewe sekoe semejstvo odr`uva{e eden sekoga{ ist, eden neizmenet adet i obi~aj:pred sekoja masa sedea sinovite i }erkite na solunskite Evrei a pred niv stoe{e otvorena knigata za Rut. Metalnite glasovi na mladite se me{aa so zagrazdavenite glasovi na starcite. No i pokraj taa brkotnica, be{e golemo zadovolstvo da se pomine pokraj pove}eto od tie ve~erni semejni sobiri i da se slu{nat poedini delovi od knigata za Rut, bukvalno prevedeni na Ladino, kade{to se veli: "Svrtete se nazad, }erki moi, odete si po svojot pat; za{to jas sum premnogu stara za da imam ma`. Pa i koga bi rekla ili bi se ponadevala da imam ma` i no}va da za~nam sinovi so nego". (1:12) Ili stihovite: "Izmij se i nama~kaj se, oble~i se ubavo pa otidi do gumnoto. Ne ostavaj da te prepoznae pred da se najade i napie". (3:3) So modernizacijata na Solun, pomladite Evrei po~naa da baraat poinakvi zadovolstva; odea da se bawaat vo moreto, odea na pla`a, odea na izlo`bi, na kino, teatar, slu{aa radio-programi na kusi, sredni i dolgi branovi dol`ini, se oblekuvaa po poslednata pariska moda i zemaa u~estvo vo ludoriite i {e{erlaviite na najnovite tanci i igri {to bea vo trend (lambet-vok, fokstrot i sl.), pa duri i da gi pominuvaat svoite letni odmori i raspusti vo poodale~enite mesta, zemji i gradovi. Evrejskata zaednica poleka go napu{ta{e svojot porane{en tradicionalno-religiozen na~in na `iveewe i postepeno se svrtuva{e kon moderniot sekularizam, koj be{e izvor na mnogu stradawa na postarite ma{ki ~lenovi. Tie ne mo`ea da ja prifatat, da ja "svarat" taa nova moda, ne mo`ea da si go zamislat svojot `ivot bez javnata molitvena slu`ba, ili bez dr`eweto na osnovnite religiozni pravila na Judaizmot; slu`bata i posetata na sinagogite po~na da slabee. Pomladite se zdobija so nedovolno i neredovno religiozno evrejsko obrazovanie, a stepenot na verskata podgotovka be{e daleku od potrebnoto nivo. Torata re~isi i ne ja otvoraa. Porano javnata slu`ba mo`e{e

da se odr`i bilo kade ako za toa ima{e najmalku dvanaeset vernici na zbir. Mestata {to bea dozvoleni za {etawe vo Sabotite i nivnoto ograni~uvawe ve}e ne se po~ituva{e. Evrejskite du}ani ve}e ne se zatvoraa na vtoriot den od Ro{ Ahana, pa duri i na prviot den od minimalniot kvorum za molitva. Seto toa sega odvaj li mo`e{e da se sretne i da se sovpadne. Postarite dvojki ve}e gi napu{taa vekovnite adeti i obi~ai: `enata ve}e ne frla{e grst hala (ritual so bra{no) vo {poretot pred da po~ne da se pe~e lebot, nitu ma`ot ja po~ituva{e ritualnata ceremonija "maim ahornim" (so miewe na racete) po jadeweto. Toj ne go otstranuva{e neprijatniot miris na riba {to ostanuva{e na negovite race, a za toa `enata sal molkum negoduva{e i mrmore{e vo sebe nekoja nerazbirliva kletva. Na krajot sepak glasno }e se odyvie{e"Pekolot i rajot se simnaa dolu, na zemjata". Modernizacijata i sekularizmot se odrazija vo golem stepen kaj `enite i osobeno kaj pomladite. Nekoga{ `enata be{e polna so po~it kon ma`ot i taa be{e vistinska doma}inka (balabaja), sovesna, dobra i `ivogrebna da ja zaslu`i i dobie bo`jata milost. Stereotipniot "ma~o" stav vo tradicionalniot odnos na ma`ot kon `enata be{e izrazen preku negovoto isklu~ivo i `estoko obra}awe, i niz voobi~aenata ma{ka otse~nost: "Jas sum ma`, a ti ima da mi gi baknuva{ nozete!" No modernata, novata `ena, sega mora{e, a mo`ebi duri i saka{e da raboti nadvor od domot, daleku od ku}ata, obi~no vo fabrikite za cigari, po modnite saloni kade{to se {ie{e obleka po poslednata pariska moda, ili vrabotena kako {iva~ka vo nekoja od mnogubrojnite manufakturni rabotilnici. Neretko, modernata `ena Evrejka se trude{e preku redovni fizi~ki ve`bi da ja odr`uva svojata telesna kondicija i dobriot nadvore{en izgled. Posiroma{nite devojki, koi sekako bea vo zna-~itelno mnozinstvo, se obiduvaa da se izbavat od stegite na siroma{tijata, da go izmenat tekot na svojata sudbina poradi niskoto i skromno poteklo preku ma`a~ka za nekoj "frankitos", "a la franga", ubav, zgoden, moderen i bogat mlad ~ovek. Toj son ponekoga{ za nekoi retki izbrani~ki stanuva{e stvarnost, nebare kako vo bajka, kako vo nekoj holivudski film so happy end, no samo vo isklu~itelni, vo retki, sosema retki priliki. Modernite ma`eni `eni po~naa da gi napu{taat svoite deca i da tr~aat po lesni zabavi i zadovolstva, baraj}i i nao|aj}i razonoda po pla`ite, niz kafiwata i na ulicite. Se oblekuvaa vo predizvikuva~ka obleka i se odlikuvaa so lesen moral. Tie bea odgovorni za porastot na brojot na razvodite i na abortusite. Dve mladi Evrejki otidoa duri dotamu {to si dozvolija da preminat i da konvertiraat vo gr~kata ortodoksna vera. Nakuso, Sodoma i Gomora od svetite knigi ne mora{e da se bara na nekoi drugi mesta. Taa se nao|a{e tuka, vo Solun. Taa be{e ni{to vo sporedba so tie novi vremiwa {to zavladeaja vo ovoj mediteranski grad. Ako smrtta postoe{e i kose{e na zemjata, toa be{e zasluga prvenstveno na `enata i seto zlo {to go navesti u{te Eva koga go kasna zabranetiot plod (prokolnatata "smokva"). Od druga strana, modernite ma`i ne bea ni{to podobri: `enetite me|u niv dr`ea metresi ("mis-tresi") i duri begaa so mladi devojki na denot na obre`uvaweto na svoite sinovi (eden od najsve~enite ~inovi i rituali vo `ivotot na sekoj Evrein). Vpro~em, seto toa ubavo si go pi{uva{e i vo dnevniot evrejski pe~at. Vo "La prensa", vo "Mesaxero". No semejniot `ivot ne be{e edinstvenoto ne{to vo koe taka silno se odrazi modernizacijata na taa zaednica. Mnogu ne{ta se promenija od koren. Osobeno pod vlijanie na novite nau~ni dostigawa, pogolemata geografska mobilnost, politi~kite {okovi i branuvawa vo Evropa i svetot. Taka, vo

serijalot za Ezra i Benuta, vo humoristi~kite rubriki, na edno mesto se veli deka "Ezra se voodu{evuva{e od predviduvawata deka ~ovekot }e letne na mese~inata. Takvite dale~ni i fantasti~ni patuvawa na Benuta mo{ne bi í odgovarale, bidej}i ako toj otpatuva na mese~inata, toj vo takov slu~aj ve}e ne }e mora da se moli i blagoslovuva koga taa }e se pojavi na neboto nad Solun". Benuta go nagovara{e svojot ma` da ja odvede kaj "stakleniot ~ovek" za da vidi kako funkcionira negovoto telo. Bohor i Xamila (heroite ne eden drug serijal), pak, se zapoznavaa so teoriskata brilijantnost na slavniot Ajn{tajn i pokraj toa {to Bohor otprvin po-mislil deka prikaskata se odnesuva na edna mo{ne golema prodavnica vo centarot na Solun so sli~no ime ([tajn), {to mu pripa|a{e na eden A{kenazi Evrein. Moderniot, avanturisti~ki nastroen Sefard, go napu{ta{e svojot roden grad i zaminuva{e vo Wujork, Pariz, ili Tel Aviv. Eden od niv duri i se o`eni za edna A{kenazi Evrejka- Estrea i toa be{e dovolen povod da se rodi edna ubava, sentimentalna i mo{ne popularna balada, {to potoa se potpevnuva{e nasekade. Siroma{na devojka od zaednicata se oma`i za eden bogat restorater od Wujork i potoa dojde vo poseta na Solun, seta nakitena so zlato i najraznovidni skapocenosti. Rabotni~kata klasa {to ostana vo Solun, pove}e se priklonuva{e kon idejata na socijalizmot i go proslavuva{e praznikot Prvi Maj. Dodeka Solun be{e pod vlasta na Turcite, Evreite mu davaa na gradot osoben ton i karakter. No i pred gr~kata armija da navleze vo nego vo 1912 god. i vlijanieto na gr~ko-ortodoksnata imigracija od Turcija, evrejskoto u~estvo vo populacijata na Solun be{e svedeno na malcinstvo i negovata slika po 20-tite godini sosema se promeni. Solun stana multinacionalen grad, so zabele`livo prisustvo na tursko, gr~ko, bugarsko (makedonsko), armensko, albansko i zapadno-evropsko naselenie, so razbirlivo pro{iruvawe na etni~ki profilirani kvartovi i sosedstva. Osobeno pred grciziraweto na Solun i dr`avniot pritisok i represija vrz evrejskata zaednica, odnosite pome|u Evreite i drugite etni~ki grupi bea otvoreni i dobri do edna razumna merka, no glavno ograni~eni so trgovsko-merkantilni kontakti. Albancite bea spomnuvani naj~esto poradi nivnata uloga na prodava~i na fermentiranata narodna napivka boza, {to sega be{e zameneta so gr~kata "recina", dodeka Vlasite go snabduvaa pazarot so niza najraznovidni vkusni i potrebni produkti. Ponekoga{ na Evreite im se zabele`uva{e poradi nivnata neobi~no glasna muzika pri slaveweto na nivnite praznici i zatoa ponekoga{ gi vikaa "{umnite Evrei". Vo najnovo vreme, glavnoto neevrejsko `itel-stvo so koe Sefardite doa|aa vo sekojdneven kontakt i, u{te pove}e, vo konflikt, be{e gr~koto mnozinstvo. Postarata generacija ne znae{e gr~ki i poradi toa ~esto doa|a{e do razni nedorazbirawa. No i pokraj toa {to humoristi~kite rubriki vo evrejskite vesnici tie odnosi, glavno, se obiduva{e da gi pretstavi kako normalni i pozitivni (na primer, po{tarot koj na Benuta í nosi pisma od Ezra e krajno u~tiv; Jani, mladiot apotekar, na Semaja ne saka da í prodade otrov, za{to odnekade razbral deka taa i porano se obiduvala da izvr{i samoubistvo; barba Stamat mu dava besplaten prestoj na Ezra, koj trgnal da gi obavi svoite redovni 21 bawi vo termalniot izletni~ki centar, a koga }e po~ne da strada od hemoroidi, edna Grkinka go snabduva so lekovita mast; kir Kostaki im ja otstapuva gradinata na Ezra i Benuta za nedelen piknik i tn.) sepak, prvite

pojavi na anti-semitizmot ve}e se nayiraa. Dokaz za toa be{e i pale`ot na Kambel kvartot. Evreite gi zatvoraa du}anite vo sabotite i gi otvoraa vo nedelite, a pak gr~kite vlasti im zabranuvaa da rabotat na svetiot hristijanski praznik. Taka, tie bea primorani da rabotat na nivniot svet Sabat. Za vreme na izborite, so cel da ne izostane glasaweto od nivna strana, bea razdeleni po razni reoni, na drugi izbira~ki mesta i tn. i tn. Pottiknati od nagloto propa|awe i op{toto slabeewe na uslovite za `ivot, primorani da go prifatat diktatot na gr~koto mnozinstvo i vlast, tie odgovorot go baraa i go nao|aa vo emigracijata. Nekoi se naseluvaa vo Francija, nekoi vo SAD i ju`noamerikanskite zemji, a nekoi vo drugi, pojaki ekonomski destinacii. Onie, pak, {to se identifikuvaa sebesi so Cionisti~koto dvi`ewe, go prifa}aa predizvikot da pomognat vo izgradbata na evrejskata tatkovina vo Palestina. Sepak, mladite ne gi interesira{e mnogu odgovorot na pra{aweto dali Hebrejskiot ili Judezmo }e bide glaven jazik na idnata evrejska zaednica, dali "`elbata na starite da umrat na tloto od Svetata Zemja" e primaren dolg i zada~a na site Evrei vo svetot, dali antagonizmot pome|u A{kenazite i Sefardite }e bide nadminat na eden zadovolitelen i pravoveren na~in, dali nedostigot od tradicionalnata religioznost na evrejskata nacija od strana na modernite i "slobodni" Evrei }e bide nadminata so osve{tuvaweto na Sabatot koj bi mo`el da se profanizira vo Tel Aviv, dali `enite }e prestanat da se bawaat goli na pla`ite, ili ne, dali tradicionalnite tehniki vo odr`uvaweto na redovnite evrejski obredi, kako {to se javniot post, fizi~kite samootka`uvawa niz deklamirawe, molebden i kletvi }e uspeat da go nadvladeat zloto - toa za mladite, velam, ne be{e najva`noto i edinstvenoto pra{awe - tie smetaa deka postot, pla~eweto na Zapadniot Yid (yidot na pla~ot), ili veslaweto na Mojsij niz moreto od solzi, nema da gi odvede na vistinskiot pat. Nivniot edinstven spas tie sega go gledaa vo sopstvenata, samopregorna, naporna i te{ka rabota, dobrata i pravilna promisla i te{ko zarabotenite pari so koi }e ja pronajdat (~itaj - kupat!) vetenata zemja. Za da go dadat svojot mal pridones kon toj cionisti~ki zavet, tie, Ezra i pomladata Semaja, ja ~uvaa doma "male~kata sina kutija so yvezdata na David", kade{to sekojdnevno {tedea i pestea prilog namenet za Evrejskiot Nacionalen Fond. I dodeka zamislenite dvojki - heroi od humoristi~kite rubriki na evrejskiot pe~at se dvi`ea niz realnite `ivotni prostori i sobitija vo toj kratok zdiv me|u dvete svetski vojni, so nivnata neprekinata i gore{ta `elba za postojano ukrepuvawe vo drevnata palestinska zemja, tie isto taka, ako ne i u{te pogore{to, trepnea i bezerdisuvaa nad svojata sopstvena sudbina, ovde, na tloto od Evropa. Ehoto na germanskata soldateska frli debela senka na somne` i strav vrz evrejskiot Solun. Periodi~niot pe~at, pa duri i de`urnite humoristi~ki rubriki, se razbira, ne se oglu{uvaa od tie predizvici. Tokmu naprotiv. Niz sekojdnevnite kolumni vise{e pra{aweto kako vistinski Demoklov me~ - [to ponatamu? [to velat drugite za situacijata? [to }e bide so nas? Pismoto od Pariz na bratu~edot na Xamila toa nedvojbeno go navestuva{e. Glasinite {to kru`ea naokolu ne bea zaludni. Crno, crno im se pi{uva{e na Evreite. Nasekade {irum Evropa. Postarite Evrei sal se molea i kumea, mrmorej}i nekoi nerazbirlivi kletvi i pretska`uvaj}i najtemni proro{tva: vo ne{tata {to gi zasegaat `ivotot i smrtta, kako i vo site drugi okolnosti {to se odnesuvaat na ~ovekovata sudbina - nie ne mo`eme i da sakame da izbegame od ona {to Gospod ni go odredil da go teglime na zemjata - nie sme

pod negova celosna zakrila. Gospod }e bide milostiv. Treba da nî krepi verata vo Sevi{niot, za{to samo toj e Semo}en i edinstven na{ spasitel, da e blagosloven i na vek-i-vekov. Nikoj ne smee da ja napu{ti nade`ta vo nebesnoto spasenie. Istite tie zborovi, duri i vo vlakno istite, mu gi re~e i striko Avram Sion otkako se sretnaa vo negoviot dom i se iznaprika`aa. Kutriot starec, ve}e ne be{e onoj istiot striko Avram {to Gogo Kapka go pamete{e od nivnite porane{ni viduvawa vo Solun. Pomina dolgo vreme od nivnata posledna sredba. Sega toj so ta`en i skr{en glas mu zboruva{e za svoite sinovi, koi ne sakaat da go slu{aat , koi vezden si teraat po svoe i brkaat sojki niz ulicite na Solun, deka nivnoto nekoga{no uspe{no pretpriemni{tvo e daleku od toa da gi ispolni negovite o~ekuvawa i nade`i, deka smetkata mu e tenka, tenka, {to potenka ne mo`e da bide. Aberot na brata si David go primi so zagri`en izraz. Site br~ki ispaknaa na toa staro i kako {tavena ko`a izbrazdeno lice. Mu re~e deka i vo bankite smetkite na Evreite se sosema blokirani. Vo red, toj bi mo`el da mu prodade na Gogo Kapka sî {to preostanalo od ona malku imot, no so toa tie ne mo`at da stignat ni do Stambol, a kamo li do Amerika. A i tamu, ako pojdat preku taa vodena ala, {to bi pravele bez pari. Nema belki da `iveat od vozduh. "Ne, sinko moj. Nema drugo ~are, osven da trpime i ~ekame. Vie Makedoncite ubavo velite - trpen - spasen. A osven toa, Tel Aviv e poblizu od Wujork. Sakam svoite koski da gi ostavam na Svetata Zemja. Jas ve}e i onaka so ednata noga sum vo grobot. [to mi preostana mene od `ivotot? Ni{to. Moeto svr{i. Vie mladite - patuvajte! Barajte si ja sre}ata na drugo mesto. Golem e svetot. Moeto - se vide. Pozdravi go brat mi David i re~i mu da si sedi mirno na svoeto ogni{te vo stariot dobar Raven i da si go ~uva semejstvoto. Ku}ata i domazlakot. Drugo - ne znam. [to ni dade Gospod!" Na liceto od stariot Evrein se ~ita{e edna cvrsta i bespogovorna re{itelnost. Nema{e nitu trag od nekakvo dvoumewe i mesto za kakov i da e popust. Gogo Kapka vide - ne vide, si ja svitka opa{kata i go napu{ti evrejskiot kvart. Rabotata so striko Avram izleze na urvokos. [to }e mu ka`e sega na striko David? Ni{to. Neka si go bara ~areto sam. Bez brat mu Avram. [iroki se pati{tata Gospodovi.

5. Golemiot Rok go tepa{e vremeto sedej}i na terasata od sanatoriumot, ~ekaj}i go svojot prijatel Gogo Kapka i prelistuvaj}i nekakov francuski bedeker za tainstvenata i egzoti~na afrikanska zemja Maroko, vo koj be{e pomestena i statijata od peroto na eden izvesen francuski pisatel, kako {to vpro~em be{e nazna~eno i vo samiot voved na istiot. Vo nego se zboruva{e za nadaleku znajnite svetski pristani{ta Tanger, Marake{ i Kazablanka, gradovi koi pokraj damne{niot i nepresu{en interes na Golemiot Rok kon Indija, mo`ea da go probudat negovoto naj`ivo i najdlaboko li~no qubopitstvo. "Tanger," se vele{e tamu, "se spu{ta i se prostira kaskadno po svoite beluzlavi kameniti bregovi. Toj gi pali svoite iljadnici prozori {tom }e nastapi no}ta. Nad horizontot, koga ve}e }e padne nejzinata temna i dlaboka senka vrz visokite karpi i grebeni na Gibraltar, desno }e se podade mese~inata nad mirnite vodi od Mediteranot, a levo, poslednite odblesoci na zajdison-ceto nebare }e po~nat da tonat vo burnite branovi na Atlantikot." Ponatamu, Golemiot Rok i samiot mo`e{e da si ja odmota lentata na pretpostavenoto vol{ebno dejstvie od toj sî u{te neviden a tolku me~taen i posakuvan film. Se seti deka nekade odamna vo mladosta se be{e sretnal so edna misla za Maroko, vo koja mnogumina go poistovetuvaa so Marake{, so site osobenosti i karakteristiki na toj tolku "luwi~av, grozni~av, trepeten, mirisen, freneti~en i cini~en grad, koj umee da go zgrabi patnikot i da ne go pu{ti ve}e od sebe nitu za mig. Nadaleku znajniot bulevar, bazar ili suk (ili ve}e {to }e mu dojde!), so svoeto tolku tainstveno ime Jemaa el Fna, vrie od `ivot kako postojano otvoren cirkus, so svoite bezbrojni `ongleri, akrobati, ma|epsnici, prika`uva~i na raznorazni ~udesii, prodava~i na ha{i{ i qubov. Vo medinata na Marake{ instinktot mo`e da ve povede pravo kon edna ~udesna mena`erija polna so sliki, ~ija fasada e uredena taka {to mo`e da prilega na kafez so divi yverovi. Sopstvenikot e vistinski vol{ebnik koj mo`e da ja ispolni sekoja va{a duri i najfantasti~na `elba za prepravawe i da ve slika za spomen kako vojskovoditel, gangster, pirat, ili Tarzan {to skoka od drvo na drvo vo xunglata, oble~en vo ko`a od leopard. Tamu mo`ete da sretnete polnet lav so slama ili panter od hartija, koj izgleda tolku `ivo {to mo`e vedna{ da vi sekne zdivot, dodeka okolu vas se pletkaat grankite od razni liljani i paprat. Mo`ete da bidete i princot Aladin od 1001 no}. Mo`ete da bidete koj i da e junak od soni{tata srede ovoj siv i zdodeven svet." Taka pi{uva{e izvesniot francuski pisatel, obiduvaj}i se da ni gi dobli`i ve~nite ~udesii na Maroko, zemjata na ~udata. Kazablanka e ne{to drugo, sepak dopu{ta{e toj. Toj ja imenuva{e Kazablanka kako "nesakan, semo}en, najmalku "`ivopisen" grad od site drugi marokanski gradovi. Ako ja imate taa nesre}a vo nego da vlezete srede do`dliv i studen den, toga{ mo`ete da se sudrite so voznemiruva~kata slika {to znae da ve zaplisne pri sredbata so grozomornata plima, so onie olovnosivi branovi koi ubistveno udiraat po krajbre`nite karpi niz u`asni grme`i i tatonliv ekot. Vla`niot vetar ja nosi sitnata do`dovna prav vrz golemite zgradi od gol beton, so mo{ne siroma{en izgled i gi trese i vee na balkonite svoite nizi od beli i crni partali, kako vistinsko zname na seta siroma{tija na ogoleniot i bezli~en pejza`." I crpej}i ja svojata samodoverba od negovite planini, od okeanot, ili od pustinskiot odek na

povikot od berberskite `eni, so onoj prodol`itelen i ispre-kinat krik na ve{tite, bezmalku, zmiski jazici od toj sekojdneven ritual so koj se dovikuvaat niz ogromnite pustinski prostranstva, ~ini{ gi sobiraat svoite stada, beduini i kamili, so svoite mo}ni arapski ajgari, i toga{, celata zemja, siot Maroko, nebare celata planeta i tie, `enite na taa ~udesna i tainstvena zemja, zaedno, lice vo lice so svetot i so Alah vo nego, kako da razgovaraat so svoite predci od neznajnite grobovi, so beskrajnite i dale~ni pustinski dini, ili so visokite planinski srtovi na Atlas, sose navevot na surovata klima {to gi okru`uva otsekade naokolu. Maroko i koga se smee, se smee nekako ~udno. Ve gleda naporki i pod oko. Nebare kako niz prevez. Kako nekoja skriena misti~na orientalna `ena so prikrien lik zad svoeto ferexe. Nekade kon pladneto, vo sanatoriumot pristignaa Gogo Kapka i Nemata Morfa. Devojkata seta blika{e od sre}a. Golemiot Rok ja poznava{e premnogu dobro svojata {titeni~ka za da ja utne rabotata. Go znae{e sekoj nejzin dvig na racete, sekoj mig na okoto, sekoj izraz na nejzinoto ubavo lice, sekoj trepne` na nejzinoto mlado i nevino srce, a da se izmami vo procenkata. (Taa bezdrugo e vqubena do u{i vo ovoj ve{t izmamnik, vo ovoj belosvetski vagabont i maher, na kogo tolku mnogu mu veruvav, si misle{e toj.) Ni{to ne mo`e{e da mu promolkne od pogledot. Od toa sevidlivo i proni`uva~ko oko na Golemiot Rok, ni pile ne mo`e{e da preleta. No toj nitu eden mig duri i ne se poma~i da pomisli deka del od taa nejzina neprinudna veselba mo`ebi poteknuva i od jasnoto i nedvojbeno otsustvo na mrtove~koto bledilo od negovoto lice, {to do v~era kako maska se be{e prilepilo vrz negovite suvi i `olti obrazi, ukraseni so onaa tolku karakteristi~na kozja bradi~ka na vrvot. Nebare nekakva surova, no privremeno odlo`ena smrtna presuda.Tolku daleku, sega, vo migovite na negovata najgolema stre`ba i neprinudna voznemirenost, duri i toa negovo sevidlivo hipnotizersko oko, ne mo`e{e da prodre i da dopre. Vedna{ í re~e na Nemata Morfa da pojde do negovata soba i da mu go podnamesti krevetot i postelninata. Vsu{nost, saka{e da ja oddale~i za mig i da mo`at namira, vo nejzino otsustvo, da porazgovaraat. No nivniot razgovor ne te~e{e lesno. Voop{to. Me|u niv kako da se ispre~i cel yid od molk, {to ne mo`ea da go urnat, nitu da go doprat ni najgolemite branovi od nedale~niot morski breg. Samo se vrtkaa na stol~iwata i si nalevaa ~a{a voda od bokalot eden na drug, mrmorej}i ne{to sosema nerazbirlivo i matno. Se potka{luvaa i zemaa zalet za napad. Gogo pale{e cigara vrz cigara, iako toa vidno mu pre~e{e na rehovalescentot. Toj sepak be{e ne{to popribran od svojot nem sobesednik, iako ~uvstvuva{e deka uraganot od strana na Golemiot Rok samo {to ne po~nal da se istura vrz negovite ple}i. Ne smee{e nitu da pogleda vo o~ite na Golemiot Rok. ^uvstvuva{e golema, dlaboka i neskriena vina, a sepak nekako dlaboko vo sebe znae{e deka Gospod e na negova strana i deka vo srceto e ~ist i bezgre{en. Kako kristalnata ~a{a i bistrata voda {to mu ja nalea vo nea. "Gospodine Gogo, toa ne go o~ekuvav od vas," pro{epna nekako bezmalku zaripnato Golemiot Rok, duri i ne gledaj}i vo negovoto lice.

Gogo ni{to ne odgovori na toa. A nema{e ni vreme, bidej}i negoviot sobesednik vedna{, po zemaweto zdiv, ja prodol`i svojata tirada. "Ve smetav za isklu~itelen. Za redok, svetski ~ovek." "@al mi e ako sum ve razo~aral." "I mene mi e `al, za{to navistina me razo~aravte, veruvajte. No {to e - tuka e. Sega ne ni preostanuva ni{to drugo, osven da porazgovarame kako ma` so ma`." "Povelete." "Najprvin, vie treba da ja ostavite kutrata devojka namira i da í dopu{tite da se sozeme. Taa e tolku mlada i neiskusna. Gledam deka sosema e obzemena so vas. Za mnogu kratko vreme ste uspeale da ja za{emetite. Epten ste ja otka~ile. Taa e seta daldisana po vas. Ü letnalo ~av~eto. Li~i na nekakvo uro~eno pile. Na muva bez glava." "Sigurno nema da mi veruvate, no jas za toa nemam nikakva zasluga. Ne mrdnav ni so maliot prst." "Da, za `al. Znam deka e taka. I toa e mo`ebi ona najstra{noto od sî." "Ne razbiram! Navistina." "Znam deka ne razbirate. No ne razbiram ni jas." Gogo Kapka gleda{e za~udeno vo svojot sogovornik. Ne mo`e{e da sfati vo {to se sostoi tajnata na negovoto "razbirawe", a u{te pomalku na negovoto "nerazbirawe". Golemiot Rok mu dol`e{e objasnuvawe. "Da. Ne ~udete se. Znam deka vie ste dovolno mudar i iskusen ma` za da ne se slu`ite so nasilni metodi. Ja znam va{ata kameleonska taktika. Ja znam va{ata zavodni~ka strategija. Vie go ubivate lesno svojot protivnik. Bez maka. So pamuk. So zlatni dumi. So stil i elegancija. So rakavici. Za da ne ostavite traga. Taka li e, gospodine Gogo Kapka? Ili gre{am?" Se gledaa dolgo. Uporno. Nastoj~ivo. Bez zbor. Toga{ te{ko, so napor, i ne na drago srce, Gogo Kapka se podigna od stolot, stana, gotov da si zamine od terasata na sanatoriumot. "Gledam deka vie ve}e odnapred ste me osudile i ste me proglasile za vinoven bez pravo na odbrana. Nemam zo{to pove}e da se pravdam. Mislam deka va{ite zborovi se upateni na pogre{na adresa. Povelete, pra{ajte ja ne{to za toa i va{ata {ti-teni~ka." "Nema potreba. Jas znam {to }e mi ka`e taa." "Toga{, zbogum gospodine Rok! Vi stojam sekoga{ na raspolagawe. Povelete. Znaete kade `iveam. Sekoga{ }e mi bidete drag gostin." "^ekajte, ~ekajte, gospodine Gogo Kapka! ^umu ova predvremeno zboguvawe? Bi sakal da ve pra{am ne{to." "Povelete." "Dali vi e poznato deka mojata {titeni~ka, pokraj drugoto, e i maloletni~ka?" "Ne. Prvpat slu{am za toa." "E, pa, sega znaete. Nemojte samo da ka`ete deka ne sum vi rekol navreme." Gogo Kapka gleda{e vo nego kako sa{tisan. "[to zna~i ova, gospodine Rok?! Dali toa treba da zna~i deka vie mene mi se zakanuvate?" "Ne, ne, prijatele. Daleku od toa. Ova e samo edno kratko prijatelsko uka`uvawe. Ni{to pove}e. Potsetuvawe. Molba da se vrazumite vo kakvo derexe vleguvate. Dali sum jasen?"

Gogo Kapka upati dolg i ispituva~ki pogled kon svojot sobesednik. Toj ve}e po zvukot na negovite zborovi go prepozna stariot odek na zakanata pred da se najde pred strogata porota, pred obvinitelite i pred da mu go obesat kamenot na vratot pri vlezot vo ni{kite zandani. (Pak li, majkata?!-mu mina sekavi~no mislata niz svesta. Nebare senka od lastovica na zajdisonce vo leten den. -Pak li ja opleskavme rabotata, eba si mu ja opravijata? Ojde kowot vo rekata, brej. Kade sega? Kade po maj~inata? Kade pred Boga i pred pravinata. [to li í zgre{iv sega pak na sudbinata, na taa kleta zmija otrovnica {to povtorno za srce me kasna? Eh, Gogo, Gogo! Eh staro, drto magare!"- se kore{e neute{no vo sebe toj.) Vo nego ve}e nema{e krv. Srceto duri vo peticite mu se simna. @eleznite lisici pak kako da sakaa da mu gi pomiluvaat glu`dovite na ~apardite. (So sila ubavina ne biduva, si misle{e toj. Bila maloletna. ^udno mi ~udo! Pa {to i ako e maloletna. ]e ja grabam. Ako treba sî }e storam samo da ja zadr`am.]e mi se obesi na vrat, }e ja krenam na race i }e ja iska~am na bel svatovski kow, ili }a ja nosam beganka. [to mi mo`at tie ako sum re{il da ja }erdosam.) Mu upati dolg, ispituva~ki pogled na stariot pr~. (Da ne bi toj samo taka mene iftirii mi vadi, prav vo o~i mi frla?! Da ne bi toj pod stari godini, taka, si se {eknal epten pa re{il samo za sebe da si ja ~uva?! Da go pere, da go gleda, da go pastri i da go prigoduva?! Da mu gi leta gulabite i da mu gi podava svilenite {amii vo cirkusot. \avol! \avol e ovoj tuka itrec belosvetski {to na{ol badijala so mene da se zadeva i na te{ki probi, na grozni i sudni maki da me stava, na ra`en da me pe~e, sega, koga kone~no i mene malku belo videlo mi samna pred pragot, troa sonce i na mojot prozorec mi ogrea! Ne, batka! So mene nema da mine{ tolku lesno! @imi orlite ravenski, }e ti ja kostre{am, }e ti ja oskubam taa jare{ka bradi~ka, pa majka Jana neka bide!). Si re~e kletva vo sebe Gogo Kapka. Toj mig na terasata se pojavi Nemata Morfa seta razdragana i vesela i nebare se topi od milina, go gale{e po vratot svojot patron sosema prirodno i spontano, kako da e toa najnormalna rabota na svetot. Ü be{e drago {to go gleda vakov. Negoviot sneubaven lik, negovoto do v~era tolku omlitaveno telo, nego-vite svetnati i propadnati temni o~i. Sega sî kako da si be{e dojdeno na mesto. Taa kako pak da go ima{e pred sebe onoj stariot Rok, svojot edinstven gospodar, hranitel i ~uvar. Onoj ~udesen ma|epsnik {to go obo`uva{e i staro i mlado. Nasekade po svetot kaj{to }e zajdea. Be{e tolku radosna {to ~ini{ eve tuka sega i vedna{ }e po~ne da pee nekoja igriva i vesela pesna i }e svrti nekoj brz i otka~en tanc, kako {to toa bezbroj pati go pravela vo arenata na cirkusot po sekoja negova uspe{no izvedena to~ka. Ü be{e polno i ramno sî. Tu gleda{e vo edniot, tu vo drugiot i go ispitu-va{e vpe~atokot {to go ostava i na dvajcata najdragi su{testva {to gi imala vo `ivotot, pokraj svojata kutra majka. Li~e{e na nekakvo milo i veselo kutre {to saka da podripka i da si poigruva so svoite dobri i blagorodni gospodari. Kako da saka{e da im zablago-dari za sî {to storile i {to doprva }e storat za nea. Toa vnese eden sosema drug navev vo dotoga{ zaladenata atmosfera na terasata. Dvajcata prijateli se poglednuvaa odvreme-navreme, svesni za toa kakvo ~udo se slu~i naedna{ so pojavata na ova milo i nepreodolivo su{testvo, nebare pred niv toj mig se isturija monistrata na najubaviot biseren |erdan,

tuka, pred peso~nite bregovi na otvorenoto more, {to ramno-merno se lulee{e pred niv kako da im ka`uva deka ubavinata ne mu pripa|a na nikoj drug osven na ubavinata i deka nikoj nema isklu~ivo pravo na nea osven taa samata i deka taa otsekoga{ si bila, e, i }e bide edinstvenata i neprikosnovena gospodarka na samata sebesi. Ubavinata e kako eden golem, svetol i zablesnuva~ki son~ev disk, zatvoren i nepristapen krug. Lavirint.Tajna ~ija zagatka i ~ija odgatka ja krie druga tajna. Odgovor od ustata na nem Bog. Toj moment, Nemata Morfa znae{e deka ovie dragi lu|e u`ivaat vo nejzinata detska igra i taa so nekoja tajna skriena `enska unerija i itrina re{i da ja prodol`i svojata artisti~ka to~ka, tr~aj}i kon morskiot breg i igraj}i ja svojata zanesna krienka, pe~alej}i go nivniot neprinuden voshit i nesvesno daruvaj}i im ja taa zaslu`ena nagrada, nebare saka da gi sobere bleskavite monistra od rastureniot |erdan na bregot, pred morskata {ir. "^esto pati se pra{uvav koj bil kumot {to í go stavil toa ~udno i neobi~no ime - Morfa," re~e Rok i pogleda vo Goga. "Go znae{ li ti?" "Koj? Jas li? Ne. Ne znam." "Taka i si mislev. A znae{ li {to zna~i toa ime? Znae{ li na {to me potsetuva mene?" "Ne. Ka`i mi. Sakam da znam." "Taka se vika najubavata peperuga na svetot. Pronajdena e vo Ju`na Amerika. I tokmu taa e nejzina imewa~ka: Morfa!" "Sega li go izmisli toa?"- pra{a Gogo so vidliva nedoverba i somne`. "Znaev deka toa }e me pra{a{. Ti si kako nekoj Neveren Toma, prijatele moj. Dali taka vo sî se somneva{?" "Ne znam. Edna moja prijatelka vo Pariz ima{e obi~aj da ka`e deka "somne`ot bil najdobar lek protiv otrovot na `ivotot". "Ne veruvam deka takva mudrost mo`ela da izleze od `enska usta," re~e Rok, ne bez potsmev. Na toa, Gogo samo kiselo se nasmea i odmavna so rakata. Ne saka{e pove}e da se natega so nego. "Somne`ot li~i na li{aj i mahovina. Somne-`ot e kako krasta. Se lepi nasekade. Na karpite, na steblata. Na zdravata po~va. Znam deka mnogumina go povrzuvaat so mudrosta, no jas pove}e od sî ja sakam i pretpo~itam otvorenosta i dobronamernosta kaj lu|eto. Zatoa, te molam drag prijatele, da mi veruva{ koga sakam najiskreno da ti se doveram. Go cenam, dlaboko go cenam ona {to go stori za mene. Od dnoto na srceto ti blagodaram za sî. No te molam, sfati. Ova devoj~e e edinstvenoto ne{to {to mi preostana vo `ivotot. Taa mi e kako }erka. Pove}e duri i od }erka. Ja zedov so sebe kako sirak. Stoe{e samo i izgubeno pred vlezot na cirkusot, ne znaej}i {to da pravi so sebe i kade opa{ka da svie. Mi veruva{ li? I zatoa najtoplo, najpokorno, najdrugarski te molam: ostavi ja! Taa za tebe e samo edna minliva avantura. Edna od mnogute vo nizata. Kako treva pokosena. A za mene taa e krepost vrz koja se potpira seta moja bliska starost, seta moja kariera, siot moj `ivot." Gogo Kapka gleda{e vo nego kako sa{tisan. Siot be{e oyveren vo nego, nebare toj mig videl vampir srede bel den. Go gleda{e dolgo, predolgo, kako da brodi i proyira niz negovite temni o~i cel tunel od nedorazbirawe. Ni{to ne mu veti. Ne mo`e{e ni{to da mu veti. Go gleda{e nemo}no i izgubeno. Be{e kako skr{en. Kako prekr{en. Da mo`e{e toj mig toj Golem Rok, toj slaven Balkanski Nostradamus, toj pateti~en partal, kakov {to sega go vide Gogo Kapka, barem troa, barem malkucka da yirne, da se ovre vo nego makar samo za mig i da prodre vo negovata raneta i bezverna du{a, koja duri ni masonite ne

uspeaja da ja smirat i prikrpat verno da mu slu`i vo najte{kite momenti na `ivotot, toj }e vide{e eden drug Gogo Kapka, eden poinakov junak so devet luti rani na gradite i trista lakti platno okolu snagata, }e otkrie{e eden vistinski nepokornik, eden jarosen i odamzdoqubiv izvergot {to }e stane{e, }e se pokrene{e i mo`ebi }e se razbuntuva{e. Vaka, samo go gleda{e bezizrazno, bledo i izbuleno i ni{to ne mo`e{e da mu ka`e, da mu se sprotistavi. Na gradite mu spie{e edna luta zmija otrovnica. O~ite mu bea kako isu{eni dlapki srede temen bunar. Golemiot Rok, koj vo `ivotot pred nikogo i nikomu pogledot ne go svednal, nitu oko skrenal, otstapi. Ne mo`e{e da go dodr`i negoviot ogan. Pa sepak se osmeli da izusti: "Denovive }e me otpu{tat odovde. Se gotvam da zaminam na eden malku podale~en pat. ]e si ja zemam i nea, se razbira." Gogo Kapka uporno go fiksira{e i ponatamu. "Kade }e ja nosi{?" "Ne znam. Mo`ebi dolu do Krit. A mo`ebi, ako treba, }e se upatime i kon Gibraltar. Sakam da go osve`am svoeto malo `ivotinsko carstvo so nekoe mlado afrikansko yvere. ^uv deka vo Maroko se prodavale vo bescenie." "I?" "[to "i"?" "[to bara{ od mene da storam?" "Ni{to. Samo re~i í deka ovde ima{ nekoja neodlo`na rabota i deka podocna i ti }e ni se priklu~i{." "Ubavo si go smislil toa, zar ne?" "Ka`i mi {to drugo treba da pravam? Ima{ li ti nekoja popametna ideja?" "Ne. Nemam. I seta taa prikazna za va{ata egzoti~na plovidba niz Mediteranot treba li samiot jas da ja snesam ili iskukurikam pred nea, sega i tuka, na toa tvoe buni{te {to taka majstorski si ni go podmetnal, izberbatil i stokmil i na dvajcata?" "Da." "Zar ne ti se ~ini deka toa e mo{ne cini~no od tvoja strana, prijatele?" "Dobro. Bi mo`el, se razbira, i samiot toa da go storam. Bez tvoja pomo{." "Blagodaram! ]e mi bide drago ako mi ja napravi{ taa golema usluga. Se nadevam, barem, besplatno." "Dobro. Pojdi sega i vrati se dove~er da si ja zeme{ nazad. Ne ti se lutam za tvojot cinizam." "Vo red. Koga misli{ da zamine{ na pat?" "Doktor Spiros mi veti deka biletite }e mi gi donese u{te denes i deka najdocna utre napladne }e gi kreneme edrata." "Ubavo." "Doviduvawe do ve~er!" "Doviduvawe!" Gogo Kapka se upati kon izlezot od sanatoriumot, trudej}i se da ja izbegne kratkotrajnata razdelba so Nemata Morfa. Mu uspea re~isi za vlakno. Koga trgna so taksito kon gradot, po~uvstvuva kako edno celo olovno nebo da padna vrz negovoto teme i kako siot svet naedna{ da se urna vrz nego. Taksistot tripati go pra{a kade da vozi, a toj ne znae{e {to da mu ka`e i kade po |avolite da se upati srede bel den.

Sî se slu~i nabrzina. Odnenade`. Popladneto, koga pojde po nea, vo sanatoriumot, toa be{e ve}e edna druga Nema Morfa. Svetnatoto i sre}no lice, `egna-tite i bleskavi o~i, otvoreniot i bistar pogled, pru`enata i topla dlanka - seto toa sega be{e splasnato i ugaseno. Letnata svetulka na sre}ata is~ezna za mig i se izgubi srede {umata, daleku i dlaboko, me|u {umskite yverovi. Ni{to ne mo`e{e da pomogne negovata srde~na i topla presretlivost vo sî, nitu seto negovo vnimanie {to se obiduva{e da í go uka`e na sekoj negov ~ekor. Ja pomina niz centarot na Solun i í iznakupi celi kupi{ta obleka za prestojniot pat, no taa ne poka`a nikakov interes za toa i re~isi duri i ne zabele`a {to se slu~uva okolu nea dodeka stoe{e ispravena pred golemite ogledala na salonite niz koi bezmalku ekspresno se votna i promolkna. Ne mo`e{e so ni{to da ja potkupi i da ja podmami Nemata Morfa. Taa ja proyre lagata dokraj u{te vedna{, u{te koga nejziniot patron se obide da ja uveri vo neophodnosta na toj ~ekor {to taka naedna{ se re{i da go prezeme "za nivnoto posre}no utre i zaedni~ko dobro". Gogo Kapka sfati deka igra bedna uloga na majmun {to mora da se krivi, janyosuva i `eravi dokraj, da se preprava i da mami, no ni{to drugo ne mu preostanuva{e osven da si ja odigra taa uloga na nikakvec, koj mora na krajot od baladata da bide proboden so ostriot bode` na kaznata poradi grevot {to go storil i {to samiot si ja nametna nependek, da podripka i da se vedne pokraj nea kako nekoj sve`o izve`ban klovn, kogo negovoto novo cirkusko dru{tvo go stavilo na proba pred da go primi vo svojata komedijantska tajfa. Gogo Kapka se otka`a od toj svoj beden vlog. Toj ja izgubi igrata, a negoviot obid za spas na svojot obraz i zaludniot napor za dobriot vpe~atok pred razdelbata, be{e samo eden mizeren i nepotreben dar od koj re{i odnapred da se otka`e. Taa no} tie se sakaa kako nikoga{ dotoga{.

Gogo Kapka sfati deka taa no} Nemata Morfa ja otfrli svojata svilena ko`urka na devstvenosta i deka kone~no stana `ena. Nejziniot krik {to taa tolku prodorno go iskorna od svoite gradi na preminot od no}ta vo polite na belite mugri, mu se stori kako krik na edno nemo su{testvo, koe cel `ivot, koe cela edna ve~nost me~tae i bara pomo{ da bide razbrano, da bide sfateno, da bide sakano i koe najposle so pomo{ta na Gospoda li, so pomo{ta na onaa tainstvena sila na prirodata li, {to ni se otkriva i uka`uva samo edna{ vo `ivotot bez kakva i da e najava i objasnuvawe, nebare bo`estven dar na srceto {to naedna{ go prona{lo klu~ot i mo`e da ja otvori, da ja otklu~i zabravenata, zamandalenata i nepristapna vrata pred mo}ta na ~ovekoviot govor - se pojavi. Taa. Celata. Nemata Morfa. Vqubenata. Sakanata.

Gogo Kapka ja razbra taa veli~estvena poraka od dramata na toa nemo, prekrasno i nedol`no su{testvo.

Toj go sfati nejziniot krik kako svoj najgolem li~en poraz vo `ivotot: prvpat se razbra so edna `ena, toga{ koga za toa ima{e najmalku mo`nost, za{to na nea Gospod í ja be{e odzel duri i samata mo} za govor.

Utredenta sî izgleda{e poinaku. Taa ve}e ne be{e nitu izgubena, nitu ta`na. Ne izgleda{e kako nekoja preselna ptica {to se gotvi da odleta na jug. Dolgo se gu{kaa i baknuvaa pred nejzinoto vleguvawe i iska~uvawe na brodot.

Pred pristani{teto ne mo`ea da se otkinat eden od drug. No najposle, sepak sî mora{e da svr{i.

Se vrati nazad. Skr{en. Otepan. Nema{e sili duri ni da se napie. Da se opie. Talka{e naokolu kako nekoj napu{ten, izguben, uli~en pes.

Po nekolku dni, koga se vrati vo svojata kvartira, na krevetot, vrz pernicata, kade{to pred edna no} go slu{na onoj nezaboraven i tolku re~it krik na Nemata Morfa, go najde liv~eto so nejziniot potpis:

Znam deka nema nikoga{ da dojde{ - no jas }e te ~ekam! Tvoja Morfa

6.

Na 4 avgust 1936 godina, vo ve~ernite ~asovi, generalot vo penzija Joanis Metaksas, koj dotoga{ be{e v.d. premier so privremen mandat, go be{e svikal ministerskiot sovet za da ja obznani "tajnata" deka KPG se gotvi da go urne gra|anskiot poredok vo Grcija. Taka, toj vovede vonredna sostojba i go raspu{ti parlamentot. Go suspendira Ustavot i objavi prinudna mobilizacija. Gi zabrani site vesnici {to ne ja priznavaa diktaturata. Sledea masovni apsewa na site komunisti i demokratski orientirani gra|ani. KPG be{e stavena von zakonot, a so toa i VMRO (Obedineta) so site svoi poistaknati ~lenovi: Andreja ^ipov, Lazo Trpovski, Foti Urumov, Risto Galabov, Kosta Dumov, Aleko Tenekixiev, Trifon Haxijanov i drugi. ^ipov, Nedelko pop Nedelkov, Psaris i drugite bea obvineti, osudeni, internirani i zatvoreni vo zloglasnite zandani na Akronavplija. Ministerot za vnatre{ni raboti Manijadakis otvori logori na Peloponez, na egejskite i jonskite ostrovi Akronavplion, Pilos, Krf. Okolu 80.000 du{i bea yverski izma~uvani. Najde-beliot kraj, kako i sekoga{, pak go izvlekoa Make-doncite. Golem del od naselenieto vo pograni~nite oblasti be{e internirano, a okolu 5.000 starci se ma~eni i tepani samo poradi toa {to bile fateni kako go zboruvaat svojot maj~in "slavomakedonski" jazik (gr~ki ne znaele!). Toj jazik se zabranuva da se govori i vo privatniot `ivot, po ku}ite, doma, na selo i kade i da e drugade. Sleduvaa najstrogi kazni za prekr{itelite. Klevetite, prislu{kuvawata, kaz-nuvaweto so ricinus, pari~nite globi i internaciite po pustite ostrovi stanaa vistinsko sekojdnevie vo vremeto na diktaturata na Metaksas. A Makedoncite, gra|ani od vtor red. Zemja od meli-oriranite delovi na dr`avata dobivaa samo andartite i nivnite potomci.

(Arhiv na MANU)

Proletta i letoto vo Solun, vo predve~erieto na vojnata, ve}e odamna ne bea onie isti proleti i leta {to gi pamete{e Gogo Kapka u{te od svojata prva mladost. Toa be{e ve}e eden drug grad: stisnat, pritisnat, onemen i gluv kako nikoga{ porano. Na site strani sre}ava{e zagri`eni lica, zabrzani minuva~i, siroma{tija, glad i apatija. Prosjaci, ~ku-lavci, krivundali i salapatii sî pove}e se dvi`ea niz ulicite na Solun, nebare go najavuvaa dotoga{ nevideniot karneval na gladot, smrtta i siroma{tijata, so svoite java~i na Apokalipsata. Brodovite sî poretko vleguvaa vo solunskoto pristani{te, a tutunskite i tekstilnite rabotnici, sî pove}e bea otpu{tani od rabota i se mavtaa natamu-navamu ajmana po ulicite. Trgovijata go gube{e svojot zdiv i toa glavno se dol`e{e na sî pogolemiot odliv na evrejskoto naselenie od gradot. Ni{to podobro ne be{e i vo drugite mesta kade{to zanaet~istvoto, rudarstvoto, ribolovot i trgovijata bea ne{to porazvieni: vo Voden, Negu{, Ber, Kavala, Drama, Serez. Tie denovi, na samiot po~etok od letoto, Gogo Kapka se gotve{e da pojde do golemiot majstor na lo`ata zaedno so striko Avram i da se obide u{te edna{ da go ispolni vetuvaweto {to mu go be{e dal na striko David vo Raven. Toj ne samo {to pret~uvstvuva{e, ami dlaboko i svesno veruva{e vo toa deka na Evreite crno im se pi{uva ako navreme ne fatat xenem, daleku nekade, {to podaleku od zbesnatata fa{isti~ka ma{inerija, od taa nastrvena krvolo~na

orda pred voenata klanica, bestraga, preku sedum moriwa i planini. ^ita{e vo vesnicite, slu{a{e na radioto niz kakvi sî tantalovi maki gi izlo`uvaa nivnite sobra}a {irum Evropa. Vo bankite ve}e im bea blokirani smetkite. Du}anite lekapoleka po~naa i niz gradot da im gi zatvoraat. Sî okolu niv i za niv mirisa{e na gnilo i skapano, iako gordiot Albion vetuva{e golema voena pomo{ za svojot star i ve~en prijatel Elada. \avolot dojde i vo Solun da si go zeme svojot del. Vo Avstrija, ^ehoslova~ka, Francija, Polska, Danska i Norve{ka toa ve}e go be{e storil. So striko Avram te{ko mu vrve{e muabetot. Toj postojano mu pee{e edna ista pesna, mu vrte{e edna ista vrtele{ka. Mu zboruv{e za Sevi{niot i za negovata verba vo sudbinata. Ne saka{e nitu da slu{ne za nekakov dobrovolen fond, a kamo li za nekakva organizirana selidba od Solun. Popusti bea site uveruvawa, kumewa i molbi od strana na Gogo Kapka. ^ovekot kako da be{e i gluv i slep za sî {to se slu~uva{e naokolu. Letoto mu pomina niz edno grozni~avo talkawe od Solun do Raven i nazad, obiduvaj}i se da mu ja objasni situacijata na striko David i nespolukite so negoviot tvrdoglav brat. Od druga strana, vo ku}ata na David Sion vladee{e edna nevidena zbrka poradi najnoviot skandal {to go trese{e cel grad po begstvoto na negovata prekrasna }erka so vojniot muzi~ar \or|evi}, so kogo ubavata @ana zaminala vo nepoznat pravec, nekade kon sever, vo nekoj grani~en srpski predel. U{te od porano se {epka{e niz ~ar{i-jata za nekoja takva ujdurma, no nikoj ne saka{e da poveruva vo taa skokotliva ~ar{iska romansa pome|u edna Evrejka i eden srpski oficer. A sepak, eve, izleze sî na videlina. Ne zboruvale xabe maalskite ziljarki i jazi~arki po ravenskite ~e{mi za ubavata @ana i vojniot muzi~ar \or|evi}, za toj kadrav i li~en srpski delija, koj umot im go be{e svrtil na mnogu svidni momi od Raven i okolu Raven, a se najde, ete, sepak, najubavata od site da padne vo negovata jamka, vo negovata pajakova mre`a. Zna~i, kaj{to imalo ~ad, tamu imalo i ogan. Ne bila popusta onaa narodnata. Se utna rabotata so striko David. Esenskata `etva i rekolta od ov~epolieto ne be{e bogznae kolku beri}etna, no so nea mora{e Gogo sam da se spravuva. Da se snao|a i da se bavta kako umee i znae. Vo ku}ata na striko David Sion vladee{e celosen molk. Kako site gemii da bea potonale. Atmosferata pove}e prilega{e na pogreb, otkolku na svadba, ili veselba. Ovogodi{niot kontingent so bra{no mora{e sam da go ispora~uva do silosite vo Solun. Toa be{e redovna godi{na zdelka so tamo{nite pretstavni{tva od slobodnata trgovska zona. No najmnogu od sî, Gogo go grepka{e sudbinata na cirkusot "Bohemija" i denot na vra}aweto na Nemata Morfa od dale~noto patuvawe. Toa vezden mu se vrte{e niz glavata i ne mu dava{e da zdivne nitu eden moment. Da se sozeme i da se uspokoi za mig. Se utka{e i {utka{e naokolu kako muva bez glava. Mesto ne go fa}a{e. Sal se vojva{e i raspra{uva{e okolu {atrata na ledinata pokraj Golema reka. Odgovorot na lu|eto od cirkusot be{e nekako magliv, {tur, neodreden. Tu mu velea deka gi o~ekuvaat sekoj den da se vratat, tu deka Golemiot Rok ima namera da prezimi vo potoplite krai{ta. Najnakraj mu priznaa deka na zaminuvawe, ve~erta koga trgnale za Solun, toj upravata na cirkusot mu ja doveril i prepu{til na eden od strancite, na eden mal i temperamenten

Francuzin, so kogo esapite okolu prefrluvaweto i prepi{uvaweto na imotot ne bile dokraj~eni, pa stariot Rok sî u{te si go imaa za {ef. Ne znae{e ve}e {to da misli. Ne znae{e kaj da se svrti, kaj xom da fati i da se skrasi na edno mesto. Nasekade sre}ava{e nemi, zagri`eni, otsutni i nezainteresirani lica. Sekoj si be{e daldisan po svoite gri`i. Sekoj si go nose{e svojot tovar sam, svojot kamen, svojot krst na vratot, sekoj si go tegle{e svoeto derexe. Esenta pak se vrati vo Solun. Vo edno sivo i do`dlivo oktomvrisko utro, stariot Solomon mu podade nekakvo liv~e, nekakvo par~e hartija i mu re~e deka treba itno da se javi vo policijata. Vo najbliskata stanica. Do samoti centar na gradot. Gogo Kapka voop{to ne se zagri`i poradi toa. Vo negovata glava ima{e {iroko mesto samo za edna misla. Za mislata na Nemata Morfa. Sî drugo mu izgleda{e dale~no i tu|o. Tesno. Nepristapno. Nedofatno. Voop{to ne dopira{e do negovata svest ne{to {to e podaleku od toa: od mislata za negovata qubena. [to li mo`e utre da se slu~i, kade mo`e da zatalka i potone pijaniot brod so svojot te`ok tovar, so tie polno}ni pirati, kockari i kradci {to gi prekrojuvaat mapite na skrienoto i potonatoto bogatstvo na dnoto od nepristapniot okean, kade trgnala, {to naumila i {to }e artisa na krajot od }eseto na starata evropska vampirka i {to u{te ima da nagrbi vo nejzinata te{ka dnevno-politi~ka bov~a - toa voop{to ne go zagri`uva{e Gogo Kapka. So toa ima koj da si ja cepi glavata. Neka mu ja mislat glavu~ite. Onie {to se tokmat da seat ogan naokolu. No sigurno e samo edno: }e `neat vulkan. Vistinski vulkan. Toa se najgolemite idioti, toa se najotrovnite bilki koi voop{to mo`ela taa crnotruda maj~ica zemja da gi rodi na ovoj svet, si misle{e vo sebe toj, ~udej}i se na beskrajnite nizi eskadroni i legii na odmazdata, {to gordo ~ekorea i mar{iraa pred negovite o~i u{te od denovite pri vra}aweto od Pariz, pred da mu se slu~i onaa nesre}na epizoda so novope~enata gr~ka milionerka kira Stravropulos i seta onaa podocne`na bratoubistvena voena taratunga vo [panija, {to tolku {umno profu~a pokraj nego na patot kon Raven. Sega kako pak da vrie{e nekakov podzemen kotel. ^ini{ pak se gotve{e da izbie dlabokata rana od gnojnoto telo na taa nagrbena starica, {to zasekoga{ i nepovtorlivo }e ja izmeni slikata na svetot. Kratkiot fitil na balkanskoto bure barut sekoj mig mo`e{e da plamne, da fifne. (Neka se tepaat. Neka se glodaat. Do koska. Neka se tamanat tie mr{ojatci. Tor-top neka se storat, si misle{e vo sebe Gogo Kapka, odej}i kon policiskata stanica vo centarot na gradot.) Tamu go pre~eka eden suv, kov~est, nizok po rast i namrden mustaklija, ~ij pogled i dr`awe ne vetuva{e ni{to dobro. Otkako mu go poka`a stolot na koj treba da sedne, vedna{ trgna vo napad. "Parakalo, to djavatirjo sas!" "Oriste!" "Pos legeste?" "Gogo. Gogo Kapkis." "Apo pu iste?" "Apo tin Makedonia. Makedonas." "Pu meniste?" "Meno sti Tesaloniki. Katiko sta Via Egnatia, ekaton okto." "Ti dulja kaniste?" "Emboros. Oriste kirie, ola grafi sto djava-tirjo."

"Edo grafi Kapki~." "Malista, kirie, oti ego ime Makedonas ke Elinas, ke Serbos ke Bulgarikos. Ego ime ola etnikotita.. eho dia djavatirja..." "Esis iste ton Slavomakedonas!" "Ne, kirie. Avto ine pnevma tu kozmu!"* Se gledaa dolgo o~i v o~i i nikoj od dvajcata ne saka{e prv da go spu{ti pogledot. Istrajnosta i upor-nosta na Grkot sepak be{e ne{to poognena, pocvrsta, poizrazena, poluta ("se buni kako Grk vo aps", mu dojde odnekade na um na Gogo Kapka.) Na Grkot mu dava{e izvesna prednost i toa {to se nao|a na svoj teren, {to si e svoj na svoeto i po niedna cena ne saka{e da popu-{ti pred eden "slavomakedonski natrapnik i partal", kako {to vo sebe misle{e i go esape{e Gogo Kapka. Otvori golema siva papka i po~na poleka da ~ita nekakov zapisnik. Papkata be{e naslovena kako dosie "Eliniki makedoniki pigma" (gr~ko-makedonska tupanica). Nema{e poim {to treba da zna~i toa. ^ita{e ne{to vo stilot na toa deka "na den toj i toj, vo polno}nite ~asovi, vo barot toj i toj, pred liceto i u{ite na edikojsi, vo dru{tvo na izvesna persona od `enski pol, si zel za sloboda da vodi razgovor na (so zakon zabranetiot) "slavofonski", "bulgarofonski"i ne znael ve}e manukot kako da go nare~e toa "`abe{ko krekawe", toa "magare{ko rikawe" i toa "ku~e{ko laewe" {to pretendira da se prodade sebesi za nekakov jazik me|u eden tolku kulturen narod, srede lulkata na demokratijata i civilizacijata, koj seto znaewe i umeewe na svetot go ima zbrano vo maliot prst. Go pra{a dali se se}ava na nastanot, dali ima prigovor na iznesenite fakti i {to ima da dodade vo svoja odbrana za taa negova "bugarska propaganda". Gogo Kapka be{e zate~en i iznenaden. Celosno. Ostana bez zdiv. Kako koska da mu zastana vo grloto. Ne znae{e {to da misli, {to da pravi, a u{te pomalku {to da ka`e na seto toa. Ne mo`e{e da veruva vo mo`nosta na edno takvo ~udno, nedugavo, nevero-jatno obvinenie. Pak se gledaa. Dolgo i uporno. I pov-torno nieden od dvajcata ne saka{e da popu{ti pred drugiot. Samo za razlika od prethodniot obid, ovojpat Grkot ja nema{e onaa drska i vtren~ena samo-uverenost, onoj slavodobiten potsmev na pojakiot, na vlasta, pred koja i posilnite se vednat. No sega bezmalku i vo vozduhot se nasetuva{e deka duri i ona ostro i prodorno kre{tawe na stra~kite od neda-le~niot javor {to prodira{e preku otvoreniot prozorec kon dvorot, kako da e nekoj skrien majtap

* "Molam, Va{iot paso{!"

"Povelete!" "Kako se vikate?" "Gogo. Gogo Kapkis." "Od kade ste?" "Od Makedonija. Makedonec." "Kade `iveete?" "Vo Solun. Na Via Egnatia. Broj 108." "[to rabotite?" "Trgovec. Ve molam, gospodine, sî si pi{uva vo dokumen-tite." "Ovde pi{uva Kapki~." "Se razbira, gospodine, bidej}i jas sum i Makedonec, i Grk, i Srbin, i Bugarin. Jas sum site narodnosti...imam duri i dvoen paso{..." "Vie ste samo eden Slavomakedonec!" "Da, gospodine! Bi mo`elo i taka da se ka`e (za duhot na mojot narod)."

upaten kon revnosniot policiski prislu`nik na diktatorot Metaksas. Toj go zabele`a potsme{liviot izraz na liceto od Gogo Kapka, koj i da saka{e da se vozdr`i, ne mo`e{e da ja skrie svojata jasna poraka deka e `rtva na edna idiotska nespoluka, na edna bezumna igra, vo koja nitu saka da u~estvuva, nitu saka da se nadigruva so bilo koj. Najdobro {to mo`e{e da stori e da si premol~i i da se pravi lud. Toa i se slu~i. Ovojpat ishodot be{e jasen. Ne mora{e glasno da se objavuva. Zatoa nervozniot Grk zazede sve~ena poza i vedna{, bez oko da mu trepne, mu soop{ti tri naredbi na obvinetiot. "Gospodine Kapkis, Vie kako slavomakedonski Grk, ste mobiliziran vojnik vo gr~kata armija protiv okupatorot Musolini i kako takov vedna{ morate da se javite vo vojnata po{ta br.7831-Solun, vo kasarnata na Elefterija skver. Toa e pod prvo. Pod vtoro: site Va{i bankovni smetki do novata naredba i ukaz na na{ata vrhovna komanda se zamrznati i vie ne smeete vo nikoj slu~aj da ja napu{tate zemjata, poradi {to }e vi gi zadr`ime i va{ite li~ni dokumenti za izvesno vreme. I pod tri: kontingentot `ito, {to neodamna go uvezovte preku trgovskata komora e vo nadle`nost na dr`avata i }e bide rekvirirano za voeni potrebi. Nie od v~era sme vo vojna so Italija i vie ste dol`en da go ispolnite svojot patriotski dolg. Jasno?" Gogo Kapka se nasmea podmustak i pogleda pravo vo liceto na kov~estiot mustaklija, ne sakaj}i ve}e nitu eden mig pove}e da ja glumi svojata neve{ta uloga na pot~inet. "Taka se lovat gluvci vo fakovi, a ne slobodni gra|ani vo edna demokratska zemja, vo edna "lulka na demokratijata i civilizacijata", kako {to velite vie, gospodine islednik." "So vas nie mo`eme i poinaku da razgovarame, se razbira. Za po~etok, na primer, bi mo`ele malku da ve pratime na Akronavplion da tol~ite kamen i da se pe~ete malku na `e{koto sonce. Mo`ebi }e vi godi za promena da vkusite i troa pelin vo svojot inaku tolku sladok `ivot {to vi go ovozmo`i ovaa moja slavna, no tolku nama~ena zemja." Tie zborovi islednikot gi izgovori so mo{ne ostar i povi{en ton. Na negovoto lice ima{e samo omraza, re{itelnost i `est. Od negoviot nared-bodaven izraz na liceto izbiva{e samo strogost i gnev. Nema{e mesto za nikakva milost, za nikakva popustlivost. Na pokaz be{e samo zdivenata i zape-neta ~elust na vlasta, so nejziniot razmavtan kam{ik.

Gogo Kapka stana, ja zede bele{kata od racete na islednikot {to verojatno pretstavuva{e potvrda deka e mobiliziran (i {to zna~e{e deka }e odi na klanica, namesto na son~awe ili tol~ewe kamen na nekoj pust ostrov), se svrti na levo krug i se upati kon vratata. Nikoga{ vo `ivotot nema{e fateno pu{ka vo racete, nitu be{e oblekol nekakva voena uniforma. No koj go stri`i i koj go pra{uva siromaviot "slavofon" dali se razbira vo voena muzika. Va`no e da se fati ~ekorot, da se zastane vo strojot i da se mar{ira po taktot na voenata soldateska, na rastropanata ~ekornica. Sega treba{e da stane voin vo armijata na general Metaksas i treba{e da se bori protiv armadata na italijanskiot klovn Musolini. U{te toa ne go be{e probal vo `ivotot. Da ima{e nekakov papagal vo sobata, namesto nekoj dale~en petel od predgradieto {to sekoe utro znae taka mo}no da se raskukurika i da go razbudi od son, pa da mu {epne{e na uvo deka vakov cirkus mo`e da mu se slu~i vo tekot na naredniot den, ne }e go podade{e ni klunot od postelata, }e si ja podvitka{e pernicata pod jorgan-planina i nema{e ve}e nikoga{ povtorno da se razbudi vo ovoj glupav i izguben svet. Nikoga{ pove}e.

Ne mo`e{e da ja sfati seta apsurdnost na situacijata. Ode{e da se bori pod znameto na eden diktator koj go tormozi i tiranizira negoviot narod, a treba da puka vo nekakov tamu drug naper~en, samo ovojpat za promena eden specijalen vid na tragikomi~en fa{isti~ki diktator, koj znae da zavzeme marcijalni pozi na svoite pompezno organizirani i vodeni mitinzi, {to vo nikoj slu~aj ne mo`at da se rangiraat ponisko od manirot i stilot na negoviot fosilen predok, imperatorot-poet so petlovi gradi, koj taka strasno qubel da sviri na harfa i da go potpaluva Rim, ili na onoj poluidiot i incestuozen monstrum Kaligula. Farsa! ^ista farsa!

Stariot Solomon go pre~eka so zagri`en izraz na liceto. Gogo ne mu re~e ni{to. Samo go pot~ukna po ramoto i se upati gore, po skalite.Vo ôd mu re~e deka }e otsustvuva izvesno vreme, no ne znae kolku i koga pak }e se vrati. Starecot ni{to ne odgovori na toa. Be{e naviknal na negovite dolgi, dolgi otsustva. Potoa, Gogo podzapre tokmu na najvisokoto skalilo i bezvolno se vrati nazad vo du}anot. Mu re~e deka bankovnite smetki na firmata se blokirani i deka pazarot vo narednite denovi ne treba da go predava. Mu re~e deka do negovoto vra}awe od "{umskiot izlet" (tokmu taka go nare~e toa nenadejno otsustvo od magazata), rabotite pak }e si se sredat i }e prodol`at po staro.

Utredenta, vremeto samo {to ne be{e prosne-`ilo, gi napikaa, gi nagnetija i gi zbraa vo nekakvi rasklateni i stari angliski voeni kamioni, pokrieni so ciradi i trgnaa vo nepoznat pravec. Ispolnija tri ili ~etiri razdrnkani vozila u{te od minatata vojna. Odea vo konvoj i patuvaa okolu ~etiri i pol ~asa, mrznej}i, tutulej}i se i tresej}i se od stud. Vo kamionot na Gogo Kapka re~isi site bea pomladi od nego. Na nekoi od niv, bezmalku mo`e{e da im bide tatko. Na patot ~esto zastanuvaa vo pogolemite mesta i gradovi i tamu im se pridru`uvaa novi konvoi, a ponekade i kowski zapregi {to vle~ea topovi, no naj~esto zbiraj}i po patot u{te grupi mladi mom~iwa, mobilizirani najmnogu po okolnite sela. Spored ona {to mo`e{e da go vidi i sfati od prvi~nite raspra{uvawa i do{epkawa so izyemnatite sopatnici vo svojot kamion, najgolemiot broj na selan~iwata bea od sersko, Dolni Poroj, Zrnovci, od dramskata okolija, od meglensko, vodensko, lerinsko i kostursko. Golem be{e odzivot i na rezervistite, a ne be{e mal ni onoj na Maxirite. Site bea stisnati, izgubeni i sobrani kako gluvci vo svojot }o{, vo svojata {iroka ili tesna voena obleka, {to nabrzina im ja navlekoa vo kasarnata, a neprilagodenite obuvki so ~asovi nekogo go ma~ea i ne mu davaa da mrdne, nitu da pisne ili da negoduva, a nekogo pak cokulite go stegaa i mu bea epten za nikade, pa mora{e da se snao|a kako umee i znae kutriot; {inelot mu se razmavtal, a cokulite {lapaat li {lapaat i go teraat {atorej}i da se potsepnuva pri sekoj ~ekor vo odeweto. Utredenta na site im izlegoa plikovi na nozete i tie ne mo`ea ni da odat, a kamo li da ~ekorat ili mar{iraat vo stroj. Retki bea onie na koi sî im dojde po merka i rabotata im legna vedna{ {tom izlegoa od kasarnata. Na prsti mo`ea da se izbrojat tie na koi sî im dojde taman kako {to e propi{ano spored strogite vojni~ki pravila.

Gogo Kapka be{e eden od tie retki sre}nici, no toj sepak dolgo ne mo`e{e da se osvesti i da sfati {to derexe go sna{lo. Toj ni kondurite, ni oblekata re~isi ne gi ni pogleda. Sî {to stori, stori otkutura. Naslepo. Nependek. Kako da be{e zaroben vo nekoja lepliva i ligava pajakova mre`a, kako da se dvi`e{e niz nekoj pijan, ispokinat, nepovrzan i nedosonuvan son. Kako naedna{ nekoj da go be{e udril so ~ekan po glavata. Od negovite sneni

o~i, od negovoto nepovrzano se}avawe po~na krade{kum da izmolknuva i da blednee slikata za Solun od pred vojnata: kafeanite, pajtonite, ma`ite so fesovi i {e{iri na glavite po ulicite, niz {etali{tata, vo restoranite, teatarskite foajea, po kinosalite, `enite so nivnite dolgi rakavici i ogneni tanci na tan~erkite iznadojdeni od site strani na svetot (Levantinki, Kreolki, ~isti afrikanki i bezbroj ~engii vrtiopa{ki, kako i frivolnite francuski ~epatliki so nizbe`niot kan-kan), vkusot na penliviot i zovrien {ampaw. Is~ezna kako damne{no pijanstvo od negovite usni i nepca aromata i {mekot na toj sladok `ivot na ve~niot boem i bonvivan. I sî se slu~i tolku odnenade`. Kako grom od vedro nebo.

Sega gi nosea kon albanskite planini, gori i ridi{ta. Kon Ivan Planina, kon Podgradec, kon Pustec, Morava i Klisura. Vo divinata. Me|u yverovite. Ne mo`e{e da veruva. Ne saka{e da veruva. Ne saka{e da misli, nitu da sonuva. Saka{e da legne, da se pokrie so nekakva te{ka i zagu{liva vla{ka jambolija kakva {to ima{e vo svojata kvartira na Via Egnatia i da ne stane, `iv da ne se razbudi ve}e. Ako tuka ne e male~kata i milozliva lika na preubavata Morfa, nejzinata topla i cvrsta pregratka, nejzinite vreli usni i opojni bakne`i, toga{ ni{to ne mu treba. ^umu mu se site tie naprazni i bescelni talkawa, site tie beskone~ni {lapawa po izlokanite urvi i ridi{ta {to mu ja kradat, mu ja kinat i mu ja pijat du{ata i snagata, {to mu gi odzemaat krilata kako na nekoja navrnata kva~ka na buni{te. Se umori toj ve}e od sî. Dosta mu e. Dosta mu se site lagi, site magli i nevidelici. Vide sî {to ima{e da se vidi. Proba sî {to ima{e da se proba. Dopre sî {to ima{e da se dopre. Kaj si bil? Nigde. Koj si bil? Nikoj. [to si pravel? Ni{to. Ni{to. Ni{to. Ni{to. Pomalku od nula. Nikomu ni{to - a pak ti kriv. [to e toa? Prokletstvo? Zla koba? Tretata nare~nica? Orisija? Na{ata ve~na i luta makedonska turli-tava, na{ata `e{ka i vrela popara {to pak drugite ni ja nadrobija na {te srce da ja srkame? Na{iot krvav bakardan. Koj mu ja skroi pisanijata na Makedonecot? Koj?

Eden Gospod znae. Se seti na polumajtapxiskite, polurazbirli-vite zborovi na

zasipnatiot kapetan Melas vo solunskata kasarna: "Musolini mu prati aber na kralot da mu dade pat preku Grcija, da go

pu{ti da mine i da ja sopre Anglija. E da, ama na{iot kral mu vrna so poraka da dojde da ispu{at po edno lule tutun, no pat ne mu dava niz Grcija".

Taka se zafati toj kalabalak, taa taratunga so Italija. Taa voena opereta so kre{taviot italijanski tenor, me{tre Du~e.

A i na{iot kral ne e od v~era. Mu ja zapr`i ~orbata na Du~e. I na negoviot itar i preitar zet, grofot

Galeaco ]ano. (Vidi bogati! Da im ja pru`ime Anglija kako na dlanka! Pa {to si

mislat tie? Da ne sme slu~ajno utki podse~anski, padnati od granka?!) Nikoga{! Vekutuma veka! Preno}ija vo nekakva plevna, spiej}i vrz kupi{ta slama, kaj{to ne uspea

da zalepi oko na oko. Do nego le`e{e mlado mom~e od Cakoni i mu ka`uva{e so tivok glas za zulumite {to im gi pravele na postarite selani samo zatoa {to zboruvale "slavomakedonski". Mu ka`uva{e deka im davale da pijat ricinusovo maslo i potoa odvaj zbirale du{a vo nosot. Mu ka`uva{e za nasilijata na

"Eliniki makedoniki pigma", koja ne im davala na selanite duri ni po doma da si zboruvaat po "na{inski", koja na yverski na~in iznasiluvala i staro i mlado, ne davaj}i duri ni selata, ni rekite, ni planinite, ni potocite {to te~at od ridi{tata da si gi vikaat onaka kako {to si gi vikale od pamtiveka duri i postarite od najstarite na{i tatkovci i dedovci, ami samo onaka i edinstveno kako {to }e zapovedat tie, po terkot i pravilata {to im gi nalo`uvale vlastite so novoozakonetite gr~ki imiwa i toponimi. Ne im davale nitu da guknat, nitu da beknat nekoja na{a duma i zabranuvale sekakvi javni sobirawa, veselbi, ru~eci, svadbi... Golem zapt im zadale, golem jarem im turile okolu vratot tie li`isani, tie besni andartski ku~iwa {to frlale pena od svoite zdiveni, pogani i berbatni mucki naokolu. Mu ka`uva{e kolku bezdu{no, kolku surovo i `estoko gi brkale niz selata na{ite vojni obvrznici za da gi zemat vo kasarnite i da mu objavat na svetot deka mobilizacijata e dobrovolno sprovedena. Po site voeni, po site legalni zakonski normi i propisi. "Eliniki-makedoniki pigma, veli{," mu {epka{e na uvo tivko Gogo Kapka na svojot mlad sosed vo plevnata. "Da. Taka gi vikaa tie ba{ibozuci." "Zna~i, "gr~ko-makedonska tupanica", taka li }e mu dojde toa?" "Da. Taka nekako," odvra}a{e tivko mladiot cakonec. "Ubavo ja stokmile rabotata, nema {to. I ubavo ime si turile, eba si im go imeto maj~ino. (Toga{ naedna{ mu tekna za onaa zaka~ka vo no}niot bar i ja povrza rabotata so sivata papka na mustaklijata od policijata. Mu tekna koi se.) Mene so no` me ranija edna no} vo Solun. Tie }e da se. Istite tie. Gi znam jas niv," re~e Gogo Kapka. "Gi zapoznav proletva. Sretnav nekolkumina. Ama i tie si go dobija svoeto. Ja vkusija i na{ata vrela ka{a. I na{ata tupanica." Utredenta rano, u{te petlovi zori, gi krenaa na noze i pak go prodol`ija patot. Odea niz nekoi te{ki, nepristapni i kallivi pati{ta. Se bli`ea kon linijata na frontot. Im ka`aa deka italijanskata vojska okupirala dvaesetina sela na epirsko-albanskata granica. Minuvaa niz nekoi ridsko-planinski predeli i pred niv se pru`a{e gletkata kon pograni~nite sela. Prvite snegulki ve}e problesnuvaa niz vozduhot, a retkite i ra{trkani ku}i prilegaa na nekakvi sivi, zamrznati ptici, {to ~ini{ ostanale tuka da visat vrz grankite na stoletnite stebla u{te od vremeto na Sredniot vek. Toa bea muslimanski sela vo koi `iveaja Albanci so zadol`itelnata xamija i minare vo niv. Izgleda{e kako `ivotot da zaprel tuka, sretpat. Nekade srede otpat. Na sviokot pred bespa}eto. Kako da vleguvaa vo nekoja siva zona na neizvesnosta, kade{to Gospod im svrtil grb na lu|eto i kade{to se protega grani~niot premin kon skon~anijata. Vo narednite nekolku denovi, Gogo Kapka za prvpat vo `ivotot ja proba vojni~kata ka{a. Go seti ~eli~niot dopir na smrznatata cevka, celuvkata na smrtta. Po~na da ja mazni, da ja gali i da ja dopira svojata nerazdelna ognena qubovnica vo tekot na denovite {to nastapija, da ja ~isti i da ja duzdisuva taa nema i tainstvena nevesta kako da e najskapiot svadben dar {to go dobil na patot kon svoeto borbeno kr{tevawe, da ja titra pove}e i od svojata matarka, {to mu ja gase{e `edta (be{e polna so rakija), pove}e i od sopstvenata lika {to nabrgu seta }e vnikne, }e pocrne vo runesta i gusta vlaknesta kadela, }e ja vle~ka so sebe zaedno so redenicite i fi{ekliite kako svoja senka i maskirna granka vrz svojata obleka, {to }e go skrie me|u {umskite yverovi i divinata.

