Heksnšus zima 2014

heksnšus

SLOVENSKA SMUČIŠČA

LUČKE

INTERVJU – KLARA ŠEBENIK

nakl

ada

300

izvo

dov

zima 2014heksnšus

Notranjski študentski klub, Gerbičeva 32, 1380 Cerknica, E-mail: [email protected]

1

Heksnšus Zima 2014

KAZALO

12,13

11

10,11

8,9

7

6

2,3

1

Smučanje v Sloveniji

NŠK dogajane

NŠK vabilo

Lučke

Miganje

Mladinski center

Nov začetek

Silvestrovanje na prostem 13,14

15

16

Ustvarjanje

Iz študentskega kotla

Gledam in berem

Ustvarjalni izziv

UVODNA BESEDA

Urednica:Špela DrobničOblikovanje:Špela BečajTisk:Abakos d.o.o.Izdaja:Notranjski študentskiklub

Novinarji:Larisa Tomšič,Polona Turk,Meta Turk,Saša Drobnič,Sara Pakiž,Klara MedenNaslovna fotografija:Alen Ivančič

Uvodna beseda V času obdarovanj, lučk in kuhanega vina,

smo se odločili, da vas tudi novinarska

ekipa Notranjskega študentskega kluba

obdari z novo številko klubskega glasila.

Medtem ko računate uspešnost preteklega

leta in izvajate primerjalno analizo z letom

2013, pa si vzemite premor in preberite

novice in poročila, nasvete in globokoume

aktivistov NŠK. Teh tako kot po navadi ne

bo manjkalo, zato se sprostite, uživajte ob

branju, čaju in odvijanju daril.

(Špela Drobnič, urednica in predsednica NŠK)

17

18Sodelujoči pri nastanku Heksnšusa:

Razvedrilo 19

20Horoskop

Intervju 4,5,6

NŠK V SLIKAH

32

Heksnšus Zima 2014 Heksnšus Zima 2014

NSK DOGAJANJEBLATNFEST

Prvi festival Blatnfest je bil izveden 27. septembra po gmajnah in gozdnih poteh v Cerkni-ci. Družabno–športna prireditev, ki je bila sicer izvedena pod okriljem Mladinskega sveta Cerknica, je vodila organizacijska ekipa Notranjskega študentskega kluba, v sodelovanju z zagnanimi posamezniki in notranjskimi mladinskimi organizacijami – skavti, taborni-ki, jamarskim društvom in gasilci kot nastopajoče pa so se na prireditvi predstavile tudi Cerkniške mažorete. Društva so pripravila ovire, ki so bile po vsebini in materialih pove-zane z našim okoljem. Udeleženci so se na delu poti morali prebijati skozi ‚žledolom‘, obiskali so ‚zadnji kraj‘, uživali v ‚ljubezni na seniku‘ in se plazili skozi blatne predore kraškega podzemlja. Največ navdušenja je požela ovira z naslovom ‚usodni zdrs‘, na kateri so se udeleženci v ciljno ravnino spustili po mokrem toboganu dolgem več kot 50 m. Kot že samo ime pove, je bil festival v znamenju blata, zato niti eden od udeležencev ni ostal čist in suh. Potrebno pa je poudariti, da je bila prireditev izrazito netekmovalnega značaja, saj smo želeli pokazati, tako pravi Matevž Mulec, »da se da zabavati tudi na telesu prijazen način v naravi«. Sodelovalo je približno 200 ljudi, ki so uživali tako na progi kot tudi v štartno-ciljni ravnini, ki se je kot po čudežu, celoten dan prireditve kopala v prijetnem jesenskem soncu.

OD SEPTEMBRA DO DECEMBRA

Dan pred Blatnfestom pa je NŠK zamenjal vodstvo, upravni odbor sestavljajo: Rudi Doles, Tjaša Kebe, Eva Modic, Manca Petrovčič, Polona Turk, blagajnik Jaka Žnidaršič in predsednica Špela Drobnič. V nadzornem odboru pa so Ervin Andrejčič, Teja Kebe in Larisa Tomšič. 18. oktobra smo skupaj z Rdečim Križem Cerknica sodelovali pri projektu Drobtinice, ki ga pripravljajo člani

prostovoljskega krož-ka na OŠ Cerknica. Doma spečeno peci-vo in piškoti, pa tudi kruh, ki ga je podaril Mercator se je zame-njevalo za prostovolj-ne prispevke, ki bodo namenjeni otrokom OŠ Cerknica, ki si ne morejo privoščiti šole v naravi. Letošnje štu-dijsko leto bomo bližje

sodelovali tudi s KD Cerknica, ki bo članom omogočal nakup kart po ugodnejših cenah. Prvo, otvoritveno predstavo v okviru našega so-delovanja, ste si lahko 22. novembra ogledali predstavo 50 odten-kov njive v izvedbi Boštjana Gorenca Pižame. Od oktobra naprej se lahko udeležujete petkove ali nedeljske rekreacije. V petek od 20.30 do 22.00 se lahko razmigate na odbojki, košarki ali pa na vo-deni vadbi. V nedeljo pa lepo vabljeni k igranju nogometa od 15.00 do 16.00. Imamo tudi zelo aktivno dijaško sekcijo. 1. decembra so dijakinje izvedle projekt VIRUS, v okviru katerega so ozaveščale dijake Srednje gozdarske in lesarske šole postojna o problematiki spolno prenosljivih bolezni. 20. decembra pa so pripravile tečaj li-čenja in organizirale ogled filma Pisma svetemu Nikolaju. 13. de-cembra smo izvedli tudi potopisno predavanje o Nepalu, Nejc in Špela sta nam predstavila svoje trotedensko potovanje po tej zelo raznoliki državi.

BRUCOVANJE

Eden izmed večjih vsakoletnih projektov Notranjskega študentskega kluba je tudi Bruco-vanje – prvi uradni študentski žur za vse študente prvih letnikov. Letos smo ga izvedli 6. decembra, na prireditvi so nastopili DJ Dox iz sosednje Hrvaške, dolenjski band D‘Neeb, ki so navdušili tudi na festivalu ŠVIC in Leteći Odred. Šotor je pokal po šivih, Brucova-nja se je namreč udeležilo kar 850 ljudi. Zabava pa se je po mnenju mnogih zaključila prehitro.

