Embed Size (px)
Citation preview
O km 127 C2
D4
59
Ljubljana
Hotel Union Miklošičeva 1
Leto načrta - leto dokončanja: 1903-1905 Avtor: Josip Vancaš Izvajalci: gradbena dela Viljem Treo; železna strešna konstrukcija dvorane L.&J. Biro & A.Kurz, Dunaj Investitor: Delniška stavbna družba Union Stavbni tip: hotel Viri: ZAL, Reg 1, fasc. 2066
Zamisel o zidavi novega modernega hotela, ki bi pomagal k hitrejšemu razvoju tujskega prometa v Ljubljani, se je rodila v mestnem olepševalnem odseku, ki je bil v mestu zadolžen za tujski promet . Največ zaslug za zidavo hotela je imel dr. Vinko Gregorič, zdravnik, občinski svetnik in ustanovitelj Delniške družbe Union, ki je hotel tudi gradila. Njegova ideja je bila, naj bi hotelski kompleks segel od Nazorjeve ulice do Miklošičevega parka, obsegal pa naj bi tudi veliko kopališče s šestdesetimi kadmi in dvema plavalnima bazenoma. 1 Čeprav je bil načrt le delno realiziran, je bil hotel s svojim skoraj 1 OO m dolgim traktom ob Miklošičevi in SO m ob Nazorjevi v začetku stoletja največja stavba v Ljubljani. Zasedal je skoraj 2500 m2 veliko parcelo. Oba trakta, postavljena pravokotna drug na drugega in vogalni pomol, zaključen s kupolasto streho, oblikujejo vogal dveh ulic in za-
znamuJeJO Miklošičeva ulico za poglede z juga. V notranjščini parcele je bila istočasno z glavnim hotelskim poslopjem postavljena velika dvorana, ob njej pa manjša, obe sta s hotelom povezovala dva zvezna trakta. Medtem ko je glavni objekt klasično grajen (vzdolžno ga nosijo trije vzporedno potekajoči nosilni zidovi, prečno pa nosilni zidovi povezujejo objekt na treh delih ob treh uvoznih vežah), je dvorana pravi tehnološki dosežek tistega časa. Bila je največja (v širino meri 15, v dolžino 33,40 m, v višino pa 11 m) in nabolj reprezentativna dvorana ne samo v mestu, pač pa tudi na Balkanu. Železno strešna konstrukcijo je izdelala posebej za to usposobljena dunajska družba L.&J. Biro & A. Kurz.2
Gradnja hotela je bila s funkcionalnega, tehnološkega in organizacijskega vidika izredno zahtevna naloga, zato jo je tudi delniška družba Union zaupala Josipu Vancašu, izkušenemu in uglednemu arhitektu, ki je imel dotlej za sabo že vrsto zahtevnih projektov, od teh dva v Ljubljani. Ceprav je Ljubljana v 19. stol. že imela nekaj hotelov, med njimi vsaj dva, v ta namen zgrajena, t.j. hotel Stadt Wien na vogalu Slovenske in Cankarjeve in Hotel Elephant na nasprotni strani križišča, lahko rečemo, da je bil Union prva moderna hotelska zgradba v Ljubljani.
60
Tujski promet je bil ob koncu stoletja zaradi novih prometnih sredstev že razmeroma dobro razvit in hotel je torej postal nova arhitekturna naloga, ki je zahtevala veliko študija. S to problematiko so se teoretično in praktično ukvarjali najuglednejši arhitekti in gradbeniki. Tudi v Wagnerjevi šoli so študiju problematike hotelske arhitekture posvečali veliko pozornosti, zlasti v drugem letniku, v katerem so se ukvarjali z javno arhitekturo3• Glede na to, da je imela šola izredno velik mednarodni pomen in vpliv ter da je rezultate svojega dela redno objavljala v letnem šolskem zborniku, pa tudi v revijah\ lahko sklepamo, da te raziskave tudi Vancašu niso bile neznane. Prostorski in organizacijski koncept njegovega hotela namreč spominja na nekatere projekte iz Wagnerjeve šole. Upošteva pa tudi rezultate raziskovanj sodobne hotelske problematike, do katerih so se do kopali v Wagnerjevi šoli in ki jih je, sicer nekaj let pozneje, zelo jasno opisal v svojem eseju Hotel, konstruktivni problem, Josef August Lux 5
• Wagnerjev prijatelj in biograf. Lux je delo šole vseskozi pazljivo spremljal in njene izdelke tudi dobro poznal. Hotel
mora, kot piše Lux, funkcionirati kot stroj, zagotavljati udobje spalnega vagona in higieno klinike. V tej definiciji hotelske arhitekture se torej zelo jasno napoveduje naslednja stopnja razvoja moderne arhitekture, ki jo je Le Corbusier formuliral kot mac hine pour habiter.