]e zali~i na nekoj od svoite ~etni~ki predci i gorski carevi i vo migovite na ~emerot i tagata {to }e mu nate`nat na du{ata kako utrinska slana od koja se e`at site vlakna na kosata i trpnat site damari od temeto na glavata do pod objalata na peticite, }e ja zafati za mig i onaa tolku omilena pesna na negoviot tatko Ariton "^ernej goro, ~ernej sestro." ]e bide voin vo edna tu|a vojna i }e se bori na stranata na nekoj dol`nik so kogo nikoga{ ne uspeal da se rasplati, zna~i za smetka na svoite ma~iteli i uzurpatori, a protiv nekoj neprijatel koj nikakvo zlo ili lo{otija vo `ivotot ne ti storil. Toa be{e edna apsurdna i odnapred izgubena vojna, na eden apsurden i izguben voin, protiv edna apsurdna i izgubena vojska. Im minaa prvite denovi i nedeli vo apsurdni i izgubeni komandi, so nekakva apsurdna i izgubena obuka i gi nateraa da kopaat rovovi i okopi vdol` nekakva izgubena i apsurdna granica i karanica, da pravat bunkeri i razni apsurdni i izgubeni odbranbeni objekti. Vremeto be{e grozno. Od den na den stega{e sî pove}e i pove}e. Studot im vleguva{e duri do koski. Toa bea prvite ape`i na mrazot. Sî naokolu smrzna. Be{e ko~an zima. Kr~an. Stanuva{e sî polo{o i polo{o. Prvite znaci na epidemijata od razni zarazni bolesti ve}e po~naa da se pojavuvaat i da se zakanuvaat deka nabrgu }e po~nat da kosat niz edinicite. Dijarea, nastinki, zarazi, grip. Rani, sneg, glad, vo{ki, `ed, stud, bolesti i ulerii od sekakov vid. Jadea nekakvi dvopeci i konzervi, a po nadvor odea kako niz ~e{ma, se bri{ea so lisja od granki, im se lepea brbunki na opa{kata i smrdea kako tvorovi naokolu. Na epirsko-albanskata granica general Metaksas uspea da nabavta i {len i plen. Sobra i divo i `ivo. I suvo i surovo. Dovle~ka vojska od okolu 300.000 vojnici. No Italijanite bea tip-top so svojata artilerija. Bea dobro opremeni, dobro naoru`ani i podgotveni za dolga i iscrpuva~ka vojna. Tie imaa avtomatski pu{ki, oklopni vozila, tenkovi, avioni, topovi, minofrla~i, vozila i kamioni, za razlika od gr~kata vojska, koja se bore{e so pe{adisko oru`je (pu{ki, pu{komitralezi, ra~ni bombi, minofrla~i i ne{to topovi). No i pokraj vidlivata nadmo} vo oru`jeto na Italijanite, gr~kata vojska ja koriste{e taktikata "udri i begaj", vodej}i edna partizanska, podvi`na i efikasna odbrana. Italijanite zaglavija vo snegot i kalta i ne mo`ea da ja koristat svojata mo}na oprema vo primitivnite planinski uslovi, kade{to nabrgu po~na da se odviva najgolemiot del od borbite. Na drugata strana, kaj gr~kata vojska, ne be{e otsutna ni pomo{ta {to doa|a{e od t.n. "skriena vojska" na doma{nite i lojalni selani. Koristej}i gi planinite, tie imaa prednost da se slu`at i so sporednite pati{ta. Gi znaeja site kozji pateki i vrvici. Site ridi{ta i dolovi. Taka, Musolini, iako se nadeva{e deka so gr~kata vojska }e ima samo edna prijatna, minliva pre~ka i rutinska pro{etka, naide na eden mo{ne tvrd orev, na eden uporen i re{itelen protivnik, so kogo ne mo`e{e lesno da izleze na kraj. Namesto toa, zaglavi vo kalta, nebare kako "rakot vo batakot". Sî naokolu zboruva{e za toa deka gi o~ekuva edna dolga, te{ka i studena zima, edna uporna i rovovska borba, vo koja ne se znae i ne mo`e da se predvidi odnapred kako }e se odvivaat rabotite. Neizvesnosta be{e celosna i potpolna. Vremeto voop{to ne im ode{e na raka nitu na ednite, nitu na drugite. Ednite gi zako~i vo napreduvaweto, a pak drugite stradaa od nedostig na provijanti i bolesti poradi ~estoto menuvawe na polo`aite i iscrpuva~koto sekojdnevno okopuvawe. @rtvi ima{e mnogu i na obete strani, no sepak pove}e ginea onie vo ram-nicata, onie na poniskite pozicii poradi pregolemata izlo`enost, iako bea daleku podobro naoru`ani. A poradi lo{oto vreme i nepristapniot teren,

rabotata na medicinskite ekipi be{e re~isi paralizirana. Nema{e vreme i mo`nost ranetite i mrtvite da se transportiraat. Ednite gi zakopuvaa tuka, na lice mesto, a drugite si gi teglea makite po ridi{tata i vrz nosilkite, napraveni provizorno, nabrzina, navrat-nanos. Taka, edna nepodgotvena, iznenadna i nepromislena voena operacija, edna suetna reakcija, edna lekomislena voena avantura na prepotentniot Du~e, se izrodi vo ne{to sosema drugo. Vo edna tragi~na balkanska klanica, vo koja najdebeliot kraj pak treba{e da go izvle~e nevinoto selsko makedonsko naselenie so nad osum iljadi `rtvi, od vkupno dvanaesette, kolku {to }e gi goltne taa ognena stihija, taa {estomese~na planinska ala. Tie, kako i vo prethodnite balkanski kole`i, kako i vo Prvata svetska vojna, kako i pri probojot na Solunskiot front, bea samo "topovsko meso". Kako, vpro~em, i na Bregalnica pred toa, kako i na Marica i kade li u{te ne. Edna minliva grani~na zaka~ka vo po~etokot, se zakanuva{e deka }e se pretvori vo vistinska i surova vojna so te{ki i nesogledlivi posledici. Od grutka snegovina - se isturi lavina od planinite na albanskata granica, vrz dolinite i ramninite na Epir. Za edna buva- izgore cela kula. Du~e sal si gi ve`ba{e vilicite i prodol`uva{e da grmi odneapica zad mare{al Badoljo. Nebare kreva{e `abe{ka noga za potkovica. Ode{e po stapkite na svojot mo}en mentor, avstriskiot kaplar Dolfi. Koga se sretnaa vo Firenca, tokmu na denot na odlukata koga toj se sruti so seta sila kon Epir, firerot sal se `erave{e i janyosuva{e, gledaj}i vo nego kako `aba da goltnal i za malu }e se zadave{e, ama ni{to ne mo`e{e da mu zameri na lakomiot kompawow. I toj se be{e rasposlal nadolgo i na{iroko preku Juliskite Alpi, pa duri i otade niv, ama nema{e megdan da mu fa}a kusur na ortakot. Mu jodluva{e i mu dava{e intonacija na svojot partner, no duetot po~na u{te na startot da ~kripi i da otka`uva. Taka u{te edna{ se zapali i odekna na site strani toa poznato balkansko bure barut, uveruvaj}i go u{te edna{ i kojznae po kojpat svetot deka niedna voe-na vrtele{ka ne mo`e da po~ne ako najprvin ottuka balkanskiot cilinder ne fati da go vrti svojot prv fatalen krug. Balkanot e prviot borben povik i ve~nata erihonska truba na svetot.Toa tolku pati dosega se povtoralo. Gogo Kapka se metka{e niz stihijata kako sumen naokolu, nesvesen duri ni za toa koj e, {to e, i kako se vika. Sî {to prave{e, prave{e kako niz nekoja nes-vesna magla, kako niz nekoe celosno pijanstvo od koe ne mo`e{e da se izbavi i vo koe tone{e sî podlaboko i podlaboko. Site dvi`ewa, site volni i nevolni ~eko-ri, mrdawa i reakcii gi prave{e mahinalno, po iner-cija, po nekoj dlabok i vnatre{en svetlosen signal i potstrek {to }e problesne{e odvreme-navreme niz temnite komori na potsvesnite tuneli i katakombi. Ne se opira{e na ni{to. Prave{e sî {to }e mu ka`at. Kako navien. Kako sumen. Kako daldisan. Jade{e sî {to }e mu dadea da jade. Pie{e sî {to }e mu dadea da pie. Spie{e sedej}i na dnoto od okopite, potpren vrz grbot na prviot vojnik od strojot. Be{e samo eden reden broj. Cifra. Bezimena nula vo vselenata. Pra{inka. Be{e kako nekoe `ivin~e. Stoka. Kako insekt. Kako crv {to niz okopite vo celi plasje mu se pletkaa niz nozete. Go izve`baa da mu ja podava municijata na ni{anxijata na minofrla~ot. Toa be{e negovata glavna zada~a vo ~etata. I toa go prave{e nadve-natri. Ponekoga{ duri zaborava{e da si gi zatne i u{ite. Mu be{e seedno. Ni{to ne go tangira{e. Nabrgu sfati deka u{ite postojano mu yujat. Celi roi{ta osi i p~eli mu se pletkaa okolu osiloto na glavata, okolu uli{teto na mozokot. Ne vode{e smetka za ni{to. Taka mu

minaa prvite dva meseci od vojnata. Gore. Vo planinata. Na pozicijata. Dva meseci ne be{e legnal vo postela. Na suvo. Duri ni na slama. Dva meseci le`e{e vrz vla`nata zemja. Kako do`dalec. Kako salamander. Taka ja do~eka i Novata godina. I Bo`i}. Kako `iv nezakopan trup. Bradjosan. Onemen. Gluv. A snegovite se trupaa, viulicite besneeja...pcite na vojnata laeja, laeja...vieja-...vieja... Pri prvata medicinska obikola ne mo`ea duri ni da mu najdat ne{to pozabele`livo. Pa ni toa deka toj ve}e ne slu{a dobro i na dvete u{i. Lekarot samo pogleda so nekakov instrument-sonda {to mu ja pikna niz u{nata {kolka i brgu zaklu~i deka se raboti za nekakvo akutno zapalenie na srednoto uvo. Otitis

media sinistra. Taka napi{a vo dijagnozata i mu dade nekakvi lekovi da pie na {est ~asa. Gogo Kapka duri ne se potrudi da ja otvori paketkata so lekovi. Vo vnatre{niot xeb na {inelot ima{e edna podebela svitka so kni`ni banknoti i postojano nao|a{e na~in da go isprati ve{tiot cakonec da dovle~ka ne{to od drugite ~eti {to bea podobro snabdeni so raznorazni drebulii, bez koi ne mo`e da se turka vojnata. Ima{e polno vojnici {to bea od obli`nite sela i tie preku no} odvreme-navreme uspevaa da se protnat dotamu, a nekoj od pove{tite duri i da odremat edna no} vo doma{na topla postela i da se zamijat posaglamno. Za pari sekoga{, sekade i sevezden mo`e da se kupi sî {to }e se posaka, pa taka i Gogo Kapka da be{e malku podikat mo`e{e da kurtuli od mnogu maki i nevolji, no toj ne saka{e da go pravi toa. Ne od gri`a na sovesta ili nekakva la`na solidarnost (kakva {to voop{to ne ~uvstvuva{e, nikoga{, nikade i za nikogo), ami od ~ista mrzlivost i negri`a. Ne saka{e da se bavta so toa. Namesto toa, nara~uva{e celi torbi so {i{iwa rakija, {to potoa za eden den i edna no} ~etata uspeva{e da ja progolta kako da e voda, a ne rakija. Ponekoga{ mu nosea i hrana, no naj~esto od sî vrtea karti i komar, barem vo momentite koga vladee{e nekoj podolg vremenski zastoj vo postojanite ogneni presmetki i kanonadi. Poniskite ~inovi im gledaa niz prsti, a najvisokiot ~in {to doa|a{e do nivnite okopi be{e eden smiren i simpati~en kapetan, koj mu uka`uva{e osobeno vnimanie na Gogo Kapka. No i toa retko se slu~uva{e, za{to od po~etokot na vojnata, pa sî do Bo`i}, tie postojano gi menuvaa mestata na svoite okopi. Posledniot im be{e {esti, ili mo`ebi sedmi otkako zafati voenata luwa. Avionite re~isi sekojdnevno nadletuvaa, a ne retko ima{e preleti i na angliskiot RAF, pa toga{ po~nuvaa naj`estokite sudiri, po postojanite rafalni kanonadi na protivavionskoto oru`je, {to doa|aa od italijanskata strana. Vo eden takov den, u{te vo samite prvi utrinski ~asovi, gi razbudi silen ogan od ramnicata i tie site sripaa na noze. Se puka{e od site strani. Grmea topovite, tenkovite, pu{komitralezite, bombite. Toa be{e naj`estokiot ogan od po~etokot na sudirite. Gogo Kapka be{e re~isi nerasonet, bidej}i cela no} pie{e i se doliva{e, obiduvaj}i se da go sti{i nepodnosliviot yue` vo u{ite i duri tamu nekade pred prvite mugri uspea troa da ja zavle~e gajdata. Go naso~ija minofrla~ot spored komandata {to im ja izdade kapetanot i po~naa i tie da grmat od ridi{tata. Oganot tre{te{e kako spoulaven. Vrie{e od site strani. Rasprskuva~kite mini svirea otsekade. Gogo Kapka duri i ne seti koga i kako se slu~i toa. Naedna{ se ni~kosa na kolena i se najde na zemja, krvarej}i od ednata strana na liceto i kolkot. Padna i vedna{ ja izgubi svesta. Koga utredenta se

razbudi vo kosturskata bolnica, ne mo`e{e da se seti na ni{to. Glavata mu be{e zavitkana vo zavoj i le`e{e vo ~ist bolni~ki krevet. Okolu nego ima{e i drugi raneti i bolni. Site se svivaa od bolki i e~ea naokolu. Gogo Kapka ima{e periodi koga povremeno }e se osveste{e, no vedna{ potoa pak zapa|a{e vo bessoz-nanie. Vo koma. Na tretiot den go prefrlija vo solunskata bolnica. Izgleda{e kako nekoj koj se strkalal udolu od najvisokite ridi{ta, se ni~kosal i o{ev-ratil dolu, srede pustelijata. Izgleda{e kako nekoj koj delel megdan so orlite, ili so najgolemite {umski yverki {to koga i da e se pojavile vo na{ite krai{ta. No najmnogu od sî, kako nekoj koj nabrgu }e gi skine koncite.

7. Tri meseci be{e prikovan za krevetot, vitkaj}i se kako onoj kletnik od gr~kite mitovi, koj go ukral ognot od vrhovniot bog na Olimp i sega kako i toj da gi trpe{e neizdr`livite maki, orelski odmazdi, kluka-wa i kolvawa po seto telo, nebare zgr~eno vrz karpestite viso~ini na Kavkaz. Go hranea so cevki, di{e{e na {krgi, se praz-ne{e vo plasti~ni "guski", no pak du{ata negova, nebare ptica obeskrilena, ne mo`e{e da letne od bolni~kiot krevet i da se vivne pravo niz prozorecot, pa da se izme{a me|u snegulkite {to bavno i nevidum pa|aa od sinoto nebo, plastej}i se vrz pocrnetiot i mokar lamarinen sims. Nitu znae{e kade e, nitu koj i {to e, nitu zo{to e i dali e ili ne e. Gogo Kapka be{e re~isi napolno gluv i ima{e celosna amnezija. Do`ivea silna kontuzija, povr{inska rana na glavata, potres na mozokot, kr{enica na butnata koska i be{e nu`no dolgotrajno i temelno le~ewe so krajno neizvesen ishod. A kako vrv na sî, go vieja i bubrezite, {to sekako be{e posledica od dolgotrajnoto le`ewe niz planinskite okopi. Nadvor zimata u{te grebe{e so ostrite kanxi na baba Marta. Toa bea poslednite snegovi, pred da po~ne da se podava umilnata proletna nasmevka niz aleite i ulicite na Solun preku prvite cutovi na vi{nite i maslinkite, {to }e gi navestat ju`nite vetri{ta preku svojot predvesnik harif, veterot na rodot i izobilieto, veterot na Artemida i Persefona, niven slu`itel i seja~ na diluvijalnoto seme i cikli~noto vra}awe na `ivotot na zemjata, veterot {to patuva dotuka duri od Levant, u{te od vremeto na elevsinskite misterii i procesii. Toj {to od pustinata pravi oaza. Toj {to nosi oblaci i do`d i potoa zemjata po~nuva da ra|a. Gogo Kapka le`e{e vo svojot bolni~ki krevet, nebare nekakov `iv trup {to samo odvreme-navreme }e mrdne vo postelata, kolku samo da dade znak deka sî u{te e `iv i deka sî u{te e tuka, me|u niv. Zimata poleka si ode{e od Solun, no voenata luwa doprva doa|a{e na belomorskiot breg. Na vtorata nedela od vleguva-weto na Germancite vo gradot, Gogo Kapka, neizle~en, invalid i rehovalescent, go otpu{tija od solunskata bolnica i odej}i na paterici i so vrzana glava, se upati kon Via Egnatia, kade{to so pomo{ na retki minuva~i nekako uspea da se dovle~ka do svojata magaza. No tamu najde zatvoren du}an, spu{teni }epenci, voso~ni pe~ati i zamandaleni vrati, kako i `olta evrejska, davidova yvezda na vlezot. Ottamu do `elezni~kata stanica }e go sprovedat so policiska kontrola i pridru`ba, kade{to }e mu bidat vrateni i negovite li~ni dokumenti. No ve}e nema da go vide prethodniot slu`benik, onoj mustaklest agent {to go isprati na pat kon voenata Golgota. Pa i da go vide{e, kojznae dali voop{to i }e go prepoznae{e.Sega negovite novi kolegi }e go ekstradiraat vo Ju`nata Pokraina na kralstvoto na SHS (t.n. Vardarska banovina), vo negovata mati~na zemja, koja ja izgubi vojnata po aprliskiot blic-krig na Tretiot rajh i se nao|a{e vo celosno raspa|awe, kako i zemjata od koja zaminuva{e. Ode{e od trn na glog. Tamu eden go cica{e crv. Sega drug se gotve{e da mu pie krv. Polesno }e im be{e da go ispratea vo limen kov~eg, no i vaka ne im be{e te{ko da se spravuvaat so eden `iv trup. Sî {to treba{e da storat be{e da go piknat vo vtorata klasa na patni~kiot voz i da se raatisat od toj ~ove~ki ostatok, od taa biolo{ka veresija. Go ispratija ekspres-prepora~ano. Ne se potrudija duri i da go sednat na mestoto rezervirano za invalidi. Ne mu dadoa nitu edna goloslovna uteha ili barem kakov i da e amanet, a ne pak par~e leb. Go tresnaa kako

partalava vre}a na sedi{teto i si zaminaa nazad vo svoeto duvlo, da tormozat nekoj drug, dodeka "fricot" i nim na im zeme merka.

("Na 9 april, 1941, germanskata armija vleze vo Solun. Germancite gi

zatvorija evrejskite novinski ku}i vo gradot i gi rekviriraa domovite, du}anite i javnite zgradi. Op{tinskiot sovet be{e uapsen. Na Evreite im be{e naredeno da gi predadat svoite radio aparati. Nea Europi, eden antisemitski gr~ki vesnik, povtorno po~na da izleguva... Vo letoto 1942, na site vozrasni Evrei ma`i pome|u 18 i 45 godini }e im bide naredeno da se javat na Plo{tadot na slobodata za da bidat isprateni na prinudna rabota. Vo vremeto od 10 nedeli, 12% od niv }e umrat. Vo dekemvri 1942 starite evrejski grobi{ta }e bidat pretvoreni vo kamenolom. Zakonite za rasnite pra{awa }e vlezat vo sila na 8 fevruari, 1943 i Evreite }e bidat podlo`eni na te{ki stra-dawa so nivnite bratstva nasekade niz Evropa. Na 13 mart, Evrejskata zaednica }e bide prisilena da go popi{e siot svoj dvi`en i nedvi`en imot. Sî {to mo`e, }e bide pretvoreno vo ke{ i preneseno na posebni bankovni smetki. Vo utroto na 15 mart, Germancite }e po~nat da gi deportiraat Evreite, kvart po kvart, vo logorite na smrtta vo Au{vic i Birkenau. Okolu 43.800 lu|e, `eni i deca, 95% od seto evrejsko naselenie, }e bide deportirano i uni{teno. Pove}e od 5 iljadi {to ne }e bidat deportirani, }e is~eznat vo stradawata od prisilnata rabota, a samo mal del }e bide spasen niz zemjata i Atina, so pomo{ na hristijanskoto naselenie. Dejvid M. Bunis ("Glasovi od Evrejskiot Solun") Erusalim-Solun 1999

Od Solun do \ev|elija ima okolu 70 kilometri i denes, po modernite

avtostradi, mo`e da se stigne za dvaesetina minuti so brzo vozilo. No toga{, so

pat-ni~ki voz, koj patem zapira na pove}e mesta, se patuva{e bezmalku dva celi

~asa. Vpro~em, sostojbata so `eleznicata i denes ne e mnogu podobra vo toj

pogled, no koj denes patuva so voz. Duri i onie pobrzi vozovi, kakvi {to bea na

vremeto simplon-orient ekspresot, no i drugite, ve}e ne soobra}aat na taa

linija.

Gogo Kapka odvaj se simna na peronot vo \ev|elija so pomo{ na dvajca sopatnici. Tie go odvedoa duri do klupite vo ~ekalnicata na `elezni~kata stanica. Toj mig na peronot se zadade Anatolij T., privaten prevoznik od Raven, koj go be{e parkiral svoeto taksi vozilo tokmu pred `oltata zgrada na stanicata. Vedna{ mu pristapi otkako go pozna, iako toa voop{to ne be{e lesna rabota so site onie ~almi, duzeni i takrifati {to mu bea obvitkani i mu

go prepolovuvaa liceto, a pak slikata za Gogo Kapka kako invalid {to odi na paterici ne mo`e{e nikako da vleze vo glavata na voza~ot Anatolij T. od Raven. Rabotata be{e epten za nikade. Smatena i zamrsena. Dokraj. No toj vedna{ se snajde i mu priskokna napomo{ na Gogo Kapka. Poaren, pobogat i poparajlija mu{terija od Raven te{ko deka mo`e{e da se pojavi na horizontot toj den. Anatolij T. ja vide svojata {ansa i vedna{ potr~a da ja zgrabi so obete race. Gogo Kapka ni{to ne zboruva{e. Mu se predade vo racete na akuratniot voza~ i poleka, so golemi maki i napori, se smesti nekako na prednoto sedi{te od prostraniot i udoben pakard. Anatolij T. nabrzina pojde do stani~noto bife, donese dve svitki so sve`o pe~eni utrinski poga~i i trgna na pat kon Raven. Poslednata nedela, snegot sosema be{e okopnal vo ju`nite krai{ta na zemjata, a oleandrite, bulkite, popadi~eto, popovoto vince i seta paleta od prvite proletni cutovi ve}e gi podavaa svoite nasmevnati glavi~ki vo raznobojni nizi i rastr~ani, ra{trkani noxiwa niz poliwata, spletkani pome|u zlatestata koprena i detelinata, kako i neizbe`nite ka~unki i koki~iwa vrz ridestite karpi na jugovinata, pod Belasica. Pticite ve}e odamna se vratija vo stariot kraj i sî naokolu izgleda{e `ivnato i povtorno razbudeno od dolgiot zimski son. Pticite, yunyarkite, potocite, sî be{e `ugnato i raspeano. Anatolij T. se obiduva{e da go rasprika`e Gogo Kapka, no toj samo nemo se tutule{e, poluzami`an i polusnen vo svoeto sedi{te. Mu zboruva{e za bombardirovkite vo Raven. Za mrtvite i ranetite. Mu zboruva{e za bombardirovkite vo Skopje, vo Belgrad. "Belgrad celiot bil urnat," mu zboruva{e toj. Se nadeva{e deka nekako preku tie voeni vesti i novini {to gi pletka{e vo po~etokot, }e go rasprika`e i nego i so set `ar se streme{e {to poslikovito da mu gi nametne sam rabotite {to bi mo`ele da go zainteresiraat i nego kako negov sogra|anin, da mu go svrti vnimanieto, pa taka nekako belki }e stigne i do negovite ~almi okolu glavata i do patericite {to uredno bea slo`eni i se "odmaraa" na zadnoto sedi{te. No Gogo Kapka sal mi`urkavo se yvere{e vo o~ite na razgovorliviot voza~ i pliva{e vo nekoja svoja dale~na i nepovratna reka na zaboravot, nebare potonal vo predelite na nekakva nedostapna i izgubena srednovekovna anamneti~ka bezdna, vo nekakva isihasti~ka pe{tera i mona{ka skamenetost, vo nekoja kone~na i nemu{ta re~itost od vremiwata na molkot, vo koja osven za nego, nema{e mesto za niedno drugo `ivo su{testvo na ovoj svet. Si be{e sam i monah i sam ispovednik. Nebare pluta{e niz nekoi bezvremeni i matni branovi na taa zaumna reka na reinkarnacijata, ostavena tuka od nekoj drug `ivot i od nekoi drugi i dale~ni vremiwa. Gleda{e vo svojot sopatnik samo kako vo usta {to postojano se otvora i zatvora i ni{to pove}e. Izgleda{e kako da mu potonale site gemii. Kako da mu e sudeno da mol~i. Izgleda{e kako nepristapen i studen kip. Mu be{e seedno. Pra{awe e dali voop{to znae{e koj e toj ~ovek {to se obiduva da mu se vnese vo liceto i se stremi od petni `ili da go zagovori na sekoj na~in. Mu be{e jasno na Anatolij T. deka Gogo Kapka, onoj gospodin, onoj svetski patnik i naslednik na edno od najbogatite ~orbaxiski semejstva vo Raven, sega e samo bleda senka na toj Gogo {to go ~uva{e vo svoite se}avawa i spomeni. Re~isi do v~era. Go vide nekolku pati vo Raven, koga odvreme-navreme doa|a{e kaj svojot ortak David Sion letovo. I kolku taa slika be{e poizvrtena, poupropastena, poizmrdana od negovite o~i sega, tolku negovata qubopitnost da prodre vo tajnata na taa celosna, nenadejna i

neobjasniva promena, na taa neverojatna osakatenost {to mo`e{e da bide samo posledica od nekoe golemo voeno stradawe i nesre}a, stanuva{e po`iva i po`estoka. Saka{e da go pra{a na {to se dol`i toa, saka{e da go pra{a za sî, za seta taa grozomorna i celosna odzemenost, no nema{e kura` da go izusti pra{aweto. Namesto toa, prodol`uva{e da vrti i su~i sî edni isti prikaski od sekojdnevnata ravenska melnica {to misle{e, ili barem se nadeva{e deka }e go zainteresiraat negoviot sopatnik. Toj, na izvesen na~in, re~isi i ne gi ni slede{e negovite reakcii. Duri i ne znae{e dali go slu{a toa {to mu go zboruva. Toj ednostavno ja ispolnuva{e i vrte{e svojata zdodevna patni~ka vrtele{ka na zanaetot, isto onaka kako {to ponekoga{ berberot znae da go zagovori svojot mu{terija so dobro naostreniot no` vo svoite race. Samo odvreme-navreme }e pogledne{e vo nego-vite uko~eni o~i, {to samo mi`urkavo }e mu go odvrateja pogledot i toj prodol`uva{e so svojata prikaska, koja kako da nema{e kraj. Nekade pred valandovskiot rid, stignaa do edna ~e{ma i Anatolij T. izleze za mig da napolni {i{e sve`a voda. Mu dade da jade, mu dade da pie i potoa pak go prodol`ija svojot pat kon Raven. Mu be{e `al za Gogo Kapka. I tie negovi brborewa ne bea ni{to drugo osven toa - `al za ~ovekot, po~it kon negovite rani, pru`ena raka na so~ustvo i razbirawe, topla prijatelska dlanka na patilecot, koj minal niz kojznae kakvi i mo`ebi i niz u{te po`estoki i postra{ni voeni matnila i taratungi. Po~na da mu ja raska`uva svojata Vrangelova odiseja. Nebare mu nudi troa topla, ~esna, svojstvena na {irokata "stepska du{a" i ~uvstvenost na rodeniot Rus, du{evna skrb i uteha, zdiv na sostradalni~ko i prijatelsko razbirawe. Negovata prikazna be{e dolga. Mu ja raska`uva{e poleka. Od sî srce. Toplo. ^ove~ki i iskreno. Nad Belasica ogrea prvoto godine{no prolet-no sonce. Celi jata preselni ptici radosno i poletno formiraa najrazli~ni kru`ni figuri vo prostorot. Neboto be{e ispolneto so nivniot zagu{liv crcor. Nad niv kru`e{e eden uporen i nastrven sokol, koj so strelovit pad, kako kur{um se ustremuva{e me|u jatoto. Be{e osamen lovec, koj potajum demne i uporno ja ~eka svojata {ansa. Anatolij T. odvreme-navreme ja vklu~uva{e svojata sirena, kolku da gi upla{i, kolku da gi pottikne na u{te nekoja poubava, posmela egzibicija i sloboden pad vo prostorot. Gi napi{aa site bukvi. Gi iscrtaa site arabeski vo vozduhot. Vo dale~ninite se nayira{e zeleniot rakav na Dojranskoto ezero. Denot be{e topol. Prekrasen i tih. Nikoj ne mo`e{e da pretpostavi deka vo ovaa zemja se vodi vojna. Tie se razminaa so germanskite oklopni konvoi, koi se spu{taa po drugiot, central-niot pat, po glavniot drum kon Grcija. Po onoj {to minuva niz demirkapiskiot tunel, a ne preku valandovskite ridi{ta. Anatolij T. ja cede{e od sebe, od svojata {iroka i otvorena ruska du{a, taa dolga i bezmilosna voena skazna, gledaj}i gi dale~nite zmi-ulesti opa{ki na germanskata `elezna armada {to mo}no se spu{ta{e nakaj Udovo, vo isto vreme vrtej}i so nekakva vtren~ena samodoverba po opasnite valandovski srepentini. Sal mahinalno, odvreme-navreme }e pogledne{e vo zatskrieniot profil na Gogo Kapka i uveren deka toj bezdrugo go slu{a i so obete u{i {tom nitu edna{ ne se obide da go prekine ili potpra{a {to-gode, go rede{e i sostavuva{e kam~e po kam~e svojot dolg i krvav trag-mozaik od taa

damne{na ruska kalvarija, seta taa olelija i pustelija, galipolija, vrangelija i dardanelija. "E gospodine Gogo", govore{e tivko i zadumano Anatolij T. "Samo onoj {to ne bil na Galipoli i {to ne pominal niz Dolinata na smrtta, toj ne znae kade e pekolot na zemjata. Jas go pominav toj pat." Pogleda za mig kon svojot sopatnik i po~eka da ja vide negovata reakcija na tie zborovi, no Gogo Kapka seedno i uporno mol~e{e, zagledan nekade napred, kon dale~inata. "Poteknuvam od kurskata oblast, obojanski srez, selo Zalomnoe i u{te kako dete, mojot tatko sve{tenik nî preseli vo gradot Tim, vo predgradieto Ni`we vigornoe. @iveevme na eden crkoven imot. Bev u{te golobrado mom~e koga ~uv deka nekoj general na jugot, vo Ukraina, formiral armija. ^inam go vikaa Kornilov. Stanuvame eden den i gledame Kozaci ni vleguvaat vo dvorot. Bea mnogu nasilni. Otidoa blizu Moskva, ili Orel, a potoa belata armija se raspadna i sekoj se vra}a{e doma. Koga dojdoa Kozacite ni gi odzedoa i kolite i kowite. Imav 15 ili 16 godini. Mihail, mojot najstar brat, is~ezna. Prvin ~uvme deka bil komandir i podocna, vo Galipoli, doznav deka zaginal. Be{e dobrovolec vo prvata svetska vojna i dojde so Gregorijanski krst na gradite. Za mene, toj be{e heroj. Ivan, isto taka, be{e mobiliziran od Belite. So Mihail ne se na{le. Toj umrel od tifus vo Novorosijsk. Dmitrij be{e vo Trudnij zavod za vreme na Vtorata svetska vojna. Raja, sestra mi, dodeka bevme tamu zavr{i za u~itelka i rabote{e na edno 50 klm. od Tim. Pomnam, eden den odevme kaj striko mi Vasilij, koj be{e lekar. Se vozevme na sanka, so trojki. Nî le~e{e i nî izle~i od plevritis. Zimite bea mo{ne jaki. Minus 20, 25, pa duri i 30 pod nulata. Bevme veselo semejstvo. Majka mi i sestra mi Olga svirea na pijano. Umeaja da ja rasteglat i harmonikata. Vo ku}ata gi imavme site instrumenti: gitara, prim, mandolina, balalajka. Nema ku}a vo Rusija vo koja nema pove}e instrumenti. Sekoja ku}a e orkestar. Do skoro i jas pletev prsti vrz mandolinata. Tatko mi be{e mo{ne strog ~ovek. Sve{tenik. Tvrd na verata. [tom po~naa Belite da otstapuvaat, mene me mobiliziraa. Toa go stori kmetot vo seloto. Bev zavr{il osnovno u~ili{te i 4 godini duhovno. Potoa se prefrliv vo Kursk, {to e na okolu 60 klm. od nas. Treba{e da u~am za pop. I gledaj sega beqa - Revolucija se gotvi, Gospod od krstot go simnuvaat - a jas pop }e ti biduvam! Lo{ esap. Koga stana Revolucija, dojoda Kozacite. Nema{e bitki. Samo minuvaa vojski, so denovi samo minuvaa i pominuvaa. Se pojavija razni partii: boq{evici, mew{evici... Davavme fiskulturni priredbi. U~itelite ni bea ^esi. Sokoli. Koga dojde Belata armija, sekoja ku}a mora{e da dade kow i kola. Jas bev mobiliziran vo po{tata. Nî vodea do Ukraina. Bev pozadinec i odev zad vojskata. Odevme do Harkov. Koga go pominavme Zmijov, velevme deka sme voeni begalci. Se najdov vo kowi~kiot polk na general Drozdovski. Razbrav deka e tamu i bratu~ed mi Serjo`a i sakav nekako da se najdeme, zaedno da go prodol`ime patot. I taka, so moeto ko`uv~e, stignav i do Krim. Tamu se najdovme i eve, do denes, zaedno sme i ne se delime eden od drug. Minavme niz mnogu bitki i na{eto odewe po makite, na{ata Golgota, nema{e kraj. Toa be{e edno dolgo, dolgo otstapuvawe. Se se}avam na imiwata na na{ite vojskovoditeli: Mahno, Getnam, Drozdovski. Odevme do Krim i Azovsko more. Pristignavme do nekoi solani. Se se}avam na prestojot vo edno tatarsko selo, mislam, na Ker~anskiot kanal. Potoa vojskata se prefrli preku Kavkaz i Novorosijsk. Tamu be{e flotata. Seta Crnomorska flota, stacionirana na Jalta, Simferopoq. Nî utovarija na brodot "Krim", vo Jalta. Nie so komorata

ne se povlekuvavme sami. Ima{e vojska. Nikogo ne ohranuvavme i vladee{e haos nasekade. Nosevme svoja, civilna obleka. Ni zboruvaa deka }e nî prefrlat na nekoj polski front. I potoa, koga pristignavme vo Carigrad, no}e nî tovarea oficeri pod zakana i so nakrenati naganti. Od sprotivnata strana napa|aa Crvenite. Ostanav bez konduri i vle~ev ~izmi od mrtovec. Dojdovme do Perekop, do eden 2-3 metri visok nasip, otkraj nakraj na moreto i potoa se evakuira glavninata. Se se}avam na kapetanot Emnih i na generalite Kutepov i Drozdovski. Na brodot "Krim" ima{e bali od tutun. Bevme okolu 5.000 du{i. Plovevme po nemirno more. Ima{e buri i nî sledea ogromni branovi. Koga dojdovme vo Carigrad nî uveruvaa deka na{ite sojuznici Francija i Anglija }e nî izvle~at od kalta, od glibot vo koj bevme zaglaveni do gu{a. Nekolku nedeli pominavme na brodot. Tuka jadevme, tuka spievme i tuka o~ite si gi vadevme eden so drug. Sekoj krade{e od sekogo. [to najde i {to }e dofati. Kaj stigne i kaj }e dograbi. Koj {to }e doka~i. Kradea sedla, sapuni, cigari, pi{toli, marami, krpi, konduri, sapuni, `ileti... Eden pi{tol - kilogram inxiri (smokvi). Jadeweto be{e najskapata rabota na svetot. Par~e leb vrede{e suvo zlato. Kozacite bea najve{ti so oru`jeto i tie bea majstori kako da go spalandosaat, kako da ti go iskornat i beloto pod noktite. No znaeja i kako da go do~uvat toa {to }e go zemat. Bevme vo karantin. Doa|aa lekari od site strani. Ima{e i turski. Se zakanuva{e epidemija. Gi prefrluvaa vo nekakov lazaret. Ne znam i denes kako ne zaka~iv i jas nekoja od tie treskavici {to se {ireja naokolu. Dijarea, tifus, malarija i {to li u{te ne. Najposle nî rastovarija pred Mramorno more. Tuka po~nuvaat Dardanelite. Vlegovme na poluostrovot Galipoli. Naokolu ima{e i gr~ki sela, {to potoa Grcite gi iselija i se formira Begalskiot logor. Eden del od niv se naseli vo Peh~evo. I den-denes ima nivni deca tamu. Sedime so Sergej i si velime. Neka drdori general Kutepov {to saka, ama nie vojnici pove}e ne biduvame. Odime vo Begalski logor. Ona, vistina e, hranata vo vojni~kiot del e podobra, tamu eden leb doa|a na pet du{i, ama {to si e civilno, civilno si e, brate. Vednata glava sabja ne ja se~e. A od glad nikoj ne umrel, pa nema ni nie. Se umira od `ed i od stegnato, od svieno srce. Od obesen, navednat nos. Od krenati race. Od glad ne se umira, taka vika{e tatko mi. Jas znam, se zboruva i den-denes. Lu|eto za da pre`iveat jadea staorci, jadea gluvci, jadea ma~e{ki i pcojsani mr{i, {to ne pravea lu|eto za da pre`iveat. Se zboruva{e deka vo logorite vo Ungarija imalo slu~ai i ~ovek ~oveka na trpeza da go kurdisa.^ove~koto meso, demek, bilo najvkusno. More, kakvi mi ti meso. Tie i izmetot si go jadea svoj. Za da pre`iveat, lu|eto stanuvaat kako stoka. Ama, ne, brate. Nie bevme mladi. Mladi. Kapka. Rosa. Plunka da goltavme }e pre`i-veavme. Velat mlad ~ovek ne mo`e bez hrana. Trebalo, demek, da vrzi koska. Ne znam dali e taka. Mo`ebi e taka. Ama ve}e sum zaboravil na site maki niz koi morav da pominam. Znam. Se se}avam. So denovi crevata ni svirea i ni krkorea. Kako gajdi nadueni.Se vitkavme i pa|avme od glad. Od nemo}. Od nevidelica. Snemo`uvavme. Ama pak nekako izvlekovme opa{. Pre`iveavme. Spolaj mu na Gospoda. Nikoga{ nema da ja zaboravam Dolinata na smrtta. Toa {to go vidov tamu, toa {to go do`iveav...eh,brate...na site strani komarci, stenici, stonogi, skorpioni, pajaci, "crni i beli vdovici", skolopenderi...ako te uape nekoe yvere od niv - kraj. Minuva{e po sredinata nekakov potok, nekakva kalna, polna so batak Sero{tina, nekakva malari~na pritoka na edno smrdlivo mo~uri{te

{to ne dopira{e do moreto, ve~no okru`eno so roi{ta komarci, gadinki, yunyari...sekojdnevno desetici i desetici bolni kinea konci, umiraa i pcojsuvaa kako pci. Postojano ureduvavme nekakvi baraki. Hrana od nikade. A rabota kolku saka{. Se mavtavme naokolu kako senki. No i pokraj sî, lu|eto se obiduvaa da formiraat teatri na otvoreno nebo, igraorni grupi, muzi~ki zabavi, veselbi, igranki, ske~ovi. Ima{e mnogu istaknati umetnici. Ima{e i mostri {to gi poznava{e cela Rusija. @enite bea stacionirani vo Galipoli. Vo gradot. Doa|aa samo povremeno vo logorot. Kolku da napravat zbrka. Kr{ i lom. Okolu logorot ima{e edna {uma i preku no} ottamu zavivaa {akali. Zboruvaa deka mnogu, mnogu odamna nekoja rimska legija seta izumrela od malarija tokmu na toa mesto. Imeto Dolina na smrtta datira od pamtivek. Se digna i spomenik. Vo ~est na umrenite. Vojskata na Angli~ani {to be{e okopana pokraj moreto na Galipoli broe{e duri i do 300.000 . Toga{ zapo~naa i pregovorite so Jugoslavija za na{e prefrluvawe. Se zboruva{e deka Vrangel i kralot Aleksandar bile {kolski drugari. Eden del od Vrangelovata armija (kowicata i artilerijata), preku Solun, dojde vo Jugoslavija, a pak pe{adijata zamina za Varna. Od brod, vedna{ se iska~ivme vo vagon. Nî istovarija duri vo Skopje. Toa be{e 1921 godina. Me odredija vo grani~na trupa. Ni dadoa uniforma. Nî donesoa na Mexitlija. Stanica Kenali. Karaula 4 ruski grobovi. Po~na izgradbata na prugata. Rabotev i tamu. Od spe~alenite pari, jas i bratu~ed mi si kupivme koli (fordovi, pakardi, {evroleti). Ottoga{ sme tuka i tuka se ispo`enivme, se oku}ivme i ako dade Gospod, tuka i decata }e nî zakopaat." Dolgata prikaska na Anatolij T. naedna{ sekna. Prekina naglo, kako i {to zapo~na. Nenajaveno i odnenade`. Gleda{e vo poluprofilot na Gogo Kapka. Izrazot na negovoto lice voop{to ne be{e promenet. Toj i ponatamu gleda{e mirno i bezizrazno pred sebe, nekade neodredeno. Vo dale~inata. Be{e mol~aliv. Tainstven. Nem. Anatolij T. se zamisli. Produma troa, i pak podzede: "No sepak, edna rabota ne mi vleguva vo glavata, brate. Toa {to jas ne mo`am da go razberam i nikoga{ nema da vleze vo ovaa moja golema i prazna tikva e koga denes gledam tolku mladi lu|e kako {etaat natamu-navamu, kako muvi bez glava. Zgr~eni, zamaeni, ogor~eni. Izgubeni samite vo sebe. ]e imalo vojna, velat. Pa, {to deka. Neka ima vojna. I vo vojnata mo`e da se pre`ivee. Ne umiraat site vo vojnata. Nekoi duri od nea i fajde vadat. Taka mislam jas, gospodine Gogo. A {to velite vie na toa?" Toj pogleda vo nego i povtorno, po kojznae koj pat, se uveri deka izrazot na liceto na Gogo Kapka voop{to ne se menuva. Si ostana ist. Kako i koga ja zapo~na svojata dolga istorija, svoeto dolgo pate{estvie od Jalta dotuka. Se posomneva za mig i blago go dopre po ramoto, obiduvaj}i se da izmami od nego kakov i da e znak deka sî u{te go slu{a i deka site kozi mu se na broj. No toj samo blago pro{epna: "Princezata. Princezata Tarakanova. I taa e tuka, neli,"odvaj promrmori niz usti. Nebare nem. Nebare gluv i slep. Ne be{e jasno dali samo pra{uva, ili nedugavo se majtapi so nego. Anatolij T. gi iskrivi ve|ite, se okokori naedna{ siot, se oyveri kako sa{tisan, mu se vnese v lice, no otkako vide deka vo pogledot na Gogo Kapka i ponatamu ne se menuva nitu edna svivka okolu negovite ve|i, okolu negovoto

~elo, naedna{ nekako bezvolno i razo~arano se povle~e vo svoeto sedi{te, se prekrsti so trite prsti okolu gradite i prodol`i da si go sledi...

OD PEPEL VO PEPEL OD PRAV VO PRAV

1.

Golemiot Rok i Nemata Morfa pristignaa so vozot na `elezni~kata stanica vo \ev|elija, patuvaj}i so brod do Solun, a potoa so istiot voz prodol`ija do Skopje. So sebe go donesoa i prven~eto na Morfa, Robert. Mu kumuva{e Golemiot Rok, li~no, vo ~est i znak na blagodarnost kon slavnoto ime na svetskata medicina Robert Koh, kogo go smeta{e za svoj najgolem dobro~initel i spasitel. Sepak, rabotata okolu negovoto kone~no zakrepnuvawe i ozdravuvawe, podocna celosno }e ja svr{i eden drug pronao|a~, koj }e mu go podari na svetot senzacionalniot lek nare~en streptomicin, {to potoa nasekade niz svetot }e izbavi od sigurna smrt milioni bolni od taa te{ka i morni~ava bolest na ~ove{tvoto, {to goltna tolku mnogu narod. Zaedno so Robert, tie za potrebite na "Bohemija" donesoa so sebe i dve trimese~ni lav~iwa, ma{ko i `ensko. Vo Maroko pominaa pove}e od dve godini, glav-no nastapuvaj}i niz no}nite klubovi i lokali vo Tanger, Marake{ i Kazablanka, najprvin trudej}i se Morfa da go rodi so {to pomal rizik i nevolji svoeto ma{ko ~edo, a potoa obiduvaj}i se zaludno da ne im mine vremeto vo kavgi i me|usebni prefrluvawa. Nastapuvaa od no} vo no} pred sekoga{ qubopitnata i blagodarna publika, naj~esto so me{an sostav od francuskite snagi na mar{al Peten i okupatorskite fricovi. Se zasolnija re~isi i bukvalno na krajot od svetot, surgun, na Gospoda zad grb, no Bog ne gi napu{ti. Sre}ata ne im go svrti grbot. Rok, pokraj drugoto, ima{e i avstriska, pa duri i italijanska licenca za rabota od dolgogodi{nite nastapi po site evropski metropoli i centri so raznorazni cirkusi i grupi i toa sega mu dojde taman kako pora~ano i dobredojdeno. Voop{to ne mu pravea problem marokanskite vlasti. Mo`e{e da nastapuva kaj saka, kolku saka i koga }e posaka. Zdravjeto nekako, za sre}a, nenadejno mu se popravi i izleze to~na preporakata na gr~kite lekari, koi mu predlo`ija da si ja proba sre}ata vo potoplite ju`ni krai{ta. Od druga strana, bremenosta na Morfa, iako otprvin i dvajcata ja primija so golema stre`ba i obostrani nedoraz-birawa, obvinuvawa i samoobvinuvawa, na krajot sepak sî dobro se svr{i. Nea, na taa vita stava {to ja ima{e, blagoslovenata sostojba nikoj ne mo`e{e lesno da ja zabele`i. Po~na da se poznava duri vo poodminatite meseci. Tamu nekade kon krajot na sedmiot i osmiot mesec. Nemata Morfa re~isi seto vreme be{e aktivna vo nastapite pred publikata i od taa strana ne mu zadade nekoi pogolemi gri`i na svojot patron. Lu|eto okolu niv se ~udea otkade-nakade eden tolku ovenat gospodin i soprug uspeal na tie vreme{ni godini da ja usre}i so ro`ba taa mlada, retka i vita ubavica. Mnogumina i ne veruvaa deka toj e vistinskiot tatko na novoroden~eto i ne retko, kri{um i so neprijatni doverlivi me|usebni {epkawa, domunyosuvawa i i{areti, go iska`uvaa svoeto mislewe za prinovata na Nemata Morfa, kogo vedna{ site si go zavikaa Bobe, ime i prekar {to cel `ivot }e mu ostane vo amanet od toa patuvawe vo egzoti~nata Afrika na negovata majka. Podocna mestoto i dr`avata na negovoto ra|awe }e predizvikuva ~udewe i neverba i kaj najzakoravenite sledbenici na Islamot i }e im zadava golemi maki i nedoumici i na policiskite i na {kolskite i na vojnite i na verskite i na site drugi vlasti kaj{to }e se preseli i kaj{to }e `ivee Robert. Koga Golemiot Rok prvpat sfati deka negovata ve~na pridru`ni~ka, negovata {titeni~ka i "lebedica",

kako {to mnogu ~esto si ja vika{e nagaleno Nemata Morfa, }e stanuva majka, samo tivko i skr`avo promrmori: "Ne treba ni da pra{uvam koj e tatkoto, zar ne?" Taa nemo}no i srame`livo ja navedna glavata, ne davaj}i od sebe nitu mal znak na `ivot. Be{e stisnata i pritaena vo sebe, bez zdiv i so seto ~uvstvo na vina, so seta gri`a na sovesta i bega{e od pogledot na Rok kako |avolot {to bega od krstot. Toj ve}e nikoga{ potoa ne ñ go spomna Gogo Kapka. Toa ime me|u niv ne smee{e ve}e da se izgovara glasno. Be{e vrv na nivnata zaedni~ka zla sre}a i nespoluka. Maler. Koba. Crna to~ka. Vo po~etokot na devettiot mesec od nejzinata bremenost, vo edno studeno i vetrovito martovsko utro, Golemiot Rok ja zede pod raka i bez kakva i da e prethodna najava i navestuvawe, vo pridru`ba na {efot na salata vo hotelot kaj {to prestojuvaa poslednite meseci, koj za taa specijalna prilika dojde vo dru{tvo na svojata `ena, trgnaa kon Op{tinskata zgrada na civilnite vlasti vo Tanger, da sklu~at gra|anski brak.Se potpi{aa vo nekakvi tefteri, edniot od niv dvajcata(onoj "pozborliviot") izgovori nekolku francuski zakletvi, izmenija burmi i se baknaa za sre}a. Potoa pojodoa do istiot hotel kaj{to bea otsednati na po~etokot i na samiot kraj od svojot prestoj vo Maroko i se po~estija so ubav nedelen ru~ek, so neizbe`niot kus-kus i site drugi zapipereni i za~ineti orientalni jadewa i |akonii, probaa duri i od retkiot i skap kavijar i potoa seto toa sve~eno go zalija i so dve {i{iwa {ampawsko. Taka maliot Bobe vo eden den, pokraj svojata rodena majka, navreme, ili tokmu vo posleden ~as, se zdobi i so ime i so prezime na svojot zvani~en tatko, kako i so kum {to ne be{e tokmu od negovata, ortodoksna, pravoslavna, hristijanska vera. Za kr{tevka, pak ne mo`e{e da stanuva ni zbor, bidej}i vo Tanger ne postoe{e pravoslavna hristijanska crkva. So toa se svr{i ven~anijata na Nemata Morfa, no iako nema{e sve~en ven~alen fustan na taa svoja neplanirana i nenadejna svadbena ceremonija, i so oblekata {to ja nose{e na sebe toj den, taa be{e ubedlivo najubavata nevesta od Raven, koja voop{to go izrekla svoeto sudbonosno "da" na izbranikot, duri tamu, vo dale~nata, tu|a i tainstvena Afrika. Be{e vistinska {teta {to toa osven nejziniot za{titnik, slu~ajnite kumovi i slu`benoto lice vo Tanger, nema{e koj drug da go vidi i da go potvrdi. Osven mo`ebi fotografskiot aparat na Golemiot Rok, koj zamoli eden slu`benik od op{tinata da pritisne na kop~eto od negovata Lajka. Vesta brgu se pro{iri niz gradot. Nikoj potoa ve}e ne iska`a nekakov otvoren somne` ili prezir kon nivniot bra~en status i zaedni~kata sre}a {to nasekade se obiduvaa da ja odglumat pred svetot. Tie sekoga{ ostanaa samo prijateli i verni drugari eden na drug. Vo arno i vo lo{o. Cel `ivot. Do smrt. "Vernosta odi raka pod raka so prijatelstvoto. So qubovta - ne. So qubovta odat samo senki", ñ zboruva{e Golemiot Rok na Nemata Morfa, sakaj}i da ja protolma~i tajnata vrska pome|u qubovta i prijatelstvoto na denot koga go ozakoni nejziniot vonbra~en sin.

Dve voeni i luwi~avi godini im minaa kako vo treska, kako vo son, kako vo nekoja postojana stre`ba, jagma i trka da se izleze nakraj so site isku{enija {to im se prepre~uvaa i uka`uvaa na patot. @iveaja skromno, se hranea nebare odnemajkade, so denovi minea so `vakawe na kamember i baget, pieja alzas i bo`ole i posetuvaa evtini restorani. Golemiot Rok, so svojata prepolneta `ivotna bov~a i {iroka kultura na vistinski svetski ~ovek, poliglot i ve{t iluzionist vo sekoj pogled, uspea da ja pot~ini prvi~nata odbojnost na

sredinata i da si pribavi dovolno uverlivi pri~ini da ostane me|u niv i da go opravda svojot prestoj vo taa dale~na i tolku neobi~na zemja na severot od najvreliot kontinent. Toj be{e invalid so edna `elezna noga i na nekoj na~in odnapred pobuduva{e nekakvo so~uvstvo. ^esto pati, vo momentite na slabost, znae{e da si postavuva te{ki, neodgatlivi zagatki, neprijatni i mo`ebi duri i sudbonosni pra{awa okolu toa dali svetot nemu ponekoga{ samo taka mu proglednuva niz prsti. Dali toj zol i licemeren svet, nego samo taka, otkutura i nependek, umee i u{te kako da go bagatelizira, da mu aplaudira, da go mami, da go la`e, da go so`aluva, da mu popu{ta kako na kutar invalid, od dobra volja, od somilost, ili pak go zema premnogu seriozno. Nikoj `iv na ovoj svet ne treba da se zema sebesi premnogu seriozno, mu {epka{e na uvo onoj pomudriot, postalo`eniot i pove{tiot Rok vo nego. Ne treba da ima otpove}e iluzii nikoj, pa ni toj samiot za sebesi, bidej}i ako mene za ne{to navistina me biduva vo `ivotot, misle{e toj, toga{ toa bezdrugo e sozdava-weto iluzii kaj lu|eto. Jas sum majstor na iluziite. I iako ne se `ivee od iluzii, jas sepak so toa si go zarabotuvam lebot, zarem ne, misle{e vo sebe Golemiot Rok. A pak negovata ubava pridru`ni~ka u{te i so samata svoja pojava, nasekade i sekoga{, umee{e da predizvika samo voshit i simpatija. Dovolno be{e samo da se pojavi nekade i vedna{ temperaturata da se v`e{ti. Ponekoga{ duri i do to~kata na vriewe. Nasekade okolu nea. Takva be{e taa. Em darena od Gospoda, em bele`ana na eden surov i nemilosrden na~in od prirodata i od lu|eto. Toa {to vo edna tolku neobi~na i dale~na zemja dojde da stane majka, da ja donese na svet svojata prva ro`ba, toa {to Gospod ñ ja be{e odzel mo}ta da govori, a so svojata topla i srde~na nasmevka, so svojata retka i trogatelna ubavina re~isi da ka`e sî {to }e posaka, i ona {to e potrebno i ona {to se podrazbira samoto po sebe, ja prave{e navistina privle~na, dobredojdena i po`elna vo taa tolku {arenolika i neobi~na sredina. Ostanaa skoro dve polni godini me|u toj muslimanski svet, `iveej}i i rabotej}i vo tie mitski i bezmalku nestvarni mesta pokraj morskiot breg: Tanger, Marake{, Kazablanka...sledeni vezden od ehoto na ve~ernata i}indija na oxata od bliskoto minare. Da. Vernosta odi samo so prijatelstvoto. Qubovta doa|a za mig i pominuva. Kako oblak. Kako molwa. Kako grom od vedro nebo. Taa e sekoga{ osamena. Izdvoena. Izgubena nekade na polovina pat kon nikade, na sretpat od krajot na svetot. So nea nikoj ne se dru`i. Taa si e dovolna samata na sebesi. Taa `ivee na eden pust ostrov. So nea odat samo senki. Nebare nekoja luda ptica {to se podbiva so mimoletnosta na brodovite bez pristan. Kako galeb. Kako onoj zalutan albatros, {to posleden pat go nadletuva{e pristani{teto vo Solun, na zajdisonce. Pred da pristignat purpurnite legii na no}ta. So prijatelstvoto odat i pcite i karvanot. A toa pak e pove}e od ni{to.

2.

Na 11 mart 1943 godina, od Makedonija se sobrani 7.144 Evrei vo sobirniot logor na skopskiot monopol, pod komanda na Peju Draganov i ispora~ani vo Treblinka, Polska. Toa e samo delot od Vardarska Makedonija. Se ceni deka od Trakija (Belomorieto) i drugite novooslobodeni zemji smesteni vo logorite vo Pirot, Gorna Xumaja, Dupnica i Radomir treba da se iselat u{te 13.000 Evrei. Spored spogodbata za iseluvawe potpi{ana pome|u Bugarija i Germanija (od strana na policiskiot ata{e na germanskata ambasada Teodor Daneker i komeserijatot za evrejski pra{awa vo Sofija, pretstavuvan od Aleksandar Belev) treba da se ispora~aat vkupno 20.000 Evrei...

..."Na sostanokot {to se odr`al na 31 mart i 1 april 1943 godina, car Boris mu ka`al na Ribentrop deka toj naredil da se protera samo mal broj "bol{evi~ko-komunisti~ki elementi", dodeka preo-stanatite (okolu 25.000) Evrei od cela Bugarija gi ostavil vo zemjata sobrani vo koncentracioni logori, bidej}i imalo potreba od niv za "gradewe pati{ta". (Politishes Archiv des Auswärtigen Amtes (Bonn), Inland II g.

Berichte und Meidungen zur Lage in und über Bulgarien, Bd 4, Ber, v.22.X.1943)

Toplata mineralna bawa na Laxite, gi gree{e re~isi preku cela godina umorenite koski na Gogo Kapka. Blagotvornoto dejstvo na lekovitata voda uspea za kuso vreme da go ispravi na noze ranetiot voin. Ranite na glavata i na nozete brgu bea zale~eni, no toj i ponatamu ne mo`e{e nitu saglamno da slu{a, nitu jasno da se seti na ona {to se slu~uvalo vo tekot na denot, a kamo li pak na ona {to se slu~ilo v~era, zav~era ili u{te poodamna. Se dvi`e{e te{ko i so golem napor. So pomo{ na paterici. Sî do proletta na godinata vo koja car Boris sve~eno vleze vo Raven. Tie denovi, pred da dojde carot, nekade vo po~etokot na mart, na negovata porta vo Gorno maalo, tropna David Sion. Nikoj ne mu otvori na stariot Evrein. Po~uka u{te nekolku pati, no otkako vide deka portite ne se zatvoreni, vleze vo dvorot i se upati po skalite na starata ~ardaklija. Gogo Kapka sede{e vo kujnata, nadvisnat nad mangalot i si gi gree{e racete. Samo odvreme-navreme doa|a{e edna starica od kom{ilakot da go prigodi. David Sion ne mo`e{e da veruva. Mu ka`uvaa deka se vratil i deka mnogu se izmenil od negovoto posledno doa|awe vo Raven, no deka Gogo Kapka }e go vidi vakov, oslanet i obelen vo kosata, sneubaven, namr{ten, mol~aliv i izguben vo nekoi svoi misli do koi nikoj ne mo`e da dopre, takov navistina ne o~ekuva{e deka }e go vidi. Go pottupna po ramoto i se spu{ti poleka na niskiot minderlak. Gleda{e so ~udewe, galej}i si gi brojanicite. "[to ti storija, be, sinko, ta vaka siot te suredile od glava do petici?"-go potpra{a toj, ne mo`ej}i sepak da se vozdr`i od iznenaduvaweto i nekako trudej}i se da ja potskrie evrejskata zna~ka na levata strana od gradite vo

forma na {estokraka yvezda so crni krai{ta vo svetlo-`olta boja, pri{iena so cvrst `olt ibri{im vrz reverot na kaputot. Gogo Kapka prodol`i da ree nad za~adeniot mangal i ni{to ne mu odgovori na nekanetiot gostin. Evreinot vedna{ izleze do ~ardakot i se zag-leda nekade vo pravec kon gradot, vadej}i go postojano svojot ~asovnik od xebot, {to mu be{e prika~en na elekot. Be{e ne{to okolu pladne. Zabranata za dvi`ewe do 10 ~asot mora{e da se po~ituva. Ne saka{e so ni{to da go predizvika vnimanieto na budnite policiski zagari. So naredbata od 15 januari, na Evreite im se zabranuva{e da kupuvaat vo du}anite i pazarite pred 10 ~asot nautro. Be{e sepak malku nestrpliv i postojano se vrtka{e levo-desno okolu portata. Go o~ekuva{e doa|aweto na amalinot Sinto, nare~en "El Pajo"(tatkoto), koj treba{e da mu go donese tajniot i zamaskiran tovar, skrien pome|u iskinatite vre}i. Najposle, go zdogleda u{te od daleku. Toj itro se votna i go podade nosot niz drvenite porti. David mu pojde vo presret i vedna{ ja prifati kutijata {to toj ja nose{e, zamotana vo hartija za svitkuvawe. Mu re~e da sedne i da odmori za mig na skalite od ~ardaklijata i pojde do senicata, kade{to se nao|a{e pomo{niot alat za bav~ata. Gi pronajde lopatata i kopa~ot i go natera da iskopaat edna podlaboka dupka vedna{ do oreovoto steblo, {to e mo`no podlaboko. Se naprega{e duri i toj samiot da mu potpomogne so motikata, nesvesen deka so toa samo mu pre~i na El Pajo. Se vrte{e kon kom{ilakot siot na {trek, pla{ej}i se nekoj da ne gi vidi kako se metkaat niz tu|iot dvor, no iako ogradata od }erpi~i be{e dovolno visoka okolu ku}ata na Gogo Kapka, toj sepak be{e siot vnesen i daldisan vo rabotata, no pak i sî tuku se vrte{e naokolu, pazej}i da ne bapne nekoj namernik, nekoj ran "rosen" zajak otkaj portata, ili da gi ot~uka vo u~astokot nekoj od poagilnite kom{iski ortaci na"branicite" ili "opol~encite". Stravot i pretpazlivosta bea zaludni. Nikoj ne naide. Tie brgu ja svr{ija rabotata. Vo dvorot na Gogo Kapka be{e zakopana kartonskata kutija, vo koja ima{e golema tegla polna so raznorazen nakit i zlato. Vpro~em, toj zakopa u{te edna tegla vo vizbata na sopstveniot dom, no ne saka{e da rizikuva seto zlato da go ostavi na edno isto mesto, bidej}i policijata sekoj moment mo`e{e da tropne na negovata porta, na koja so golemi bukvi stoe{e natpisot"EvreŸsko `iliçe". David Sion go otpu{ti vedna{ amalinot Sinto i se upati po skalite kon Gogo Kapka. Misle{e dolgo vo sebe dali da mu ka`e ne{to ili ne okolu ovaa negova dene{na tajna poseta. Tu }e re{e{e da trgne i da ja ostavi rabotata taka kako {to si e i kako {to naredil Gospod deka treba da bide, tu }e se premi-sle{e, }e podzastane{e za mig i }e se vrate{e pak nazad, kon mladiot stopan, kogo tolku du{manski go bea nagrdile pred vra}aweto od Grcija. Da mu ka`e, ili ne? Navistina ne znae{e {to da pravi. Saka{e nekako nevolno i preku sila, so te{ko srce i so polovina usta da go zadol`i za }erka mu @ana, za ubavata beganka vo Srbija, ama dumata nikako ne saka{e da izleta od negovata usta. Ostana nem i za~uden. A i pra{awe e dali sega Gogo mo`e{e na sebe da prezeme takov tovar, da primi takov zarek i amanet i da go povrze zakopanoto zlato so negovata }erka @ana, od koja ve}e dolgo vreme nema{e ni traga ni aber vo Raven. Odlukata be{e te{ka. Isto tolku te{ka kako i neizvesnosta {to ve}e so godini go pritiska{e da se vitka kako crv niz sokacite na Evrejsko maalo, nesposoben da go dovardi svoeto semejstvo od toa derexe {to gi snajde Evreite, da letne i da se vitosa ottuka, nekade daleku, usvet, preku sedum moriwa i

planini. Stoe{e i premisluva{e. ]e mrdne{e ~ekor napred, pa vedna{ potoa, dva ~ekora nazad. Se trtka{e i vrtka{e kako vulogav. Ne znae{e {to da stori so sebe. Nebare padna i se strupoli cela planina vrz negovite ramena. Te{ka i ogromna. Kako kletvata na Haxi David. Isto tolku te{ka, ako ne i pote{ka od prokletstvoto i sramot {to mu go zalepi na obrazot negovata lekoverna }erka, koja taka bezdu{no go ocrni tatka si i celoto svoe semejstvo, naj~esnoto i najbogatoto evrejsko semejstvo vo gradot, begaj}i so eden vetrogon i lepezan xenem, fa}aj}i limja, bela sveta, xom, bestragija. Najposle, se re{i. ]e mu ka`am, pa {to saka neka bide. Belki ostanalo i edno zrnce solca niz toa negovo mra~no ~elo, niz taa negova matna glava, magla vo svesta, nevidelica i slepotija vo o~ite. Go pottupna po ramoto i go povle~e nakaj dvorot. Go dovede do orevot i mu ja poka`a sve`o zatrupanata humka, vrz koja nabrzina be{e frlen i eden golem bel mazen, vodeni~ki kamen, {to pred toa stoe{e do vlezot, pred portata, kako ve~en spomen za vodeni~arskata sudba na semejstvoto Kapka. Mu izvadi edna petolirka od xebot i mu poka`a so racete deka vnatre ima mnogu takvi, cel kup, polni race i grski petolirki. Napoleonderi, francjozefki, grivni, obetki so brilijantini, prsteni, belegzii, |erdani so vistinski biseri, aznoto na car Solomon. Ne znae{e dali voop{to go razbra. Ne znae{e dali ne{to zau{i od ka`anoto i poka`anoto. (Gospodi! - se krste{e vo sebe stariot David Sion. Ete {to mi bilo sudeno. Cel `ivot da teglam, da pestam, da ~uvam, da se ma~am, da {tedam, da se vitkam kako crv. Kako gre{en |avol. Za kogo? Za {to? Da tro{am snaga, da ar~am um. I {to izleze na krajot? Dve-tri pedi crna zemja i vakvo ku~e{ko skon~anie. Da pcojsam kako pes. Da molam za milost, da kle~am i da kumam, da prosam i da cimolam pred nozete na ova nedugavo, kutro i osakateno Bo`je ~edo, od koe i Gospod krenal race. Kako i od mene {to gi krena. I Gospod. I brat mi. I }erka mi. I cel svet. Kako i mene {to mi svrtija grb. Site. O, Gospodi! Se obistinija, zna~i, zborovite na Haxi David... "da dade Bog da ima{ - pa da nema{!") Se pomoli u{te edna{ vo sebe, go pottupna po ramoto sinot-edinoroden na svojot ortak Ariton i izleze od dvorot vo sokakot na Gorno maalo. Nem. Izguben. Skr{en. Od portata go slede{e izgubeniot pogled na Gogo Kapka. Dolu, vo gradot, ve}e dolgo vreme, crni oblaci se vieja nad Evrejsko maalo vo Raven. Naredbite i zakanite fr~ea sekojdnevno. Niknuvaa kako pe~urki po do`d i se lepea vrz banderite. Od denes se zabranuva ova, od utre se zabranuva ona..."im se zabranuva na Evreite da gi posetuvaat magacinite i pazari{tata porano od 10 ~asot nautro vo site denovi, vklu~itelno i vo nedelite"..."im se zabranuva na Evreite poseta na hoteli, restorani i kafeani za {to treba site sopstvenici da istaknat natpis na vidno mesto..." "...im se zabranuva na Evreite da posetuvaat teatar samo vo prazni~ni denovi, bidej}i istoto toa mo`at da go storat i vo delnicite, vo sabotite, na primer"..."im se zabranuva na Evreite da go napu{taat mestoto na svoeto `iveali{te bez posebno odobrenie od policijata i nadle`nite vlasti"... "najstrogo im se zabranuva na Evreite {pekulata so nedvi`en imot"... "centralniot konzistorium na Evreite vo Sofija gi izvestuva site op{tini vo novooslo-bodenite krai{ta deka im se odzema siot dvi`en i nedvi`en imot i se voveduva pla}awe na policiski taksi za Evreite biv{i dr`avjani na dr`avata SHS..." "...spored zakonot za za{tita na nacijata, site Evrei se dol`ni da go objavat svoeto poteklo"..."...im se zabranuva na Evreite da poseduvaat avtomobili,

radioaparati, telefoni, kako i da stapuvaat vo brak so lica od bugarsko poteklo"... "im se zabranuva na Evreite vr{ewe na bilo kakva stopanska dejnost" "...licata od evrejsko poteklo ne smeat da dr`at kaj sebe, vo kakva i da e forma, gotovi pari nitu predmeti od vrednost i da raspolagaat so poseduvanite od privatni lica za{tedi, sumi dobieni od osiguruvawe, podaroci preku testament, sobrani pobaruvawa od netrgovsko poteklo so proda`ba na imot, od nadomestoci od odzemen imot, a site skapocenosti mora da bidat deponirani na ~uvawe vo Bugarskata narodna banka..." "za neizvr{uvawe na naredbata za likvidacija na evrejskiot imot sleduva kazna od 5 godini zatvor"..."im se ukinuvaat privilegiite na me{anite brakovi..."a site pari~ni kazni i konfiskacii na imotot odat vo polza na dr`avata, vo kasata za op{testvena pomo{!..." "Za odbegnuvawe da se nosi Davidovata yvezda se propi{uva kazna strog zatvor i pari~na globa vo visina od 100.000 leva..." David Sion brgu se spu{ti do Evrejsko maalo i tivko vleze vo svojot dom. Iako na grbot i ple}ite go vle~e{e tovarot na godinite {to ja preminuvaa granicata od okolu sedumdeset i pet leta, u{te ne se predava{e. Be{e `ilav, `ovijalen starec. Sî u{te ima{e kuvet, `elba za `ivot, za pe~alba. Dlaboko go pogodi izdajstvoto na negoviot brat Avram. Ne mo`e{e dolgo da razbere {to buva mu se pikna v u{i, {to |avol mu {epna otstrana na negoviot pomlad brat da ja tegavi rabotata, ta tolku re{itelno odbi da zaminat za Amerika. A pred toa, sto pati uspeva{e da go nagovori i preku pisma i vo retkite priliki koga }e se sretnea lice v lice. Nekako sepak naj~esto vo glavata mu se mota{e mislata deka negovoto masonstvo, negoviot cionizam, negovata fanati~na verba vo vra}aweto kon korenite, kon pratatkovinata i pradedovinata, kon Palestina, najposle si go storija svoeto. Ne mo`e{e da veruva deka negoviot brat, trgovecot Avram, ja izgubil naedna{ vrskata so realnosta, {to otsekoga{ bila negova najcvrsta i najizrazena crta vo karakterot. Negova najsigurna potpora i stolb vo `ivotot. Taa nego go krase{e na najdobar mo`en na~in i go odvojuva{e od drugite. Dodeka bev mlad, mislev mene ne mo`e da me razbere svetot, duma{e sega David Sion samoprekorno i so golema skrb vo du{ata. Sî nekako kabaetot go frlav na drugite. Sega ve}e ne sum mlad i znam, jas sum si kabaet: svetot mene ne mi e kriv. Jas nego ne sum go razbral. Trebalo prvin jas da go razberam svetot, toj i takov svet, takov kakov {to si e, a ne nekoj drug, nekoj {to ne postoi, ili postoi no samo vo na{ite pusti `elbi i plitki crpki, zna~i, takviot svet prvin jas trebalo da go razberam, pa potoa da si ja meram ~ivijata. A sega - {to? Izgleda ni dojde krajot. Se oglasija erihonskite trubi. Sudniot den ne e daleku od nas. Go nema ve}e Mojsij da go cepi moreto na dve. ]e ni pozajmi li dedo Noe troa goferovo drvo da si ja izdelkame lotkata {to treba da nî prenese na drugiot breg? ]e go najdeme li nie toj dale~en breg? Kade e toj? Kade e toj breg? Isto~no od rajot, ili na zapad kaj{to an|elite na samrak sadat tikvi, a |avolite na drugiot kraj od nego vijat oro? Po izvesno vreme, vo sobata se prikrade Isak. Vleze ne~ujno. Kako senka. Toj mu be{e vnuk od sredniot brat na David. Be{e miren i stalo`en mladi~, {totuku vraten od Qubqana, kade{to rabote{e kako bankarski slu`benik. Vo Raven se najde poradi mobilizacijata za aprilskata vojna. Pomol~a malku i otkako vide deka striko mu go zabele`al negovoto prisustvo, izusti tivko: "Striko Davide, ni gotvat blokada i golema racija."

Toj se svrti kon nego, so umoren izraz na liceto i nekako sepak iznenadeno pro{epna: "[to? [to?" "Toa. Ni gotvat racija. ]e nî selele ottuka." "Kako? Koga? Zo{to?" "Taka, ubavo. Utre, ili mo`ebi u{te ve~erva. So sî partali. No ne pra{uvaj me zo{to. Dobro znae{ i samiot zo{to. Znaat ve}e i vrap~iwata vo gradot." "[to zboruva{, sinko? Otkade ti toj avadiz? Koj ti ja napolnil glavata so trici?" "Ne se trici, striko. Od doverlivo mesto razbrav deka denes gi napolnile kamionite so gorivo. Taman za edna tura od 100 kilometri. Ene gi kaj stojat parkirani pred u~astokot, vo centarot na gradot." "Koj ti go re~e toa? Onie tvoi crveni |avoli li? Onie {to gi vikaat "{umkari". Tie komunisti~ki agitatori i zapalenkovci. Tie li?" "Ne e va`no, striko. Rabotata e seriozna. Ima pove}e od stotina novi policajci iznadojdeni vo gradot od site strani. Kotelot ve}e vrie. Se gotvi ne{to. Toa e sigurno. Vesta ne e la`na." David Sion se zamisli naedna{, se digna od stolot i trgna kon penxereto. Gi vitka{e me|u racete svoite mazni }ilibarni brojanici, no ve}e ne galej}i gi i maznej}i gi ne`no kako pred toa, tuku sega re~isi stegaj}i gi i bezmalku gme~ej}i gi. [epka{e tivko i ne~ujno. Kako da stenka. "Toa e toa. Zna~i, toa bil |avolot {to od sno{ti mi {ava niz ku}i, toa bilo toa yvere {to me pritiska i vle~e za rakavot ve}e so denovi. Pret~uv-stvoto. Janyata. Crvot {to rie odvnatre...eh. Svr{i na{eto, sinko moj...izgleda ni dojde krajot." David Sion sedna pak na staroto mesto, se zagleda voznemireno vo bledata i skameneta fizionomija na mom~eto i tivko promrmori: "Mo`ebi vas, barem vas mladite, }e ve ostavat. Belkim vas nema da ve ~epnat. Vie da kurtulite, ta za nas kolaj rabota. Nas ako sakaat i oglamnik na vratot neka ni vrzat. I samar neka ni turat na grbot. Barem vas, decata, neka ve ostavat na mira." "Ne, ne, striko Davide. Nema milost kaj fricovite. Tie site nas bri{ka }e nî pravat." "Zna~i, ni nema spas?" "Ne znam, striko Davide. Jas i Pepo ve}e kroime planovi ili da gi zapalime kamionite, ili da ja letneme so partizanite. Ama nî zatekoa. Nî fatija na spiewe. Nî sardisaa. Ve}e na celiot reon e postavena blokada. Vrie od vojska. Nie navreme signaliziravme deka vodata do u{i }e ni dojde, ama nikoj ne saka{e da nî slu{a." "Koj e toj "nikoj"?" "Pa i vie, postarite, striko Davide. Jas postojano vi velev deka lo{o ni se pi{uva, a vie sî edna ista pesna ni peevte. Te edna{ Gospod gledal odozgora, te Amerika, Francija i Anglija nemalo sami da nî ostavat, de ova bilo, de ona bilo, glavno, site si spievme na u{ite. Sega e docna. Ojde kowot vo rekata." "Taka li?" "Pa taka, striko Davide, ami kako." Starecot samo te{ko vozdivna i odmavna so racete.

Isak Sion se najde na ulicata i bara{e na~in da se povrze so Pepo Levi i drugite Skoevci od gradot. Duri vo docnite popladnevni ~asovi, uspeaja da se sretnat i da se povrzat so ~lenot na MK Vasil Z., edinstveniot koj ne be{e vo ilegala, za razlika od drugite, koi site, bez isklu~ok, imaa svoi tajni skrivali{ta. Planot be{e {to pove}e mladi Evrei preku denot da se smestat vo semejstva, {to sorabotuvaat ili se lojalni na otporot. No vremeto si te~e{e neumolivo. ^asovite protekoa vo dogovarawa i neuspe{ni javki. Se bli`e{e policiskiot ~as. Od planiranata konspirativna i tajna akcija na krajot ne izleze ni{to. Site Evrei no}ta ja prespaa vo svoite domovi. Vo me|uvreme, vo gradot ve}e i staro i mlado znae{e deka im se gotvi jamkata na Evreite, deka se stega obra~ot okolu Evrejsko maalo i od leviot i od desniot breg na ponornicata, deka site vozrasni ma`i }e bidat internirani, deka ne samo ma`ite ami site Evrei, bez isklu~ok, }e bidat "iseleni" od Raven. Za taa cel, policijata pora~ala nekoi furni da ispe~at {to pogolema koli~ina leb za slednite denovi. So prvite uli~ni svetilki i laterni bea postaveni policiski stra`i, taka{to preku no}ta ni pile ne mo`e{e da preleta. Me|u Evreite zavladea nemir i nespokoj. Vo nekoi domovi stravot zema{e razmeri na tremor, na panika. Nikoj ne spie{e. Site bea vo is~ekuvawe {to }e donese utroto. Be{e vtornik na sreda. Osamna studeno, vetrovito proletno utro, sreda, 11 mart. U{te na polno}, bugarskata vojska po~na da se rasporeduva po gradot, a rano utredenta, site Evrei bea sobrani na plo{tadot, so najnu`nite vrzopi i drebulii za li~na higiena. Isak Sion i Pepo Levi se dogovaraa so svoite najbliski sorabotnici da se sokrijat i pritajat vo nekoi od napu{tenite domovi na Evreite, no brgu zaklu~ija deka toa bi bilo samo edno neuspe{no noevsko zarivawe glavata vo pesok, za{to policiskiot pretres po proverkata na spisocite bezdrugo vedna{ }e usledi. Taka, i tie se upatija so ostanatite na plo{tadot. Po~naa da gi strojat i da formiraat pomali grupi. Stisnati, eden do drug, vo koloni po dvojki, pod stra`a, pe{, gi sproveduvaa kon `elezni~kata stanica. Isak Sion be{e vo grupata zaedno so svoite dve sestri Estela i Matilda i brat mu Avram i odea vo redica po dvajca. Bea okolu 25-mina, ma{ki, `enski i nekolku mali de~iwa od po 6-7 godini. So sekoja grupa odea i po ~etiri stra`ari-policajci. Isak se obiduva{e u{te pri pominot niz gradot vedna{ da ja spra{ti i da skr{ne, da ja letne usvet, da se pro{ukoli niz tesnite uli~iwa i sokaci, da se promolkne i pritai vo nekoja porta, no nasekade vdol` popre~nite ulici ima{e brojni voeni stra`i. Koga stignaa do bav~ite na Golema reka, osobeno kaj Kameniot most, Isak zabele`a deka ~etirite poli-cajci odredeni za nivnta grupa ne se tolku strogi i vnimatelni. Pu{kite gi nosea labavo i so remenite na laktot. Pomisli da go nagovori brata si i drugite mom~iwa da prezemat nekoja brza i ednovremena akcija, no site vo grupata bea premnogu mladi, bez iskustvo. Rabotata ode{e dotamu {to nikoj od niv ne znae{e duri ni kako se puka so pu{ka. Nikoj ne be{e slu`el vojska. Se otka`a vedna{ od namerata. Po izvesno vreme, edno malo dete se odvoi od grupata na strana i zastana da vr{i mala nu`da. Policajcite ne go spre~ija vo toa. Toj mig mu svetna ~akmakot na Isak. Se odvoi i toj za mig. I nego ne go spre~ija. Grupata prodol`i napred edno stotina metri. Zastana i po~eka u{te malku da se oddale~i. Zalegna brgu vo endekot i se prepravi kako `iv trup, le`ej}i kako mrtov kraj patot. Odnenade`, od pravecot na gradot, se pribli`uva{e edno voeno vozilo. Isak brgu stana i po~na da tr~a desno od patot kon Golema reka. Mestoto kade{to se izdvoi od grupata be{e na okolu 700-800 metri od Kameniot

most. Terenot po koj tr~a{e be{e prirodno izbrazdan na oddelni mesta, i najposle stasa do rekata. Taka oble~en, toj vedna{ ja pregazi i premina na nejziniot lev breg. Prodol`i u{te malku i srede nekoi golemi kamewa zastana da ja iscedi malku vodata od oblekata. Potoa, nekoe vreme ode{e sproti te~enieto, se skri me|u drvjata i vrbjacite i taka cel den, skukolen, izyemnat i nebare {pirtosan, ostana da ja ~eka no}ta. Prikve~erinata se upati kon gradot i preku ponornicata se dobli`i do ku}ata kaj{to prestojuvaa ilegalcite, vo koja vleze tokmu koga ve}e sosema se stemni. [tom go vidoa, site mu pritr~aa i so solzi na o~ite po~naa da se redat i da go pregrnuvaat. Mu svarija ~aj, go stoplija i mu dadoa suva obleka. Dojde doma}inot i re~e deka vo gradot povtorno se stega mengemeto na blokadata. Vedna{ izlegoa od ku}ata i se upatija kon edno lozje, oddale~eno od gradot. Tamu Isak ostana cela no}. Od ridi{tata nad gradot, do podno`jeto na planinata, ne be{e daleku. Spie{e vo edna slamena koliba, zamotan vo ~ergi i partali, pri-legaj}i toj mig na stra{ilata od lozjeto, no za razlika od niv, toj be{e `iv. Isak Sion be{e edinstveniet Evrein {to kurtuli od "preselbata" na Evreite od Raven, vo Treblinka, Polska. Utredenta dojde negovata vrska.

3. Vo Evropa, patuva~kiot cirkus go dostigna svojot vrv me|u dvete svetski vojni, osobeno vo Germanija, kade{to pro~uenite patuv~ki ansambli na Kron, Sarasani i Hagenbek dominiraa na pazarot. Vo golemite gradovi, cirkuskite pretstavi sî u{te se odvivaa vo zatvoreni prostorii: Kron ima{e sopstvena cirkuska zgrada vo Minhen, Sarasani vo Drezden, Hagenbek vo Stelingen i Pariz, a samiot toj dr`e{e u{te 4 redovni cirkusi. Ova sekako go diktira{e mo{ne izbirlivata i razgalena publika, koja be{e sviknala na visoki izveduva~ki vrednosti i soodveten komfor; i dodeka vo SAD {atorskata tehnika ostana re~isi neizmeneta preku celoto stoletie, germanskite i italijanskite ansambli, a podocna i francuskite, postojano iznao|aa novi sistemi za cirkuskite {atori, sedi{ta i postavi, taka{to nekoi evropski patuva~ki cirkusi gi prave{e pribli`no isto tolku komforni, kako i sekoj drug cirkus pod cvrsta gradba. I pritoa, promenite ne se ogledaa samo vo komercijalnite i fizi~kite svojstva na cirkusot, ami i vo sî povid-liviot napredok na pretstavite vo celina i u{te od vremeto na Astli, tie bele`ea neprestan podem preku celiot 20 vek. Vo tekot na 17 i 18 vek, vistinskite yvezdi vo cirkusot bea akrobatite so ja`e. Najgolemata at-rakcija sepak dojde ne{to podocna, so otkrivaweto na trapezot. Tie se ni{aa, balansiraa i visea na labavo ja`e. Na sredinata od arenata ima{e postaveno pre~ka dodeka ja`eto do polovina se ni{a{e vo vertikalna polo`ba. Taka se rodi trapezot. Svoite akrobacii prv po~na da gi izveduva francuskiot gimnasti~ar @il Lokit. Toj go izmisli leta~kiot trapez i skoka{e od eden trapez na drug. Kon krajot na 19-ot vek, vozovite i avtomo-bilite gi zamenija kowite i makar {to pove}eto evropski cirkusi sî u{te anga`iraa semejstva so kowi, javaweto poleka ja gube{e svojata prednost vo polza na dreserite na egzoti~nite `ivotni (osobeno na lavovite i tigrite), akrobatite, vozdu{nite akrobati, iluzionistite, pantomimi~arite i klov-novite. Vo moda vlegoa egzoti~nite `ivotni. Prviot dresiran slon Baba se pojavi vo cirkusot Olimpik vo Pariz od Frankoni. Vo toa osobeno predni~e{e Hagenbek, koj istovremeno be{e i najgolem uvoznik na divi `ivotni vo Evropa. Potoa nastapi erata na gimnastikata i fizi~kite aktivnosti, {to osobeno `ivna vo vremeto na obnovuvaweto na Olimpis-kite igri vo 1896 god. vo Pariz, koga gimna-sti~arite prakti~no mo`ea da se vidat samo vo cirkusite. Mo{ne popularna be{e i kineskata akrobatika, balansiraweto so motka, vrteweto ~inii, `ongliraweto niz obra~i i sl. Kon krajot na Prvata svetska vojna java~kiot cirkus ve}e be{e samo ubav spomen i negovite legendarni yvezdi Endrju Dikro, Lorent Frankoni, Ernest Renc, Albert [uman i drugite bea zameneti so novi atraktivni izveduva~i na trojni salta na leta~kiot trapez, kakov {to be{e eden Alfredo Kodona, Kon Koleano, pro~uen tancuva~ na `ica, legendarnite iluzionisti Enriko Rasteli i osobeno slavniot Hudini, poznatite klovnovi i pantomi-mi~ari Fransoa, Paolo, Albert Fratelini, Grok (nezaboravniot Grok, ~ie vistinsko ime e Adrian Veta~), kako i ^arls Rivels. Koj denes ne se se}ava na Oleg Popov, nenadminatiot klovn i pantomimi~ar od Rusija? Soo~en so potrebata da sozdade osnova za edinstvena ruska {kola, Sovetskata vlada vo 1927 god. ja osnova poznatata Moskovska cirkuska {kola, koja gi udri temelite na noviot cirkus vo svetot i vospostavi nova

metodologija, nova tehnika i model na sportskata gimnastika, kako i novi vrednosti vo domenot na re`ijata i koreografijata, so {to se rodi vode~kiot koncept na cirkusot kako celosna umetni~ka kreacija i ~in (Moskovskiot Boq{oj cirkus). Koga po Prvata svetska vojna ruskiot cirkus izleze na zapad, toj poka`a edna dotoga{ nevidena originalnost i raznoobrazie, nesporedliva artisti~ka podgotovka i superiornost, koja drugite ednostavno ve}e ne mo`ea da ja sledat. Tie sî u{te se obiduvaa da se prilagodat na novoto vreme i da go moderniziraat svoeto {ou so specijalni svetlosni scenski efekti, so muzi~ka pridru`ba i razni drugi inovacii, no seto toa be{e daleku od ruskata cirkuska {kola. Od cirkusite {to opstojuvaa na zapad se izdeluvaa Xon Ringling Nort, SAD, Bertram Mils, Anglija, Medrano Pariz, The Big Apple Circus, New York i dr. "Evolution of the Circus Performance"

"The Decline of the Equestrian Circus" "Moskovskata cirkuska {kola"

"Valentin Filatov,legandarni-ot trener na me~ki vo cirkusot Nikulin"...