POGLED NAPREJ

Tudi NŠK-jevo novo vodstvo se bo trudilo, da bo ohranjalo kakovost in količino dogodkov iz časa Larisine vladavine, zato lahko že začnete trenirati, saj v januarju pripravljamo dobrodelne turnirje v odbojki in nogometu, če bo dovolj pobude pa tudi v košarki. Če ste navdušeni smučarji ne zamudite smučarskih izletov, ki jih pripravljamo v zimskih mesecih. Prav tako se boste lahko do konca leta udeleževali cenejših predstav v KD Cerknica. Se spomnite lanskoletnega vikenda zdravja, v okviru katerega ste se naučili nekaj o načelih zdrave prehrane in zdravega uživanja vina? Januarja planiramo podo-ben projekt, le da se boste tokrat lahko poučili o ‚zdravi‘ medsebojni komunikaciji in te-lesni govorici. Že nekaj časa pa pripravljamo tudi začetni šiviljski tečaj, na katerem se boste lahko naučili osnov krojenja in šivanja na šiviljski stroj. Priporočamo vsem tistim, ki imate radi izvirne pustne kostume. Če želiš tudi ti krojiti program dogajanja na NŠK-ju te vabimo, da nas čim prej kontaktiraš ali se udeležiš katerega od sestankov.

54


INTERVJU

Kako si v sebi odkrila pisateljsko žilico, kaj te je vleklo k pisanju in kdaj si zače-la pisati?

V resnici nikoli nisem razmišljala o tem, da bom kdaj pisala. Do tega je prišlo po naključju in še danes se zabavam, ko po-mislim, kako trapast otrok sem bila. V 5. razredu sem namreč prebrala knjigo Nej-ke Omahen, Silvija, in bila mi je tako všeč, da sem se, namesto da bi prosila starše, da mi jo kupijo, odločila, da jo po spomi-nu prepišem. Začetek je bil obetaven, a sem kmalu »zašla s poti« - imena, karak-terje oseb in nazadnje tudi zgodbo sem čedalje bolj spreminjala, dokler nisem na koncu ugotovila, da sem napisala nekaj čisto svojega, ki ni imelo veliko skupnega s Silvijo. No, potem jo je bilo treba samo še izdati.

Katero literarno zvrst si v otroštvu naj-raje prebirala? Kaj pa najraje vzameš v roke danes?

Brala sem vse, kar mi je prišlo pod roke in je imelo na zadnji strani platnic zanimiv povzetek zgodbe. Seveda sem oboževala romantične zgodbe, a zaradi tega pustolo-vski, fantazijski in zgodovinski romani niso čutili nobene zapostavljenosti. Če je bila vsebina dobra, žanr sploh ni bil pomem-ben.

Danes v primerjavi z včasih berem zelo malo. Za to je krivo pomanjkanje časa in velikokrat tudi volje, se pa vedno s knjigami založim poleti, ko grem na morje. Prebe-rem tudi do deset debelih knjig in več - tam si to lahko privoščim.

Do sedaj si napisala in izdala dve deli. Imaš mogoče v načrtu idejo za tretje? Od kod črpaš navdih za zgodbe?

Pravzaprav je tretje že napisano, a najbrž še nekaj časa ne bo ugledalo luči sveta, na-pisan pa je tudi že osnutek za četrto. Pravi-jo, da sem produktivna. (smeh)Navdih dobim, ko v glavi sestavim zgodbo. To se po navadi zgodi, ko zaradi kakšnega nenavadnega trenutka (ali pa čisto običaj-nega, pa me zaradi okoliščin zmoti) dobim idejo, ki postane osrednja tema. Potem jo nekaj časa premlevam, vrtim, dopolnjujem in na koncu dodelam do te mere, da je spo-dobna za na papir. A je to šele začetek, saj je knjiga v končni podobi sad velike vztraj-nosti in truda. Zelo pomembno mi je, da ko pišem, ne čutim nikakršnega pritiska – ne-ham, kadar se mi zahoče, in začnem, ko bi rada. Če bi imela časovne omejitve, bi me to pokopalo. Če pišeš na silo, je bolje, da ne pišeš. Slediti je treba navdihu, saj le tak-rat zares ustvarjaš z veseljem – brez tega težko napišeš kaj dobrega.

INTERVJU S KLARO ŠEBENIK

Sprva roman z naslovom Najstniki, letos oktobra pa je izšel njen že drugi roman V deželi večnega sonca. Vse to je pri svojih sedemnajstih letih napisala mlada pi-sateljica Klara, sicer dijakinja Šolskega centra Postojna. Predstavlja se nam v da-našnjem intervjuju.

Ko zgodba nastane, kdo je tisti, ki jo prvi prebere? So to prijatelji, družina? Upoštevaš tudi njihove kritike, predlo-ge, mnenja?

Imam okoli deset prijateljev, ki napisano prebirajo medtem, ko knjiga še nastaja in mi sproti sporočajo svoja mnenja, kritike in pohvale. Mislim, da se, dokler sam ne vzameš peresa v roke in se preizkusiš v pisanju, sploh ne zavedaš, kako so te po-membne. Velikokrat sem bila že na tem, da odneham in »Ooo Klara, kako si to dobro napisala!«, »Daj, hitro piši naprej, razganja me od radovednosti!« ter »Niti pomisli ne, da bi nehala, sicer bo svet prikrajšan za noro zgodbo!« so pravzaprav tiste, ki so mi dale nov zagon. Knjigo prebere tudi dru-žina, predvsem pa je navdušena mlajša sestra, ki sicer za vse, kar napišem, pravi, da je »še kar v redu«. Samo ne vem, zakaj potem prebere tolikokrat, da določene od-seke zrecitira brez napake? (smeh)

Koliko časa traja od ideje za knjigo, do same izdaje knjige?