Hotel Union tudi ustreza opisu idealne hotelske stavbe, ki ga navaja v svojem eseju Lux. Obsega "velik salon za prireditve, ki preko terase komunicira z vrtom jedilnicami, ki se odpirajo s steklenimi in velikimi nihajnimi vrati v salon, v katerem ne sme manjkati klavir itd ." 6
, poleg tega dve manjši dvorani, restavracijo, kavarno, igralnico ter vinsko klet, hotelski vrt, avtomobilske garaže, skratka bogat program, zaradi katerega je hotel kmalu po dograditvi postal središče mestnega družabnega življenja . Hotel Union je bil kot mesto v malem, nasprotje starim hotelom, kakršna sta bila tudi Slon in Stadt Wien, ki so zaradi slabe prostorske organizacije, premajhnega udobja in pomanjkljive higiene gosta vse prej kot privlačili, oziroma mu puščali , kot je zapisal J.A.Lux v istem eseju, samo dve možnosti: "samomor ali beg". Hotel Union je bil tudi tehnično sodobno opremljen . Imel je električno napeljavo, centralno ogrevanje, toplo in mrzlo vodo, stranišča na vodno izplakovanje, kopalnice v nadstropjih za goste in dvigala za goste, prtljago in hrano7
•
Skratka novi hotel je odgovarjal vsem modernim ho-telskim standardom, bil je funk-cionalen, udoben in higieničen.
Razporeditev prostorov se je odražala tudi na fasadi. Ta je ob Miklošičevi simetrično oblikovana in poudarjena s petosnim, centralno postavljenim, rahlo izstopajočim rizalitom. V srednji osi je bila uvozna veža, označena z značilnima vogalnima kamnoma. Na obeh straneh uvozne veže sta bili na fasadi še po dve ločno zaključeni vratni odprtini, ki sta prvotno vodili na eni strani v trafiko in čitalnico, na drugi pa v klet in v restavracijo. Nad tem petosnim vhodom v hotel, na kamnitih volutastih konzolah, je balkon z ograjo iz kovanega železa . Enako obdelan, vendar manjši balkon se ponovi tudi na vogalu, kjer nad
61
vhodom v višini prvega nadstropja oklepa polkrožen pomol stavbe.
Hotel Union je druga Vancaševa stavba v Ljubljani . V primerjavi z Mestno hranilnico, ki je bila zgrajena samo leto dni prej, pomeni hotel Union korak naprej v razvoju Vancaševe arhitekture . Fasadna ploskev med pritličjem in vencem, ki loči mansardni pas oken od spodnjih nadstropij, je bolj enotna, okras je bolj organiziran po fasadi in se v skladu s secesijskim na-
čelom rasti stopnjuje od prvega nadstropja proti vrhu stavbe. Okna v prvem nadstropju povezuje širok pas preprostih, v omet vrezanih vodoravnih črt, okna v drugem nadstropju imajo enak motiv vodoravnih črt, v katerega so vkomponirani mavčni krogi. Dekorativno štukaturno okrasje med okni tretjega nadstropja pa je oblikovano kot dvoredni venec stiliziranih sončničnih cvetov. Motiv krogov kombiniran z obroči se ponovi tudi med okni mansardnega nadstropja. Od bogatega repertoarja fasadnega okrasja mestne hranilnice Ljubljanske je Vancaš na fasadi Uniona še vedno ohranil girlande, kartuše in ženske glavice, vendar je to okrasje omejil na fasadne zaključke, ki segajo nad strešni venec osrednjega in stranskih rizalitov in balkone v drugem nadstropju. Kljub neohistoričnim izhodiščem, ki jih lahko še vedno razberemo na fasadi hotela Union, pa se je Vancaš v tem projektu že bolj približal modernemu dekorativnemu slogu secesije .