Na preubavata `elezni~ka stanica vo Skopje, Golemiot Rok i Nemata Morfa gi pre~ekaa mesje @anvier, so soprugata, li~no, i dvajca fizikalci od cirkuskata opskrba, od koi edniot be{e i voza~. Za seto vreme, duri tie stoeja i ~ekaa na peronot, voza~ot vo racete dr`e{e mal transparent so natpisot "Bohemija". Sredbata na dojdencite so mesje @anvier i negovata sopruga be{e mo{ne srde~na i topla. Se gleda{e deka stariot Rok sî u{te ja u`iva celata nivna naklonost, podr{ka i po~it. Dolgoto otsustvo od "Bohemija", se ~ini, toa ~uvstvo ne go be{e potisnalo, ami naprotiv, kako u{te pove}e da go be{e zacvrstilo, so {to, onaa narodnata za oddale~enosta pome|u o~ite i srceto, izgleda vo ovoj slu~aj ima{e obratno dejstvo. Taka izgleda{e barem naoko. Barem na prv pogled. Toj i negovata sopruga tolku uslu`no se vrtkaa okolu Rok i Nemata Morfa, {to ~ini{ vo nego go zdogledale samiot kral, li~no, a ne kralot na iluziite. Vpro~em, gospodinot @anvier i negovata sopruga, re~isi najgolemiot del od zaslugite {to nivniot brak sî u{te trae, mu go dolguvaa tokmu na Golemiot Rok. Gospodinot @anvier nekoga{ be{e notoren alkoholi~ar i blagodarej}i samo na upornosta i dobrodetelta na Golemiot Rok, uspea da se izvle~e i da se spasi navreme. Da se izle~i.Najgolemite zaslugi za toa gi ima{e toj, Golemiot Rok. Toj im be{e i kum. Si dolguvaa do`ivotna blagodarnost. Imaa bezgrani~na doverba eden vo drug. Po voobi~aenite prvi pra{awa, sopru`nicite @anvier bea voshiteni od slikata {to ubavata Morfa ja gledaat pred sebe so bebe vo racete. Ne mo`ea da si poveruvaat na svoite sopstveni o~i vo prviot mig. Razgovaraa vo ~ekalnata dodeka patem Rok gi vr{e{e formalnostite okolu kontrolata i proverkata na medicinskata i drugata zadol`itelna dokumentacija za vlez na atraktivnite `ivotinki, koi od svoja strana sozdadoa vistinski mete` naokolu koga se pojavija. Dvajcata fizikalci najposle go prezedoa kafezot so malite lav~iwa i go prenesoa na izlezot, vo kombito {to be{e parkirano pred `elezni~kata stanica. Rok mora{e da ispotpi{e edno ~udo dokumenti poradi toa. No {tom trgnaa kon plo{tadot, mesje @anvier mu re~e deka moraat da svratat i do Policijata i da

go registriraat svojot prestoj vo dr`avata. Rok misle{e deka toa mo`at da go storat i podocna, da go odlo`at za nekoj den, no gospodin @anvier be{e mo{ne nastoj~iv, potsetuvaj}i go pritoa deka Skopje, kako i celata dr`ava SHS, e vo totalen kolaps, vo raspa|awe, deka gradot se nao|a pod bugarska uprava, a prijavuvaweto vo Policijata e neodlo`no i zadol`itelno. I toa vedna{. Rok gi krena racete vo znak na predavstvo i mu se prepu{ti celosno na mesje @anvier. Vo policijata dolgo moraa da ~ekaat dodeka gi primi slu`benikot od emigracionoto oddelenie. Za razlika od mesje @anvier, Rok mo`e{e da se razbere so sekoe `ivo su{testvo na Balkanot, osven ponekoga{ so Grkot. No akuratnite lekari od Solun, go urnaa i toj posleden yid kako pre~ka. Be{e podgotven da odgovori na sekoe pra{awe. Pa duri i na ona, na koe e te{ko, a ne retko duri i nevozmo`no da se odgovori bez ropkawe ili krckawe na zabite.Slu`benikot vedna{ trgna vo napad. "Ime?" "Rok." "Prezime?" "Kozarec." "Mesto i godina na ra|awe?" "Kapodistrija. 1897. Avgust. Vo no}ta na Sveti Vartolomej." "Narodnost?" "Tatko Lev, Slovenec. Majka Fran~eska, Franc-ka, Italijanka po poteklo, ob Slovenskem Primorju." "Dr`avjanstvo?" "Dvojno. SHS. Italija." "Narodnost?" "Me{ano." "Dobro. Gospo|ata i deteto?" "Molam. Jas }e zboruvam vo nivno ime." "Zo{to? Taa nema li usta?" "Taa e nema, gospodine." "Vo red. Da slu{nam." "Deteto e Robert. Rodeno e na 2 mart 1941, vo Tanger, Maroko. Taa e Morfa Kozarec. Mominsko Radina. Mesto na ra|awe, Raven. 30 avgust,1923. Dr`av-janstvo SHS. Po nacionalnost Makedonka." "^ija e taa nacionalnost?" "Nejzinata." "Otsega pa za ponatamu, vo grafata za nacional-na pripadnost, vo novite dokumenti, namesto Srbinka, }e pi{uva Bugarka, zapomnete. A za takva nacionalnost - "Makedonka," nie ne sme slu{nale. ]e se prepravame deka vi se ispu{tilo samo taka, po gre{ka, lapsus od neznaewe. Vo red?" "Ako vie velite taka, gospodine." "Da. Nie taka velime." "Slobodni li sme?" "Da. [totuku pristignavte vo novooslobodenite krai{ta." Rok i Morfa, vo dru{tvo na mesje @anvier i negovata sopruga, vedna{ go napu{tija u~astokot i trgnaa kon leviot breg na Vardar, pod Kaleto. Tamu, ve}e podolgo od dva meseci, be{e smesten cirkusot "Bohemija", po voobi~aeniot zimski prestoj vo Sofija i Plovdiv. Nivnite pretstavi, i pokraj trevo`nite i luwi~avi vremiwa, sî u{te imaa poseta (~at-pat). Edna{, do dvapati nedelno, sepak uspevaa da zberat kolku-tolku publika. Ako ne te~e{e, barem kape{e. No, praviloto na "Bohemija" {to go ozna~uva{e nivniot kurs na

dvi`ewe vo nasoka zime-jug, lete-sever, tie nikoga{ ne go izneverija. Duri ni po Rokovoto dolgo otsustvo. Tokmu naprotiv. [to pomalku go ima{e, sî pove}e im nedostiga{e toj. Ni{to od vremeto na Rok ne be{e izmeneto. I toa be{e eden od negovite glavni principi i aduti. Negov kurs i izum, negov ve~en kompas niz surite balkanskite suvodolici, vrvolici, pustelii i okapanici. Dolgiot i beskraen vrtole` na patuva~kiot cirkus, podvi`niot {aren zmej na trkala. Xinot so zakr`laveni krilja. So toa se {tede{e em na gorivoto, em na zatopluvaweto, a i `ivotnite polesno se adaptiraa na mediteranskite zimi i na kontinen-talnite leta. Gi do~ekaa kako da doa|a kralskata dvojka. Site im se izraduvaa.Malku nedostiga{e vo nivna ~est da se postroi duri i cirkuskiot orkestar. Pred niv izleze i mlado i staro. Sî {to ode{e na noze, sî {to laze{e po zemjata i {to leta{e na neboto. Cel cirkus saka{e da gi vidi i da gi pre~eka Rok i Nemata Morfa. Da gi pozdravi i da im po`ela dobredojde. A se ponadevaa deka mo`e da padne i ponekoj dar. Gazdata nikoga{ ne gi zaborava{e, sekoga{ gi ostava{e so podzinata usta. Znae{e kako da gi zadovoli, kako da im se ovre pod ko`ata, kako da gi iznenadi. Barem taka mislea onie najbliskite. Najva`nite vo cirkusot. Vpro~em, doa|a{e oddaleku. Duri od Afrika, ne e {ega. Prvite nekolku denovi im minaa vo obidot {to pobrgu i podobro da se smestat vo tesnite prikolki na patuva~kiot cirkus, {to za niv ne be{e nikakva novina, no seto toa be{e mo{ne daleku od udobnite hotelski uslovi {to gi imaa vo Tanger. Sega moraa da mu se vratat na stariot dom vrz trkala. Da se vratat vo realnosta i da mu se pot~inat na stariot cirkuski `ivot. Zimata, barem kalendarski, sî u{te ne be{e pominala, a bebeto na Morfa mora{e da ima topla i postojano zagreana prostorija. Rok vedna{ predlo`i da se pobara nekoe posoodvetno smestuvawe vo blizinata na gradot, no Morfa toa re{itelno go odbi i na krajot sepak nekako se spastrija, se snajdoa. Se zadovolija so ona {to im be{e dostapno i pri raka. Nevoljite so toa ne zavr{uvaa za Rok i Nemata Morfa. Daleku pote{ko be{e da se sredat rabotite okolu ona {to za Rok dojde po soznanieto deka kolata na "Bohemija" e dlaboko zaglavena vo kalta i ve}e podolgo vreme ne mo`at da gi pla}aat smetkite, da mrdnat od mesto. Da ja izvle~at od batakot. Kasata be{e prazna. Bea na rabot na propasta. Im se zakanuva{e glad. Se nao|aa pred vistinski bankrot. Pred celosen krah. Bea pred samiot kraj na patot. Pred zatvorawe na cirkusot. Visea nad bezdnata. Toa za Rok dojde kako grom od vedro nebo. Se seti deka duri tri pati im ispra}a{e pogolemi sumi od Afrika. Mu rekoa deka toa bilo samo kapka vo more. Gladijata i siroma{tijata sega bezmilosno tropaa na nivnata porta. Toj gleda{e kako sa{tisan vo mesje @anvier i ne mo`e{e da sfati kako uspeale za samo dve godini nivnata mo}na "Bohemija" da ja dovedat do rabot na pita~ki stap. Da ja turnat do propasta. Mesje @anvier sal gr~e{e ramiwa i kr{e{e prsti. Zboruva{e za vojnata, za skapijata, za okapijata, za denono}ijata jalovi i bez anga`man, za gubeweto na pazarot i na publikata, za golemite tro{oci okolu odr`uvaweto, za izmenetite uslovi {to vladeaja nasekade vo svetot, mu spomnuva{e deka gi ispozatvorile re~isi site pogolemi cirkusi niz Evropa, deka toa ne e slu~aj samo so niv, deka toa e edna op{ta pojava, recesija,edna celosna i op{ta katastrofa, edna nevidena gibel, eden zovrien kotel vo koj site vrijat, pretkaat i se varat. So eden zbor: vojnata. Rok go gleda{e prekorno, krckaj}i so zabite i mu go spomna podolgiot prestoj vo Bugarija. Go pra{a zo{to go izmamile deka vo Sofija i Plovdiv

ubavo pominale "vo sekoj pogled". Duri i mu ja otcitira sodr`inata na telegramata. Mesje @anvier gleda{e vo nego kako kip. Ne mo`e{e da najde nitu eden zbor za opravduvawe. Ne mo`e{e ni da bekne. Najposle prizna deka toa ne bilo negovo maslo. Go izmamile drugi. Sakale da mu stavat jamka okolu vratot na stariot gazda, katanec na cirkusot. Da rasprodadat sî {to mo`e i {to ne mo`e da se prodade i da fatat magla. Taka mu re~e mesje @anvier. Golemiot Rok gleda{e vo nego so svoite oyvereni, dlaboki i temni o~i, ~ini{, saka da go proni`e, da prodre do samata sr` na navestenoto predavstvo, na podlata zavera, do najskrienite to~ki na tajniot zagovor {to go kovea i mu go gotvea negovite dov~era{ni kolegi, sorabotnici, prijateli, a sega luti protivnici, du{mani i predavnici. Ne mora{e dolgo da nastojuva. Mesje @anvier mu gi ka`a imiwata na dvajcata vinovnici, {to seto vreme, vo tekot na dvete godini od negovoto zaminuvawe i izbivawe od cirkusot, napravija vistinska piratska taratunga "vo sekoj pogled" (a tout façon, kako {to vele{e mesje @anvier.) Ja ispraznija kasata i se obidoa da í turat krst na "Bohemija". Toa bea eden Italijan i eden Ungarec. I dvajcata bea mo{ne osileni so ogled na op{tite voeni luwi i zbidnuvawa naokolu. Edniot be{e skrotitel na divi `ivotni, Italijanot Xezualdo Tramontana, nare~en Xez, no pri nastapite pred publikata go najavuvaa kako Ubaviot Xez i spored italijanskoto Xez Lo Belo, ponekoga{ go vikaa nakratko i Xezabel i Ungarecot Imre Fazeka{, ekonom. Golemiot Rok vedna{ gi povika vo prikolkata. Im dade po edna plata kako ispratnina, im re~e pod itno da si gi vrzat bov~ite na ramo i vo idnina da ne se pribli`uvaat vo krugot na "Bohemija" za najmalku 100 kilometri vo pre~nik i im udri edna `lezna kloca vo zadnikot. Razdelbata be{e grozna. Ognena i napnata. Obostrani streli i iskri na omraza fr~ea i letaa od ednata kon drugata strana vo tesnata prostorija. Treba{e samo edno ~kor~e nekoj da potfrli, eden male~ok fitil da potturne odnekade i vedna{ da izbie po`ar vo cirkusot. Za sre}a, toa ne se slu~i. Nikoj ne izre~e nitu eden zbor na protivewe, ili osuda. Nitu edna kletva, nitu edna pcosta ne odekna od ne~ija usta. Iako, neli, ungarskiot, italijanskiot i nekoi slovenski jazici se najbogati so pcosti. Sî ostana da tlee vo vozduhot. Golemiot Rok dolgo ne mo`e{e da se smiri. Toj mig kako nekoj i drugata, onaa zdravata noga da mu ja be{e otsekol. Go narami kaputot i svitka opa{ka. Izleze sam i trgna potamina, obikoluvaj}i go gradot. Ode{e po levata strana na Vardar. Dojde duri do Topaana i Bit-pazar, prodol`i sî do kaldrmata na ^air, se najde pred furnata na Avram i duri se osvesti kaj odi, se vrati pak nazad niz Bit-pazar, mina po ulicata {to vodi kon `elezen most, svrti kon Evrejsko i Pajko maalo, zastana za mig pred crkvata Sveti Dimitrija, posaka da vleze i da se pomoli za mig, no sepak se seti deka toa podobro }e go stori vo Katoli~kata crkva, prodol`i vedna{ kon Teatarot, izbegnuvaj}i gi mnogubrojnite pita~i na Kameniot most, se upati pokraj kamenata ograda na Vardar, go mina drveniot most, mahinalno se obide da kupi eden fi{ek re{-pe~eni kosteni, za{e}ereni mindali i kikiriki {to nekoga{ tuka redovno gi prodava{e eden star Evrein so dolga bela brada, potoa mina niz pasa` Aroesti, do Oficerski dom, Bankata, se povrtka okolu plo{tadot do Risti}eva palata, minuvaj}i prethodno pokraj Metropol i se upati kon `elezni~kata stanica. Ne mo`e{e da sfati zo{to na eden takov obi~en den kako ovoj, vetrovit, studen i obla~en, niz ulicite na Skopje naedna{ se stu{ti tolku mnogu narod. Taka

zamislen i ne vodej}i smetka za ona {to se slu~uva naokolu, toj dojde duri i do rampata na Kisela voda i se najde vo blizina na zgradata na monopolot. Nasekade vrie{e od policajci. Vo dvorot na monopolot i okolu zgradata ogradena so `ica se sozdade nesekojdnevno golem mete`. Ne{to neobi~no se slu~uva{e vo gradot. Vo prv moment ne mo`e{e da sfati i da pretpostavi za {to tokmu se raboti. Od site strani, vo grupi, se turka{e vistinska vrvolica. I {len i plen. Se zagleda malku povnimatelno, uspevaj}i barem za mig da ispliva od svojata prva, utrinska, "bohemiska" magla {to celosno mu go be{e pokrila patot i vidikot, mu ja be{e zamaglilo svesta i pravecot pred nego, i toga{, otkako sosema im se dobli`i, vide deka lu|eto {to vo koloni po dvajca gi vodat od `elezni~kata stanica kon monopolot, site, do eden i bez isklu~ok, imaat `olti yvezdi na gradite.

Toga{, sfati. Toa se bezdrugo Evreite, pomisli toj. Mu stana jasno sî. Postoja taka zagledan vo neobi~nata gletka i nekako samo od sebe mu dojde da se pritai i da pogledne skri{um, kroce, za mig kon svojata dotoga{ tolku razvolnuvana i nemirna du{a. Da. Gledaj}i gi tie koloni stradalnici kazneti i zaboraveni od Gospoda, gledaj}i gi taka oddaleku tie tolpi ma`i, `eni, starci i deca {to gi vodat kako stoka na klanica, naedna{ sfati deka negovite nevolji ne se najcrnite oblaci {to se nadvisnale nad horizontot toj den. I toj mig, kako troa da mu olekna. Imalo, ete, i beter. Ja izgubi voljata da se mavta naokolu i pak trgna nazad, kon Katoli~kata crkva. Saka{e da zastane pred liceto na Svetata majka i da se pomoli. Toj den kako da be{e sozdaden za kaewe. Za molitva. Za kandilce i za sve}a. Za pro{ka na greovite. Vleze vo crkvata i dlaboko se pokloni pred ikonata na Sveta Bogorodica. Umorot {to go seti vo svoite noze, toj, invalidot so edna `elezna noga, poleka po~na da popu{ta. Znae{e deka nazad ve}e ne }e mo`e da odi pe{. Se be{e zanel vo svoite misli i taka daldisan, odej}i bavno i so ~ekorot na ve{t i izve`ban {eta~, pomina edno golemo par~e od gradot, prise}avaj}i se nekako neodredeno na nekoi damne{ni mlade{ki dni, koga za prvpat go otkri Skopje, taa ~udesna balkanska spletka pome|u evropskiot ni{an i orientalniot {mek, toj premin od oksidentalnata strogost i isto~nata {egobijnost, taa {iroko otvorena porta kon Orientot, {to pak go podzede pod svoe, vo svojata cvrsta pregratka, vo svojot `elezen pregrab, kako i negoviot no`en zglob, taa tainstvena isto~na magija i vol{ebnica {to mu {epka{e na uvoto nekoi novi zagatki i mu razvrzuva{e nekoi stari zamrseni hiromantski jazli, povtorno, bez ostatok i po kojznae koj pat. Go omamuva{e toj sudir na sprotivnostite, taa ostro povle~ena granica pome|u dve civilizacii. Taa me{anica od znaci i zna~ewa, toj arhitektonski preplet, {to ~ini{ nema nikoga{ da ja najde sredi{nata to~ka, vo koja edna{ zasekoga{ se sleale i predve~ernata i}indija na muezinot od xamijata i ve~erniot yvon od kambanarijata na Sveti Dimitrija i {epne`ite na psalmot od Torata vo sinagogata vo Evrejsko maalo i odekot na nedelnata pri~esna od Katoli~kata crkva. Tuka e taa zamislena to~ka kaj{to se se~at i sudiraat site tie vetri{ta od istok i od zapad, i od sever i od jug, taa plodonosna vozdu{na masa, taa rastegliva i nedofatliva magma od vlijanija, pritisoci i nedore~enosti, justinijanovata metodi~nost, du{anovata strogost i muratovata bespo{tednost, taa krvava naezda, taa diluvijalna viulica i bezvremena izme{anost na semiwata vo po~vata, taa luta pregratka pome|u harifot i vardarecot, na vetri{tata od panonskite skitovi i ramnici i onie na divite besarapski

zatkarpatski planinski navevi, na afrikanskite pustinski pekovi i zapadnite orkanski vie`i i eha, na karpo{ovite ja~ewa i pikolominskiot ognopis. No`icite na kroja~ite za balkanskata {arena nosija, nikoga{ ne mo`ea da se usoglasat. [totuku edniot kroja~ }e ja skroe{e svojata sve~ena i kone~na krojka, drugiot be{e tuka vedna{ da mu ja rasipe smetkata. Toa {trakawe na no`icite, toj koben prekroj, toj pekolen tanc na zakanata kako da nema{e zavr{etok i zatoa balkanskata ode`da be{e tolku {arena i sekoga{ za edni izleguva{e pre{iroka, a za drugi pretesna. Golemiot Rok samo so rabot na svesta uspeva{e da dojde i da dopre do tie soznanija. Sega, pred slikata na Skopje, vo ova studeno i vetrovito martovsko utro, toa otkritie mu izgleda{e jasno kako bel den, kako {to mu se uka`uva{e pred oltarot na crkvata likot na Sveta Bogorodica. Pod Kaleto se pribra duri docna napladne.

4.

Od "Knigata na otcite" 11. Avtalion re~e: "Mudri, bidete mudri na zborovite svoi, za da ne go zaslu`ite svoeto progonstvo, oti }e bidete izbrkani vo mestoto na lo{ata voda, a u~enicite {to }e pojdat po vas }e pijat i }e umrat i Imeto na Neboto }e bide oskverneto." 14. Aharon re~e: "Ako samiot ne si storam za sebe, koj }e stori za mene i ako sum sam - {to sum, ako ne sega, koga?" 9. Rabi Josej re~e..." Vo ~asot na smrtta ~oveka ne go sledat ni zlatoto ni srebroto, ni seto skapoceno blago i biserje na ovoj svet - ami samo Naukot i dobrite dela. Moe e srebroto, moe e zlatoto, a re~ta e od Gospoda nad vojskite. T A L M U D (Mi{na i Gemara) Nad Raven istura{e kako od kobla. V~era{nite vetri{ta donesoa do`d. Baba Marta pak si go poka`uva{e svoeto grdo lice. Vasil Z., siot izyemnat i mokar od porojniot do`d {to go slede{e po patot do `elezni~kata stanica, oddale~ena od gradot edno dva-tri kilometri, so tr~awe se vturna vo tesnata ~ekalnica vo koja {totuku be{e po~nal da baboti pamporot. Vedna{ se upati kon nego, go istrese ~adorot i po~na da si gi gree racete. Tragite od racijata na Evreite od prekv~era, u{te mo`ea da se zabele`at naokolu. I na peronot i vo ~ekalnicata i okolu ogradata, sî do slu`benata `olta zgrada vo koja `ivee{e `elezni-~arot Ate so semejstvoto, nasekade se metkaa ostatoci od hartii, sr~i, stari otfrleni drei i razni drebulii {to sî u{te svedo~ea za prekv~era{nata drama na Evreite. Kapelnikot Petar, Makedonec od Nevrokop, iselen od Egejska Makedonija so egzodusot vo dvaesettite godini, u{te so samoto doa|awe vo Raven, tajno se povrza so organizacijata i svoite redovni vrski so otporot gi odr`uva{e isklu~ivo preku Vasil Z. Toj stigna nabrzina da mu raska`e {to se slu~i toj den na `elezni~kata stanica vo Raven. Mu raska`a za site bedotii {to gi vide tamu, za site svin{tini i bezo~ni tormozewa na koi bea izlo`eni sardisanite ravenski Evrei. Gi svlekoa ugol goli. Do gola ko`a. Duri i vo{kite vo glavite im gi zgme~ija. Im gi iskopaa i crnkite i belkite pod noktite. Da mo`ea, duri i zlatnite navlaki vo vilicite }e im gi iskornea so kle{ti, so sî zabite. Gi ispratija vo skopskiot monopol kako stoka za kolewe. Negovata zada~a be{e samo da ja otsviri "[umi Marica" i "Deutzchland,

Deutzchland, über alles" so svojot voen orkestar, otkako pristignaa germanskite i bugarskite glavu~i. Drugoto go svr{ija vojnicite, lajtenantite, feldfebelite i kapetanite. Sî {to mo`e{e da se grabne, da se spalandosa, da se gepne, da se smota, sekoe vredno par~e, sekoe dram~e, sekoe gro{~e, se najde vo torbata na fon Fric i baj Gan~o. Gi sogolija do koska.

Vasil Z. patuva{e sam vo kupeto od vtora klasa na patni~kiot voz i sî do Skopje nikoj ne vleze kaj nego. Niz glavata mu se roeja postojano edni isti misli. Mora{e li sî taka da se svr{i? Zar ne mo`ea osven Isak Sion da spasat i nekoj drug mladinec? Pepo Levi, na primer. Toj im be{e pove}e od potreben sega, vo ovie trevo`ni i matni migovi. A kapelnikot Petar navreme go izvesti za sî {to se gotve{e vo gradot. Sega e docna za kaewe. Treba da se stori ona {to mora da se stori. Treba da se deluva. Brgu. Bez premisluvawe. Treba da se spasi ona {to mo`e da se spasi. Toa. I ni{to drugo. Taka se najde i na peronot od skopskata `elezni~ka stanica, po dolgoto pet-{est ~asovno klackawe i tresewe vo patni~kiot voz na linijata Raven-Skopje. Koga vleze vo kafeanata "Marger" ve}e be{e pominalo pladneto. Vo nea nema{e mnogu gosti. Samo dve-tri masi bea zafateni. Vasil Z. vedna{ se upati kon agolot od stranata na izlezot. Ottamu mo`e{e da go sledi doa|aweto i zaminuvaweto na sekoj gost. Koga mu pristapi kelnerot ne znae{e dali da nara~a ne{to za jadewe, ili {to pobrgu da se vitosa od kafeanata. Jadeweto mo`e{e da mu odzeme mnogu vreme i da go prikova za stol~eto vo "Marger" podolgo otkolku {to planira{e vo momentot koga se re{i da vleze. Zatoa, vedna{ i nekako mahinalno, promrmori "kafe, no pove}e gor~livo i mal sifon soda". Toj mig seti deka crevata ve}e mu se buntuvaat, otkako prethodno bea `estoko predizvikani od opojnite mirizbi {to se {irea i nadoa|aa otkaj kujnata. I taman se re{i da ja izmeni svojata nara~ka, vo restoranot nenadejno bapna dolgmanestata i mo{ne prepoznatliva figura na Golemiot Rok, Balkanskiot Nostradamus. Vasil Z. se zagleda malku povnimatelno vo novovlezeniot, koj nakrivnuva{e so ednata noga i toj mig, otkako se svrti so liceto kon nego, vedna{ go pozna i potstana od stolot. I toj nego go prepozna i vedna{ mu pristapi. Sredbata be{e mo{ne topla i srde~na. Se gu{naa kako stari dobri prijateli, koi dolgo ne se imaat videno. Po prvite voobi~aeni pra{awa i potpra{awa, se zagledaa eden vo drug i istiot moment Vasil Z. go pozna onoj star ironi~en izraz na liceto od Golemiot Rok, koj na sî gleda{e so izvesna distanca i so pogled na ~ovek koj odamna re{il da ne im se izna~uduva na rabotite {to mu se tu|i i {to ne go zasegaat bogznae kolku. Toa be{e onoj ist pogled od vremeto koga go zapozna i koga prvpat vo kafeanata na Xibre zaedno go slu{aa govorot na firerot od Tretiot rajh, molej}i go da im prevede ne{to od toa mo}no i nesopirlivo kreskawe i grmewe vo eterot. Barem ona {to mo`e{e da se prevede i {to ne prilega{e samo na edno atavisti~ko krckawe so zabite, nenavisen i zol prokaz na nekakov vedom prorekuva~ na najcrnata propoved, direktno od amvonot na najbogohulnata propovednica, goltawe bengalski ogan i seewe antisemitski magli. Toj tatonliv odek na ranet i al~en yver, toj zasipnat vol~ji vij {to kako da doa|a{e direktno od divinata, a ne od prestolninata, od metropolata i kolevkata na zapadnata cicilizacija. Toga{ na Vasila Z. ne mu trebaa ve}e nikakvi lozinki, nikakvi ni{ani, dokazi i pokazi, nikakvi uveruvawa ili bilo kakvi konspirativni potvrdi za antifa{isti~koto nastroenie na slavniot hipnotizer. Sî be{e jasno kako bel den. Site jazli bea razjazleni. Ne be{e vo pra{awe samo starata i dobra Evropa. Firerovata ~izma ja zgazi celata planeta. Otkako Rok, isto kako i Vasil, go nara~a svoeto tursko kafe, se zagleda nekako ispituva~ki vo svojot sobesednik i ne izdr`a a da ne go pra{a vedna{ za Gogo Kapka. Vasil Z. napravi grimasa na ~ovek koj {totuku goltnal pelin.

Ne mo`e{e vo prviot moment da ja sfati smislata na pra{aweto. (Gogo Kapka! Toj be{e mo`ebi posledniot manuk na kogo Vasil Z. saka{e da pomisli toj mig.) "Gogo Kapka? A {to }e ti e toj? [to te interesira za nego?" "O, ni{to posebno. Onaka, pra{uvam samo od ~ista qubopitnost. Sakav da znam dali se vratil vo Raven." "Da. Da. Jas li~no go nemam videno, no raspravaat lu|eto deka se vratil u{te od poodamna, samo {to toj mnogu retko izleguva vo gradot. Jas sî u{te ne go imam videno, a kojznae... mo`ebi i podobro {to e taka." "Kako toa? Da ne mu se ima ne{to slu~eno na ~ovekot?" "Pa, ne znam. Velat deka otkako se vratil od Grcija, site kozi ne mu bile na broj." "Kako toa?" "Ubavo. Mu bil smenet li~niot opis." "Belki ne se {eguva{ so mene, Vasile?" "Ne, ne. Skraja bilo. Vistina ti velam. Ka`uvaa deka duri i negovite najbliski prijateli ne mo`ele da go prepoznaat koga prvpat go videle vo takva sostojba. No {to zboruvam jas. Ta toj, kutriot, odvaj li i ima prijateli. Si `ivee sam, sam kako utka dobre{anska vo svojata stara ~ardaklija nad Gorno maalo." "Vidi, bogati! A od {to nastradal Gogo Kapka? Vo nekoja kafeanska tepa~ka?" "Ne. Ne veruvam, prijatele. Gogo Kapka ne e od taa sorta lu|e. Toj e kulturen. Vospitan. ^ovek so maniri. Vistinski xentlemen. Toj nema belki da si gi valka racete vo uli~ni tepa~ki i da se spu{ta na tolku nisko nivo, da se davi vo kalta. Da se rasprava so raznimiti partalkovci i sekakov kafeanski xgan i otpad." "Pa toga{ vo {to e rabotata, Vasile?" "Ne znam, ne znam, navistina. Mo`am samo da pretpostavuvam. Velat deka bil vo vojna. Vo vojnata na Du~e so gr~kiot kral. Velat deka tamu baraldisal, tamu ogradisal. Malku falelo da gi skine i koncite Gogo Kapka." "Bogati! [to mi zboruva{!?" "Da. Da. Toa ti e taka, {to da mu pravi{." Se gledaa nemo i vo nedoumica. Za Vasila Z. interesot na Golemiot Rok za Gogo Kapka be{e kako nekoja zagatka. Toga{ nenadejno se seti deka niz Raven edno vreme se zboruva{e kako Gogo Kapka mu pomognal na Golemiot Rok da zamine vo Solun, na lekuvawe. Mu stana jasno i vedna{ mu go re~e toa. "Ah, da. Se setiv. Vie malku se dru`evte, zar ne. Neli zaedno zaminavte i za Solun? I zarem ottoga{ ne se imate sretnato?" "Ne. Ne, za `al," promrmori tivko i kako od nemajkade Golemiot Rok. Se gleda{e deka ponatamo{niot razgovor za Gogo Kapka ve}e ne mu godi. Saka{e da turi to~ka na prikaskata. Vasil Z. vedna{ ja razbra rabotata i ne insistira{e ponatamu. Se pogledaa so nemo razbirawe i prodol`ija da si go srkaat svoeto tursko kafe. Od radioto dopira{e muzika. Tivki zvuci, nebare nevidlivi peperugi, so svoite prozra~ni krilja se probivaa niz gustiot ~ad od cigari i se lepea meko vrz zavesite od salata. Nekoj guda~ki {trajh orkestar gi tkae{e tivko svoite leplivi paja`ini vrz zimzele-nite granki na ve~nite melodii. Se vrtea starite, dobri romansi "O~i ~ornije", so nekoj prekrasen ruski bas, "Lili Marlen" so Zara Leandar, bugarskite "Ulicata parcaliva" za siroma{nata devojka, koja poprvo bi `iveela vo slamena koliba so qubeniot, otkolku so

nesakaniot doktor, koj grubo ñ se natura vo `ivotot, "Minaha godini bez da te zabravja az", kako i starite srpsko-ungarski romansi "Tu`na je nedeqa", "[u{ti, {u{ti bagrem bjeli", "Te o~i zelene", a potoa i francuskite vol{epstva na Tino Rosi, [arl Trene, Edit Pjaf i Mistinget. Toa be{e nekoja ~udna stanica, koja i ma~kite i gluvcite gi be{e zbrala vo edna ista vre}a, vo edna ista neozlobena Pandorina kutija. Nekoja ~udna muzi~ka turli-tava, vistinski balkansko-evropski bakardan. No sepak, Vasil Z., i pred toa, u{te kako kalfa na zanaet, dolgo vreme metkaj}i se niz Skopje, go pozna kelnerot vo "Marger", koj dolgo slu`e{e gosti i dojdenci otsekade, od site krai{ta i feli, tivko, nezabele`livo, kroce, bez nekoj da go vidi i naseti, znae{e da ja promeni stanicata na radioto kako od {ega i da ripa od Sofija do Belgrad, od Viena do Budimpe{ta, od Berlin do Pariz i London i nazad. Toj be{e eden otrakan i izve`ban maher, si umee{e ~ovekot so gostite. ]eifot ne mu go kr{e{e na nikogo. Be{e majstor da mu go napravi aterot na sekoj dojdenec. Do v~era na yidot }e ja obese{e slikata na kral Aleksandar da visi vo negova ~est, a od utre tamu na istata {ajka }e go zakove{e car Boris, ako treba i ako odgovara na uniformata {to toj den se nalo`uva da ja slu`i. Be{e roden vrtikapa, smatko i li`isan. Dojden od zapadnite, planinski predeli na Makedonija, od kade{to poteknuva{e i najgolemiot del na pe~albarskiot soj, toj be{e eden od onie {to i vo bunar da go butne{, pak suv ti izleguva. Niv ~ovek lesno mo`e{e da gi vidi, prepoznae i sretne ili kako yidari i neimari (naj~esto od stru{kiot kraj, od risjanskata prestolnina Vev~ani, ili ne retko i od severoisto~nite krivopalane~ki mesta i predeli, poznatite yidari "crnotravci", kako i onie od Psa~a i drugite okolni sela) i alvaxii, bozaxii, slatkari i ~okalii, kako {to gi vikaa niz Belgrad, Bukure{t i {irum Evropa nekoi od na{ite makedonski Musli-mani od zapadnite krai{ta, kako i nekoi na{i gordi Mijaci- risjani. Ovoj be{e eden takov manuk. To~no takov. Tipi~en na{ ~okalija. Vasil Z. go merka{e pod oko svojot sobesednik i po sto pati se premisluva{e vo sebe dali da mu se otvori na ~ovekot i da si ja ka`e makata {to go ma~i, ili da go odmine, da kr{i glava ottuka, a ne da se vrti i suka okolu nego kako nekoj longur. Saka{e da mu pobara no}evawe i smestuvawe za edna, dve ili pove}e no}i, no taman }e se re{e{e da progovori, sî tuku ne{to }e se ispre~e{e pred nego, nebare }e mu zastane{e koska vo grloto. A mo`ebi i sam }e se snajde. Mo`ebi }e ja svr{i rabotata za eden den. Mo`ebi nikoj nema da mu treba. No znae{e. Dlaboko vo sebe znae{e deka toa ne e mo`no, deka toa ne e kako pro{etka niz gradskiot park i deka }e treba da najde nekoja druga adresa za preno}uvawe. Rok sfati deka Vasil Z. saka ne{to da mu ka`e, no ili se pritesnuva, ili samo taka nemu mu se ~ini.Od radioto sî u{te odeknuva{e sonorniot eho na ruskiot bas: "O~i ~ornije, o~i strastnije, o~i krasnije i prikrasnije, kak qubqu ja vas, kak bajus ja vas, pavstri~al ja vas, znat ni v dobrij ~as..." Be{e o~igledno deka fric ve}e be{e nai{ol na `eleznata tupanica na crveniot Stalingrad. Ve}e ne gi gree{e toplata nasmevka na blic-krigot. No sepak, belogvardejskata romantika i nostalgija u{te ne izleguvaa od moda.

Najposle go pra{a: "Koga posleden pat si bil na na{a pretstava?" Vasil Z., kako nebare istiot mig da isplival od svoite dlaboki misli, vo koi pred toa be{e potonal glave~ki udolu, so blaga nasmevka na liceto, iznurka pak na povr{inata:

"Od vremeto koga ti ve}e ne si tamu, ne sum imal prilika da ja gledam "Bohemija"." "Pa {to ne dojde{ ve~erva, ~oveku?" "Ne znam. Bi sakal. No moram da se vratam nazad. ]e nemam kade da prespijam." Rok plesna so racete i se nasmea na toa so olesnuvawe: "Ah, toa li bila nevoljata? ^udno mi ~udo. Nemal ~ovekot kade da prespie. Pa }e prespie{ kaj mene. Imam edna duzina prazni kreveti. Kaj mene mo`e da prespie cel polk vojska, a ne eden star, drag i dobar prijatel." "Vistina?" "Pa, se razbira, prijatele." "Toga{, da znae{. Te dr`am za zbor. Ve~erva navistina }e dojdam da te gledam. Kade ste stacio-nirani?" "Pod Kaleto. Na staroto mesto." "Va`i. Doa|am." "Te ~ekame." "Pozdravi go staroto dru{tvo. ]e se vidime ve~erva." Vasil Z. vedna{ ja napu{ti kafeanata "Marger" i se upati kon rampata na Kisela voda, kon monopolot. Brza{e. Ita{e. Tr~a{e. Nebare dobi krilja. Ja re{i brgu i taa beqa {to go ma~e{e cel den - kade }e prespie. Se razbira, toj mo`e{e da prespie i vo hotel. No tamu vrie od agenti. Vedna{ mo`e{e da padne vo o~i. Koga se sretna so Liljakot i mu go izlo`i planot za monopolot, toj vedna{ izrazi somne` i nesoglasuvawe. "Tamu sega ni pile ne mo`e da preleta", mu re~e nekako nabrzina i re~isi kako niz stisnati zabi. "Prenesi mu na Mu~eto deka sega ne e vreme za takvi rizici. Bidete na {trek. Sekoj den imame po nekoja provala. Podobro da se otka`ete od toa. Barem zasega. Mo`ete samo da gi iskomplicirate rabotite. Ni nie, tuka vo Skopje, ne mo`eme ni{to da storime. Obezbeduvaweto e jako. Okolu niv izgradile vistinski bedem. Vrati se nazad, vo Raven." Taka mu re~e Liljakot. Mu re~e u{te da se javi na vrskata vo Skopje ako re{i da ostane. Vrskata bezdrugo }e se pogri`i okolu smestuvaweto. Ako nema kade da prespie. Tolku. Ne mu re~e ve}e ni{to drugo. Rabotata se utna. Krivo-pa na }o{e. Vasil Z. ne znae{e kako da postapi. Demek-otka`i se. No ako si re{il da stava{ glava vo torba-turkaj kako znae{ i umee{. Ama na svoja raka. Nas ne vovlekuvaj nî vo toa. Nie ne stoime zad taa avantura. Razbira{? ^estite provali na organizacijata ne bea retka pojava i tuka, vo Skopje. U~astokot be{e postojano poln so prodadeni du{i, li`isani, cinkaro{i, tasteri, {pioni i agenti. Porano pandurite koga tepaa im vikaa na privedenite mom~iwa "govori srpski, bre, da te ceo svet razume", a sega gan~ovcite na pendrekot imaa napi{ano "si~ko znae". Demek, ne nadevaj se ako si vlegol tuka `iv - deka `iv i }e izleze{. Ako ne znae{ ti ni{to, ima koj znae sî. Toj, gumeniot smok, mava li mava so opa{kata. Toj ubavo si ja znae rabotata. Toj "si~ko znae". Vasil Z. vedna{ se najde na patot kon Kisela voda. Nitu mig ne se dvoume{e. Ne premisluva{e. Najdobro izleze vaka. Neo~ekuvano. Neplanirano. Odnenade`. Prirodno. Samo od sebe. I da saka{e, ne mo`e{e podobro da go vdene konecot vo alkata. Ponekoga{ kocki~kite vo mozaikot samite od sebe znaat da si se stokmat. Da se vklopat i bez na{a pomo{. Kako go vika{e toa Golemiot Rok? Sudbina? Fatum? Karma? Kojznae. Odamna be{e toa koga mu ja prore~uva{e sudbinata. ^udno e pismoto. ^udni se znacite na Rok. Kako arabeski. Kako hieroglifi. ^udni se pati{tata negovi. Krivi. Spletkani

i neproodni. Krstopati. Bespa}a. Otpati. Nedostapni i tainstveni. Kako vistinski, neodgatlivi i beskrajni lavirinti.

5. Vasil Z. kako proletna viulica profu~a niz ulicite na Skopje. Be{e mlad, re{itelen, brz. Tupanicite vezden stisnati vo xebovite, mu bea cvrsti kako ~ekan. Be{e napnata strela, postojano na {trek i gotov da ripne vrz sekoe policisko du{kalo {to }e mu se ispre~i na patot. Leta{e, tr~a{e naokolu kako nekoj zalutan elen {to se simnal od planinata i sega namesto spognatite lovxiski zagari, nebare go brkaa niz ulicite na gradot stotici agenti i {pioni od u~astokot. Nabrgu se najde pred zgradata na Monopolot. U{te samo nekolku ~ekori i ve}e be{e na dofat od kapijata. Se pro{eta po trotoarot pokraj samata ograda od {tici, koja{to go dele{e dvorot na Monopolot od ulicata. Sega ve}e ode{e poleka, so pritaen zdiv i zabaven ~ekor i bo`em nezainteresirano ja merka{e o-kolinata. Se odnesuva{e kako nekoj bezdelen i slu~aen minuva~. Samo odvreme-navreme frla{e po nekoj begol opul kon dvorot i zgradata, vo koja bea smesteni site Evrei od Makedonija. No toj sepak ne mo`e{e tuku-taka da se mavta postojano naokolu, izoduvaj}i po sto pati eden ist pat, sega, koga vo toa mesto bea vpereni tolku qubopitni o~i, a da ne bide zabele`an od nekogo. I zatoa re{i da se vturne vo edna od nekolkute slatkarnici {to se nao|aa vo blizina; }e nara~a{e ~a{ka boza, }e se poma~e{e so edna-dve {ampiti, ili so nekoja {erbet-tatlija i pak }e prodol`e{e da se utka i {utka niz ulicata, nebare ~eka nekogo, a toj {to treba da pristigne ve}e nepredvideno dolgo docni i |oa po malku nerviraj}i se i tupkaj}i so nozete vo mesto kako da negoduva, pak }e se dovle~ka{e do edna od slatkarnicite (nebare kako po kazna i postojano menuvaj}i gi) i pak }e udre{e u{te edna tura sladewe i bla`ewe (iako slatkarnicite mu bea ubedlivo najodvratnoto mesto na svetot, a vo normalni priliki poprvo }e goltne{e otrov-pelin otkolku slatki, no sega, ete, mora{e da stega zabi, da mol~i i isto vreme da pretka so vilu{kata kako kva~ka po buni{te) i pak, i u{te kojznae po koj pat se yvere{e i demne{e so pogledot kon ulicata, trotoarot, ogradata i lu|eto okolu zgradata na Monopolot i dvorot. Potoa povtorno }e izleze{e nadvor i pak }e ja odigra{e istata pretstava na nervozen, izmamen i vozbuden qubovnik, koj postojano poglednuva vo ~asovnikot i komu mu nedostiga u{te buket cve}e za sakanata {to tolku dolgo ja o~ekuva, {to ~ini{ re{il da otera sî po |avolite, stoej}i tuka kako nekoja kriva bandera, kako nakisnat ma~or na do`dot, a taa, ete, nikako da pristigne i da si dostoi na zborot. Taka mu mina prviot den. Se obide da gi sumira vpe~atocite. Od ona {to go vide na lice mesto, sfati deka rabotava te{ko }e odi. Sî be{e dobro obezbedeno, ~uvano i nedostapno. Se poka`a to~na zabele{kata na Liljakot deka Monopolot e kako nekoja tvrdina srede grad, no sosema nepristapna za kakov bilo obid da se vleze vnatre. Eden ufrlen mladinec so kutii sardini prethodniot den bil faten i odveden vo policijata i po dolgo tepawe i ispituvawe od agentite bil pu{ten so tri skr{eni rebra i modrinki nasekade po teloto. Sega le`el vo krevetot i go lo`ele so jagne{ki ko`i i kromid. Barem taka mu re~e Liljakot. Zna~i, obezbeduvaweto e takvo {to ~ovek te{ko mo`e da se probie i do samata ograda, a ne pak da vleze vo dvorot.

Taka mu minaa prvite nekolku denovi na Vasil Z. vo matkawe i {laewe okolu slatkarnicite i ogradata na Monopolot, a docna nave~er se upatuva{e kon Kaleto i se javuva{e kaj Golemiot Rok, koj mu obezbedi krevet vo edna od pomo{nite prikolki, vo koja do neodamna spieja Xez Tramontana i Imre Fazeka{. Ponekoga{ }e namine{e i vo "Marger", ili vo "Metropol" i }e nara~a{e ne{to za jadewe, }e izduva{e dva-tri "Kartela" i pak }e se upate{e preku Kameniot most, od onaa strana na Vardar, kon Kaleto. Vo edna od tie negovi sekojdnevni pro{etki, slu~ajno nabastisa i na Ubaviot Xez, skrotitelot Tramontana i itriot Ungarec Imre Fazeka{. Se znaeja u{te od Raven i se pozdravija kako stari poznajnici, pra{uvaj}i se za zdravjeto i `ivea~kata. Toj im re~e deka odi vo "Bohemija" i deka saka da ja pogleda ve~era{nata pretstava. "Kakva pretstava", mu velea tie."Bohemija" si go odigra svoeto. Taa ve}e ne raboti. Ü udrija katanec na "Bohemija", se smee{e nekako polu{egaxiski, poluzagado~no Ubaviot Xez Tramontana. Vasil Z. gleda{e nekako so ~udewe vo nego i set vo nedoumica, ne znaej}i dali ovoj se {eguva ili ne, brgu-brgu, nebare odnemajkade, mu odvra}a{e deka ve~erva mo`ebi }e se sretnat tamu, tokmu na pretstavata. "Kakva miti pretstava, ~oveku. Ti velam -"Bohemija" ve}e ne postoi. Taa e kaput! Kaput!" Vasil Z. sal kreva{e ramenici na toa, ne znaej}i {to da misli i {to da mu re~e na zapurni~aviot Italijan, koj ili be{e pijan, ili be{e goltnal nekoja `aba otpove}e, ili pak be{e vquben vo nekoja nova yverka od svojot uli~en skrotitelski rezervat. Toj be{e poznat kako golem qubovxija, kako vpro~em pove}eto Italijani na tie godini koga }e po~ne fitilot da im vla`i. Koga pristigna pod Kaleto i koga se sretna so Rok, mu ka`a za neobi~nata sredba so Ubaviot Xez. Golemiot Rok se namr{ti i se skiseli siot naedna{. "Ne obrnuvaj mu vnimanie na toj belosvetski pramatar, na toj napolitanski vetrogon. Jas go izbrkav od "Bohemija". I nego, i negoviot kompawon, Imre Fazeka{." "Ah, toa li bilo dagata?!" se ~ude{e Vasil Z. Utredenta sî se povtori kako vo vlakno. Sepak, negovata pretstava okolu celata slika za Monopolot, ve}e be{e mnogu pojasna. I okolu tarabite, i nadvor, i vnatre vo dvorot, ima{e golem broj civilni agenti. Mo`e{e da gi prepoznae me|u iljada minuva~i. Mo`e{e da gi namirisa po reata {to ja {irea naokolu. Po suratot i ve{ta~kata va`nost {to si ja pridavaa.Spored dr`eweto na glavata, po na~inot na odeweto, po dvi`eweto na racete. Tie kako da im bea prika~eni za ramenata so te{ki tegovi od {to jasno se gleda{e deka se vooru`eni i toa im dava{e nekakva nadmo} da se per~at, da se kotor~at naokolu. Mo`ea da ubijat kogo sakaat i koga }e posakaat. Bez oko da im trepne. I za toa da ne odgovaraat ni pred lu|eto, ni pred Gospoda. Okolu celiot logor odnadvor ima{e dva kordona: policiski i vojni~ki. Kako {to minuva{e vremeto, taka i stra`arskite mesta se smenuvaa, so {to i kordonot se razret~uva{e, a pome|u vojnicite i policajcite se sozdava{e sé pogolem prostor. Otkri i ne{to mnogu pova`no od toa: policiskite agenti-civili povremeno gi napu{taa svoite mesta i zaminuvaa nadvor od logorot. Ne se vra}aa nazad sé duri do prikve~erini. Zna~i, negovata sredba so Pepo Levi treba{e da se slu~i (ako voop{to se slu~i) nekade okolu 12,30 ~asot, koga agentite zaminuvaa i potoa se vra}aa duri okolu ~etiri, ili vo pet popladneto.

Konturite na planot ve}e se stokmija vo negovata glava. Toj }e treba da se pribli`i do ogradata vo momentot koga stra`arite vo svoeto kru`no i ramno-merno dvi`ewe }e se najdat eden na drug svrteni so grb. Toa e re{ava~kiot mig. Toj kus interval, toj moment koga }e se sozdade mrtviot agol od nadvore{nata strana na ogradata. Ako slu~ajno go zabele`i patrolata, }e treba da se opravda so nekoj dobar, dovolno uverliv izgovor. ]e re~e deka e dojden od vnatre{nosta i deka ne go poznava Skopje. ]e re~e {to bilo. [to }e mu padne na um. Mo`e da se pravi i na udren. Gluvonem. [to bilo. Ako Haron zami`e so ednoto oko na vlezot od Ad. Ako ednookiot Polifem oslepi pred mudrecot. Ako Jason go iznese Zlatnoto runo od pe{terite vo Kolhida. Ako. Se zbli`i i so eden od slatkarite. Koga nema{e drugi gosti vnatre, toj sednuva{e do nego, na masa. Slatkarot mu re~e deka go zabele`al u{te prviot den otkako po~na da se vrti i suka okolu ogradata. Mu re~e deka okoto sé natamu mu bega. Sigurno ima nekoj svoj vo Monopolot, zabele`a toj. "Ne. Nemam nikoj svoj," mu odvra}a{e Vasil Z. Slatkarot kako da saka{e troa duri i da se po{eguva so nego. "Tamu sega se onie {to imaat mnogu zlato. ]e gi nosele vo Germanija." "Znam. Ama od toa nie ni{to ne dobivame,"mu odvra}a{e Vasil Z. "A be, ona, taka e, tuku, velat jal sapun }e gi varat, jal salama od niv }e pravat vo Germanija, oti ve}e ne im odele dobro rabotite na Isto~niot front." Se gledaa nemo. Bez zbor. Kako da se ispituvaa eden so drug. Kako da se isku{uvaa. Ne mo`ea dokraj da se otvorat. Kako da imaa koska vo grloto. Kako nekoj da im dr`e{e no` pod {ijata. Do `elezni~kata rampa ima{e edna baraka. Tamu naj~esto se zbira{e medicinskiot personal. Site bea oble~eni vo beli mantili i imaa lenti so Crven Krst na rakavite. Najmnogu ima{e `eni. Samo odvreme-navreme }e fate{e po nekoe par~e od nivnite muabeti. Zboruvaa tivko i doverlivo. Bezmalku kako da {epotea. [ukolea. [u{ukaa. Toa {to uspeva{e da go razbere, ne mu ka`uva{e mnogu. Sal slu~ajni i nepovrzani zborovi se trkalaa do negovata masa pokraj prozorecot i odvaj dopiraa do negovite u{i. Toa bea kusi i otse~ni repliki {to ne mo`at da ja otkrijat ili da ja sostavat {ifrata na zagatkata, da ja rastajnat smislata na toa matno scenario, a tie povremeni i retki {epka~i {to doa|aa da zemat troa zdiv vo tie zbutkani slatkarnici otsprotiva na ulicata, go daruvaa samo so nekoi besmisleni otfrloci od rabot na taa evrejsko-balkanska kalvarija {to se gotve{e pred negovite o~i, a toj gore{e od `elba da se ufrli me|u niv makar samo za mig, kolku samo da yirne od onaa strana na ogradata, da ja smiri i zadovoli svojata ognena i qubopitna du{a. Imiwata {to naj~esto dopiraa do negovite u{i bea onie na dano~niot upravnik-na~elnik Hristov, imeto na direktorot na Narodnata banka Haxiev, kmetot i komesar za Evrejski pra{awa Ivan Zahariev, no najmnogu onie na dvajcata doktori Ampov i Bojaxijan, koi doa|aa vo Monopolot po slu`bena dol`nost, no pritoa ne davaa nikakvi lekovi na bolnite, nitu im uka`uvaa bilo kakva lekarska pomo{ {to im be{e pove}e od potrebna. Doa|aa samo formalno. Evreite ne smeeja da se pojavat duri ni na prozorcite, a kamo li pak da se le~at. Ako se osudea samo da se dobli`at do nekoj od niv i da zemat troa sve` vozduh vo inaku pekolno zasmrdenite i neprovetreni prostorii, koi zgora na toa trujea i od nepodnoslivata rea na ustojan tutun, tie se izlo`uvaa na opasnosta da bidat pogodeni i zastrelani na lice mesto, bez kakvo i da e predupreduvawe, srede ~elo. Mo`ea da izlezat samo edna{ vo tekot na denot, po nu`da, so sprovod i pridru`ba. Inaku ne.

Edinstvenata podolga storija ~ii konci mo`e{e da gi sostavi vo edno posaglamno povrzano klop~e be{e onaa {to ubavata rusokosa bolni~arka, so svojot crcorliv glas, í ja raska`uva{e toj den na svojata qubopitna drugarka. Za `al, taa se odnesuva{e na nekoj skopski trgovec so me{ana stoka i ne mu be{e re~isi od nikakva polza na Vasila Z. ..."Na{iot kom{ija mu vika{e na Evreinot Florentin: "[to mislite vie, da e u{te tova vreme koga vie Evreite imavte pravo... e nema, sega dojde na{e vreme, vie ste Evrei, robata e na{a." A pomo{nicite vo du}anot, bidej}i da site beva Evrei, se upla{iva i ne mo`eva da se usprotivat na grabe`ot koji go na{iot kom{ija izvr{i. Posle tova trgovecot Avram Florentin tra`e{e od na{iov kom{ija da mu ja plati zemenata roba, ama ovoj tova nej}e{e da go stori. Avram Florentin pojde do policijata da go tu`i na{iot kom{ija. Vednaga po tova dojde vo du}anot na Avrama Florentin kmetot Spiro Kitin-~ev, koji mu je rodnina na na{iot kom{ija i go natera Avrama Florentin da odi vo policija i da se otka`e od tu`bata i da mu izjavi deka robata e platena. Ovoj od strav potpi{al. Toa go potvrdi i Sadi Xeladin, koj be{e pomo{nik vo du}anot na Avram Florentin. Sega go vidov gazdata pri obikolkata. Mi se dobli`i i me zamoli ako mo`am da mu javam na kmetot Kitin~ev da go izvle~e ottuka i da go prati vo Bugarija so drugite {to gi isprativa. Tamu Evreite gi zemale za rabota. Tie ne odele vo Germanija. A koja sum pak jas, sestro mila, pa da mu javuvam na Spiro Kitin~ev. Jas sum samo edna sitna mravka, a koj e Spiro Kitin~ev, ej..." Dojde i pettiot den od negoviot prestoj. Se upati kon rampata. Agentite si otidoa. Be{e to~no eden i polovina ~asot. Toga{ se sostanaa policajcite od patrolata i si go svrtija grbot edni na drugi. Pretr~a i se zalepi za samata ograda. Naiduva{e edna pomlada `ena vo bel mantil i so lenta na Crveniot krst na rakavot. Koga se dobli`i sosema do nego, ja pozna ubavata rusokosa, {to pred toa crcore{e so drugarka si vo slatkarnicata. Najtivko i naju~tivo {to mo`e, ja zamoli da mu vikne nekogo (koj bilo) od grupata na ravenskite Evrei. Taa vo racete ima{e nekakov zavoj i go zavitkuva{e taka za da ne li~i deka razgovara so nego. Na negovata molba taa ni{to ne mu odgovori. Se svrti od ogradata i se upati kon zgradata na Monopolot. Vasil Z. se nae`i siot od strav. Pomisli deka epten ja utna rabotata. (Pa taa bezdrugo e nivna!- mu svetna naedna{ vo migot. -Zo{to voop{to bi ja vrabotuvale tuka, ako ne e nivna yverka?! [to ako e kodo{ i ako go nakodo{i kaj pretpostavenite?!) Da. Rizikot be{e golem. (Rizikuvaat samo hrabrite i ludite. I mladite. No rizikot ponekoga{ se ispla}a, se seti Vasil Z. na zborovite na Mu~eto.) Pogleda kon patrolata. Taa voop{to ne dava{e znaci deka ja zabele`ala negovata manevra. (Tie bezdrugo se gladni. ]e gi smenat duri vo dva ~asot. Sega stra`areweto im doa|a kako kuluk. Tie ne gledaat pred sebe ni bela me~ka, a ne pak eden zamaen minuva~, koj í dofrluva nekoja dosetka ili í potsvir-kuva, zadevaj}i ja pri pominot preku ogradata, mladata i zgodna rusokosa bolni~arka. Nitu edno ~ekawe vo `ivotot, ni pred, ni potoa, ne mu bilo podolgo i poma~no. Kolku vreme pomina otkako zamina bolni~arkata? Eden mig, eden moment, pet minuti, cela ve~nost?! Siot be{e na {trek. Be{e kako napnata strela. Vo dve golemi kutii od cigari so po sto par~iwa vo sekoja od niv, be{e nabutkal tri pisma upateni do Pepo Levi. Ednoto be{e od Mu~eto, drugoto od negoviot bratu~ed Isak Sion i tretoto od Vasila Z., li~no. Vo niv mu pi{uvaa da sobere sili, da izdr`i i da ja iskoristi i najmalata mo`nost za begstvo, bidej}i sudbinata na Evreite e

pove}e od jasna: im se gotvi najlo{oto. Mu pi{uvaa deka fa{istite se obiduvaat da gi raskopaat i razorat nivnite domovi nasekade niz Makedonija i deka zlatoto {to go imaat skrieno i zakopano, barem onie poima{livite, }e padne vo racete na neprijatelot. Zatoa neka im dade jasen opis na onie mesta kaj{to go krijat i onie semejstva {to se soglasuvaat da go otstapat svojot imot na borcite na odredot {to istoto bi go iskoristile za kupuvawe na oru`je, neka dadat {to pojasni i poprecizni podatoci za toa. Bea ispora~ani i pozdravite do Mojsij, Matilda, Beta, Avram i drugite pomladi Skoevci. Kone~no, od zgradata izleze eden ~ovek na sredni godini. Vasil Z. go pozna po odeweto. Mu se pribli`i. Brzo mu re~e da mu go povika Pepo Levi. Toj go slu{na, go razbra i vedna{ se vrati vo zgradata. Se bli`e{e dva ~asot. Dali da po~eka i da ostavi za novata smena, ili da se povle~e? Dali }e mo`e vo ova kratko vreme da obavi sî? Momentite re{avaa. I koga ve}e pomisli deka }e bide podobro da pri~eka, go zdogleda Pepo Levi kako izleguva od zgradata. Toj znae{e da se odnesuva. Vedna{ trgna kon barakata. I na negovata raka ima{e lenta na Crven krst, no nema{e bel mantil. Vedna{ i bez ~ekawe, Vasil Z. mu gi frli dvete kutii cigari pravo vo racete. Se povle~e vo uli~kata otsprotiva, otkade {to mo`e{e da gleda del od zgradata i dvorot na Monopolot. Vleze vo prodavnicata za leb. Na prodava~ot mu re~e deka ne e od Skopje i deka gi zaboravil kuponite. Mu izvadi pari i se obide da kupi nekolku vekni leb."Te gledam ve}e so denovi kru`i{ naokolu. Vnimavaj da ne te zabele`at. Opasni se ovie ku~iwa. Ako te namirisaat, maf ti e rabotata. Dali ti e rodnina onoj so kogo razgovara{e?""Izvini, jas so nikogo ne sum razgovaral. Ovde sum samo na minuvawe. Sigurno si me zamenil so nekoj drug." Ovoj vedna{ mu dade leb i ne saka{e duri i da mu naplati i pokraj toa {to mu poka`a pet stotini leva, kolku {to misle{e da mu dade za uslugata. No ovoj samo go pot~ukna po ramenata, mu se nasmea i mu ja potkrena rakata za pozdrav."Teraj rabota", mu re~e. Taka natovaren, toj ja pretr~a ulicata i povtorno se najde na mestoto kade{to treba{e da se sretne so Pepo Levi. Vo racete ima{e nekolku vekni leb, ~etiri golemi kutii so cigari i ovo{je. Stoe{e kako sumen, se utka{e i tufka{e vo mesto. Be{e pominalo polovina ~as, a Pepo u{te go nema{e. Za nego be{e pove}e od opasno da stoi tamu. Da se povle~e? Mu pre~ea brojnite paketi. Pak se povle~e vo uli~kata otsprotiva. Pogleda vo patrolata i koga zabele`a deka dojde do opredelenoto mesto, se zalepi do ogradata, gi grabna site paketi i otkako vide deka Pepo najposle pristignal, odedna{ site mu gi prefrli, toptan. Pepo so sekavi~na brzina mu podade par~e hartija. I istiot mig, se oddale~i od ogradata, kako ~ovek koj slu~ajno go zgre{il patot. Najprvin ode{e poleka i ramnomerno, a potoa, otkako dobro se pooddale~i od Monopolot, naedna{ potr~a niz ulicata, nebare dobi krilja. Vo pismoto pi{uva{e:"Se obidov da napravam toa {to mo`e da se napravi vo ovie okolnosti. Pogolemiot del od na{ite veruvaat deka povtorno }e se vratat nazad i deka }e `iveat vo stariot kraj, vo svoite ku}i. Toa {to ti go dadov, toa e sî. Pet semejstva se soglasija da go otstapat svoeto zlato. Drugite - ne. Nie }e se obideme da pobegneme. Mo`ebi }e imame sre}a na patot niz Srbija. Pozdravi gi site drugari. Ubijte gi yverovite..." Sega ve}e mu be{e seedno dali nekoj }e go vidi, dali }e go fatat, dali }e go zatvorat, ili }e go pretepaat. Ode{e poleka i duma{e. Toj, Pepo Levi i Isak Sion bea drugari u{te od deca. Celiot mlad `ivot im mina eden pokraj drug. Evrejsko i Gorno maalo gi dele{e samo eden mal rid. Sega, me|u niv se ispre~i cela planina. Kineski yid.

Povtorno otide pod Kaleto. Se pozdravi so Golemiot Rok. Go otvori pismoto i go prepro~ita nekolku pati i re~isi seto go zapomna naizust. No tlocrtot na vizbite kaj{to be{e zakopano zlatoto, ne mo`e{e da go zapomne, i da saka{e. Pomisli na toa da go uni{ti za vo slu~aj da go fatat, ili uapsat. No sepak, vedna{ se otka`a od namerata. Go stavi vo postavata i trgna kon `elezni~kata stanica. Stigna za popladnevniot voz. [tom vleze vo kupeto, vedna{ zastana do prozorecot i go simna stakloto nadolu. O~ekuva{e u{te edna, mo`ebi posledna sredba so Pepo Levi. Ne se izla`a. Toj stoe{e i mu mavta{e od pred samiot vlez na Monopolot, kade{to nema{e policajci. Mu mavta{e so dvete race i u{te dolgo stoe{e taka so podignati race, dodeka ne se izgubi od vidot zgradata na Monopolot i negovata silueta. Toa be{e nivnata posledna sredba, pred da gi deportiraat vo Treblinka, Polska. Vo Raven Vasil Z. pristigna duri ve~erta.

6. Mamutskite trupi na armiskata grupa "E", koja vo svoite redovi ima{e okolu 400.000 vojnici pod komanda na mar{alot Ler, poleka po~na da gi napu{ta gr~kite i albanskite bregovi i da fa}a pat pod noze kon severnite predeli. Vo sodejstvo so Pettata bugarska armija i so nekoi ~etni~ki i balisti~ki formacii, tie ja zapo~nuvaa svojata golema Proletna ofanziva na prostorite od Povardarieto i Pomoravieto. Vo zapadniot del na Makedonija, deluva{e u{te eden niven veren trabant, divizijata "Skender beg", so komanda vo Prizren. O~ebijno, bea zdravo pritisnati od iskrcuvaweto na sojuzni~kite vojski na Sicilija, kako i od `estokoto nadirawe na Crvenata armija od sever. Obra~ot okolu Fric po~na opasno da se stega. Negoviot italijanski kompawon, ve}e odamna go be{e krenal beloto znamence. Od nivniot {umno najavuvan i ekspresno izvojuvan Drang nacht Osten ne izleze ni{to. Vo Bugarija, vladite se menuvaa kako {to se menuvaat ~orapi, kako dolnata obleka po dolga i iscrpuva~ka proletna treska. Po Bogdan Filov, dojde Bo`ilov, po nego Bagrjanov i na krajot Muraviev, a potoa odnenade` se razviori ote~estvenofrontovskoto zname. Sepak, dobro opremenata i vojni~ki silnata Petta armija, do krajot na vojnata ne otstapi od svojata koburgovska zakletva. Taa mu ostana vite{ki verna na svojot car. Od krajot na april , do sredinata na juni, Balkanot i bukvalno se pretvori vo edno golemo i u`areno bure barut. Nekade vo toa vreme, Golemiot Rok go povikaa vo policijata. Od pod Kaleto dotamu nema{e ni pet minuti odewe pe{. Se prijavi na stra`arnicata i go upatija po hodnicite, do kancelarijata na glavniot {ef. Izleze deka mora{e da ~eka pove}e od polovina ~as. Kaj {efot vleguvaa i izleguvaa razli~ni lica vo voena i civilna obleka. Vladee{e nekakva vidliva nervoza i edna op{ta zbrka i ufunet kaj site. Najposle, go primija kaj glavniot {ef na policijata. Toa be{e eden pro}elav gospodin na sredni godini, prili~no {trbav i so po`olteni musta}i i prsti na racete od postojanoto dr`awe na cigarata vo usta. Sepak, be{e toa eden mo{ne cvrst i stamen ma`, od {to vedna{ mo`e{e da se zaklu~i deka verojatno cel `ivot mu minal po vakvi policiski katakombi i voeni skloni{ta. Go pokani da sedne na eden od stolovite i vedna{ pomina vo napad. "Rok? Rok Kozarec? Taka?" "Da, gospodine." "Vie ste Italijan, ili Slovenec?" "I ednoto i drugoto, gospodine." "Do neodamna bevme sojuznici na bojnoto pole, zar ne?" "Da. Taka nekako." "No ve}e ne sme toa. Pomina na{ata qubov. Kaj vas Italijanite izgleda vo qubovta fitilite vi se mo{ne kratki." "Ne sum golem stru~wak vo qubovnite pra{awa, priznavam. No ako smeam da zabele`am, Italijanite se sepak sozdadeni za ne{to pone`ni raboti, otkolku {to e vojuvaweto." "Za kakvi pone`ni raboti, po |avolite? Za dezerterstvo i {pionlaci li?" "Ne. Ne. Mislev na onie Italijani {to vojuvaat so poinakvo oru`je i neprijateli. Mislev na gitari i sekako, na `eni, se razbira. Toa vi e na{iot italijanski folklor, zar ne?"

"Ah, ostavete gi tie ujdurmi, gospodine. Po toa se poznati i site drugi." "Da, ama site drugi ne umeat taka ubavo da izvivaat polno}ni serenadi, da pravat trista majmunlaci i marifeti kako Italijanite. Tie vo toa prosto u`ivaat." "Taka li? A nie? Za {to sme rodeni nie Bugarite, gospodine Rok?" "Ne znam. Navistina ne znam za {to ste rodeni vie, Bugarite." "]e vi ka`am jas, gospodine Rok. Nema Bugarin koj }e nani{ani vo meta, a da ne pogodi, ili da legne so `ena, a da ne ja zadovoli." "Ah, ja znam taa prikaska. Sum ja slu{nal i od drugi. Od Srbite, na primer. I tie mislat za sebe deka se izbran narod. Taa bajka za Balkanecot kru`i nasekade. No, kojznae, mo`ebi ste vo pravo. I vie, i tie. Ne znam. Jas li~no, podobro gi poznavam Makedoncite." "Koi Makedonci?! Pa tie se Bugari." "Ne znam {to se Makedoncite. Srbite velat deka bile Srbi. Grcite deka bile Grci. ^udna zbrka. Veruvam, }e se slo`ite so mene, gospodine. Ovde na Balkanot, izgleda sal eden Gospod znae koj e koj i {to e {to. No ona {to jas go znam za niv e deka tie se kako od Boga sozdadeni da jadat }otek i postojano da bidat topovsko meso na pogolemite bra}a po krst, krv i meso. Ne vi se ~ini li i vam taka, gospodine?" Se poglednaa vo o~i. Dolgo ne go trgaa pogledot eden od drug. Islednikot bara{e nekoja skriena smisla vo zborovite na komedijantot. Ja love{e dolgo onaa kriti~na pojdovna to~ka vo istragata od koja saka{e da trgne vo napad. Izgleda ve}e ne mora{e da ja bara. Taa smetka be{e ~ista i jasna. Kako bel den. Samata mu se istrkala pred nozete. I nepovikana dojde pred nego. (Makedonci! Kakvi miti Makedonci, gospodine!? Istoto toa, istata taa pesna, ve}e iljada pati sme ja slu{nale i od "{umkarite".) Ja krena slu{alkata i izdade nekolku kusi i otse~ni naredbi. Po nekolku minuti, vo kancelarijata dovedoa eden visok, suv pedesetogodi{nik, vo bugarska voena uniforma, so izvadeni epoleti i oznaki na ~inot. Be{e o~igledno deka ~ovekot pred toa moral da pomine niz nekoja mo{ne dolga seansa i tretman, bidej}i liceto mu be{e seto kako {tavena ko`a, podiskriveno i nate~eno. Majstorite na zanaetot bezdrugo ne bile mnogu ne`ni so nego. "Go poznavate li ovoj ~ovek, gospodine Rok?" Golemiot Rok sal begum frli eden pogled kon novodojdeniot i odre~no svrti so glavata. Be{e o~igledno deka prvpat go gleda. "Zna~i, vie ne znaete koj e ovoj gospodin?" "Ne. Vi rekov. Prvpat go gledam." "Bi bilo dobro da se prisetite na va{iot prestoj vo Raven. Vie ~esto gostuvate vo toj grad. Tamu imate mnogu prijateli. Po~ituva~i. Obo`uva~i. Dostav~ici. (Posledniot zbor go naglasi so poseben akcent.) Mo`ebi ovoj gospodin e tokmu eden od niv." "Toa e isklu~eno, gospodine. Ve}e vi rekov. Ne go poznavam ~ovekot. Da go znaev }e vi ka`ev. Zo{to bi kriel." "Prijatelite na na{ite prijateli se i na{i prijateli, zar ne gospodine Rok?"- se namurti islednikot, ne mo`ej}i da se pomiri so tolku jaloviot ishod od {totuku zapo~natata istraga. Ne saka{e da veruva deka samo so eden poteg, ve{tiot hipnotizer i iluzionist, mu gi rastura nade`ite kako kula od karti."Vi ka`uva li ne{to imeto Vasil Z.?" Golemiot Rok se zamisli troa i po~na da gi vrti kombinaciite niz svojata glava. (Se pra{uvam samo otkade im e ovoj skrien adut so Vasila Z.? Da

ne e faten i toj, mo`ebi. Da ne im padnal v race po negovoto zaminuvawe od "Bohemija"?) Ne mora{e dolgo da ~eka na sledniot napad. Islednikot napravi eden kisel, provokativen i likuva~ki izraz na svoeto lice koga mu go postavi slednoto pra{awe. "Dali e vistina deka denovive ste mu bile dobar doma}in na izvesniot mlad gospodin od Raven, po ime Vasil Z., koj prestojuval nekolku dena vo va{iot cirkus i deka pritoa dobro ste go ugostile ~ovekot?" Golemiot Rok sfati deka |avolot ja odnel {egata vo pusta gora. "Osven toa, prodol`i islednikot, vo taa prigoda ne ste propu{tile da mu go poka`ete seto svoe gostoprimstvo i so gala-ru~ek vo restoranot "Marger". Taka e, ili ne, gospodine Rok?" Ne treba{e mnogu za da mu svetne ~akmakot na golemiot iluzionist. Pred nego vedna{ isplivaa na povr{ina suratite na Xez Tramontana i Imre Fazeka{. Tie postojano vrtea po skopskite kafeani i rieja po smrdlivite }o{iwa kako staorci. Osven toa, Vasil Z. jasno mu be{e nazna~il deka nekolku pati gi sretnal vo gradot. "Ne, gospodine islednik. Koga bi gi znael jas imiwata i prezimiwata na site svoi gleda~i i obo`uva~i, kade bi mi bil krajot. Jas na sekoja pretstava imam stotici i stotici posetiteli i presmetajte vie sega dali e mo`no da se zapomne se~ie ime i prezime. Jas ponekoga{ ne mo`am da si go pogodam ni sopstvenoto ime, a kamo li imeto na nekoj drug. Ne znam dali nekogo sum sretnal vo ovoj ili vo onoj restoran, gospodine islednik. Kaj mene doa|aat iljadnici raznorazni mustri i kletnici, bezbroj nezadovolni `eni, iznevereni ma`i, blagonade`ni mom~iwa i frustrirani devojki. Koj }e mu go najde krajot na site nezadovolnici od ovoj svet, gospodine?" Islednikot gleda{e vo nego uporno, fiksiraj}i go, nezadovolen od ishodot i prilegaj}i pritoa na vistinski izduvan balon. "Dali vi e poznata odnekade prikaskata za evrejskoto zlato, {to nekoi crveni krtovi neodamna go iskopale po vizbite na Raven?" O~igledno, ova treba{e da mu bide glavnata poenta na islednikot. Adutot. Asot. Krunskiot dokaz. Toj mig, na Golemiot Rok malku mu olekna. Sfati deka gospodinot islednik blefira i deka nema nitu eden zdrav {tik vo racete. Go gleda{e kako da proyira niz nego, kako da e providno staklo, kako da e gola voda. Toj se nasmea i plesna so racete. Mo`e{e sega ve}e i samiot da pomine vo napad i da mu go omekne sneubaveniot surat, da mu gi potkusi krilcata, da mu gi potse~e noktite. "Gospodine islednik, jas neodamna se vrativ od Afrika, no ne so porazenata pustinska lisica, kako {to, neli, popularno go vikaat mar{alot Romel, u{te pomalku kako pobednik. Jas tri godini ne sum okadil tuka. Nitu znam koj e {to vo Raven, nitu ovde vo Skopje, nitu kade bilo na Balkanot. Jas nemam poim za ni{to, gospodine islednik, a ne pak za rudnicite na carot Solomon. Eve vi go mojot paso{, pa proverete i samite. Tuka sé ubavo vi e napi{ano." Islednikot nevolno gi zede v race negovite dokumenti i gi pro~ita onie ne{ta {to i samiot gi znae{e od negovata porane{na prijava vo policijata i istiot mig sfati deka e nadmudren i izigran od pove{tiot igra~ od sebe. Nema{e ve}e pri~ini da go dr`i ~ovekot vo svoite {epi.

Mu dade znak so rakata deka e sloboden i deka ve}e nema {to da go pra{a. Istovremeno, se svrti kon stra`arite {to go bea privele ras~inetiot bugarski oficer i im naredi vedna{ da go vratat vo }elijata. Golemiot Rok mu upati eden dolg i ispituva~ki pogled na nesre}niot oficer i skri{um mu migna so o~ite vo znak na razbirawe i simpatija. Saka{e da veruva deka ova nema da bide nivna posledna sredba i deka so pomo{ta na Gospoda toj }e ja pre`ivee ovaa te{ka i kobna nespoluka, ovaa nesre}na tortura vo temnite karceri pod Kaleto. Golemiot Rok vedna{ se vrati vo cirkusot. Tamu rabotite ne odea na dobro. [tetite {to mu gi bea napravile Xez Tramontana i Imre Fazeka{ so ni{to ne mo`ea da se nadomestat. "Bohemija" se nao|a{e pred vistinski raspad. Pred neminoven bankrot. Toj vo izminatite denovi se obiduva{e da stapi vo telefonska vrska so svoite osnova~i i akcioneri vo Avstrija i Italija, no ili poradi `estokosta na vojnata, ili poradi lo{ite me|unarodni vrski, ili poradi kojznae koja iljada i edna pri~ina, toj nikogo ne uspeva{e da dobie od onie {to mu bea najpotrebni. Pomisluva{e da otpatuva do Solun, ili barem do Sofija i da se obide da po~ne na par~e da rasprodava sî po red. Edno po edno. Misle{e najprvin da se zafati so proda`ba na retkite i ve~no gladni, a najpove}e od sî, skapi za odr`uvawe `ivotni, no od ona {to mo`e{e da go slu{ne od gospodinot Anri @anvier, vo Sofija nemalo nikakov interes od zoolo{kata gradina za kupuvawe skapi i egzoti~ni `ivotni. Osven toa, vojnata poprima{e ogneni i furiozni razmeri i kolku {to se bli`e{e krajot na otporot na Tretiot rajh, oganot sé pove}e se zasiluva{e i raspaluva{e nasekade. Evropa, a so nea i Balkanot, bukvalno gorea vo plamen. Golemiot Rok sfati deka naskoro ne samo `ivotnite, tuku i tie samite }e ispocrknat, }e pcojsaat od glad i }e po~nat da gi odbrojuvaat denovite na ~emerot i stradanijata. Vojnata gi otvori svoite golemi i nezasitni ~elusti, gi ispru`i i stegna svoite `elezni kanxi i kako nekoja zdivena ognena ala po~na da blue ogan i da see smrt nasekade okolu niv. Kolku se bli`e{e nejziniot kraj, taa stanuva{e sé po`estoka, poopa~na i poal~na od koga i da e. Ne im preostanuva{e ni{to drugo, osven da mu se prepu{tat na instinktot za pre`ivuvawe i samoodr`uvaweto. Proletta be{e vo poln ek. Nasekade se orea pti~ji horovi, a kolku pove}e pristigaa ehata na topovite od planinite, tolku nivniot poj stanuva{e sé posilen i posilen. Na Cvetnici ve}e siot grad be{e promenet vo svojata najubava proletna dolama. A gladot i nema{tijata i ponatamu nasekade caruvaa okolu niv. I me|u niv. Sekoj se snao|a{e kako umee{e i znae{e. Se pre`ivuva{e te{ko, so sudni maki. Tie denovi se pronese glas deka vo Kaleto vlegla edna pogolema grupa diverzanti vo civilna obleka i uspeala da gi oslobodi site politi~ki zatvorenici. Me|u niv bil i Petar kapelnikot, ~ovekot za kogo podocna Golemiot Rok razbra deka e tokmu onoj smrknat ma~enik i mol~aliv pedesetogodi{nik, kogo mu go dovedoa za prepoznavawe vo Kaleto. Porakata be{e ispratena od Vasila Z. i Isak Sion. Mu blagodarea za hrabroto dr`awe i konspiracijata vo policijata. Mu rekoa deka za niv `ivotot na kapelnikot Petar, vo toj mig, bil pova`en od sé. Toj bil eden od stolbovite na otporot. Vedna{ im se priklu~il na partizanite i pritoa ne zaboravil da im go prenese amanetot na svoite drugari deka Golemiot Rok e "ne{to mnogu pove}e od eden obi~en i prostosmrten cirkuzant i deka toj ja zaslu`uva seta nivna blagodarnost, po~it i pomo{, ako taa mu zatreba vo idnina".