Odvisno od tega, kako obsežna je ideja. Nekako logično se zdi, da za obsežnejše delo potrebuješ več časa, kajne? V deželi večnega sonca sem pisala le 3 mesece, Najstniki pa so nastajali skoraj 5 let. Je pa tudi res, da se vmes knjige nisem dotakni-la tudi do pol leta. Pisala sem brez pritiska in to je bilo tisto, kar je bilo pomembno. Čeprav bi jo danes zagotovo končala malo hitreje, že samo zaradi tega, ker je

v knjigi preveč različnih slogov. Ne moreš v osmem razredu pisati tako, kot si pisal v petem.

Se ti zdi da dandanes mladi v prostem času še berejo knjige?

Da, nekateri zagotovo. Je pa res, da za-radi vse novodobne tehnologije knjiga ni več tisto, kar je bila. Danes pogledaš film, medtem ko si včasih bral. Pri knjigah je največkrat tako, da zares dobre zgod-be stojijo v debelih bukvah, do katerih pa imajo mladi (ne vem zakaj) odpor. Zaradi tega niti poskusijo ne začeti, in ravno to je problem – prepričana sem, da bi po 30 straneh redko kdo odložil knjigo rekoč, da se mu zdi brezveze.

Kaj pa ti najraje počneš v tvojem pros-tem času?

Vse! (smeh) Rada imam glasbo in tako v orkestru Glasbene šole Frana Gerbiča igram violončelo, obiskujem pa tudi pouk solopetja in cerkveni zbor. Treniram latin-skoameriške in standardne plese, prav tako pa obožujem odbojko in nogomet. V ta namen sem si kupila tudi nogome-tne copate! Poleg pisanja pa je moja dru-ga strast še šivanje oz. kreiranje oblek. Neprecenljiv občutek, ko oblečeš nekaj, za kar si zaslužen samo ti.

Razmišljaš o poklicu pisateljice? Oziro-ma kam naprej bo vodila tvoja študijska pot?

76


O poklicu pisateljice definitivno ne razmi-šljam, ker to ni tako enostavno. Danes ne moreš »kar biti« pisatelj, še posebej pa ne v Sloveniji, ker ima premajhno tržišče, da bi uspel. Samo od tega ne moreš živeti, če nisi J.K. Rowling, Georg R. R. Martin ali pa kdorkoli drug, ki je napisal svetov-no uspešnico in so mu jo prevedli v vse možne jezike. Poleg tega smo sedaj še v gospodarski krizi in ljudem knjiga ni ravno prioriteta ... Za pisatelje žal niso najboljši časi. … knjiga: Preveč je dobrih, da

bi imela le eno. Če pa že moram izpostaviti, je to Lepotica s poma-rančami (Jostein Gaarded). Zag-otovo ena od najboljših, ki sem jo prebrala v zadnjem času in najbrž odkar berem nasploh.… hrana: Lazanja. Obožujem lazanjo. … pijača: Voda – vedno je pri roki in najbolj odžeja.… glasbena skupina: Nič določen-ega, na splošno so mi všeč vse glasbene zvrsti, razen metala.… film: Prevzetnost in pristranost (režija: Joe Wright) po romanu Jane Austen.

NAJ...

Seveda to ne pomeni, da bom nehala pi-sati (kot da bi lahko, haha), vendar bom to počela ob redni službi. Že odkar pomnim, želim postati učiteljica zgodovine ter slo-venščine, in če se ne bom premislila, bom šolanje nadaljevala na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Razmišljam tudi o modnem obli-kovanju, a za enkrat ne preveč resno.

(Avtorica: Polona Turk)

VABILO V DIJAŠKO SEKCIJO

Notranjski študentski klub vabi vse dijake, da se pridružijo dijaški sekciji.Kot aktivist boš lahko organiziral različne dogodke, ki so všeč tebi in tvojim prijateljem, sodeloval pri izvajanju večjih dogodkov (Heksnfest, Zelenfest …), predlagal nove ideje za izboljšanje NŠK-ja in še mnogo več.

Lepo vabljeni!

NŠK VABI

… PRAZNIKI, LUČKE, DARILA …

Gledam reklame. Koliko potrošenega papirja za t.i. obveščanje ljudi o akcijah na vse mogoče igrače, oblačila in hrano. Pogledam na sosedovo dvorišče. Letos je njihova smreka še toliko večja in toli-ko bolj pestra z lučkami. Se zamislim. V svojem decembrskem delovnem času se veliko pogovarjam z ljudmi o praznikih in zopet opazim, da se velika večina ukvarja in obremenjuje le z razmišljanjem o tem, kaj bo svojim bližnjim za praznike lahko podarila. Znano je, da okraševanje sega v obdobje starega antičnega Rima, v čas praznovanj Saturnalij, ki so bile posvečene bogu Sa-turnu. Na samem začetku so ga sestavljali poljedelski kmečki prazniki in že takrat so odrasli otrokom dajali podobice in figurice. Le te so bile izdelane iz gline ali testa. Med praznikom Saturnalij so se Rimljani med seboj obiskovali, obdarovali. Z okraski in svečami pa so okraševali drevesa. Kakšen je torej dandanašnji smisel praznikov? Za-kaj so se podarjene praznične malenkosti, spremenile v ogromne, drage materialne stvari in kako so se prazniki v nekaj letih lahko tako spremenili? Odgovor na to iš-čem…Primer množičnega okraševanja so lučke v Ljubljani. Obisk in odziv ljudi na vsakoletni slovesni začetek decembra v prestolnici, je bil tudi letos ogromen. Na dan rojstva največjega slovenskega pesnika, Franceta Prešerna, se je po Ljubljanskem mestnem jedru prižgalo približno 64 kilometrov na-meščenih svetlobnih skulptur ter lučnih

girland na drevesih in na sedmih smrekah, ki se nahajajo na Prešernovem trgu, pri Figovcu, na Levstikovem trgu, pod Trančo ter v notranjosti Mestne hiše in na Ljubljan-skem gradu. Pri tem že samo 15 metrsko praznično drevo na trgu Franceta Prešer-na obsega približno 10 kilometrov luči. Pa elektrika?