Še posebej se to kaže v notranji dekoraciji hotelske zgradbe . Značilne vijugaste secesijske linije so krasile stropove, stene, notranja vrata, skratka notranjščino hotela od arhitekturne dekoracije do obrtniških detajlov in notranje opreme. Žal se je razen stavbnega pohištva in nekaj štukaturnega okrasa od notranje opreme do danes malo ohranilo . Notranjo opremo so po Vancaševih načrtih v glavnem izdelali domači obrtniki. Svetilke, ki so krasile hotelske prostore, je izdelala pasarska delavnica Ivana Kregarja8
, dvorane, vrt in garderobo je opremila mizarska delavnica Naglas, hotelske pisarne, restavracijo, vinsko klet in sobe mizarska delavnica Mathian, kavarno pa podjetje Bothe in Ehrmann iz Zagreba9
.
Stene je krasil bogat štukaturni okras, vrata in okna proti cesti in v notranjščini pa so bila zastekljena z dekorativnimi jedkanimi stekli 10
•
Za razliko od druge opreme so bila vsa stekla uvožena s Češke . Narejena so bila v znameniti plzenski manufakturi A. Rhewalda. 11 Enobarvna s stiliziranimi rastlinskimi in cvetnimi motivi, so krasila okna in vrata restavracije, kavarne in dvorane na zunanji fasadi proti ulici . Barvna jedkana stekla so
62
krasila reprezentativne prostore v notranjosti hotela. Modra jedkana stekla s figuralnimi motivi so deloma še ohranjena na hodniku pred tako imenovanim modrim salonom. 12 Skupaj z vijoličnimi, ki so zgoraj okrašena s stiliziranim cvetjem, spodaj pa z dvema oziroma tremi različnimi krajinskimi motivi, so krasila najbolj reprezentativne prostore hotela v pritličju. Oranžna stekla z motivom kapucinke, zarisane v elegantni secesijski liniji, še danes krasijo hodnik v nadstropju. Večino dekorativnih stekel so po vojni odstranili in jih nadomestili z navadnimi. K sreči so originali ohranjeni v hotelski kleti. Po njih nameravajo izdelati kopije in z njimi ponovno opremiti hotelska vrata in okna.
Literatura: N. Šumi, Arhitektura secesijske dobe v Ljubljani, Ljubljana, 1954; B. Rovšnik, Stilni razvoj ornamenta na fasadah v Sloveniji od 1895 do prve svetovne vojne, ZUZ, n.v., 16,1980, str. 25-50; D . Prelovšek, Ljubljanska arhitektura Hribarjevega časa, Grafenauerjev zbornik, Ljubljana, 1996; str. 579-650.
1 I. Hribar, Moji spomini, Ljubljana, 1983. 2 ZAl.,, Reg I, fasc 2066 . . 3 M. Pozzeno, La scuola di Wagner 1894- 1912
(idee- premi- concorsz), Trieste, 1979. 4 Revija Der Architekt, ki je začela izhajati istega
leta 1894, kot je bila ustanovljena šola, je
vsako leto objavljala kot dodatek zbornik
Wagnerjeve šole. Uvod.na članka k prvi in
drugi številki je napisal Max Fabiani. Od leta
1903 naprej so letni šolski zborniki izhajali
samostojno.
'].A.Lux, Das Hotel, ein Bauproblem, Der
Architekt: Wiener Monatshefte fiir Bauwesen und
dekorative kunst, 15,1909, str. 17-20. 6 Op. cie. 7 Dvigala je načrtovala in tudi izdelala družba
Wertheim & Co z Dunaja. 8 Fotografije objavljene v katalogui razstave
Secesija na Slovenskem. Ljubljana, Narodni
muzej, 1984 pod kataloška številko 4 7 in 48. 19 Vesna Bučic Pohištvo, Secesija na Slovenskem,
Ljubljana, Narodni muzej, 1984. 10 Aleš Lombergar, Prezrta steklena dediščina,
Ambient 4,1994, str. 64-69. 11 V katalogu dunajske delavnice Herb &
Schwab najdemo tudi motive, po katerih so
bila jedkana okna hotela Union izdelana. 12 Ime modri salon, ki se danes uporablja za
prostore nekdanje restavracije ob Miklošičevi,
je novejšega datuma in ni povezano z ori
ginalno dekoracija restavracije.