Nastanite od bojnite poliwa na Balkanot i po{iroko se menuvaa so filmska brzina. Do esenta, ve}e be{e oslobodena re~isi cela Makedonija. Nastapuvaa poslednite i zavr{ni udari vo golemata i herojska bitka na narodite {to pove}e od ~etiri godini krvarea i stenkaa pod ~izmata na fa{izmot. Pomina Fevruarskiot pohod. Pomina i golemata Proletna ofanziva. Doa|a{e razorniot"Den D", doa|aa denovite na probojot na Sremskiot front, na nezapirliviot nalet i razgrom na Crvenata armija nad Alpite, nad Lajpcig, nad Drezden i Berlin. Se raspukna neboto nad Evropa. Niz Dunav i Rajna plivaa poslednite trupovi. Iljadnici ~ove~ki tela gorea kako glamji pod bombar-dirovkite. Cel svet be{e kako eden golem fakel. Vo tie sudbonosni denovi, Golemiot Rok ponekoga{ gi sre}ava{e tie obi~ni mladi lu|e i `eni {to bea re{eni da stavat glava vo torba bez zazor i premisluvawe, bez smetka i izli{ni spogodbi so gospodarite na vojnata. I Vasil Z. i Isak Sion i sredove~niot Petar i site znajni i neznajni lica, koi podocna se vratija nazad, me|u niv, so svoite paterici, rani i ordeni. Gi sre}ava{e na ulica. Po gradovite kade{to gostuva{e. Nasekade. Naedna{ narodot po~na da o`ivuva. Poleka po~na da se vra}a nasmevkata na nivnite lica. Godinite na stravot, molkot i stradawata poleka po~naa da otstapuvaat pred navalicata na radosta od pobedata. Golemiot Rok ve}e i ne se se}ava{e koga posleden pat be{e sretnal nasmevnati lica po ulicite na gradovite. Toa bea samo nekoi stari i zaboraveni spomeni od vremeto na negovoto detstvo od bregot na Jadranskoto more, vo Kapodistrija i Trieste. Toj se se}ava{e i znae{e deka ima mnogu narodi vo svetot koi vistinski umeat da se raduvaat i da ja slavat ubavinata na `ivotot. Da ja platat cenata na pobedata. So eden obi~en paket od UNRA se zaboravaa site gri`i i nevolji, site nespoluki i prokudi od ~etirigodi{niot tremor, trimerewe, ~emer, skrb i jad. Pomisli na svojot narod. Pomisli na ovoj narod {to tolku dolgo mu pru`a{e uto~i{te. Ne. Nema dobri i lo{i narodi. Ima samo xelati i `rtvi. Robovi i gospodari. Pastiri i zemjodelci. Voini i miroqupci. Graditeli i uriva~i. Sozdateli i uni{titeli. Pomisli na Davidovite potomci. Onie stradalnici, otkornatici i obezgro-benici, na koi im bea izbri{ani duri i tragite na ve~nite po~ivali{ta. Ovaa vojna goltna celi narodi. Ni grobovite nema da im se uznaat na umrenite. ]e nema koj da se raduva na pobedata, mu re~e Isak Sion na Golemiot Rok, pri prvata sredba, koga povtorno se sretnaa vo Raven.

7. 16. I toga{ Gospod Bog í re~e na `enata: "]e ti gi umno`am mnogu makite na tvojata bremenost, vo maki }e gi ra|a{ decata. Tvojot kopne` }e bide kon ma`ot tvoj, a toj }e vladee nad tebe." 17. A na ~ovekot mu re~e:"Zatoa {to go poslu{a glasot na svojata `ena, ta jade{e od drvoto na `ivotot za koe ti zapovedav, velej}i:"Ne }e jade{ od nego!" Zemjata }e e prokleta zaradi tebe: vo maka }e se hrani{ od nea site denovi na svojot `ivot! 18. ]e ti ra|a trwe i troskot, a ti }e jade{ polski rastenija. 19. So pot na svoeto lice }e jade{ leb, dodeka ne se vrati{ vo zemjata, za{to od nea be{e zemen - prav si, i vo prav }e se vrati{".

Biblijata Kambanite na proletnata pobeda u{te ne bea stivnati nad gradot, koga vlastite vo Raven go pra{uvaa Gogo Kapka {to saka da raboti. Toj sal kreva{e ramenici, pluka{e pred sebe i gleda{e nekade vo dale~ini. Im vele{e sî edno isto: deka nema ni dete ni kote, ni ku~e ni ma~e, ni krava ni `ena i deka ne mu e do rabota, do ni{to ne mu e, samo neka go ostavat namira. Kaj ni{to, mu velea tie, kaj mo`elo ni{to da ne se raboti. Umre taa, mu velea. Denes lebot site so rabota }e si go pe~alat. So rabota i so pot. E pa aj, ako e taka, vele{e toj, turete me nekade no}en ~uvar i taka vampiri{te se storiv, em dewe }e si spijam, em nema nikoga{ ve}e suratot da mi go gle-date. I se stori taka. Go turija no}en ~uvar, na krajot od gradot, kaj edni drveni baraki oblo`eni so ter-hartija i prema~kani so olaj, blizu klanicata na Golema reka, kaj{to nekoga{ orlite gazduvaa i caruvaa otade Crn vrv i dolu kaj Kamburovite bav~i. Go ~uva{e magacinot za dr`avni rezervi. I taka, leka poleka, den za den, nedela za nedela, godina za godina, toj ja vrza bov~ata, si ja svitka {ija-ta i si ja lapna poparata, ko {to znae{e nekoga{ da se zadeva i majtapi Jakim Kamburo. I kosite ve}e po~naa da mu beleat, i koskite da mu ~kripaat, a toj re~isi i ne mrdna potamu od bregot na Golema reka. Si cvrcka{e od pagur~eto i gi tepa{e denovite. A tie te~ea pokraj Golema reka kako dolgi, gladni godini. Arno ama, edna zima, edna luta januarska zima, koga stegna okolu Raven ta ku~e i ma~e spijea pod edna ista strea, Gogo Kapka se be{e zapil i zaprika`al so Jakim Kamburo i dolgo gree{e na }umbeto tenxere so blaga rakija, a koga pojdoa da spijat, za da ne mu bide studeno, go nastenka so suvi cepanki i }utuci do vrvot i go ostavi taka da si baboti i da mu gi gree koskite sano}, do beli mugri. Siromav Gogo Kapka. Ne do~eka petli da mu zapeat od Novo selo. Go dignaa srede no}, sardisan od site strani so ogan i ~ad, a gladnite plameni jazici i leplivite, no otrovni i probojni ogneni prsti se krevaa visoko vo no}ta, ~ini{ trgnale da se obli`at i da se zabucat duri i vo polite na Crn vrv.

Izgore sî. I masno i posno, i mokro i suvo, i soleno i blago, i pamu~no i volneno, i drveno i `elezno, i stakleno i svileno, i tvrdo i te~no, i surovo i pe~eno, i zlatno i srebreno. Sî. Od dno do vrv. Sî pepel se stori. Dojde i po`arnata, probaa duri od rekata dvapati da ja polnat, ama koga ne saka meretijata, brate, ne. Koga }e re{i |avolot oro da vie, nema kurtul. Sî trgnalo naopaku, na zijan, vistinski baksuz ti bil Gogo Kapka, mu se odvrza oglamnikot na kowot, se strupoli sose tovar srede reka, ko da e pajvanosan, ojde kolata vo dolot, na urvokos izleze rabotata. A kaj nas sekoga{ e taka: koga e najpotrebno, smetkite znaat da se utnat, da olcnat. So legeni, so vr~vi, so kofi polni voda od re~noto korito, so {to ti ne se obiduvaa da ja smirat ognenata ala, ama jok be brate, janla{ izleguva sé. Popusto. Xabe. Trgnalo na zijan, pa toa ti e, ete. Tri dni i tri no}i bez prestan spasuvaa {to mo`e da se spasi. A ne mo`e{e. Ve}e be{e docna. Na bregot od Golema reka, ostanaa samo glamji. Gradskite ~au{i ne mo`ea da ja pre`alat zagubata. Ne mo`ea da mu prostat na Gogo Kapka. Kako smeel da spie na no}na smena?!- se ~udea i negoduvaa tie. Izleze deka lajnata od Avgievite {tali do glava im dojdoa, im gi zalepi toj na obrazot na site, a tolku mnogu mu veruvaa i sega, ete, namesto da gi is~istat, tie samo pove}e gi zapustija so Gogo Kapka. Ona, vistina e. Toj im go otvori }emerot koga be{e najgusto. Edna{. Koga be{e najpotrebno. Koga tie imaa zort. Koga im treba{e negovoto zlato za barut da go trampaat. Koga mnogu maj~ini sinovi i bezbroj kopiliwa ovde{ni i neovde{ni mame mamino pla~ea, koga sevezden razni neranimajkovci sadea tikvi so |avolot po gradot i naokolu. Toga{ go stori toa Gogo Kapka. I nikoj drug. Drugite sal se pot~uknuvaa i do{epnuvaa kade li e zlatoto na Evreite. Site gi grepka{e aznoto na Evreite. Se pra{uvaa koj li se ofajdil od nego. Go raskopaa gradot od temel. Im gi izvadija i mermernite plo~i od grobi{tata za da ja poplo~at mineralnata bawa na izlezot od gradot. A Gogo Kapka duri i ne pra{a zo{to im e negovoto zlato. Ne saka{e da znae. Im dade sî {to mu pobaraa. Odnemajkade li, od }ef li, od kurnazlak li, ili od nedovetnost li, koj sega toa mo`e da go ka`e. Toa be{e, i pomina. No kaj nas, sal lo{oto se pomni. Ubavoto se zaborava. I toa, od pamtivek si e taka. A sega, ete, jal ~avkite, jal ~a{kata mu go bea ispile mozokot na Gogo Kapka. Ona, toj si be{e na~-nat, tre{ten i alosan u{te koga se vrati od Solun onaa prolet. Ama ova sega, so barakite, turi kraj na sî. Toa mu dojde kako cuce na site cucki, kako vrv na site maki {to gi teglea so nego tatkovcite na gradot. Se prelea ~a{kata. Re{ija. ]e go pratat vo sanatorium. Neka se le~i. Prvin neka se spastri, neka se o~ove~i, neka mu se doutokmi crpkata na ramenata, a potoa }e vidat {to mo`at da storat so Gogo Kapka. Re{eno - storeno. Go ispratija na dr`aven tro{ok vo sanatorium, vo edna golema i osamena zgrada na izlezot od gradot, na sviokot kon planinata, kade{to gi ispra}aa najotpadnite me|u site otpadi, od koi samo u{te Gospod i onie najbliskite ne krenale race. Ja broe{e toj ve}e i vtorata godina od svojot prestoj tamu, vo onaa planinaska ~avkarnica, koga eden den vo krugot na sanatoriumot se dovle~ka {arenolikiot i {umen e{alon na Golemiot Rok, slavniot Balkanski Nostradamus. Golemiot {ator za ~as be{e rasposlan na ledinata. Kaj niv dojde

na gosti "Bohemija" za da gi razveseli i da im ja razbie ubistvenata monotonija na `ivea~kata, {to se be{e nadvisnala nad niv kako sura utrinska izmaglica, kako senka sivi oblaci nad ramnodenica, kako dale~na, navestena i podmolna grmotevica, koja ve}e so denovi se bli`i i zakanuva so porojniot bran na gradobijniot do`d, koj ~ini{ najposle re{il da go rascepi neboto otkaj planinata. Se smeni ne{to vo avata na gradot. Grobnata ti{ina {to dotoga{ vladee{e i caruva{e naokolu naedna{ be{e grubo naru{ena so bezbrojnite vikovi na artistite i cirkuzantite, so rikaweto na `ivotnite, so r'`eweto na kowite i lae`ot na ku~iwata, koi od kojznae kade se nasobraa tuka i se izme{aa so suriite rasni primeroci na cirkuskite tajfi, sozdavaj}i pritoa eden neviden kalabalak, so brm~eweto na motorite i muzikata {to dopira{e od golemite zvu~ni kutii i poja~uva~i na zvukot, obeseni po okolnite banderi. Duri i glasot na zdodevniot ut od nedale~nata topola zamre. ^uvarite vo sanatoriumot si imaa golemi maki da gi priberat vnatre vo prostoriite qubopitnite pacienti, koi site do eden izlegoa da go vidat toa ~udo {to se dovle~ka duri tuka, na krajot od gradot, vo ova pusto i napu{teno mesto, pokraj ~ii ogradi se metkaa samo uli~nite surii ku~iwa i ma~ki od predgradieto. Tie se na~i~kaa naokolu, besej}i se vrz `icite i yverej}i se vo tolpata novodojdeni ptici so {areni krilja, {to se rasperlija i rasperdu{ija okolu niv i naedna{ se otka`aa od ponatamo{noto patuvawe i nebare re{ija tuka da svitkaat gnezdo za vinagi, tokmu tuka, usvet, na Gospoda zad grb, tukure~i na krajot od svetot. So vlastite bea dogovoreni samo tri pretstavi za pacientite na sanatoriumot, no toa ne be{e strogo ograni~eno, u{te pomalku staveno na hartija i potvrdeno so pe~at i potpis. Sî be{e dogovoreno na ~esen zbor. Ako se najde{e dovolno publika od sosednite naselbi, tie mo`ea da go prodol`at svojot prestoj kolku im du{a saka. Taka im rekoa gradskite ~au{i. Sepak, cirkuskite rabotnici {atorite gi rasposlaa na edna pristojna oddale~enost od sanatoriumot, kolku barem krikovite na lavovite i majmunite i onie na pote{kite bolni i alkoholi-~arite, da ne se me{aat me|u sebe, da ne napravat (skraja bilo!) nekoja nepredvidena zbrka i da mo`at barem da se razlikuvaat edni od drugi. Prvata ve~er od gostuvaweto na "Bohemija" ima{e tolku publika kolku da se ispolni podvi`nata drvena rotonda na sedi{tata i pretstavata po~na nekade vo predve~ernite ~asovi. Na startot se trgna so voobi~aenite akrobacii na ve`ba~ite i neizbe`nite burgii i kalamburi na klovnovite. Prvi~niot otpor kaj publikata vedna{ be{e skr{en. Po~naa da se slu{aat duri i prvite aplauzi. Potoa dojde glavnata yvezda na programata, Golemiot Rok. Toj gi izveduva{e svoite poznati trikovi so gulabite i {amiite, so venecot na piratskite no`ovi okolu glavata na Nemata Morfa, trikovite so sandakot so dvojno dno i site negovi stari i provereni marifeti i unerii. Toga{ naedna{ zastana, se zagleda vo publikata i se simna dolu od scenata, {etaj}i poleka i vnimatelno pome|u redovite. Zapre pokraj eden gleda~ od poslednite redovi, go dopre za rameto i go povede so sebe so pomo{ na podvi`nata svetlosna topka na reflektorite. Toga{ vnimatelno go sokri gleda~ot od poslednite redovi nekade vo mra~niot agol od scenata i ja povika Nemata Morfa. Taa dojde i toj vedna{ po~na da se vrti i suka okolu nea, {epotej}i nekoi ne~ujni, no negovi voobi~aeni trevlivosti i trikovi od zanaetot, obiduvaj}i se da ja pot~ini celosno na svojata volja. Nabrgu taa be{e

potpolno pod negova vlast i kontrola i toj po~na da komanduva so nea. Be{e hipnotizirana, poslu{na i mirna, nebare voso~na kukla, vistinska marioneta. Toga{ Golemiot Rok se svrti kon publikata i objavi deka }e ja izvede to~kata"Adam i Eva izgoneti od rajot". I prvoto {to go stori be{e da í go svitka mrzliviot i najaden piton na Eva okolu vratot. Toga{ samiot, nebare vistinski propovednik, koj stoi pred amvonot na nekakva bogohulna propovednica, po~na poleka i tor`estveno da grmi: "Zmijata be{e polukava od site polski `ivotni, {to Gospod Bog gi be{e sozdal. Taa ñ re~e na `enata: "Vistina li e deka Bog rekol - ne }e jadete od niedno drvo vo gradinata?" @enata ñ re~e na zmijata:"Smeeme da jademe plod od drvata vo gradinata. Samo za plodot na drvoto {to e srede gradinata Bog re~e"Ne jadete od nego! I ne dopirajte go, za da ne umrete!" A zmijata ñ re~e na `enata: "Navistina, ne }e umrete! Tuku Bog znae deka vo onoj den koga }e jadete od nego, }e vi se otvorat o~ite, i vie }e bidete kako Boga, raspoznavaj}i go dobroto i zloto". @enata vide deka drvoto e dobro za jadewe, prijatno za o~ite i drvo po`elno za da se postane mudar: nabra od negoviot plod i go jade. Mu dade i na svojot ma`, koj be{e so nea, pa i toj jade{e. Toga{ na dvajcata im se otvorija o~ite i sogledaa deka se goli." (Istiot mig, na scenata, Nemata Morfa i gleda~ot od poslednite redovi, bea goli, ugol goli, ukraseni samo so eden smokvin list na sramnite mesta, so pomo{ na iluzionisti~kiot trik na Golemiot Rok i jadea od podadenoto jabolko. Vo publikata nastana taec. Site gledaa kako sa{tisani). (Golemiot Rok, kako ni{to da ne bilo, prodol`i so svojata propoved): "Toga{ go ~uja glasot na Gospoda, Boga, koj {eta{e gore-dolu vo gradinata za vreme na denskiot vetrec. I se sokrija - ~ovekot i negovata `ena - pred Gospoda, Boga, me|u drvjata vo gradinata. Gospod, Bog, go povika ~ovekot i mu re~e: "Kade si?" Toj odgovori: "Go ~uv Tvojot glas vo gradinata, se ispla{iv za{to sum gol, i se sokriv." Toga{ mu re~e: "Koj ti ka`a deka si gol? Da ne si jal od drvoto, za koe ti zapovedav da ne jade{?" ^ovekot re~e: "@enata, koja Ti mi ja dade so mene, taa mi dade od drvoto, pa jadev." Gospod, Bog, ñ re~e na `enata: "[to e toa {to go stori?" "Zmijata me izmami, pa jadov," re~e `enata. (Toga{, Gospod Bog gi prokolnuva i `enata i ~ovekot i zmijata i prodol`uva prikaskata za progonstvoto na Adam i Eva od rajot, sî do samiot kraj, kaj{to se veli od Gospoda, Boga Sevi{niot): "Eve, ~ovekot stana kako eden od Nas, znaej}i go dobroto i zloto. Da ne ja ispru`i sega rakata, i da nabere od drvoto na `ivotot pa da jade i da `ivee ve~no!" Zatoa Gospod, Bog, go isprati nadvor od Edenskata Gradina, za da ja obrabotuva zemjata, od koja e i zemen. I go istera ~ovekot; i naseli isto~no od Edenskata Gradina heruvimi so plamenen me~, koj se vrte{e okolu, za da go {titat patot kon drvoto na `ivotot." I tuka prikaskata zavr{i. Golemiot Rok gi podigna racete i stori naedna{ Nemata Morfa i gleda~ot od poslednite redovi da bidat samo provizorno oble~eni vo nekakva ko`ena obleka, nebare prvobitnite lu|e. Vo salata vladee{e groben mir. Naedna{, grmna otkaj publikata. Aplauzot be{e kako {umen i nadojden poroj. Nesopirliv. Gromoglasen. Golemiot Rok dolgo i srde~no ñ otpozdravuva{e. Potoa tivko i kroce ñ se pribli`i na Nemata Morfa, ja dopre lefterno za rameto i taa naedna{ se

osvesti, ne sfa}aj}i {to se slu~uva okolu nea. Toj mig prilega{e na nekakva rajska ptica so {areni krilja {to sletala od sedmoto nebo. Pogleda za mig, se svrti okolu sebe, se zagleda vo svojot slu~aen partner i sudenik na scenata, se vnese malku ponastoj~ivo vo liceto na ~ovekot od ~ii crti te{ko se ~itaa godinite na minatoto i na sega{nosta, a kamo li pak na idninata i toga{ naedna{ se strese i krikna od o~aj. Se osvesti dokraj. Sfati vo kakva klopka ja turnal nejziniot patron, nejziniot mentor, nejziniot `ivoten sopatnik, nekrunisaniot kral na iluziite, Gospodinot Bog, Golemiot Rok, Balkanskiot Nostradamus, li~no. Be{e v~udovidena. Izbezumena. ^ovekot pokraj nea, gleda~ot od poslednite redovi vo cirkusot, be{e Gogo Kapka. Taa vedna{ go pozna i pokraj dramati~nata promena na negoviot lik, op{t izgled i pojava, mu pristapi, ne`no go gu{na, go bakna dolgo srede usta i ne ispu{taj}i go od svojata topla i cvrsta pregratka. Vo publikata naedna{ nastana delirium od odu{evuvawe. Se frlaa plasti~ni {i{iwa i ~a{ki, grme{e od dofrluvawa, publikata naviva{e za Gogo Kapka, koj nedovetno, izgubeno i zbuneto se vrtka{e okolu sebe, se yvere{e vo niv, ne znaej}i {to da pravi so racete, so nozete, so celiot sebesi, takov kakov {to be{e, za nikade. Izguben. Nevin. Kletnik. ^kulavec. Salapatija. Taa no}, vo prikolkata na Golemiot Rok nikoj ne zaspa. Celata no} ja probdeaja na noze. Se karaa i se raspravaa na onoj ~uden i ma~en jazik {to vezden se odviva i praktikuva so pomo{ta na prstite, mimikite i i{aretite pome|u eden nem i normalen sogovornik. Nemata Morfa be{e o~ajna. Ü ja otru du{ata. Se ~uvstvuva{e kako mravka zgazena pod stapkite na slon. Golemiot Rok ne mo`e{e da sfati od {to pove}e be{e navredena i pogodena negovata {titeni~ka. Dali od negoviot izbrzan i nepromislen gest, dali od sostojbata na Gogo Kapka, ili od poni`uvaweto {to ñ go be{e priredil pred taa nedol`na i tolku blagorodna publika, vo koja ~ovek treba da frli sal zrnce {egovitost, pa od toa vedna{ virusot na smeata da gi zarazi site, da izrtat celi grsja neprinudena veselba i zaborav, mig na otklon od sekojdnevnite gri`i i stradanija. Utredenta, Nemata Morfa se ka~i na eden od golemite gradski avtobusi, {to soobra}aat duri i do ovie nepristapni prigradski naselbi. Ja pobara po ulicite i kafeanite skitni~kata du{a na zamaeniot Italijan Xez Tramontana i ve}e ne se vrati vo "Bohemija". Izleze bo`em na kratka pro{etka i neodlo`ni pokupki, a se zadr`a nekade niz beliot svet, so godini. Taa ne mo`e{e lesno da ja preboli kone~nata zaguba na svojata prva i edinstvena qubov. Ne mo`e{e da mu prosti na svojot dobro~initel, makar kolku i da mu be{e blagodarna za sé {to be{e storil za nea vo `ivotot. Go ostavi duri i svoeto male~ko ~edo. Otpatuva sama i ve}e ne se vrati. Golemiot Rok ne mo`e{e nikako da si prosti samiot na sebesi. Se kae{e poradi svojata nepromislena postapka. Vo negovata svest postojano se vrtea scenite od nivnata posledna no}na raspravija. Se se}ava{e so kakva ve{ta~ka nadmo} i providna gluma se obiduva{e da go izbri{e spomenot i mestoto na Gogo Kapka vo nejziniot `ivot. Ü vele{e: "Ne zaboravaj. Jas ne se vikam popusto Rok Kozarec (kozarec - ~a{ka na slovene~ki). Bi mo`el eden Gogo Kapka, i vo iljada kapki da e, da go goltnam za pojadok. A malku {ega na smetka na religijata, sigurno }e í se bendisa i na novata vlast." No sega, vide kaj go odvede negovata vozgordeanost. Negovata suetna postapka. Negovata nepromislena i nesolena {ega. Ja izgubi Nemata Morfa. Zgora na toa, taa mu go ostavi i male~kiot Bobe da se gri`i za nego kako umee i

znae. Za negovoto smestuvawe, za negovoto prehranuvawe, vospituvawe i celokupnata skrb i raste`ot negov. Golemiot Rok mu se doveri na kapelnikot Petar, koj ne retko znae{e da navrati vo cirkusot, naj~esto razmenuvaj}i noti so muzi~arite od cirkuskiot orkestar, no i inaku saka{e da se vidi so Golemiot Rok, so kogo go vrzuva{e do`ivotno prijatelstvo. Kapelnikot Petar vo narednite denovi se potrudi da najde nekakvo re{enie za male~kiot Bobe, obiduvaj}i se da go dade na ~uvawe vo nekoja socijalna ustanova, prifatili{te, vo nekakov dom za maloletni i napu{teni deca. Ne uspea. Dolgo go vle~ka{e so sebe male~kiot Bobe. Tolku dolgo, {to najposle mu doma~na. Nikoj tolku kako male~kiot Bobe ne umee{e so svojata topla nasmevka da go rastopi i najledenoto, i najtvrdokornoto srce. I ~uvstvitelniot Petar ne mo`e{e da mu odolee. Najposle re{i da si go zadr`i so sebe. I onaka be{e samec i napu{ten od site kako crn gavran. @ena mu go be{e napu{tila u{te pred vojnata. Bea bezdetni. I taa be{e pobegnala od nego so nekoj neranimajko. Petar mu stana staratel na male~kiot Bobe. Taka, vrskata so Golemiot Rok i cirkusot "Bohemija" toj nikoga{ ne ja prekina. Eden den, Golemiot Rok mu ja prizna i tajnata za toa koj mu e tatko na male~kiot Bobe. Petar mu dade zavet deka }e ja ~uva kako o~ite vo glavata. A male~kiot Bobe }e doznae eden den koj mu e vistinskiot tatko. Toj den sigurno }e dojde i toa bezdrugo }e bide denot na negovoto polnoletstvo. Taka se zavr{i prikaskata za edinstveniot potomok na Gogo Kapka, bez da doznae toj za toa, sî do krajot na svojot `ivot.

E P I L O G Tri dena nekakov pes-skitnik stoi i zaviva pokraj napu{tenata ku}arka. Nadu{kal rea od skapana ~ove~ka mr{a i ne se trgnuva od pragot. Veterot {to izleguva na tretiot den, ja {iri mirizbata nadaleku. Taka i go nao|aaat Gogo Kapka, obesen. No so nego ne se sotre plemeto Kapkino. Oti, neli, od vek-i-vekov se znae: Tamu kaj{to nekoga{ te~elo, sekoga{ }e kape. svojot pat. "Gospod neka go vardi od pogolemo zlo." Ve}e ni toj, ni Gogo Kapka, ne progovorija nitu eden zbor do doma. Sî duri do Raven.

U R B

Vo ovaa prikazna sî e izmisleno. Od po~etok do kraj. Iako, tuka i tamu, }e sretnete i po nekoj lik ili ime {to vistinski postoelo vo `ivotot. No jas ne pravam literatura od `ivotot. Odam po obratniot pat: se obiduvam od literaturata da sozdadam `ivot. Istoto toa, duri i ne sakaj}i, }e go nau~i i herojot na ovaa storija Ustijan od svojot tatko i u~itel Robert Kapka, koj u{te vo najranoto detstvo }e mu re~e:"Sine, violinata e od drvo, zna~i, mrtov predmet, no ponekoga{ nenadejno znae da o`ivee. Taka e i so ~ovekot, oti toj ne e tapan, nitu leden breg. Toj e strunen instrument."

Koga dojde vo Raven, novodojdenecot kako da padna od Mars. Zborot "padna" ne e najsoodveten i mo`ebi troa prete`nuva vo ovoj slu~aj, za{to novodojdenecot, vsu{nost, i ne padna vo vistinskata smisla na zborot, ami so nekakva ~udesna lesnotija na bezmalku krilato su{testvo se spu{ti meko na zemjata, nebare samiot od sebe, se prilepi nekako, se prizemji, poto~no ka`ano. Oti, neli, samo pticata {to umee da leta mo`e i da sleta, a ~ovekot {to pa|a na zemja e kamen. Trup. Ni{to drugo. Iako, raka na srce, ima i nekoi dosetlivi majstori na zborot, koi smetaat deka ponekoga{ i padot e let. A mo`ebi e i taka. Kojznae. Nejse. Ovde, vo ovoj del od gradot, kade{to novodojdenecot se be{e pojavil pred o~ite na ~uvarot, bi mo`elo poprvo da se ka`e deka ako voop{to ne{to padnalo toj mig, toga{ toa bezdrugo be{e {totuku padnatata no} vo provincijata, a ne toj. A taa, no}ta, taa ogromna crna no}na peperuga, gi spu{ti svoite trepetni krilja kako mrtove~ka nametka vrz horizontot, kako {to ve}e i navistina se vika edna prekrasna posestrima od peperuginiot soj. Dojde nezabele`livo, prikraduvaj}i se otstrana, bes{umno, na prsti, tiho, kroce, so ma~e{ki ~ekori i poriv na grablivo yvere, demnej}i na sekoj {um i ostavaj}i ja svojata svitkana opa{ka okolu gradot. Sli~no na nea, i edna vistinska maalska crna ma~ka se vojva{e tuka so nedeli i se protega{e so svoite dolgi, bi rekol ~ovek, leplivi prsti, noktenca i pipala, od utro do mrak. Nejzinite bleskavi, re~isi fluorescentno zeleni o~i, prilegaa na ostri luwi~avi odblesoci vo no}ta. Ve}e tret den istura{e vrz gradot. Toa bea nekoi prepotopski, diluvijalni do`dovi. Vrne{e sekoj den, bez prekin, od utro do mrak. Od po~etokot do sredinata na mart, istura{e kako so kobli. Vo mesecot koga seta priroda o`ivuva, sî naokolu be{e smurteno i mra~no do nemajkade. Namesto vozduh, lu|eto bea prinudeni da goltaat nekakvo bezmalku ka{esto testo, gusto kako katran, kako tutkal {to im se lepe{e niz gradite i ne im dava{e da dojdat do zdiv. Do`dot im se napika na lu|eto duri do koski. Vodata od u{i im se cede{e na site. Siroma{nite zemjodelci, so nivnite dolgi i nepregledni nasadi vo plastenicite, najprvin bezmerno se bea izraduvale, a potoa, otkako do`dot sekojdnevno prodol`i da lee, obesija nos i nemaa duri ni krv vo sebe od kletvi. Sî zapo~na otkaj ustieto na Golema reka, {to kako poroj nadojduva{e oddaleku so sî podlabok {um i ekot, kako tainstven grgor od nekoj podzemen procep. Nasekade, i vo ogromni koli~ini, se pojavija raznorazni vle~ugi i plivnaa na site strani plipot udaveni, poddueni i izobli~eni me{ini. Pretsmrtniot gr~ zbra i `ivo i divo i prs i pleva i {len i plen vo edna skle{tena, prinudna pregratka. Ma~e i ku~e si podavaa {epa za spas. Padot na novodojdenecot, zna~i, ne be{e ne{to {to dojde kako grom od vedro nebo, ami od edna dolga i prodol`itelna martovska no}, od nekoja temna, dlaboka i nevidliva nebesna ala, nekakva neiscrpna crna dupka niz koja se

sleva{e seta taa porojna masa, seto toa nepregledno prostranstvo od voda, mil i kal, promolknuvaj}i se kako onoj mitski Avatar, koj spored indiskata mitologija i bramanskata religija, bil pratenik na bogot Vi{na, ~ovekot koj se simnuva od neboto na zemjata so cel da go spasi svetot od potop. Na{iot star i dreven bibiliski dedo Noe ne mo`el ni voda da mu prinese na Avatar. Novodojdenecot ja simna od glavata svojata kaciga, no ne be{e sigurno deka od taa glava pod koja kako da se krijea sto razli~ni lica, vo naredniot mig nema da otpadnat u{te kojznae kolku drebulii {to gi ima{e vrz sebe kako nepristapna maska. ^uvarot, pak, obi~en ~ovek so akni~avo lice, eden topuk od ovie na{i tuka{ni krai{ta, koj u{te na vremeto go ostavil plugot na selo i do{ol da trga maki, da tegli kako siv~o eden skotski `ivot v grad, gleda{e vo ova osmo svetsko ~udo, vo ovoj {antikler novodojdenec, siot natokmen vo ko`i i skrien zad svoite marsovski o~ila, vo toj nekanet gostin i natrapnik, {to go {a{mosa u{te so samoto sletuvawe pred palatata Urb, so vtren~en pogled i izraz na celosna o{umoglavenost. Retko, a od taa strana na Urb, skoro nikoga{ ne se pojavuvaa `ivi su{testva, osven po nekoe zaskitano suro jato grablivi orli~i{ta. Ottamu, zna~i, duri ni ptica ne mo`e{e da preleta, a kamo li pak nekoj volku stra{en i grdomazen tu|inec kakov {to be{e ovoj novodojdenec vo Raven. ^uvarot be{e kako sa{tisan, stapisan od gletkata po spu{taweto na toa neobi~no, vonzemjano su{testvo. Saka{e vedna{ da gi izvesti i alarmira svoite strogi {efovi za posetata na neobi~niot gostin, ama se pla{e{e da im se upika vo ga}ite po nedelniot predve~eren obed, {to lu|eto go obavuvaa nadve-natri, za{to i onaka site si go teglea svojot al i tovar na vratot poradi ova prepotopsko vodje {to nagrna vrz Raven. Siromav toj, po site nevolji poradi poplavata, u{te i ova ~udo mu be{e napanagon. Poslednite denovi i no}i sî mu be{e dojdeno preku glava. Site vo Raven bea zboktisani od taa ala {to se spu{ti i isturi vrz gradot. Nikoj ne mo`e{e da pomisli, a kamo li da poveruva, vo zborovite na lokalnoto sve{tenstvo, deka Gospod vaka namurten re{il da pro{eta i niz Raven, koj ve}e podolgo vreme ne dr`i vera i adeti, a gra|anite ne `iveat i ne se vladeat spored negovite strogi, no dobronamerni i bespogovorni zakoni. Vo svojot `ivot tie se bea iznaslu{ale edno ~udo prikaski i dalaveri za leta~ki ~inii, za pojavata na bezbroj NLO-a, za doa|aweto na raznorazni vonzemjani su{testva, no ova sega {to ~uvarot so akni~avo lice go vide so svoi o~i pred palatata Urb, gi pomina site granici. Mu gi prese~e nozete, mu go odzede zdivot i go ostavi nem. Kako riba na suvo, pri seto vodje okolu nego. I navistina. [to ako svetot sî u{te ne e ureden onaka kako {to treba, po negov terk i po negovo blagoudobie? [to ako Gospod navistina zdravo se nalutil i re{il da napravi lom za da ja preora duwata? Da go kazni Raven, lu|eto vo nego i seta pobliska i podale~na okolina. Ili barem vo najmala raka, da napravi u{te nekoi mo`ebi nezna~itelni, no sepak potrebni, neodlo`ni i nu`ni popravki i krojki i da turi kraj na sî, edna{ - zasekoga{,- pomisli vo sebe ~uvarot, treperej}i od strav od nepoznatoto, so svojata prosta i iskrena du{a na bezgre{no lekoverie. Se prekrsti tripati od ~eloto do gradite. I pak ni{to ne mo`e{e da sfati. Pogleda u{te edna{ kon novodojdeniot, koj ne pristigna vo Raven so lotka od goferovo drvo* i ~ie brm~alo, ~ij nebesen brod nebare padnat crn oblak-diri`abl, nadvor u{te zaviva{e i divee{e so svojot

* Lotkata na dedo Noe bila napravena od goferovo drvo. (zab. na avt. citirano spored Biblijata.)

neskrotliv rik i {um i pomisli deka e bezdrugo nekakov slep patnik {tom sî u{te ne saka da se legitimira i da gi poka`e svoite patni~ki dokumenti. A nebesniot brod-amfibija, toj bezmalku raspadnat skafander, vsu{nost, ne be{e ni{to drugo osven eden damna rashoduvan voen helikopter od biv{ata vojska, {to ve}e odamna ja be{e napu{tila zemjata, koja nekoi mo`ebi na {ega ja vikaa "oaza na mirot" i vo koja navistina, na izgrejsonce, se~ija tu|inska raka, barem taka izgleda{e na prv pogled, bez mnogu golemi napori i maka (~ini{ go ima na dofat) mo`e{e da go dopre duri i son~eviot lak, taa golema i alova plamena topka, nebare zrelo edensko jabolko od najniskata granka, koe sekoj minuva~ mo`e da go skine samo ako posaka. A sakaa mnogumina, i porano i sega, pa zatoa ne retko toa jabolko stanuva{e otrovno i ponekoga{ se pretvora{e vo Eridino jabolko, vo jabolko na razdorot. No sega, prepotopskite do`dovi vrnea tolku dolgo i izda{no, {to ~ini{ go bea ugasnale duri i son~eviot disk na neboto. "Davaj vamu da ti ja vidam knigata na gostite," propelte~i najposle novodojdeniot, davaj}i od sebe jasni i prepoznatlivi znaci deka sepak se raboti za ~ove~ko su{testvo, za ptica od na{ite krai{ta, sudej}i spored crcorot i klunot, no ne i po izgledot i po perdu{kite {to gi ima{e vrz sebe. Najposle novodojdenecot sfati deka ~ovekot ne e samo ~uvar, ami i portir vo recepcijata na Urb, vo palatata {to izgleda be{e op{t dom za site dojdenci vo ovoj kraj. Samoten dom. Dom za samci. Izgleda taka nekako go bea krstile ova ~udno socijalisti~ko {trkovo gnezdo, izgradeno so blagoslov i aferim od najvisokite ~au{i na vlasta, koga taa vezden izigruva{e milosrdna sestra na site napu{teni, bezdomni i besprizorni, koga so zakon be{e zabraneto vo dr`avata da se metkaat raznorazni skitnici, prosjaci, ~kulavci, salapatii, kletnici i somni-telni jabanxii. No sega ve}e odamna im presu{ija vimiwata na site debeli kravi na komunizmot, vo tie Avgievi {tali, za koi i herkulovi muskuli i itrini }e bea kuso, vo tie Potemkinovi sela, kako {to gi vikaa agentite vo ko`eni palta na vremeto site tie zatanteni mesta vo provincijata."Da vidam so kakvi mustri }e me pikne{ da spijam. Samo da ne ja utneme rabotata. Ne go gledam tuka moeto staro dru{tvo, ej . Sakam da se ~uvstvuvam kako doma. Na svoe gnezdo. So moite bra}a. Nemoj posle da mi ka`e{ deka ne sme se razbrale dobro. Gledaj i vnimavaj. Nemoj slu~ajno da me frli{ kaj nekoi sindikalni ovci, pa da se utkam i {utkam naokolu kako ajvan pajvanosan. Jas go razbiram svetot kako pole za pasewe na bezbroj stada prekumerni ovci i sekoga{ zadocneti glutnici pregladneti volci. Prekumerni stada siti ovci i krvolo~ni surii gladni volci, toa e mojata omilena slika na zemskiot raj, prijatele. Gledaj da me turi{ pokraj nekoi no}ni ptici, nekoi utovi i buovi, {to sano} ne{to ukaat i bukaat, buri~kaat, brm~at i yujat naokolu. Ne dojdov tuka da guveam ko mlada nevesta i da brkam sojki. Dojdov da se zabavuvam. Da frlam zaar. Da igram komar. Da vrtam Ruski rulet. Dojdov da pijam, da lokam, da vi gi razmrdam crvcite vo gazot. [to me gleda{ kako tosun? Ko da si sonil vampiri. Baba-rogi i karakonxuli. Kamo no}ni samovili da mi zaigraat na masa? Kamo vi ja Staijata, taa balkanska Lorelaj, samovilata {to sano} viela oro kraj Golema reka. Mi ka`uva{e tatko mi u{te na vremeto deka kako deca ne smeele da se kapat vo rekata za da ne gi grabnala Staijata. No denes izgleda deka vo Raven vireat samo vlaknesti aletini i stra{ni ~udovi{ta, Crni Arapini, Markovi bozdogani. [to }e mi se tie majmuni? Ne zjaj taka vo mene ko alosan. Nie, brat~e, ograbuvame banki, siluvame starici, ebeme babi, koleme deca. Sakame da se zabavuvame. OK?"- vika{e mladi~ot vo no}ta, kako nekoj izdrogiran idiot.

^uvarot gleda{e vo nego bez zdiv, nebare sa{tisan. "Znam. Znam, tamu gore, vo Srbija, Hrvatska i Bosna ve}e go pravat toa, znam, gledavme i na televizija, gospodine", povtora{e toj i gr~e{e ramena, vrtkaj}i se okolu nego kako mlada nevesta, kako ~engija, kako kafeanska orospija i kr{ej}i prsti od nemajkade. Se krste{e kako damlosan i si {u{uka{e ne{to pod brada, ~ini{ sekoj mig mo`e da tresne na teme i da se optegari tuka, pred nego. "[to znae{, be, ti. Ni{to ti ne znae{. Ni{to ti ne si gledal. Samo taka ti se pristorilo. Si sonuval,"-mu se opna novodojdeniot, ne davaj}i mu da dojde do zbor. Potoa, so eden silexiski gest {to see samo panika i zort i kaj najtvrdokornite, najramno-du{nite seirxii i ne ostava mesto za nikakov otpor i protivewe, mu gi grabna klu~evite od race na izbezumeniot portir i se upati po skalite kon svojot apartman, okru`en so dvajca svoi pridru`-nici, {to pred toa se izvlekoa od helikopterot, digaj}i vreva i |urultija naokolu, kako da se edinstveni `iteli na ovaa prenaselena planeta. Gorgona sede{e vo svojot reprezentativen kabinet na vtoriot kat od palatata Urb, so ureden i {totuku stokmen friz so zmiulesti ki~uri, nakiprena i zdrvena seta kako misirka, kako nekoja mermerna statua, pu{ej}i na lule, nebare garde-dama od vremeto na nemiot film, vo stilot na Xin Harlou, Me Vest, ili Marlen Ditrih. Novodojdenecot se vturna niz te{kite tapacirani vrati na kabinetot i ne pra{uvaj}i ja sekretarkata vo salonot dali mu e dopu{teno da vleguva vnatre nenajaven ili ne i vedna{ se strupoli vo edna od najdlabokite fotelji. Pogleda so dolg i ispituva~ki pogled kon sednatata dama na ~ie lice mo`e{e da se pro~ita samo zbunetost i ~udewe. Ne ~eka{e duri ni da go pokanat, a toj vedna{ ja ispru`i rakata kon kutijata so cigari i otkako se uveri deka nema puri, si izvadi edna od vnatre{niot xeb na ko`eniot xaket. Ja zapali so rutiniran i mahinalen gest na prevean salonski maher i pove}e od ~alam, a ne od nu`da ili kojznae kolkav zort i potreba, vedna{ povle~e dlabok zdiv, ~ij oblak od ~ad ekspresno go oduva kon zbunetoto lice na Gorgona, {to sede{e zdrveno vo svojata fotelja, naflitana seta, nebare voso~na kukla-maneken-marioneta i od ~ija frizura se bea razbegale site zdodevni muvi {to pred toa se lepea i yueja okolu nea kako vo izlog, vo koj aran`manot ve}e so denovi ne se menuva. Prilega{e na vistinska saksija so ikebana. Iako vo poodminati godini, sî u{te mo`e{e da pomine kaj sekoj poqubopiten ma`, koj tr~a so rogovite napred na crvena nametka. Mo`ea da ja vikaat i Siniot An|el, se razbira spored urnekot na slavnata Marlen Ditrih, na koja neodolivo potse}a{e, ili saka{e da potsetuva, no ja zavikaa Gorgona. Vpro~em, Gorgona ja vikaa i zatoa {to postojano forsira{e eden ist friz so bezbroj izvieni zmiulesti ki~uri i poradi svojot arkti~ki leden pogled. Vo mladosta taa predava{e istorija vo ravenskata gimnazija (sé duri ne sfati navreme deka za nea e nekoe povnosno zanimawe) i koga na u~enicite nadolgo i na{iroko im ja tolkuva{e anti~kata gr~ka mitologija, ne zaborava{e da im go potspomne i mitot za Gorgona i nejzinite tri }erki, taa {to imala mo} sekogo {to }e go pogledne istiot mig i da go skameni. Toa, neli, í bilo za kazna {to sakala so premudrata Atina da se meri vo ubavinata. Iako ubavinata ne í nedostiga{e i na na{ata Gorgona, sepak ne mo`e da se ka`e deka edna ve}e od poodamna precvetana roza sî u{te mo`e da se smeta za najubava kitka vo gradinata na svojot rod.

Napravi edna podolga pauza niz koja nekolku pati se podnaka{la, pome|u dve goltki od utrinskoto kapu~ino, upati eden strog i ispituva~ki pogled vo pravec na mladiot natrapnik i izusti so svojot temen i bar{unest alt: "^uv deka si im frlil merak na postarite babi." Novodojdenecot ne mrdna ni so palecot ni so pokazalecot. Gorgona ja izvi ednata ve|a vo vid na pra{alnik i pak pomina vo napad: "Aj, babite, nalet neka se. Ama slu{am deka i bebiwata vleguvale vo tvojot dneven repertoar. Taka e, ili ne e taka? [to im pravi{ na bebiwata? Da ne im stava{ eksploziv vo cuclite?" Novodojdenecot pogledna vo nea so o~i na cical~e. No toj pogled se razlikuva{e od odgovorot kako denot od no}ta. Re~e: "Za pari, pravam sî." Damata se svrti od nego studeno i ramno, tresej}i ja pepelta so odmereni i elegantni dvi`ewa na rakata. Negoviot odgovor kako voop{to da ne ja dopre. Ne napravi nikakov vpe~atok kaj nea. Barem taka izgleda{e na prv pogled. Ostana mrtva ladna i nedopirliva. "Na {to i komu mu ja dol`am blagodarnosta {to eden tolku mlad, u~tiv i privle~en gospodin me udostoi so svojata utrinska poseta?" re~e taa, trudej}i se svojata ubistvena ironija da ja zavitka vo providen celofan od komplimenti. "Sakavte da ka`ete - {to bara ovoj kurotres so prvite utrinski petli, koga kva~kata u{te lajno ne klucnala na svoeto buni{te. (Ja o~ekuva{e nejzinata reakcija, no otkako taa odmavna so rakata, toj se ustremi nakaj nea, insistiraj}i): - utka, ili pogodok?" Gorgona duri ne mrdna so ve|ata. Ne go udostoi so odgovor besramniot natrapnik. Gleda{e niz nego kako niz prazna inka, kako da go proyira, davaj}i mu na znaewe deka eden prostak (za kakov {to toj so svoeto odnesuvawe se obiduva{e da se prika`e vo nejzinite o~i otkako vaka se be{e raspi{tolil na tu| teren i bez pritesnuvawe) ne go esapi za dostoen protivnik. U{te pomalku za ramnopraven sogovornik. Ovoj sfati deka troa ja prekarda{i. Ja utna rabotata. Zatoa re{i da prestane da se glupira, da se `eravi, da se janyosuva i da se natega so gospo|ata, se izvi siot vo foteljata so gorniot del na teloto i izvadi nekakva svitka hartija od zadniot xeb na pantalonite, fiksiraj}i ja i ponatamu so svojot uporen pogled na fatalno nedorazbirawe. Gospo|ata ramnodu{no ja merka{e sodr`i-nata, gledaj}i vo nea odnemajkade, duri i ne dopi-raj}i ja bele{kata so rakata. Kako da be{e vo pra{awe nekoj taen i skrien otrov. Otprvin saka{e da ja otfrli, no potoa qubopitnosta nadvladea. Se zagleda malku povnimatelno vo nea, ja ispru`i svojata dlanka i stavaj}i gi svoite o~ila so ramki (obrabeni so zmiska ko`a, vpro~em, kako i nejzinite uvozni ~evli, pa i aksesoarot), ne uspea dokraj da go skrie svoeto iznenaduvawe. "[to e ova?" "^itajte. Tamu sî si pi{uva." "[to si mu ti na Robert?" "Toa {to pi{uva tamu." "Sin?" "Taka nekako." "Gospodi! Koj bi rekol!" Taa gleda{e, de vo hartijata, de vo nego, i pak ne mo`e{e da poveruva. Toj ne mora{e ve}e da se slu`i so svojata itrina. Se poslu`i so svojot paso{.

@enata samo mahinalno pomina preku sodr`inata na paso{ot {to go poka`uva{e nego-voto stransko dr`avjanstvo i povtorno se okokori kon mladi~ot, koj taka silexiski bapna vo nejziniot kabinet. Nejzinite ve|i se iskrivija kako vistinski `ivi izvi~nici na ~eloto i se zalepija do vitkanite ki~uri od frizot. Na nejzinoto ubavo lice nema{e nitu senka od nekakov skomraz. "Ti si roden vo stranstvo?" "Ne sme ni vo policija, ni na sud, kolku {to znam." "Pra{uvam samo od ~ista qubopitnost." "Da. Roden sum vo stranstvo." "A tatko ti vo Maroko?" "Da. Vo Maroko." "Pa toga{ kakvi Makedonci ste vie?" "Ako me pra{uvate za zanimaweto, otka`ete se. Vie postarite ni ja uskrativte mo`nosta. Za nas nema mesta ovde. Naju~enite pti~ki si ja letnaa na zapad. Ako mo`ea tie da go storat toa, toga{ {to ostanalo za nas. Zafateno e sî. Prebukirano. Na berzata na trudot mo`at da se najdat samo slobodni zanimawa: anarhizam, terorizam, kontrabanda, {verc-komerc." "Ubavi zanimawa, nema {to. Dojdoa divite, gi izbrkaa pitomite. Kriminal, droga, prostitucija. Kakvi se tie Makedonci {to spadnale na toa derexe?" "Ubavi. Gordi Makedonci. Vistinski. So tapija. Dodu{a...pove}eto od niv se od albansko poteklo." "Mi zboruva{ kako da si portparol na nekoja politi~ka partija. Ili na nekoj kriminalen gang." "[to ti e toa?" "Ne znae{ {to e toa?" "Ne. Treba li da znam?" "Ne velam deka treba. Samo pra{uvam. Zatoa {to kaj nas i vrap~iwata znaat. Site {to doa|aat od stranstvo se udiraat vo gradite so toa. Bile azilanti. Demek, se bavele so politika, ne so kriminal." "Vistina? Ne znaev deka ima nekoja golema razlika me|u tie dve zanimawa. No jas, gospo|o, ne sum nitu vrap~e, nitu petel na buni{te, nitu papagal vo kafez. "I na trn~e i na dap~e, leta skoka sivo vrap~e i niz pole {iri vik, ~ik-~i-rik, ~ik-~i-rik..." A spored pogledite {to mi gi upatuvate, znam deka me esapite za kutar zombi, ili vo najdobar slu~aj, za moron. Seedno mi e, gospo|o. Jas sum epten "kul" i pet pari ne davam za va{ite kombinacii {to gi pletkate so otrovni igli pod va{iot zmiulest friz. Jas sum zmej so devet ~ifta `elezni krilja i otporen sum na sekakov zmiski otrov. Mojot serum e prejak za vas, gospo|o. Samo kolku da znaete." I vedna{ po~na da recitira: "...orelski krilja kak da si metneh i v na{i strni da si preletneh na na{i mesta ja da si idam da vidam Ohrid, Struga da vidam da vidam dali slnce i tamo mra~no ugrevjat kakto i vamo..." Gorgona gleda{e vo nego, sî u{te so ~udewe. Nekolku kapki od nejziniot mraz na trepkite po~naa da se lizgaat poleka i odvaj zabele`livo po liceto i se rastekoa kako minijaturna delta vo crveniot sliv na nejzinite nababreni usni. Crniot ajlajner Helen Rubin{tajn se rastopi vrz napudrenite obrazi.

Izgleda{e kako nekoja venecijanska kukla na kop~e so ~ep na voda, koja i za pla~ewe i za smeewe roni isti: crni solzi. Ü vleze ~ad vo okoto. No i pokraj toa, be{e jasno deka nejziniot prvi~en otpor }e po~ne da otstapuva, da splasnuva. Se promeni troa izrazot na nejzinoto ledeno lice. Eden zrak ta`na simpatija izmami duri i skr`ava nasmevka na nego. Kako da slizna predizvikot vo nekoja druga, podzemna i nepredvidena meandra, vo nekoj drug, nepoznat i neo~ekuvan pravec, kako da ja snema za mig prvi~nata odbivnost. Prilega{e na izduvan balon. "Jas pak mislev deka spored odnesuvaweto si se simnal od planina." "Da. Se simnav. Od Crn Vrv. Ama so helikopter." Taa vide-ne vide, sfati deka mom~eto e ma~kano so zejtin i deka te{ko }e izleze so nego na kraj. Sfati deka ona {to í go ka`uvaa po telefon rano izutrinata za nekoj neobi~en stranec, za nekoj probisvet {to dopatuval odnenade` minatata no} so voen helikopter, deka toa mo`ebi se odnesuva na ovoj natrapnik {to í se vturna nependek vo kabinetot. Nenajaven. Kako rosen zajak. Da. Mo`ebi toj mlad ~ovek e tokmu toj, a ne nekoj drug. Dodu{a, taa o~ekuva{e deka }e vidi nekoj vakov pelivan, nekoj neprokopsanik so nadignato i naper~eno nose spored ona {to í go ka`uvaa od recepcijata, no nekako se posomneva deka se raboti za nego otkako í se pristori premlad ovoj panker, siot pokrien so ko`i i izboden so metalni igli, tetova`i, yvonci i trakatanci. Od glava do petici. Od u{ite i nosot, do mamuzite i objalata na glu`dovite na nozete. Od toj moment, rabotite kako da se izmenija. Po~na da go gleda so poinakvi o~i. Mladi~ot vidno ohrabren od toa, trgna vo napad. "Gospo|o, mislam deka predolgo sedite na tronot na edno ve}e odamna izgubeno kralstvo. Treba da ja provetrite gajbata. Da se simnete od Olimp. Da izlezete od pe{terata. Na ~ist vozduh. Me|u tolpata narod {to vezden {eta so transparenti po ulicite i kopa po kontejnerite. Ne vi se ~ini li i vam taka, gospo|o?" Gorgona gleda{e vo mladi~ot so sî pomal entuzijazam. "Mislam deka najprvin }e treba da mi gi predadete kralskite ukazi i pe~ati, potrebnite hati{erifi, pa potoa }e mo`eme da razgovarame i za klu~evite i za tronot. Zasega, tuka jas sum postavena od dr`avata da se gri`am za Urb. Znaete deka ulogata na prinuden upravnik e samo edna epizoda vo celata ovaa privatizaciona, tranzi-ciona ujdurma. Jas sum tuka samo dvorski {ut. Palja~o. Nula. Ni{to pove}e." "No sepak, kolku {to mo`ev da razberam, ne ja igrate volonterski. Doznav, na primer, deka petstotinite vraboteni {to go opslu`uvale Urb, ve}e dve godini ne zele nitu eden mangar, a vie gospo|o, za ovaa bedna epizodna uloga kva~ite vrz cifra so pet-{est nuli vo mesecot. Dobro ste se nafatirale. Seta ste se udavile vo perje." "Gre{ite, mlad ~oveku. Imate lo{i informacii. Preteruvaat. Lu|eto sekoga{ preteruvaat." "Dve iljadi doj~ marki mese~no, gospo|o. A vie igrate u{te dve-tri vakvi epizodni ulogi vo ovaa tranziciona ravenska mamutska serija. Taka e ili gre{am?" "Gledam. Imate mnogu plateni tasteri okolu sebe. Ve potceniv malku. No {to ako e i taka? Jas nikomu ni{to ne sum mu zela ili ukrala, skraja bilo, ptu,

ptu. Me postavile drugi na ova mesto. Toa mi e profesija. Sum u~ela, sum izu~ila i redno e sega toa da go naplatam. Da u`ivam vo plodovite na svojot trud. Vpro~em, mene dr`avata me pla}a." "A dr`avata, gospo|o? Koj ja pla}a ovaa lita i siroma{na dr`ava?" "Koj ja pla}a dr`avata?" "Da. Koj ja pla}a dr`avata?" "Vie sigurno - ne." "A koj? Vie li? Kolku {to znam, onoj {to ja pla}a ovaa kutra i propadnata dr`ava se vika Narodna Banka i toa go pravi so parite na onie {to gi zarabotile so pot i r'mbawe. A znaete li vie, gospo|o, kolku taa Narodna Banka mu dol`i na mojot pokoen, na mojot prerano po~inat tatko? Ne? Ne znaete? Ako ne znaete, pra{ajte. Tamu }e vi ka`at. No vie ubavo znaete koj e najgolemiot doveritel na Urb. I u{te kako znaete. Pretpostavuvam, duri podobro i od mene samiot.Toa e, neli, mojot tatko, gospo|o. A parite na tatko mi ne se padnati od nebo. Nitu se iskopani od nekoe buni{te kako gnilo i smrdlivo kapitalisti~ko |ubre. Kako smet. Kako industriski, medicinski, ili ne daj bo`e, nuklearen otpad. Tie pari toj krvavo gi spe~ali vo [vajcarija, rabotej}i po {esnaeset ~asovi dnevno. Kako skot. Fer{tenzi?" "Ne `esti se tolku, mlad ~oveku. Imam u{i." "Si imate vie sî, gospo|o. Toa nikoj ne vi go odrekuva. Osven ~uvstvo za merka." Gorgona se zamisli za mig. Tu poglednuva{e vo mladi~ot, tu vo manikiranite nokti, tu vo telefonot. Ve}e ne znae{e {to da pravi so sebe. Ja dotera do glu{~ova dupka ova mom~e. Misle{e deka lesno }e izleze nakraj so nego. No rabotata izleze naopaku. [antikler. Ne o~ekuva{e takov ishod. Nioddaleku. Ü gi rasipa site smetki. Sî se urna. Kako kula od karti. Za eden den. Samo za eden edinstven den. Saka{e da povika nekogo od svoite brojni prijateli od sudstvoto, od ministerstvata, od komitetot na vladeja~kata partija. Ne mo`e{e da se re{i na koja granka da se obesi. Toj mig vo kabinetot bapna edna mlada i preubava devojka, oble~ena vo ko`eni pantaloni i kratka vindjakna za do`d. Vleze kako furija i nenajavena. Misle{e deka Gorgona e sama i u{te na vratata po~na da ñ gi istura piperkite na masa, za{to gospo|ata o~igledno ñ be{e majka, spored zborovite i prekorite {to u{te pri vleguvaweto ñ gi istrese kako od rakav. "Majko, kade si ti?!Te ~ekam dolu ve}e cel ~as. Visam kako nekoja kukumjavka i kisnam na do`dot. Me ostava{ da dre`dam kako nekoja utka dobre{anska. Deset uli~ni pci i fraeri mi se navrtija so opa{kite," se `este{e mladata devojka, ne zabele`uvaj}i go prisustvoto na mladi~ot, dlaboko zavalen vo foteljata. Vo nejzinata vozbuda i lutina, ne gi zabele`a ni i{aretite na svojata majka, koja kako uporno da í vele{e i signalizira{e: "ko~i malku, male~ka, zarem ne gleda{ deka ne sum sama?!" Se svrti za mig i toga{ ja sfati utkata. Se soo~i so sednatiot mladi~ i vedna{ go promeni izrazot na liceto i seto svoe odnesuvawe. Vedna{ pobara izvinuvawe od svojata majka. Taa ne ~eka{e dolgo da mu ja pretstavi na mladi~ot svojata najgolema gordost, nebare }e mu zaka~i trofej na vratot, lavrenosen venec, domorodni~ki ukit so sve` buket cve}e (nebare {totuku pristignal na nekoj egzoti~en ostrov), pobedni~ki medal, za{to taa navistina neverojatno mnogu li~e{e na nea i na najubav mo`en na~in poka`uva{e kako toa, vsu{nost, Gorgona izgledala pred edno dvaesetina godini od minatiot vek. Be{e kako nejzina sve`a kopija od najstariot semeen album.

"Todora, }erko! Dozvoli mi da ti go pretstavam noviot gazda na palatata Urb!" Devojkata pogleda vo sednatiot mladi~, upatuvaj}i mu eden pogled poln so ~udewe i nedoverba. Gleda{e vo negovata garderoba, vo negovata nemarna frizura, vo celokupniot negov zapu{ten izgled (ili samo naoko taka i ve{ta~ki stokmen stajling na moderen mlad buntovnik bez pri~ina) i re~isi izvika: "Toj?!" "Da. Toj," re~e Gorgona so izvesna nijansa na prekor i predupreduvawe vo glasot, davaj}i í na znaewe na devojkata deka ne se raboti za nikakva nesolena {ega, ami za gola i gruba vistina, od koja begawe nema. "Znam, znam }erko. I jas o~ekuvav deka }e vidam nekoj sredove~en me{ko so ve{ta~ki vilici, no ete, vremiwata se izmenija, pa ne znae{ {to }e te trefne: dal den }e te samne, il no} }e te mrkne." "Todora," re~e devojkata, kako da priznava nekakva nestorena vina i istovremeno upatuvaj}i mu edna topla i srde~na nasmevka na mladi~ot, koj najposle sepak se podigna od foteljata. Taa mu ja pru`i svojata ne`na i topla dlanka, ne kriej}i go svoeto ~udewe i zadovolstvo {to gleda ~ovek na negovi godini koj dospeal do tronot na palatata Urb. "Usti," re~e toj. Tivko i ednostavno. "Izvini, kako re~e?" "Rekov Usti. Od Ustijan. Toa e staro, makedonsko, biblisko ime, ako ne se la`am. Barem taka mu rekol mojot kum na tatko mi koga me kr{tevale v crkva." "Ti zaviduvam. Jas ne sum ja imala taa sre}a. Moite ne smeele da me krstat v crkva, im go praele }eifot na crvenite, ama i pokraj toa, i mene mi opnale nekoe takvo, svete~ko, crkovno, liturgisko...ime. Bog da né ~uva od nekoja pogolema ulera." "Zarem tolku e grdo moeto ime?" " Ne. Ubavo e." " Da, ubavo. Ama za pop. Toa li sakavte da ka`ete?" "Ne. Navistina. Ba{ ubavo ime. I mo{ne neobi~no, moram da priznaam. Ne se sre}ava ~esto. Barem jas ne sum imala prilika da go slu{nam dosega. Mi se stori deka e nekoe stransko ime, no mislam deka taka se vikal i eden na{ freskopisec od Sredniot vek." "[to zna~i toa? ]aram ili zijanam?" "Toa ne zna~i ni{to. Ime si e ime. Imeto ne mu te`i nikomu,"re~e devojkata, kako da ja ka`uva najprirodnata rabota na svetot. "Milo mi e," re~e mladi~ot. "I mene," re~e devojkata. Se gledaa. Dolgo i uporno. So {irum otvoreni o~i. Kako da go ispituvaa sekoe del~e na nivnata nadvore{nost so ednakva qubopitnost. No toa ne bea pogledi na dvajca protivnici. Pove}e prilega{e na nekakvo vzaemno i me|usebno pribli`uvawe i otkrivawe, otkolku na {to i da e drugo. Toa ne be{e du{kawe me|u mungos i kobra. Naprotiv. Ima{e nekoe skrieno i tajno `ar~e na inaet, gordost i predizvik pome|u niv dvajcata u{te vedna{ {tom im se vkrstija pogledite. Od toj i takov spoj mo`ea da proizlezat samo dve ne{ta: ili da mu se prepu{tat na slepiot vodi~-slu~aj da im ja re{i zagatkata, ili da zatalkaat vo onaa poopasnata zona {to vodi kon bespa}eto na rizikot i fatalnata privle~nost na neizvesnosta. Se pozdravija, se nasmevnaa u{te

edna{ eden na drug i nabrgu toj se prosti od Gorgona i nejzinata }erka, napu{taj}i gi prostoriite na Urb, bez zbor. Otkoo Gornio im be{e pratil aber na ~uvecite dole na zemjata da prestanat d' se r'~kat i d' se glodat me|u sebe i da si ja ujdisat rabot'ta taka kato {o im be{e pora~al o{te odamna s's usul i arnotii tie ne go poslu{aa i napkun stanaa o{te polo{i od porano i togaj Gornio im isprati razni bolesti i bedotii na zemjata ama tie pa se jadaa eden s's drug tutkimi za ni{to i ve}e ne digaa ni ka{ti ni ~uvaa guveda ni vulove ni bivole ni kone ni magarina ni kuko{ki ni pilina i ne ja oraa zemjata s's plugove kato {o si e redo od pamtivek i ajmana si go tepaa deno vodej}i vojna eden s's drug i kom{ija protiv kom{ija i brat protiv brat tor-top se pravee i ne dr`ee zakone i malko im dojde tava {o Gornio i ogin im dade na vremeto a tie re{ii duri i suo i suroo i s'ta duwa da a zapalat dotam dojde rabot'ta Togaj Gornio s' zamisli dl'boko uf sebe i si ka`a dek na ~uveko nikoga{ ne mu e stiga koj od koj e polo{ i poxenabet a ~uve~koto oko e nezasitno brej kaskanl'ko ne im izleva od ak'lo i vinagi im gu mate umo na site kolko {o gi ime na duwata i ne im dava da si `iveet uf mir i sloga eden s's drug a koo bee dobri i sre}ni malko fale{e do rajskite porti da zatropat i s's mene megdan da delat i sinore da turat na nebesnite livadi oti dur dotam ja dukaraa rabot'ta Togaj Gornio gaare ne moo{e d' izdr`e dojde mu si~ko preku glav'ta i re{i da im zeme merka na site i im isprati silni do`dove {o vrnaa s's denove i denove i i~ aber si nemaa da potprestanat i podzaprat dur site ne se ispoudavii kato glufci uf muriinta i rekite oti s'ta voda s' izlija i nafleze dudek {o okuto fa}a i pokrija gi site polina i {umi i ridove i baire i ne ostana kamen na kameno da se vide i uznaa Taka Gornio gi kazni ~uvecite oti ne go poslu{aa koa im ka`uva{e s's arno i s's ubavo kto {o si e redo Ama neli e Gospod Bog na site `ivi na zemjata pa mu s na`ali za nas i ostavi samo eden da ja tegle lotkata i da kurtule i po edno ku~e i ma~e po edno vrap~e i dab~e na duwata pa za bak{i{ mu go vrza oglamniko na vrato na dedo Noe s's `ena mu i trite sina da gi prenese na drugio breg s 's lotkata oti be{e dobar i umen ~uvek {o si go dr`e i ~uva redo a taka i devetstotini gudini po`iveja na zemjata Vikat imalo i druzi narode {o po svoe si gu znaat dedo Noe i taka uf zemja Indija gu vikale po edno a uf staro grcko po drugo ime i sî taka po red si ja teglile svojta opravii s's lotkata {o ja ispratil Gornio Bilo kak da bilo i najnaposletkata si~ko si pominalo kak {o si e pi{ano o{te od dedo Adamovi vremina i eden den apsazdan do`do prestana da vrne i oblacite po~naa da se kriit zad grbo na Gornio oti isturile i izbluale sî {o imale vrz zemjata i leki kato perdu{ki od nekoo {arena xivxan- pti~ka od rajskite gradini pa si letnaa surgun oddek {o dojdee tutkimi ~umuli-gite koo gi letate vii decata od Carevi kuli Grankite na drvata pa si se pokrijaa s's zeleni listove a poliinta s's cve}ina i treva a Gornio isprati dur i o{e pozelen i po{aren }ilim na zemjata od porano {o bil i s'ta priroda s nakiti i duzdisa i pa stana veselo i `ivo tutkimiti ni{to da ne bilo

Arno ama ma`o i `eenta nogo skoro baktisale od arnotii i ujgunl'ci {o im gi dade deelto Gospod oti bile sami na duwata kato utki grado{orski {o stoot ta gore na tupoolta do grado{orskata crkva na krajo od seelto i nemale s's koj ni maabet ni duma da skr{at ni arno ni lo{o da vidat ni {o da si ka`t I togaj Gornio videl ne videl pa mu se na`alilo za nih i im naredil da se iska~at na edna visoka planina i sî dudeka odat pu nee da frlat kamene zad grbo oti tava bile koskite na nijnata majka-zemja i od nee se bee rodile site `ivi ~eda na celjoo svet I taka tie dvujcata prodol`ile si gu pato pu visokta planina i sobirale si gi kamento od zemjata bez da se vrtat nazad i frlale gi eden pu eden zad grbo I taka...~uvecite pa po~nale puleka da se vra}at na zemjata... (od mitot za bibliskiot potop i vtoroto pri~estie, raska`an od baba Zujca od Angelci, po se}avawe) Ustijan se simna kaj izlezot na palatata Urb i se upati kon gradot. Poimot "grad" vo ovoj slu~aj mora da se sfati sosema uslovno, bidej}i za grad vo klasi~nata smisla na zborot vo na{eto opkru`uvawe kade{to }e se odvivaat nastanite od ovaa po mnogu ne{ta zamrsena, no bez otstapki zavr{na epizoda za prikaznata na semejstvoto Kapka, te{ko deka }e mo`e da stane zbor. Vsu{nost, ovde se veli "grad", a zapravo se misli na eden mini-futuristi~ki kompleks {to nie go narekovme Urb i se sostoi od edna ogromna kula vo prostorot, zami-slena vo vistinski orija{ki razmeri, mo`ebi tokmu spored urnekot na testamentalnoto ~udo na slavniot Frenk Lojd Rajt, virtuozot na tehnikata i poet na formata, {to toj go skicira{e kako raketa ustremena kon viso~inite, edna kula od metal i staklo nameneta za idnite generacii, profilirana vo forma na strela. Vo slu~ajot na Urb, pak, stanuva zbor i za onaa ve~na piramidalna stamenost na gradbata. Toa e eden arhitektonsko-urbanisti~ki kompleks {to se podignal na prsti za da ja dopre pamu~nata kadela na oblacite i pred toa se vkopal duri do kolena, dlaboko vo temelite na vnatre{nite htoni~ni prostranstva. Taa se izvi{uva kako vistinski oblakoder vo slobod-niot pejza`, nebare uranski, a celata nejzina gradba e kaskadno izvedena i re~isi vgradena vo bregot na Golema reka. Tuka, zna~i, bi bil edinstveniot izlez od ovoj lavirint koj grani~i samo so samiot sebesi i so nieden drug del od nadvore{niot svet, osven so Golema reka, koja podocna i vo nekoi drugi prostori, }e go prodol`i svojot nesopirliv tek kon dale~noto more. Urb, ottamu, ima zatvoren, lavirintski oblik i pretstavuva edna zaokru`ena eko-celina. Vo nea, na izvesen na~in, se nayiraa prvite nikulci na sega ve}e dale~niot navesten stil {to go lansira{e u{te na po~etokot od minatiot vek {kolata za visoka gradba na Bauhaus, Valter Gropius i slavnata grupa na slikarite i arhitektite od Germanija, koi sakaa da mu go razubavat `ivotot na ~ovekot od zapadniot svet. A vo prodol`enie, ili do nea, no najto~no }e bide ako ka`eme vo sostav na celiot kompleks na Urb, }e ima sé {to mu e potrebno na eden sovremen i moderen `itel na gradot: apartmani za stanuvawe, gara`i, parkovi, {etali{ta, detski gradinki, restorani, teatri, biblioteki, banki,

samoposlugi, kina, kancelarii, edinstven sistem na vodovod, kanalizacija, toplifikacija, napojuvawe so elektri~na energija i link so celosna informati~ka mre`a preku internet. Vo nea `iveat iljadnici i iljadnici `iteli, so golem broj doma{ni milenici i tuka i tamu po nekoe divo yvere, ogradeno so sigurnosniot i bezbednosen pojas na zoolo{kata gradina. Samo slobodnite i nedopirlivi perjani `iteli na nebesnite prostranstva doa|aa vo Urb po svoja slobodna `elba, nepovikani i nikoga{ ve}e ne se selea na jug, bidej}i to~kite na jug, sever, istok i zapad ponekoga{ se izmestuvaat i poni{-tuvaat niz vremensko-prostornite koordinati, vo spiralata na pol`avot od lavirintot i vo beskrajot na zinatata ~elust na vselenata, no lavirintot sfaten vo dvi`ewe na ednonaso~nata linija po horizontalen pat, a ne kru`no, kako {to dosega toa ni be{e poznato od bezbrojnite lo{i iskustva na zatalkanite i nemo}ni `rtvi na Minotaur. Iako ni e te{ko da priznaeme i ne sakame so toa tolku o~ebijno da mavtame kako so zname na svojata itra dosetlivost, nie sepak morame da priznaeme deka spored na{e viduvawe na ne{tata, toa pravolinejno dvi`ewe na poedinecot kon ishodi{teto mo`ebi e i najstra{nata pateka do bezizlezot od site drugi pozamrseni i pozajazleni varijanti na patuvaweto niz vremeto i prostorot. Taka, doa|aweto na Ustijan kako troa da gi voznemiri `itelite na Urb. Negovoto doa|awe, zna~i, ne be{e ne{to {to odekna kako grom od vedro nebo, ami od edna dolga i prodol`itelna martovska no}, od nekoja temna, dlaboka i nevidliva nebesna crna dupka niz koja se promolkna i toj samiot. Toa se slu~i nekade pome|u zlokobniot ekot na luwi~avite odblesoci i grmotevici, vo onoj presuden mig koga mislata na potopot problesnuva so nevidena ostrina niz mrakot i ja nattr~uva svojata stra{na, razorna i gorolomna potvrda niz gromkoto eho na nebesnite barabani. Ustijan, mladi~ot so sto lica, kako i site `ivi su{testva vo ovoj vilaet, kaj{to samo svetata prostota, gluposta i skomrazot se ve~ni, se rodi da `ivee edna{, no umira{e poleka , po sto pati, i kojznae u{te po kolku pati taka, na rati, za{to be{e re{il da `ivee na "`abri", `ivot opasen i surov, nametnat da se dvi`i po rabot na Negativnata Utopija kako riba na suvo, isfrlena na bregot od ovoj otroven svet vo celosno moralno i inakvo raspa|awe i op{t gnile`, `ivot sekoga{ na {trek, na no`, so iljada i eden rizik i hazard, vinagi so glavata vo torba i ~ini{ otpatno se dvi`i me|u obi~nite gra|ani na Raven, oti tie lesno plivaat niz matnite vodi, tie, {to si go ~uvaat gazot i vodat smetka site kozi da im bidat na broj, osven onaa na kom{ijata, neli, se sudri povtorno so bezmalku vtren~eniot pogled na istiot recepcioner od sno{niot pre~ek. Go pogleda ostro, so prekor, no i so izraz na ~ovek koj prespal silna zabobolka, ili so razmrdan kamen vo bubregot i ne dopu{ta nikakov ponatamo{en komentar osven poslu{na i u~tiva ramnodu{nost, blag pozdrav i trgawe od patot. Pogleda so nemturesta odbivnost vo bogatata i mnogubojna kolekcija na znamiwa od site dr`avi i kontinenti i ja pro~ita golemata latinska izreka {to nad niv go reklamira{e plakatot od eden odamna odr`an i ve}e mo`ebi pomalku podzaboraven me|unaroden {ahovski turnir vo Urb - Gens una sumus. Se nasmea so podbi{ega i odmavna so rakata. Homo hominis - lupus est, mu re~e. Recepcionerot samo belo go pogleda i Ustijan razbra deka za nego latinskite izreki se isto kako da mu gi ka`uva imiwata na site {panski sela za koi mo`e{e da se seti toj mig od {kolskata lektira.