Vedno več je spoznanj o negativnem vpli-vu umetne svetlobe, ki jo dajejo javna razsvetljava, osvetljeni reklamni panoji in v času praznikov svetlobne okrasitve. Me-diji pravijo, da so sredstva za okrasitev v našem glavnem mestu, v enaki višini kot prejšnja leta (cca. 200 tisoč eur) in so za-gotovljena preko koncesijske pogodbe za javno gospodarsko službo urejanja javne razsvetljave. Ravno tako pa zagotavlja-jo, da je poskrbljeno za varčen sistem praznične novoletne razsvetljave, pri če-mer so v ospredju predvsem LED svetila. Ljudje si težko predstavljamo čas praznič-nega decembra in novega leta brez kakršnekoli okrasitve z lučkami, saj so to dnevi, ki so za nas globljega kulturnega in socialnega pomena. Lepo je te praznike do novega leta preživeti v krogu svojih doma-čih in ustvarjati nove spomine skozi kraše-nje. Upam in želim, da bo takih trenutkov v prihodnjih dnevih še veliko.

Decembrski čas. Čas, ko v vseh svojih barvah zasijejo praznične lučke in ko do izraza pridejo številni okraski. Čas, ko mama speče najboljše piškote in čas, ko se podarja in prejema nekatera malo bolj in nekatera malo manj draga darila.

(Avtorica: Polona Turk)

98


SMUČAJMO V SLOVENIJI

Krvavec

Krvavec se nahaja le 25 km iz Ljubljane in ima urejenih 30 km prog na nadmorski višini od 1450 m do 1971 m. Smuča se na naravnem snegu in zagotovljenih je 100 smučarskih dni. Proge so primerne tako za rekreativce, profesionalne smučarje in smučarje začetnike. Poleg smuke pa nu-dijo tudi šolo smučanja, izposojo in servis opreme, snežni park, poligon za začetni-ke, progo z elektronskim merjenjem časa, nočno sankanje in še in še. Dnevna vozov-nica za študente v sezoni pa stane 27 €.

Mariborsko Pohorje

Smučarski center na Pohorju ponuja naj-več smučarskih prog v Sloveniji, več kot 41 km urejenih prog vseh težavnostnih sto-penj na nadmorski višini od 325 m pa do 1327 m. Na smučiščih se srečujejo smu-čarji, deskarji na snegu, planinci, tekači na smučeh, gorski kolesarji, padalci, ljubitelji konj … Na Pohorju se za vsakega najde nekaj in za študente (mladostnike do 23 let), je enodnevna vozovnica 26 €.

Kranjska Gora

V Kranjski Gori poleg smučanja/deskanja nudijo tudi snežni park, turno smuko, san-kanje in krpljanje, ledeno plezanje in tek na smučeh. Prirejajo pa tudi posebne ak-tivnosti za otroke in obisk eskimske vasi.

Smučišče je na nadmorski višini od 800 m do 1215 m in ima 18 urejenih smučarskih prog različnih težavnosti. Enodnevni obisk Kranjske Gore, pa študenta (do 24 let) sta-ne 27 €.

Cerkno

Cerkno ima 70 hektarjev smučarskih po-vršin, primernih tako za začetnike kot za izkušene smučarje. Poleg smučišča pa imajo urejenih tudi 5 km tekaških prog in snežni park. Prednost Cerknega je, da ga ob pomanjkanju snega zasnežijo s snežni-mi topovi in tako rešijo smučarsko sezono. Če sklepamo, da študenti (tisti do 24 let) spadamo med mladino, potem za eno-dnevno smučarsko karto odštejemo 24,50 €.

Vogel

Na Voglu, ki leži visoko nad Bohinjskim jezerom, poleg smučanja/deskanja, nudijo še polo smučanja, vožnjo z gondolo, izpo-

Si eden/a od tistih posameznikov/ic, ki zimo nestrpno pričakuje, ker prinaša sneg? In pričakuješ sneg, ker to pomeni smučanje/deskanje? Slovenija sicer nima tako velikih in moderno opremljenih smučišč, kot jih lahko najdemo v sosednji Avstriji in Italiji, vendar pa so naša smučišča več kot primerna za vikend smuko.

sojo in servis opreme, jadralno padalstvo, snežni rafting, airboarding, turno smuko … Najvišja nadmorska višina je 1535, od ko-der se odpre panoramski pogled na Trigla-vsko pogorje. Smučišče pa kljub dobri legi ni preveč zahtevno in ima odlično urejene proge (18 km). Enodnevna smučarska vo-zovnica za študente (do 24 let) je 25 €.

Rogla

Poleg 100 km urejenih prog (za začetnike, rekreativce, vrhunske smučarje in deskar-je) imajo tudi 10 km tekaških prog. Od če-trtka do nedelje nudijo tudi nočno smuko na dveh progah, tistim z veliko energije, pa so namenjene tudi ovire v Fun parku Rogla. Študenti v sezoni na Rogli en dan smučamo za 27 €.

Golte

Smučišče v Zgornje Savinjski dolini ima 12 km urejenih smučarskih prog primer-nih tako za začetnike kot tudi za najzah-tevnejše smučarje na nadmorski višini od 1000 m do 1600 m. V zimski sezoni nudijo tudi tečaje smučanja ter servis in izposojo opreme. Urejene pa so tudi proge za smu-čarje tekače in turno smuko. Cena dnevne vozovnice na Golteh je za študente 23 €.

Stari vrh

Smučišče Stari vrh je pozimi osrednji turi-stični center Škofjeloškega hribovja in je od Ljubljane oddaljeno 35 km. 12 km smučar-skih prog primernih za vse vrste smučarjev se razteza na nadmorski višini od 580 m do 1271 m. Imajo tudi ponudbe za nesmu-čarje – sankališče, bob steza za drčanje z zračnicami, skakalnica, otroška igrala, pohodništvo ali izleti v okoliške turistične kmetije. Za študente (do 26 let) smučarska vozovnica na Starem vrhu stane 23 €.

Poleg teh velikih smučarskih centrov ima-mo v Sloveniji tudi več srednje velikih smučarskih centrov (Kope, Bela, Javornik, Soriška planina in Velika planina), ki imajo od 3 do 10 km smučarskih prog. Na teh smučiščih študenti za enodnevno vozovni-co odštejemo med 13 € in 23 €. Na Kope (23€) se torej ne splača, saj za enako ceno lahko obiščete veliko večje in bolje opre-mljeno smučišče.

Manjših smučarskih centrov pa je po slo-venji ogromno. Sem štejejo vsa smučišča, ki imajo vsaj eno progo z žičnico. Sem spadajo tudi nam bližje proge Izber (Sod-ražica), Ulaka, Ski bor Črni vrh, Sekirica, Gunclje/Poseka, Mašun …

Kljub majhnosti Slovenije, se lahko na na-ših smučiščih dobro nasmučamo, vsaj za kakšen dan/vikend je vredno obiskati viso-kogorska smučišča in uživati v razgledu na slovenske gore.

(Avtorica: Sara Pakiž)

Cerkno

Vogel

1110


MLADINSKI CENTER IN MLADIMed večletnim delovanjem pri Notranj-skem študentskem klubu sem se večkrat srečala z vprašanjem o potrebi po mladin-skem centru v Cerknici. Dejstvo je, da je v Občini Cerknica kar petina populacije v starosti med 15 in 29 let. Z opazovanjem sem prišla do spoznanja, da se potreba in interes kažeta tako s strani društev kot tudi mladih. Veliko število mladih je vključenih v dejavnosti različnih organizacij (študentski klub, taborniki, skavti, gasilci, pevski zbori, mažorete, godba ipd. ). Glede na rezultate raziskave Mladinskega sveta Cerknica, iz leta 2011, o analizi stanja in potreb mla-dinskih organizacij, je bila prepoznana pot-reba po mladinskem centru oziroma pro-storu, ki bi omogočal kvalitetno izvajanje dejavnosti tudi v zimskem času. Morebitna težava za skupnost pa so nevključeni mla-di, torej tisti, ki niso del katerega izmed dru-

štev. Tako so prikrajšani za širjenje obzorij, razvijanje ali spoznavanje svojih talentov. Jasno je, da je zelo pomembno, kako mla-di izkoristijo svoj prosti čas. Na žalost pa je trenutno stanje takšno, da za začetek nimamo niti primerne infrastrukture, ki bi kvalitetno preživljanje časa omogočala. Posledice tega so vidne že danes. Večina tistih, ki gre študirat v druga mesta, popol-noma izgubijo stik z domačim okoljem, s svojimi prijatelji, saj zaradi neustrezne in-frastrukture nikoli ni bilo nekega tipičnega prostora, kjer bi se lahko sproščeno družili. Ljudje se zato oddaljujejo in vedno manj so vezani na domači prostor, kar lahko prive-de tudi do trenda odseljevanja. Z ustrezno infrastrukturo pa bi lahko oblikovali stičišče različnih generacij, ki bi tako lažje ostale v stiku in bi imele boljše pogoje za aktivno preživljanje prostega časa.

(Avtorica: Larisa Tomšič)

MIGANJE

Krogla. »Kugla«. Kettlebell, po rusko »gi-rya« je tradicionalna ruska utež, ki izgleda kot topovska krogla z ročajem. Prvič se je pojavil v ruskih zapisih leta 1704 in od takrat so na ruskih ozemljih z njimi trenirali vsi, ki so se želeli fizično vrhunsko prip-raviti. Od vojske in njihovih specialcev do atletov in ostalih športnikov.

Z eno samo utežjo posebne oblike – kettle-bellom, lahko opravimo trening za celo telo in s tem nadomestimo npr. opremo v fitnes klubu. Lahko ga potisnemo, povlečemo, nihamo, celo mečemo, kar nam omogoča skoraj neomejeno število vaj. Vaje lahko izvajamo doma, v prostoru ali pa na pros-

tem. Posebna oblika nam omo-goča, da lahko utež med vajami pospešujemo in s tem povzroča-mo velike sile na naše telo. Česa takega z nava-dnimi utežmi ni mogoče izvesti.

Raziskave kažejo, da takšna navidezna

sila na naše telo deluje ekstremno učin-kovito predvsem na področjih dinamične moči, vzdržljivosti, gibljivosti, še posebej pa vpliva na strukturo telesa, tako z vidika izgube maščobe kot tudi pridobivanja mi-šične mase. Vadba s kettlebelli je moč v gibanju in je torej odlično orodje za razvoj motoričnih sposobnosti.

Pri tej obliki vadbe moramo vedeti in se zavedati, da je najprej potrebno osvojiti pravilno tehniko, potem pa lahko s kettle-belom delamo 'čudeže'.

Ljudje pogosto hitijo, saj si želijo čim hitrej-

KETTLEBELL»Niti en sam šport ne razvije naših teles in muskulature tako popolno, kot to naredi KETTLEBELL«, je bilo zapisano v ruskem časniku Hercules, leta 1913.

šega napredka, vendar pozabljajo oz. se ne zavedajo, da je skrivnost uspeha tudi v osvojeni pravilni tehniki, iz katere je moč graditi naprej.Zakaj torej trenirati s kettlebellom? Poleg

tega, da za to ne potrebu-jemo celotne fitnes opre-me in velikega prostora, je tu še dejstvo, da vadba s kettlebelli prinaša eks-tremno vsesplošno prip-ravljenost. Nobeno posa-mezno orodje ne prinaša boljših rezultatov. Tukaj je kratek seznam orodij, ki jih ruski kettlebell lahko nadomesti: proste uteži, ročke, pas za otežene vzgibe, odebeljene olimpijske palice, medicinke itd.