Zatoa, zede eden golem crn flomaster od pultot na recepcijata, gi precrta latinskite bukvi i ja dopi{a svojata drasti~no vidoizmeneta verzija na popularnata Goceva izreka {to site Makedonci ja znaat naizust: "Jas go razbiram svetot kako pole za pasewe treva na prekubrojni stada ovci." Potpis: Gladniot volk. Toa e slikata na mojot zemski raj, kako da saka{e da mu ka`e na zbunetiot recepcioner so akni~avo lice, kogo nebare kako da go kaznuva{e {to jal noga od koko{ka {tom stignal na Gorgona u{te utrinava da í ja otpee celata polno}na serenada od minatata no} {to ja izvivaa zaedno kako pregladneti volci pred ba~ilo, otkako pristignaa vo Urb. "Vrne. Se raskapa od vrnewe. Ima li umut da prestane ovaa aletina?"- se `este{e Ustijan, pove}e postavuvaj}i si go pra{aweto samiot na sebe, otkolku na zgr~eniot recepcioner, koj ~ini{ ne znae{e {to da pravi so sebe, kaj vrat da kr{i, kaj da se vdene i {to marifet da stori za da mu ugodi na kapriciozniot gostin."Ima li tuka nekoj asolen vra`ukalec, nekoj yvezdo~atec vo gradot {to mo`e da ni ka`e koga }e prestane ovaa taratunga?" "Ne znam, gospodine. Imame meteorolo{ka stanica. Na radioto postojano javuvaat za vremeto." "[to javuvaat? Imate li vie raketi za rasteruvawe na oblacite? Ili niv si gi ~uvate samo za karnevali i drugi zaebancii na rajata? Lu|eto se iska~ija na Mars, ej, a vie tuka u{te so eden poroen do`d ne mo`ete da se spravite. P.M.E." "Taka e, taka e. I na Venera, gospodine." "[to i na Venera?" "I na Venera se iska~ija." "Taka li?" "Da, da, gospodine. Ama ako smeam da ka`am..." "Znam {to saka{ da mi ka`e{. Deka se iska~ile i na Veneriniot breg. Toa li?" "Ne, ne, gospodine. Drugo ne{to sakav da ka`am." "[to da ka`e{?" "Toa. Za do`dot." "[to za do`dot?" "Toa si e od Gospod, gospodine." "Vam za sé vi e kriv Gospod. Izgleda mnogu ste mu gre{ile." "Imate pravo, gospodine. Eve, denes e svet den Mladenci, a gledajte samo kolku do`d se isturi vrz gradot. Na vremeto Mladenci go slavevme so cve}e, so sonce, so ubavini. So pesni i muzika. So ~akat'ci. Toa e den na proletta. Na mladosta. Na armasanite. A sega ete {to derexe nî snajde." "Mladenci veli{?" "Da. Mladenci." "Toa li e denot koga lu|eto se iska~uvale na Crn Vrv i ottamu frlale po ~etirieset kamen~iwa vo ~est i slava na ~etiriesette sveti ma~enici?" "Da, gospodine. Toa e toj den." "Vidi, vidi, bogati. A jas ne znaev. ]e go propu{tev toa ~udo. A kako se odi dotamu?" "Pe{, gospodine. No vie mo`ete i so va{eto letalo. Denes nema da ima mnogu mladi. Do`dot ne dava da se odi. Sî e zaklopeno. Prst pred nos ne se gleda. Mo`ebi nekoj }e se lizne, }e padne, }e se strupoli, gazglava }e se stori, }e se o{evrati i }e skr{i vrat utumi~kata. Tor-top }e stane. Duri dolu v Novo

selo }e se najde. Od Markovi kuli do Golema reka i za gulab-vrta~ pa|aweto ne e lesno. Odozgora ako gleda{, lu|eto li~at na mravki." Ustijan im javi po mobil na svoite gavazi da go podgotvat letaloto. Recepcionerot izleze duri pred vestibilot na palatata Urb so otvoren ~ador vrz glavata na Ustijan. Be{e uslu`en i servilen do nemajkade i postojano podripka{e okolu nego kako nekoja poslu{na pudlica. Malkumina od minuva-~ite {to se najdoa vo blizina na neobi~niot dojdenec toj mig, so neverba gledaa vo negoviot mobilen telefon. Takvo ~udo dotoga{ sî u{te nemaa videno vo `ivotot. Mislea deka ~ovekot naedna{ se {eknal, pa samiot so sebe si zboruva. A i onaka ne im izgleda{e mnogu dodelkan. Odlepil. Se mrdnal, vikaa, vrtej}i so prstite semsekakvi i{areti. I po nosijata i po krasijata im prilega{e na nekakvo stra{ilo. Nabrgu letaloto be{e podgotveno za let. Se najde na platformata od pristapniot prostor kon podzemnite gara`i i vo tolpata {to toj moment nenadejno se pojavi otkaj mnogubrojnite prizemni prodavnici na palatata Urb, toj ja zabele`a Todora. Ü krena raka kolku samo da ja pozdravi, a taa se str~na kon nego, vardej}i se od do`dot, veruvaj}i deka toj í dava znak da mu se pridru`i vo letaweto ako saka. Saka{e. Na vrvot od ridot se iska~ija za pet-{est minuti. Gletkata ottamu kon gradot be{e straotna. Sî naokolu be{e potonato vo voda. Temnite oblaci se bea spu{tile vrz ku}ite i ~ini{ bea ispolegnati vrz pokrivite kako crni ovci, ili kozi rogu{i na pladnuvawe. Ku}ite li~ea na lotki. Raven prilega{e na nekakva golema udavena me{ina {to poleka pluta vrz povr{inata na matnite vodi od Golema reka. Lu|eto se bea stisnale vo svoite oklopi i ne smeeja nadvor duri ni nosot da si go podadat. Raven be{e mrtov, izguben grad. Potonat brod, {to zarinkal vo podno`jeto na Crn Vrv. A ako ima{e lu|e, lu|e {to se spasile, {to se spastrile i kurtulile navreme, lu|e {to po nekoe ~udo ostanale `ivi, tie bezdrugo bea brodolomnici, ili sre}ni potomci na dedo Noe. Ustijan pogleda vo Todora i ja pra{a dali se pla{i. Taa odvaj uspea da ja sovlada svojata neskriena eza i gr~ {to seta ja ispolni pri gletkata na nejziniot sakan grad i odre~no svrti so glavata. "Bravo. Hrabra devojka," promrmori toj i ja stisna pod mi{kata vo znak na podr{ka. Minea pokraj urnatinite na golemata tvrdina, {to se protega{e otkraj-nakraj po dol`inata na Crn Vrv, ispolneta so bezbroj kozji pateki i seta na~i~kana so stoletni karpi vrz kamenestite predeli na srtot, kako svitkan vrat na ve~en gubitnik ili grb od nekoj te`ok osudenik na do`ivotna robija, kako nekoj moderen sizifovski dvojnik {to vezden go iska~uva svojot kamen kon ugorninata i vrz koj sî u{te ima tragi od te{kite tovari {to so sebe gi nosel, teglel i vle~el negoviot predok od vremeto na starite barutani, mona{ki pe{teri i koskite na nekoga{nite osvojuva~i. Crn Vrv opstojuva{e na vremenskite meni, nebare nekoj zmiulest, stamen i mol~aliv minijaturen Kineski yid, {to so vekovi i vekovi vi{nee nad Raven. Toga{ taa mu ja podade rakata na Ustijan i go natera da se svrtat so grbot kon Golema reka i da po~nat, eden po eden, so tajna i skriena misla vo glavata, da gi ispolnuvaat obrednite zaveti i adeti, da im se pokoruvaat duri i na najskrienite `elbi {to }e gi spopadnat i }e gi obzemat apsazdan, da si gi posakaat najneverojatnite i najsmelite raboti {to }e im brbnat v crpkata, da frlaat kamen~iwa vo rekata, zad grbot, dolu, dlaboko, od ridot i viso~inite na

Crn Vrv, sî do ustieto na Luda Mara vo Golema reka, pa duri i potamu ako e mo`no. Do kaj{to oko gleda. Todora i Ustijan tolku se bea zanele vo svoeto silno volnenie da go ispolnat toj veten zarek, toj zaslog sproti praznikot {to mol~e{kum si go dadoa eden na drug, da gi odberat i frlat samo najubavite kameni od polite na Crn Vrv, {to ~ini{ i obajcata bea re{ile da go spasat svojot Raven od gibelniot potop, koj poslednite denovi be{e pokril i poliwa i {umi i ridovi i bairi. So denovi i denovi vilnee{e i ja~e{e porojniot do`d nad Raven, taka{to sî naokolu be{e potonato vo voda. I najposle, ~udoto se slu~i. Po izvesno vreme, do`dot prevrna i oblacite se rastrgnaa. Odnenade`, pak po~na da se pojavuva azurniot la~ na neboto i zasvetka zlatestoto sonce. Sega vodata po~na brgu da se spu{ta i leka-poleka da se povlekuva nazad, vo svoite korita. Se vrati od kopnoto kon Golema reka. Tie vo svojot zanes i omajnost, duri i ne zabele`aa deka nivniot vozdu{en brod stoi kako zarinkan vo podno`jeto na Crn Vrv. Ne mina mnogu vreme, grankite na drvjata pak se potkrenaa i nabrgu se pokrija so lisja, zazelenija i po~naa da {umat milozvu~no naokolu. Se okocorija fidankite, ruknaa koki~iwata i popadi~eto, odnekade se usmivna `oltata mimoza, cre{ite se raspupija, a i jorgovanite ne sakaa da ~ekaat. Mirisot na jorgovanite, vo prvite proletni utra, po dolgotrajnite porojni do`dovi {to leeja neprestano so denovi i denovi, se {ire{e naokolu, od podno`jeto na Crn Vrv, sî do sobornata crkva Sv. Bogorodica vo Novo Selo. I pokraj siot burjan, lobodi i troskot, pokraj siot pirej {to rukna naokolu, pokraj bregot, pokraj sazot, vre`ot, {amakot i `gurata na Golema reka, poliwata pak se nakitija so cve}iwa i treva, sega duri i pozeleni i so poigrivi boi od porano. Sî naokolu pak o`iveja, stana veselo i {umno kako i porano {to bilo. Kako {to bilo otsekoga{. Pa duri i poubavo. I pti~kite pesnopojki ne mo`ea da se vozdr`at a da ne se javat so svojot prijaten i vesel poj. Nabrgu lu|eto po~naa da izleguvaat od svoite ku}i. Otprvin izdvoeno, pretpazlivo, vo mali grupi, a potoa sî pove}e i pove}e nagrnuvaa nadvor, na ulicite, dodeka najposle ne se sozdade vistinska reka od lu|e, `eni, deca i starci, edna golema i {umna proletna parada, {arena povorka {to po~na niz op{t xagor da se iska~uva i katera po kozjite pateki na Crn Vrv, nebare nekoja verna son~eva sekta {to trgnala da mu se pokloni na svojot ve~en kumir, prorok i mesija. Ustijan i Todora sî u{te gi frlaa svoite kamen~iwa vo koritoto na Golema reka, nebare gi frlaat koskite na svoite predci. Lu|eto toga{ se stu{ija kon polite na Crn Vrv i sudej}i spored prethodnata morni~ava za~maenost i molk {to vladee{e nasekade, izgleda{e kako doprva da se razbudile od nekoj dolg zimski son i sega se krevaat orni i iznenadeni od svetot na mrtvite. Kako da o`iveale odnenade` i sal se {tipaat po obrazite da se uverat deka ne sonuvaat. Ustijan i Todora se iska~ija povtorno na letaloto {to pred toa go bea ostavile pred dverite na starata crkva Fitijata i po~naa da go nadletuvaat gradot, letaj}i tu vo mesto, tu nadolu kon podno`jeto na ridot, a vedna{ potoa, pak kon sinevinata i sî taka, do samoti krst na zlatnata kupola od Sobornata crkva Sveti Nikola, od koja sega e~e{e zvukot na vienskite kambani i gi podavaa racete od letaloto, ~ini{ sakaat da se stopat so prviot let na {totuku izvedena gasenica, {to sî pove}e gi stesnuva svoite krugovi okolu cvetot, ~ini{ nedostiga samo u{te eden mal i lefteren mavte` so kriljata pa da gi dopre i oxacite na najvisokite zdanija vo

podno`jeto. Tie kreskaa na set glas kako opijaneti glasnici na proletta, nebare ptici preselnici i im mavtaa odozgora so racete na lu|eto, rasfrlaj}i im bu}eti so raznobojno polsko cve}e od svoeto letalo, ~ini{ im ja vra}aat proletta, {to nekoj nasila sakal da ja izbrka od zemjata na svetcite i besmrtnite ~etirieset ma~enici, nekoj itar, podmolen i tainstven kradec, vampir, vrkolak, koj skri{um bil ispraten od Satanata li~no (jali [ejtanot, jali Velzevul, ili Asmodej) za da im ja ukrade i da im ja odzeme proletta na lu|eto od Raven. Za site vremiwa. Beta-pres: Gospodine Kapka, poslednive godini vie nekako uspeavte da se nametnete na auditoriumot so svoite atraktivni nastapi {irum zemjata i stranstvo, polzuvaj}i izrazito naglaseni folklorni temi i motivi {to bez isklu~ok izobiluvaat so onaa retka, no mo{ne prepoznatliva i neobi~no `iva, bi rekle duri i jarka balkanska boja, koja mu dava nekakov poseben beleg i go izdvojuva va{iot umetni~ki pristap od sé {to sme videle dosega. Toa kako da im se dopa|a na ovde{nive lu|e, iako ne mo`e da se ka`e deka taa forma na umetni~ko izrazuvawe e osobeno popularna vo ovaa prestolnina na studeniot, probirliv i rezerviran evropski duh. So {to uspeavte da gi pridobiete nivnite simpatii? Dali koristite nekoi gotovi modeli od bogatoto nacionalno nasledstvo, ili toa se va{i originalni transkripcii na makedonskiot folklor? Robert Kapka: Se pla{am deka mojot ednostaven odgovor nema da ja zadovoli va{ata iskri~ava qubopitnost. Ednostavno, nas Makedoncite niz svetot ve}e odamna né prepoznavaat po dve-tri prosti i bezmalku naivni storii. Toa se prikaznite za skr`aviot pop, za nesre}niot java~, koj ne mo`el da izbroi deset magariwa sose ona vrz koe javal i onaa za ~ovekot {to se prestoril vo {trk i odletal kon dale~nite topli moriwa. Jas postojano gi variram i verglam tie tri temi. Toa e mojot osnoven i prepoznatliv image i mi izgleda nekako pointeresno i poprifatlivo da go zaokru`am svojot javen profil so takva ramka otkolku postojano da se kqaftam pred proniklivata i lucidna publika na Evropa so evtini vicovi, izigruvaj}i nedoveten palja~o, ili nekoj abdal so beli usni i crven nos, nebare robovska ili monospitovska babura {to mo`e da prilega i na izduvan balon. Beta-pres: Va{ata `ivotna i umetni~ka sopatni~ka, Estera Sion, ja krasat sosema poinakvi odliki pri zaedni~kite nastapi, zar ne? Robert Kapka: Oh, da. Estera Sion...taa e ne{to drugo. Taa e beliot lebed, jas sum grdoto paj~e. U{te od prviot den koga ja sretnav, u{te od prviot nejzin nastap, {to imav sre}a da go prosledam vo edna damne{na zimska no} vo @eneva, jas sfativ deka Estera Sion e daleku od mene (i bi se osmelil da ka`am, ne samo od mene) so svetlosni godini i pateki. Taa ja izveduva{e svojata originalna scenska vizija na bibliskata tema od "Pesna nad pesnite" i moram vaka javno da priznaam, iako toa, neli, malku e nepristojno koga se raboti za moj najblizok, deka me osvoi na prv pogled, me ostavi bez zdiv. I ne samo mene. Tuka ima{e sé. I horot na devojkite, i muzikata na angelite i tancot na nevestata i mlado`enecot i stihovite za saronskiot cvet i liljanot vo dolinata. Edna scensko-muzi~ka vizija na edenskite viso~ini, prosledena so nejzinata inventivna muzi~ka matrica i

maestralen scenski nastap kako vrvna tan~erka. A zgora na toa, i onoj poetski prolog so site nejzini iskr{eni poetski vizii i sliki za moderniot zajazlen bezizlez na du{ata. Taa e golem umetnik, bez somnenie. Vpro~em, znaete i samite. Taa e multimedijalna, polivalentna, kompletna. [arena rajska ptica so iljada yuni~ni krilja. Taa e kompozitor, poet, balerina. Estera Sion e i ogan i oblak i molwa. Ednostavno, taa e nepovtorliva. Beta-pres: Ubavo e da se slu{ne koga taka vdahnoveno zboruvate za svojot `ivoten sopatnik i partner, gospodine Kapka. Sepak, iako naoko tolku mnogu se razlikuvate i pritoa na va{a {teta, kako {to ~esto miluvate da zabele`ite, publikata nekako podobro i po{tedro gi prifa}a i nagraduva va{ite to~ki, va{ite scenski igrarii i vizii, kako {to bez nekoj osoben respekt i samovqubenost samite gi narekuvate, otkolku nejzinite. Robert Kapka: Vistina? Ne bi rekol. Mo`ebi toa samo vam taka vi se ~ini. Beta-pres: Ne. Toa e op{t vpe~atok. Robert Kapka: Dobro. Za vkusovite nema da sporime, neli taka. Osven toa, ako mi dopu{tite da zabele`am, bi rekol deka publikata e ne{to {to ~ovek nikoga{ odnapred ne mo`e da go opredeli, da go predvidi so sigurnost. Taa e kako vremeto. Ili u{te poto~no, kako nevremeto.^ovek ne mo`e lesno da ja sfati, da ja proyre, u{te pomalku da ja pridobie publikata. Ili javnosta, ako sakate taka da ja poja~ime `eleznata ograda na anonimnosta. Tuka vleguvaat vo igra nekoi ~udni metodi, jas bi se osudil da gi krstam pod edno op{to ime-virtuelna mehanika. Publikata e ~udesen fenomen. Ponekoga{ kaj nea uspeva samo uspehot. No ni uspehot ne e nikakva, a kamo li pak dovolna garancija. Ne retko, taa za~uduva~ki neobjasnivo }e go primi i ona {to e najbezna~ajno, ponekoga{ duri i najprizemno. Kako vo mojot slu~aj, na primer. Taa e neizmerno kapriciozna. Nedokosliva. Neobjasniva. Napati prilega na elementarna nepogoda. ^ovek lesno mo`e da se nasanka na nejzinite ostri srtovi i karpesti pristani{ta. Taa e kako Bermudski triagolnik i pritoa odnapred gi isklu~uvam site geografski, kulturolo{ki i civilizaciski koordinati pri obidot da se otkrie, da se razbere i da í se pogodi tertipot na taa tolku razgalena, nedopirliva i neobjasniva publika. Tokmu kako nekoja tainstvena sfinga, zar ne. Beta-pres: Mo{ne duhovito, gospodine Kapka. No, isto vreme, i premnogu skromno od va{a strana. Va{iot obid za samoomalova`uvawe ne go prifa}ame, vo nikoj slu~aj. Sepak, }e morate na nekoj na~in da se pomirite so op{tova`e~kite i univerzalni kriteriumi, principi i standardi {to va`at nasekade vo svetot. Vo proizvodstvoto na duhot, publikata e sepak prviot i posledniot potro{uva~ koj re{ava dali }e ja kupi stokata, ili ne. Taa e edinstveniot validen pazar. Se slo`uvale vie, ili ne, toa e taka. A za va{a sre}a, vie nea ja imate na svoja strana. Robert Kapka: Bi sakal da go izrazam svojot otvoren otpor sprema takvata uprostena logika. Znaete, edinstveno prifa}am deka publikata sekoga{ se opredeluvala za poednostavnite, poprostite, porazbirlivite (a ako ve}e zboruvame za stoka) i poevtinite re{enija. Taa ne saka nekoj da ja tormozi so svojata visokoparna iziskatelnost. Ako umetnosta e vrven izraz na ve{tinata na umot, racete, srceto, teloto i duhot (kako {to, neli, veli poetot), toga{ umetnikot e dol`en taa svoja ve{tina da ja iznese na pazar. Da. Toa ne e sporno. Taa svoja skapo iskam~ena i edinstvena vistina vo koja veruva, vo koja se kolne i za koja `ivee, toj mora da ja iznese na scenata i da ja

poka`e pred svetlinata na {ticite. Sî drugo e gola voda, apstrakcija. Iluzija. ^edo na Erida i Frenezija. Dali taa }e ja primi negovata poraka vo golem, pogolem, najgolem del , ili mo`ebi voop{to nema da ja prifati, toa sekoga{ ne zavisi samo od umetnikot i samo od publikata. Ima umetnici i umetnici, no ima publika i publika. Ponekoga{ formata e daleku pova`na od sodr`inata. Taa mora postojano da se menuva, bidej}i sodr`inata e pre`vakana hrana. Barem toa vo umetnosta e taka. Ima migovi koga ne e va`no {to se zboruva. Mnogu pova`no e kako se zboruva ne{to. ^esto pati ne treba da im se obra}a{ na lu|eto od srce. Pove}e }e vi poveruvaat ako im zboruvate od stomakot, od dijafragmata, otkolku od gradite. Koj u{te go recka srceto?-}e vi re~at. [to ponisko, tolku podobro. [to poprosto, tolku porazbirlivo. Bi mo`el da vi privedam i ne{to kako argument vo taa smisla. Na primer, vo erata na ovaa globalizatorska jagma, neodamna sretnav edna ~udesna adaptacija na [ekspiroviot "Hamlet"vo nekoja zatantena afri~ka kolonijalna plemenska zaednica, kade{to vrhovniot vra~ odgovara na re`iserot dojden od Evropa kako bi postapil toj so negovoto pleme vo uslovi na nasilno prezemawe na prestolot, kralicata i vlasta od strana na bratot na plemenskiot poglavar. Posledicite od adaptacijata na [ekspirovata tragedija se pove}e od urnebesni. Ednostavno, toa e eden takov kalambur, edna takva groteskna izmestenost na mo`nite nastani i dramatur{kiot zaplet i razvoj na sobitijata, {to te{ko deka nekoj od nas, so svojot discipliniran um vrz stegite na moralnite, estetskite i kulturnite principi (kodovi) vrz koi ja izgradil svojata civilizaciska psihosomatska matrica, bi mo`el da gi pretpostavi, da gi premosti i da gi predvidi so istata dinamika i tek, a pak posledicite na raspletot kako {to tie se odvivivaat pred za~adenite kolibi na plemenskiot stare{ina vo Afrika, bez somnenie, sekogo }e go v~udovidat. ]e go {eknat, re~eno sosema po narodski. Beta-pres: Ostanuva li barem nekoj `iv akter na krajot od taa fingirana burleska? Robert Kapka: O, da. Da. Site ostanuvaat `ivi. @ivi i zdravi. I {to e najva`no, celi. Za razlika od nas. Ne sakam da nagoduvam {to bi se slu~ilo ako taa re`iska postavka nekoj se obide da ja primeni na balkansko tlo. Zatoa za poznatoto balkansko bure barut, vo ovaa prigoda, podobro i da ne zboruvame. Za toa, drugpat. Ete. Tie, primitivnite, varvarskite plemiwa na rabot od civilizacijata, ponekoga{ imaat podobri re{enija od nas za mnogu klu~ni, sudbinski pra{awa na `ivotot. I pritoa, epilogot na dramata, razvrskata na tragedijata, tamu zavr{uva bez niedna kapka krv. I toa kade? Vo dov~era{nite duvla i pe{teri na ~ovekojadcite. Zarem toa ne ve ~udi malku, moj gospodine? Beta-pres: Da. No vie mi se sokrivte, mi izmolknavte i izbegavte od odgovorot. Se sokrivte nekade daleku, duri vo pra{umite na Afrika...

Ovde tekstot od intervjuto so Robert Kapka zavr{uva{e. Poto~no, stranicata na prodol`enieto od intervjuto nedostiga{e. Be{e istrgnata od nekoja brza, nevnimatelna i nervozna raka. Barem spored na~inot na koj be{e iskinata, odzemena nasila od sodr`inata, sekoj slu~aen namernik mo`e{e da go navede na takov zaklu~ok. Ustijan ja zatvori papkata i ja smesti pokraj mno{tvoto drugi vrzopi. Na nea, so golem zelen flomaster, bezmalku kaligrafski, be{e ispi{uvano imeto na papa Petar kapelnikot, duhovniot tatko i staratel na Robert Kapka, ~ii testamenti, posedovni dokumenti, intabulacii, kreditni, bankovni smetki, imotni listovi i drugi materijali od posebna va`nost za edinstveniot naslednik na nekoga{niot imot na semejstvoto Kapka, bea uredno slo`eni eden vrz drug. Ustijan te{ko se snao|a{e srede taa {uma od hartija. Kapelnikot Petar be{e so~uval sé {to ima{e nekakva vrska so negoviot posinok Robert. Negovite sliki, intervjua po vesnicite, albumi so fotografii od detstvoto i mladosta, svadbata so Estera Sion i ra|aweto na sinot Ustijan. Sé be{e sobrano tuka. Na kup. Uredno i pedantno. Kako za na izlog. Nema{e nitu edna godina otkako go zakopaa Petar kapelnikot vo Novoselskite grobi{ta. Grobovite na Petar i Robert bea eden pokraj drug. Koga go povikaa Ustijan vo Raven poradi site nasledni formalnosti, toj misle{e deka }e najde dve stari ku}i-~ardaklii ostaveni na zabot od vremeto i vo celosno raspa|awe. Me|utoa i `oltata ku}a pod golemiot ato{ki orev vo podno`jeto na Crn Vrv i onaa podolu, vo Gorno maalo, vsu{nost, vistinskata, onaa starata ~orbaxiska ku}a na semejstvoto Kapka, bea vo najdobar red. Vrednata, gri`liva i doma}inska raka na kapelnikot Petar ni{to ne be{e ostavila na slu~ajnosta. Sé be{e so~uvano za mladiot naslednik. Duri pove}e i od ona na {to mo`e{e da se nadeva. A palatata Urb, mu dojde nekako kako vrv na site iznenaduvawa {to mu gi priredi ovoj mol~aliv grad, nare~en Raven, kojznae koga i od kojznae koi kumovi u{te od vremeto na drevnite prvou~iteli, skrien na Gospoda zad grb, daleku, vo najju`nata to~ka na zemjata, pred deltata na Golema reka {to poleka svitkala opa{ka pred da se nurne kon morskiot sliv, kon portata na site vetri{ta. Utredenta Ustijan pojde da ja nadletuva Armonija, poznatoto arheolo{ko nao|ali{te vo blizinata na Raven, na pokana od Todora. Taa be{e student po arheologija, dojdena na prakti~na rabota i prestoj vo obli`nata crkva Sveta Bogorodica Pre~ista, {to poteknuva{e od trinaesettiot vek. So nea tuka od neodamna bea nagrnale raznorazni konzervatori i umetnici {to rabotea na restavracija i konzervacija na freskite vo hramot od raniot Sreden vek. Taa mu ja raska`a prikaznata za tainstvenata i bo`estvena likovna darba na makedonskiot hudo`nik-samouk, koj go nose{e istoto ime kako i toj, a ne zaborava{e da nasmpomne deka spored mnogu belezi neodolivo ja potse}al na Andrej Rubqov. Sepak, rekognosticiraweto na avtorstvoto na Ustijan sé u{te nau~no ne be{e doka`ano i seto toa se dvi`e{e vo ramkite na navestuvawata i pretpostavkite, izneseni vo nekoi tekstovi od svetovna, apokrifna, mirjanska priroda, koi nemaa nikakva vrska so samiot predmet na crkvata i kanonite, ami bezredno i blago uka`uvaa na izvesni posredni izvori, koi doprva treba{e da dobijat potvrda od priznaenite i meritorni nau~ni krugovi vo glavniot grad.

Todora, na izvesen na~in, be{e odu{evena od nenadejnoto otkritie deka nejziniot nov poznajnik go nosi tokmu imeto na ~ovekot, koj se nao|a vo samoto sredi{te na nejziniot `iv i ognen interes vo domenot na studiskite interesirawa od vizantologijata i umetnosta, a pak ~udoto da bide u{te pogolemo i taa samata go nose{e imeto na `enata koja na nekoj na~in direktno i sudbinski be{e povrzana so `ivotot i deloto na anonimniot umetnik. Legendata zboruva{e za toa deka mladiot freskoslikar i ikonograf Ustijan bil ov~ar vo detstvoto, no deka darbata za `ivopis go izdignala do viso~inite na vistinski umetnik, hudo`nik. Toj u{te kako dete, duri gi napasuval ovcite i kozite, so ugar ~krtal, {arkal i crtal po karpestite delovi na ridi{tata i planinskite srtovi razni prikazanija i ~inodejstvija, no naj~esto gi crtal svoite stada. Crtal sé: kowi, bivoli, goveda, ku~iwa, lu|e, zmii, zajaci, magariwa, ververici, nebare rakata mu ja vle~ele i vodele nekoi tainstveni an|eli, nekoja "vi{a sila" (kako {to obi~no se veli me|u narodot), {to li ve}e bila, eden Gospod znae. Barem taka se zboruva{e. Nebare se povtorile slikite na ~ovekovite dale~ni prethodnici i predci {to nekoga{ ostavile tragi vo karpestite ostatoci na pe{terite od Altamira, ili onie {to }e se povtorat vo dale~nata crvena tvrdina na Alhambra, kako {to se veli vo pou~enite krugovi. Sepak, Ustijan svoite prvi ~ekori vo `ivopisot gi nau~il kaj poznatiot vizantiski freskoslikar, protomajstorot Foti, koj do{ol da ja `ivopisa crkvata Sveta Bogorodica Pre~ista, vo Raven. Istorijata na toa ~irakuvawe go be{e opi{al i eden sovremen pisatel od Makedonija, vo svojot kus raskaz, nasloven kako "Tancot na ludite."* Studentite i profesorite od skopskiot univerzitet, koi go prou~uvaa stilskiot varijabilitet na freskite, konstatiraa deka tie vo zna~itelna merka se razlikuvaat po mnogu svoi osnovni belezi, kako po svojata izrazna, taka i po specifi~nata koloristi~ka faktura, {to bezdrugo be{e posledica od upotrebata na neobi~nata paleta od boi, glavno dobieni po priroden pat od okolnata flora i endemskata osnova na zemjanite pigmenti. Negovite boi bea ogneno-crveni, grimizni, skarletni, carski, purpurni, no ne gi odbegnuva{e i onie retkite kakvi {to bea bohemsko zelenata i onaa t.n. terra verde, pa ni okerite, kako ni onaa {to na {ega so svojot u~itel ja narekuvaa kako mo~ od indiski vol. Gi saka{e i {kolkite so lapisite lazurni i tirkizni, gi saka{e persiskite zemjani pigmentni, saka{e da go dolovi spomenot na fenikiskiot dreven koloristi~ki blesok (no ne po znaewe i uka, ami spored nekoi neobjasnivi, instinktivni i virtuelni mozo~ni brazdi {to vodat i napred i nazad kon {irokata i nepregledna niva na opti~kata memorija, pottiknata od nekoi stari vizantiski prikazanija) i zatoa koga se obiduva{e da gi izlee svoite bo`estveni vizii vrz ikonite, toa go prave{e so fini ~etki od kuna, vidra, lasica i ververica. Be{e zastapnik na sî {to e retko i neovde{no. No be{e skromen, svoj i nedostapen. Odvaj dopirliv. Toa be{e vidlivo i za golo oko. Freskite na Foti bea signirani, no ne i onie na mladiot Ustijan. Edinstveniot vidliv trag {to mo`e{e da upatuva na dve razli~ni tvore~ki individualnosti, spored toa, bea samite freski, no i nekoi pismeni dokumenti ostanati i potpi{ani so imeto na Foti, koj baral pomo{ vo vid na materijalna i pari~na potkrepa pred zavr{uvaweto na hramot od razni ktitori i velmo`i,

* Koincidencijata {to vo ovoj slu~aj avtorstvoto nad ovoj roman i spomenatiot raskaz se slevaat vo eden ist izvor, ne treba da ñ se pripi{uva na slu~ajnosta. Vo nikoj slu~aj i tokmu naprotiv. Zab. na avt.

kade{to skr`avo ja spomnuva i negovata "desna raka, ~irakot Ustijan, koj se obiduva i samiot ne{to da pripomo`i, kolku {to um i raka go se~at i kolku {to krevkata sila go dr`i." Me|utoa, edno e sigurno: i po ona {to Foti go be{e ostavil niz cela Vizantija i po ona {to go be{e posvetil na tuka{nite crkvi i hramovi, srede ovoj romejski svet, negoviot rakopis e sosema jasen i prepoznatliv. Toa {to e vo ramkite na kanonskoto i erminijata - e negovo, bez somnenie. No onie delovi na freskopisot {to pretstavuvaat izvesno begstvo, otstranuvawe od kanonot i sodr`at nekoi bezmalku profani elementi niz predanijata za `itejskiot pat na svetite otci (kako {to e slu~ajot so poznatite epizodi, "Tancot na ludite","Psalmot za mudrite i ludite devici", pa mo`ebi duri i sosema nekanonskiot "Horoskop") e pove}e od sigurno deka gi pravela druga, poneiskusna, no podarovita raka. Stilot e po`iv, poiskren, povpe~atliv. Rakopisot e ponemiren, boite pojarki. No potpis tuka nema. Vo nekoi podocna `ivopisani hramovi mo`e da se naseti istata linija, istata raka, istiot poteg, istata tema, no i tamu potpis nema. Mnogumina smetaat deka stanuva zbor za ona mom~e {to be{e spomnuvano vo pismata na Foti, za Ustijan. Ustijan, toa ~edo smerno i boguverno, zlatousto, so angelska narav i predano kako monah, potoa e "prepoznaen" u{te vo nekolku drugi hramovi niz Makedonija. Vsu{nost, toj podocna se obiduval da go imitira i da go kopira svojot u~itel Foti, nesvesen za toa deka mnogukatno i ve}e vo svoite sledni obidi go nadminuva i nadvi{uva vo sî. Sî {to }e doprel, pretvoral vo ~isto zlato. No toj, o~ebijno, nikoga{ ne se vozgordeal, ne se cenel visoko sebesi i poslednata misla {to mo`el da ja smisli vo svojot bistar um i potoa da si ja nalo`i na svojata tvrda, re{itelna volja i narav bila da stavi potpis pod svojot trud. Legendata veli deka toj se odnesuval so herojski prezir kon ovozemskite podlizurkovci na |avolskoto slavoqubie i ne retko duri mo{ne grubo i so izvik na neskriena lutina gi oddale~uval od sebe takvite inoverci, izvergoti, natrapnici i podbucnuva~i na svetovnata eres vo tvore{tvoto vo povisokite, bo`estvenite i sferi~ni prostranstva: "Kakov potpis, po |avolite! Gospod, a ne jas bedno su{testvo, e Tvorecot! Samo toj i nikoj drug. Nie sme edni ni{to`ni podr`avateli! Hi{tnici. Samo Gospod sozdava od ni{to. ^ovekot e gre{no i viroglavo su{testvo. Toj postojano se ugleduva na nekogo, ili na ne{to. Prezema. Prisvojuva. Kako roden grablivec. Tat. U{te so prviot zbor "mamo" toj podr`uva nekogo. U{te so svojot prv ~ekor toj gi ispolnuva o~ekuvawata na svetot deka }e odi na dve, a ne na ~etiri noze..." Apsurdot odel duri dotamu {to toj ne retko i na svoite originalni tvorbi po~nal ponekoga{ da go stava potpisot na svojot u~itel Foti, mo`ebi troa od navika, ili mo`ebi i od toa da mu ugodi na u~itelot vo znak na blagodarnost {to go izvlekol od utrobata na gladijata i siroma{tijata, a pokraj toa u{te troa i mu godelo {to protomajstorot se gordee so svojot nesomnen uspeh {to doturkal dotamu svojot u~enik da go dovede pred portite na bo`estvenoto, iskonskoto i negibnatoto, do naj~istite izvori na inspiracijata i majstorstvoto i toa nasekade javno go ka`uval i priznaval. Vo bistrata glava na mladiot Ustijan postojano se roele edni isti misli: kako da go prehrani mnogudetnoto semejstvo na svoite bedni roditeli od podno`jeto na podse~anskite korii i dolnorekan-skite laki. Toj }e sozdade mnogu freski, mnogu ikoni, }e izdlabi mnogu rezbi i nikade nema da go stavi svoeto ime pod niv. ]e umre mlad, nepoznat i anonimen. Zboruva{e deka imiwata na lu|eto ne se va`ni. Va`ni se samo bo`jite dela, zboruva{e toj. Anonimnosta ja smeta{e

za bo`ja, za sveta rabota. Sekoj onoj koj e svesen za ni{to`nosta na zemskiot `ivot treba da se otka`e od svoeto bedno i izli{no ime i da mu slu`i na Edinstveniot Tvorec i Semo}niot Gospod Na{ Isus Hristos. Toa bea negovite zborovi. Toa be{e negovata cvrsta i nepokolebliva vera. Negovata sveta poraka. Taa `rtva ja bara{e i od drugite. Edinstveno ne mo`e{e da se osmeli da ja pobara od svojot u~itel, arhizografot Foti. Kojznae {to ~uvstvuva{e vo sebe poradi toa. Toa bezdrugo ne be{e snishodliva poniznost, nitu povladuvawe, nitu pokoruvawe na voljata na pojakiot. Toj ja ~uvstvuva{e svojata snaga na duhot, {to be{e ogromna i bezgrani~na. Nasproti slaboto i nemo}no telo, `elno za po~inka i otstapuvawe pred isku{enijata na lakomiot i nezajazliv svet. Go sakaa site sveti ~eda. Monasite go smetaa za svoj duhoven sobrat, isku{enik i isposnik. Dlabokite, dolgi i golemi posti gi dr`e{e so ednakva revnost i upornost kako i tie. Monahinite vo nego gledaa kako na svetec. Edna od niv be{e i Todora. Todora "bludo~initelkata", kako {to ja vikaa onie lukavi i otrovni jazi~arki, no verni slu`itelki na najortodoksniot crkoven kler. Todora be{e desnata raka na bogomilot Vasilij vra~, duhovniot tatko na dvanaesette sledbeni~ki, "otpadnicite od verata i od svetata pravos-lavna hristijanska crkva,"na koi vo 1111 godina, vo Stambol, dr`avnite dostoinstvenici, sudii, prelati i xelati im presudija da gorat na klada. Legendata veli deka ubavata Todora, seka no}, vo tekot na celo edno desetletie, sî dodeka Foti i Ustijan ja `ivopisale crkvata Sveta Bogorodica Pre~ista, pred pragot na hramot ostavala rakatki divo polsko, no i gradinarsko cve}e. Najraznovidno cve}e. Peruniki, bo`uri, liljani, ciklami, smil, jorgovani, anemoni, georgini, azalei, hrizantemi, `alfii, mandragori, sin~eci, ka~unki, gencijana, {afran i bezbroj buketi najraznovidno cve}e, od koe podocna hudo`nicite gi varele svoite ve~ni i sveti boi. Ne ostavala samo crno cve}e. Oti crno cve}e em nemalo, em crnoto cve}e bilo vestitel na smrtta. A kojznae, mo`ebi sepak imalo i nekoe takvo crno cve}e {to procvetuvalo samo no}e, nakratko, za mig i potoa pak samo ovenuvalo. Nekoi go vikale l i p o m e. Crnata boja, ili temno crvenata, ja dobivale od plodovite na iljadogodi{nata crnica-akacija, koi vezden kapele vo dvorot, lete, zreli, temni, nababreni i so~ni kako golemi kapini, povkusni i poslatki duri i od samite polski kapini i pa|ale vrz glavite i kosite na mladite isku{eni~ki na Vasilij vra~, koga niz nego pominuvale vo beli ode`di. Tie tolku mnogu im ja vapcuvale oblekata, {to potoa ni vo najtoplite l'xi ne uspevale da gi isperat temnite damki. Popovite duri i vo toa gledale nekakov bo`ji znak i kazna na Sevi{niot za nevernicite i otpadnicite od verata. No Todora ne sakala da se otka`e od svojata skrb za Ustijan. Taa i pod drvo i pod kamen barala crno cve}e, no sé {to mo`ela da stori bile plodovite od stoletnata crnica - Metuzalem, so koi nekako sepak ja utalo`uvala negovata nezasitna glad za boi. Legendata veli deka taa na{la crno cve}e. Toga{ koga toa go storila za prvpat, koga odnekade prona{la i skinala crno cve}e i go ostavila na pragot od hramot, zlata sudbina, prokletata orisija, samata presudila - utredenta ja povele za Stambol, zaedno so nejzinite dru{ki i Vasilij vra~, nivniot duhoven tatko, pro~ueniot bogomil, kade{to tragi~no go okon~ale svojot zemski `ivot. Na klada. Kako i sekoja golema qubov, taka i qubovta na Todora kon Ustijana imala nesre}en kraj. Kako i vo pro~uenite Preobrazbi na slavniot rimski poet za qubovta me|u Piram i Tizba, koga od krvta na Piram belite dudinki (murenki, crnici) stanuvaat crni.

Da. Ustijan u{te kako malo ov~ar~e so ugar~e od pod pepeli{tata na ugasnatite ognovi, po karpite, urnatinite i yidi{tata gi kroel svoite pretstavi od prirodata, a podocna, vo manastirot, vo crkvata, vo hramot, so polni usti voda i kako bez zdiv gi vla`el yidovite za freskopis, uhaj}i i isturaj}i ja svojata sveta tvore~ka strast, energija i poriv. Bil ili ne bil svesen za ~inot na samo`rtvata vo ime na slu`bata kon Boga i ~istata bo`estvenost, sega toa ve}e ne e ni va`no. Edno e sigurno: sî {to rabotel, rabotel od srce, so um, so du{a, so nauk i sveta promisla. Rakata samata se dvi`ela po yidot. Taa i yidot bile samo sredstva. Kako srasnati, kako edno celo. Ogneniot streme` kon ~istata bo`estvenost bile kriljata {to mu ovozmo`ile da se vivne vo viso~inite na ~istata tvore~ka epifanija. Toa bil Ustijan i toa bil negoviot svet ogan. Todora mu ja dade knigata, kade{to na edno potcrtano i mo{ne vidlivo mesto be{e napraven obid da se osvetli likot na mladiot freskopisec, molej}i go vo slednite denovi zadol`itelno da ja prelista. Taa si zede sloboda duri i da mu ja posveti. Ustijan nevolno i preku sila í veti deka mo`ebi }e se poma~i okolu nea, iako ne saka{e vedna{ da ja razo~ara so priznanieto deka od kni`nite predmeti edinstveno kartite i parite se onie {to mo`at da go predizvikaat negovoto vnimanie. Da go potkrenat negoviot adrenalin. I toa, dokolku i ednite i drugite se vo forma na ubavo spakuvani kup~iwa so golemina na cigli. Ostanatoto, ne. A me|u niv, knigite najmalku. Sepak, se pozdravija kako dvajca prijateli. Knigata nemarno ja frli na zadnoto sedi{te od xipot, {to vo tekot na v~era{niot den mu go dovlekoa negovite gavazi direktno od Skopje. Potoa ne se vidoa i ne se sretnaa so denovi. Taa se vdade vo novi obikolki okolu Armonija zaedno so upornite kopa~i vo "podzemjeto na istorijata," so pogled na vtren~en isposnik, koj tajnite na svetot gi otkriva niz dlabokite sloevi na zakopanite kamewa niz vekovite, a toj se udavi vo prostranite svioci i katovi na palatata Urb, nadevaj}i se deka }e dopre do skrienoto azno na svoeto nekoga{ slavno semejstvo od Raven. @itelite na nekoi gradovi vo Makedonija v~era imaa retka mo`nost da nabquduvaat eden neobi~en opti~ki fenomen na neboto. Meteoro-lozite tvrdat deka stanuva zbor za prekr{uvawe na svetlinata niz visokite oblaci, a fizi~arite smetaat deka e solaren oblak, posledica na erupcijata {to denovive se slu~ila na sonceto. Mnogumina pomislija deka, sepak, stanuva zbor za novi "leta~ki ~inii". V~era{niot fenomen koincidira so serijata javuvawa na gra|ani od Makedonija {to videle ~udni leta~ki objekti. Nivnite javuvawa ne prestanuvaat. Mnogumina od niv gi opi{uvaat viduvawata kako svetle~ki topki {to pulsiraat i ~esto se dvi`at so mo{ne golema brzina. Eden svedok, prethodnata no}, okolu eden ~asot po polno}, videl sin svetle~ki objekt

{to pulsiral i se dvi`el po neobi~na pateka, a potoa naedna{ is~eznal od vidnoto pole. Ne e sosema jasno dali ovie pojavi mo`at da se objasnat so zgolemenata son~eva aktivnost, so meteorolo{kite, ili opti~kite fenomeni. Ne mo`at da se objasnat ni svedo~ewata na gra|anite {to velat deka videle leta~ki objekti, sli~ni na ~inii so tri nogarki i svetla, koi trepkaat, se dvi`at naglo, lebdat nad zgradite i odedna{ se oddale~uvaat, is~eznuvaj}i vo nepoznat pravec. Eden takov objekt neodamna be{e snimen i prika`an i na Makedonskata televizija.

(Dnevnik, 11 april 199..., petok, Skopje) Ustijan stana na leva noga toa utro. Be{e nervozen i lut. Skiselen kako luta feferonka vo tur{ija. Nema{e nekoja osobena pri~ina za toa, no kojznae zo{to u{te koga stana od krevetot postojano ne{to si bae{e vo sebe, go jade{e nekoja janya odnatre, nebare mu brm~e{e bolvoserka v uvo, si mr~e{e ne{to pod mustak. Kako da se kara{e so nekoj nevidliv vrag, na kogo ne mo`e{e da mu fati ni rog ni opa{ka i kako osa da go be{e kasnala pod mi{ka. Ne mo`e{e nikade da se skrasi. Mesto ne go fa}a{e. Se utka{e i {utka{e naokolu kako nekoj rasperdu{en buv i najposle, ne znaej}i kako, koga i zo{to, odedna{ se najde na najvisokiot kat od kulata Urb, pa pojde da go obikoli pokrivot, posmatraj}i go gradot od pti~ja perspektiva. Toj mig, se nao|a{e na samiot vrv od svetot. Na najvisokata to~ka od Ravenot. Nad nego be{e samo Crniot rid. Odnenade` se po~uvstvuva silen. Mo}en kako nekoj {totuku krunisan kral. Mo`e{e sî i sekogo da pogleda odozgora, od visina. Osven mo`ebi grablivite orli~i{ta, {to doletuvaa otade Crn vrv. Raspolo`enieto mu se menuva{e od mig vo mig. Tu }e mu b'sne{e troa svetlo i }e go ogree{e skr`avoto aprilsko sonce, tu }e mu padne{e mrak pred o~i {tom nekoj temen oblak }e se zadade{e otkaj Crn Vrv. Da. Ni{to ne mu ode{e od raka na Ustijan toa smurteno proletno utro, koe za eden ~as mo`e{e da ja naluti od v~era zaminatata baba Marta i taa, ve{terkata, nenadejno da se pi{mani i pak da se vrati, da brbne bez iktiza niz Raven, da napravi lom i dar-mar pa za eden edinstven den da stokmi ~etiri godi{ni meni i promeni {to be{e propu{tila pred toa da izmarifeti, za{to ve}e be{e stara i zaboravna do nemajkade i nikoj ve}e ne í zema{e za kusur. No sega stapuvaa na scena drugi, poinakvi igri, poinakvi promeni i praznuvawa. Pominaa vremiwata na karnevalite, denovite na sve~enite obredi so maski, denovite na vasili~arite, xamalarite i babarite, praznicite na Sirna nedela, koga i onaka lo{ite duhovi volnuvaa naokolu. Od kalendarot ve}e yirkaa i "Cvetnici". Se bli`ea veligdenskite praznici, denovite na golemite posti. Re~isi site onie {to na tradicionalniot karneval bea izlegle so naj{arenoliki, najstra{ni, najneverojatni i najfantasti~ni maski, sega ve}e odamna gi bea simnale od svoite lica. Samo pojavata na Ustijan ne mo`ea sî u{te da ja "svarat." Nitu po oblekata, nitu po omjazot, nitu po govorot svoj, toj ne oddava{e slika na na{ ~ovek, na na{inec. Nasekade se {irea glasini deka Ustijan mo`ebi i ne e na{e yvere i deka mo`ebi na nekoj ~uden i neobi~en na~in uspeal da se prepravi i srede karnevalot da se pro{ukoli vo Raven od nekoj drug, dale~en, nepoznat svet. Vo nego gledaa nebare e nekoj marsovec, stra{ilo, ~uval Gospod, tutkimi e dojden od taa dale~na i

nepristapna planeta, od taa vselenska crvena vrtiopa{ka, kade{to nau~nicite od neodamna po~naa da otkrivaat raznorazni matnila i dalaveri: |oamiti, i tamu zavrzal koren i po~nal da 'rti nekoj nikulec na `ivot, pa spored toa i ne }e e nikakvo ~udo duri i vo Raven da zaskital nekoj takov `iv-ne-otepan ~ovekolik majmun, nekoja asli tuturutka, zo{to da ne, i koj mo`e toa sega zdravo za gotovo da go zeme, da go znae i da go potvrdi, ili da go odre~e. Eden e Gospod. Samo toj znae i samo toj mo`e sé da potvrdi, i sé da odre~e. Nikoj drug. No edno e sigurno: Raven otsekoga{ bil nekoj {antikler grad. Vrti-su~i, {ojle-bojle, najprvin i dajma Raven }e go potrefi. Jali zemjotres, jali poplava, jali skakulci, jali ~uma, jali ulera. Ni magare, ni zmija ne go odminuva. Ako nekade vrne eden den, vo Raven }e vrne so denovi. Ako duvne jugo, ili Vardarec od sever, nekade }e duva, }e duva i najposle }e potprestane, no vo Ravenot so nedeli i nedeli ne prestanuva. Oti ne velea lu|eto za xabe, neli. Ako se prodaval veterot, Raven i od Stambola pobogat }e stanel. Arno ama, lu|eto se bea naviknale na razni uli i beqi i sekoe ~udo vo Raveno po tri dena go zaboravaa, samo sega, od Ustijana, begaa kako popareni. Kako sa{tisani. Na decata vezden im velea deka Ustijan e vampir. Vrkolak. Ako nekoe od niv }e se {tukne{e apsazdan od pamet pri sredbata so nego, po~nuva{e odnenade` da ika, so voda da go pojat i dolivaat, po grb da go udiraat, a potoa ilja go vodea kaj baba Dimana da mu bae. Od uroci. I |avoli {to go umat. Nikoj ne saka{e da mu pristapi na Ustijan i zdravo-`ivo so nego da ~ini. Go smetaa za nekoe gradsko i belosvetsko pla{ilo od koe fati uplav i staro i mlado vo Raveno i begaa od nego utumi~kata, kako od ~uma, kako od nekoja koba i ulera. Site mu se trgaa od patot i usvet fa}aa, koj kaj stigne i koj prv stigne da ja spra{ti, kako {to begaa vrap~iwata, drozdovite i stra~kite niz poleto od bostanskite pla{ila. Ustijan se najde vo tesno. Ja propatuva cela Evropa, pa duri i eden dobar del na svetot, ja svrti celata bela duwa okolu maliot prst, {to se veli i nikade ne go gledaa so takvi uroklivi o~i kako tuka, vo Ravenot, me|u negovite lu|e, me|u sogra|anite. Vistina, toj nema{e `iveano vo Raven i ako treba{e svoite mladi denovi da gi vrzuva vo krp~e vo nego odvaj li mo`e{e da sobere pove}e od dva meseci vo `ivotot i ne im go znae{e na lu|eto saglamno ni tabietot, ni tertipot, ni jazikot, ni navikite, ni adetite, ni jadeweto, ni pieweto, ni budeweto, ni spieweto. Siot be{e na{aran po liceto i racete kako nekoj indijanski poglavar, izboden so igli po u{ite i nosot i ima{e trista xangarlaci i trakatanci vrz sebe, mu fale{e samo u{te orlovo perce da si zaka~i na glavata pa epten da ja duzdisa rabotata. Be{e panker od glava do petici i nose{e crni maici so slikite na "Seks pistols" na gradite. Vedna{ se pro{iri vesta deka vnukot na Gogo Kapka bil pro~uen droger i deka negovoto doa|awe vo Ravenot ne bilo od air i blagodet, tuku bil izbrkan ottamu kako nekoj opasen i neizle~iv "xanki", zavisnik i drogera{. Za aterot da ne í go kr{i na tajfata. Samiot Ustijan nikoga{ ne prizna deka ima probano vo `ivotot ne{to pove}e od edna obi~na trevka i toa samo vo nekoi isklu~itelni priliki i okolnosti. Samo od dert i bez }eif. Kolku za ~alam i za {timung. Ponekoga{ od ~ista zaebancija i od gola dosada. Ni{to pove}e. Za alkohol pak i~ ne go biva{e. Cigarite i alkoholot ne mu odea od raka. Toj i onaka si be{e pijan u{te od ra|awe, "od avata", kako {to priznava{e samiot. Znae{e da se otka~i i da poludi bez nekoj osoben povod i pri~ina. Go prave{e toa da gi zbuni devoj~iwata, za{to taka pravea site, za{to be{e "kul". Ni{to pove}e. Mnogumina mu zboruvaa deka treba da se izmiri najprvin so sebesi, a potoa i so svetot. Da `ivee vo sloga i mir so sebesi, so lu|eto i so Gospoda. Toj ni{to ne

odgovara{e na takvite u~eni finti. Im zboruva{e deka popovi ne mu trebaat. Ako mu trebale popovi, }e odel v crkva, a ne v kafeana, ili v no}nite duvla i pe{teri. Saka{e da im ka`e deka ne se ~uvstvuva skaran so nikogo i deka spored toa nema nikakva pri~ina da se miri so koj bilo na ovoj svet. Svetot e golem, pa ako mora da se miri so cel svet, daleku }e ja otera rabotata. Nemam vreme za toa, im odgovara{e na zagri`enite du{egri`nici. Ako moram da se miram so samiot sebesi, toa malku pote{ko }e odi. No eden den, sakal-nej}el, sigurno }e moram i toa da go storam. Na onoj svet. A {to se odnesuva do Gospoda, toj e mnogu visoko. Ne sum ptica. Ne mo`am da letnam na nebo pa do nego da stignam. No ako tato re{i da go odvrzi }eseto i da mi kupi pajper - no problem. Lu|eto vidoa-ne vidoa, krenaa race. Na sekogo mo`e{ nasila da mu zeme{ ne{to. Da mu dade{ nasila, ne mo`e{ nikomu. Najmalku akal. Pari daj mi, akal ne mi treba. Akal imam. Pari i~, vele{e toj. Ama {to }e mu se. I tatko mu od pari air ne videl. ("Najte{ko e da ima{ - pa da nema{", zboruva{e stariot Evrein od Raven, zar ne.) A i {to da pravi, kutriot mom~ak. Ta toj si e sirak od Boga. Da imal Bog malku milost za nego, ne }e go ostavel takov bezumen i slep purjak da se metka ajmana niz duwata. Ama, ete, imal kasmet da se rodi od koleno, pa bejki Gospod i na nego }e se smiluva. ]e mu pru`i raka. ]e se smilostivi. ]e mu dade uteha. ]e mu otvori pat. Golem e Gospod. Toj daval i na mnogu polo{i i pobeter od nego, pa zo{to i nemu da ne mu udeli troa milost. A kojznae. Mo`e }e mu dojde umot. Kumovi ve}e ne mu trebaat na Ustijan. Taka zboruvaa lu|eto od Raven. Tie ne go razbiraa i ne mo`ea da go razberat. Toj kako da be{e dojden od nekoj drug svet, dale~en, tu| i nepoznat za lu|eto od Raven. Ne mu go razbiraa jazikot, ne mu ja razbiraa oblekata, ne mu gi razbiraa navikite i tabietot. Duri ni odeweto, ni smeeweto, ni jadeweto ne mo`ea da mu go razberat. Toj be{e za niv tu|inec, jabanxija. Od glava do petici. @iv neotepan. Ne mo`ea da mu turat uzda, da go oglamnisat, da go soberat vo svoite amovi. Be{e kako nekoj div i ne{kopan at, neskrotliv ajgar {to 'r`i i frla pena nasekade koga }e namirisa besna kobila, luto i tvrdo magare {to frla k'~ovi i ~ifte-kloci naokolu. Ima{e premnogu gnev, premnogu maja neistro{ena, premnogu surova sila vo Ustijana. Ne fa}a{e diki{, pulenceto neoglamnisano. Se obide da im se pribli`i na lu|eto od Raven, ama ni{to ne mu ode{e od raka. Ne mu vrve{e muabetot so tie ~amatari, ~e{iti i zaebanti. Sî nekako go gledaa nakrivo, pod oko, na }ostrome, odokolu vrtea i su~ea, go ispituvaa, go stavaa na proba, gledaa {to dram tegli, sî nekoi novi i novi tegovi mu dodavaa na palanyata i pak na nivnata strana nate`nuva{e meretijata, ne mo`e{e krajot da im go fati. Taman }e pomisle{e deka ja ujdisal rabotata, deka go izramnil esapot, ja fatile merkata, tuku naedna{ pak i odnovo cel biralaj pre~ki izleguvaa na megdan, sî nekoja nova sopka, nezgo|a i primka }e se pojave{e, sî nekoja nova itro{tina li, kaskanlak li, murdarlak li }e iskrsne{e, i pak na urvokos }e svrte{e rabotata. Ne mo`e{e da im go fati krajot na tie itri raven~ani. Ona, zboruvaa starite u{te na vremeto, deka "vo Prilep majmun ne igra" i deka ~ovek mo`e da ja obrne cela Makedonija, no so prilep~ani nakraj ne mo`e da izleze, ama ete i raven~ani ne bile ni{to podolu od niv. Vrti-sukaj, raven~ani sekoga{ }elepur izleguvaat. Toj nikako ne mo`e{e da im go fati krajot. Kako da gi delea dlaboki nebesni sinori. Ne mo`ea da se razberat eden so drug. Toj udira{e vo klin, tie vo plo~a. Toj edno, tie drugo. Ili treto. Ili deseto. Koga be{e epten

axamija, mu zboruva{e na tatka si deka nego svetot ne go razbiral. Jas gi pra{uvam edno, a tie drugo mi odgovaraat. Sî na majtap me zemaat. A ti me nau~i da im go vrtam jazikot i pak ni{to ne se razbirame. Ne se fa}a diki{ot. E arno ama, ne e sî samo vo jazikot, sinko, mu odgovara{e tatko mu. Treba ponekoga{ malku da se potpomogne{ i so racete i so nozete. Pa i grb da podmetne{, ako treba. Ima lu|e {to zboruvaat na ist jazik, pa pak ne se razbiraat me|u sebe. A ima i takvi {to se razbiraat i bez da progovorat edna duma eden so drug. Zatoa, ne veli mi, sinko, deka tebe svetot ne te razbiral. Oti ne }e da e taka, mu odgovara{e Robert Kapka. Svetot si e takov kakov {to si e. Toj sekoga{ e ist. Samo ti u{te ne si go razbral. Ama }e ti se ka`e toj i na tebe. Ima vreme. ]e go razbere{ i ti toj |avol, ne sakaldisuvaj se. ]e dojde i toj den. Golem e svetot. Kako Vavilonskata kula. Aj majkata, misle{e Ustijan. U{te od male~ok me u~ea i velea "prost narod-silna dr`ava", ama ako Makedonija ~eka na taa finta da napravi dr`ava, neka se prosti odnapred. Majmunot site go poznavaat, no majmunot nikogo ne poznava. A taka e i so magareto. Magareto site go znaat, samo toa nikogo ne znae. Sal frla kloci naokolu. Kako i da e, dva ostri kamena ne melat bra{no, mu vele{e tatko mu, a na toa raven~ani sal vrtea so glavata, slo`uvaj}i se so nego vo sî. Gorgona e ~udovi{te so grdomazna glava, koe `ivee vo Adovite dveri. Podocna se zboruvalo za tri Gorgoni: Steno, Meduza i Evrijala. Tie se }erki na Fork i Keto, koi se brat i sestra, a inaku sin i }erka na Bont, {to e personifikacija na moreto i Gea, bo`ica na zemjata. Tie `iveaja na krajniot zapad, vo gradinata na bogovite. Iako Steno i Evrijala bile besmrtni, a najmladata Meduza smrtna, sepak samo taa vo predanijata se narekuva Gorgona. Se zboruvalo deka Gorgona, kako i gigantite, gi rodila Gea vo Flegra, za da se bori protiv bogovite. Glavite na Gorgonite bile okru`eni so zmii, vpletkani vo nivnite kosi. Vo ustite imale zabi sli~ni na nerezite, niz koi se krivele so svoite dolgi jazici, a racete im bile od bronza. Imale i krilja, a se spomenuvaat i Gorgoninite bronzeni kadrici, od koi edna Atina mu dala na Herakle, a ovoj na Steroba za da pomogne pri progonstvoto na neprijatelite od Tegeja. Gorgonite pretstavuvale opasnost ne samo za smrtnicite, tuku i za bogovite, bidej}i nivniot pogled sî `ivo pretvoral vo kamen. Samo eden bog, bogot Posejdon, ja zasakal Meduza. Za da se objasni ovaa vrska, treba najprvin da se ka`e deka Meduza nekoga{ bila `ena so retko ubava kosa. Nea Atina ja pretvorila vo ~udovi{te, a nejzinite prekrasni kosi vo zmii, ili zatoa {to se falela deka e poubava od nea, ili zatoa {to go zavela Posejdon vo nejzinoto svetili{te. Meduza ja ubil Persej po nalog na Politekt, tiraninot od Serif i toa so Atininata i Hermesovata pomo{. Otkako Persej í ja otsekol glavata na Meduza, od nejziniot trup izletal krilatiot kow Pegaz i ~ovekot so zlaten me~ Hrisozor, koi se plod na nejzinata qubov so Posejdon. Samo blagodarej}i na kapkata na nevidlivosta, Persej uspeal da im izbega na Meduzinite sestri, koi go progonuvale i dodeka begal so Meduzinata glava preku moreto i Libiskata pustina, zad nego pa|ale kapki

od nejzinata krv. Na branovite od moreto tie sozdavale korali, a na pustinskiot pesok zmii otrovnici. Otkako so pomo{ na Meduzinata glava uspeal da gi okameni Atlant, Finej i Politekt, Persej ovoj zastra{uva~ki lik í go predal na Atina, koja si go stavila kako svoj {tit na gradite. Se zboruvalo deka Atina mu dala na Erihton, ili na Asklepij dve kapki od Meduzinata krv, od koi ednata nosela smrt, a drugata `ivot. Vo spekula-ciite na stoi~arite, Gorgonite personificiraat tri stepeni na stravot: onoj {to ja paralizira mislata (Steno), onoj {to go ko~i teloto (Evrijala) i onoj {to gi zaslepuva o~ite (Meduza). Persej zdru`en so Atina, ja ozna~uva hrabrosta povrzana so mudrosta, koja mo`e da sovlada sekakov strav. (Enciklopedija Britanika) Vo Raven ve}e so godini ni{to ne se slu~uva. Gradot nebare nekoj umoren patnik, prilegnal na ridot pod Crn Vrv siot uklinzan i re{il da si otpo~ine za mig pod senkata na stariot javor i maslinkata od desniot breg na ponornicata. No, toj kutriot, tolku se zaboravil vo spieweto, tolku mnogu mu se nalepil sonot vrz negovite umoreni klepki, {to ~ini{ nebare godini i godini smrznale vrz negovite trepki i toj pak od son ne saka da se budi. Siot e rasposlan na bairi i ridovi i zatoa nikakva prirodna ala, potop ili poplava, ne mo`e da go izmesti od tie viso~ini. Vodata vedna{, kolku i da e raspenavena i vrapita, kako nekoja alamuwa vo poroi se srutuva udolu kon Golema Reka i ostava vistinski pusto{ zad sebe od mil, `gura siten kamen, kal i pesok, {to ne uspeal da se dotrkala do tiwakot na Luda Mara. Potoa, so denovi ni{to ne se slu~uva. Ako slu~ajno, nekoja `elka legne na grb, ili ne-daj-bo`e crna ma~ka re{i da vi go prese~e patot, toa }e bide edinstvenata i najgolemata vozbuda {to mo`e da ve snajde i na koja mo`ete da smetate dokolku ve navee veterot vo Raven, ili osamnete apansaz tuka, vo neblagodarna uloga na baksuz koj zaskital kako namernik vo gradot i ja zgre{il adresata za cel `ivot. Istoto go po~uvstvuva i Ustijan otkako se razbudi vo palatata Urb toa utro. Toj zaedno so Gorgona prethodniot den izvr{i primopredavawe na nadle`nostite od dr`avata na privatniot stopan, koj kako najgolem doveritel se zdobi so pravoto da go poseduva lavovskiot del od vkupniot dvi`en i nedvi`en imot. So toa stana nov i prv gazda na najatraktivniot posed vo gradot, vistinskiot kral na palatata Urb. No dlaboko vo sebe toj ve}e ume{e deka ne na arno trga seta taa opravija. Ne mo`e{e ni{to dobro da izleze od poseduvaweto imot vo eden izguben i mrtov grad. Znae{e deka e kral na edno odamna izgubeno i nepostojno kralstvo. Nekoj {to e vistinski kral vedna{ bi rekol: i za xabe da mi go davate - ne go zemam Urb. Toa e ma~ka vo vre}a. Oti trebaa vre}i i vre}i pari za da se dovede vo red toa moderno ~udovi{te od gradba, vo koe komunistite vlo`ija tolku mnogu trud, sredstva i verba. ]e ti go goltne siot kamen i na krajot namesto kral }e te prestori vo pita~. ]e se udavi{ vo najdlabokiot i najmaten vir na Golema reka. Crni misli mu se roeja niz glavata na Ustijan. Stana i se upati kon prozorecot. Pred nego se pru`a{e gletkata na Raven. Za mig se po~uvstvuva nemo}en. Pijanstvoto ispari za mig. Zamelu{enosta {to v~era go frli vo nekoj vid vozdu{esta lulka na divanijata deka e mlad vladetel pred ~ii noze pa|a i

mlado i staro, ostavi sal gor~liv vkus vo nepcata i pusto{ vo du{ata. Zjae{e i gi trla{e gurelavite o~i i ne znae{e ni koj ~as e, ni koj den e, ni dali e utro, ili e mrak. Sî mu se sme{a i zavrti naedna{ vo glavata. Ne znae{e kaj da se svrti i {to da prezeme.(Kral! Kakov kral, oslepago! Kralot najprvin go slu`at slugi, dvorjani i prislu`nici i u{te nerasonet, neispilen od gnezdoto, sî vo klun mu stavaat, sî na tepsixak mu nosat i mu podavaat, go go{tevaat i go dvorat, a mene - {to, nema koj ni majka-{ajka da mi opcue, a ne pak na mo~awe vo baldahin da me turi i sprovede.) Ustijan so denovi ko paun se izna{eta niz Raven. Kako siot da se v`ivi vo ulogata na skap i redok gostin. Navikna site evala da mu ~inat i da go smetaat za retka yverka, za {arena ptica {to sletala duri tuka da svie gnezdo na svojot ravenski oxak, nebare Siljan [trkot od prikaznata na prilepskiot terzija, onoj {trk {to malkucka podnakrivnuva na levata noga i siot e onaka lit, lusnat, troa letnat, odlepen, neovde{en, ama pak mu ja pravea kiselata i mu ja spomnuvaa seta podale~na i pobliska rodnina od kolenoto na Gogo Kapka. I za eden i za dva gosta, tri dena se dosta, ko {to veli narodnata, ama toj, Ustijan, so svojata ~e{itska }ud na orjatin, ja bendisa taa {a{ma sekade da oturdisa i da go pre~ekuvaat kako beg, evala da mu pravat i zdravo-`ivo so nego da ~inat. U{te kako mal go u~ea deka gostinot na sekogo mu e mil, deka e po~ituvan od sekoj dobro vospitan doma}in, no i toj mora{e da sfati deka po tri dena na gostinot nasekade se gleda isto pod site neba i sonca na ovoj svet. Gra|anite na Raven ne bea nikakov isklu~ok vo toa. Tie otprvin mu se pla{ea, mu go imaa stravot, mu go dr`ea }urkot, no toa trae{e samo mig, kolku da svikne okoto vrz toa pule neasolno {to frla k'~ovi na site strani i {to se zadade vo Ravenot odnikade, otsekade i otkojznaekade, samo nekolku ~asa vo po~etokot, otposle sî si trgna kako {to si odi toa od pamtivek, go pofa}aa i go du{kaa kako da e kitka bockilava, samo kolku da se uverat deka e na{e, `ivo, divo, igrivo i prgavo yvere {to belki taka od ~alam , od dert i bujost re{ilo da se rita i nebare ko~ da se bode so rogovite naokolu so ravenskoto nenajasno stado i da gi gleda so svojot opnat surat neoti xenk }e vodi so niv. I sakal-nej}el, najposle mora{e da sfati i da se pomiri so toa deka toj ne e gostin ami deka e doma}in na Urb. Toga{, otkako gi vpi zenicite v ogledaloto i troa mu ispari maglata od glava, ja izmeri seta golemina na toa ~udovi{te Urb so koe mora{e sam da se spravuva. Aj majkata! Golem kamen mu vrzaa na vratot, ej! Golemo derexe go snajde Ustijana! Treba zdravo da se plukne na dlankite! Da se podmetne grbot. Da se stegnat zabite. Golem taksirat i {oana, bi rekol tatko mu Robert, da e `iv. Go oglamnisaa puleto, brej. Od gostin, od ve~en gostin, treba{e da se prestori vo sejbija, vo stopan, vo doma}in. Gostinot sekoga{ mo`e da si odi, da si zamine. Toa e ednostavna, komotna, perdu{esta i lesnokrila polo`ba. Toj manuk si ima pravo na odluka. Za gostinot sekoga{ postoi izlez. No doma}inot nema izbor. Toj mora da ostane tuka, zakovan vo prangite na obvrskite i zada~ite, bezmilosno, bezizlezno i neminovno tuka, zasekoga{. Zad te{kite porti na minatoto. Ustijan se po~uvstvuva kako zalo`nik, kako podanik na rodot, imeto, imotot, rodnata grutka, na iskona, Boga, na tradicijata, na {to li u{te ne, rob na toa ogromno ~udovi{te nare~eno Urb.

Najprvin treba{e da se sobere siot zaostanat dolg od stanarite i zakupcite na Urb za neplatenata trigodi{na kirija. Dr`avnite pretprijatija po~naa da gi zatvoraat, otkako bankite im nametnaa surovi lihvarski kamati za zaostanatite nezna~itelni dolgovi {to re~isi preku no} skoknaa do neboto i dodeka biv{ite ~au{i i direktori na firmite gi otkupuvaa fiktivnite akcii od rabotnicite vo bescenie i ~ekaa pretprijatijata i fabrikite da go dostignat rekordniot pa|a~ki lak vo vid na salto-mortale i iznos od eden denar po firma, vo Raven slikata na nekoga{niot miren i spokoen grad zasekoga{ be{e pomatena. Na glavnite porti na fabrikite vedna{ im udrija katanec {tom rabotite se smenija vo dr`avata, rabotnicite {to bea otpu{teni od rabota sekojdnevno se {laeja niz ulicite vo tolpi, nosej}i transparenti i izvikuvaj}i o~ajni~ki paroli, a nave~er, zaedno so ku~iwata i ma~kite, rieja niz smrdlivite kontejneri pred retkite domovi na poima{livite gra|ani od Raven. Vo dr`avata sekoj vtor gra|anin ostana bez rabota. I dodeka toj haos na otvoren grabe`, korupcija i nemoral se v`e{tuva{e od den na den sî pove}e i pove}e i dodeka siroma{tijata po~na da ~uka i tropa na site porti i vo site domovi, dotoga{ poliwata i nivite stanaa vistinski ledini, a stokata, du{kaj}i troskot, umira{e poleka i vo gr~ovi po golinite i plemnite vo stra{ni i pekolni maki. Najposle i lu|eto po~naa da umiraat od glad, isto{tenost i nemo}. Banderite vo Raven, izlozite, javorot, maslinkata, divite kosteni i jasiki pokraj {etali{teto vo centarot na gradot, stanaa tesni za da gi primat site `alni vesti za umrenite {to sekoe utro osamnuvaa vrz krajbre`nite stebla. Politi~arite ne prestanuvaa da si gi jadat xigerite eden so drug i da se tepaat okolu izglodanite koski na vlasta. Vo otsustvo na kr~mar i smetkovoditel, narodot sam si go pla}a{e cehot, a nekoi retki sre}nici ja iskoristija mo`nosta od biv{ata raspadnata dr`ava da prigrabat sî {to mo`e da se prigrabi bez kakva i da e odgovornost, nadomest i ot~et i ne mal broj pretstavnici na najgolemite firmi vo stranstvo preku no} stanaa golemi mo}nici, biznismeni i krupni kapitalisti, finansiski i delovni magnati, a nekoi me|u niv, i vistinski tajkuni, kako {to gi vikaa niz beliot svet. Da. Dov~era{nite tuturutki, goltari i skapanici naedna{ se pretvorija vo vistinski mo}nici vo op{testvoto koe do v~era propoveda{e ednakvost i pravda za site gra|ani, a otkako ja prifati genijalnata ideja deka site prsti na racete ne se ednakvi, naedna{ se soglasi da `ivee vo edno vistinsko duvlo od dr`ava vo koja sekoj na sekogo mu e volk. Ustijan ja sfati dagata. Razbra deka negovata dosetka za "svetot kako pole na gladni volci i siti ovci" vo Raven za nego e tokmu onoj vistinskiot, najubaviot svet od site svetovi za koi {to mu zboruva{e nekoga{ negoviot tatko Robert Kapka i deka portite na Urb se mo`ebi tokmu onie rajski porti {to bes{umno i sami od sebe, takare~i laserski po~naa da mu se otvoraat pred nosot, pred pragot na novata, virtuelna realnost, nebare portite na Sezam pred Ali-baba i ~etiriesette razbojnici, pred pe{terata na Aladin. No tuka negovata ~udotvorna lamba ne mo`e{e da ja probie temninata {to so seta svoja te`ina se nadvisna nad Raven i se ispre~i pred ovoj surov i nepristapen prag. Ona {to se slu~i za dve-tri godini kon krajot na vtoriot milenium na planetata zemja, nekoga{ ne mo`elo ni za eden cel vek da se stokmi i da se slo`i vo edna ista, prodol`itelna niza. Nastanite se odvivaa so nevidena, so filmska, so svetlosna brzina. Nasekade te~ea potoci, reki od krv. Preku no} pa|aa kralstva, se smenuvaa vladateli, velmo`i, mo}nici. Amerika {iroko go razviori svoeto orionski yvezdeno zname i so mo}en ~ekor mar{ira{e nasekade

niz svetot. Taa stana gospodar i na vojnata i na mirot. Sî dr`e{e vo svoi race. Golemata riba gi jade{e malite ribi vo okeanot na mo`nostite na virtuelniot svet. Vojnite se vodea so pomo{ na edno kop~e. Vojnata i mirot zavisea od bojata na toa kop~e: zelena ili crvena. Planetite stanuvaa dostapni za modernata astronautika. Svetot se sobra vo gumnoto na edno globalno selo. Televizijata gi pomesti granicite na neboto. Misle{e lokalno - deluva{e globalno. Osama bin Laden osamna nad Wujork. Sleta nad kulite blizna~ki. No namesto so krilja, toj se poslu`i so dale~inski upravuva~. Ustijan u{te na startot vide kolku e ~asot. Nikoj od dol`nicite ne pla}a{e. Nikoj ne gi ~iste{e svoite smetki. Site si igraa mi{-dupka, mi`i-tatara, gluvi telefoni. Sudovite ne reagiraa, prijavite zaglavuvaa vo fiokite na birokratite so denovi, so nedeli, so meseci, so godini. Telefonite vo policijata, pak, sekoga{ bea zafateni. Se slu~uva{e ponekoga{ duri i najurgentnite, onie za brza pomo{, za protivpo-`arnata slu`ba, pa duri i onie {to se odyivaa na brojot 92 koga }e se oslobodea, da bidat isklu~eni poradi neplateni smetki. Nikoj ne pla}a{e ni voda, ni struja, ni telefon. Negovoto bogatstvo be{e vpi{ano vo knigite. No samo na hartija. @ivi pari ne mu pristigaa odnikade. Smetkite gi pla}a{e so kreditni karti~ki. A treba{e u{te tolku mnogu da se vlo`uva vo Urb. Toa, meretijata, si bara{e moderen i soodveten enterier, ako saka{e da privle~e pobogati i poprobirlivi turisti od stranstvo, mu{terii so podlaboki xebovi. No vo dr`avata nikoj ni{to ne pla}a{e. Dr`avata prilega{e na lav bez zabi od kogo ve}e nikoj ne se pla{i. A, neli, koga pa|a lavot i zajcite vrz nego mo~aat. Dol`nicite go gledaa belo i so potsme{liva nasmevka na liceto. ]e ima{ za zemawe, mu vikaa. ]e ve tu`am, im se zakanuva{e toj. Tu`i brat, }e ima{ za zemawe, mu odgovaraa tie. ]e le`ete zatvor, im vika{e toj. Nema slobodni mesta vo zatvorite, mu odgovaraa tie, re~isi bezgri`no. I taka, site si `iveaja sre}no, vo mir i spokojstvo. Nedol`no, nevino, neoptovareno. Sî mo`e{e da se kupi, sî mo`e{e da se zeme, a da ne se plati. Sî mo`e{e da se dobie na veresija. Raj. Vistinski raj na zemjata. El Dorado. Se obrna svetot naopaku. ^esnite lu|e izigruvaa mangupi. Dilerite, hoh{taplerite, preprodava~ite i {vercerite vrtea golem kamen i redovno gi pla}aa svoite astronomski smetki. Da. Dva ostri kamena ne melat bra{no, mu zboruva{e nekoga{ Robert Kapka na svojot sin. Odi sega, fati mu go krajot. Kradecot i ograbeniot si gi zamenija mestata. Si gi smenija ulogite. Ve}e ne mo`e{e so sigurnost da se utvrdi koj e koj i {to e {to. Nastapija godini na opasno `iveewe. No`ot, ucenata, prinudata, siluvaweto, ubistvata, tepa~kite, reketot i poni`uvawata stanaa sekojdneven uli~en folklor. Se ostvarija prognozite i crnite scenarija na Kali Juga i na neizbe`niot Nostradamus, koj tvrde{e deka kon krajot na vtoriot milenium nad svetot }e se nadvisne neizbe`nata ~uma na op{tiot pad i propast na ~ove{tvoto. ^umi, porazii, poplavi, po`ari, vojni, grabe`i, siluvawa, ubistva, ~edomorstva, bolesti... Ustijan se nurna kako riba vo matno. Nasekade go opkru`uvaa aramii, neranimaj-kovci i raznorazni ve{ti izmamnici. Se najde vo tesno. Se dvi`e{e kako mlad elen vo temnata {uma na najkrvolo~nite yverovi, od ~ij pogled kako da svetkaa molwi so ubistven blesok vo no}ta na presmetkata. Go ~uvstvuva{e duri vo vratot gniliot zdiv i

otrovnata rea na gladnite glutnici {to vieja vo mrakot. Nema{e {to drugo da ~ini osven da se prepravi vo yver i samiot i da im se pridru`i vo lovot na sitite ovci vo ba~iloto. Re{i da igra po vie`ot na glutnicata. Dewe, pred gra|anite na Raven, izigruva{e miren i daldisan sobira~ na retki vidovi peperutki, pol`avi i pe~urki vo podno`jeto na Crn Vrv, a no}e se vpu{ta{e vo tajni presmetki i obikolki so svoite gavazi. Maskata na nevin {eta~ niz prirodnite retkosti na Raven tolku ubavo ja nose{e na svoeto lice, {to ako se pojave{e so nea na pro~ueniot ravenski karneval, bezdrugo ne mu gine{e nekoja nagrada za uspe{no prepravawe. Todora se obide da go svrti kon nekoi te{ki knigi za izvesni geodeti {to otkrivaat dale~ni zimski zamoci, go vode{e na kino za da mu poka`e kako eden amerikanski mo}nik sonuval da go otepa denot so pupkata na rozata vo svoite misli i izguben vo neproodnite odai na svojata palata, a toj se obiduva{e da stokmi nekoj murdarlak i uner kako polesno da se opari i da izvadi troa maslo od toj posen zelnik {to mu ostana vo nasledstvo od Robert Kapka i da ja fati zlatnata `ica na u{te neotkopaniot ravenski rudnik, nare~en Urb. Ne ode{e lesno. Ni{to ve}e ne ode{e lesno. Lesno be{e samo braweto gabi i loveweto peperutki. Nema{e den a da ne se iskatera na Crn Vrv. Golema reka e najgolemata pritoka od levata strana na Vardar. Formiraj}i kawonska klisura kaj Novo selo, taa prodol`uva pod padinite na Krivolak i se spu{ta sî do vardarskata dolina. Na izlezot od klisurata, od levata strana na Golema reka, te~at u{te nekolku pomali reki i doteci od koi vo ponovo vreme e izgradena brana i ve{ta~ko ezero. @ivopisniot kawon pravi najrazli~ni karstni formi - `lebovi, dolini, puknatini, otvori i pe{teri, sozdavani so tekot na godinite, kako rezultat na udarite od rekata i golemite temperaturni razliki, koi ovde nastanuvaat kako posledica na me{aweto na mediteranskata klima so kontinentalnite vlijanija od sever. Na izlezot od Golema reka se nadvisnuva Crn Vrv, a toj zaedno so klisurata i kawonot e vistinska oaza so mo{ne bogata flora i fauna. Tamu `iveat i rastat golem broj retki i endemi~ni vidovi peperutki i gabi, {to mo`at da se sretnat samo na Balkanot i na nitu edno drugo mesto. Karakteristi~ni za ovoj predel se orlite, zmiite, temjanu{kite, kako i niza drugi retki rastenija. Takov e slu~ajot i so biolo{koto ~udo nare~eno Ramonda Natalija, {to go ima samo tuka, vo Makedonija, na jugot na Srbija i vo Grcija. Damne{noto prisustvo na orlite vo ovie krai{ta nekoj go povrzuva so dolgogodi{noto postoewe na gradskata klanica pred vlezot na kawonot i sî do izlezot od nego `itelite od Novo selo mo`at da ja setat mirizbata na {tavenite ko`i od zaklanata stoka, no za sre}a, tuka se nao|aat i pro~uenite termalni vodi na l'xite, {to mo`at da isperat sî {to }e pomine niz racete na vrednite pera~ki od Topolsko maalo. Ustijan se se}ava{e na zborovite od svojot tatko, koj ne retko vele{e deka ~ovek treba da e vistinski virtuoz vo bezdelni~ewe za da mo`e da izdr`i podolgo od edna ili dve sedmici vo Raven. Edinstveno {to mo`e umen ~ovek da stori vo taa zatantalena pustina od boga surgun e da otvori kazino-kockarnica, kako {to nekoga{ nekoi dosetlivi amerikanski xambazi srede pustinata na

Nevada se setile da go podignat Las Vegas. Taka i toj vo svojata palata namisli da otvori kazino i hotel, no pra{awe e dali vo taa palata i kula od slonova koska }e saka nekoj voop{to da go bodne nosot. ]e se otepa ~ekaj}i gosti. ]e `ivee kako ut na topola. Kako jurodiv. Ima da se izna~eka. Ako vo me|uvreme ne se smilostivat pobogatite Grci od bliskoto sosedstvo i slu~ajnite minuva~i od zapad. Ako ne saka Muhamed kon bregot, toga{ bregot }e mora da ~ini gajret namesto nego. Toa e edna atmosfera na "tonewe na site gemii", koga sî naokolu propa|a i gnie i koga negovata kula nare~ena Urb, nebare izvi~nik na krajot od nedore~eniot amanet na neimarot, vre`an vo temelite na spomen-plo~ata, tuka nekade na svijokot od Raven, potprena vrz klisurata na Golema reka, po malku zali~uva na dedo Noevata lotka {to plovi kon spasenieto. Toj od site strani e opkru`en so leprozniot zdiv na op{tata siroma{tija i mizerija i ne mo`e da smisli ~are za toa bescelno, bezdelno i jalovo `ivurkawe. Se povtoruvaa po kojznae koj pat starite kletvi na Evreinot: "Da dade Gospod da ima{ - pa da nema{!" Oti i da raboti kockarnicata - }e treba lu|e so poln xeb pari. Ne, brate. [to ne odi, ne odi i toa ti e, ete. Nema ~are. Zatoa, toj vo po~etokot malku se prave{e nedoveten, gluv, slep, nem, na udren, na zabegan, na {ap{al i {u{umiga i od ~ista dosada re{i da brka peperutki po ridovite na Crn Vrv, vo o~ekuvawe na nekoja vistinska zlatna `ica srede ovaa ~ista i zaludna jalovina na negoviot ravenski `ivot, na koj sudbinata naedna{ go osudi ni kriv ni dol`en. Negovite gavazi sekojdnevno so nego se zadevaa i se natprevaruvaa eden so drug koj po{an-tikler ujdurma }e smisli i }e ujdisa za da ja o`ivi `ivea~kata vo palatata Urb. Mu predlagaa da organiziraat Den na berewe cre{i, ili Den koga cre{ite cvetaat, kako {to toa go pravele vo dale~nata Japonija vo podno`jeto na planinata Fuxi. Vo Raven i onaka braweto cre{i i praveweto cre{ovi venci e star i poznat obi~aj. Izmisluvaa Den za frlawe ~etirieset kamen~iwa od Crn Vrv, so u~estvo na atraktivni rok-grupi, koj bi go narekle "Rolingstouns forti". Po ugled na ju`noamerikanskata tradicija so bitka me|u petlite, tie predlagaa da proglasat Den za sudir na vetri{tata, bidej}i Raven be{e nezvani~no proglasen za prestolnina na site vetri{ta. Se majtapea so proglasuvawe Den za ritawe na magariwata i preskokawe preku otiwata na Luda Mara. Predlagaa proglasuvawe Den na bezdelnicite, bidej}i vo ovie krai{ta i onaka re~isi sekoj vtor den e praznik i ni{to ne se raboti, no postojano ne{to se praznuva i slavi. Predlagaa obnovuvawe na stariot praznik na lozarite so zakrojuvawe na lozite, ili Den na vqubenite spored katoli~kiot kalendar, ili eden drug praznik na vinarite {to nekoga{ se vika{e "Kralica na grozdoberot", koj od finansiski pri~ini be{e ukinat poslednite nekolku godini. Predlagaa edno ~udo najrazli~ni itrini, |avoli, besovi i ~uda samo i samo da go o`iveat mrtviloto {to go be{e zafatilo Raven i vo nego be{e potonata seta negova pobliska i podale~na okolina. Se razbira, toj }e mora{e seto toa sam da go plati. Site tie festivali. Site tie xezmiwa i takrifati. Oti, neli, treba da frli{ rip~e za da fati{ krap~e. Podocna airot sam }e mu go vidi, }e si go najde fajdeto i }arot {to }e mu go donese seta taa ispurja~ena raja vo Raven i okolu Raveno. No najmnogu od sî mu se bendisa idejata za festival za Mis na Raven. Da sobere mladi devoj~iwa {to postojano }e kru`at okolu Urb. Nebare pti~ki vrz banderini `i~ki. Nebare peperutki nad Crn Vrv. Nebare ververici i p~eli oklu P~elarnikot na Sujtlakot. A kaj se fustanite, tamu se i barabanite. Kaj se

ribite, tamu se i ribarite. Va`en e mamecot. Treba da se frli crv~to na jadicata. Samo ne{to da se slu~uva. Samo lonecot da vrie, da kr~ka, da klokoti, da kloburi, da baboti pamporot. Da ~uri oxakot. A potoa- beri}et vers'n. ]e nagrnat site. I staro i mlado. I {len i plen. I najva`no od sî, }e gi podmami i onie najmerakliite, onie od najvisokiot vrv na vlasta - ~au{ite. Politi~arite. Tie {to re{avaat za sî, sekade i sekoga{. Sega. I vo site vremiwa. 6. Jas go pra{av: "[to e toa?" Toj re~e:"Toa {to se pojavuva e efa" i prodol`i:"Toa e op{tata rasipanost na zemjata."7. I ete, se krena oloven poklopec i edna `ena sedi sred efata. Toj re~e: "Toa e zloto." I ja turna vo efata i í frli oloven poklopec vrz otvorot. 9. Gi podignav o~ite, vidov dve `eni izleguvaat so veterot so krila, a krilata im bea kako {trkovi; tie ja krenaa efata me|u zemjata i neboto. 10. Toga{ go pra{av angelot:"Kade ja nosat efata?" Toj mi odgovori:"Za da í izgradat hram vo Senarskata zemja i za da í podgotvat podno`je vrz koe }e ja postavat. (Biblijata, videnie: efa, od knigata na prorokot Zaharija) Postapkata za promena okolu sopstvenosta na Urb vo sudskiot registar be{e zaka`ana za posledniot ponedelnik od april. Prethodniot den, vo predve~erjeto na nedelata, Gorgona mu se javi po telefon na Ustijan. Saka{e samo da go potseti i da se uveri deka navreme ja primil pokanata. Se dogovorija da se najdat vo sudot to~no napladne naredniot den. Mu re~e u{te deka prisustvoto e zadol`itelno, iako, vo osnova, se raboti samo za edna ~ista zakonska formalnost. Ima raboti {to ~ovek mora da gi svr{i, sakal ili nej}el, mu re~e taa. Slaba uteha, promrmori toj, no sepak ñ veti deka nema da ja utne rabotata. Taa ve~er, kako za inaet, toj se zapi so gavazite i cela no}, do prvite petli, vrte{e karti vo svojot apartman. Revnosnata slu`beni~ka vo sudot, utredenta, sal poglednuva{e vo golemiot ~asovnik na yidot i po tret ili ~etvrti pat ja potsetuva{e Gorgona deka strankata docni. Najposle, taa izleze vo hodnikot i uporno mu se navrti na mobilniot. I koga najposle re{i da otera sî po |avolite, toj odnenade` iznurka od dnoto na pekolot. Promrmori ne{to bez vrska so zasipnat glas {to kako niz burija izleguva{e od negovoto grlo i pak si go gu{na |avolot od pod pernicata. Gorgona, luta i besna, opcu nastrana kako nekoja {arlop-\upka na pana|ur i se vturna nazad vo kancelarijata na sudskata pristavni~ka. "Gospodinot bil bolen," re~e kratko so i{aret i kisela nasmevka na liceto {to mo`e{e samo da zna~i deka i samata ne veruva vo taa dalavera i vedna{ ja napu{ti kancelarijata, ne do~ekuvaj}i saglamno da im odredat nov termin za postapkata. Slu`beni~kata mora{e da ja brka duri do

krajot na dolgite hodnici od sudot. Gorgona kimna so glavata, davaj}i ñ na znaewe deka ja sfatila porakata i vedna{ se upati kon palatata Urb. Na recepcijata ñ rekoa deka mladiot gazda u{te go nema napu{teno svojot apartman. Taa nervozno i vrapito se vturna vo liftot i pritisna na kop~eto za tretiot kat. Legna vrz yvon~eto na vleznata vrata, no i pokraj nejzinata uporna nastoj~ivost, nikoj ne ñ otvora{e, iako mo`ebi yvone{e i tropa{e pove}e od pet minuti. Najposle gi izgubi nervite i pritisna na ra~kata odnemajkade, a vratata, odnenade`, samata se otvori pred nea. Taa, vsu{nost, celo vreme bila otvorena i so u{te popodzgolemen z'r sfati deka zaludno tropala tolku dolgo vreme. Se promolkna tivko niz hodnikot i naedna{ seta se zadu{i vo te{kite oblaci od ~ad {to niz tenkiot procep na son~eviot zrak me|u zavesite od prozorcite bavno se zaluleaja pri nejziniot vlez i pomin, a male~kata promaja {to ja sozdade nejzinoto vrapito otvorawe na nadvore{nata vrata go seti kako mlaka celuvka od nekoja leprozna usta. Oblacite od ~ad bea temni i gusti kako smola i se bea nalepile vrz debelite zavesi od muslin so boja na `abjak kako {to se lepat li{aj i mahovina vrz stoletna karpa. Golemiot i vkusno ureden apartman, nejze toj mig í prilega{e na nekoja me~kina dupka, na pe{tera, na vol~jo duvlo. Mirizbata na cigarite, opu{ocite, ma{kata pot i presnata sperma od no}e{nata pijanka i orgija na gavazite od Ustijana, ja zaplisnaa od site strani. Taa dobro go poznava{e toj apartman. Kolku va`ni, kolku zna~ajni faci od najvisokata vlast bea udomeni tuka. A sega, ova geqme, ova pi~leme od gazada, se razba{karilo, se raspi{tolilo naokolu so svoite drogera{ki surii i za kuso vreme napravilo kr{ i lom, vistinski }enef, vistinski }umezarnik od edna reprezentativna kralska rezidencija. Nekoga{ Gorgona ovde `are{e i pale{e, se {eta{e kako kralica niz nejzinite {areni odai. Ja slu`ea kako vladetelka bez tron koga }e se najde{e vo dru{tvo na svoite crveni ~au{i, na tie naper~eni pauni koi pred narodot glumea nedovetni asketi, |oa du{ata vo nosot ja berat, so svojot svet zavet deka }e postat do smrt na postot od op{tata polza i dobrodetel. Edno mislea, drugo zboruvaa, treto pravea, ~etvrto rasturaa. I pak, site im veruvaa. (A neli, im se veruva samo na onie koi umeat da la`at, kako {to vele{e Golemiot Rok, Balkanskiot Nostradamus.) A Gorgona se dave{e vo perja i hermelin. Site pa|aa pred nejzinite dolgi i mramorni noze. Be{e predvodnik na seta taa crvena li`isanska surija, na seta sveta ravenska prostotija okolu sebe, na siot toj lakom ku~e{ki soj. -Vo pohod, pci moi!- im vika{e Gorgona, prepravaj}i se vo nekoja nedopirliva angorska ma~ka od sosedstvoto, brkaj}i gi kako nepo`elni gluvci niz ogromnite odai na Urb, strvej}i gi do nemajkade, izluduvaj}i gi, azdisuvaj}i od dert i vrtej}i vezden i sano} so svojata {arena opa{ka. Sî vrte{e i sî mo`e{e da svrti okolu svojot mal no`en prst i site tie bo`ji lu|e okolu nea, site tie sakatnici na vekov ne bea vredni da ñ go baknat duri ni maloto nokte. Site í se poklonuvaa dozemi na Gorgona. Vo nejzinata vrtele{ka, nare~ena Urb, taa sekogo umee{e da go mavta i nikoj ne mo`e{e da í oddolee, za{to site, kolku {to gi ima{e vo Raven i okolu nego, po red i bez red, od golema vozbuda, strast i dr~, pred nea gubea zdiv, zdrav razum i svest. Onemuvaa. Namovnuvaa. Sega taa se dobli`i do golemiot francuski krevet vo spalnata soba na Ustijan i go najde vo bla`ena sostojba na an|el kaj kopa brazdi niz rajskite livadi. Sedna za mig na samiot rab od negoviot krevet i ja vide seta taa mlada golotija so runestiot preliv vrz gradite i bedrata na mlad elen {to se tokmi da brsti zlatno lisje od grankite na rajskite plodovi i gradini. Go gleda{e dolgo, vtonat, uspien, bezmalku nevin

ko nekoj nebesen heruvim i serafim vo nebesnata postela na rajot i naedna{ ñ stana milo da go gleda, da go dopira, da go gali, da go mazni, da go budi i zgodi{ka lefterno, poleka, ne`no, kako nekoja iskusna i prevejana matrona. Dlankata na Gorgona samata trgna niz toj vitelen {ubrak od kadri, niz koi se mre{ka{e i lulee{e rumeniot plam na son~evata pregratka pri dopirot so zavesite. Izgleda{e nevin, nemo}en i neotporen srede seta taa golotija. Otprvin go gleda{e kako nekoe svoe detule, kako bebence na koe maj~i~ka treba da mu podade cice za da se razbudi, a potoa, otkako nejzinata ne`na i ve{ta dlanka zaluta vo podlabokite predeli na alaba{oviot koren od onaa strana na runestiot pojas, terikat me|u prstite go seti negoviot ud, se pojavi odnenade` toj, narasna i skokna vrapito me|u nejzinite prsti nebare smok na mle~na dojka od leunka. Ustijan toj mig kako troa da se podrasoni i samo zausti, odvaj ~ujno i re~isi sosema nerazbirlivo, vozdivnuvaj}i so odvaj seten mrmor, nebare lunya i blada vo sonot "ah, Todora, toa si ti" i prodol`i da brka peperutki niz omajnite udolnini na Crn Vrv. Jazikot na Gorgona samiot isplazi od nejzinata ledena usta. Zmiolikite kadri od nejzinite rusi kosi ja pokrija seta negova golotija. Gorgona se nadnese vrz nego kako orlica, koja slasno, dr~no i so lezet se tokmi da ja cica i kolva snagata na presniot plen {to nenadejno ñ se uka`a sprostren vo dolinata na rosnite livadi pod Crn Vrv i od nejzinite ledeni usni po~naa da se lizgaat nekakvi obilni {urki od paja`inesto rasteglivi ligi i purpurna pena. Dali toj mig Gorgona go zaveduva{e Posejdon vo drevnoto svetili{te na Atina, ili se brane{e od naletot na Persej, koj po nalogot na Politekt, tiraninot od Serif, so pomo{ta na Hermes i Atina, saka{e da ja otse~e nejzinata glava, letaj}i so Pegaz preku Crvenoto more i Libiskata pustina i gledaj}i kako od neboto na zemjata pa|aat kapki od nejzinata krv. Na branovite od moreto tie sozdavaa korali, a na pustinskiot pesok, zmii otrovnici. Da. Sega Ustijan be{e na tronot, a Gorgona ne mo`e{e nitu eden mig da bide podolu od samiot vrv na toj viroglav omaj i bezumie {to seta ja obzede, nea, bludnata hetera, so nejzinata ve~na i nezasitna mo} za zaveduvawe i sladostrastie. Gorgona ne mo`e{e da `ivee nadvor od granicite na olimpiskite viso~ini, od vrvot do podno`jeto na Jorgan Planina, li{ena od mo`nostite na edna nekrunisana vladetelka {to re{ila da go vrti ovoj surov ma{ki svet okolu svojata opa{ka, svetot na ma`jacite, pa duri i na onie najobi~nite, najneiskusnite i najnevinite me|u niv, so svojata neiscrpna i nezasitna glad za biovlast, so svojata neprestana volja za mo} nad site {to `iveat vo nejzinata pobliska i podale~na okolina. Taa be{e kako vniknata parazitska bilka vrz karpata na vlasta i mo}ta. Zazema{e prostori i tronovi {to ne ñ pripa|aat, no taa umee{e so udivitelna lesnotija na prirodnata darba i ve{tina za vladeewe so jazikot na penata i plotnata unerija za prodirawe vo sr`ta na ne{tata da gi dopre i da gi osvoi site prostori, da gi poplavi i da gi svtika vo svojot ma|epsan krug predmetite i oblicite {to ja privlekuvaat, no i da gi otrue vo svojata crna vdovi~na paja`ina site sitni yue`i i gmazi {to }e se najdat ispre~eni na nejziniot pobedonosen pat. Gorgona se slu`e{e so teloto na jazikot na penata. I dobro ñ uspeva{e taa otrovna igra: i so teloto, i so jazikot. Go gleda{e pod oko liceto na mladiot elen {to se gr~i od nesvesno u`ivawe, taa `iva kopija na Ganimed, toj isto~nik na plotniot vulkan od

negovoto roglesto i bliknato semeni{te niz koe {ikaat vreli, topli gejzeri vrz nejzinite penlivi usni. (Neka ja sonuva }erka mi kolku saka, no jas sum tuka taa {to }e mu ja razubavi ili }e mu ja rasipe slikata za kazanot vo koj {to sekoj |avol neute{no vrie, ili zlatnata granka na koja samo an|elot sonuva i spie, {epka{e Gorgona so svoite sladostrasni usni, polieni so purpurnata pena od nejziniot otroven jazik na rodena aspida. Samo jas, i edinstveno jas, znam kako da go potkastram toj glogov {ubrak). Taa go bodre{e toa negovo polusvesno jazdewe po prostorite na nedosonuvanite dale~ini vo koi otpatuvaa zaedno za mig, bez najava i predupreduvawe, kako prvobitno budewe od vrodenata neverba, vo migot na ra|aweto na site ~uda. ("Rij, rij niz mene, krtu nezasiten, gazi, ednorogu vitok," pletka{e taa niz svojot omaen zanes na celosna predadenost.) Budeweto be{e stra{no. Kako udar na studen bran vrz toplata pregratka na sonot {to naedna{ is~ezna od negovite trepki koi mi`urkavo se poddavaa zad toplite ~ar{afi i rasfrlanite jorgani. Namesto rusite kadri na Todora, kon Ustijana polzea zmii otrovnici i namesto |erdani od crveni korali okolu dolgiot lebedov vrat na nimfata, vide ligavi pijavici vrz buzite na nejzinata majka, {to ja li`at i cicaat negovata krv, se vitkaat i dopiraat duri do sr`ta, do rizomite, do ma{koto seme na korenite, kako nekoja pajakova mre`a {totuku ispletena od leplivata plunka na zavodlivata i besramna `ena, polna so dr~, pelin i med. Hava Nagila hava (bis) Nagila ve nismeha Hava neranena (ter) Venis meha u...ru...uruarhim uruarhim belev sameah (bis) uruarhim (bis) belev sameah' ('Pridru`ete ni se i bidete veseli! Pejte i bidete veseli! Prijateli, stanete, igrajte, bidete radosni!) Da. Utrinava se razbudiv so Tvojata himna, mila moja, Estera Sion! Ne mo`ev da se odvojam od slu{alkite. Ponekoga{ mi se slu~uva i da se razbudam so niv na u{ite. Kakvi ne ~udesii od sabajlevo prozvu~ija niz pol`avot na moite Eustahievi trubi. Me doprea do sr`ta. Do samiot koren. Do vratata na utrobata. Do koskenata sr`. Tie za cel `ivot se zaseani niz moite mozo~ni brazdi. Me zasenija. Me zamelu{ija. Od niv kako da iznikna korenot, stebloto, od niv kako da razlistija i zimzelenite granki na drvoto od na{ata muzi~ka matrica, mila moja. Izvini. Znam deka preteruvam. Utrinava muzikata me otka~i. Odlepiv. Epten. Me katapultira direktno vo oblacite, mi go krena ustoeniot adrenalin vo krvta i me {ekna da drdoram i seam razni trici i kol~i{ta. Kako nekoj specijalen Di-Xej od radio-

Luksemburg za mene da ja kroel programata utrinava, kako toga{ vo {eesettite...se se}ava{ li, se se}ava{ li u{te na site tie vol{epstva, koga gi lovevme "purpurnite legii na belite no}i", srede siwakot na utrinskite izmaglici vo Bern, London i Pariz, mila moja, Estera Sion? Holisi, Prokol Harum, Animalsite, Modi Bluz, Rolingstounsite, Bi-bi King, Ximi Hendriks, Xim Morison, kralot koj go praznuva{e Praznikot na gu{terite, mom~eto {to ni gi dovle~ka "purpurnite legii na no}ta"... se se}ava{ li na Bob Dilan, Dilan - Pesot, onoj {to postojano i bez prestan vie{e protiv Gospodarite, nepcojsanite Pci na vojnata, Xoan Baez, belata Indijanka, Xenis Xoplin, vonzem-janata, drogera{kata, genijalcite od Liver-pul...tie {to cela decenija ni zasednaa vrz maliot mozok...mom~eto od Memfis, nekrunisaniot kral na rock 'n roll-ot... Klasika! ^ista klasika! Oh, {to da ti raspravam sega ponatamu koga i samata znae{ niz sé {to minavme zaedno...He ain't heavy, he is my brother...A whiter shadow of pale...The house of the rising sun...Night in

white satin...Satisfaction... The long windy road...The shadow of your smile...Rock, rock,

rock...rock around a clock...Kade is~eznaa site tie magii od ustata na vol{ebnicata, ve{terkata so kobrin ustrem, Isto~nata Otrovnica {to bode{e so dijamantska igla vrz na{ite potko`ni setila?... Decata na cve}eto!...Hipicite!... Gospodi! Koga samo }e pomislam {to sî slu{aat dene{nive junkies! [to slu{a na{iot prgav i palav sin, Ustijan!... ^emer i jad!...Mila moja!... Mi se povra}a!...]e se isturam od `ol~ i bes!...]e go isprevrtam `eludnikot odnaopaku kako svrtena `olta rakavica na trevnikot na Vudstok, ako povtorno nekoga{ se najdam tamu...vo taa xungla od seks, droga i rok en rol...]e se frlam vo pregratkite na drezgite kako pes {to se prejal pelin i jaglika... Izgleda od nas go nasledija samo najopa~niot del od iskrivenoto i skr{enoto ogledalo na ludiloto, zad koe ja ~uvavme nekoga{nata dnevna terapija i dozata {to mo`e{e da urne kow, a ne nekoe nejako pili{tar~e kakvo {to e sinot na{...da go zamolkne i najzbesnatiot pes.. zar ne..i sega...se pra{uvam.. se pra{uvam ovde-onde, tamu-vamu... postojano.... kade zgre{ivme... kade zgre{ivme... i zo{-to...zo{to mu ja ostavivme vo nasledstvo na dovolno vidlivo i neza{titeno mesto taa |avolska opravija {to ne e za detska upotreba i sega bez prestan ja vergla zasokoga{ izmenetata, ra{timana i rasipana matrica... Seks...droga...rock and roll...Sheet! ^emer i jad!...^emer i jad!... Mila moja!...Mila moja!... Lobotomija! Helter-skelter! ...a koga samo }e pomislam na zvucite na pijanoto vo @eneva, koga za prvpat me dopre tvojata nebesna molitva, tvojata bibiliska magija...eh...toj mir.. .toa vselensko eho... toj nepovtorliv zvuk... nebare Erik Sati li~no ti ja do{epnal tajnata za vkusot na muzi~koto par~e vo forma na kru{ka...ti ja otkril skrienata pateka do edenskite ovo{ki.. .do liljanot vo dolot... do saronskata ru`a... ]e go pronajdeme li patot za Istok?! ]e go pronajdeme li? Ka`i! Na{iot kompas, kako i site drugi zaebani kompasi, ne poka`uva istok-zapad, ami sekoga{ i edinstveno trasiranata,

avtomatskata komanda: sever-jug. Ve~no rasipanata terezija na kantarot me|u pekolot i rajot. Mislev deka sum mrtov. Kamo da bev! No u{te gi se}avam tie crvci {to rijat niz mene kako ogneni, plameni, nezasitni jazici {to cicaat pred vratata na mojata utroba. Nebare termiti pod ko`ata. Od glavata do peticite. V~era kone~no mi rekoa deka zavr{ila terapijata so hemodijaliza. Me o~ekuvaat stra{nite adski devet krugovi vo pe{terite na Haron, vo ~elusta na arkti~kata ti{ina, kako pred toa vo mra~nite lavirinti i arhipelazi na podmolnata anestezija, a potoa vo temnite komori na krajot od hodnicite {to vodat direktno do salata so H-zraci, lansirnata rampa na kobaltnata bomba, {to treba da me isfrli na povr{inata od pekolnite dlabo~ini na @oltata podmornica. Oh, toj beskraen tunel, toj neprooden lavirint. Si ja ispovrativ du{ata od tie prokleti citostatici. Ve}e nema nitu traga od mojata nekoga{ samsonovska frizura. Sega otkako do mene dopre ehoto na site muzi~ki vol{epstva od rabot na {eesettite, Tvojata pomo{ i prisustvo mi se potrebni pove}e od koga i da e. Mislev deka sum mrtov, mila moja. No nekoj kako pak da saka da me vrati me|u vas.

Mi ja pu{ti taa ligava stonoga da gazi vrz mojata otrpnata ko`a, vrz toa omarlu{eno, golo i pusto pole na celosna amnezija i bes~uvstveno bespatje...{to se slu~uva so mene...kakov e toj dale~en i odvaj naseten gale` {to dopira do rabot na mojata svest...toa lazewe i {evelewe vrz mojata ko`a na upornata i nesnosna gasenica {to treba da se izvede vo nekoe {areno i drebno, prpelkavo, prvnato, leta~ko su{testvo...se obiduva da me naso~i kon idejata deka sepak...od kalta sî trgnuva... ottamu zapo~nuva i najobi~-niot bumbar da se valka kon ridot...ottamu zapo~nuva sî... nasekade okolu nas ruknala prirodata vo site boi i cvetovi, a velat crnoto cve}e ne postoi... nikoga{ ne postoelo... da se otfrli duri i samata pomisla na nego...velat... Gospodi! So {to sakaat da mi podvalat ovie neumorni no}ni vampiri so polifemsko okalo na ~elata, tie revnosni slu`iteli na Eskulap. Mi go tutnaa vo uvoto toj bumbar {to yui naokolu, toa lesnokrilo perjano su{testvo {to mavta neumorno, sakaj}i da izmami od nas ne{to kako somilost, milosrdie i predavstvo. Ako im be{e celta da ja potkrenat od son taa mrzeliva i uspiena `ivotinka vo mene {to treba da mi go razmrda krvotokot, da sozdade {umen provev niz moite ustoeni i zaprlo`eni misli i setila - ja zgre{ile adresata. Edinstveno {to uspeaja troa da me podispla{at. Me zaglu{ija, me zamelu{ija so toj yue`. Da, kolku i da zvu~i neverojatno, sega namesto nade`, jas ~uvstvuvam odvratnost. Nagon za povra}awe. Mi treba{, mila moja. Pove}e od koga bilo i da e. Tvoj Robert

Gorgona uspea da go nagovori Ustijan da organiziraat proleten izbor za mis na Urb. Go ubedi deka e toa edna stara, tradicionalna sve~enost, koja vo vremeto na semo}niot socijalizam, revnosno ja neguvale gradskite otci. Mo`ebi so toa sakale da si ja isperat ne~istata sovest, bidej}i toa bea vremiwata koga spored starite veruvawa nad gradot volnuvaat zlite duhovi, no tie, namesto niv, verojatno imale pova`na cel: kako da go isteraat od glavite na narodot i daleku pobrojnite vernici i samiot Gospod Bog, toj opasen i vrven rival i konkurent, dr`aven neprijatel br. 1, toj gospodar na neboto i zemjata, otkade {to upornite i praznoglavi popovi go {itkaat najotrovniot "opium" za narodot i namesto paganskite raspojasani karnevalski ~e{itlaci, da vovede eden moderen i kulturen adet vo koj }e u`ivaat site, i staro i mlado, i }oravo i sakato. Za tri dena, Gorgona uspea da go krene gradot na noze. Nasekade se zboruva{e samo za toa. Cel grad be{e izlepen so panoa, bilbordi, plakati i reklami. Radioto vezden grme{e so svoite gromoglasni poraki. Lokalnite televizii voop{to ne zaostanuvaa vo toj pogled. Pa duri i stranicite na mo{ne problemati~niot lokalen vesnik (izleguva{e koga }e mu tekne!) ne se oglu{ija. Sî be{e staveno vo slu`ba na izborot za mis na Urb. Se gotve{e vistinska senzacija. Raven tie denovi treba{e da stane centar na svetot. Se o~ekuva{e sî `ivo da nagrne vo nego. Da dojdat od site strani. Hotelite }e bidat tesni da gi primat site gosti. "Kako da te pretstavam na publikata, Ustijane? [to da napi{am vo reklamnite flaeri, posteri, plakati i prospekti? Kako saka{ da te imenuvam?" "Pa belki nema da birame mister univerzum. Birame mis na Urb, zar ne, gospo|o?" "Da. Ama ti si gospodar na Urb, ne sum jas." "Imenuvaj me isto onaka kako {to me krstil mojot roden kum. Ni pove}e, ni pomalku. Nema belkim imeto da mi go utne{." "Dobro, de. Toa znam. Ama ka`i mi kako da te tituliram? [to da ti stavam kako zanimawe?" "Ah, toa li bilo rabotata. Stavi {to saka{. Dolg e spisokot od car do govedar. Tan~er na `ica. Stomakozborec so jazik odnaopaku. Virtuoz vo svirewe na prazni ~a{i. Mati~ar vo knigata na nerodenite. ^ista~ na nevidlivi damki. [ampion vo ikaweto. Seriski ubiec - na muvi. Biv{ {teda~ vo TAT. [to e va`no toa. Va`no e da lapneme nekoja para. Za drugoto i~ ne beram gajle. Za toa ti li~no mi odgovara{, gospo|o." "Ah, pari, pari. Pari pa cel svet. Ti drugo i ne znae{. Tebe samo parite te ~e{kaat. Samo pari ti se vrtat niz glava. Kako svrdel da ti rie niz mozokot. A tolku mlad ~ovek..." "A tebe {to bucka ti e, {to bumbari ti brm~at niz glava, gospo|o?" "Mene?! Jas sum mrtva ladna. Mene muva ne me lazi. Jas ne sum kockar vo kazino." "Ti mo`ebi ne si. Ama jas sum. Cel `ivot vrtam ruski rulet." "Da. Da. Znam. Kasmetot ti raboti. Toa te vadi. Ama so tebe sepak te{ko se izleguva na kraj... Ah, da. Za malku }e zaboravev. Mi treba i nekoja tvoja posaglamna fotografija. Bez dodatni ukrasi vo u{nite i nosnite {kolki. Ima{ li takvo ne{to?" "Zo{to ti e moja fotografija? Komu mu treba mojot surat? Na policijata? Za nagradna potera, vo stilot fatete go kradecot? Za da gi pla{at vezden kutrite de~iwa vo u~ili{tata so prikaznata za Crvenkapa i itriot vrkolak {to í ja lapnal babata? Ili da gi trgnat lakomite bebiwa od maj~inata cicka?"

"Sum ja probala ve}e taa uloga so tebe, greedy baby. Ja zaboravi li v~era{nata lekcija?" "Ne{to ne se se}avam na taa pretstava, gospo|o. Mora nekoj od nas da sonuval. Kako i da e, se soglasuvam. Za nagrada dobiva{ edna moja ubava karikatura. Vistinskata slika ja ~uvam za drugi... hm... mostri. OK?" "OK, naughty boy." Naskoro, po ovoj zajadliv razgovor pome|u Gorgona i Ustijan, akuratnata gospo|a se vdade vo akcija. Raven se pretvori vo vistinska karnevalska prestolnina na jugoisto~na Makedonija. Po ugledot na nekoi pogolemi zapadni centri, celi grupi ma`oretki mar{iraa i go zabavuvaa gra|anstvoto, a kombiwa i mini-busovi po cel den so silno ozvu~uvawe grmea naokolu, povikuvaj}i go nezainteresiranoto i apati~no naselenie da zeme masovno u~estvo vo proslavuvaweto na izborot za najubava moma vo dr`avata. Na site strani tre{tea zvucite na bleh-orkestarot od gradskata muzika, koja odvaj do~eka barem edna{ vo godinata da go smeni ubistveno monotoniot repertoar i od posmrtnite mar{evi i ~ekornici da premine na ne{to povedri noti. Lu|e umiraa sekoj den i `alosta i jadot ne mu nedostigaa na Raven vo nikoj slu~aj, no ubavinata be{e retka i {arena rajska pti~ka {to samo edna{ vo godinata sletuva vo gradot, pa belki zatoa nikoj ne mo`e{e da í zabele`i {to-gode na Gorgona {to seka prolet im nosi i dovlekuva na gra|anite od site ~etiri strani na svetot celi surii, celi jata crcorlivi lastovici, {to mo`ea barem za mig da go razubavat, da go razvedrat i o`iveat stu{eniot i propadnat grad, osiroma{enoto i gladno naselenie i da si dopu{tat barem eden den vo godinata da udrat gajle na dajre. Da im vleze svetlina vo domovite. Koga ve}e im go ukinuvaat mnoguvekovniot adet so proletniot karneval i pravoto sekoj da si izbere svoja maska na liceto edna{ vo godinata, barem neka crcorat naokolu ovie prekrasni i ras~urulikani jata, iznadojdeni od site krai{ta na dr`avata i da svijat gnezdo nad ovaa pusta i `alna prokletija, od pamtivek kolnata Makedonija. Kako i da e, Raven tie denovi ne si li~e{e samiot na sebesi. Se pretvora{e vo ne{to drugo. Vo ne{to `ivo. Vo ne{to neobi~no, vo ne{to dale~no, igrivo i divo, vo ne{to nesekojdnevno, a negovata letargi~na, provinciska i za~maena slika na mrtvilo i monotonija ja zamenuva{e eden {umen, razvioren i gromoglasen odek na seop{ta razdvi`enost. Se kreva{e na noze sî `ivo. ^uden be{e toj premin od edna krajnost vo druga. Vo Raven, kade{to vetri{tata vijat sekojdnevno i bez prekin, osven vo nekolkute vreli letni meseci, `ivotot se vle~ka po ritamot na `elkin ~ekor. Samo vo retkite, karnevalski migovi, toj znae{e da ja poka`e i onaa drugata, ~e{itskata strana na svoite gra|ani. Po toa be{e pro~uen nadaleku i na{iroko. Toga{ sî `ivo kako da izleguva{e od sopstvenata ko`a i namaknuva{e nekoja ~udesna maska na svoeto lice, koe duri i negovite najbliski ne mo`ea so lesnotija da go otkrijat i prepoznaat. No sega ve}e odamna ne e taka. Sega sî se izmeni i zaboravi. Trgna naopaku. Nakrivo. Na }ostreme. Otide po |avolite. Sega sal se `ivurka i ~mae. Sega, vo Raven, ili se umira od dosada, ili od pregolema vozbuda. Sredina nema. Ili ~ekan po glava ti udiraat so re{enie za otkaz od rabotnoto mesto, ili ako go pre`ivee{ toj prv udar i grom od vedro nebo, }e prodol`i{ da se metka{ po ulicite kako prebien smok, zamelu{en so godini kako muva bez glava, merkaj}i gi prepolnetite kontejneri nebare uli~en pes. A, neli, ve}e re~e i hroni~arot od Raven: "~ovek ne e tapan, nitu leden breg. Toj e strunen instrument." Siot spletkan od sitni tenki ni{ki i `i~ki {to odvaj mo`at da se nasetat i

zabele`at so golo oko. No ako se razvrze samo eden kotalec, samo eden jazol, se rastura, se raspletuva seta mre`a. Za Ustijan, koj re~isi siot svoj mlade{ki `ivot go pomina vo grozni~avata zovrienost na evropskite centri, ovaa crno-bela rotacija na `ivotnata proekcija vo slikata i ritamot na Raven mu vlea ~uvstvo na zalutan namernik vo nekoj du}an na stari ~asovnici, vo koj vremeto odamna zastanalo i se zaprlo`ilo kako tiwakot vo ravenskata ponornica {to go se~e gradot na dva dela i ve}e ni{to na svetot ne mo`e da go vrati nazad, da go potkrene, da go pomrdne, da go pomesti od mrtva to~ka. Od odvratniot i ve~en `abokrek na provincijata, {to stenka pod stegite na `ivotot, koj nebare so jatata preselni ptici odletal daleku nekade na jug, vo potoplite krai{ta na zemjinata topka, bez trag i glas, na nekoe drugo, nedostapno, nedosti`no, pogolemo, pova`no i poubavo mesto. Vo ramkite na rubrikata "Na{ite vo svetot", ja donesuvame reporta`ata posvetena na Robert Kapka, Makedonec na privremena rabota vo stranstvo, koj ve}e nad desetina godini `ivee i raboti vo Lozana, [vajcarija. Ne{to povozrasnite slu{ateli, bezdrugo, }e se setat na rubrikata "Folklorni biseri", koja porano ja vode{e dene{niot gostin na na{ite radio branovi. Povodot za ovaa sredba so Robert Kapka e negovata golema humanitarna pomo{ preku donacijata vo lekovi i medicinski materijal, koj denovive pristigna vo Makedonija. Vo pridru`ba na na{iot dene{en gostin e i negovata {armantna sopruga, Estera Sion, umetnik od evrejsko poteklo, inaku poznata balerina, koreograf, poetesa i kompozitor, koja svoite koreni gi vle~e od ravenskiot kraj, kako i nejziniot soprug. Tie bea qubezni da ni odgovorat na na{ite brojni pra{awa. radio-Skarabej: Gospodine Kapka, imame vpe~atok deka poimot sodr`an vo re~enicata-sintagma "na privremena rabota vo stranstvo" e mo{ne rastegliv. Kako da e stokmen od jazik {to ne e praven od lu|e od krv i meso, ami od kukli od plastika, vosok ili lastik. Vie mo`ete da ostanete na rabota vo stranstvo i cel raboten vek, a nie odovde vas sekoga{ da ve prepoznavame preku taa apsurdna odrednica, koja em ni{to ne ka`uva, em e dibidus pogre{na, a mo`e da nî navede i na tu|a, nepostojna adresa. Imate li i vie tak-vo ~uvstvo? Robert Kapka: Ne znam koj prv spomnal takvo ne{to, no edno sigurno znam: dodeka `iveev vo Makedonija jas na nea gledav so edni o~i, a sega, koga ve}e dolgo otsustvuvam od nea, so drugi. I veruvajte mi, toa ne e samo moj vpe~atok. Koj i da pra{a{, istoto }e ti go ka`e. Nostalgija? Ne. Barem ne vo mojot slu~aj, za{to jas mnogu ~esto doa|am tuka i moeto `iveali{te ne e na krajot od svetot, zar ne. radio-Skarabej: Sepak, mora da ima ne{to i od diskretniot {arm na skrienata melanholija po izgubenoto, zar ne. Objasnete ni go toj feeling malku poplasti~no, dokolku e mo`no, gospodine Kapka. Robert Kapka: O pa toa e sosema prosta i jasna rabota. Objasnenieto e sosema ednostavno. Se taguva po ona {to ~ovek go gubi. Ona {to mu iskliznuva od racete. Makedonija mo`e da bide i skukolena, negirana, gladna i stradna, padnata na kolena, siroma{na, ostavena i zaboravena od siot svet, no za nas Makedoncite, taa sekoga{ }e bide ona {to e: sveta zemja. Onakva kakva {to ja imenuval u{te apostol Pavle. [to podaleku od o~ite -

podlaboko vo srceto. Mo`ebi toa e vo sprotivnost i so najosnovnite zakoni na fizikata, no toa e taka: kolku pove}e se oddale~uva{ od nea, taa sî pove}e ti legnuva, rasne i prirasnuva za srce. radio-Skarabej: Ubavo ka`ano.No vo va{iot slu~aj e sosema o~igledno deka ne stanuva zbor samo za prazni zborovi. Vie postojano se navra}ate na Makedonija i sekoga{ uspevate so ne{to ubavo da nî iznenadite. Ovojpat so va{ata nesebi~na humanitarna pomo{. Robert Kapka: Za toa e zaslu`na i mojata sopruga, koja poslednite dva koncerta gi odr`a vo polza na taa akcija. Vpro~em, kako {to mo`ebi znaete i samite, taa poteknuva od Raven. Nejzinite roditeli, @ana Sion i voeniot muzi~ar Vojin \or|evi}, se sretnale i se zasakale tuka, vo ovie topli, ju`ni krai{ta, vo Raven. Za vreme na okupacijata, tie ja napu{tile Makedonija, uspeale da izbegaat i da se skrijat vo nekoe srpsko planinsko selo i na toj na~in @ana Sion se spasila i kurtulila od kanxite na fa{isti~kiot progon. radio-Skarabej: Interesna prikazna. Se nadevame deka vo vtoriot del od na{ava dene{na emisija, gospo|ata Sion i samata }e ni raska`e ne{to pove}e za toa. Sega bi sakale da slu{neme za va{iot umetni~ki pat i probiv do probirlivata publika na zapadot i te{ko dostapnite evropski podiumi. Robert Kapka: O toa e dolga prikazna. Otkade sakate da po~nam? radio-Skarabej: Pa, se razbira, od samiot po~etok, ako e mo`no, ha-ha-ha. Robert Kapka: Toga{ }e morame zna~itelno da ja skratime mojata prikaska, bidej}i navistina }e ni treba i dosta vreme i dosta prostor, a nie, neli, i so ednoto i so drugoto, sekoga{ sme vo golem kusok. A }e treba da ostavime mesto i za Estera. radio-Skarabej: Da.Taka e.No sepak ve molime barem sega da ni ka`ete ne{to pove}e za sebe, za{to vie mo{ne ve{to i redovno uspevate da go izbegnete toa. Robert Kapka: Pa, dobro. Me fativte vo tesno, navistina. No ~inam, ne{to znaete i samite, neli. Po~nav kako ~len na studentskoto KUD. Tamu bev igraorec i barabanxija. Ova vtoroto, osobeno. Kako tan~er i igraorec ja pominav cela Evropa, vdol` i vo {iro~ina. Vo dva navrati duri go nadletavme i Atlanskiot i Tihiot okean i bevme vo Amerika i Kanada, kaj na{ite. Gostuvavme i vo dale~nata Avstralija. [to da vi ka`am za tie denovi. Vesnicite i elektronskite mediumi nadolgo i na{iroko gi sledea na{ite pate{estvija. Dovolno? radio-Skarabej: Kako dovolno? Pa vie {to-tuku po~navte, gospodine Kapka. I ne bevte samo tan~er i barabanxija, kolku {to nam ni e poznato. I va{ata podocne`na slava, belki, ne se dol`i samo na tie dva {turi podatoci. Neli? Robert Kapka: Pa, dobro. Taka e. Iako zborot "slava" e malku nesoodveten i ne e mnogu primenliv vo mojot slu~aj. (silno negoduvawe na reporterot). Kako i da e, jas bev golem vqubenik vo narodnoto tvore{tvo. Ja sakav i na{ata narodna muzika, no kopav i niz golemoto azno na makedon-skoto ustno i pi{uvano narodno bogatstvo, osobeno ona {to e zapi{ano od na{iot golem naroden bard, prilepskiot terzija Marko Cepenkov. Jas, kako etno-muzikolog, se obiduvav da go dobli`am duhot na na{iot Makedonec do strogite vkusovi na zapadnata civilizacija i da im poka`am, a ponekoga{, vo retkite i sre}ni migovi na inspiracijata, da im doka`am deka site nie sme

sozdadeni od ist materijal, od ist {tof, da ne re~am od ista kal, od isto testo. Se obiduvam da bidam ne{to kako tolkuva~ na narodnata mudrost. Izigruvav nekakov si stiliziran Itar Pejo niz evropskite i svetskite prestolnini. Vsu{nost, karierata ja zapo~nav kako najobi~en stand-up komi~ar po no}nite klubovi na zapad, ne{to {to opasno se lizga{e vrz ostriot rab na ona {to se imenuva kako dvorski {ut vo predvorjeto na Evro-pa...(silno negoduvawe na reporterot, koe Robert odvaj uspeva da go smiri.U{te edna{ se obiduva da go obrazlo`i svojot samopotcenuva~ki "atribut"): Evropa, taa pomalku blazirana svod-ni~ka, vo ovoj dene{en globalizatorski haos i karneval, na{iot macho-man, homo Balkanicus, go gleda i saka da go vidi samo taka spakuvan i nikako poinaku. So toj i takov image. So toj i takov pe~at. Zna~i: model na eden "sovr{eno normalen idiot", komu odnapred mu e nameneta ulogata na dvorski {ut vo modernata komedija divina. Toa e eden vid sovremena varijanta na Itar Pejo, Nasredin Oxa, Baj Gawo, Kara|oz, Jovan~a Mici}, Kerempuh...i da ne zaboraviv nekoj... Vi velam. Jas se obiduvav da ja dr`am taa linija, toj pravec, toj pat. Vo po~etokot ode{e te{ko. Navistina. No potoa, leka-poleka, me prifatija. Po~naa da im se dopa|aat na{ite ednostavni, prosti, no originalni makedonski izblici na duhot. radio-Skarabej: ]e bidete li qubezni toa da ni go opi{ete niz nekoi pokonkretni primeri. Robert Kapka: Te{ko }e odi. Dovolno e, ~inam, ako vi ka`am deka sî zapo~na kako na {ega. Vpro~em, mnogu ne{ta otprvin zapo~nuvaat so {ega i neverba, re~isi neobvrzno, a potoa odnenade` }e se izrodat vo silna obvrska i dol`nost. Da ne re~am, vo `ivotna opredelba. Taka, na edno dale~no gostuvawe, se razbole na{iot konferansje i taa zada~a slu~ajno mi dopadna mene. Znaev jazici, od koi neizbe`niot angliski odli~no mi ode{e, a ne bev lo{ nitu so romanskite (glavno, francuski i italijanski), imav `iv duh i ubavo ka`uvav vicovi. Toa be{e mojata edinstvena preporaka. Mo`ebi }e se pra{ate, otkade-nakade toa moe silno znaewe na jazici, koga ne poteknuvam od nekoe bogato semejstvo (del od moeto detstvo go pominav pokraj svojot staratel, kapelnikot Petar) i ne sum imal sre}a da me dvorat vo detstvoto raznorazni guvernanti, tata-mati i sli~ni olesnuva~i. Rabotata e sosema ednostavna i prosta. Do osmata godina, jas sum rasnel vo cirkus, postojano vo dvi`ewe i obikolka niz mnogu zemji i krai{ta, okru`en so sekakvi manuci i sorti na lu|e od site narodi i narodnosti. I taka. Krivo-levo, vo po~etokot se ma~ev, no potoa, guk-muk, trgna rabotata i taka, celata turnea gi zasmejuvav lu|eto nasekade kade{to gostuvavme. Ottoga{ do denes, pominaa mnogu godini. radio-Skarabej: Ka`ete ni ne{to pove}e za toa. Na primer, faktot deka bevte i ste poliglot. I deka seto toa ne }e be{e mo`no da go storite dokolku ne vladeevte so site tie jazici. So eden zbor, odvrzete ja taa svoja golema bov~a, taa te{ka makedonska torba na smeata, gospodine Kapka. Robert Kapka: Pa vie i samite znaete deka Makedonecot niz svojata istorija minal niz sito i re{eto. Smeata, pesnata, oroto i {egata go spasila na{iot trpeliv, itar i mudar ~ovek. Inaku, kako }e opstanel niz ovie vetrometni balkanski prostori? Propadnale i mnogu pogolemi narodi od Makedoncite, a toj, ete, mal, siroma{en i poroben, uspeal da pre`ivee. @ilavo, itro i igrivo svrdle e Makedon~eto. Opasno yvere, zar ne.

radio-Skarabej: Vie napi{avte i nekolku knigi, glavno, nasiteni so vedriot makedonski naroden duh. Izdadovte i dve-tri CD-a. Ve anga`i-raat na televizijata, pa duri ve vidovme i vo nekoi stranski filmovi. Robert Kapka: Da, to~no taka. Gledam,dobro ste informirani. Golemiot etno-bran ja prep-lavi Evropa. Tuka napravija golem probiv i Grcite i Bosancite i Bugarite i Romancite. Site balkanski narodi, site afroaziski kulturi. Frankofonijata. Anglosaksonskata dominacija. Se obiduvame i nie ne{to da storime na toj plan. Od neodamna, bombite prestanaa da pa|aat vrz Balkanot. Sega, ~at-pat, pa|a i po nekoja yvezda vrz negovoto suro tlo, kako {to bi rekol poetot. radio-Skarabej: Rekovte "se obiduvav da go dobli`am duhot na Makedonecot do strogite vkusovi na zapadnata civilizacija". Sudej}i spored va{iot slu~aj, toj obid vrodi so bogat plod. Robert Kapka: Ako vie velite taka... radio-Skarabej: Ne samo nie. Daleku od toa. Toa e op{t vpe~atok. Toa e nesomnen fakt. Va{iot uspeh na evropskiot pazar e evidenten. I toa trae, eve, pove}e od edna decenija. Robert Kapka: Dobro, dobro. Se predavam. Se soglasuvam i so ona "evropskiot pazar". Tuka navistina sosema ste vo pravo. Se raboti za pazar. Na zapadot site vrednosti moraat da pominat niz toj filter. Pazarnata ekonomija e neumoliva. Nema mesto za sentimentalnosti. Ako ne{to ima pazarna vrednost - }e opstane. Vo sprotivno, mu nema spas. Tamu vie ste slikar ako vi gi kupuvaat slikite. ]e bidete pisatel ako knigite vi vrvat na pazarot. Kompozitor ste ako vi se prodava muzikata. Tamu ste ona - {to ste. Ili ste - ili ne ste. Treto nema. Duri i najsuptilinite tvorbi na duhot, tamu, na zapadot, si imaat svoja cena, si imaat tretman na stoka za proda`ba. Tuka ne pomagaat nikakvi dr`avni protekcionizmi, nikakvi esnafski zdru`enija, nikakvi sinekuri. Sî e pot~ineto na pazarot i na negovite strogi reguli. A do uspehot, navistina te{ko se doa|a. Treba `elezni opinci da se obujat, pa da se pomine toj pat od kalta do yvezdite. Treba da se najde nekoj prepoznatliv znak, treba da se poleta, da se nametnat malku i krilja na ramenata, no ne od vosok, kako onie na Ikar i Dedal, ami da se uhne troa bo`jo vdahnovenie, treba najposle da se dopre do tajnata na nekoj ezoteri~en, natsetilen, nemu{t jazik koj sekoe `ivo su{testvo na zemjinata topka }e go prepoznae kako svoj. ]e go razbere. radio-Skarabej: Kako? Robert Kapka: Ne postoi formula za toa. Sekoj se snao|a spored svojot dar za pribli`uvawe kon lu|eto, kon masite. Treba da se trgne od izvorot i da se sledi sopstveniot poriv i potreba za slevawe vo op{tiot tek. Svetot e globalno selo, zar ne. Ete, da gi zememe za primer [kotite. Tie va`at za golemi skr`avci, no nerado umeat da se podbivaat na svoja smetka. Toa va`i i za Evreite.(Ovde Estera Sion ne mo`e da se vozdr`i od svoeto silno negoduvawe, po {to Robert ja moli za pro{ka, no sepak ne otstapuva od re~enoto.) Istoto bi go rekol i za Vlasite, kaj nas. A Bosancite, so svojata bo`emna glupost, od druga strana, ili Crnogorcite, so nivnata poslovi~na mrza - tie tolku ubavo znaat da si udiraat podbi{ega na svoja smetka. A toa sekoga{ uspeva, pali, zar ne. Da ja zememe, na primer, prikaznata za skr`aviot pop. Ja znaete, neli. Nea ja znae cel svet, a nie mislime deka taa e samo na{a. Ne. Daleku od toa. I jas mislev deka e taka, sî duri ne sfativ deka sme samo eden mal jazol vo golemata mre`a na tradicijata i istorijata na svetot.

Prikaznite patuvaat niz vremeto. Od usta na usta. Od narod do narod. Ve{tiot raska`uva~ go sobira svoeto pleme okolu oginot koga }e padne no}ta i gi tkae ni{kite na sobitijata {to se slu~uvale od pamtivek pred {irum otvorenite o~i i zinati usti na slu{atelite, omaeni od magijata na vol{ebnite tajni na predanijata za negovite predci. No sekoga{ ponovi i ponovi i povidoizmeneti od prethodniot prika`uva~. Sekoj jazol vo paja`inata na mitot go vrzuva samo ve{tiot poedinec, izmisluva~, narator. Taka, vo mre`ata na tradicijata se uloveni site narodni predanija i umeewa. Eve, na primer, nas Makedoncite, niz svetot nî prepoznavaat samo po nekolku prikazni, me|u koi e i taa {to ja spomnav. Duri i ne bi rekol prikazni, za{to prikazna e, da re~eme, onaa prekrasna saga za Siljan [trkot, dodeka dvete najpopularni prikazni, onaa za skr`aviot pop {to se davel i onaa drugata za java~ot koj sekoga{ ispu{tal da go izbroi i magareto na koe javal, se pove}e anegdoti, a ne prikazni. Si`ea. Motivi. Barem zboruvaj}i so strogiot `anrovski jazik na stilistikata i naratologijata. radio-Skarabej: [to ni ka`uvaat tie prikazni? Robert Kapka: Ni ka`uvaat mnogu ne{ta. Najprvin, deka nie ne sme nekoj osamen ostrov, ami deka sme del od golemiot svet, {to kako nekoja povtorno pronajdena i fantasti~no iznurkana od dlabo~inite na nekoe illo tempore Atlantida, plovi niz kru`nata reka na mitot, zad horizontite na pameteweto i niz vremiwata i prostorite. radio-Skarabej: I {to e ona najkarakteristi~noto {to nî povrzuva so toj ploven teatar na narodniot skaz niz vremiwata. Koja e na{ata uloga vo seto toa? [to ni ka`uvaat tie skazni? Robert Kapka: Sekoga{ edni isti ne{ta. Na primer, vo prikaznata za skr`aviot pop {to se davel, no odbival da ja dade svojata raka za da go izvle~at od kalta, da go spasat, bidej}i toj nikoga{ vo `ivotot ne daval ami samo zemal - se krie edna cela filozofija na `ivotot, na karakterite, na mentalniot sklop na celi plemiwa, narodi i sudbini. Pome|u davaweto i zemaweto e spletkana edna cela mre`a od pri~insko-posledi~ni odnosi i vrski na golemata i {iroka skala od poedinecot do celi grupi narodi i od toj ishod naj~esto zavisel najsu{tin-skiot odgovor za ~ovekot na zemjata: dali }e go odbere `ivotot ili }e nadvladee smrtta. Znaete, najsre}nite varijanti vo si`ejnata razvojna linija na taa prikazna se slu~uvaat toga{ koga pome|u glagolite "dava" i "zema" }e se vmetne i spasonosnata solucija so glagolot "pozajmuva" i prikaznata naedna{ dobiva sosema drug tek. Imeno, sega na{iot pop bi ja podal svojata raka, dokolku spasitelot od nego ne ja bara negovata raka, tuku samo mu ja pozajmuva svojata, za spas, preku porakata "zemi ja podadenata raka, ~oveku". Taka, prikaskata evoluirala niz tekot na svojata dolga istorija na opstanok pome|u narodite, vrtej}i se kako veternica niz vremiwata. Nejziniot vek e dolg, a tekot na naravou~enieto e `iv i nesekliv. Se pojavuva u{te vo 11-ot vek i prodol`uva da trae i `ivee me|u narodite na svetot duri i den-denes. Ja sre}avame vo zapisite na Venecija Wuel, koja go spomenuva pakistan-skiot satiri~ar od 14 vek, go imame Leonid Solovjev vo "Povest" so prikaznite za Nasredin Oxa, go imame al-Hatib al-Bagdadi so arapskata varijanta od "Kitab al-Buhala" za skr`aviot mula koj se davel vo izvorot i mudriot ~ovek koj gi sovetuval spasuva~ite {to nagrnale so ja`iwa da go spasuvaat da ne mu ja baraat rakata, tuku toj da ja z e m e nivnata podadena raka, go imame Samfodin Tabrizi so "Makalatot" od 13 vek, go imame Tur~inot Galalodin Rumi vo

turskata tradicija kako Mavlana, ja imame Kornelija Stroesku od Romanija, Parapulova/Dobreva od Bugarija, avstriskiot poet Alojz Blumauer, go imame Samuel Gerlah, koj pi{uva za Bernard fon Leven od 17 vek, go imame kone~no i Poxo Bra~olini od Italija i mnogu, mnogu drugi ve{ti raska`uva~i, koi bile inspirirani od ovaa prikazna. Kaj nas, vo Makedonija, taa za`iveala duri vo 19-ot vek so pojavata na Marko Cepenkov. Iako u{te vo 9-ot vek na Slovenskiot rod mu go podarivme pismoto, na{iot narod dolgo vreme ostana nepismen i na{ite prikaski te{ko dopiraa do svetot. Toa go tvrdi i poznatiot nau~nik od [vedska, Ulrih Marzolf. Ete, kako {to gledate, dolg e patot na prikaskite {to patuvaat niz vremiwata. Jas sum samo eden od mnogute ~uvari pred hramot na mitovite i predanijata, {to se gri`at vo nego da go odr`at plamenot postojano da gori pred o~ite na qubopitnite generacii. radio-Skarabej: No, bezdrugo, stavaj}i go i svojot li~en `ig vrz niv, zar ne? Robert Kapka: Da. Bi mo`elo i taka da se ka`e dokolku ne se sfati premnogu pretenciozno. radio-Skarabej: Vo nikoj slu~aj. Tokmu naprotiv. I za kraj, ka`ete ni, gospodine Kapka, dali ima ne{to {to ne vi se dopa|a vo Makedonija, ne{to {to ve tera da posakate da go izmenite dokolku vi se pru`i takva mo`nost? Robert Kapka: Se razbira. Ima mnogu ne{ta {to ne mi se dopa|aat. Ne{ta {to vedna{ bi gi promenil da imam sila i mo`nost. No toa ne zavisi od eden ~ovek. Toa zavisi od site nas. Ona {to najmnogu me nata`uva e faktot {to moderniot Makedonec Itroman Pejo, ili koj i da e drug manuk so sli~ni svojstva (koi sé pove}e i pove}e gi gubi), ve}e odamna ne e onoj dobronameren i benignen {egaxija i majtapxija. Toj ve}e nagolemo e zafaten so momentno najprofitabilnata negova li~na zanimacija i izum - da mu gi vadi o~ite na svojot najblizok brat po krv - Makedonecot! Da. Vo tek i ek e negovata `estoka bitka na poleto na samouni{tuva~kiot sindrom. MAKEDONEC PROTIV MAKEDONEC - toa e naslovot na modernata MAKEDONSKA KRVAVA SVADBA od koja site na krajot bi mo`ele da zavr{ime kako o}oravenite voini na Samoilovata vojska. Da si gi izvadime zrckite eden na drug. radio-Skarabej: Da se nadevame deka sepak ne }e morame da igrame spored toa temno scenario. Robert Kapka: Daj Bo`e! radio-Skarabej: Vi blagodarime za gostuva-weto na na{ite radio- branovi, gospodine Kapka. Robert Kapka: Mi be{e zadovolstvo.

(Od magnetotekata - arhiva na kapelnikot Petar)

Ribarot na dosadata iako vezden se yveri vo rekata, tepaj}i go vremeto i ~ekaj}i da go ulovi svojot najgolem plen, toj ne mo`e da go prepoznae likot na Narcis, dvojnikot svoj. Taka nekako, ili sli~no na toa, no vo duhot na taa dosetka, mladiot slikar-konzervator Rico mu odgovori na Ustijan, pretsedatelot na `irito za izbor na ubavica vo Raven, ve~erta pred po~etokot na pretstavata, koga toj mu re~e deka e izbran za ~len na `irito, a ovoj, siot zanesen, so golem munasip i mu`de poradi ubavata vest, fati uporno da ~kraboti niz svojot blok za skici, risuvaj}i gi licata na ubavicite- kandidatki za najubava moma vo dr`avata, a bezmalku site li~ea na Todora, edna od desetinata prijaveni na izborot za mis, na uporen i `estok nagovor od svojata majka. No ona {to najmnogu go dokosna i posebno mu padna v o~i na Ustijana koga malku povnimatelno gi zagleda crte`ite, be{e ednoli~nata i tvrda upornost na hudo`nikot od ~isto eglenxe site ubavici da gi smestuva vo svojot skut i site do edna, bez isklu~ok, da mu ja miluvaat bradata so perce od paun ili gajgur. Zatoa Rico, uftiren nekako otkoso vo Ustijana, merkaj}i ja sekoja svivka na negovata ve|a i gledaj}i go taka siot duzdisan vo perja, xiximixiwa, bode`i, tetova`i, trakatanci i stotici raznorazni duzeni, naper~en kako petel na buni{te, niz seta taa xagara-magara {to odeknuva{e na site strani okolu niv vo restoranot na palatata Urb pred po~etokot na izborot za mis, se podnaka{la nekako nebare xan od nosot }e isekne, i povtori od zbor do zbor: "Ribaro od dosada cel `ivot v ezero pulit, a nemojt da go poznae Narcis, bliznako svoj." To~no taka mu re~e. I dodade samo: "Gospo najnapred sebesi stail brada." Ustijan pogleda vo mladiot bradest umetnik so o~i na ranobudec, koj {totuku sonil vampir."Ti, be, od Ohrid si?" sal pra{a vo pomin."Z'{?" mu vrati ovoj so pra{awe. "Mnogu mi zali~i na eden izlupen an|el od freskite vo Sveta Sofija," mu re~e Ustijan, ostavaj}i go sam na masata. "Ama ako si an|el, ne si Gospo, ta {to si mu se obesil za brada," se provikna vo ôd. Gorgona, pak, koja toj mig se zadade otkaj vlezot na restoranot, se zadr`a troa nad skicite od revnosniot hudo`nik i nekako umilno i samoza-dovolno pomina so rakata niz razbu{avenite kadri na mladiot umetnik, poka`uvaj}i mu ja na toj na~in svojata otvorena simpatija i podr{ka, o~igledno zadovolna {to likot na nejzinata male~ka "meduza" dominira ne samo vo mislite na site mladi vo Raven i okolu Raveno, ami i vo o~ite na ovoj bradest i izmasten jamporoz, koj postojano se vrtka okolu nea otkako e dojden tuka od gradot na golemoto svetlo vodje. Taa, za razlika od Ustijana, izgleda{e daleku posmirena i pokoncentrirana, sigurna vo toa deka dolgotrajnite podgotovki za ovaa retka pretstava sega }e ja poka`at i }e ja doka`at na delo seta nejzina ve{tina i iskustvo na dobar organizator i ceremonijal majstor, vistinski komandant na paradata, od koja site vo Raven o~ekuvaa tolku mnogu. Gorgona be{e poznat i uporen uriva~ na teorijata za strogata podelba na t.n. "ma{ki"i "`enski" raboti. Taa i vo ovaa prigoda saka{e da potvrdi deka titulata komandant na paradata ne mora zadol`itelno na ramenata da nosi samo epoleti, ami deka tie mo`at da bidat i goli, zavodlivi i graciozni, izlo`eni na ognenite i qubopitni ma{ki pogledi, nadvisnati nad temniot bunar na nivnite skrieni `elbi, so dlabok i predizvikuva~ki rez od dekolte nad isturenite i mo}ni gradi. Koga muzikata po~na da gi vrti svoite prvi raskr{eni akordi niz salata na restoranot od palatata Urb i `irito da gi zazema svoite odnapred obele`ani mesta, Gorgona so golema gestikulacija, dodvorni~ka elegancija i bezmalku maj~inska skrb go smesti vo samiot centar na sobitijata mladiot i

ekstravaganten Ustijan, nebare seta taa preterana i pomalku ve{ta~ki potsilena etikecija zema komi~na poza na eden nepredvidliv i troa skrieno podbiven, toplo-ladno zamajtapen tek. Toj i onaka li~e{e na nekakov mlad plemenski poglavica so site tie orlovi perca na glavata i alki niz r'nkite na nosot, pa mo`e{e sekoj popronikliv posetitel na pretstavata da pretpostavi deka do{ol na edna ~udesna karnevalska sve~enost, vo koja {areni-loto, dre~avosta i nevkusot, zaedno so precvetanata roza-"skvo", {to vezden se metka okolu mladiot "bik {to sedi na najvisokata karpa" vo divinata-galerijata, }e bidat glavnite heroi na ovaa pretstojna indijanska (na oko) voinstvena inicijacija - kalambur - komendija-atrakcija. I navistina. Seta scenografija be{e stokmena vo stilot na indijansko selo, so zadol`itelnite stilizirani kolibi i logorski ognovi naokolu. Modnata pateka be{e oblikuvana vo forma na sredselskite gumna kaj nas, okolu koi treba{e da kru`at ubavicite, no taa rotaciona scenska postava ne be{e i edinstvenata vrska so makedonskoto okru`uvawe na pretstavata. Toa be{e eden pomalku nevoobi~aen spoj pome|u egzotikata na diviot zapad i dinamikata na suriot Balkan, eden re~isi nevozmo`en aran`man za op{to i zaedni~ko krekawe na zdru`enite babi i `abi, no idejata na organizatorot be{e da se zbuni i zamelu{i protivnikot. [to po{areno, tolku pove-selo. [to podre~avo i po{umno, tolku po`ivo i poblesavo. Povreskotno. Va`no e da se kreva xeva. Za ostanatoto, }e se pogri`at an|elite na neboto, zar ne. Vpro~em, i onaka koga }e se spomne Balkanot vedna{ na ~oveka mu pa|aat na um najostrite i najo~ebijnite sprotivnosti, bidej}i i samoto ime Balkan e eden ostar i grani~en konstrast i paradoks: med i krv.* Pridru`nata muzika, isto taka, vo celost se potpira{e, se vgraduva{e i prirodno se vklopuva{e vo op{tata ideja, pri{to poznatiot etno-sostav vo `ivo izveduva{e grst originalni melodii, vrz popularni narodni pesni i ora, celi rakatki od bogatiot makedonski folklor, so naglaska na `etvarskite. Idejata za scenografijata be{e na mladiot Rico, umetnik-jamporoz, po poteklo od Ohrid, koj vidlivo nakrivnuva{e so levata noga pri odeweto. Izborot na muzikata, pak, be{e po srce i tabiet na sekoga{ izbirlivata Gorgona, koja postojano povtora{e deka mnogu ne{ta okolu toj izbor í pot{epnala samata Todora. Pretstavata {totuku be{e po~nala, a me|u publikata se najdoa mnogu poznati i nepoznati faci, gosti specijalno pokaneti i nepokaneti za ovaa prigoda, iznadojdeni od site strani na dr`avata, pa duri i od stranstvo. Blicovite na fotoreporterite svetkaa naokolu kako zaslepuva~ki i luwi~avi sabji {to go se~at debeloto testo na mrakot so svoite ostri i nenadejni bode`i. Nabrgu tapanite i zurlite {to kako rofja e~ea niz salata, gi zamenija nekoi pomoderni ritmi i zvuci po ~ij takt mar{iraa vozbudenite i neiskusni kandidatki. Televiziskite kameri bea vklu~eni i najavuva~ite na programata ve}e gi redea imiwata na sponzorite od ovogodi{nata sve~enost na pana|urot od ubavinata, {to prethodnite denovi so siot svoj {arm gi kandardisa ve{tata i neodoliva Gorgona. Taa sega postojano se vedne{e nad Ustijana i ne{to diskretno i uporno mu {epote{e na uvo. Re~isi vo tekot na seta pretstava ne mu dade da se izdi{e, ne mu dade na mladiot stopan da dojde do zbor. Postojano go bombardira{e so

* bal-med (tur.) kan-krv (tur.) (zabel. na avtorot)

svoite zabele{ki i sugestii. Go be{e okupirala celokupnoto negovo vnimanie, nebare celta na pretstavata be{e zamislena kako izbor za najubava suflerka vo salata, a ne {eta~ka po pistata so najubavi noze, gradi, lice i zadnik. Najbliskite i najqubopitnite svedoci od `irito, mo`ea da se uverat vo toa deka Gorgona ne raboti samo i isklu~ivo vrz izborot na svojata "meduza" za kralica na ve~erta, ami deka nejzinite obra}awa kon stopanot na Urb imaat i nekakvi dodatni, zamagleni i nejasni poraki od sferata na ve~nite i bezmalku filozofski relacii so ubavinata i klasi~nite nespoluki me|u ma{kiot i `enskiot princip vo ureduvaweto na svetot. Taa ne se stesnuva{e od toa da go ubedi svojot mlad gospodar na Urb deka `enata e edinstveniot, ve~niot i vistinskiot gospodar na zemjata, deka toa bilo taka otsekoga{, od pamtivek i iskona i deka toa sekoga{ taka i }e si ostane. Vo vek i vekov. Na negovoto pra{awe za zna~eweto i pri~nite na prekarot "meduza", taa mu iznaredi edno ~udo pri~ini i objasnuvawa, pa duri mu go zbogati znaeweto, zboruvaj}i mu za toa deka meduzata e samo edna plovna forma na dlabinar, morski meur, `aburka, so yvonesto, piftiesto telo, sostaveno vo najgolem del od voda i koe postojano se dvi`i so naizmeni~no sobirawe i {irewe na yvonestiot del od teloto. Setilata za dopir pri fa}aweto na plenot bile snabdeni so `arni gilzi. Tie sekoga{ se pojavuvale vo nevreme, sproti buri, luwi i vetrovi. Itn, itn. Taka meduzata, nebare na nekoj tainstven na~in povrzana i so samiot zemen vleka~ salamander, vo sebe gi soedinuva vo edno celo, vo edno telo, i osobinite na vodenoto, i svojstvata na ognenoto su{testvo. So eden zbor: `enata e taa koja `ari i pali na zemjata. Koja pali i gasi. I na suvo i vo voda. No seto toa, se razbira, bilo samo edno prosto nabrojuvawe na bezna~ajni detaqi i poedinosti okolu edna mnogu pogolema i pozna~ajna metafora za nedopirlivosta i neimenlivosta na vistinskata forma i mehanika na dejstvuvawe na najgolemoto ~udo i tainstvo na zemjata - `enata. Ma`ot, zboruva{e taa, mo`ebi e neboto, no `enata e zemjata. Taa ra|a i sozdava. Taa e po~vata vrz koja po~iva i se potpira sî. Ma`ot mo`ebi e uransko bo`estvo, no `enata e htoni~noto, podzemnoto, korenskoto. Taa e koren na sî {to se dvi`i i mrda na zemjata. Prikaznata zapo~nuva od dolu kon gore, od poniskoto kon povisokoto, od zelenoto kon zreloto, od surovoto kon pe~enoto, od temelot kon pokrivot, od zemjata kon neboto, od mrakot kon svetlinata, od htoni~noto kon uranskoto, od Adot kon Rajot, ne obratno. I sakaj}i da í dade u{te povisoka smisla na svojata prikaska okolu prednosta na `enata nad ma`ot, taa se obide da go zavle~e vo sferite na anti~kite mitologii, kade{to se ~uvstvuva{e mo{ne sigurna i kade{to pliva{e kako riba vo voda. Taa zboruva{e so ednakva i udivitelna lesnotija za toa deka vo site vremenski relacii, pa duri i vo ovoj dene{en panoptikum na izmesteni i izvrteni vrednosti, bo`estva i svetogledi, mitot za ubavata Elena od Troja, na primer, dobiva eden sosema nov i vidoizmenet rakurs, pri{to sî, ama ba{ sî, e naso~eno kon idejata deka vo slu~ajov ne se raboti samo i edinstveno za edna vojna poradi eksteritorijalnost, odmazda, al~nost, sueta, gubewe na posedot, verska, rasna, etni~ka, ili ne znam kakva ne nepodnoslivost, qubomora, idiosinkrazija i sl., ami deka e vo pra{awe eden mnogu pogolem i pozna~aen vlog: vojna poradi su{tinskata uloga na Golemata Bo`ica Majka, na ve~nata i beskone~nata Magna Mater, koja tokmu vo vremeto na trojanskata epopeja zra~i so seta svoja sila i mo}, to est, vojna poradi mo`nata varijanta deka Toa e Vreme na Materijarhatot i deka vrvnoto bo`estvo na zemjata e @enata a ne Ma`ot - zna~i, vojna poradi `enskiot princip na svetot, Jing i Jang, kako {to bi rekle drevnite Kinezi, oti ako za mig go prevrtime

zna~eweto na premisata na nordiskiot filosof deka "bez Homera vojnata pome|u Trojancite i Grcite bi bila samo edna lokalna kavga"*- vo mo`nata varijanta deka bez re{ava~kata uloga na Magna Mater vo taa vojna i samata Ilijada ne bi izlegla od kalapot na edna izlitena melodrama, od stereotipot na trilerite, dihotomijata na valka-nata fantazija i isperenite mozoci vo sapunskite operi nameneti za zabava na moderniot ~ovek. Zna~i - vojna poradi edna Bo`ica, a ne triler okolu edna rasko{na ubavica. Ustijan gleda{e vo Gorgona so podzinata usta, ne znaej}i dali da se slo`i so nejzinite paradoksalni zenonski streli so koi go bode{e seto vreme, ili ne, da gi prifati ovie istoriski i bezmalku filozofski malimati, vo koi podzaboravi samo da go smesti i Adamovoto rebro, ili da se prepravi kako ni{to da ne slu{nal, pa taa neka si ostane so sopstvenoto uveruvawe vo sebe deka toj se slo`uva so sî {to }e mu nadrobi. Taka, makar grebaj}i i so maloto nokte vrz mitot za `enata kako a priori antivoeno su{testvo, dojdoa i do pra{aweto: - @enata - pot-tiknuva~ na vojni - da, no voin - ne. "Seto vreme se pra{uvam, gospo|o - vo {to e fintata, vo {to e razlikata?" "Vo {to e razlikata, pra{uva{?""Da. Vo {to e razlikata. Pra{uvam.""Razlikata e golema. Kako me|u zemjata i neboto." "Znam. Ama mene toa i~ ne me vozbuduva." "Ni mene. Sakav samo malku da te razonodam. I da go otepame vremeto dodeka se pojavi na scenata na{ata Todora." Ustijan pogleda vo nea so ~udewe i nedoumica, {to nejze ne mo`e{e da ñ izbega od gledot i pokraj gustinata na mrakot, koja samo povremeno ostrite reflektori uspevaa da ja razret~at vo nekakva igriva sepiesta mre`a, vo koja i bez da sakaat kako na primka se lovea skrienite izrazi na nivnite lica. "Zo{to na{ata Todora?" "Od milost." Ustijan diskretno se nasmea podmustak i odmavna so rakata. Toj mig, kone~no, na scenata se pojavi i Todora. Nejziniot nastap be{e pre~ekan so ovacii i odu{evuvawe. Site drugi nastapi na prethodnite kandidatki taa gi frli vo senka. Oble~ena vo skudnite dimenzii na kostimot za kapewe, lastarestite i viti linii na nejzinoto telo ne ostavija nitu eden gleda~ ramnodu{en vo salata. Todora be{e senzacija. Taa predizvika vistinska bura me|u gleda~ite. Aplauzite i svire`ite kako izraz na vrvno zadovolstvo na nejzinite mladi obo`uva~i, e~ea od site strani. Gorgona ne mo`e{e da se vozdr`i od sre}a. Po~na da go buvtali po rebrata i slabinata. Furiozno mu se vnese v lice i mu ja stisna rakata na svojot mlad gospodar, a vo nea sosema diskretno, no so golema i topla nasmevka na blagodarnost, mu tutna edno zlatno jabolko, obvitkano so mek, {u{kav i bleskav staniol. "Dar za najubavata. Se nadevam deka ti li~no }e ñ go predade{ zaedno so sî krunata." Ustijan gleda{e vo nea, ni{to ne razbiraj}i. "[to zna~i toa?" sepak izusti so molben i pra{alen glas. "]e ti ka`am podocna. Ne beri gajle. Taka e predvideno vo scenarioto." "Koe scenario? Ona li {to le`i zakopano iljadnici godini pod kameweto na Stobi, Pela ili Olimp? Od tamu li go iskopa toa jabolko? Ili i nego }e go natovari{ vrz grbot na Urb?"

* Sjeren Kjerkegor

Gorgona gleda{e iznenadeno vo svojot mlad sobesednik duri i ne veruvaj}i im na sopstvenite u{i. Ne o~ekuva{e nikakov misloven napor, a kamo li takov odgovor od mom~e kako Ustijan, ~ie nivo na komunikacija otprvin ne vetuva{e mnogu. Ne znae{e {to e po~udno vo negovite reakcii - skrienite i nenadejni problesoci na mladiot, brz i bistar um ili negoviot dar za cenkawe, koe belki se vle~ka{e kako opa{ po nego so semejstvoto Kapka. "Zo{to da ne, zo{to da ne. Bi mo`elo da bide tokmu toa scenario..." i po izvesno mol~ewe, dodade: "Tebe ulogata na Paris kako da ti e kroena po merka." Na toa, Ustijan bo`em {eguvaj}i se, mestej}i majtapxiski surat so kiseli klovnovski grimasi na liceto i mavtaj}i so golem lak preku laktovite na svoite race obvitkani so razni lanci i trakatanci, vnesuvaj}i se vo o~ite na Gorgona, nebare istiot mig }e padne dolu na kolena pred nea, po~na da izviva besni glisti: "Nikoga{ vakva zar strast ne mi go obzela dosega duhot ni koga prvo te plenaf vo svidniot grad Lakedajmon, na moreplovnite brodoj sam so tebe nazad brodej}i, koga v Kranajskiot ostrov te obqubif tebe za prv pat, taka te pekam i sega i strast me obzema slatka."* Gorgona za malku }e padne{e na teme od ~udewe vo toj mig. Be{e vistinski v~udovidena i trognata od nenadejniot gest na mladiot panker. Sal {i{te{e kako zmija, vpivaj}i go svojot pogled vo negovite {irum otvoreni o~i. Oh boy! Oh boy!-povtora{e sumeno i ne mo`ej}i da im poveruva na svoite sopstveni o~i i u{i. "Gospodi! Pa ti si bil vistinski akter! Kakov neotkrien talent se kriel vo tebe! Bravo! Bravo! Me ostavi bez tekst, mom~e!" Toj sal ja merka{e pod oko i bo`em izigruvaj}i la`na skromnost, ja te{e{e so eden gest na pritvorna blagost i simpatija: "Ne ~udete se, gospo|o! Nema tuka nikakvi tajni i trikovi. Vo toa nema nitu eden nokt, ni vlakno vina od moja strana. Sî e prosto i jasno kako bel den. Jas sum kutar sirak, roden vo semejstvo na cirkuzanti! Edna{ koga se zanesuvav deka bi mo`el da pojdam po stapkite na mojata nesre}na baba Morfa i mojot sviden tatko, koj cel `ivot gi zasmejuval lu|eto, da nagaznam i so dvete noze vrz gnilite {tici "{to zna~ele `ivot", fativ da nau~am naizust i nekoi to~ki od onoj t.n. "`elezen" repertoar, {to bea zadadeni kako zadol`itelen uslov od strogite sudii i u~iteli na Akademijata. Royal Academy of Arts. Se gotvev za audicija. Sakav da stanam akter. Onamu gore. Preku kanalot. Edna od tie to~ki be{e i onoj poznat monolog od najslavniot tragi~ar na site vremiwa. U{te se se}avam na sekoj slog od taa poznata scena {to cela godina kako sa{tisan lunatik ja povtorav vo sebe i toga{ duri i na son da go pobara{e nekoj toa od mene, mo`ev seta da ja odrecitiram od zbor do zbor: "Life's but a walking shadow, a poor player, That struts and frets his hour upon the stage

And then is heard no more; it is a tale

Told by an idiot, full of sound and fury,

signifying nothing."*

* Homer: Ilijada 440-G * "@ivotot e senka {to odi, beden akter koj cel ~as po {ticite se ma~i i vika dur ne molkne; pri{to toa e prikaska {to eden idiot ja pletka, polna so bes i {um,

Toj mig Gorgona go svitka na svoite razgoleni gradi Ustijana, stopanot na Urb, v mig go bakna so dva so~ni i topli bakne`i srede obraz, a publikata vo nivnata blizina, ne znaej}i za {to vsu{nost se raboti, naedna{ po~na da im skandira i aplaudira, otvoreno navivaj}i za niv, no i kitej}i gi so rogovi i besramni zadevki, nebare tie se glavnite yvezdi na pretstavata, a ne goli{travite ubavici. A tie, ubavicite, koi vo po~etokot na natprevarot defiliraa edna po edna so ednakov elan, `elba i `ar za pobeda na izborot za najubava-ta me|u niv, od dvaeset kandidatki, postepeno se smalija na {est finalistki, i na krajot od toj dolgotraen i vozbudliv vrtole` na kru`nata pateka od golemata sala, ostanaa samo tri. Ednata od niv be{e i Todora. Nejzinite protivni~ki bea gri`livo odbrano i stokmeno trio, koe treba{e da pretstavuva vistinski kontrast i sprotistaven tip na edna izrazita rusokosa i edna temnoplotna ubavica. Todora be{e ne{to pome|u niv dvete. Taa ima{e nekakva svetlocrvenikava i branovita kosa, izrazito kosi zeleni o~i i stava koja mo`e{e da go za{emeti sekoj poisten~en vkus i pogled. Na takvite izbori naj~esto se zboruva{e deka `irito sekoga{ vnimavalo na toa izbranicata da bide ne samo telo, ami da ima i du{a, to est, na terezijata na prvenstvoto moral da nate`nuva i tegot za visokoto edinstvo na "glavata" i "teloto", na intelektot i fizikusot. Toa ponekoga{ (dobro upatenite velat "naj~esto") pretstavuva{e samo ve{ta maska i alibi da se sokrie vistinskata pri~ina za vakviot ili onakviot izbor i vo najglemiot broj slu~ai ubavicata be{e ve}e izbrana u{te pri prethodnite, porane{nite fazi na kvalifikacionite seansi. Takov be{e i slu~ajot so "na{ata" Todora. No toa ne zna~i deka taa ne ja zaslu`uva{e laskavata titula. Daleku od toa. I tokmu naprotiv. Taa navistina imponira{e so svojot siguren nastap i so svojata nadmo} vo sekoj pogled nad ostanatite kandidatki. Taka, "scenarioto" koe mu padna vo del na Ustijana, ne izgleda{e tolku matno, nerazbirlivo i namesteno. ^inot na proglasuvaweto na Todora za mis na godinata be{e pozdraven so golem, op{t, dolgotraen i freneti~en aplauz od site prisutni vo salata. Pokraj toa, faktot deka taa e i nivna sogra|anka, raven~ani ja prifatija bezmalku kako lokal-patriotski ~in i dolg. Taa mo`e{e da bide i bezdrugo vo narednite denovi toa i }e stane, vistinska kralica na Raven, bez ogled dali teoriite na nejzinata uporna i atraktivna majka okolu navodnata prednost i nadmo} na `enata nad ma`ot voop{to dr`at voda ili ne. Edno e sigurno: Ustijan mora{e da ja zavr{i i toj si ja zavr{i dobro svojata zada~a, a pritoa da ne padne nikakva senka vrz negovata uloga kako pretsedatel na `irito. Sî be{e vo najdobar red. I na oko, i na gled. Nikoj ne mo`e{e da najde bilo kakov povod za somne`, ili makar i za vlakno da ja namali vrednosta na pobedata na nivnata mileni~ka i o~ebijno superioren favorit. Toj gordo se istopori na scenata, se naper~i kako paun pred site i ja oven~a Todora so pobedni~kata kruna. Pritoa, `elbata na Gorgona da í go vra~i i zlatnoto jabolko kako dreven i mitski simbol na izborot za najubavata, ne mu pretsta-vuva{e nekoj osoben problem. Sî se svr{i na najdobar mo`en na~in i site na krajot izlegoa so {iroko nasmeani i zadovolni lica. Se slave{e, se

a ne zna~i ni{to." (V. [ekspir, Magbet, ~in V)

igra{e, se pee{e i luduva{e do dolgo vo no}ta. Do prvite petli. Nikoj, ni toj, ni Gorgona, nitu bilo koj vo gradot, ne o~ekuva{e deka poradi darot na Ustijan so zlatnoto jabolko }e izbie nekoja neo~ekuvana kavga, ili bilo kakvo nedorazbirawe. A pak za vojna i xenk, i da ne zboruvame. Besplatno pivo se to~e{e na toni sî do prvite mugri. Izborot na Todora be{e prosleden od site lokalni i dr`avni mediumi, i od elektronskite, i od pe~atenite. Naedna{ nejzinoto ime stana poznato preku no}. Se najde i na nekoi naslovni stranici od onoj po{areniot, t.n. "`olt" pe~at. Taa vleze vo igra na golema vrata. Dade bezbroj intervjui za site glavni i lokalni televiziski stanici. Nejziniot lik go ufrlija vo golemiot baraban na evtinata i minliva, instant slava, taka re~i ekspresno, za ednodnevna upotreba i so ograni~en rok na traewe, a tropotarnicite na uli~nite prodava~i i izvikuva~i na dnevnite naslovi, novini i senzacii ne prestanuvaa da go vrtat nejzinoto ime i da liferuvaat bezbroj sitni poedinosti od nejziniot privaten `ivot. Nabrgu Raven osamna so nejzinite golemi bilbordi, a od uli~nite prodavnici na vesnici, od prvite kolor stranici na centralnite tabloidi, yirka{e nejzinoto ubavo, sre}no i nasmeano lice. Site bea odu{eveni i zadovolni od izborot na ubavicata vo Raven. Site bea razgaleni i ispolneti so nekakva neobjasniva gordost poradi uspehot na Todora, no najmnogu od site, se razbira, ve~nata, neumornata i nepobedivata Gorgona.

"Kojgode si zamisluva deka seto ovo{je dozreva vo isto vreme koga i jagodite, ne znae ni{to za grozjeto."

Paracelzus (Teofrastus Bombastus fon Hohenhajm) Po nekolku dena, vo apartmanot na palatata Urb, dojde hudo`nikot Rico. Najprvin pra{a dolu vo recepcijata dali Ustijan e vo svojot kabinet, no ottamu mu rekoa deka noviot stopan sî u{te nema opredeleno prostorija kade }e prestojuva vo tekot na rabotnoto vreme i deka porane{niot golem priemen salon na gospo|ata Gorgona sega e prenamenet za slu`beni potrebi. Na negovoto pra{awe koga mo`e da go primi i kade mo`e da go najde ako re{i li~no da go pobara gazdata, recepcionerot so akni~avo lice mu re~e kratko i jasno, so eden zbor: "Zavisi." Na malku ponastoj~iviot ton od negova strana {to treba da zna~i toj {tur odgovor, portirot gi sobra ramenata i nemo}no propelte~i deka Ustijan mo`e da go najde sekade i nikade. Toj nikoga{ ne se zadr`uval podolgo na edno isto mesto i ne retko ponekoga{ znael da bide duri i na dve razli~ni mesta, vo isto vreme. Rico, ve}e vidno oneraspolo`en i iznerviran do kraj-nost, so pravo se oxari vo portirot so akni~avo lice, so izraz na celosna zbunetost i mu re~e deka toa ne go razbira i insistira{e da mu objasni malku poop{irno dali ne se krie i ne{to drugo zad negoviot dvosmislen odgovor. Ovoj se ~ini kako da ja o~ekuva{e takvata reakcija na gostinot i vedna{ mu zavergla deka gazdata mo`e navistina da bide vo isto vreme na dve razli~ni mesta ako taka mu svirne na pametot, no deka toa naj~esto i re~isi edinstveno zaviselo samo od edna pri~ina: koj pra{uva i zo{to pra{uva. Tokmu toj moment, Ustijan nenadejno bapna vo Urb i pomina kako senka pokraj recepcijata, vo migot na vra}aweto od redovniot utrinski lov na peperugi vo podno`jeto na Crn Vrv i zdogleduvaj}i go hudo`nikot Rico vedna{

mu pristapi so pra{aweto {to maka go naveala pred negoviot prag u{te vo ranite utrinski ~asovi. Ovoj mu odgovori deka nadvor vo spa~ekot imal nekoi interesni ma~kanici vo masna boja, koi ziher }e go zainteresiraat, no toj li~no i od sî srce sakal zadol`itelno da mu gi poka`e, bidej}i bil uveren deka na Ustijana bezdrugo }e mu se bendisaat. A ve}e se otepal baraj}i go nekolku denovi po telefon, no popusto si go ar~el vremeto, za{to nikako ne uspeal da go dobie. A portirot (mo`ebi tokmu ovoj kakavan) bezbeli dobro ja nau~il lekcijata {to nekoj mu ja vroxil vo glavata {tom so denovi, uporno i ednoli~no kako utman, nebare vrtele{ka, mu povtoral sî edna ista pesna, nebare rasipan gramofon: "Gazdata e na pat. Gazdata e na pat..." Ustijan kiselo se nasmea podmustak, no sepak mu re~e da mu gi iska~i "ma~kotnicite"na prviot kat od palatata i deka tamu }e go ~eka. Istovremeno mu dade znak na portirot so akni~avo lice da mu poka`e na gostinot kade treba da vleze, da mu pomogne okolu tovarot i da go vovede tamu kaj{to treba. Ovoj zastana mirno pred nego, ~ini{ kurirot voena poraka }e mu odraportira na svojot kapetan, a po pat, dodeka gi nosea {tafelaite kon liftot, ne ispu{ti da go pra{a Rico vo {to rodninska vrska e toj so poznatiot slikar od Raven, Mono Xuapo. Ovoj mu odgovori preku nos deka prvpat slu{a za edna takva sre}na kombinacija. ^udno, odvrati portirot. Si li~ite kako edna majka da ve rodila. Da, be. Mo`it tatko da mi bidit, mu odvrati Rico. Po izvesno vreme, vo edna {iroka i prazna prostorija na prviot kat od palatata Urb, hudo`nikot Rico gi podredi pokraj yidot "masnotiite vo boja" pred o~ite na Ustijana, koi site do edna go pretstavuvaa likot na Todora. Ona {to pritoa be{e najinteresno vo sî be{e na~inot na koj be{e naslikan portretot na mladata ubavica. Site sliki, site do edna i bez isklu~ok, bea vo forma na ikonite od na{eto srednovekovno vizantisko minato, bezmalku nalik na onie kade{to se prika`ani portretite na Svetata Majka, Zlata Meglenska, Sveta Petka i drugite stradalni~ki od {irum poznatata srednovekovna hristijanska martirija i ikonografija. Duri i pove}e od toa. Tie ne bea naslikani na platno, ami na drvo i pritoa drvoto be{e troa podgoreno na samite rabovi od slikata, {to mu pridava{e aura na drevnost, |oa slu~ajno, no vsu{nost, ve{to glamjosano drvo {to go naslikale u{te vo vremeto na dinastijata Komnen i mo`ebi tokmu od strana na negoviot bezmalku anonimen imewak Ustijan, so {to iznenaduvaweto stanuva{e prvi~no, dvojno pogolemo i mo`e{e da navee ~uvstvo na drevnost i dolgove~nost na eksponatot. Takviot vpe~atok na liceto od Ustijana sega be{e sosema vidliv, iako toj nikoga{ ne saka{e da go poka`e svoeto raspolo`enie vo momentot koga mu se nudi stoka na pazarot. Otprvin ostana nem i bez zbor, a vedna{ potoa tivko procedi: "Vaka slikale samo golemite majstori vo staro vreme koga se vqubuvale vo svoite modeli. Kako na{ite slavni `ivopisci Mihail i Evtihij, kako onoj slaven firentinec {to ja stokmil Mona Liza, ili onoj gordeliv [panec so topla krv, komu Golata Maja mu go svrtila umot. Pa i drugite, i drugite. Da ne si i ti ne{to zatreskan vo na{ata preubava Todora, prijatele?" Rico gleda{e vo nego so nekakva nema i tainstvena polunasmevka, ne odgovaraj}i na negovite proyirni zadevki i tivko, odvaj ~ujno, cede{e niz nos: "Ima i takvi...ima i takvi...i-ha-a-a-a...gi ima kolku {to saka{..." Ustijan ni{to ne odgovara{e na tie dvosmisleni predizvici od strana na mladiot umetnik i samo ode{e od ikona do ikona, {to site, do edna, go prika`uvaa likot na Todora i re~isi voop{to ne se razlikuvaa edna od druga.