Avtorica: Klara Meden)

1312


NOV ZAČETEK ALI KAKO JE BITI BRUC

Po kratki drami z mojim vpisom na fakul-teto (bistvo: ERROR, vaš vpis je nevelja-ven!), se je že pojavila nova preizkušnja mojih živcev. Pristala sem tik pod mejo za v študentski dom. PANIKA! Tukaj je nasto-pila moja raziskovalna sposobnost, kako preiskati vse internetne strani za oddajo stanovanj v Portorožu in bližnji okolici, se-veda v roku dveh tednov. V tem času sem bila doma sama, tako da sem se morala znajti popolnoma sama. Spoznala sem, da so Primorci IZREDNO odprti ljudje, saj ne-katere gospe niso in niso prenehale hvalit svojih stanovanj, tako, da je telefonski po-govor trajal tudi do 20 minut. Končno sem svoj izbor zožila na dve stanovanji, sledil je dvoboj med Portorožem in Piranom. Če se izrazim bolj pesniško: dvoboj med možgani in srcem, saj je živeti v Piranu moja dol-goletna želja. Končno napoči dan za ogled stanovanj in izbor zmagovalca. Srce me je vleklo v Piran, vendar so zmagali možgani in tako sem pristala v Portorožu. Lahko bi rekli, da živim v pravljici. Od morja sem od-daljena zgolj 50 metrov… ali bi bilo boljše, če bi rekla 50 metrov nadmorske višine? (Ti klanci na Obali so nori!) Do faksa imam dobri 2 minuti in do centra 15 minut hoje. Da niti ne govorim o mojem razgledu skozi okno, ki se je zadnje čase izkazalo za od-lično opazovalnico lepih, že nekoliko kičas-tih, sončnih zahodov.

Čas za vselitev! Uspešno sem napolnila celoten prtljažnik našega karavana in sku-paj s starši odšla do mojega novega pre-

bivališče v Fizinah. Bližje kot smo bili, bolj sem bila prestrašena pa tudi radovedna, kakšni bodo moji sostanovalci. Vendar je bil ves strah odveč, saj smo se takoj ujeli. Sreča je bila zopet na moji strani, saj dvo-mim, da lahko naključno dobiš tako dobro cimro, kot jo imam jaz. Najbolj všeč mi je, da si deliva ljubezen do čistoče in reda. Lahko bi rekli, da je najina soba najčistej-še območje v našem stanovanju. Nikoli si nisem mislila, da je osem študentov spo-sobno tako razmetati in posvinjati kuhinjo. Nekaj časa sem še vestno popravljala za drugimi (da smo imeli zagotovljeno vsaj minimalno higieno), vendar mi je tega kmalu postalo dovolj. Prebudila se je moja ukazovalna plat in kmalu so me okronali z laskavim nazivom »mamica«. Mi pa vsaj ne kradejo več sira iz hladilnika! Vendar pa ostaja problem kopalnice. K sreči imamo dve, vendar pa sta po navadi obe zasede-ni, ko me najbolj lulat. S sostanovalci se sicer dobro razumemo, a druga zgodba je naš najemodajalec. Prepričan je, da mora klima za ogrevanje prostorov delati cel dan in celo noč in prepričan je, da smo sami krivi za plesnive stene v stanovanju. Pro-blem smo odpravili po študentsko - s čistili za okno, gobicami, feni in radiatorji.

Naj se še malo posvetim mojemu faksu. Mogoče bi bil boljši izraz obilica prostega časa z okusom faksa, vsekakor drugače od srednje šole, ko sem več časa prežive-la za knjigami kot pa spala. Če bi rekla, da je Turistica naporna, bi zagotovo lagala,

Zaslužene dolge počitnice sem izkoristila kar se da dobro. Med drugim sem ugoto-vila, zakaj ima sestra tako veselje do potovanj… Imela sem obilico časa za branje, spanje, hrano, plavanje in za vse tisto, za kar nisem imela časa med letom.

vendar bom raje molčala… vsaj do prvega izpitnega obdobja. Trenutno skoraj vsak dan lahko mirne vesti spim do devetih in potem grem za urico ali dve na faks. Nič pretresljivega. Človek se zelo hitro navadi na tak urnik, zato je še toliko težje 2x na teden vstati ob sedmih zjutraj. Kot je zna-no, se Obala jeseni in pozimi popolnoma sprazni in tukaj nastopi največji sovražnik študentov: dolgčas. Imam srečo, da sem si hitro našla nekaj kar popestri moje življenje

v Portorožu. Sem v ženski veslaški ekipi Turistice, in ne, v kuterju nas ni pet, ampak deset in ne, ne držim dveh vesel, ampak samo enega.

Pogosto me sprašujejo ali pogrešam sre-dnjo šolo. Ob tem vprašanju se mi na obrazu pojavi največji nasmešek. Kje pa! ŽIVELO ŠTUDENTSKO ŽIVLJENJE, ŽI-VELI ŠTUDENTJE in seveda ŽIVELI ŠTU-DENTSKI BONI!! :D

(Avtorica: Saša Drobnič)

Ljubljana

V Ljubljani se koncerti odvijajo že do 16. decembra naprej. Za Silvestrovo, pa bodo na Pogačarjevem trgu na svoje prišli ljubi-telji narodno zabavne glasbe in slovenskih popularnih izvajalcev (Ansambel France Poljanšek in skupila Krila). Na Trgu fran-coske revolucije bodo uživali ljubitelji al-ternativne rock glasbe (Blaž, Karmakoma, Happy ol' Mcweasel, Borghesia, Nocti-feria). Na Kongresnem pa bodo koncerti namenjeni najširšemu krogu obiskoval-cev, saj je izbor namenjen vsem genera-cijam (Nuša Derenda, Alenka Godec, Jan Plestenjak, Gadi). Na Mestnem trgu bodo publiko zabavali Oto Pestner, Manca Špik in Substituti ter Alfi Nipič. Ognjemet, ki bo, že tradicionalno, spuščen iz ljubljanskega gradu, pa bo najlepše viden prav s Kon-gresnega trga. In upam si staviti, da bo

SILVESTROVANJA NA PROSTEM

prvi, ki bo obiskovalcem zaželel srečno v 2015 ljubljanski župan.