Ne mo`e{e da razbere vo {to se krie tajnata {to go naterala ovoj neobi~en mlad ~ovek da ja prekopira Todora vo bezmalku deset istovetni kopii, izdanija i primeroci. Ne saka{e da go pra{a, iako vo sebe ~uvstvuva{e kako go grepka janyata na qubopitnosta i `eravicata na somne`ot. Odvaj se vozdr`uva{e, no sepak re{i da istrae vo svojot tvrdoglav molk, bidej}i be{e uveren vo toa deka toj bezdrugo samiot }e gi otvori kartite na krajot od igrata. Kako da mu be{e postavil nekakva zamka, primka, klopka vo koja treba{e da se ulovi negovata naivna, iskrena i lekoverna du{a. No ako namislil bez mnogu maka od eden prevean maher da izvle~e makar eden mangar od xebot so vakvi finti, toga{ ja zgre{il adresata, si misle{e vo sebe Ustijan. Sepak se povrtka u{te nekoe vreme okolu improviziranata izlo`ba pokraj yidot na golemata prostorija na prviot kat od palatata Urb, so namera da pronikne vo sekoja skriena daga, poraka, enigma, rebus, aporija {to treba da se re{i, nebare portretot na Todora vo forma na ikona e postavena pred delfiskite proro{tva, a ne srede praznata sala od palatata Urb, ili srede Fitijata nad Golema reka, dolu, pod Crn Vrv, za da ja goltne jadicata eden nem klen, koj samo pretka niz maticata i ne mo`e da ja vidi senkata na ribarot od prikaznata za Narcis. Ne. Site sliki si li~ea edna na druga kako jajce na jajce. Nema{e nitu edno vlakno od nekoja skriena opa{ka na izmamata. Barem toj ne mo`e{e da najde i ako voop{to imalo takvo ne{to, za nego ujdurmata be{e nevidliva. Be{e re~isi pomalku i lut na Rico i se prekoruva{e tiho vo sebe poradi svojata nemo}, nesmasnost i slepilo. Najposle re~e: "Znae{ {to? Urb ne e crkva za vo nea da besam ikoni, a u{te pomalku Todora e svetica, ta pred nea da kle~am i se krstam." "Ti mo`ebi nema da klekne{ i Bogorodica da ti se nacrta pred nosot na den na Bogojavlenie, ama strancite {to doa|aat vo Ohrid za vakvi ikoni edna vre}a zlato frlaat." Ustijan gleda{e vo ovoj zapusten, bradjosan i so denovi neizmien qakman so golema neverba vo o~ite i du{ata, ne znaej}i dal se majtapi so nego, ili re{il po sekoja cena da mu go iskopa kamenot, da mu go odvrza }eseto i da mu go otvori }emerot. "A be slu{aj vamu. I pe{ke{ da mi gi daj{, ne gi zemam," mu se opna Ustijan po oridski, sakaj}i da go zbuni malkucka. "E otu taka, be, karda{?" "E otu de. Ako mi kaj{ {o marifet, {o dubara si stokmil {o volku Todori toptan i barabar si re{il da ~aldosa{ v eden den na {te srce i da go mavtosa{ ovoj tuka ovarda ~oek- v red- deksvit." "Ne be karda{. Nema dubara. @imi {andano na Perivlepta kaj{o sve}a palime, em `imi ~ingovata pajnca koj{o mamaliga srkame." Ustijan se oxari vo negovoto lice, sî u{te ne veruvaj}i mu ni zbor na hudo`nikot Rico, merej}i gi dramovite na {egata i majtapot od ednata strana na palanzata i stavaj}i gi onie pote{kite tegovi na drugiot kraj za da nate`nat. Esapot ne mu izleguva{e janla{. Misle{e vo sebe i premisluva{e i najodzadi prese~e: "Slu{aj vamu, }amile, me kandardisa. Ja gleda{ li ovaa lamja zinata pred nas {o se otvora ko pe{terata na Aladin. To }e bidit sala za kazino. ]e otvoram kockarnica. ]e vrtam golema para tuka, ako dajt Gospod, air da e. Ne e lo{o da ima i vaka po nekoja ikona na yidovite za da mo`it sekoj kockar kolku za sre}a, za molitva i kasmet da zapalit i po nekoja sve}a. A? [o veli{ na toa? Ako pak (daj bo`e!) izgubit nekoj na komar celo bogatstvo, toga{ bare neka se

pomoli na Sveta Bogorojca da mu gi prosti greovite. A? [o veli{? Te bendisvit li mojava lakrdija?" "[o da velam? Znaev jas kaj kogo doa|am, aj ti. Od stara majka dete rodeno. Od soj. Od kolenoto na Gogo Kapka. Ne xabe son ne me fati otko te sretnav na ceremonijata. [tom gi vidov tvoite crni maici so beli ~erepi, alki na uvoto i kokali na gradite, znaev kolku e ~asot. Ovoj e moja krvna grupa, vedna{ si rekov. To~en e ko to~no vreme. Po Grini~. Ko big-bendot nad Temza. Veren e ko uqum-pes {o vie nad Bosforo. Ko na ~elo da mu e pi{ana arapskata kletva - maktub." "[o za ~irka }e e toa?" "[o? Maktub li?" "Maktub...uqum...kaj gi najde samo..." "Oh, ima dumi i dumi...ima dumi edno dumat drugo umat... maktub ti e ne{to kako sudba po na{e, ili karma kaj verniko na Buda, ili {to se veli orisija po arapski..." "A uqum?" "E uqum...to ti e drug esap... poarno ne pra{uvaj... ne e za ka`uewe... lo{ znak... crna magija... baksuz duma... den koga crna ma~ka na bigot mu go se~it patot... den za gu{kawe so |aolo." "Ah, taka li. Dobro si gi nau~il |aolskite raboti. Taka i tatko mi Robert na vremeto znae{e edno ~udo dumi da ti iznaredi... ko od bunar da gi crpe{e... kako samo znae{e da gi slo`i... golemi dumi... sve~eni... promeneti... doterani... kako za pred narod... uvo i oko da ti fati... ama ~at-pat }e izvade{e od bov~ata i nekoi partal dumi... berbat dumi... so tie partal dumi ja {ie{e narodnata nosija na site na{i dijalekti... od Vardar i Pirin, sî do Egeja... ama ova maktub... uqum... vedna{ sfativ, brate - toa ne }e da e na{e... a {to e na{e {to ne e i va{e... i se~ie... i ni~ie... se izme{aa kartite na ovoj na{ balkanski seir i panair vo koj ne znae{ koj od kade ide i koj {to kupuva i prodava... koj {to ti misli... i koj {to ti gotvi... sekoj demne nego da go samne tebe da te stemne... sekoj debne v oko drug da grebne... vo pravo sum, ali ne?" "Epten. Dibidus, gazda." "E aj, {tom e taka, }e te klaam za krupie vo kazinoto. ]e znae{ da rine{ `etoni, da mavtosu-va{ so lopatkata. A? [o veli{ na toa." "Te dr`am za zbor. Pazi samo da ne se pi{mani{." "Kaj mene, zborot si e zbor. No najnapred da te klajme malku na proba. Da ja uredi{ troa stopanicata. Vaka na ni{to ne li~i ovaa meretija. Da im dade{ malku {mek na tija goli yidi{ta. Ne{to od makedonckite marifeti. Nov stil. Da im opne{ i po nekoja gola samovila {to se kapi v ezero i vie oro okolu Golema reka. A?" "Biva, be, karda{. Biva. Aj da se pazarime." "[to da se pazarime? Napraj to {to }e naprai{, pa }e vidime. Ete. ]e te klaam za krupie. Pari }e se namlati{. ]e ti kupam i nekoja slika." "A be, ona, taka e. Se podrazbira. Za slikite i lopatkata vo kazinoto - peki. Ama toa so yidi{tata si e ba{ka esap." "Kako ba{ka?" "Emi taka, ubo. Toa e sto, dvesta, trista denoj rabota. Zdrava rabota. Ne e samo gaz da stegni{ i da mu se opne{ so mistrijata, ami i marifeto da go fati{. Toa lapa pari: marifeto. Klaj go marifeto, a za drugoto, aj. Nalet neka e. To ti e od mene bak{i{. Gratis." "[to veli{?"

"Toa, karda{. Dobro velam." "Aj majkata. Ova na {antikler rabota, na dubara mi vrti, Rico moj." "Dobro, gazda. Od mene tolku. Jas go rekov svoeto. A ti kako saka{. Vo tebe e i orevot i stapot. Ti treba da prese~i{." "Neka bide taka. Aj sozdravje. ]e ti javam za den -dva. Biva?" "Biva, gazda. So Gospod napred." Tie denovi, tokmu kako nara~ano, niz Raven sî `ivo se provrve. Za izborot na mis dojdoa gosti od site ~etiri strani na svetot: od Grcija, Srbija i Crna Gora, Hrvatska, Slovenija, Bugarija, Albanija, Italija, Francija, [panija, Portugalija, Germanija, Rusija, Danska, [vedska, Norve{ka, Anglija, Japonija, Kina i Avstralija, a ne falea bogami i ni neizbe`nite Amerikanci. Tie, i onaka, ve}e odamna stanaa mirudija vo sekoja manxa. Kaj treba kum - tie vedna{ na drum. Kaj treba da se zapiperi i da se zapr`i manxata - ete ti gi niv. Sekoj mo`e da fali, ama vujko Sem - ne. Toj e kako fil na tortata. A ima{e gosti i od onie brojnite me|unarodni humanitarni organizacii - raznorazni olesnuva~i i obeluva~i, voeni delegati so site krojki i palarii, sve~eni i obi~ni uniformi, so sekakvi medaqi na gradite i epoleti na ramenata, so sini i crveni baretki na glavite, doterani i duzdisani vo kakvi ti ne duzeni, {iriti, }urkovi, ni{ani i xamadani. Ima{e delegati od UNPROFOR, od OBSE i u{te otkaj ti ne. Falea samo Marsovci. A kojznae, mo`ebi imalo me|u niv i nekoj takov, samo {to manukot bezbeli uspeal navreme da se prepravi i pro{ukoli, da se zamaskira na toj op{t belosvetski karneval, pa taka nikoj ne mo`e{e so prst da poka`e na nego i da go poznae, da go prepoznae i da go izdvoi od stadoto, od jatoto. Ona, ne velea xabe lu|eto: vo sekoe `ito, }e se najde i ponekoj kakol. Vo sekoe jato i po nekoja bela vrana. Vo sekoe stado i po nekoja crna ovca. Neli taka. Na ~eloto na nikogo ne mu pi{uva koj e i {to e i kolku dram te`i. Se {u{ka{e tuka i tamu, ovde i onde, levo i desno, gore i dole, deka me|u niv imalo i po nekoj od onie... e, de... {antikler mostri, topli bra}a, kako sî ve}e ne gi vikaat:-... homodupleksi, homotripleksi, homo~etiripleksi... ama kade denes nema takvi. I nas sakale, demek, da nî primat vo toa dru{tvo. Da nî pripitomat. Da nî oglamnisaat. Am na vratot i uzda vo vilicite da ni nabutat. Sedlo na grbot da ni nafrlat. Da ne ritame. K'~ da ne frlame naokolu. Da ne bodeme so rogovite. Toj den ne bil mnogu dale~en. A nikoj ne go pra{uva na{iot obi~en ~ovek dali saka da bide primen vo toa semejstvo, ili ne. Ona, za pari, mnogu ~udni ne{ta mo`at da se napravat, sekoj magar{tilak i sekoj inaet da olabavi, toa nikoj ne mo`e da go odre~e, pod Turcite pet veka sme go pravele toa, istoto toa, ako ne i polo{o od nego, ama ima nekoi raboti {to denes ni za suvo zlato ne se pravat. Koi raboti? - }e pra{a a~ikot zad sosedniot kapixik. -Toa be brat, }e odgovori toj - toa: da te javaat i da te perda{at so kam{ija i i~ da ne pra{uva{ ima li u{te. Tie denovi, Ustijan glava ne krena. Negoviot Urb, iako daleku od negovite intimni `elbi i soni{ta za toa kako treba da izgleda eden moderen arhitektonski xin-centar so mnogukatni nameni za stanuvawe, prestoj i priem na gosti od site strani na svetot, sepak mo`e{e da go udomi najgolemiot del na probirlivite stranci. Jadea, pijea i se veselea tri dni i tri no}i se go{tevaa i vo ponedelnikot site do eden zbrm~aa od Raven. Ostanaa samo nekoi na{i, doma{ni ptici, balkanski mostri. Na{i orliwa. Onie {to na krajot od

veselbata, gi sobiraat koskite. Za da gi izglodat. I da se ispotepaat za nekoja dokraj neizglodana i sî u{te neizli`ana. Kolku neizedena hrana i kolku neispieno vino ostanuva po sekoj pir od gospodarite na vojnata. Zad site gozbi na krajot od baladata piruvaat pcite, ma~kite, muvite, osite i site brm~ala i yue`i {to navreme nekoj ne uspeal da gi propadi od trpezata i sinijata. Kolku frlena hrana i kolku gladni usti ostanuvaat zinati, otvoreni i nezasiteni po sekoj pir na gospodarite na vojnata? Kolku vie`i na glutnicata od ve~no gladnite volci vo podno`jeto na planinata i kolku nemo}ni bleewa od sitite ovci i jagniwa vo ba~ilata ostanuvaat bez odglas srede temnata no} na divinata vo koja sî u{te ~mae ovaa balkanska pustelija otade ridot na izgrejsoncata i svetlinata. Oti, velat, samo na Balkanot svadbite traat po tri dena. Tapanite ne prestanuvaat da bijat. A pak za umira~kata, ili za ra|aweto, dovolno e samo pu{kata da ekne, ili no`ot da bolsne. Za drugoto, sekoj sam si dava ot~et. Eden e Gospod. Bugarskata kompjuterska mafija caruva na Balkanot, a drugite sajber-kriminalci, me|u koi i makedonskite, se samo nivni ~iraci. Istragata koja po~na lani, rezultira{e so apsewe na ~lenovite na "Grupata vo senka","Svetski kartaxii" i "Temni profiti". Pokraj niv, vo Bugarija operi-raat u{te 16 pomali so nad 100 ~lenovi. Utvrdeno e deka istite imaat svoi sorabotnici vo Makedonija, arapskite dr`avi, Srbija i Crna Gora, Rusija, Moldavija i Ukraina. Neodamna, vo Sofija, bil uapsen A.K. (22), student, koj falsifikuval kreditna karti~ka na ime Bil Gejts, gazdata na "Majkrosoft", najbogatiot ~ovek na svetot. Me|u dr`avite vo koi toj ja koristel karti~kata bila i Makedonija. Nema kreditna karti~ka {to ne mo`e da se falsifikuva. Toa naj~esto go pravat kompjuterskite hakeri, koi otvoraat veb-stranici na koi la`no prodavaat sî i se{to samo za da dojdat do broevite i podatocite na kreditnite karti~ki, koi podocna gi upotrebuvaat za izrabotka na la`ni karti~ki. Se falsifikuvaat site brendovi, no naj~esto"dajners","master-kard","ameriken-ekspres","viza"i dr. Ovie kriminalci {vercuvaat kimer-ma{ini za ~itawe na kredit-nite karti~ki. Podatocite se vnesuvaat na kompjuter, se obrabotuvaat, a potoa povtorno so kimerot se vnesuvaat na prazna karti~ka. Ve}e ima pojavi na provala vo elektronskiot sistem na bankite vo Makedonija i nekolku bankomati se ograbeni. Kaznata za ovie dela iznesuva od 5 do 10 godini zatvor.

Vreme, Skopje "Dali nekoga{ ste slu{nale za Patot na svilata, gospodine Kapka?" Pra{aweto be{e upateno do Ustijan od strana na eden od trojcata gosti vo kabinetot na palatata Urb, otkako toa utro toj gi do~eka dolgonajavuvanite pretstavnici na firmata MAK "Bond" od Bugarija, ispra}aj}i im gi sopstvenite xipovi do aerodromot, kako {to prilega na sekoj dobar doma}in. Slu{na sî {to ima{e da se slu{ne za nara~anata oprema za kazinoto, koe toj kako stranec so dvojno dr`avjanstvo vo Makedonija i so paso{ od [vajcarija, mo`e{e da go otvori vo narednite {est meseci, vreme {to so site carinski formalnosti be{e predvideno i potrebno za isporakata na taa retka i

nevoobi~aena stoka za na{ite pazari, poradi {to mora{e da se uvezuva duri od Amerika i toa direktno od sojuznata dr`ava Nevada. Se razbira, po mo{ne povolna i dobro prepolovena cena. I zgora na sé, pak da artisa ne{to i za ovaa dobro ispru`ena second hand

* na novope~enite prijateli od sosedstvoto, koja ne

znae{ dali vo naredniot mig }e te pogali, ili }e te tresne srede lice, menuvaj}i ti go li~niot opis. Otkako pred toa gi primi site informacii za ve{tite hakeri od isto~niot sosed, koi na senzacionalen na~in umeele za mig da olesnat sekakov bankoven trezor vo svetot, toj ne mo`e{e da go skrie svoeto vidno zadovolstvo i iznenaduvawe od soznanieto na kakvi sî metodi se spremni ve{tite {verceri od balkanskiot kriminalen gang, koj za kuso vreme, re~isi ne podolgo od edna decenija, od albanskata mafija, na primer, sozdade vode~ka sila vo podzemjeto na drogata, trgovijata so lu|e, belo robje i {vercot so oru`je, kako i od bugarskata nenadminat liferant na evropskiot i svetskiot avtomobilski otpad, pokraj drugite senzacionalni otkritija i marifetlaci {to gi krasea vo posofisticiranite sferi na kriminalot (falsifikuvawe pari i sekakov vid najkurentna i najatraktivna stoka na pazarot, tesno povrzana so informati~kata revolucija vo svetot.) Ako na niv se pridodade i srpskocrnogorskata, so nejzinata prednost vo {vercot so oru`je i cigari, toga{ slikata stanuva{e celosna: Balkanot poleka no sigurno se pretvora{e vo vistinski kolumbiski sindrom na Evropa. "Patot na svilata, velite. Ne. Prvpat slu{am, prijatele. Silky road. Zvu~i kako naslov na nekoj avanturisti~ki film od Kventin Tarantino. Nao|ate li i vie ne{to sli~no na toa?" "Ne. Re`iserot e mnogu, mnogu poverziran i pootrakan od bilo koj holivudski manga{. Ima eden drug, pogolem maher od nego. Vistinski majstor za golemi masovni sceni i taratungi, za pravi kr{ovi i lomovi, za retki i nevideni kataklizmi~ni scenarija. Vi velam. Toa e princ na temninata i na polumese~inata. Arap. Se vika Osama bin Laden. Ste slu{nale li za nego?" "O, da. Sekako. Sum slu{nal, kako ne. Koj ne slu{nal za toj arapski tajkun. Mislev deka e magnat vo naftenata industrija." "Da. E. I toa e. No negoviot glaven biznis e narkopazarot." "Toga{, na koj na~in seto toa go kombinirate so svilata?" "E, tuka le`i zajakot. Toa e edna dolga, dolga prikaska. Nejziniot po~etok }î nî odvede mnogu daleku. Sî do kamilite i karvanite na Marko Polo i do Sredniot vek. Toa {to nekoga{ za evropskiot pazar bila svilata, sega e drogata. Toa e toj pat. Vodi od Arapskiot poluostrov, preku Turcija, Bugarija, Makedonija, Kosovo, Srbija i Crna Gora, pa sé do Evropa. Od princot Osama bin Laden so negovite krvavi {iiti bojnici na Al Kaeda i zagovornici na svetiot xihad, preku Ha{im Ta~i i Arkan, sî do ispostavite vo Italija, Germanija, Belgija,^e{ka i [vajcarija. Na toj dolg pat ima mnogu popatni stanici. So mnogu tajni i podzemni kanali i rabotilnici za finalizacija na heroin, ha{i{, marihuana i drugi opojni drogi, vo Albanija i Kosovo. A misteriozniot voz na "patot na svilata" ne smee da zgre{i nitu edna stanica. Ako ja zgre{i prvata, toga{ site naredni }e bidat pog-re{ni destinacii. Toj {to }e go utne patot - odi pravo vo pekolot. Za da ne se slu~i najlo{oto, patot na svilata mora da bide ~ist, mek i mazen. Siguren i pazen. Bez bilo kakvi pre~ki i natrapnici. Mora da ima dobri vodi~i i budni svrtuva~i. Zatvoren sistem na dobro plateni i doverlivi kontrolori, sigurnosni i dobro pristeg-

* vtora raka- (ang.)

nati {rafovi, ispostavi i dr`avni ventili. Toa e eden zatvoren i ma|epsan krug {to im e dostapen samo na posvetenite. Za da se vleze vo toj krug, treba da se ima madiwa, da se zaboravi na stravot i na sitnite smetkaxiski finti. Da se minat mnogu porti i isku{enija. Da se izedat mnogu furni leb. Da se izdr`at mnogu krvavi sudiri i sekakvi predvidlivi i nepredvidlivi situacii i probi. Toj im pripa|a samo na hrabrite. Na ve{tite. Za toa treba kowska sila, izdr`livost na pustinska kamila. Od toj pat mo`e da se stigne ili do rajskite porti, ili do adskite pe{teri i duvla. Sî zavisi samo od ve{tinata, od hrabrosta i od umot na poedinecot. Od snaodlivosta, uve`banosta. Za toa treba kondicija na specijalec-legioner, trpelivost na `elka, nervi na miner, ili pilot na mira`. Oko na hipnotizer. Race na `ongler. Od taa bitka ili izleguva{ kako pobednik, ili kako gubitnik. Treto nema. Po samo edna prospiena no}, po no}ta na odlukata, mo`e{ da se razbudi{ ili kako kral, ili kako pita~." "Gospodine..." "Prodanov. Peju Prodanov. Me vikaat u{te i Polkovnikot. Polesno se pamti." "Interesna prikaska, gospodine Prodanov. Mi zvu~i mnogu vistinito i poznato. Ne znam. Pomisliv deka i vie samiot ste bile patnik na toj pekolen voz. Od ova {to mi go ka`avte, ne e te{ko da se zaklu~i. Barem jas steknav takov vpe~atok. Bevte mo{ne uverliv." "Vi zboruva patalec, gospodine, ne gatalec. Vi zboruvam od ~isto iskustvo. Vpro~em, i jas sum samo edna alka od sinxirot, od golemata veriga na demobiliziranata kolona na biv{ata var{avska soldateska, na nekoga{ mo}nata sovetska ~izma. Moite dov~era{ni kolegi od KGB palat i gasat vo ovoj biznis. Nasekade vo svetot. Nie bi mo`ele da im bideme samo ~iraci na biv{ite i sega{nite sovetski majstori na zanaetot. Vakvi kakvi {to nî dal Gospod i kakvi {to né gledate, nî ima bezbroj, iljadnici, desetici iljadnici, a mo`ebi duri i stotina iljadnici takvi rasprsnati niz podzemjeto na Evropa. Samo vo Bugarija se procenuva deka so toj zanaet si go vadi lebot najgolemiot del od moite biv{i soborci. A kade se drugite. Od Rusija, Polska, ^e{ka, Romanija. Od zemjite {to sami ja urnaa i iskinaa `eleznata zavesa pred Berlinskiot yid." "Zna~i dr`avata epten vi go svrti grbot?" "Koja dr`ava? Kakva dr`ava, vi se molam. Politi~arite samo si gi smenija foteljite, a nam ni udrija kloca v zadnik. A od ne{to sepak mora da se `ivee, moj gospodine. Ne mo`ea tukutaka da né frlat vo staro `elezo i sega ne znaat {to da pravat so nas. Kako da né otka~at. Si gi mijat racete. A potoa i samite do lakti gi zabucuvaat vo gerizot na mitoto i korupcijata. Zatoa né toleriraat. Taktiziraat. Ni ostavaat troa vozduh za da di{eme kako ribi na suvo. Toa e nem dogovor za nenapa|awe. @ivej i ostavi go i drugiot da si ja tera `ivea~kata. Samo se merkame oddaleku i mirno si ja vr{ime raboti~kata. Za staro `elezo u{te ne sme, a so novi yvezdi~ki nej}at da né kitat. Taksirat." "A tuka? Kako e tuka?" "Kade tuka? Vo Makedonija li? Ako me pra{uvate mene, i na{ite ovde{ni kolegi ubavo si ja srknaa poparata. Tie {to ostanaa gore da mu vr{at rabota na Slobodan Milo{evi}, sega se vratija na posran kladenec voda da pijat. Gi ima stotici i stotici {to vieja oro so |avolot, a sega ne znaat kade orman da fatat. Bez rabota, bez sredstva za `ivot, bez pokriv nad glavata. Za grevotilaci. Se spasija samo onie {to navreme si ja vrzaa bov~ata i fatija senka pod pustiwata {to sega ja vikaat"oaza na mirot"."

"I sega - {to?" "I sega - ni{to. Edno vreme vie bevte Amerikanci, a nie purjaci. Sega se svrti trkaloto." "Zna~i, taka stojat rabotite?" "Da. Taka nekako... i sekako, prijatele." Razgovorot ne seknuva{e. Imaa tolku mnogu ne{ta da si ka`at. Ustijan so golemo vnimanie i vsredoto~enost gleda{e vo serioznoto i tvrdo lice na Polkovnikot. Lu|e od taa fela toj retko ima{e mo`nosti da sretne. Sre}ava{e sekakvi tipovi na svojot krivulest pat niz katakombite na evropskite prestolnini, no toa bea pove}eto goltari, neranimajkovci i foliranti. [minkeri i ligu{i. Ova be{e prvpat da se soo~i so vistinski profesionalci od svetot na podzemjeto. Lu|e od zanaetot. Lu|e {to si ja znaeja svojata rabota. Od o~ite mu svetkaa molwi, od ustata grmotevici. Be{e vistinski balaban. Jak i golem kako planina. Od sekoj zbor na Polkovnikot izbiva{e nekakva bespogovorna cvrstina i sigurnost, {to ne ostava{e mesto za nikakvo somnenie i dvojba. Vleva{e golema doverba kaj sogovornikot. Se gleda{e deka cel `ivot izdaval komandi, po koi bez ropkawe na zabite i bez pogovor i odlagawe na podredeniot, treba{e i mora{e da se izvr{i naredbata. ^ovekot si be{e takov i si li~e{e na takov: roden komandant. So eden zbor: vojnik. U{te so prvata postapica na majka mu, toj za~ekoril cvrsto, ma{ki i so mar{ovski ~ekor. Be{e vojnik od glava do petici. So sekoj negov gest. So sekoj negov zbor. Minuvaa niz golemata sala koja be{e nameneta kako glavna prostorija za planiranoto kazino. Polkovnikot i negovite dvajca pridru`nici go izrazuvaa svoeto zadovolstvo od videnoto. Mu gi prenesoa na Ustijana site poedinosti za akrediti-vite okolu nara~anata stoka od SAD, {to treba{e da pristigne vo solunskoto pristani{te, nekade po Novogodi{nite i Bo`i}nite praznici. Salata be{e prazna i izgleda{e u{te pogolema i poprostorna otkolku {to vistinski deluva{e i izgleda{e minatata no}, koga na izdol`enata pateka i provizorna scena goli{travite ubavici gi poka`uvaa svoite devstveni prelesti. Gi zabele`aa i poredenite slikiikoni vrz {tafelajot, uredno slo`eni pokraj yidot. Polkovnikot naedna{ podzastana i se vtiri vo izlo`enite eksponati. Istiot mig pokraj nego se najde i hudo`nikot Rico, koj po sî izgleda be{e do{ol toa utro kaj Ustijana da izmami od nego ne{to kako odgovor za otvorenata ponuda. Toj vedna{ namirisa mo`nost za dobra zdelka i pogleda troa ispituva~ki, troa kabaetliski vo pravec na Ustijana, od kogo cel den o~ekuva{e samo edno: da izusti "xa" ili "bu". Ni{to pove}e. Ustijan go pogleda so takov prekor na liceto, {to ovoj istiot mig se podmesti i se povle~e nanazad, ne uspevaj}i duri ni da zine, a kamo li da se pretstavi pred zainteresiranite posetiteli, kako {to ve}e be{e re{il da stori. Pogledot na Ustijana be{e ostar, bespogovoren i jasen. Rico vedna{ si ja podvitka opa{kata. "Ah, toa e samo eden mal del od edna pogolema kolekcija na ikoni so koi raspolagam. Vi se dopa|aat li, gospoda?"- gi pra{a otkako se uveri deka Rico odmagli na pristojna oddale~enost od niv. "Da. Da. Mo{ne interesni raboti. Ovie ne{ta dobro vrvat na zapadot. I osobeno kaj zapadnite diplomatski pretstavnici. Imate li cena za niv?" "Ne. Ne se za prodavawe. Toa e edna zbirka do koja jas li~no mnogu dr`am. Mi ima legnato na srce i te{ko bi mo`el da se odvojam makar i od edna od niv." "Pa i kamenot {to }e vi legne na smetkata vo va{ata {vajcarska banka ne bi bil voop{to za potcenuvawe, mlad gospodine. Ne mislite li taka?"

"Zavisi, gospoda, zavisi. Za sî bi mo`ele da se dogovorime vo mojot kabinet. Ikonite se tuka. Tie nema da ni izbegaat, zar ne." "Se ~ini deka ste vo pravo, gospodine Kapka. Mo`am da vi ka`am deka jas li~no so ovoj biznis dosega voop{to ne sum se bavel. Za sî si treba pazar, a jas so ovoj vid stoka te{ko se snao|am. No ima kaj nas nekoi ve{ti leven-gulap~iwa {to svrtija ubava para so ovie crkovni majstorii i se krenaa visoko vo oblacite na biznis neboto. Imam na um nekoi moi sorabotnici koi vadat mast i od toj zelnik. Ako ste zainteresirani, mo`eme da probame ne{to za po~etok." "Da bidam iskren, i jas ne sum nekoj bogznae kolkav poznava~, a vo crkva re~isi i ne odam, ama ako ima nekoe fajde od ovaa {arena la`ipara, zo{to da ne, zo{to da ne. Jas nikoga{ ne velam ne koga biznisot e vo pra{awe." "Dobro e {to mlad ~ovek kako vas nosi ladna glava na ramenata. Ladna glava na ramenata i toplo gaze vo postelata e klu~ot za sekoj uspeh vo `ivotot. Ha-ha-ha-ha!" "Se soglasuvam. Se soglasuvam, gospodine Prodanov. No sepak, bi mo`ele li barem otprilika da mi ka`ete za kakvi sumi obi~no stanuva zbor koga se raboti za vakva stoka?" "Ne. Navistina ne bi znael ne{to poodredeno da vi ka`am, sî duri ne gi pogledne mojot najdobar stru~wak, no ajde da re~eme deka edna vakva kolekcija na ovaa svetica {to ja imame pred o~i vo deset primeroci, bi mo`ela da ni donese edna ubava suma pome|u 30 do 40 iljadi dolari. Mo`ebi i pove}e. Ne znam. Zboruvam napamet. Onie {to se podobro upateni od mene znaat deka nekoi retki primeroci bi mo`ele da dostignat i mnogu povisoki, da ne re~am, astronomski ceni. Ikonite od Makedonija se posebno barani. [to se postari, tolku nivnata vrednost sî pove}e i pove}e raste. Gi baraat osobeno onie od vizantiskiot period. Imate li takvi?" "]e se najdat, }e se najdat. Naredniot pat dojdete so va{iot stru~wak. ]e imam ne{to specijalno za vas. Denovive o~ekuvam edna interesna pratka." "Va`i, va`i. Nastojuvajte da obezbedite ne{to postaro, ne{to podrevno, duri od vizantiskiot period, po mo`nost." "Sekako. Sekako, gospodine Prodanov." Gostite od Bugarija ne se zadr`aa dolgo. Ustijan im nude{e gostoprimstvo za pove}e od eden den. Gi pokani da ostanat preku vikendot, no Polkovnikot vedna{ najde nekoj izgovor i re{itelno ja odbi pokanata. Toj be{e tvrd orev i zatvoren, neprobiven yid vo obnoskite so lu|eto. Vo biznisot trebalo da se vleguva kroce i vnimatelno, so ~isti race i potkastreni nokti. Sekoj onoj {to }e se obide makar samo da grebne po obrazot na Polkovnikot (ili ne daj bo`e) da mu nacrta kakva-gode draskanica po liceto, ne-bi-|avol mu sednal na sofra: lo{o, mnogu lo{o }e si pomine. Od o~ite i ponatamu mu svetkaa molwi, a od ustata mu se trkalaa gromovi. I za da ne si pojde so takva zakanuva~ka poraka kon mladiot i qubezen doma}in, koj tolku prijatelski se potrudi okolu nego i negovite sorabotnici, ja odbi ponudenata gozba i brgu, brgu si zamina od Raven, itaj}i da go fati popladnevniot let za Cirih, navednuvaj}i se srde~no kon Ustijana, baknuvaj}i go so tri voobi~aeni topli bakne`i vo obrazite i na krajot posakuvaj}i mu sî najubavo do nivnata bliska naredna sredba.

Klod Emil [ufeneker e slikar od po~etokot na 20-ot vek, koj prestanal da slika otkako prethodno se isprobal vo site tehniki na sovremenoto slikarstvo. Postignal izvonredno visok stepen vo svoeto tehni~ko umeewe i vlade-ewe so zanaetot. Kupuval dela od Sezan, Gogen i Van Gog i po~nal da pravi verni kopii na nivnite originalni dela. Sfatil deka od slikarstvoto poinaku ne mo`e da se `ivee, osven ako ne se krie zad blesokot na golemite imiwa. Vpro~em, i samiot Van Gog vo `ivotot prodal odvaj edna slika. Klod Emil [ufeneker gi kopiral negovite dela"Arlezijanka" "Son~ogledite" "portretot na dr. Ga{e"i dr. Ni den-denes, i pokraj bezmalku sovr{enite metodi za ispituvawe na avtenti~nosta na deloto so pomo{ na ultravioletovi zraci, ne e sosema sigurno dali nekoi od mnogubrojnite portreti ili son~ogledi na golemiot Vinsent ne se delo na negoviot kopirant. Zbrkata poteknuva i od faktot deka i samiot Van Gog pravel kopii na sopstvenite originali, a potoa od istite im daval po eden na portretiranite, bidej}i poinaku ne mo`el da im plati za uslugata {to mu pozirale. Kopiite na K.E. [ufeneker se skoro sovr{eni, za{to, na primer, zadninata i neboto nad Arl ja doteruval do perfekcija, imaj}i go na raspolagawe seto vreme, dodeka genijot Van Gog toa go pravel nabrzina, za nekoi 30 do 40 minuti (Ronald Dorn, Benua-Lande). Moj komentar: genijalnosta i sovr{enstvoto ne odat raka pod raka. Sovr{enstvoto e {esto setilo na ~oveka, koe nekoga{ damna Bogovite mu go ukrale, kako {to Prometej mu go ukral oganot na Zevs.

(avtorot, po se}avawe od eden francuski TV-film.) Utredenta, koga se razbudi, nad negoviot krevet, nebare blagoto proletno sonce so svojata srame`liva usmivka saka da go pogali u{te nerasonet, bunoven i gurelav, onaka, rebrej}i se i `eravej}i bo`em e rasperdu{en buv, |oa zasipnat petel na buni{te pred da se raskukurika, toj, skitnikot, koj cela no} aka{e natamu-navamu so gavazite, nejasno pret~uvstvuvaj}i go zdivot na nepoznatiot, ja seti tu|ata prisutnost i istrpna siot v mig: znae{e deka ve}e ne e sam vo sobata. Se ispravi potpren na pernicata i lunyaj}i pred sebe so prekorna neverba, vide kako pred nego se otvora `iva slika od rabot na soni{tata, nesvesen deka samo se dr`i za opa{kata na otpadocite i urnatinite na tie isprevrteni soni{ta, vo mre`ata na no}nata agonija na pijanstvoto, vo koja sekoj iden kotelec sam od sebe se raspa|a{e i raspletuva{e. Toga{ posaka da jazdi ponatamu potamina i sproti dolgata neprospiena no}, nazad, vo toplata pregrat-ka na ve}e nedofatniot yue` na viulicata od zdodevnoto i neumorno jugo, ~ija opa{ka sklizna zad padinite na Crn Vrv, no se po~uvstvuva uloven, opkolen i faten, nebare ve~no rascvetanata ru`a na vetrovite nad Raven go zatvori svojot krug tokmu pred negoviot prag, prepu{taj}i mu go svoeto mesto na eden drug cvet: `iv i vistinit. Toga{ gi istri svoite gurelavi o~i i vide kako poddavaj}i se i prikraduvaj}i se zad zavesite na prozorecot, odnenade` nad nego ogrea ubavoto lice na Todora. Prilega{e na fatamorgana. "Treba da te vodime na baja~ka da ti bae od uplav i od uroci. Go krivi{ liceto alaber vampiri si sonil. Nevela e vampiri dewe da sretne{. Taka vikaat postarite". Toj mi`urkavo se xare{e vo nea i poleka pak si gi istri o~ite, sî u{te ne veruvaj}i deka pred nego stoi Todora. "Nason mi idat samo vampiri. Ama na jave idat an|eli da gi propadat," propelte~i toj preku sila i so krajni napori na voljata.

"Da be, an|eli. Mi`i Asan da ti baam. Ama kaj se begalo od an|eli. Se bega od vampiri, a ne od an|eli. Izgleda si zaboravil. Mi veti deka denes }e me vozi{ do Armonija, a ti sî u{te so vampiri se rasprava{ i pregonuva{. Kako da ti e pomilo so |avoli da se gu{ka{ vo krevetot, ili peperugi da brka{ po ridot, otkolku so mene kako krt podzemni dupki i katakombi da prekopuva{. A pak da golta{ vlaga i temjani niz memlivi srednovekovni crkvi i baziliki i da ne zboruvame. Toa ne doa|a predvid. Od toa bega{ kako |avol od krst." Toj odedna{ se pot~ukna po ~eloto i izusti: "O izvini, Todora! Izumiv! Kolku e ~asot?" "U{te malku, pa }e ot~uka pladne. Ama toa va`i samo za rabotniot narod. Za tebe i onaka vremeto stoi vo mesto, zar ne?" "To~no taka. Koga }e pomislam na tebe, strelkite na mojot ~asovnik vedna{ se zbudaluvaat: ili letaat ko ludi, ili vedna{ se lepat cager, se preklopuvaat i ne mrdat ni levo, ni desno. Kako da imaat magnet. Kako mrtva stra`a na post." "Pot{mukni so ustata da ne po~nam da ikam, barone fon Minhauzen." "Se gleda kogo majka mu go razgalila." "Pa zo{to da ne. Edinica sum í." "Dobro de. I jas sum edinec, pa {to. Od nikogo cucla ne baram." "Treba da pobara{. Mo`ebi }e naide i nekoj dare`liv {to }e ti se smilostivi." Se gledaa so dolg i prodol`itelen pogled. Ja minaa seta hromatska skala na predizvikot, ironijata i somnenieto, koi vrz nivnite zamajtapeni lica se v`aruvaa do usvituvawe, sî dodeka ne stignaa do samiot vrv na obostranoto ispituvawe na stepenot do koj mo`ea da se prepravaat eden pred drug, lizgaj}i se po rabot na ostricata na {egata i ko~ej}i so plamnatite telesni dopiri na dlankite, a sepak da ostanat `ivi i celi i najposle ne graknaa vo op{ta i zaedni~ka smea. Se smeeja od sî srce: prirodno, otvoreno, neprinudno. So smea na dve mladi su{testva, iskreni, slobodni i neoptovareni. Nivnite kanonadi i kadenci na smeata bea kako tri muzi~ki oktavi razvioreni vrz znameto na vetrot, kako jato raskreskani ptici {to slobodno letaat i krikaat niz prostorot, narameni so tovarot na seto vreme na svetot vrz svoite lesni i bestelesni krilja, kako omaeni i zaumni soobra}ajni znaci {to sami od sebe go iscrtuvaat i poni{tuvaat nedofatniot predel i pat kon beskrajot. Kako dva kni`ni zmeja, kako ~umuligi nad Crn Vrv. Li~ea na dve nebesni silueti {to se vivnuvaat vo sinevinata od dalnovodnite `ici zad drumskite prevoi, na dve istisnati i katapultirani tela od rakavite na dve sprostreni ko{uli pred Urb, isto~nata ku}a na izgrejsonceto, {to se mavtaat i isprepletuvaat edna so druga vo milion nevozmo`ni pregratki na razvigorot i zad blagata izmaglica na proletniot den. Se gledaa, se vitkaa i se pot~uk-nuvaa niz taa zarazna i nepreodoliva smea sî dodeka najposle, otkako troa se potsmirija, ne se najdoa vo pregratkite eden na drug. Toa utro prvpat po~naa podlaboko da prodiraat, podaleku da talkaat i da zao|aat niz nepoznatite i nedoprenite svijoci od nivnite skokotlivi mesta i zabraneti zoni. Ja minaa kriti~nata to~ka na ma|epsaniot krug. Granicata na neobvrzniot predizvik, {to sî u{te ostava mesto za otklon. Smeata i kikoteweto otprvin im gi oblea licata so solzi radosnici, no potoa solzite stanuvaa sî pogr~livi i sî posoleni. Predizvikot be{e pregolem. Ne mo`ea da mu odoleat. Sî se slu~i odnenade`.

Se nurnaa eden vo drug i gi ispru`ija svoite race kon sprotivniot breg, fa}aj}i se kako davenici za slamka. Rekata sama gi ponese na ramenata od svoite branovi. Gi zede pod svoe. Im dade krilja da se vivnat na povr{inata. Plivaa. Brodea. Plutaa. Sami od sebe. Ima nekoi tajni, skri{ni mesta {to se nao|aat vo najdlabokite predeli na nepoznatoto i do koi se stignuva potamina, bez odnapred opredeleni celi i bez otporano izdlabeni korita. Skrie-ni, nepoznati mesta otade zaboravot i pomneweto, vo dlabinite na naj`ilavite koreni{ta, vo dr~ta i pelinot na genite, vo atavisti~kite predeli na zaboravot, vo diluvijalnoto seme na grevot, koj dolgo 'rti pritaeno i prituleno vo sekoj gre{en utman bez da go prepoznae koga i da e o`iveaniot poriv od najstariot predok na plemeto i potekloto. Taa plovidba ima kru`en tek i taa reka od vrutoka do utoka se vleva samata vo sebe, reka {to naoko nikoga{ ne se vra}a nazad, no koja ne prestanuva da te~e i da doa|a od nekoi dale~ni i neispitani prostranstva za povtorno na krajot da se vlee tamu otkade {to trgnala na svojot dolg i nezapirliv pat. I sî taka. Vekutumaveka. Kru`ej}i. Isparuvaj}i. I povtorno o`ivuvaj}i. Ne odej}i ni napred, ni nazad. Vrtej}i se samata okolu sebe. Vo oskata na svetot prevrten na glavata i opa{kata, vo fetusot na ro`bata, vo beskrajniot vrtole` na zbrevtanata spirala na vselenata i zad papokot na vratata od utrobata. Dopirot pome|u Todora i Ustijan ne be{e samo igra so odnapred utvrdeni pravila po koi obi~no se odviva toj svet ritual me|u ma`ot i `enata. Tie stanaa qubovnici. No niv, kako monasi na edna bezverna religija, vo koja nema ni krst, ni molitva, gi ozari edna slobodna evharistija, vo koja plotnoto i telesnoto ne igraat glavna uloga, ili barem ne pretstavuvaat sé vo toj film. Toa e samo edno beskrajno davawe, pri~est, bezmalku samo`rtva, vo koja plotta i isparuvawata go gubat svojot vkus. Nivniot dopir e ~ist i neizvalkan, kako vyir vo devstvenite izvori. Od taa igra nikoj ne mo`e da izleze opoganet i oskvernaven. Poprvo bi mo`elo da se ka`e deka toa e ne{to sosema poinakvo, eden vid ritual, posvetuvawe, inicijacija vo edna druga duhovna sfera od koja se izleguva ili kako vernik, ili kako otpadnik, raskolnik, ne{to mo{ne daleku i poinakvo od ona {to bea iskusile i dvajcata pred da se sretnat vo ovoj obi~en den koga sudbinata re{i da im gi raskrili polite i da gi primi vo svojot svet zaklon, da im najde spas i uto~i{te od zbesnatite ju`ni vetri{ta nad Raven, bidej}i i toj i taa ne po~uvstvuvaa nitu eden mig deka popadnale vo zamkata na izmamata i klopkata po krvaviot izgrev na denot. Nivniot cvrst pregrab ne dojde kako sudir me|u dvajca luti protivnici, od koi edniot na krajot }e mora da go priznae svojot neminoven poraz, ili }e najde drebni pri~ini za da se vozgordee nad drugiot, ami toa be{e ne{to pove}e duri i od nanajska bitka me|u polovite, vo koja nema nitu pobednici, nitu porazeni. Koga se simnaa dolu vo gara`ata i otkako toj so nekolku rutinirani, mahinalni i mehani~ki dvi`ewa go startira{e parkiraniot metalno-sepiest Grend ^iroki, pogleda vo nea so eden kratok, no qubopiten ablend na trepkite, za~uden od nejzinoto skokotlivo pra{awe: "Love in first sight. Does it existe?" "Of course, my dear. Listen to Frank Sinatra."* "Mislev }e najde{ nekoj poevtin kum." "Vicot e vo toa da najde{ pobogat. [to }e mi e nekoj goltar. Barav tip {to }e ti prilega".

* "Qubov na prv pogled. Postoi li toa?" "Se razbira, postoi. Slu{aj go Frenk Sinatra."

"Ima{ pravo. By the way. Dali mi go spomnuva{ toj italijanski mafiozo samo poradi muzikata, ili pove}e te vle~e negovata kockarska kariera?" "I ednoto, i drugoto, se razbira". "Zatoa li re{i da otvori{ kazino?" "Mo`ebi." Se gledaa. So dolg i prodol`itelen pogled. Vedna{ po pristigaweto vo Armonija, naidoa na Rico. Toj u{te od rani mugri be{e obesen vrz svojata sekojdnevna besilka na skeliwata, kade{to ve}e so meseci se obiduva{e da im go vrati nekoga{niot oblik i sjaj na starite i o{teteni freski vo crkvata izgradena u{te vo dale~niot trinaesetti vek. Be{e siot izmasten i daldisan vo rabota, taka{to vo po~etokot ne mo`e{e duri ni da gi zabele`i i da im odgovori na pozdravite. No sepak, Ustijan be{e posledniot na koj mo`e{e da mu se nadeva vo ovaa pustelija. Vedna{ se simna dolu i im pristapi i na dvajcata, pru`aj}i im gi svoite lakti i vnimavaj}i da ne gi dopre so svoite izmasteni race. Rico ne mo`e{e da sokrie deka mu e drago {to go gleda Ustijana i ne gubej}i vreme, vedna{ go pra{a "dali ima ne{to novo vo vrska so nivnata rabota". Zborot "rabota" mu slizna od ustata vo posleden moment, bidej}i toj ve}e dopolu be{e zaustil da go izgovori onoj poto~niot i poverniot izraz za nivniot vzaimen odnos: "biznisot". Ustijan go gleda{e nekako zagado~no i nere{itelno vo po~etokot, o~ebijno pritesnuvaj}i se vedna{ i apla da mu ja otvori torbata pred Todora. Taa so izvesno dvoumewe i kolebliva polunasmevka na liceto poglednuva{e tu vo edniot tu vo drugiot i ne mo`ej}i vedna{ da prodre vo smislata i {ifrata na nivnata tainstvena poraka, im upati eden prekoren pogled i im svrti grb i na obajcata, upatuvaj}i se kon vlezot na bazilikata, kade{to ve}e u{te od ranite utrinski ~asovi mladite arheolozi i konzervatori od glavniot grad gi vr{ea svoite sekojdnevni raboti okolu celosnata rekonstrukcija i konzervacija na drevniot arheolo{ki kopleks. Toa be{e vtora prolet od nivnite nadaleku znajni i senzacionalno najaveni iskopuvawa na rabot od drevniot Raven, po tekot na rekata Bregal-nica, kako pred toa otkritieto na poznatite tera-koti od Vini~koto kale, kade{to spored nekoi veruvawa, starite solunski bra}a gi ostavile prvite pismeni znaci na glagolicata, so koja podocna se opismeni siot slavjanski rod. "Ima nekolku raboti {to sakam da gi znae{ i da se pridr`uva{ za niv kako za O~e na{", mu re~e so ostar i bezmalku grub glas Ustijan na svojot sogovornik, otkako ostanaa sami, gledaj}i go pravo vo o~i i so takva re{itelnost koja ne dopu{ta{e nikakvi prigovori i otstapki."Za na{ite raboti ne treba da tropame na tapan pred nikogo". "Pred nikogo!?"se is~udi Rico. "Pred nikogo", potvrdi Ustijan. "Duri ni pred Dora?" "Duri ni pred sveta Bona. A pred nea, pak, najmalku", se ispravi pred nego Ustijan so bezmalku mermeren gard. Rico gleda{e nemo, ne veruvaj}i i otprvin misle{e deka toj samo malku saka da se po{eguva so nego, no otkako vide deka {egata ne minuva kaj Ustijana, samo nemo}no gi krena ramenata. "A zo{to?" Ustijan kako da saka{e da go odbegne odgovorot, no sepak mu se smiluva i go udostoi so edno lesno odmavnuvawe na rakata i tivko procedi niz zabi, nebare samiot so sebe si razgovara:

"@enite ne znaat da ~uvaat tajni. A `ena e i Todora, ili Dora, kako {to qubite da si ja vikate vie, zar ne"? Rico pogleda vo nego so golema nedoumica i otkako sfati deka negovata ironi~na polunasmevka donekade ja ubla`uva rabotata, promrmori {tom poveruva deka ne{tata pak si trgnaa po stariot tek. "Pa se razbira deka e `ena. I toa kakva!" "Mi gi vadi{ dumite od usta, karda{", mu odgovori toj. Ustijan za mig pojde do xipot i od tamu izvadi eden karton skopsko pivo ostanato od sino}e{nata pijanka so gavazite, dare`livo ostavaj}i mu go pokraj skeleto. "Skopsko - i sî e mo`no!", izvikuva{e toj, trudej}i se da ja fati istata intonacija na manekenot od televizijata {to go reklamira skopsko pivo. Nebare u{te mu fale{e maici od koka-kola so poznatite svetski paroli coca-cola, can't beat the fillling da mu podade. Eve, ná, zemi si. Po~estete se. Sonceto u{te od sabajliwa po~nuva da {tipka niz ovie ravenski kr{ovi i suvodolici. Znam jas, aj ti. Te`ok e ovoj umetni~ki `ivot, zar ne?"

Rico gleda{e vo nego kako samiot Gospod da go pratil. Da. Da. Se slo`uva{e vo sî so svojot novope~en prijatel i mentor. Ve}e i vo vozduhot se nasetuva{e deka okolu nego se pletka pajakovata mre`a na Ustijan. "Rico moj, so tvoite ikoni, mozaici i freski ima da ja zbrkame Evropa. More {to Evropa. I svetot ima da ikne od toa ~udo nevideno. I svetot, brat, nema da kurtuli od nas. Tie nemaat ni poim {to e toa Balkan. Nie }e im otvorime samo eden mal kapixik, samo eden mal procep vo toj dolg temen tunel na krajot od patot, vo taa na{a prokleta, kolnata i zaboravena Tonguzija. ]e gi {a{mosame, brat. ]e gi {ekneme. ]e vidi{. ]e sozdademe Balkan za po~etnici. Neka u~at. Neka vidat {to e {to. Neka znaat deka i nie imame kowi za trka. [to veli{ na toa, a?" "Ne znam. Ne znam, prijatele. Jas ne veruvam mnogu i ne vikam "op"dodeka ne go ripnam jazot." "[to ne veruva{?" "Pa, vo toa, brat. Mnogu í e gajle na Evropa za nas Balkancite. Nie za niv sme samo dvorski {utovi vo nivnoto {irno i bogato kralsko predvorje. Tie ni na kraj pamet ne nî imaat. Nî zemaat na majtap. Velat, "Balkanecot e ~udno yvere, eden sovr{eno normalen idiot komu sepak ne treba da mu se veruva dokraj", nebare sî u{te odvreme-navreme jade ~ove~ko meso, homo balkanicus, homo

pitecantropicus, macho-man, koj vezden izigruva heroj pred kukavicata, a ne retko e vistinska kukavica pred herojot. Taka nekako nî ima vo svoite o~i taa golema svodnica, taa stara karakonxula Evropa, nas Balkancite, brat. A i tvojot slaven tatko edna{ go zboruva{e istoto toa vo edno intervju, ovde, vo Makedonija. Od nego go ~uv i zapametiv." "Ne }e da e taka, Rico moj. Jas cel `ivot se metkam, se utkam i {utkam niz nea i znam deka ne e taka. Tamu rabotite stojat malku poinaku. Ako troa gi protegne{ nozete niz nea, }e vidi{ deka tamu sekoj manuk sam si ja brka svojata daga, sekoj si ja tera svojata rabota, si ja isprava svojata kriva opravija i sam si go tegli svoeto derexe. Evropa e za solo igra, brat. Tamu ne se razmisluva vo mno`ina. Tamu sî odi vo prvo lice ednina. Toa e edna poinakva gramatika od onaa {to ja u~evte vie tuka. Moj Stojan~e doma da si dojde, a na kom{ijata ako saka kozata neka mu crkne, ama jas toa ne mu go posakuvam i voop{to ne me interesira kozata na kom{ijata. Toa si e negova rabota. Dali toj svojata koza }e si ja pase, molzi, ili }e si ja kole, toa e negovo li~no pravo. I zadovolstvo. Jas

ne sakam da mu se me{am. Tuka nie u{te ja pizmime na{ata stara iftirija da yirkame preku tu|iot plot, da se broime vo stado, da bleeme vo eden glas, da ofkame vo mno`ina, da pletkame vo rod, vo soj, vo fis, vo pleme i u{te kako li ne. Tamu toa ne minuva. Ne odi, brat." "I? [to e toa? Kako go vika{ toa ti? Evropa za po~etnici?" "Nare~i go kako saka{. Ama toa e vistinata. Jas ti ja ka`uvam samo vistinata i ni{to drugo osven nea. Celata vistina." "Brat, gi gleda{ li ovie izlupeni freski po yidi{tata? Tie se polni so nivnite stari prikaski vo koi postojano ni se veli deka nie sme an|elite, a vie ste |avolite. Jas ve}e ne veruvam vo tie prikaski. Od niv mi doa|a te{ko na du{ata. Mi zdodea, mi doma~na da molam za pro{ka." "Znam, brat. Ama kolku {to mo`am da zabele`am od tvojata kalu|erska posvetenost na skeliwata i yidi{tata, ti te{ko deka }e izleze{ od toa oro {to vezden go vie{ so an|elite i |avolite. [to ne skr{i{ vrat ottuka, pa da stori{ niet da zakluka{ troa na tie te{ki porti otade bel Dunav, pa da te vidam pile ga}ersto kako }e si pomine{ tamu, a? Ajde bidi junak i ka`i - }e mo`e{ li v lice da im ja plesne{ tvojata vistina?" "Ama jas bev tamu, ~oveku. Koj veli deka ne sum bil. Eve, pra{aj go stariot majstor Mono Xuapo. I toj edna{ damna si ja isproba sre}ata tamu. I? [to od toa? Se vrati pak na posran kladenec voda da pie ko nekoe krivo magare. A tamu, vo Pariz, na tie kako nego, velat, i sega dobro im vrvela majstorijata. Evropa od nas zema samo tro{ki. Ostatoci od nekoja diva egzotika, atavizam, primalen krik na divjakot. Baraat {ok. Senzacii. Skandali. Nejze sî ñ e dojdeno do gu{a. Preku glava. Od nas ja goltaat samo jadicata na na{ata slavna Naiva, kako {to baraat totemi od divjacite, od ostrovite, od afri~kite i polineziskite plemiwa. Za niv tamu vireat ~etkite na Generali}, Rabuzin, Nav Muan, Mono Xuapo. Kakva umetnost, kakvi saltanati. Nema belkim na slivar slivi da mu prodavame, brat." "[to saka{ da ka`e{ so toa?" "Ni{to. Samo vistinata. Kako i ti. Sakam da ka`am deka ne nî esapat, ne nî tintraat mnogu bra}ata otade bel Dunav. Tie navreme ni stavile uzdi pod zabite, ni stokmile amut i oglamnik okolu vratot, nî o}oravile kako ajvani otpajvanosani i nî vrtat okolu svoite sto`eri i gumna za da im go nosime `itoto na nivnata vodenica. Kitenite kowi si gi ~uvaat za svoite carski ko~ii, za svoite li~ni gardi,zabavi i `urki, za svoite sve~eni paradi. Nas ne nî esapat, ne nî kanat na toj bal, na toj teatar. Nie nemame bilet za taa belosvetska premiera, za taa pretstava." "Pa, ete. Tokmu toa. Tokmu toa ti go velam i jas tebe. Daj da im ja podmetneme la`gata, daj da im ja frlime jadicata, da im go tutneme crv~eto vo mucun~eto. Belki }e zagrizat. ]e se fati diki{ot, brat. ]e im prodavame rogovi za sve}i. Ni{to tie ne razbiraat. Samo se per~at i ~alamat naokolu. Inaku se tutule-bale, utki dobre{anski, koga ti velam. ]e im ja zamesime na{ata balkanska pita, na{ata krvava pitulica. Ovde pod sekoj kamen po edna zlatna maska se krie. Tuka, vo Makedonija, pod sekoj kamen po nekoj car spie, po nekoja imperija gnie. Sî u{te yirkaat kopjata na voinite od sekoj }o{ na ovaa drevna, bibliska zemja, kako {to u{te od damnini stariot apostol ja krstil. I ti velam. ]e im gi {itneme na{ite freski, na{ite ikoni i mozaici {to sî u{te ne uspeale da gi smotaat belosvetskite matkala i preku {verc-komerc na crniot pazar da gi dovle~kaat i ~aldosaat do depoata na evropskite metropoli.

Na{ite 'r|osani moneti {to sî u{te ne stasale do divite kopa~i da gi natovarat so karvanot na silky road. Toa ti go velam, brat." Rico gleda{e vo svojot sogovornik so nekoja re~isi vtren~ena vnesenost {to se lizga do samiot rab na neverbata i vo toj moment spored izrazot na negovoto lice ne mo`e{e da se naseti koj pove}e od niv dvajcata si veruva samiot sebesi vo svoite sopstveni lagi. Dali toj, ili negoviot nov prijatel i mentor. Odgovorot ne mo`e{e da se naseti. Se gledaa eden so drug preku pivskite konzervi na skopsko i si nazdravuvaa za beri}etna `etva i samite ne veruvaj}i vo porakata na manekenot od te-levizijata deka so nego, so konzervite na skopsko pivo, "sî e mo`no". Im pristapi Todora, a Ustijan vedna{ ja smeni temata i se obide so nekolku {egi vo stilot na skopsko pivo da ja zabo{oti rabotata. Nabrgu, toj ja napu{ti Armonija, ostavaj}i gi Rico i Todora da mu mavtaat so racete duri do izlezot na glavnoto xade za Raven. ...potoa carot dade sedmodnevna gozba za siot narod vo tremot na gradinata od svojot dvorec, koj se nao|a{e vo tvrdinata na gradot [u{a. Zavesi od najubav len, od volna, od `ar crveno sukno bea pricvrsteni so vrvci od temja-nu`no i crveno na srebreni prsteni na stolbovite od bel mermer. Na podot od bel i zelen mermer, od biseri i besceneti kamewa, se nao|aa posteli od srebro i zlato. Za piewe slu`ea od zlatni ~a{i, sî edna od druga porazli~ni, a vino ima{e vo carsko izobilie kako {to ñ li~i na carskata sila. Se pie{e po nekoe pravilo i ne prisilno, a caricata Asinta dade gozba za `enite vo dvorecot na car Ahasfer. Caricata Asinta ne saka{e da se odyvie na carevata naredba da se poka`e pred negovite dvorjani vo seta svoja li~ota i sjaj na sedmiot den od gozbata koga site bea malku podnapieni i zatoa toj, carot Ahasfer, po sovet na Mamukan, ja otpovika. Pismoto isprateno do site pokraini i narodi na nivniot sopstven jazik im veli: sekoj ma` da bide gospodar vo svojata ku}a. Vo 13-tiot den na 12-tiot mesec, vo mesecot adar, koga treba{e da se izvr{i careviot ukaz za pomor na site Evrei, se slu~i sprotivnoto: Evreite zavladeaja nad svoite neprijateli. Estera go spasi svojot rod od zaverata na Aman, otkako nejziniot striko Mardohej ja povika da im pomogne. Taa se zazede kaj carot Ahasfer, a bidej}i sega taa be{e novata i najubavata carica na svetot, toj gi ispolni site nejzini `elbi, go kazni Amana, a na Mardohej i negovoto judejsko pleme im ovozmo`i bogat i udoben `ivot.

(Star zavet-Kniga za Estera) ODGOVOROT NA ROBERT (Od prepiskata pome|u Robert i Petar) "...no ako mu se obra}am na svojot u~itel i skrbnik, jas, koj cel `ivot nemav sre}a da gi zapoznaam svoite biolo{ki roditeli, a sepak nikoga{ vo `ivotot ne po~uvstvuvav potreba da go izgovoram zborot "sirak" so indignacija, edin-stveno i blagodarej}i samo na Tebe, eve, sloboden sum da se otvoram dokraj pred Tvojot strog i praveden sud. Mojot kone~en kraj e blizu i

ve}e nemam {to da taam. Jas ne znam drug roditel osven Tebe i toa e ona podobroto par~e na zloto od na{ata znamenita narodna pogovorka za izme{anosta i prvenstvoto pome|u dobroto i zloto, spored milosta i spravedlivosta na Sevi{niot. Toa e edinstvenata granka na koja jas se besev i se odr`av vo `ivot, da sedam na nea, a da ne ja se~am. A detalite i poedinostite i samiot gi znae{, duri podobro i od mene samiot, za{to najgolemiot del od niv Ti samiot gi sozdade, obiduvaj}i se da me izvede{ na praviot pat. No pri~inata {to me pottikna da gi napi{am ovie redovi e Estera Sion. So seta moja dol`na po~it kon edinstvenite dve `ivi su{testva na svetot, pokraj sin mi Ustijan, na koi ne sakam i ne mo`am da im zgre{am. Znam deka pri Va{ata posledna sredba na nejzinoto doa|awe vo Raven sosema zdr`ano i delikatno, vpro~em onaka kako {to toa i mu dolikuva na eden vrven muzi~ar kakov {to si ti, so seto svoe vrodeno ~uvstvo za takt i sklad vo sî, si se obidel da í nafrli{ eden kratok citat od Knigata za Estera, vo delot koj zboruva za gospodarstvoto na ma`ot vo sopstvenata ku}a. Ja znam seta tvoja gri`a okolu moeto zakrepnuvawe, no rabotite stojat sosema poinaku koga stanuva zbor za `elbite i nastojuvawata na Estera da mi go posveti seto svoe vreme, bdeej}i nad mene, nad mojot bolni~ki krevet. Sprotivno na Tvoite pretpostavki i somnevawa, jas sum toj, a ne taa, koj re{itelno se protivi i ja odbiva taa mo`nost. Sega, koga izgledam kako ostaren, oskuban i vreskoten petel, sakam sam da pretkam i prpelkam okolu svoeto posledno buni{te. Seti se, edna{ i samiot me pra{a: -Od {to najmnogu se pla{i{? Ti rekov, od ni{to. Zarem, sepak, ne se pla{i{ troa i od smrtta?- me pra{a, me pogleda nemo, nebare mi frla{ kopje a ne pra{awe. -Ne. Toa ne e naj-stra{noto, ti odgovoriv toga{, mislam. A ti, neumolivo prodol`i da redi{: Ami {to? [to e najstra{noto? Znam deka dolgo se dvoumev, no mislam deka ti rekov deka najstra{noto ne{to za mene e ogledaloto. Sudirot so samiot sebesi. Migot koga so svoeto sopstveno ~elo }e tresnam vo nego i }e gi vidam site yvezdi. Nenadejno. Odnenade`. Neo~ekuva-no. Pa i smrtta naj~esto ne doa|a so tapani. So erihonski trubi. So crni svatovi na beli kowi. Kako java~ite na Apokalipsata. Toa be{e tvojot odgovor, a jas se soglasiv i rekov: Da. To~no taka. No na smrtta ne í dol`i{ odgovor. A ogledaloto te gleda pravo v o~i i ne trepnuva ni mig. ^eka i mol~i. Go ~eka tvojot odgovor. Kako nekoja sfinga nezajasna. A sepak, treba da se ostane ~ovek, dokraj. Neli taka. I toa e mo`ebi u{te postra{noto. Ako ne i ona najstra{noto od sî. Za{to edna{ toa su{testvo i najumnite me|u nas go narekoa so najgrdoto ime: "car na yverovite". Mi pa|a na um sega i scenata pome|u Ivan i Aqo{a vo "Bra}a Karamazovi" (bezdrugo se se}ava{!) koga bezo~nite i monstruozni roditeli go izma~uvale ona kutro devoj~ence, naveduvaj}i go na grozomorniot ~in da si go jade svojot sopstven izmet. Si spomnuvam na zborovite na Ivan i na negoviot krik - Ta siot svet ne e vreden kolku edna solza na toa devoj~ence!...Mene ne mi e gajle za onie {to go izele jabolkoto, no mali de~iwa da se ma~at!... I {to toga{ da se ka`e za najgolemiot me|u site mudreci koga veli deka "ubavinata }e go spasi svetot"? Na kogo se povikuvame i vo ~ie ime go izgovarame toj svet zavet?! Na Gospod? Na genijot na zloto, Satanata? Da. Kade e spasenieto?

Dali na{ata izbranica, na{ata sveta Ars poetica doa|a vo imeto na taa ozaritelka so vivnat fakel za da nî upati kon edinstveniot izlez od lavirintot na `ivotot? Otade pekolot. Zad grbot na Minotaur. Sekoga{ lu|eto polesno }e ñ poveruvaat na lagata otkolku na vistinata. Lagata e zavodliva. Privle~na. Lesna, viorna i primamliva. Im se veruva samo na onie koi umeat da la`at. Lagata e ubavica. Vistinata e grda. Lu|eto polesno í podlegnuvaat na lagata, ne sakaat da se bavtaat so vistinata. Taa im e te{ka. Neprifatliva. Im stava okovi na nozete i im gi se~e kriljata na ramenata. So nea te{ko izleguvame na kraj. So nea te{ko se spravuvame. Taa e kako ogledalo vo koe e zapi{ana so surova to~nost seta grdotija na `ivotot. Golemiot Inkvizitor go kori Isusa {to gi otfrlil trite sili so koi mo`el da go zavladee svetot i lu|eto vo nego: ~udoto tajnata mo}ta Isku{itelot bara od Hristos na lu|eto da im dari leb, a ne Evangelie. Spored starite uneri na alhemi~arite {to so vekovi go zamajuvaa ~ove{tvoto, mu veli: "Sozdadi od kamenot leb! Najprvin, nahrani gi lu|eto, a potoa teraj gi da veruvaat vo Boga!" Namesto toa, Hristos na lu|eto im nudi sloboda. Toj ne saka da gi kupuva so leb. Potoa isku{uva~ot povtorno go stava Isusa na maka, velej}i mu da gi privle~e lu|eto so ~udotvorstvo, a ne so sloboda. Toga{ tie }e mu poveruvale. So toa toj }e im poka`el deka e nad niv. Nad toa bedno, ni{to`no i nemo}no su{testvo - ~ovek. Toga{ toj }e ovladeel so nego, a ~ovekot }e mu se voshituval i }e mu poveruval. Tretiot predizvik na isku{enikot kon Hrista se sostoi vo toa toj da gi primi site nebeski carstva na ovoj svet kako sredstvo za spasenie na ~ove~kiot rod, to est, Nebeskoto Carstvo da go vozdigne i vostoli~i vrz negovite vonvremenski stolbovi namesto vrz gnilite zemski temeli. So toa }e go obedinel siot ~ove~ki rod i toj bo`em taka i samo taka }e trgnel po negovite stapki. Vaka, toj ne uspeal da vospostavi vlast na svetskoto carstvo i da ovladee so svetskiot mir. Zatoa Golemiot Inkvizitor mu veli na Hrista deka ne e so nego, tuku so Isku{uva~ot i deka toj utre }e bide raspnat na krst i izgoren na klada. Ete, toa se otrovite {to rijat niz mene, {to me grizat i jadat odnatre, go izma~uvaat moeto grovnato telo, go obezli~uvaat mojot izmenet lik, go sakatat mojot ogolen i o{uten profil bez nekoga{ mo}nata samsonovska griva na vratot i ramenata i zatoa, sega, na krajot, ne sakam nad mene da bdeat Va{ite dragi lica i daj Bo`e da me pametite samo po ona najdobroto {to go imate so~uvano vo vas, vo svoeto se}avawe za mene i kako zbor i kako delo.

Va{ Robert (Od arhivata na kapelnikot Petar)

Po neodamne{nite vozbuduvawa okolu izborot za ubavica, ve}e podolgo

vreme ni{to arno ne se slu~uva vo Raven. Nebare suri orli~i{ta, nad Crn Vrv pak se nadvisnaa temni oblaci. Nikoj ni{to ne raboti, nikoj ni{to ne pravi, nikoj ni{to ne pe~ali, a sepak sekoj krivi drva isprava, sekoj plunkata si ja

penavi od ozboruvawe i xvaka, lomoti i gloda vo ovoj kolnat grad, kluka, rie i pretka kako }orava koko{ka okolu tu|iot dvor i buni{te. Nekoj dosetliv yevyek, na seto toa sal }e odmavne so rakata i tivko, bezvolno }e propelte~i od strana:"Narodot se ispurja~i, kom{ija. Ova ve}e ne e narod. Kaj i da se svrti{-nasekade samo yver do yver. Si gi glodaat koskite eden so drug. Sekoj se siti na tu|oto zlo. I 'r`i kako pes zad svojot plot." Ustijana vezden go brkaa pita~i i raznorazni uli~ni skitnici niz Raven. Toj retko izleguva{e na ulica, no samo {to }e podade{e nos od Urb, vedna{ celi opa{ki }e se iznaredea pred vlezot na palatata. Vo po~etokot, nekolku pati ja brkna desnata vo xebot, no otkako vide kakva |urultija se sozdade i kolku bezerdisani gladnici i okapanici nastrvi pred svojot trem, toj ve}e re{i da ne se pojavuva od glavniot vlez i da vleguva vo palatata nebare mlad nekrunisan princ {to odi na poklonenie pred svoite podanici, ami po~na da ja odbegnuva tolpata, simnuvaj}i se so liftot duri do podrumot i podzemjeto i potoa od zadniot izlez negovite gavazi }e gi zbrm~ea xipovite i }e ja spra{tea od gradot. Toa vedna{ go nau~ija onie pove{tite i pootrakani ~amatari i nabrgu celi surii i turkanici mu visnaa na vratot pred starata porta na Gorno Maalo, kade{to se nao|a{e edna od ku}ite na dedo mu Gogo Kapka i kade{to toj vo posledno vreme postojano navra}a{e, obiduvaj}i se {to popod-robno i podlaboko da navleze vo tajnite na seta ostavnina i nasledstvoto {to so tolku gri`i, naklonost i skrb za nego gi spastri stariot kapelnik Petar, staratelot na tatko mu Robert. Nema{e den a da ne pojde tamu. Ponekoga{ znae{e da daldisa i so denovi glava da ne digne od mnogute hartii i vrzopi so papki {to yirkaa od site strani na starata musandra vo golemata ~ardaklija na ridot. No i tamu ne go ostavija sam. Ne mu davaa mir. Ne mu davaa da zdivne. Vezden mu dodevaa, jadej}i mu ja du{ata bezbroj neumorni i uporni pajaci, baraj}i od nego iljada i edna ~irka, i naj~esto slu{aj}i edna ista pesna, edna ista molitva, edna ista kletva, eden ist blagoslov od koj po~na i kosata da mu se e`i i kreva na glava. Nekomu deteto mu se razbolelo i aj gazda, bidi mi sponzor, nekomu kravata mu crknala, nekomu `enata mu bliznala i daj gidi kume, bidi mi sponzor. Golem, neviden tovar padna vrz ple}ite na Ustijana otkako se doseli ovde, a toj i negovata palata Urb stanaa ne{to kako crkva, oltar, svetija za poklonenie na site bedni, poni`eni i uvredeni od Raven (sega gi vikaa ste~ajci), koi baraa ronka milost i se obiduvaa da mu go tutnat svojot bajrak na siroma{tijata pred negoviot prag, pred negovata kula, pred Urb, belata palata vo Raven, nebare tokmu toj e Isus Hristos, ta so pet ribi site }e gi nahrani i spastri vo op{tata Narodna kujna na nezgri`enite i napu{tenite. A zborot sponzor go znaeja site. Od najmale~koto, do najgolemoto. Namesto milost, ili pe{ke{, site ve}e znaeja da baraat sponzor. Se iskurnazija, bra}ata, ej. Nekoi od niv (vistina retki, no poitri i posevap od drugite vo tolpata) i so mobilki mu se javuvaa za pomo{. ]e gi re~e{ za leb nemaat, a za mobilka }e se storat gajret, majkata. No Ustijan ne be{e dobrotvor. U{te pomalku svetec. Iako, neli, vo staro vreme imalo fiqan duma za site onie {to znaele na Boga da mu ugodat so dobro delo, so {tedar vlog. Gi vikale ktitori. Site crkvi, manastiri i konaci se podignati od }eseto na tie dobrotvori. A sega, ete, i Ustijan se najde vo nivna ko`a. Ama sé potesno i potesno mu stanuva{e vo nea. I ne da re~e{ od pusta dobrina, jali nesnao|awe, ama ne si go biva{e da ka`e "ne"

na rajata. Ne be{e naviknal da vrti kam{ik, da see strav i panika naokolu i da nareduva so krenata tupanica. Iako, neretko, znae{e da se kotor~i, da se naper~i i da se ispofali so sto i edna ajdu~ija i juna{tina, pravej}i se pogolem serbez i od najgolemiot ajdutin. Bega{e od niv kako poparen, kako |avol od krst. Onoj {to gi dovel vo toa derexe, toj neka mu ja misli, onoj {to gi turnal vo gerizot, toj neka gi vadi, im zboruva{e toj na svoite gavazi. No od kr{livata i suva granka na koe se obesilo krevkoto, umorno, nemo}no i trepetno telo na siromaviot, pritisnato od nema{tija i glad, najprvin }e odletat umot i razumot. Koga vie stomakot, koga civkaat crevata, koga gajdata vo mevot }e spi{ti, glavata ne mo`e da gi potkrene nozete. Stanuvaat te{ki. Otka`uvaat. Olcnuvaat. Gladna me~ka oro ne igra. Dr`avata propa|a{e i od den na den cela armija od bezrabotnici go kreva{e svojot glas niz ulicite na Raven. A toj, gradot, be{e sobran vo svojot oklop kako nekoja stara zalutana `elka srede bespa}e, zbran, zbutkan, uloven vo sopstvenata mre`a nebare trpeliv i neumoren pajak. Se bli`e{e i zimata, a lu|eto nemaa pari ni za hrana, ni za ogrev, ni za obleka, ni za decata da si gi ispratat na u~ili{te. Severnata i ju`nata granica na zemjata bea zatvoreni. Ednata poradi sankcii od vujkoto Sem i od EU, drugata poradi inaet za imeto na drevna Makedonija, ne propu{taj}i ni pile da preleta od jug. Od zapadnata strana sosedite Toski i Gegi o~ite si gi vadea i se glodaa okolu koskata na vlasta, a samo troa zalutan zra~ok mi`urkavo sonce se poddava{e od isto~niot horizont na Blakanot. Na bureto barut mu fale{e samo edno ~kor~e da ~krapne I - bum!- ojde kowot vo rekata: rabotite }e si se stokmea edna{ zasekoga{, dur si rekol "i~" }e te stigne "bri~." Ustijan ne smee{e i ne saka{e da pogleda vo svoite knigi. Vo svoite alvaxiski tefteri. Ve}e so meseci, nikoj ni{to ne pla}a{e. Ima{e eden cel kup dol`nici. Cel ferman bor~lii. Pari ne pristigaa od nikade i dodeka toj prakti~no `ivee{e na bel leb, rajata okolu nego ja gricka{e gor~livata i te{ko spe~alena poga~a na siroma{tijata, skoravena i zbajatena pod tvrdite sedum kori. No {to e tuka e. Neka e `iv Robert i negovite kreditni karti~ki. Samo taka dolgo ve}e ne }e mo`e da se izdr`i, da se turka. Brodot }e zarinka. Ne }e mo`e ponatamu da se manevrira. ]e se nasuka na mrazot. Katarkite i {ticite ve}e po~naa da krckaat. Rabovite po~naa da pukaat, da popu{taat. ]e mora da svrti drug list hartija vo tefterot poln so neras~isteni smetki. Vo brodskiot dnevnik }e mora da zapi{e nekoja nova, pore{itelna komanda. Nova data za nov po~etok. Neka se smiluva Gospod! Neka mu isprati barem edna ~eta odbor-vesla~i - nebesni-java~i so dobar i povolen vetar vo edrata. Neka go pot~ukne Gospod milozlivo po grbot. Namesto toa, eden od dvajcata negovi gavazi toa utro mu ja donese po{tata na masa i so poseben i{aret na retko zadovolstvo mu potturna edna cela 'rpa vesnici, ilustrirani magazini, {areni igra~ki za bezdelni i qubopitni de~iwa i postari qubiteli, du{egri`nici i zriteli na tu|i `ivoti od visokite krugovi na xet-setot i negovite doma{ni surogati, takanara~eni tabloidi od tipot i repertoarot na `oltiot pe~at, kade{to na naslovnite stranici na nekoi od niv be{e objavena kolor-fotografija od edna krajno intimna qubovna scena so bakne` vo stilot na Ret Batler i Skarlet O Hara od "Odveani so viorot", a na nea nikoj drug ami tokmu nivniot gazda i ubavata Todora vo momentot koga se ispra}aat pred letnuvawe na avionot za Rim na aerodromot vo Petrovec.