Maribor

V Mariboru je prav tako kot v Ljubljani do-gajanje pestro že pred samim skokom v novo leto. Prirejajo koncerte in božični in novoletni sejem. Na največjem trgu v Slo-veniji – Trgu Leona Štuklja, pa bodo 31. decembra Štajerci skok v novo leto prip-ravili v družbi Karneval Banda in skupine Mi2.

Kam, kako, s kom? Če ste eden tistih, ki je še brez načrtov za najdaljšo noč v letu in vas mraz na prostem ne moti, potem vam ponujam nekaj možnosti, kjer se lahko zabavate.

1514


Koper

Cel dan bodo na koprski promenadi postavljene stoj-nice, kjer si lahko privoščite kozarček kuhanega vina ali opravite še zadnje novoletne nakupe. V večernem delu pa bodo na ploščadi pri Kapitaniji nastopili Platana, Rock the Pop, Tulio Furlanič in Marino Legovič, Žiga Rustja in Gedore. Ob polnoči pa seveda sledi tradicionalni ognjemet.

Spodnja Idrija

Tudi v Spodnji Idriji bodo silvestrovali na prostem, v primeru dežja pa pod šotorom. Od 22. ure dalje bosta tam goste zabavali domača skupina The Billhillies in gostujoči Rock Partyzani. Organiziran pa imajo tudi prost avtobusni prevoz iz Idrije do prizori-šča dogajanja.

Celje

Na Krekovem trgu v Celju, bodo obiskoval-ce v novo leto popeljali Modrijani.

Nova Gorica

Na Bevkovem trgu bosta Novogoričane pokonci držala DJ Berny in Zablujena Ge-neracija.

Novo mesto

Na glavnem trgu bodo v Novem mestu na-stopili Ice on Fire, Društvo mrtvih pesnikov in Dan D. če pa ste pohodniki, se lahko udeležite silvestrskega pohoda z baklami po Straži.

Begunje na Gorenjskem

V Begunjah bo na prostem nastopil domači Ansambel Saša Avsenika.

Navsezadnje pa sploh ni pomembno, kje preživite tisti pompozni 0:00, pomembno je, da so z vami osebe, ki vas naredijo srečne. Pa srečno v 2015! (:

(Avtorica: Sara Pakiž)

USTVARJANJE

(Avtorica: Meta Turk)

Potrebujemo:

- fimo maso,

- orodje za oblikovanje fimo mase ali

preprosto, tanko paličicoPostopek izdelave: Postopek izdelave:

Potrebujemo:

- papirnat tulec papirnatih brisač ali

toaletnega papirja,

- darilni papir, okraske

Novoletno voščilo se navadno glasi: ‘’Srečno novo leto!’’ No, lahko pa za srečo še nekaj naredimo.

PUJSEK IZ FIMO MASE MANJŠA DARILNA EMBALAŽA

Iz fimo mase oblikujemo eno večjo in šest manjših kroglic. Eno od manjših kro-glic preoblikujemo v kačico.

Iz preostalih manjših kroglic oblikujemo pujskova ušesa, rilec, dve kroglici razpo-lovimo in dobimo štiri nogice, kačico pa zavijemo v pujskov rep. Vse to pritrdimo na večjo kroglico in z orodjem vtisnemo še pujskove oči in rilec.

Pujska posušimo po navodilih sušenja fimo mase.

Zanimiva je tudi kocka za srečo. Iz fimo mase oblikujemo najprej kroglico, ki jo nato preoblikujemo v kocko. Na vsako ploskev kocke vtisnemo šest pik. Tako vsak met kocke prinese najvišjo številko, torej največ sreče.

Tulec najprej malce sploščimo.

Konca tulca na obeh straneh zavihamo navznoter.

Dobimo darilno embalažo, v katero vs-tavimo darilo (lahko pujska☺), in jo ok-rasimo.

Pri okraševanju naj ima domišljija prosto pot.

1716


IZ STUDENTSKEGA KOTLA

SESTAVINE:

• Ovseni in/ali pirini kosmiči

• Oreščki (mandlji, lešniki, arašidi…)

• Rozine

• Brusnice

• Suho sadje

• Med, cimet

• Temna čokolada

• Kokos

ZDRAV PRIGRIZEK – OVSENE PLOŠČICE

Marsikdo izmed nas si včasih oziroma prepogosto privošči kakšen sladek ali ne sladek prigrizek preveč, zato sem se odločila, da vam ponudim recept za malo manj pregrešno obliko »sladkorčka«, ki je hkrati tudi vir zdravih vlaknin.

Recept je zelo subjektiven, torej je odvisen od okusa posameznika in kakšnih kom-binacij si želi. Torej, najprej nasekljamo oreščke, suho sadje… na poljubno velike koščke. Dodamo kosmiče. Vse skupaj pre-mešamo v multipraktiku, prilijemo vodo in med. Masa mora biti lepo gosta, vendar ne presuha ali premokra. Stresemo jo v pe-kač, ki smo ga prej obložili s peki papirjem in jo enakomerno porazdelimo. Zmes pe-čemo na približno 180°C, dokler zlato ne porumeni.

(Avtorica: Klara Meden)

GLEDAM IN BEREM

OCENA FILMA: Varuh spominov (The Giver)

- režija: Phillip Noyce- scenarij: Michael Mitnick in Robert B. Weide po knjigi Lois Lowry- igralci: Jeff Bridges, Katie Holmes, Ca-meron Monaghan, Odeya Rush, Alexan-der Skarsgaard, Meryl Streep, Taylor Swift, Brenton Thwaites, Emma Tremblay- zvrst: znanstvenofantastična drama- leto: 2014

Kratka vsebina: Po številnih vojnah in trpljenju je človeštvo našlo rešitev v izbrisu spominov na sov-raštvo in predsodke ter oblikovanju pov-

Kratka vsebina:Hazel so diagnosticirali z rakom v stadiju IV, ko je bila stara 13, zato je pripravljena na smrt. A pri njenih štirinajstih se zgodi medicinski čudež in stvari se umirijo. Za zdaj.