Se razbira, fotkata ne be{e montirana. Taa kusa filmska sekvenca navistina se odigra tie denovi na skopskiot aerodrom, bidej}i poslednite nedeli od `ivotot na zvani~no najubavata Makedonka telefonite ne prestanuvaa da yvonat na nejzina adresa i "nejziniot menaxer" Ustijan (kako {to sosema pogre{no i bez kakvo i da e ovlastuvawe od negova strana go reklamiraa na golemo kutriot Ustijan, iako toj se lute{e i `este{e do nemajkade, no kreva{e race od sî i golta{e knedli, odnapred znaej}i deka raspraviite so novinarite se kako namigawe na slep kow, samo popusto gubewe vreme, nebare detsko igrawe so jo-jo, ili mo`en bumerang za negoviot iden biznis) otkako se soglasi da ja plati taa skapa i luksuzna fe{ta ne prestanaa da go pletkaat vo sekakvi |ezmiwa i dalaveri. Tie denovi be{e pristignala i pokana do Todora za nejzino u~estvo na me|unarodnata revija za izbor na Look-

Face vo Rim, ve~niot grad, to est, lice na godinata, so navestuvawa za stra{ni zdelki, dogovori, perspektivi i {ansi za ostvaruvawe na svetska kariera kako maneken i foto-model, a seto toa vo organizacija na nekolku vrvni modni agencii i pod direktna komanda na slavnata internacionalna modna faca Xo Kazablanka. Fotkata be{e delo na nekoj od na{ite ve}e od poodamna sî poizve`bani, poiskurnazeni i pootrakani doma{ni paparaci. Vo pozadinata be{e reklamnoto pano na Look-Face, a tie navednati pred Porcshe-Cayen kabrioletot na Ustijan, se qubea pred taa da trgne kon aerodromskata pista. Pred da letne vo oblacite. Vo presret na bo`ilakot na slavata i vrz {arite na leta~kiot }ilim, od ~ii viso~ini "sekoj son stanuva stvarnost." Sega toj se seti na tie poedinosti okolu toa glupo neodamne{no utro, vo koe taa go izvle~e u{te od krevetot nerasonet za da ja vodi na aerodromot. Go mole{e da poletaat zaedno. Da go krunisaat zaedno nejziniot prv pogolem me|unaroden uspeh. U{te koga gi dobi besplatnite avionski bileti, go mole{e i toj da í se pridru`i na toa ne tolku dale~no patuvawe do sosedna Italija. Otkako toj odbi, taa se otka`a i od dru{tvoto na svojata akuratna majka, na koja duri i ne í re~e ni{to za takvata mo`nost i {ansa. Se seti na nejzinata vozbuda pred prviot let so avion, na negovite hrabrewa i utehi, na negovoto bagatelizirawe okolu umira~kata poradi sekoga{ mo`niot air-crash i re~isi redovniot strav od letawe pri vozdu{noto kr{tevawe, zboruvaj}i í so krajna ubedlivost i bespogovorna sigurnost za statistikata i nadmo}no niskiot procent na smrtnost vo vozduhot za razlika od zemjata, se seti na nivniot nevrzan razgovor za golemata filmska yvezda Xejms Din, od vremeto na {eesettite, otkako toj go otvori kabrioletot, letaj}i so 180 klm na ~as po patot od naplatnata rampa vo Veles i otkako taa toa utro za prvpat go vide svojot sakan vo ubavoto sivo sport-kupe, {to be{e samo edna mnogu pomoderna varijanta od siviot por{ na golemata holivudska yvezda, koja tokmu vo nego, vozej}i se so luda~ka brzina po patot na slavata, go do`ivea svojot tragi~en kraj na nepolni trieset godini. Ne mo`e{e a da ne mu zabele`i deka prebrzo vozi. Zboruvaa za smrtta. Zboruvaa za toa dali e podobro da se pro`ivee eden ubav, vioren, brz, sekavi~en i kratok dolce vita, poln so slava po~esti i nezemski prelesti, ili da se otegli ~ovek na dolg i zdodeven pat, so otapeni setila i vkus da se po~uvstvuvaat site tie nebesni darovi i ubavini od Boga. Ustijan na toa sal se nasmea podmustak i re~e:

"Razlikata ne e nikakva. Osven {to vo edniot slu~aj si mlad i ubav trup, a vo drugiot si star i grd akrep. Toa e sî." Taa neute{no gi pr~e{e usnite, pravej}i kiseli baloni so obrazite i negoduvaj}i do nemajkade na tie zadevki od svojot izbranik. Saka{e da mu odre~uva i da mu poka`e na delo deka nema lesno da se predade. Nejziniot otpor be{e zaluden. [to ako, na primer, im otka`at sopira~kite, ili, ne daj Bo`e, im pukne nekoja guma? Toa bi bilo kraj i za dvajcata, zar ne? I {to bi pomislile toga{ lu|eto za niv? [to bi zboruval svetot po objavata na nivnoto nenadejno skon~anie? ^ovek }e dobie vrtoglavica i pri samata pomisla na toa. Gospodi! Ne smeam nitu da spomenam, {epne{e taa, seta istrpnata od takvata nesekoj-dnevna slika {to neneadejno í se uka`a i vrapito se vgnezdi v svesta. Za mig, taa se seti na prikaznata za trite beduini vo Sahara i mu ja raska`a od po~etok do kraj. Ima edna vidliva nelogi~nost vo taa prikazna, zboruva{e Todora i mene do den-denes ne mi teknalo zo{to, na primer, se zboruva samo i edinstveno za toa deka trojcata beduini se ispoubile za kapka voda vo pustinata. Zo{to? Zatoa {to umrele site trojca li? I koj sega mo`e da tvrdi deka tie se ispoubile eden so drug samo poradi taa kapka voda i deka pri~inata za nivnata smrt e taa prokleta kapka voda i u`asnata koba da ne umrat od `ed. Mo`ebi imale i nekoja druga pri~ina, no nie ne mo`eme da ja otkrieme. Mo`eme samo da nagoduvame. Da pretpostavuvame. Za{to, neli, logikata veli deka mo`ebi onoj posledniot, tretiot, toj {to umrel posleden, mo`el da ja ugasne svojata `ed barem so taa posledna kapka vo pustinata, zar ne? Ili, sepak, ne mo`el? Kade oti{la poslednata kapka vo pustinata. Isparila li taa? Se izlila li niz brazdite na peso~nite dini? Nema svedoci. Nema o~evitci. Samo Eden.Onoj Gore. Sevi{niot. Samo toj znae. Taka i na{iot mlad idol od {eesettite. Zo{to toj so tolku luda~ki bes, lutina i dert ja brkal svojata ma{ina po vla`niot i vrne`liv pat? Kogo brkal toj? Svojata senka? Ja brkal li svojata sopstvena opa{ka na slavata?Ili likot na svojata neute{no izgubena qubov vo ikonata na celuloidnata magija Ana Marija Pjeranxeli? Toa nikoj ne go znae. I nema nikoga{ da go doznae. Mo`ebi samo Onoj Sevidliviot. Gore. Toa be{e nivniot posleden razgovor pred da otpatuva taa za Ve~niot grad. Ja isprati so najubavi `elbi za uspeh i dobar plasman, a eve sega se sudira so ovie izopa~eni du{kala {to sakaat sekade da go brknat svojot nos, sekoga{ i na sekoj na~in da vi ja rasipat `ivea~kata, da vi go upropastat denot i raspolo`enieto, da vi ja uni{tat iluzijata, da vi se upikaat pod ko`ata i da vi pluknat vo du{ata. Ne. Nema spas od tie mr{ojatci. Ne vredi ~ovek da se `esti. Sî e pod kontrola.

Osven ona neimenlivo tu|o vo nas {to postojano nî tera nekade da brzame bez da zabele`ime deka zad sekoj svijok na patot nî ~eka senkata na nekoe nepredvidlivo i neprijatno iznenaduvawe. Senkata {to sekoga{ né sledi vo ~ekor i kolku {to denot, svetlinata i videlinata vo na{eto oko se smaluva i nepovratno odminuva zad horizontot i se oddale~uva od nas so tempo i brzina za koe ne sme duri ni svesni vo migot na slu~uvaweto, taa se pove}e i pove}e se ottegluva i oddol`uva kon zaodot, onamu na zapad, zad planinata, od onaa strana na pameteweto, vo studot i srede temninata na zaboravot. I nebare nara~an, tokmu tie denovi mu se javi polkovnikot Peju Prodanov. Mu zaka`a sredba vo onaa son~eva oaza vo podno`jeto na modrata planina Belasica, vo hotelot "Car Samoil", kade{to sekoe izgrejsonce trae podolgo od drugite izgrejsonca na istokot od Makedonija i kade{to pod vodopadot bo`ilakot nikoga{ ne zajduva, iako tokmu tuka, nekoga{ damna, Grkot Vasilie ja o}oravel seta makedonskata vojska na Car Samoil, ostavaj}i na sekoj stoti voin po edno baraldisano oko, kolku da mo`e da gi vodi do svetite vodi na Asamati, Prespa i German. Ne treba{e dolgo da ~eka za da mu soop{ti deka toj ve}e gi naramil bov~ite i trgnal na pat zaedno so svoite gavazi. Za dva ~asa, ve}e sedea na ista masa na terasata od restoracijata na hotelot "Sirius", na bregot od rekata Trkawa, na vlezot od Kukli{ vo Strumica, kade{to vedna{ i ekspresno zaminaa otkako vidoa deka vo "Car Samoil" se odr`uva nekakov dr`aven simpozium i sega sosema opu{teno se greaja na blagoto pladnevno proletno sonce. Sredbata im be{e topla i prijatelska i osven niv dvajcata nikoj nema{e vo nivna blizina, osven nivnite pridru`nici koi samo oddaleku ja nadgleduvaa i obezbeduvaa nivnata sigurnost i prijatelska intima, no i tie ne smeaja da gi voznemiruvaat i da im se pridru`at na masata bez da gi povikaat. Peju Prodanov vedna{ pomina na rabotata. Go pra{a dali mo`e da mu obezbedi sigurna, dobro zatskriena i kamuflirana gara`a, podaleku od o~ite na qubopitnite minuva~i i dovolno prostrana za da gi sobere i primi masivnite gabariti na nivnite dve mo}ni blindirani grdosii. Ustijan se podzamisli troa i najposle odre~no svrti so glavata, zabele`uvaj}i sepak deka osven vo podzemnite gara`i na palatata Urb za takvo bezbedno i sigurno mesto ne bi mo`el da garantira. Ne mu pa|a{e na um nitu edna druga podobra i posoodvetna varijanta. Toga{ polkovnikot bez mnogu da mu ja misli, mu predlo`i vedna{ da go prodol`at patot kon Raven i deka po polovina ~as i toj }e trgnel po nego kon palatata Urb. Ustijan ne ~eka{e dvapati da mu ka`e. Po eden ~as, tie dvajcata povtorno sedea na sofra, samo {to ovojpat Ustijan be{e doma}inot i ne bea izlo`eni na pogledite od hotelskite gosti, ami komotno se {irea vo prostraniot ambient na negoviot kabinet, koj be{e povrzan so dva golemi i spoeni apartmani. "I? So {to ubavo ovojpat }e me iznenadi{, Polkovniku?" "So ne{to mnogu ednostavno i elegantno. Lesen {ej. Podvi`no i brzo yvere. Vistinska vrtele{ka. So eden kur{um - pet zajci tepame."

"Go simnuvam roleksot od raka i brojam do deset. Imaj milost. Fitiliot mi e kus i sekoj mig mo`am da eksplodiram. Blow-up. A so mene, leta{ i ti. Fer{tenzi?" "Dobro, sinko. Kako da si pominal kurs vo Al-Kaeda. A{kolsun. Samo jas, sepak, tolku dolgo nema da te ma~am. Se raboti za pet trkala. Za pet banda`i {to treba da se prefrlat vo [vajcarija." "A vo niv se krie - {to? Ko{ni~kata na Crvenkapa?" "Ne. Ne. ]e pojdeme do gara`ata i samiot }e vidi{ za {to se raboti. Od mojot xip, moite trkala gi prefrluvame na tvojot. Gumite mora da bidat tip-top. I samiot dopatuvav so niv i so istite banda`i. A tamu, zamisli, ne se krie ko{ni~kata na Crvenkapa, ami ne{to mnogu povredno od toa: pet banda`i so 24 karatno izlieno zlato. Oblo`eni so siva ognootporna i vodootporna folija." "I?" "I {to - "i"?" "[to imam jas od toa?" "Edno rezervno trkalo." Se gledaa dolgo. Bez da progovorat makar i eden zbor. Ni edniot, ni drugiot. Po dolgo mol~ewe, Ustijan sepak ne mo`e{e da izdr`i a da ne izusti: "Ne sum lakom, i nikoga{ ne sum bil takov. Ama ne mo`am da se vozdr`am bez da pra{am: od {to ti se izlieni branicite? Od dijamant?" Polkovnikot gleda{e vo nego so dlabok, potsme{liv i zagado~en vyir: "Sî vo svoe vreme, mom~e. Nemoj da si netrpeliv i brz. Brza ku~ka slepi ra|a. Nikoj ne nî brka. Sega e vreme na zlatoto. Imame kameno. Imame `elezno doba. Imame sekakvo doba. ]e dojde i vremeto na dijamantite." Na televizijata ode{e nekakva emisija za Buenos Ajres. Za mig, ekranot go ispolni likot na slavnata Madona, vo ulogata na ve~nata Evita Peron. Go izviva{e popularniot refren "Don't cry Argentina". Potoa gi dadoa majkite {to protesti-raat za svoite ubieni sinovi na glavniot plo{tad vo metropolata i na krajot nekoi ve{ti tan~erski dvojki {to se vrtea vo taktot i ritamot na ve~noto i besmrtno argentinsko tango. Toj mig vo apartmanot, nenajaveno vleze Gorgona, so re~isi nesopirliv kralski manir i reverans. Polkovnikot stana i otkako u~tivo se pokloni pred nea í bakna raka po site pravila na etikecijata, se pretstavi so polno ime i prezime, ne ~ekaj}i taa usluga da mu ja napravi Ustijan, koj troa zadocni da ja izvr{i svojata doma}inska dol`nost. No nejzinoto ime stigna da go propel-te~i pred qubopitniot gostin. Taa pogleda vo Ustijan so pogled na kobra {to ne ostapuva pred svojot ve~en neprijatel-mungosot. Be{e poslednata li~nost koja Ustijan saka{e da ja vidi toj mig. No i taa, kako prethodno i negoviot gavaz, mu ja tresna na masa nedelnata revija, od ~ija naslovna stranica se {arenee{e reklamata za neodoliviot i triumfalen bakne` na nedelata. Prv reagira{e Polkovnikot. "Vidi, vidi. Koj bi rekol. Ne znaev deka imam rabota so slavna filmska yvezda. A i partnerkata mi izgleda odnekade sosema poznato. ^ekaj, ~ekaj. (Se vyira vo liceto na gostinkata, a Gorgona pravi neve{t obid da ja sokrie svojata faca so edna salvetka od Paloma, namesto so kralska lepeza, kakva {to bezdrugo pove}e bi ñ prilegala.) Pa neli e toa likot na onaa na{a ubava svetica od ikonite na koi imav ~est minatiot pat da im se voodu{evuvam?" Ustijan mu dava{e o~ajni~ki i{areti zad nejziniot grb da prestane so neprijatniot kviz. Polkovnikot naedna{ ja sfati igrata i obiduvaj}i se sosema da ja zabo{oti rabotata, potstana i ja pokani novodojdenata da svrtat edno

argentinsko tango na bleskavite {tici i debeliot perzijaner od prostraniot kabinet. Iako beskrajno iznenadena od neo~ekuvaniot gest na provokativniot Polkovnik, trudej}i se da fati ~ekor so negoviot polumajtapxiski, poludodvoruva~ki manir, taa sepak spontano odgovori na negoviot povik so toa {to mahinalno se vdade vo {egobijno-paradna imitacija na vqubena tan~erka. Polkovnikot vedna{ ja proyre rabotata. Spored sli~nosta so devojkata od {areniot ilustriran magazin, sfati deka negoviot partner vo svojata pregratka ja zgrap~il tokmu }erkata na ovaa voznemirena dama so koja ima{e retko zadovolstvo da izigruva klovn, po taktot na zimzelenata "Revnost" vo izvedba na nenadminatite guda~i na Mantovani i vrz koja saka{e da go primeni siot svoj kavalerski opit i {arm, vo obidot da ja spre~i vo namerata da go izblue svojot otrov kon mladiot i verojatno sî u{te neiskusen mungos, koj inaku, vo nekoi poblagoprijatni i poprirodni okolnosti, bi trebalo sekoga{ da go dobie dvobojot so otrovnata kobra. Vo vrtole`ot na igrata i dodvoruva~koto qubopitstvo, toj razbra deka taa e biv{ata gazdarica na ovoj prostor od vremeto na komunizmot. Na Polkovnikot ne mu be{e te{ko da í potfrli po nekoj kompliment za mo}ta i silata na komunisti~kata vlast, se}avaj}i se na zborovite na svojot nekoga{ vrhoven {ef "baj To{o", koj na vremeto ne se stegal da ka`e deka"nema komunist {to }e nani{ani vo celta, a da ne pogodi, ili da legne so `ena, a da ja razo~ara". Se razbira, toj poslednata zabele{ka ja iska`a so bezbroj izvinuvawa za nepristojnata sodr`ina i kontekst {to bi mo`el da proizleze od dosetkata ako malku poslobodno se protolkuva i {to si ja dozvoli pred edna tolku decentna i {armantna dama i ne prestana da se izvinuva i ligavi okolu nea sé dotoga{ dodeka ne í doma~na i duri taa najposle ne se smiluva da mu prosti. Otkako sednaa vo foteljite, ne pretstanaa da zboruvaat za komunizmot. ^ini{ se natprevaruvaa vo toa koj od niv dvajcata }e isturi pogolemo koli~estvo krokodilski solzi nad minatoto. Nemalo, demek, ni{to poubavo od komunizmot. Najposle, toa denes go priznavale i poslovi~no vozdr`anite, precizni i skepti~ni Germanci, koi so tolku golema jagma i pompa triumfalno ja pominaa Branderbur{kata kapija vo zapadnata nasoka i go urnaa Berlinskiot yid. Vo site biv{i komunisti~ki zemji, nostalgijata po stariot pore-dok e pove}e od vidliva, zboruvaa tie, verglaj}i ja do iznemo{tenost svojata ednoglasna delnica. "[to napravi kapitalizmot, vi se molam," zboruva{e taa."Najgolemata gre{ka {to si ja dopu{ti toj, spored mene, e reskoto i `estoko ukinuvawe na srednata klasa. Za mene idealno mesto pod sonceto, vo koe sekoj ~ovek mo`e da `ivee so `ivot dostoen za po~it e op{testvo na edna moderna neoplatonovska dr`ava so 5, do 10 procenti bogati, 30 procenti sredna klasa i 60, do 65 procenti rabotnici. Site pouspe{ni kapitalisti~ki zemji, denes taka se uredeni. Vklu~uvaj}i gi tuka, pred sé, Norve{ka, [vedska, Danska, Finska. Cela Skandinavija, se razbira. Sé drugo ne {tima. Izleguva od kalapot. Se ru{i kako kula od karti. Bez sredna klasa nema ni{to. Ni politika, ni ekonomija, ni kultura, ni znaewe. Ni baza, ni nadgradba. Ni telo, ni duh." "Se slo`uvam so vas. Go prifa}am sekoj va{ izre~en zbor, po~ituvana gospo|o, bez otstapka, no dozvolete mi sepak da zabele`am deka toa }e bide taka sé duri `iveeme vo ovoj surov svet na ma`ite. Da go ureduvaa `enite svetot, mo`ebi }e nema{e nitu vojni, nitu tolku zla, a da ne zboruvame za seta

neednakvost i nespravedlivost pome|u lu|eto i narodite na potezot: razvien sever i siroma{en jug." Gorgona gi potkrena svoite izvieni ve|i vo forma na izvi~nik i upati eden zna~aen pogled vo pravec na svojot sogovornik, pa odnenade` sfa}aj}i ja mo`nata dvosmislenost i licemerie na zborovite od Polkovnikot, bez nimalku merka i takt, nebare pottiknata od `elba da go provocira i testira, mu otperda{i: "Ne morate tolku mnogu da o~ajuvate poradi tie tragi~ni okolnosti, moj gospodine. Va{ite denovi i onaka se izbroeni. Doa|a erata na Vodolijata, na Akvariusot. Doa|a vremeto na Materijarhatot. Go sakale vie toa, ili ne." "Prostete, no jas ne ve razbiram. Kako si go zamisluvate vie toa?" "Ednostavno. Prosto i jasno. Pomina vremeto na ma{kata dominacija. Spored teorijata na cikli~noto dvi`ewe na vremenskite krugovi, noviot milenium e rezerviran za materijarhatot. Vpro~em, vi zboruva li ne{to vam teorijata za kloniraweto?" "Moram da priznaam: ne. Razvitokot na edno}elijnite su{testva e smrt za civilizacijata. Istovetnosta e mo`na i prifatliva samo kaj najniskite biolo{ki formi. Goleminata na ~ove{tvoto e vo razli~ieto, a ne vo istovetnosta. Individualitet-da, kolektivitet-ne. Seriskoto proizvodstvo mo`ebi e dobro za ku~iwata, za brojlerite, za crvcite, ama ne za ~ove~kiot opstanok. Upotrebata na ~ovekot e nedozvoliva. Iterativnoto prodol`uvawe na vidot vodi direktno kon degradacija, kon gnile` i kone~en raspad na materijalot. ^ovekot e najsovr{enoto su{testvo vo vselenata, gospo|o, zar ne. Se razbira, ako go izememe kompjuterot, ha-ha-ha-ha." "Toa vie go velite. Naukata sé u{te ne go ka`ala posledniot zbor." "O, da, izvinete. Jas gi zaboraviv Marsovcite. I leta~kite ~inii." "Va{ata duhovitost e bezgrani~na, gospodine. Dosega mislev deka samo gluposta ja ima taa privilegija." "Ako treba da se navreduvame, jas odnapred go polo`uvam oru`jeto. Znajte deka moeto vite{tvo kon pone`niot pol e ramno na donkihotovskiot podvig. Vie mo`ete da me tepate kolku {to sakate, jas sekoga{ }e frlam cve}e pred Va{ite noze. Jas sum ~ovek koj ednostavno u`iva da se bori so veternici." "Opasen ~ovek ste vie, gospodine Prodanov. Dobar igra~. I ne samo na argentinskoto tango. So rakavici mu go svitkuvate vratot na svojot zamislen protivnik. Ne sakam ni da pretpostavuvam kako }e si pomine va{iot stvaren protivnik. Mora da ste se bavele so nekoja mnogu retka i suptilna profesija vo `ivotot." "O, da. [to se odnesuva do toa, navistina spisokot e dolg. Mo`ete da pogoduvate kolku {to sakate, no jas se somnevam vo vistinskiot ishod." "Da pogoduvam? Vo red. Da re~eme, lekar ne ste. U{te pomalku hirurg, zar ne? Vam vi prilega nekoe potainstveno zanimawe." "Na primer?" "Pa da re~eme, ete, islednik. [pion." (Podolga pauza vo koja i dvajcata si ja odmeruvaat dol`inata na izdr`livosta na svoite pogledi.) "[to vi dava za povod da se re{ite na edna takva, vpro~em... gruba pretpostavka?" "Re~itosta. Elokvencijata. Va{ata neobi~no visoka inteligencija. Lukavosta. Ume{nosta da se pritaite zad {umata na sopstvenite zborovi i da go izmamite protivnikot da izleze na megdan pred vas. Da se ogoli do kraj."

"Mnogu lucidna zabele{ka. Mnogu pronikliva i ekspresno brza premisa. Teza-antiteza -sinteza. Indukcija-dedukcija-obdukcija. Brzo-efektno-defekt-no. Ne, draga gospo|o. Va{ata analitika e pogre{na. Va{ata detekcija ve naveduva na pogre{en trag. Ja nemam taa ~est da bidam islednik. U{te pomalku {pion. Jas sum samo eden kutar, siten trgovec. Deloven ~ovek. Pretpriema~. Ili kako {to toa sega e vo moda da se ka`e, biznismen. Kako {to gledate, em ne e mnogu retko, em ninajmalku tainstveno zanimawe. Naprotiv, sosema obi~no i mnogu ~esto. Ako ne i naj~esto vo posledno vreme. Vpro~em, {pionite denes vo Bugarija umiraat od glad. Im mina modata." "Da. No toa, neli, voop{to ne e pri~ina da ne nazdravime so edna ~a{ka od mojata"krvava Meri", zarem ne?" se javi najposle Ustijan, koj ve}e po~na da se proyeva od nivnite beskrajni i sé pobesmisleni zadevki i stavaj}i go pred niv neotvorenoto {i{e so viski. Dvajcata zagreani protivnici kako toj mig da go zabele`aa negovoto prisustvo. Be{e krajno vreme. Damata pogledna vo mladiot gazda nebare vo pogledot krie ognofrla~i, a ne kontaktni le}i. Go merka{e {i{eto so tolku krvolo~no ime i iako ne be{e nekoj kojznae kakov qubitel na dobrata kapka, mu re~e da í nato~i bez mraz. Go ispi re~isi na eks i vedna{ pobara dopolna. Ustijan ne ~eka{e taa dvapati da mu ka`e. Ne smee{e da í pogleda vo o~ite. Go izbegnuva{e nejziniot pogled pri sekoj nejzin obid da gi vkrsti o~ite, iako taa postojano go fiksira{e pri sekoe nejzino obra}awe kon nego. Toj ima{e ~uvstvo deka ne smee da mu se prepu{ti na |avolot na isku{enieto, za{to znae{e deka taa mo`e samo so eden pogled da go skameni na mesto. Atmosferata me|u niv dvajcata be{e napnata do krajnost, taka{to Polkovnikot, komu kako na star i prevean lisec ni{to ne mo`e{e da mu izbega od kontrola, vedna{ ja sfati rabotata i sosema se v`ivi vo ulogata na posrednik. Koga |avolot si nemal druga rabota, toj an|elite gi umel zaedno tikvi da sadat. Pa taka, i toj trgna vo napad so svoite takti~ki i strategiski ve{tini na roden vojnik, ~uvstvuvaj}i se nekako nebare povikan troa da ja ubla`i atmosferata i da izigruva mirotvorec pome|u niv. Me|utoa, toj be{e daleku od toa da pretpostavi kolku zaobikolni pati{ta treba da izodi za da vtasa do nivnata zaedni~ka nespoluka. Od sekoj }o{ na prostraniot kabninet kako da yirkaa uroklivi o~i od nekoi skrieni aletini, raznorazni karakonxuli so izdadeni rogovi, semsekakvi mojri, erinii, harpii, lernejski hidri, stimfaliski ptici, kerintski srni, erimantski vepri, kritski bikovi, diomedovi kowi, grionski goveda, kerberi nezajasni i ednen cel buluk ~udovo{ta od podzemniot svet na Ad i nadzemnite prostranstva na zra~niot Helios. Toj seta nervoza i napnatost na Gorgona pogre{no ja tolkuva{e so {areniot magazin i bakne`ot na nejzinata }erka so ovoj neodoliv, {armanten i qubezen mlad doma}in. Zatoa, negovata fraza okolu ve~nata nevolja deka "na mladite svetot ostanuva", za Gorgona dojde samo kako maslo na ogan i taa vo narednite nekolku miga izgleda{e u{te pozapurni~ava otkolku pred toa koga toj si ja tera{e svojata dodovorni~ka "abla-bla-blacija". Za nepoln polovina ~as, Gorgona ve}e be{e vo svoj element. Gi istura{e napred svoite mo}ni gradi, stanuva{e sekoj mig da im demonstrira nekakva tajna unerija, vrtej}i i su~ej}i niz apartmanot so nejzinita sé u{te cvrsta i zavodliva stava, vo koja zadnikot zazema{e mo{ne istaknato mesto i zemaj}i otrovni streli od arsenalot na Polkovnikot za da ni{ani vo metata i celta na ve}e ne tolku strpliviot mlad doma}in. Polkovnikot vide-ne vide, najodzadi digna race od svojata prvobitna namera da izigruva palja~o i otkako se uveri

deka so Ustijana e postignata spogodbata za negoviot izlet do [vajcarija i deka pratkata e obezbedena i predadena vo sigurni race, se pozdravi so gospo|ata, mu re~e deka }e zeme apartman kolku da prilegne da dremne ~as-dva i nekade kon prikve~erinata }e prodol`el kon Sofija, preku Kumanovo, Deve Bair i ]ustendil. Se baknaa so tri voobi~aeni bakne`i vo obrazite i toj go propu{ti od vratata dodeka Polkovnikot qubezno i bezmalku srde~no í mavta{e na Gorgona, a potoa Ustijan mu ja stegna rakata, so cvrst i ma{ki pozdrav, odgovaraj}i mu soodvetno na negovoto mangupsko-doverlivo namignuvawe na pragot pri ispra}aweto. "...ti be{e axamija koga go zakopavme tatko ti vo Raven. Cel `ivot, Raven be{e negova opsesija, sine. Kaj i da ode{e, {to i da prave{e, toj sekoga{ zboruva{e i misle{e na Raven, na svojot tatko Petar, na svoite lu|e, na Makedonija. Nikoga{ ne gi zapozna svoite vistinski roditeli. Toa be{e negovata najgolema rana, nepre`alena bolka. Nekoi postari lu|e od Raven mu zboruvaa deka majka mu Morfa bila vistinska ubavica. Kutrata, si bila od Boga bele`ana, si imala mana, bila nema, no prekrasna. [to da pravi{, sine. Nikoj ne e sovr{en vo prirodata, zar ne. Petar mu be{e sî vo `ivotot. I majka, i tatko. Nemu mu dol`e{e sî. Koga go zakopavme tatko ti, be{e prolet. Prekrasna prolet. Denot be{e son~ev, a nad Novoselskite grobi{ta cre{ite ve}e cvetaa na ridot. Ima{e mnogu narod. Jas nikogo ne poznavav. Nekoga{ tuka `iveelo i moeto semejstvo. Majka mi @ana se zasakala so nekoj srpski voen muzi~ar i prebegnala na sever, tokmu vo denovite sproti aprilskata vojna. Te povedov na sprotivniot rid od grobi{tata, na mestoto kade{to denes se nao|aat Evrejskite grobi{ta. Tamu le`at koskite na tvoite dedovci od mojata semejna loza. Grobi{tata se sosema razurnati. Uni{teni. I pismoto na kamewata odvaj se raspoznava. Sega tamu ima samo nekakva ~ergarska koliba i vezden vijat pci naokolu. Nivniot lae` odeknuva duri dolu, do klisurata, nad Bregalnica, do toplite mineralni izvori na bregot. Toga{ se setiv i na ona na{e patuvawe vo Polska. Se se}ava{, zar ne? Koga te odvedov vo logorite na Treblinka. U{te gi pametam zborovite na kustosot koga ni zboruva{e za golemata bezimena grobnica vo koja po~ivaat koskite na na{ite predci. Be{e mo{ne studeno. Be{e zima. Nadvor postojano provejuvaa krupni, beli snegulki. Mislev na svoite roditeli. Na svojot dedo. Go vikale David. David Sion. Imal i prekar. @oltobradiot. Taka go vikale. Se se}ava{ li, sine, na toa grozomorno zimsko utro koga mi se pika{e vo polite na bundata i saka{e vedna{ da te vodam doma? Pla~e{e i tvojot pla~ odeknuva{e niz taa ogromna, taa ledena, sibirska, arkti~ka ti{ina okolu logorite. Toga{ se sudriv so vistinata deka senkata mo`e da bide pote{ka duri i od kamenot. I od ti{inata. Tamu pod sekoja stapka, pod sekoj kamen e zakopana po edna ~ove~ka sudbina, pod sekoj bezimen grob gnie po eden nasilno odzemen `ivot. Se vra}avme so avtobus i patuvavme pokraj nekoja reka niz dolinata. Taa mirno si te~e{e pokraj nas. Toga{ poveruvav deka nema pogolema dobrina od vodata i deka nema pogolema sila od vistinata. Bev mlada, premnogu mlada i ~esto se pra{uvav vo sebe - postoi li sre}a? Bev vqubena vo tvojot tatko i veruvav deka sre}ata e tan~erka. No podocna sozreav i gi nau~iv zborovite na eden od moite najglemi

u~iteli, slaven Evrein, koj vele{e: "Ne. Po Au{vic, nema mesto za poezija i umetnost."* Mu go rekov toa na tvojot tatko i nikoga{ ve}e ne posakav da zaigram. No negovata posledna `elba mu ja ispolniv. Go zakopav vo Raven."

Estera Sion (izvadok od pismo)

Nikade na svetot vo eden ist den ~ovek ne mo`e da sretne tolku sre}ni lica kako vo Italija.

Toa be{e prviot vpe~atok na Todora koga trgna od hotelot na Via Apia kon aerodromot Fjumi~ino. Duri i taksistot, koj í be{e staven na raspolagawe od organizatorot pri poa|aweto na shoping posledniot den ne mo`e{e da se vozdr`i a da ne izvika na set glas: "O mama mia! Che bella giornatta!" I toj, kako i site Italijani, koga dojde da ja prefrli na aerodromot taa ve~er, najprvin upati eden qubezen pogled kon ubavoto lice na svojata mlada mu{terija, u~tivo í se pokloni prezemaj}i go baga`ot od recepcijata i vedna{ go startira{e svoeto taksi, zadovolen {to vo narednite triesettina minuti }e ima prilika u{te malku da í slu`i na ubavinata. Todora pomina tri prekrasni dena vo Rim. Sî {to ñ se slu~uva{e be{e kako vo bajka. Od samiot pre~ek pri pristigaweto, sî do cve}eto i vnimanieto od organizatorot pri ispra}aweto. Toj mig duri i Edit Pjaf od radioto vo taksito diskretno ja izviva{e "La vie en rose". A po ulicite, golemite bilbordi za filmot "La vita e bella" go reklamiraa najpresniot oskarovec Roberto Bewini. Zrelata prolet vo po~etokot na juni i krajot na maj bue{e niz ulicite na Rim, od rascutenite oleandri kaj Vila Borgeze, do ve~nite pinii kaj starite grobi{ta i okolu Koloseumot. Minatata no}, koga taa se vra}a{e kon hotelot vo eden od najstarite rimski kvartovi, vladee{e vistinski haos po ulicite na gradot. ^ini{ cel Rim se vra}a{e od vikendot po obli`nite morski pla`i. Od pravecot na Tivoli, reki avtomobili se slevaa kon centarot i im go ote`nuvaa probivot do nejziniot hotel. Vladee{e eden voobi~aen saboten mete` na ulicite, no toa be{e ne{to {to obi~no go narekuvame "organiziran haos", ako taka mo`e da se ka`e za ona {to nalikuva na p~elina ko{nica vo koja sepak i vo sekoe vreme si se znae redot, bidej}i vo Rim te{ko deka nekoga{ ~ovek }e vidi zastoj vo soobra}ajot poradi nekakov, ne daj Bo`e, sudir pome|u voza~ite i nivnite vozila, u{te pomalku nekakov veri`en, ili masoven karambol. Nema pove{ti i podobri voza~i na svetot od Italijanite. Nivnite refleksi i maksimalniot oset za vladeewe i dvi`ewe vo prostorot se prosto ~udesni. Za prikaz. ^ovek ne znae dali tie se podobri so gitarata, ili so volanot. Ednostavno, si gi biva lu|eto. Takvi se tie. Rodeni za `ivot. Za ubavina. Za u`ivawe. Si imaat dar za toa. Takov e nivniot mentalitet. Duri i koga nenadejno }e se ispokaraat dokolku sepak se slu~i nekoj sudir, nekoj car-accident - toa znae da se pretvori vo vistinski show za u`ivawe. Edno e sigurno: toa e zemja na sre}ni i zadovolni lu|e. Takvi bea barem prvi~nite i povr{ni vpe~atoci na Todora. No kojznae. Mo`ebi sepak zad korata na bleskavata nadvore{nost se krie{e i po nekoj crv vo jabolkoto. Todora ne be{e raspolo`ena da kopa tolku dlaboko, da zagrize so svoite zabi i da prodre so

* Teodor Adorno

svoite o~i i misli vo mesoto na su{tinata. Taa be{e obzemena so nadvore{niot sjaj. Ü be{e zabavno. Sega be{e nedela nave~er. Strelkite na ~asovnikot se bli`ea kon idealniot vertikalen razdel: go prepolovija krugot na ~asovnikot ozna~uvaj}i {est ~asot. Na ulicite ne be{e tolku `ivo kako prethodnata no}. Turkanicite i bu~avata poleka popu{taa. Utre po~nuva{e novata rabotna sedmica i vladee{e nekakva op{ta zabrzanost na site strani. Ve~erta po~na poleka da se spu{ta nad rimskoto nebo. Todora po~uvstvuva nekakva bliskost so lu|eto {to ja okru`uvaa. Nasekade sre}ava{e samo qubezni i prijatni lica. Za razlika od serioznite evropski faci na zapadot, ovde caruva{e mediteranskiot izraz na hedonisti~kiot duh. Nebare nasekade i vo sekoj mig, prepraveniot Arlekin, Pjero ili Fornarina sakaat da vi ka`at: - Smejte se, doboga, lu|e! Ni{to ne e tolku seriozno kako {to izgleda na prv pogled! Ne zemajte sî na du{a! Taa ima{e ~uvstvo deka zaminuva prerano od Rim. Da ne brza{e tolku da se vrati doma, kaj majka si, vo toplata pregratka na Ustijan i da gi izraduva i dvajcata so ubavite vesti za nejziniot najnov uspeh, za brojnite ponudi, idni proekti, nastapi i u~estva vo svetot na show-business-ot, taa bezdrugo }e go prodol`e{e svojot prestoj do naredniot vikend vo Ve~niot grad. Nikoj ne ja tera{e da brza. No sepak se re{i da trgne vedna{ nazad, polzuvaj}i go svojot ~arter-let za Makedonija, odnapred obezbeden i ~ekiran od nejzinite doma{ni zastapnici i menaxeri. Kako da leta{e na kriljata od sre}ata. Toa bea yvezdenite migovi vo nejziniot mlad `ivot. Neodamna ja izbraa za najubava devojka vo dr`avata, kaj i da se pojave{e nasekade í ja peaja starata italijanska kancona "La piu bella del mondo", sega vo evropskata i svetskata prestolnina na filmot, ubavinata, modata i show-business-ot stana vistinsko malo otkritie, ñ uka`uvaa celosno i zanesno vnimanie nasekade kaj{to }e se pojave{e, primaj}i ja vo svojata {iroko otvorena i topla pregratka, a vo Raven, se razbira, ja ~eka{e i nejzinata qubov. Brza{e, ita{e da se frli vo pregratkite na majka si i na svoeto mom~e. [to mo`e{e pove}e da posaka od toa edna mlada devojka na pragot od svojot `ivot?! Ima{e ne{to trogatelno, vozdu{esto, perduvesto i eteri~no vo toa ~uvstvo {to se ~ita{e od sekoja crta na nejzinoto lice, od sekoj dvig na nejzinoto ~elo - taa be{e edno ubavo i sre}no devoj~e koe vo toj mig tolku mnogu vetuva{e. U{te pri trgnuvaweto od hotelot se obiduva{e da mu telefonira najprvin na Ustijana, no otkako se uveri deka mobilniot mu e isklu~en, ja pobara majka si. Po nekakvo ~udo, i taa ne se javuva{e. Toga{ go svrti brojot na doma{niot fiksen, no od Gorgona nema{e ni traga, ni glas. Verojatno izlegla do samoposlugata vo pokupki, ili prosto trknala do sosetkata na kafe-muabet, pomisli taa i go odlo`i svoeto povtorno javuvawe za ne{to podocna, otkako }e pristigne na aerodromot. Posledniot den vo Rim taa go potro{i vo {oping niz poznatite butici na Via Veneto, no iako cenite bea re~isi astronomski, taa so sebe natovari eden baga`, koj vle~ej}i go vaka na trkalca, bezdrugo bara{e pomo{ pri pristigaweto vo Petrovec. Qubezniot taksist Masimo, {to postojano podripka{e po nea niz ulicite na Rim, ve}e nema da bide tuka i da ñ se najde pri raka. ]e moram povtorno da zemam taksi. Ako me izvisat moite, taksito ne mi bega, misle{e taa. Znae{e deka dolgoto i uporno yvrckawe na roaming-ot od stranstvo e ogin i plamen vo Mobimak i poleka se pomiri so toa

deka po doa|aweto na aerodromot vo Petrovec }e re{i dali garderobata }e ja odnese vo svojata studentska gajba vo Skopje, ili vedna{ i bez kakvo i da e zadr`uvawe i odlagawe }e si go prodol`i patot kon Raven. Vo avionot do nea sednaa dvajca delovni lu|e od Firenca, sudej}i spored nivnoto ~esto spomnuvawe na toj grad i toskanskiot govor i otkako neuspe{no se obiduvaa da stapat so nea vo nekakva konverzacija, za{to taa samo angliskiot go vladee{e sosema solidno. Nejziniot prv sosed bezmalku demonstrativno go otvori svojot lap-top i vo narednite dva ~asa se obide i vistinski se potrudi da ja ignorira {armantnata sosetka. Sepak, ne tolku uspe{no, za `al. Todora otprvin se obide da za~ita nekakov {aren ilustriran magazin, no naskoro ñ zdodea i nevolno go odlo`i nastrana. Se obiduva{e troa da dremne, pokrivaj}i si go liceto so otfrlenata revija, no i toa ne ñ poa|a{e od raka. Toga{ se seti deka vo torbi~kata gi stavi poslednite serii od kolor-fotografiite {to gi dobi na dar od mnogute poznati modni fotografi od najeminentnite evropski i svetski redakcii, kako Lui, Elle, Vogue i drugite vrvni svetski modni brendovi. Fotografiite bea navistina prekrasni. Za mig, taa sosema se isklu~i od okru`uvaweto i svoeto celosno vnimanie im go posveti tokmu na niv. Tuka ima{e sî {to mo`e da posaka eden foto-model: krupni planovi, pozi vo kostum za kapewe, gro, total-kadri od zaedni~kite nastapi, sekvenci od podgotovkite za nastap vo make-up salonite, momenti od davaweto intervjui, migovi od izletot do filmskiot grad ^ine~ita. Todora sosema se vnese vo atmosferata na nastapite {to sî u{te `ivo pulsira{e i yue{e vo nejzinite u{i, vo nejzinata svest i toj mig site sliki naedna{ se isprevrtija kako nekoja bleskava lepeza, kako nekoj nezapirliv karusel so seta svoja {arenolikost i sjaj. [okot u{te ne be{e stivnal vo nea. No stravot, prvi~niot strav od letaweto, sosema is~ezna. Za mig, taa uspea da gi potisne vo sebe apokalip-ti~nite stre`bi i vizii od onaa strana na kori-dorite od potsvesta i nekako da í nalo`i na sopstvenata volja deka ve}e ne í trebaat tabletkite protiv emeti~ni tegobi i blagite sedativi {to prethodnata no} skoro í gi tutna v race nejzinata kole{ka od Slova~ka, so koja ima{e zadovolstvo i sre}a da ja deli sobata vo stariot hotel na Via Apia. Todora so rabot na pogledot zabele`a deka nejziniot sosed se xari vo serijata fotografii {to taa uredno si gi rede{e na svojata minijaturna natkazna i se vtiruve{e vo niv so ogromno qubopitstvo. Taa po~na malku poskri{no da operira so svojot propaganden materijal so cel da go za{titi od tu|ite, nepo`elni i nametlivi pogledi, no toa sepak ne be{e vozmo`no da go izvede uspe{no dokraj makar kolku i da se trude{e. Najposle se otka`a od krienkata so sosedot i od namerata da ja prodol`i tivkata vojna so svoeto okru`uvawe. Krena race od sî, gi sobra vo kup~e fotografiite od natkaznata i mirno gi vrati nazad na svoeto staro mesto vo torbi~kata. Go otvori mobitelot i po~na da im ispra}a SMS poraki na Ustijan i Gorgona. Im javuva{e deka za dva ~asa bi trebalo da pristigne na aerodromot vo Petrovec i deka bi mo`ele da ja so~ekaat dokolku imaat vreme i `elba za toa. Porakata glase{e: "Pristigam vo 8! ^ekaj me! Dora" Potoa si gi stavi slu{alkite na uvo, go vklu~i svojot CD-player i potona za mig vo dlabokite prostranstva na muzi~kite vodi, {to sekoga{ uspevaa da ja odvedat i vratat na vistinskiot pat i da í ja obleat du{ata so tolku posakuvaniot mir. Nabrgu ramnomernite branovi na muzikata po~naa tivko da se luleat pome|u bregovite na nejzinata intima i leka-poleka ja odvedoa vo pregratkite na onoj blag zanes {to sosema mo`e da prilega na son.

Se razbudi duri koga avionot po~na da rula po aerodromskata pista. Be{e nekade okolu 8 ~asot koga pristignaa na aerodromot vo Petrovec. Se vturna pome|u tolpata patnici i qubopitno go svrti svojot pogled kon ~ekalnicata. Tamu ne ja ~eka{e nikoj. Be{e malku iznenadena, no otkako vide kolku baga` }e mora da zeme na podvi`nata lenta od garderobata, za mig go namr{ti svoeto ~elo, gi stisna svoite ubavi usni i toa be{e najdobar znak deka Todora toj mig e po malku i luta i nezadovolna. Ne ja otfrli mo`nosta deka tie mo`ebi sî u{te ne stignale da gi otvorat SMS porakite i povika taksi, koe istiot mig se nacrta pred nea. Se pogodi edno od kompanijata na "Bel Mercedes" i vedna{ go anga`ira. Pra{a za cenata do Raven i taa ne ñ se vide preterano visoka otkako taksistot kako od top ñ odvrati: 30 EU. Se soglasi vedna{ i mu go predade baga`ot da go vnese vo gepekot. Nabrgu se odvoija od patot za Skopje i trgnaa kon Katlanovo. Be{e ubava i sve`a proletna no}. Edna od prelestite na posledniot proleten zdiv vo atmosferata. Nabrgu nad Makedonija pak }e se nadvisnat zadu{nite letni gore{tini i nesnosnite topli vetrovi {to go nosat pustinskite gibli i afrikanskiot pek, {to doa|a preku Grcija i Sredozemno more. Taa sedna na zadnoto sedi{te od limuzinata i potona vo nekakva kratka letargi~na zaluleanost na patot do Raven, koj bezdrugo nema da trae podolgo od 40 do 50 minuti. Vo Raven bea okolu devet ~asot. Raniot provinciski dreme` ve}e go be{e zafatil gradot. Koga vlegoa vo centarot, Todora go zamoli voza~ot da parkira pred palatata Urb, mu naredi da po~eka desetina minuti i vedna{ trgna kon recepcijata. Go pra{a portirot dali gazdata e gore vo svojot apartman i otkako toj qubezno ñ potvrdi kimaj}i so glavata, taa vedna{ se upati kon liftot i pritisna na kop~eto za vtoriot kat. Glavniot kabinet so dvata spoeni apartmani na Ustijan se nao|aa na sredinata od katot do koj vodea skali, koi potoa vo forma na bukvata G ~atalesto se protegaa i odvojuvaa od drugite slu`beni prostorii vo palatata Urb. Se dvoume{e dali da yvoni, ili da se obide da go iznenadi svojot sakan. Samo {to za~ekori kon vlezot na kabinetot, srede ti{inata na ranata proletna no}, kade{to muzikata od nedale~nata terasa na mezeninoto i zvukot {to doprva treba{e da dojde od kazinoto na ~etvrtiot kat u{te ne bea vklu~eni vo svojata premierna sezona na letnata {ema, slu{na nekakvi pridu{eni `enski glasovi, {to se ~ine{e deka dopiraat od golema dale~ina, od zad nekoja `elezna zavesa, nebare izviraat od dnoto na nekoj dlabok bunar. Taa vedna{ pristapi i sosema se pribli`i do vratata na kabinetot, gi na~uli u{ite na klu~alkata i ve}e po malku iznenadena i voznemirena od neo~ekuvaniot i neobi~en {um i odek na `enskiot glas, koj kolku {to odminuva{e vremeto stanuva{e sî pojak i posilen i ~ija artikulacija poleka po~na da ja prepoznava Todora, se vko~ani odnenade` seta za mig. Taa istrpna i naedna{ sfati deka `enskiot glas {to odeknuva{e vo no}ta í izgleda nekako sosema poznat i blizok, no ona {to be{e izvesno i nedvojbeno, bea nesomneno i jasno izrazenite ekstati~ni, silni i furiozni erotski reakcii i strasni ofkawa na `ena {to vika na set glas i krika tokmu vo momentite na zenitot od zaedni~kiot orgazam.

Toj mig na Todora í se svrti sî vo glavata. Se {ekna. Oneme. Se skameni. Namovna seta. Ü se svrti svetot odnaopaku. I klu~alkata, i skalite, i hodnikot {to bea vo krugot i dofatot na nejziniot pogled. Taa go pozna glasot na svojata majka. Glasot na `enata {to ja rodila i donela na svet. Glasot na `enata {to ja nau~i da zboruva. Da `ivee i di{e. Go pozna po zvukot na zborovite {to nikoga{ ne gi ima{e slu{nato od nejzinata usta, zvukot na tie otka~eni, besramni, goli, mrsni i kovarni zborovi na rabot od svesta, {to izleguvaa azdisano i vo bezredie od nejzinata usta vo ~asot na zanesot. Go pozna zvukot na ona nejzino karakteristi~no i unikatno guturalno "r", koe nikoj drug na svetot ne go izgovara na na~in kako {to toa taa go pravi. Da. Toa be{e, bez somnenie, glasot na nejzinata majka. Glasot na Gorgona. Todora krikna od o~aj. Se provikna so polni gradi i nejziniot krik odekna niz hodnikot na vtoriot kat, nebare toj mig ja baknala leproznata usta na samiot |avol so otrovot na Judinata celuvka, a srede ti{inata i {tamata na no}ta, mo`ea da go slu{nat duri i onie od podolniot kat, duri do recepcijata. Taa potamina pritisna na bravata i po~na vo agonija da udira so obete race vrz yvon~eto na vleznata vrata od kabinetot i vedna{ se str~na mahinalno nekolku skali podolu, dr`ej}i se vo panika za gelenderot od strav da ne se ni~kosa, da ne se strupoli, o{evrati i tresne kon podzemjeto, vrz betonskiot plo~nik od zinatata ~elust na spiralniot krug od skalilata, kade{to od nea nema{e da ostane ni vlakno na vlakno, ni glu`d na glu`d. Na vratata se pojavi glavata na Ustijan, koj se oxari vo pravec na hodnikot, pra{uvaj}i "koj yvoni?" i "ima li nekoj?" i otkako taa go zabele`a samo za mig, seta izgubena i pritulena na skalite od katot, toj niz pcosta ja tresna vratata zad sebe. Todora se vdade prudolu, naslepo, skokaj}i naedna{ po dve, po tri skalila i seta zadi{ana i izbezumena, se najde na pragot od glavniot vlez na palatata Urb, osvetlena so iljada svetilki, a vo nejzinite o~i pusta i temna kako najdolgiot tunel na svetot. Recepcionerot so akni~avo lice vika{e po nea vo trk, no taa kako vetru{ka se vturna seta i re~isi istiot moment vleta vo beliot mercedes, parkiran pred vlezot, ne znaej}i kade e, {to e, kako e, dali e, ne li e, ne znaej}i ni{to, ni{to, ni{to, ne znaej}i duri ni dali e `iva, ili ne. Taksistot ja pra{a kade da vozi, prepravaj}i se bo`em ne gleda {to se slu~uva so negoviot patnik. Taa go gleda{e za mig nemo, ne razbiraj}i {to ja pra{uvaat i nebare iznurkuva od gluvosta na dlabo~inite na moreto, ili od nekakvi podvodni yvona, pro{epna skr{eno i bez glas: "Ne znam. Vozete kade bilo." Toj sepak mol~e{e, dvoumej}i se {to da pravi so ova kutro devoj~e, {to mu dava nekoi ~udni odgovori i pra{uvaj}i se vo sebe dali taa si ima nekoja te{ka maka, ili ne znae {to saka. Istiot moment, po~na da se trese. Ona {to usledi potoa ne mo`e{e da se nare~e pla~. Poprvo, toa be{e vulkan. Eksplozija. Rik na raneta yverka vo no}ta. ^ovekot, sakal-nej}el, ja svrti kolata kon izlezot od gradot, ne znaej}i i ne sfa}aj}i {to nesre}a ja sna{lo. Pomina mnogu vreme otkako troa se pots-miri i osvesti. Ve}e bea nekade pod vele{kiot rid koga tivko mu re~e da svrti kon gradot i da ja povede kon `elezni~kata stanica vo Veles za da go fati polno}niot voz od Solun za Skopje, Belgrad, Qubqana. "Nazad kon neizvesnosta!"

"Nazad kon neizvesnosta!" ñ leta{e niz svesta taa reska misla, taa ostra sekavica {to kako iskra bolska{e niz nejzinata zamra~ena svest vo no}ta, kako lozung-svrtni~ar {to ñ se uka`uva na patot, kako tajna {ifra, kako slamka-spasitel vrz koja se besi vo ~asot na o~ajot, vo posledniot gr~ na brodolomnikot, na davenikot srede razbranuvaniot haos. Pred samo eden ~as leta{e na krilja, a sega za mig potona vo `ivata pesok i kal na o~ajot. Patot od rajot do pekolot dobival krilja. Samo vo obraten pravec se odelo pe{ i na paterici. "Nazad! Nazad vo neizvesnosta!" ñ leta{e i jazde{e vo svesta taa ostra, luwi~ava i nedofatna misla {to ja turka{e otade granicite na pameteweto, otade smislata na postoeweto na Tajnata Vrata, od drugata strana na vlezot i izlezot od Vratata na utrobata. Podaleku i ponepristapno duri i od najdlabokite litici na neverbata, vo ~asot na primalniot krik na ro`destvoto i prvobitniot ~in na grevot. Na prokolnatoto maj~instvo na Gorgona, ognenata meduza na stravot. Na onaa {to ja paralizira i ja ko~i mislata, na onaa {to go oblikuva teloto vo bez`ivotna masa na gol trup i go odzema vidot za sekoj nov polet i pridvi`uvawe. Taksistot seto vreme samo mol~e{e i voze{e kako uko~en, nebare {pirtosan, bez zbor, ni{to ne pra{uvaj}i i ne sakaj}i da znae {to se slu~uva zad negoviot grb. Ne saka{e da doleva maslo na ogan. Koga pristignaa do centarot na Veles, toj troa podzastana pred parkingot na hotel "Internacional", o~ekuvaj}i od nea sepak nekoi kakvi-takvi znaci na posmireno odnesuvawe i prekin na molkot. Vo me|uvreme, toj samo se obiduva{e da ja razbie o~ajnata monotonija so svoite povremeni javuvawa na centralata, otkako }e dobie{e signal za vrska, no koi na oddale~enosta od Skopje odvaj mo`ea i da se slu{nat.Taa samo povremeno {mrka{e i si go sekne{e nosot vo kupi{tata hartieni {amiv~iwa. Toj se svrti kon nea, a taa samo so rakata mu dade znak da prodol`i vo pravec kon `elezni~kata stanica. Iako ve}e be{e pominalo devet ~asot, toj izleze od taksito i pojde do stani~nata zgrada da pra{a za ve~erniot voz. Tamu mu rekoa deka vozot od Solun ve}e so nedeli postojano docni po dva, po tri, pa i po pove}e ~asovi, {to poradi {trajkovi na `eleznicata kaj nas, {to poradi pri~ini od gr~ka strana. Ne bea sigurni dali i ve~erva }e pristigne vo predvideniot termin. Ü go prenese na Todora toa {to mu go rekoa, ~ekaj}i ja nejzinata reakcija i kone~na odluka. Taa ja krena povtorno svojata raka i tivko promrmori: "Skopje!" Na taksistot kako da mu padna kamen od gradite. Ja pra{a dali smee da pu{i i otkako po~eka na nejziniot odgovor koj nikako ne doa|a{e, ja ispru`i kutijata kon nea, nudej}i ja i taa da zapali ako saka. Todora ostana nema i nepodvi`na na toj negov mlak prijatelski obid. Taksistot toa sepak go sfati kako nemo odobruvawe i pokraj o~ebijnata studena ramnodu{nost od nejzina strana, i najposle ja zapali svojata cigara so strast na dolgogodi{en pu{a~. A otkako go stori toj napredok vo svoeto samovolie, mirno go vklu~i i radioto vo kolata. Ne sakaj}i ve}e da gubi vreme, re{itelno svrti ostar polukrug okolu maliot parking na `elezni~kata stanica i vedna{ trgna vo pravec na Skopje. Ve}e nikoj od niv ne progovori ni zbor na patot do Skopje. Duri nekade pred Maxari, toj ja pra{a za adresata. Mu re~e tivko da svrti kaj krstosnicata-jazel na Avtokomanda, da odi do Aerodrom na bulevarot Jane Sandanski, na ulicata Kosta Novakovi}. Za ne pove}e od petnaesettina minuti bea pred stanbeniot blok vo koj stanuva{e Todora. Toj í go vnese baga`ot do samiot vlez

na zgradata, í vrati kusur od 20 EU od nejzinata 50-ka, í posaka sî najdobro i si zamina na nova dol`nost. Todora vleze vo svojata garsoniera na vtoriot kat, gi tresna torbite potamina vrz foteljite vo mrakot i u{te nerasoble~ena, vedna{ se strupoli vrz trosedot. Ne se potrudi duri ni da gi zapali svetilkite. Ne saka{e da ja vklu~i nitu no}nata lamba vrz natkaznata. Ostana taka, zgr~ena i nema vrz neraspos-lanoto i nepodgotveno le`i{te vo sobata, sama i potonata vo mrakot, nebare le`i `iva i nezakopana vo svojot sopstven grob.

OTKRIEN GOLEM [VERCERSKI KANAL VO SINXIROT NA NELEGALNATA TRGOVIJA SO CIGARI I DROGA

Bugarskiot biznismen Peju Prodanov, popoznat kako Polkovnikot e osomni~en deka ispral nad 800 milioni EU, a Makedonija bila glavna alka vo sinxirot za {verc so droga i cigari, organiziran od bugarskata mafija i kriminalnoto podzemje. Toa e ve}e nekolku dena top tema vo bugarskite mediumi. Patot na {vercot se odvival spored sledniot tek: so brod se dostavuvani kontejnerite so cigari do pristani{teto Burgas; potoa stokata se tovarela vo kamioni; kamionite zaminuvale vo Makedonija, a cigarite i drogata se prodavale vo sosednite zemji; parite od proda`bata se vra}ale vo ke{ preku kurir vo Sofija; toj ili polnomo{nik na firma gi dostavuval parite vo kufer do finansisko-brokerska ku}a; parite se prefrluvale vo dve banki; bankite gi prefrlale na smetka vo stranstvo i taka kone~no parite se legalizirale i "perele". Toa e sinxirot, {to spored dosega{nite naodi te`i nad 800 milioni EU. MVR soop{ti deka zasega nema dokazi za vme{anost na na{i dr`avjani vo tie kriminalni dejstvija.

Vreme, Skopje

PO TRI MESECI

Vo slednite tri meseci, Todora `ivee{e kako vo trans. Taa re~isi i ne se simnuva{e od naslovnite stranici na `oltiot pe~at. Kako vo vozduhot da vise{e aromata na golemiot skandal i skokotlivata afera od nejziniot privaten `ivot, {to sekoj mig mo`e{e da izbie na povr{inata. Sekoj onoj koj redovno mo`e{e da go vidi nejzinoto ubavo i nasmeano lice od golemite plakati, flaeri i bilbordi niz gradot, {to tu reklamiraa nekakva pretplata za mobilnata telefonija, tu nekakva nova pasta za zabi, ili kojznae ~ija posledna modna ludorija, novotorija i {e{erlavija, ne mo`e{e duri ni nason da si pretpostavi deka zad bisernata nasmevka na zvani~no najubavata devojka vo Makedonija, se krie edna dlaboko nesre}na i raneta du{a. Po prviot {ok pri vra}aweto od Rim, koga od stanot ne izleze re~isi celi dve nedeli i koga izgleda{e deka zapa|a vo vistinska anorekti~na kriza i agonija, taa najposle se re{i da izleta od gnezdoto. Ja baraa nasekade. Ü yvrckaa od site strani. Od Belgrad, od Sofija, od Zagreb, od Qubqana, od Rim. Naedna{ `ivotot ñ se pretvori vo edna neverojatna i fantasti~na trka, vo koja zaludnite napori na site bescelni pateki prilegaa na nekakva moderna bitka so veternici vo koja pa|aat site besmisleni rekordi. Okolu nea se sozdade edna cela armija glupaci i mavtosuva~i {to ñ ja ar~ea snagata, ñ go kradea vremeto i ja teraa da ita i skita, da se vrti i suka naokolu kako nekoja vrtele{ka {to ~ini{ nikoga{ nema da zastane vo mesto i da svie opa{ka okolu svoeto ogni{te. Niedna no}, vo tekot na celoto leto, taa ne legna i ne zaspa vo eden ist krevet, pod eden ist pokriv. Hotelite, vozovite, kolite i avionite gi menuva{e kako {to sekoj den gi menuva{e ~orapite. Stana vistinski svetski patnik. Globtroter. Vo tekot na letoto taa leta{e duri i na Malvinite. Be{e vo Pariz, vo Rim, vo Nica, Kan i Monako. Be{e nekolku pati na revii i vo Milano. A posleden pat kuferite gi raspakuva pri vra}aweto od Wujork. Todora letna vo oblacite. Stana yvezda. @ivee{e kako vo trans. Di{e{e kako na `abri. Ü nedostasuva{e ~ist vozduh vo gradite. Na svoite nejaki ple}i nose{e tovar te`ok so toni. Sekoj mig mo`e{e da se strupoli. Be{e postojano okru`ena so tolpa, a be{e najosamenoto su{testvo na svetot. Be{e kako trska razviorena na vetrot. Ü nudea trevki, ñ nudea slatki mali li`avki, ñ nudea kupi{ta igra~ki za mali de~iwa svitkani vo iljada boi, {u{kavi celofani i stanioli i taa ne znae{e {to se slu~uva okolu nea, ne znae{e dali zema ili odbiva, dali pravi ili rasipuva, dali legnuva ili se budi, dali `ivee ili umira. Du{ata ñ be{e crna kako tunel, a teloto nakiteno so site boi, krpi i duzeni, nebare novogodi{na elka so bezbroj raznobojni svetilki vo op{tiot haos i karneval na izmamata. Be{e kako fakel vo dvi`ewe. Taa gore{e, a nema{e okolu sebe nikoj da ja gasi. Be{e yvezda, {totuku blesnala so kratkotrajniot i la`en blesok na slavata, taa mimoletna dru{ka na nedorazbiraweto, no nabrgu mo`e{e da se pretvori vo yvezda {to poleka po~nuva da gasne i nesopirlivo pa|a pokosena vo pasi{teto na no}ta od nekoj lud kosa~ {to go umi Staijata pokraj bregot na Golema reka. Povra}awata za~estija. Docneweto na mese~niot ciklus vo zanesot i `arot na nejzinata maratonska belosvetska trka po modnite pateki (vo forma na fuga), prilega{e na vistinsko begstvo od sopstvenata senka, a taa se obiduva{e da ja potisne dlaboko vo sebe kako ne{to od koe bo`em mo`e da se izbega samo so edno

brknuvawe glavata vo pesok. Ne. \avolot ja odnese {egata. Todora se po~uvstvuva kako raneta yverka fatena vo klopka. Ulovena vo zlaten kafez. Nema{e ve}e kade da se bega. Od sopstvenata ko`a ne mo`e{e da izleta. Sre}a {to se najde i taa }orava nedela, koga bosovite od zapad í dadoa kratok time-out.

Tokmu tolku, kolku da zdivne. Da zeme vozduh i da gi napolni bateriite. Se seti, najposle. Pojde do obli`nata apteka i istiot den, samata si go napravi testot. Nema{e nikakvo somnenie: taa be{e bremena. Utredenta mora{e da se javi na ginekolog. Toj samo go potvrdi nejziniot amaterski naod. Ja vide na eho. Ü re~e deka e bremena. I ~ini{, samo {to ne ogreal vo liceto, ñ soop{ti: ubavo formiran zdrav ma{ki plod vo tretiot lunaren mesec na gravidnosta. Ü gi dade site voobi~aeni lekarski upatstva i í posaka mnogu sre}a. Todora ostana bez zdiv. Ja fati panika. Se po~uvstvuva izgubena i sama kako posledniot pre`ivean brodolomnik na ovoj svet. Pak le`e{e vo aglot na svojata gluva i pusta garsoniera. Go povika Rico po telefon. Mu ka`a vo dva-tri zbora kako stojat rabotite. Mu re~e deka od Ustijan, od tatkoto na nejzinoto dete, ne bara ni{to. Ne saka duri ni imeto da mu go spomne. Mu prizna deka taa ve}e nema majka, otkako u{te mnogu odamna, u{te od vremiwata koga na grobi{tata vo Raven po~nale za prvpat da cutat jorgovanite, ja nau~ile da veli deka nejziniot tatko se vikal Siljan [trkot, taa ne znae {to e tatko, kako {to i nejzinoto dete sega nema da ima tatko {to gazi po zemjata, ami i toa }e mora da se pomiri so vistinata deka tatkovcite vo nivnoto semejstvo imaat krilja i naj~esto letaat po neboto. Deka nema nikoj, nikoj, nikoj svoj. Asolen. Cel. @iv. A ne slika. Ne nekoj stranec vo uniforma od ovoj, onoj, ili kojznae koj kral na biv{ata vojska. Osloboditelska. Ili okupatorska. Deka e sama i posama od najosameniot sirak na svetot. Pla~e{e. Mu prizna deka saka da go rodi svoeto bebe. Mu se otvori kako na brat.Go zamoli vedna{ da dojde. I toj ne ~eka{e mnogu. Ü veti deka vo tekot na utre{niot den, u{te vo prvite utrinski ~asovi, }e dotr~a vo Skopje. So prviot bus. Ü be{e posledna nade`. Odvaj go do~eka migot na nivnata sredba. Cela no} ne stavi oko na oko. Be{e vozbudena, nemirna i omrlu{ena od nespiewe i bessonica i samo {eta{e gore-dolu niz tesniot stan, od prozorecot do bawata, postojano vla`ej}i go svoeto ~elo i pribiraj}i si gi na kup razletanite misli, koi nebare se vivnale kako razjareni p~eli {to go vodat svojot trut na Svadbeniot let. Najposle, odekna yvon~eto. Se str~na kako luda. Na vratata be{e toj: Rico. Letna i mu se obesi vrz vratot, baknuvaj}i go kako svoj brat, kako da go videla svojot bog na spasenieto. Pla~e{e. Mu se raduva{e i tivko go voveduva{e vo stanot. Dolgo ne mo`ea da dojdat do zbor. Ni taa, ni toj. Najposle, toj izusti: "Doboga, devoj~e, kade se izgubi ti?! Kako vo zemja da propadna. Te bara i `ivo i divo po Ravenot. Pa ima{ li ti voop{to prijateli? Ima{ li majka?!" Go pogleda kako toj mig da gleda vo liceto na nekoj tu|inec, vo liceto na najstra{niot vampir i vrkolak, a ne vo dragoto lice na svojot najblizok prijatel. "Ne spomnuvaj ja majka mi. Taa ve}e ne mi e majka. Te molam samo nea - ne!" "A Ustijan?" "Ni nego."

Istiot mig, taa pak po~na da se trese od ridanie, nespokoj, dlaboka ~emer i neprebol. Pla~e{e dolgo i neute{no. Kako izgubeno dete. Odvaj nekako uspea da ja smiri. Dolgo se dvoume{e dali da ja pra{a, ili da ostavi samata da mu raska`e {to se slu~ilo. Najposle, taa pro{epna: "Toj i mojata majka mi 'rgnaa no` vo grbot!" Rico sî u{te ne mo`e{e da sfati. I toga{, taa mu objasni sî. Od po~etok, do kraj. Ne propu{ti nitu edna sitnica, nitu edna poedinost ne ostavi nerazjasneta. Ve}e tri meseci lentata na toj film se vrte{e niz nejzinata svest i kako niz nezapirliv vrtolum na site neproodni sni{ta i bessonici ja tol~e{e i cede{e nejzinata snaga i mo} za pravoverno, zdravo, svesno i razumno rasuduvawe. Ü nanesoa pregolem udar vrz krevkata snaga na Todora. "Dali si sosema sigurna vo toa {to go zboruva{, Dora?" "Da. Sosema sigurna. Se uveriv na lice mesto. So svoi o~i. Ne ~uv od nikogo. Ne dobiv pismo. Ne mi raska`aa kom{iite. Ti zboruvam za neverstvo. Za te{ko, kovarno, incestoidno neverstvo. Ne ti zboruvam za nikakvi fantomi." "Ah! Toa li e toa?" "Da. Toa e toa. Rico. Prijatelu moj." "Stra{no. Ne mi pa|a{e ni na um, ni na kraj pamet. Nemav poim. Ne mo`ev da si pretpostavam takvo ne{to duri i vo najgrdite sni{ta." Se gledaa nemo. Mol~ej}i. Bez zbor. Toj samo odvreme-navreme tivko ja dopira{e po ramenata, stegaj}i ja so cvrst, prijatelski dopir. "I sega?" propelte~i toj. "[to-sega?" "Mislam, {to }e pravi{?" "[to mo`am da pravam? Ni{to. ]e ~ekam. ]e si go rodam svoeto bebe. Toa." "Da. Te razbiram. Imav tolku ne{ta da ti ka`am." "Ako e za niv dvajcata, ne sakam da slu{am." "Ne. Ne e za niv. Barem ne e za dvajcata. To est, ne e za nea. Ako toa voop{to ne{to ti zna~i." "Ne mi zna~i. Ni{to. Nula. Nula." "Sepak, ne zemaj mi za zlo. ^uvstvuvam dolg kon nego. Mu vetiv deka }e ti prenesam." "[to? I tebe li stigna da te potplati? Ne ~ekal dolgo, nema {to. Toj za sî ima edno isto re{enie. Eden ist odgovor: pari." "Ne. Ne e toa. Ne se raboti za toa. Te molam, barem islu{aj me. Otkako mu ka`av v~era za tvojata sostojba..." "No jas ne barav od tebe da mu ka`e{ bilo {to za mojata sostojba. Zar ne e taka? Neli ti rekov deka od nego ne baram ni{to?" "Da. No, slu{ni me mila, te molam. Toj vaka mi odgovori:-Ü stojam na raspolagawe. I kako tatko {to go priznava svoeto dete. I kako vistinski roditel {to saka da go podigne sinot, ~ie ime bi bilo samo edno i edinstveno: Gogo Kapka. Jas sum tuka i stojam zad svoite zborovi. Ja sakam i sakam da go delam svojot `ivot so nea. Ako se soglasi, na{iot sin }e u~i vo najdobrite {koli vo Amerika, a nie }e `iveeme vo palata. Ako ne mo`e taka, toga{ se znae: sud, ve{ta~ewa, DNK, alimentacija, bla-bla-bla..."

Todora glasno se nasmea, odmavnuvaj}i so racete. Se gleda{e deka sepak smeata ne í godi. Be{e nekako iznasilena i neprirodna. Rico predobro ja poznava{e za da ne go proyre i zabele`i seto toa. Toga{ toj se podzamisli troa i brkna vo vnatre{niot xeb. Vo racete dr`e{e edno spakuvano kup~e hartija, ~ija sodr`ina yirka{e od otvoreniot plik. "Ova e za tebe,"re~e. "[to e toa?" se iznenadi taa."Pak li nekoj |avolski amanet, pak li nekoj ru{vet, Rico moj?" Toj sal gr~e{e ramena i í go tutka{e kup~eto nasila v race. Taa go otvori plikot i vo nego najde 10 ~eka so po vrednost od 1.000 {vajcarski franci sekoj poedine~no. I Rico vedna{ pobrza da moli i da prekolnuva. "Dora, te molam, veruvaj mi. V~era gi prodadov svoite ikoni za taa suma na edni stranci i toa ti e dar od mene. Za kuma{in~eto." Taa gleda{e vo nego kako da ja tre{til grom od vedro nebo. "Lud li si ti, ~oveku?! Ili misli{, jas sum luda? [eknata. Kreskava ~avka. Zabegana. Kogo saka{ ti da smota{? Prodal ikoni na nekoj stranci. Tintirimintiri. Mnogu ubavo te nau~ile da la`e{. Samo ne te biduva za toa. A kako se vikaa tie stranci, a? Da ne se mo`ebi od ~etata na vojvoda Ustijan Kapka, a? Tie trebalo da ti dadat nekoja lekcija pove}e za la`ewe. Tie se majstori za toa. I {to si voobrazuva toj tvoj mentor? Zar misli deka jas se mrdnav od sre}a {to }e go zgolemam natalitetot na svojata jalova nacija i so toa {to }e rodam u{te edna otrovna bilka od semejstvoto na plemeto Kapka, }e me proglasat za svetica?! Ne! Neka si gi ~uva toj svoite pari. Si imam jas svoi. Ne mi treba negoviot smet. Ni negoviot, ni onoj na mojata prokleta majka, {to me donela na ovoj svet za da me zakopa `iva. Oh, Rico moj. Zo{to si se fatil za nivnoto oro?" Ja gleda{e vaka razjarena i gnevna i ne znae{e {to da ñ odgovori na toa. Da mu ka`e{e nekoj v~era deka zad ova prekrasno i ve~no nasmeano lice {to gree{e od sekoj agol na ulicite poslednite stotina dena niz gradovite na Makedo-nija niz bezbrojnite plakati i reklamni panoa, zna~i, da mu ka`e{e nekoj vaka nependek deka zad nego se krijat luwi i gromovi, deka nad nego se vijat stii i vragovi, deka vo nego naedna{ se nasobralo tolku jad i bol, nema{e da poveruva. ]e misle{e deka toj nekoj se re{il ubavo da se po{eguva so nego. Deka go smetaat za lud. Se pra{uva{e vo sebe kako uspealo toa krevko i ne`no telo da najde tolku sili vo sebe i da go izdr`i siot toj tovar {to ja pritiska, a toa voop{to da ne vlijae na nejzinata nasmevka so koja gi stopluva{e srcata na obi~nite lu|e i minuva~i niz ulicite nasekade vo zemjata. Ponekoga{ se slu~uva{e toj da prosledi i po nekoj nejzin nastap na televizijata i spored ona {to mo`e{e da se zabele`i na prv pogled, od onaa strana na kamerata, od lice-opa~ieto, nioddaleku ne mo`e{e da se zaklu~i ne{to takvo. Deka namesto seta vedrina i zabava so koja zra~e{e sekoj nejzin nastap, dlaboko nekade vnatre se odvivaat takvi crni scenarija, takvi te{ki buri i volnuvawa. Ne. Rico ne saka{e pove}e da ja gleda vakva. Ja pra{a naedna{, sakaj}i troa da ja oladi v`e{tenata atmosfera vo teskobata na nejziniot stan, kade vo posledno vreme se sobiraat mladite. Taa gi izvi ve|ite iznenadena od neo~ekuvanoto pra{awe, {to be{e vo golem nesklad so nejzinoto sumorno raspolo`enie. Sal izmami edna kisela nasmevka na nejzinoto lice i potoa nevolno stori niet troa da se podnasmee so svoite ubavi usni i obrazi na koi sekoga{ se formiraa edni zadol`itelni dup~iwa vo forma na le{nik i

odmavna so rakata. Ne znae{e {to da mu odgovori. Mu re~e samo deka taa nema vreme za toa i deka nikade ne odi, no ako saka malku da si gi promava pa~avicite niz gradot, bi mo`ele za mig da trknat do "Blu-kafe". Ja namami nekako najposle da se izvle~e od gajbata, iako nema{e ~uknato ni pladne od golemiot yiden saat i uspea da ja natera da vleze vo bawata za da se podgotvi i dotera kolku-tolku. I dodeka taa se bave{e so svoeto sî u{te troa gurelavo lice, toj i go tutna plikot so ~ekovite pod pernicata na nejzinata provizorno sredena i nabrzina svitkana postelnina, trudej}i se da ne go zabele`i i da ne ja utne rabotata dokraj. Znae{e deka drug na~in ne postoi osven da se poslu`i so mala itrina. Taka, na najdobar na~in, go izvr{i i nalogot na Ustijan, igraj}i ja mo{ne uspe{no ulogata na milosrden po{tar. Povikaa taksi i se vitosaa kon gradot. Po dva-tri ~asa, otkako pred toa Rico mora{e da izdr`i desetina silni navaluvawa i napadi od qubopitnite poznajnici, kako i mnogu pobrojnite neznajnici {to kako muvi se pletkaa okolu nivniot stol vo kafuleto, toj naedna{ stana, se izvini, i ñ re~e deka mora da odi nazad, deka vo Raven go ~ekaat sto i edno zadol`enie i deka naskoro pak }e ja poseti. Taa go namr{ti svoeto ubavo lice i nevolno stana da go isprati i pokraj negovite uporni i re{itelni protivewa i negoduvawa. No taa ne saka{e ni da slu{ne. Vedna{ ripna i se izvle~e od stolot, skokaj}i kako jagula od crnodrimskite slapovi pod mostot na Struga. Stana i pojde so nego, ispra}aj}i go duri do Kameniot most. Se razdelija nekade na agolot od plo{tadot Makedonija i sî duri ne ñ veti deka do nedela povtorno }e namine kaj nea, ne saka{e da go pu{ti da si odi. Ne zne{e kako i ne mo`e{e nikako da iznajde bilo kakva pri~ina da ja odbie. Ü veti sî {to bara{e od nego. Ja bakna v obraz i si zamina, mavtaj}i i svrtuvaj}i se nasmevnat odvreme-navreme, odej}i po nagorninata na mostot. Se izgubi najposle me|u tolpata minuva~i, itaj}i kon privremenata avtobuska stanica na bregot od Vardar. Po vra}aweto na Rico vo Raven, somne`ite na Ustijana se obistinija. Toj u{te odamna sfati deka kriti~nata no}, po vra}aweto na Todora od Rim, taa navra}ala vo Urb, {to vpro~em mu go potvrdija i od recepcijata, a i SMS

porakite bea tuka, no ne znae{e i ne mo`e{e da pretpostavi deka pritoa im vlegla vo tragata i go otkrila nivnoto neverstvo. Sega ve}e dojde i odgovor na taa zagatka. Se nayira{e krajot na igrata. Sî be{e jasno kako bel den. Na lagata nozete í se kusi. Naedna{ se spoija kocki~kite na mozaikot. Kartata {to fale{e vo {pilot, naedna{ izleze na videlina. Zna~i, taa znaela u{te od samiot po~etok. U{te od prviot mig. I zatoa taka naedna{ ja snema i se vitosa od Raven, akaj}i natamu-navamu niz Evropa i svetot. Skinatata lenta na filmot bez happy-end naedna{ se zalepi i prodol`i da te~e kon svojot neizvesen kraj. Mu pomina niz glava seta dvomese~na tara-tunga so Gorgona. I nejzinite zakani. I nejzinite kletvi. I siot nejzin odium na `ena koja samata veruva vo mo}ta na svoite natprirodni svojstva za biovlast nad okolinata i set bo`ji ma{ki svet. Mu vele{e da ja ostavi namira negovata }erka u{te od denot koga ja vide vo negovata pregratka na naslovnata stranica od nedelniot vesnik. Se trude{e da go odvoi od Todora i pritoa ne `ale{e ni trud, ni sredstva, ni zborovi, ni dela. Mu postavi duri i ultimatum: -Ako ne ja ostavi namira, }e go

prijavila vo MVR i }e gi otkrila site negovi ujdurmi i vrski so bugarskata mafija! Toj ja potseti deka so toa nema da ja vrati Todora vrz svoite gradi, bidej}i taa dobro znae koja e, {to e, i kakva e majka ñ Gorgona. Ako ne mu veruva nemu, neka si ja pra{a taa samata. Taa najdobro }e ñ odgovori na sé. Taka se zavr{i toa. No zakanata so Polkovnikot, e, toa, bogami, be{e ne{to drugo. Ne{to sosema poinakvo. Toa voop{to ne be{e naivno. Navistina uspea da mu gi razmrda crvcite na Ustijan, da mu gi pome{a kartite na kockarskiot stol i da mu gi razburi~ka brdnicite vo glavata. Objavuvaweto na aferata so Polkovnikot i vo Raven dobi svoeviden odek.Tuka navistina ima{e nekoi skrieni zajci {to mo`ea da se pojavat zad drmata i grmu{kite pri prviot istrel. A kolku za lovxii, kolaj rabota. Lovxii polna korija. Toj ve}e po~na da bara kupuva~i za Urb i da se interesira za vadewe viza za Amerika. Rabotite dobija neobi~en tek. Filmskata lenta kako da se otka~i od kalemot i po~na da se vrti so sî pogolema i pogolema brzina, nebare nekoj nevidliv majtapxija proektorot go zamenil so akcelerator. Ne znae{e samo kako }e zavr{i toa perpetuum-mobile. Dali kako nekoja burleska od vremeto na nemiot film, kako sladnikava sapunska opera, ili krvolo~na komendija so peewe i pukawe na krajot. Eden e Gospod. Samo toj gleda i samo toj znae sî.

E P I L O G

Otkako Gorgona dozna deka }erka í ja proyrela seta kovarna unerija okolu aferata so Ustijana, a osobeno po telefonskiot povik na Rico, koj mirno í soop{ti deka Todora e vo blagoslovena sostojba so Ustijan, legnala vo postela i ve}e ne se potkrenala na noze. Na den na Duovden sosedite po~nale da tropaat na nejzinata vrata, otkako neprijatna mirizba po~nala da se {iri i da se tla~i niz celiot vlez na stanbenata zgrada. Dolgo tropale, no sî bilo popusto. Najposle, ja povikale policijata. Ja na{le mrtva vo krevetot. Podocna pristignal i de`urniot lekar, koj samo mo`el da konstatira smrt kako posledici na truewe so plinski gas od kujnskiot {poret. Spored negoviot naod, smrtta nastapila u{te prvata no} na vikendot. Tie denovi Raven be{e postojano na naslovnite stranici od dnevniot pe~at. Pokraj smrtta na Gorgona, glaven hit be{e urivaweto na branata na Golema reka, koja go poplavi arheolo{koto nao|ali{te Armonija, a se zakanuva{e bogami i Ravenot da ne go odmine. Cela godina se kr{ea kopja da se izgradi brana pod padinite na okolnite ridovi za ponornicata koja naprolet po za~estenite vrne`i i silni do`dovi znae{e vrapito da se sruti i kako razulavena alamuwa da napravi vistinski pusto{ vo gradot, nadoa|aj}i vo poroj. So godini na red se raspi{uva{e i referendum me|u gra|anstvoto. A eve sega, srede samiot ek i pek na letoto, koga vodata im be{e najpotrebna na ve~no `ednite `itelite na Raven, taa do`ivea tolku nesre}en kraj. Svetskata banka za razvoj ima{e golemo razbirawe za mladata dr`ava i potrebite na nejzinoto vodostopanstvoto, no nikoj ni{to ne spomna i ne mu be{e gajle za potopot na Armonija. Opravduvawata na vlasta bea stokmeni i nafrleni vo nekolku {turi novinarski redovi: -Nema mesto za panika. Sé e vo najdobar red. Ja sledime situacijata i zasega nema pri~ini za alarm. Sé e pod kontrola. Nadle`nite slu`bi se nao|aat na teren i postojano izvestuvaat za site promeni na sostojbata. Vpro~em, cel svet znae, a i nam toa dobro ni e poznato, deka vo Makedonija na sekoj ~ekor, pod sekoj kamen, zad sekoj rid i zad sekoja planina, se krijat ostatoci od istorijata na ~ove{tvoto, na va`ni imperatori i golemi imperii, pa ako sega tuka slu~ajno se na{le pod voda nekolku otpatni karpi,~udo golemo, nema da propadne svetot poradi toa. @ivotot mora da te~e. avgust 2003 - mart 2005