OCENA KNJIGE: Krive so zvezde (The Fault in Our Stars)

- avtor: John Green- zvrst: mladinski ljubezenski roman- leto izdaje: 2012

sem nadzorovanih skupnosti. Da zgodovi-na ne bi bila povsem pozabljena, je vedno določen varuh spominov. Ko ta naloga do-leti nadarjenega Jonasa, presenečeni mla-denič spozna negativne plati družbenega nadzora, zato se odloči upreti in razkriti resnico.Kljub številnim kritikam, da je film kopija Odcepljenih (Divergent, glej prejšnjo šte-vilko) je meni osebno zelo všeč. Najbolj me privlači motiv filma, ki je nov začetek z izbrisom spominov. Zelo mi je všeč, da je film nekaj časa posnet črno-belo, razlog pa tiči v tem, da so prebivalcem skupnosti iz spomina izbrisali tudi barve. Film me je prevzel in mi dal razmišljati, vsekakor pa je zelo specifičen.

ocena: ● ● ● ● ●

Dve leti po čudežu, se šestnajstletna Ha-zel sooča z vsem, kar je zamudila. Srednja šola, prijatelji, vse nor-malne stvari... Nato pa spozna Augustusa, fanta, ki se prav tako sooča s svojimi teža-vami.Samo ena beseda: genialno!

ocena: ● ● ● ● ●(Avtorica: Saša Drobnič)

PRIPRAVA:

18


19

S U D O K U

S pomočjo že vpisanih številk zapolni lik tako, da bodo

v vsaki vodoravni vrstici ter navpični koloni in vsakem

kvadrantu, vpisane vse številke od 1 do 9. To pomeni,

da se v omenjenih sektorjih nobena številka ne ponovi.

RAZVEDRILOUSTVARJALNI IZZIV1

3

8

4

6

57

2

2

9

58

ALI VEŠ ?

•

•

•

•

•

•

•

•

•

•

Božiček je pravi svetnik. Živel je v Myri (Turčija) okoli leta 300.

Angleško slengovsko poimenovanje božiča »Xmas« izvira iz grščine. Po grško je »X«

simbol za Kristusa.

Običaj obešanja nogavice na dimnik se je začel, ko so tri neporočena dekleta prala

perilo in ga obesile na dimnik. Poročene niso bile, ker niso imele dote, zato jim je dal

Božiček v nogavico denar.

Prvo božično drevo je bilo narejeno iz gosjega perja, ki je bilo pobarvano v različne

barve.

Okoli 36 milijonov božičnih dreves je proizvedeno vsako leto na farmah božičnih

drevesc.

Prvo božično drevo je bilo okrašeno leta 1510 v Rigi, Latvija.

Najpopularnejša božična pesem je »Želimo vam srečen božič«, izvira iz Anglije vendar

avtor ni znan.

Francozi so dali leta 1886 največje darilo na svetu. To je Kip svobode, ki so ga podarili

Združenim državam Amerike.

Božič drugače: Sheng Tan Kuai Loh (Kitajska), Hauskaa Joulua (Finska), Joyeux Noel

(Francija), Nadolig Llawen (Wales), God Jul (Švedska).

Sladkorna palčka (the candy cane) izvira iz 17. stoletja.

(Avtorica: Saša Drobnič)(Pripravila: Larisa Tomšič)

Tokrat imamo izziv za tvoj ustvarjalni jaz. Dopolni sličice z kulijem, bar-vicami, bleščicami... tako, da vsakemu snežaku dodaš, kar misliš, da mu manjka. Pa naj bo to bodisi nasmeh, kozarček, nosek, snežni obla-ček, knjiga, sončna očala ali pa karkoli drugega. Odločitev je tvoja, naj bo ustvarjalna! Obilo zabave.

20

Heksnšus Zima 2014

HOROSKOPVstopaš v pozitiven ritem, ki ga boš obdržal/a do konca leta. Obetajo se ti zanimive spremem-be.

Letošnji prazniki ne bodo ravno po tvojem okusu. Pazi se prehla-da, ki ti lahko nakoplje resne zdravstvene težave.

Ne bo ti manjkalo dobre volje. Še naprej delaj vestno in vztrajno in rezultati bodo več kot dobri.

Pred tabo so razburljivi meseci. Pazi le, da pri tem ohranjaš po-zitiven odnos z bližnjimi, saj te v nasprotnem primeru lahko pre-več zanese.

Končno te čaka nekaj mirnejših dni. Čas boš namenil/a daljšemu razmisleku o svojih nadaljnjih po-tezah in odločitvah.

Prazniki so tisti, ki se jih vedno veseliš. Učenje boš za nekaj časa odložil/a na stran in se posvetil/a uživanju s svojo družino.

Kljub temu, da finančno stanje ne bo kaj prida, se sam/a ne boš veliko obremenjeval/a s tem. Spremljala te bo dobra volja.

V prejšnjih dnevih si sprejel/a nekatere odločitve, katerih sadove boš žel/a v decembru. Bodi pripravljen/a na to.

Čakajo te lepi trenutki, pri tem pa boš pozabil/a na nekatere druge obveznosti, ki te še čakajo. Dob-ro razmisli o vsem.

Konec leta bo kot idealen za sklepanje novih znanstev. Pre-pustil/a se boš toku in to še pre-dobro izkoristil/a.

Povsem boš zaposlen/a z delom in z mislijo na izboljšanje svoje-ga študijskega položaja. Pri tem ne bodi prestrog/a do sebe. Tudi sam/a potrebuješ počitek.

Manj ko se boš čustveno od-zival/a na nepričakovane do-godke, boljše bo. Poskušal/a boš ravnati bolj premišljeno, se držal/a bolj zase in bil/a potrpež-ljiv/a.

Notranjski študentski klub, Gerbičeva 32, 1380 Cerknica, E-mail: [email protected]

Ekipa NŠK, ti v prihajajočem letu želi mnogo nepozabnih trenutkov ter takšnih in drugačnih uspehov. Uživaj in se veliko smej!

Srečno 2014!

Documents

Heksnšus zima 2014